Ameriška Domovina ‘yn, § mmm fy.y , AN'jN.s^fftrr 7/^ yy<&OA«« mm Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York.' Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg &ČWCNUM CLEVELAND OHIO. THURSDAY MORNING. MAY 20, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII Brazilija naglo rasle Brazilija, po površini peta največ ja država sveta, naglo raste v prevladujočo vlogo v Južni Ameriki. RIO DE JANEIRO, Braz. — število prebivalstva Brazilije se bliža naglo 100 milijonom, po površini pa obsega 47 L celotne Južne Amerike in je poleg Sovjetske zveze, Kanade, Kitajske in ZDA, največja država sveta. Je izredno bogata na prirodnih zakladih vseh vrst in množin. Rjeno gospodarstvo naglo raste, največ po zaslugi velikih investicij tujega kapitala. Lani in predlanskim je porastlo za po 9'/. Načrtno in v velikem obsegu Uporabljajo ogromne vodne sile za produciranje električne sile kot sredstva za širitev in rast industrije. Posebno raste žele-zarsko-jeklarska i n d u strija, v nianjši meri pa tudi vse ostale panoge težke industrije in posebej potrošniške industrije. Brazilija gradi ceste v samotne oddaljene kraje, da bi jih odprla gospodarski rabi in razvoju. Rast Brazilije je tolikšna in t-ako očitna, da je argentinski strokovnjak nedavno mirno prignal: Argentina ni več prva v Južni Ameriki. Mi smo zamudili vlak. Brazilija je Argentino prehitela in hiti dalje ne le v dosegi prevladujočega položaja v Južni Ameriki, ampak tudi v razvijanju v svetovno silo. Vojaški vodniki, ki so prevzeli vodstyo Brazilije- v svoje roke iota 1984, imajo pred seboj jasen chj. Ko odločno pritiskajo in udklanjajo vse levičarske akci-Ie! se trudijo za gospodarski napredek in razvoj svoje dežele. Južna Amerika gleda z neko Oskrbljenostjo na rast Brazili-^e. boji se^ da bi njeni vojaški Vf>dniki nekega dne na začeli segati preko njenih meja, zlasti v Opublike, kjer so na oblasti ^Jim neljubi režimi. Brazilija dubiva obsežno gospodarsko po-^oč iz ZDA, več privatne kot Javne, pa se vendar postopno ^Oglo otresa njihovega politič-h6ga vpliva. Ko ji raste moč, ji Oste samozavest in želja po ne-°dvisni hoji doma in v med-harodni politiki. Novi grobovi Sovjeti so našli nov sistem določanja cen Michael Labant V Euclid General bolnišnici je umrl v torek 61 let stari Michael Labant z E. 236 St., mož Mary, roj. Romance, rojen v ČSR, od koder je prišel v ZDA l. 1912, oče Nelsona, Paula in Mrs. Edmund (Madaline) Gar-czynski, očim Boba Wolons in Mary Berzanski, 8-krat stari oče, brat Stevena, Nicka, John-nyja, Emila (Conn.), Josepha, Helen Hrusch in Ann Kubiak. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb. zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto qb 9.30, v Shore Haven Church na 280 E. 222 St. ob 10.45, nato na All Souls pokopališče. Ann Yovich V Huron Rd. bolnišnici je umrla v torek 56 let stara Ann Yovich z E. 208 St., rojena v Clevelandu in bolehajoča dolga leta na srcu. Tekom zadnjih treh meseceh so izvedli več operacij na njenem srcu. Zapustila je moža Nicholasa, hčer Janis, brate Josepha, Thomasa, Johna in Edwarda. Bila je članica HBZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob 8.15, v cerkev Sv. Križa ob 9., nato na Ali Souls pokopališče. -----o-----— Kardinal Agagianian bil v isti šoli kot Stalin VATIKAN. — Peter kardinal Agagianian, ki je umrl preteklo aedeljo tu v starosti 75 let, je tudiral nekaj časa v semenišču, .rjer je bil pred njim Jožef Vi-sarionovič-Stalin. Kardinal je sil dalj časa bolan in je pred enim letom odstopil kot vodnik kongregacije za širjenje vere. Nov način obstoja v tem, ki ga svobodni svet uporablja že stoletja. MOSKVA, ZSSR. — Nobena stvar ne dela Sovjetom toliko težav kot določanje cen. Ker je njihovo gospodarstvo čisto podržavljeno, odrejajo cene uradi, ki jih režim pooblašča za tako delo. Ker je tudi v sovjetskem gospodarskem sistemu na milijone cen, se ta navadno konča v popolni zmedi. Režim je prisiljen iskati novo pot. Tako je Ruse potreba prisilila, da so izmislili sistem treh cen za vsako blago. Začetna cena, ko se blago proizvaja še na primer v malem obsegu in so proizvajalni stroški visoki, naj bo visoka. Ko se proizvodnja razvije v serijsko, se stroški znižajo in zato naj tudi blago postane cenejše. Končno nastopi trenutek, ko se kupci ne zanimajo več za blago, takrat ga je pa treba razprodati po nizkih cenah in nadomestiti z novim. Ta sistem je v našem svobodnem gospodarstvu znan že stoletja, za Sovjete je nekaj novega in “znanstvenega”. Ni torej, nov, še manj pa znanstven, saj vsaka trgovina sama po sebi gleda, da razproda blago, ki ne gre več v promet, po nizkih cenah. V Sovjetski( zvezi se tudi ta sistem ne ob obnesel. Tam bi bi- „ rokratje radi še naprej določali -ie PRIZIV cene, tovarnam, in trgoyinam pa WASHINGTON, Di Sovjefija še vedno išče sodelavcev za tovarno tovornjakov v Ameriki WASHINGTON, D.C. — Sovjetska zveza se že več kot leto dni trudi, da bi našla primerno rešitev in načrte za gradnjo velike tovarne tovornih avtomobilov na reki Kami. Ta naj bi bila sposobna zgraditi idtno 150,000 tovornjakov. Najprej so skušali Rusi za ta načrt pridobiti H. Korda, ki je bil na obisku v Sovjetiji. Ford je načrt opustil, ko je ta naletel ne odpor pri zvezni vladi. Moskva je nato skušala prido-* biti za sodelovanje francoske avtomobilske tovarne, italijanske in končno nemške. Bilo je govorjeno, da se bodo avtomobilske tovarne Skupnega trga povezale za skupno sodelovanje pri gradnji tovarne v Sovjetiji. Prišlo je do zastanka, ko se vprašanje Berlina np premakne l mesta. Rusi so celo sporočili evropskim avtomobilskim tovarnam, ki so bile voljne sodelovati pri gradnji tovarne v ZSSR, da jo bodo gradili sami. Težave je povzročal zlasti načrt o financiranju gradnje. Zdaj bedijo sovjetski zastopniki zopet po ZDA in obiskujejo vodilne tovarne tovornjakov in iščejo sodelovanja za gradnjo sovjetske tovarne za tovornjake na reki Kami. MANSFIELDOV PREDLOG SENAT ODKLONIL 61:36 Senat je včeraj po dolgi razpravi odklonil predlog vodnika demokratske večine za umik polovice ameriških oboroženih sil iz Evrope do konca leta 1P71. Razprava je pokazala, da je Senat prepričan o potrebi in smiselno-, sti takega umika, le hoče doseči najprej to sorazmerno in dogovorno z Rusi. prepuščali samo proizvodnjo in prodajo blaga. Zato bodo kmalu nastopili proti tej teoriji. Borili se bodo zanjo voditelji tovarn in 'trgovin, toda pri politibiroju ni-Avtomobilske dirke |majo dosti vpliva, tam zmaguje-CHICAGO, 111. — Danes so.jo zmeraj le birokratje in apa-avtomobilske dirke športne pri- ratčiki. WASHINGTON, D.C. — Si-' noči je Senat odklonil s 61:36 glasovom predlog sen. Mika Mansfielda, naj ZDA do konca leta 1971 umaknejo iz Evrope ooiovico svojih oboroženih sil, nekako 150,000 mož. Senator je nagovarjal to misel že več let, pa odlagal njeno izvedbo v skladu s položajem mednarodne politike. Ko je prišlo zadnjič do “dolarske krize”, je vzel to za povod in predlog spravil na glasovanje kot dopolnilo k nekemu zakonskemu predlogu, ki je moral priti včeraj na glasovanje. Poraz predloga so predvidevali, ker je pretekli teden L. Brež-njev predložil sporazumno in sorazmerno zmanjšanje oboroženih sil NATO in Varšavske zveze v Srednji Evropi. Nastalo je vprašanje: Cernu zmanjševati enostransko, če je mogoče doseči sporazumno in sorazmerno zmanjšanje na obeh straneh? Do neke mere je iznenadilo le veliko število glasov proti predlogu, napovedovali so namreč njegovo zavrnitev z le - j “pičlo večino”. Sen. Mike Mans- __________________j6 dejal, daje vsaj , cijski načelnik Jerry Wilson je uspel s svojim predlogom,' ker f nje m ~~ doživel precej kritike in celo ob-sbdbe za svoj odločen nastop proti demonstrantom skupine je pokazal tako vladi ZDA kot zaveznikom v NATO, da je Amerika sita nositi odgovornost Mayday” v začetku meseca, ko za varnost Evrope, ko je ta spo- reditve, ki zanimajo ves svet. Ena takih v naši deželi je vsako leto v Indianapolisu. Prva avto- Poskus sam je le dokaz, da je s o v j et s k i gospodarski sistem zgrešen v svojem bistvu. Zato mobilska dirka v naši deželi je j se ga titoizem tako otepa, pa bila leta 1885 na cesti Chicago- pri tem ne najde kaj boljšega Libertyville. in “komunističnega” obenem. je spravila na tisoče protivojnih demonstrantov v ječe. Ko je prišel zadnjič na večer: jo Zveze poročevalcev Bele hiše, ki so se jo poleg poročevalcev in drugih časnikarjev udeležili tudi vidni politiki in gospodarstveniki, je bil navdušene pozdravljen. sobna in dovolj močna, da to odgovornost sama prevzame in nosi. Napovedal je, da bo svoj predlog stavil znova, če ne bo prišlo v doglednem času do dogovorjenega zmanjšanja oboroženih sil v Evropi na obeh straneh. ZDA so poslale štiri divizije Palme se ni obnesel? STOCKHOLM, Šved. — U-Sled predsednika vlade Olofa alnaeta stalno pada, ko se gospodarski ‘ položaj slabša in je Veal113 *n bo^e to zakrHi) je sto" ^ a po ulici, nato po drevoredu i jj. ^esta. Bila je navrhana solz, So grozile, da se ji bodo zdaj hr ^ udrle. Teh ni hotela kazati d ljudmi. in so nam že ponudili par požir kov toplega čaja iz termostekle-nic in so nam še dali nekaj konzerv in prepečenca ter še celo nekaj zavitkov cigaret. Dali smo jim prednost za vpis v spominsko knjigo. Ko sem se potem tudi jaz vpisal, sem obrnil list nazaj, pa že zagledam znani imeni dveh kolegov, katera sta bila v spittalskem taborišču, in še par slovenskih imen. Zabeležil sem jih in tudi datum — bo morda še prav prišlo. Poslovili smo se od darežljivih Amerikancev in se po isti stezi spustili navzdol. Tam izza Velikega Venedigarja na salzburški strani so se vzdigovali oblački na nebu, kot ovce na pašniku. Pot in spuščanje navzdol je bila hujša in bolj naporna kot navzgor in smo vsi nasmejani — pa tudi trudni, slabo hranjeni — tresli v mrazu srečno prišli do koče. Ozremo se ...... ............................ ! I'V h ^ i V0(Ji]. . njena razboljena no- ** tL*.'ie /TŠia “ SteZ':' ne mogli huje zadeti. Ni je zavr-Njm. p Je blla doblla P1VL gel, tega ne, toda bilo ji je, ka-'Haj ' u saj se je tef?a ko"- kor da je na mah porezal vse dAljn:aVedala- SPomin na tisti korenine njenih sanj in hrepe-tjst vecer zanjo ni imel več . ^avlaŽiln6ga °kUSa kak0r: Vse se je uprlo v nji. Morala Vsa Preteklost se ji je bi ca sovražiti. Toda če je pri . a v črno, pekočo gmoto, Sj j J6 tiščala v prsih. Želela dn,6 *e> da bi bila sama, sama, seč Pr°č od ljudi, kj ed’a Je na trato, pod grm, je stal ob poti. Sključila se trgala travo, ki jo je seka* skozi prste. Saj ni vedela, J llaj počne. t^tudi je odganjala spomi- sluhnila najnežnejšim utripom svojega srca, si je priznala, da ga še ni pozabila. Le preponosna je bila, da bi ga iskala, vpraševala po njem in se mu ponujala. Prevdana mu je bila, to je njena krivda, sam jo bo poiskal, in ona mu bo odpustila. Toda ni ga bilo. (Dalje prihodnjič) | NOVA VRSTA — Nekdaj so izbirali za razkazovanje modnih stvaritev same vitke, postavne, mlade ljudi, sedaj so se bolj približali stvarnosti. Obleke predstvaljajo in kažejo ljudje vseh vrst, velikosti in starosti, da je lažja stvarna sodba. Slika kaže skupino razkazovalk in razkazovalcev modnih novosti iz New Yorka. na prehojeno pot, oblak se je bližal križu na vrhu; še par trenutkov, in Veliki Zvonar je bil že v megli. Albin nam je že pripravil topel čaj; pospravili so svoje stvari, ključ previdno vrnili na določeno mesto in zadovoljni in veseli smo se spustili v dolino. Pastirski koči sta bili obe že izpraznjeni; pri zadnji smo malo posedeli in načeli a-merikanske konzerve — kakšna razlika od taboriščnih! Še en pogled na “Veliki Zvonar”, ki pa je že ves bil v megli in oblakih. “Oj zbogom ti planinski svet! Nebeški čuvaj te vladar, ne za-bim te nikdar, nikdar!” V Kalsu nas je kolega že pričakoval in nas povabil v župnišče. Ko mu povem o amerikan-skem srečanju, od veselja ploskne z rokami, vrata iz kuhinje se odpro, bil je že nekoliko osivel župnik. Kolega nas predstavi in on nas prijazno povabi, naj se vsedemo. Ko mu pokažem cigarete, je tlesknil z jezikom in že naročil gospodinji, naj da obilen narezek s planinskim sirom in slanino. Ko pa so mu še ostali ponudili cigarete — saj nihče od nas ni bil kadilec — je bil dobri mož kar ginjen. Pogleda na uro, do odhoda avtobusa je bilo še kar dovolj časa; naročil je za vse dobro tirolsko večerjo; kolega je pa stopil do pošte, da nam rezervira sedeže. Obilna in dobro zabeljena večerja, kako nam je teknila; župnik je pa ves blažen in nasmejan užival ameriške cigarete, ko še domačih takrat ni bilo dovolj na razpolago. Bilo je že blizu polnoči, ko smo v Lienzu stopali iz voza in noge težke; pa je bilo treba kar hitro stopiti. Taborišče je bilo še daleč in noč je bila kar hladna. Nisem mogel dobiti primernih besedi, da bi se družbi zahvalil za to srečo in da sem bil z njihovo pomočjo na ’’Velikem Zvonarju” pri najvišjem križu v Avstriji, in od tam pozdravil Triglav, “podobo naše domovine in ljubezen našega srca’’. Oni so^ipa-bili ponosni, da so mi omogočili to srečo in — kot so rekli-— da tudi oni tako posrečene družbe in res lepe ture ne bodo pozabili. Ko sem v kapeli pozno jutro opravil zadnjo dnevno sv. mašo, stopi v zakristijo p. Fortunat in mi pravi: ‘Si bil res na Grossglockner-ju? Čop mi je povedal, pa se gotovo šali.” Šele, ko sem mu pokazal brevir-knjigo s štampiljko Križa na Grossglocknerju na strani 24. septembra — Marija, Rešiteljica jetnikov, mi je verjel. “No, ta je pa lepa,” pravi, “pa je ta tura res tako huda in nevarna, kot trdi Ciril Lavrič?” Nasmehnil sem se mu in pritrdil, naj mu kar verjame, ker kolega trdi pravilno. Pokleknil sem v molitev v zahvalo za milost sv. maše — pa tudi v zahvalo za tako posrečeno in res lepo turo v tako pozni jeseni. Proti večeru pride papeški delegat sam po odgovor na pismo v Kals, pa kar ni mogel verjeti •ko je že med potjo slišal o naši turi. “Ko si tako dobro opravil in ko se odpočiješ , pojdi v špit-talsko taborišče in skupno uredite zadevo, je v pismu vse razloženo.” Naslednji ponedeljek sem se z vlakom odpeljal proti Spittalii ob Dravi, tam sklical duhovniški sestanek in razložil kot mi je bilo naročeno. Po vsem končanem sem jih vprašal, kako proste, lepe, jesenske dneve preživljajo. In mi že omenjena kolega ponosno pripovedujeta, kako sta prikrajšala sošolca g. Cirila Lavriča na slavi, ko sta se tudi onadva skorajžila na Gross-glockner. Ko sem jima povedal, da sem sam videl tam gori njune podpise, sta bila nemalo presenečena in dobri — že dolga leta blagopokojni — g. Miha Burja pravi: “Fanta, sedaj pa tudi Vajina turistična slava že bledi; in se bo še marsikdo sko-rajžil obiskat križ na najvišji avstrijski gori.” Naslednje poletje, ko se je špittalsko taborišče po ukinitvi lienškega znatno povečalo, so res nekateri slovenski begunci, zlasti fantje in dekleta pod vodstvom izkušenih vodnikov se ob lepih dneh podajali na dolgo pot — nad 125 km ■ in korajžno plezali na “Veliki Zvonar”. Pa je bila tista tura tako naporna, da je vsakdo imel enkratno zadosti — pa jo je ohranil v lepem, nepozabnem spominu. (Dalje) TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 Maj je tu.... freglejte vaš dom m ga olepšajte! Pokličite nas, da vam damo brezplačen proračun za barvanje zunaj in znotraj. Smo strokovnjaki! Borze za deinke izredno občutljive NEW YORK, N.Y. — Cele tedne so naše borze za delnice plavale v optimizmu. Niso se zmenile za ‘negativna poročila’ o stanju gospodarstva. Šele pred dobrimi 10 dnevi se je borzni trg umirili, dnevni promet je pa hiral, kar je navadno le znamenje, da se nekaj pripravlja. Čakanje ni bilo odveč. Naj prvo je zagrmela stabil-’ nost dolarjevega tečaja na evropskih, potem pa še na ostalih valutnih borzah. Ta teden je prišlo nepričakovano temno poročilo od poslabšanja plačilne bilance. Med tem je začela rasti cena zlatu na mednarodnih borzah. Vse to je pomenilo signal za ropot, ki je nastal te dni na njujorški borzi in pognal tečaje navzdol v tako velikem razponu, kot ga niso borzijanci videli že več kot 12 mesecev. Sedanja sprememba razpoloženja na borzah še ne pomeni novega vala gospodarske krize. Opozarja le na pojav, da so borze postale občutljive. Dolarski tečaj, zlato in negativna plačilna bilanca, vse skupaj je bilo preveč za njihovo odpornost. Kadar so borze občutljive, takrat nihajo tečaji hitreje in v večjih razponih. Dobiček od tega imajo le poklicni bankirji, navadni delničarji pa morajo zelo paziti, da ne podležejo paniki in zgubljajo denar. Nixon ima več vdanosti pri svojih sodelavcih WASHINGTON, D.C. — Poznavalci razmer v glavnem mestu in posebej v vladi trdijo, da ima sedanji predsednik več in bolj vdanih sodelavcev v Beli hiši in v vladi, kot jih je imel njegov prednik L. B. Johnson. Nekateri sodijo, da je L. B. Johnson napravil veliko napako, da je prevzel večino sodelavcev svojega umorjenega prednika, ki niso imeli do novega predsednika nobenega pravega osebnega odnosa vezanosti in predanosti. Moški dobijo delo Mizar dobi delo Izkušen ali pripravljen se izučiti v izdelovanju omaric. Stalno delo! Oglasite se osebno na 17529 So. Miles Avenue. (102) MALI OGLASI Naprodaj posestvo 34 akrov, na 6465 Rt. 307, Har-persfield Twp. Ashtabula County. Pročelje 676 čv., 2 hleva, 20 akrov jabolčnih dreves, nekaj češpelj, hladilno poslopje za sadje, gozd, velika hiša, 3 spalnice z velikimi garderobami, 1 soba, pol kopalnice zgoraj. Spodaj kuhinja, jedilnica, dnevna soba, pisarna, kopalnica, vsa trda tla, vsa hiša podkletena. Zadnja cena $50.000. Za ogled kličite: Geneva, O., 1-466-4719. (99) Hišo prodam 10-sobno za dve mali ali eno veliko družino, v fari Marije Vnebovzete. Ima 2 garaži. Kličite zvečer po 5. uri: 481-1114. GOO) Vaščani na pobočju Etne molijo in čakajo CATANIA, It. — Vaščani Sant’ Alfia, proti kateremu lezel po pobočju Etne lava; molijo in čakajo, če se bo le ustavila, kot se je leta 1928, ko je pririnila ua sam rob vasi. V zadnjih 10 dneh je lava napravila okoli 6 milj dolgo pot in je od vasi le ie pičli dve milji. Naselje Fornazzo je bilo srečno, ko je lava krenila mimo njega po stari strugi navzdol komaj pol milje od njega. Etna je začela bruhati pred mesecem in pol, pa se kar ne more umiriti. Trdijo, da je to največji izbruh po drugi svetovni vojni. Zakonca Iščeta štirisobno stanovanje s kopalnico in garažo v Euclidu ali v bližini E. 185 St. Kličite 486-4265 (100) Hiša naprodaj 8-sobna enodružinska hiša na E. 174 St., blizu Lake Shore Blvd., cenjena za $21,600. Kličite 692-1671 za sestanek. GOO) MALI OGLASI Ženitna ponudba Fant, 38 let star, zaposlen, s svojim stanovanjem, želi spoznati dekle, staro od 30 do 40 let, zaradi poroke. Ponudbe poslati na Ameriško Domovino pod značko “Srečen zakon”. -(99) V najem Na 5385 St. Clair Ave., trgovina z stanovanjem. Kličite po 6. uri pop. KE 1-9413. (100) V najem 5-sobno neopremljeno stanovanje se odda v svetovidski okolici. Za pojasnila kličite od 9. dop. do 5. pop. 881-2345. -(101) V najem Oddamo 5 sob spodaj na 1193 E. 169 St., pri Grovewood. $110 mesečno. Starejša dvojica ima prednost. Kličite zvečer med 7. in 9. uro 481-6267. (99) V najem Šest velikih lepih sob, zgoraj, se odda v najem odraslim na E. 71 St. Za pojasnila kličite: 361-7860 -(102) V najem Carst Memorials [(raška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL- Oddajo se 3 neopremljene sobe INICA NAGROBNIH SPOMENIKOV in kopalnica odraslim na E. 71 15425 Waterloo Rd. 481-2237 St., blizu St. Clair Ave. Kličite -- 361-0989 po 5 uri pop. ,r je radi (102) Lastnik prodaja v bližini Sv. Vida, na Prosser, 4-družinsko hišo z aluminijasto oblogo, v odličnem stanju. Dvojna garaža, lep vrt. Kličite 431-5927 (100)’ V bližini E. 185 starosti naprodaj enodružinska hiša, 6 sob. Ena in pol kare garaža. Zelo lep vrt, sadnih dreves in zelenjave, kakor tudi vsakovrstnih rož. Pohitite. V tej okoliši so hiše hitro prodane. Prodaja lastnik. Kličite 481-2247. (100). ft AJLEXANDRE DUMAS i Grof Monte Cristo “O,” ga prekine Julija, “jaž še vedno nisem izgubila vsega upanja, da poljubim enkrat to roko, kakor poljubljam zdaj mošnjo, katere se je dotaknila ta roka. Pred štirimi leti je bil Penelon v Trstu; Penelon, gospod, je vrl star pomorščak, katerega ste videli s sekiro v roki in ki je zamenjal službo pomorščakovo s službo našega vrtnarja; torej Penelon je bil v Trstu in je videl z obrežja, kako je odplul na neki jahti Anglež, v katerem je spoznal moža, ki je prišel 5. junija leta 1829. k mojemu očetu in je pisal meni 5. septembra istega leta to pisemce. Zagotavljal je, da je gotovo isti, a ni se ga upal nagovoriti.” “Anglež?” vpraša sanjavo Monte-Cristo, ki ga je vznemirjal vsak Juliju pogled. “Anglež, pravite?” “Da,” odvrne Maksimilijan, “Anglež, ki se je predstavil kot pooblaščenec tvrdke Thomson in French v Rimu. Zato ste videli zadnjič pri gospodu Mor-cerfu, kako sem se vznemiril, ko ste povedali, da sta ta dva gospoda vaša bankirja. Zgodilo se je to, gospod grof, kakor smo vam že povedali, leta 1829. Ali ste tega Angleža poznali?” “Toda ali mi niste tudi rekli, da je tvrdka Thomson in French vedno tajila, da bi vam bila izkazala to uslugo?” “Da.” “Ali ta Anglež ni bil morda mož, ki je bil dolžan vašemu očetu za kako dobro dejanje, na katero je ta pozabil, hvaležnost in je izrabil to priliko, da mu jo je dokazal?” “V izvestnem oziru je lahko misliti na vse, gospod grof, celo na čudež.” “Kako se je imenoval?” vpraša Monte-Cristo. “Zapustil nam ni drugega imena,” odvrne Julija, opazuje grofa s skrajno pozornostjo, “kakor ono, ki stoji v tem pismu, namreč ‘pomorščak Simbad’ ” “In to najbrže ni pravo ime, ampak psevdonim.” Ko ga gleda nato Julija še CHICAGO, ILL. Help Wanted Male & Female COUPLE WANTED For general maintenance & assistance in funeral home. Must live on premises, newly dec. 4 rm. apt. No children, no alcoholics. For interview call BE 5-2581. (99) FEMALE HELP EXPERIENCED Full time or part time Hard Embroideress. Location Irving and Western. Call Miss Coorens. wkdays 9-4 IR 8-0633 O0I) SEAL ESTATE FOR SALE VIC. CICERO & BELMONT By Owner — 5 Room Frame. Corner lot. 2 bedrooms, end. porch, 2 car gar., full bsmt. $22,500. For appt. 282-4586 & 939-2322. (99) pozorneje in pazi na njegov glas z vidno pozornostjo, pravi kar mogoče hladno: “Upanju se še vedno nočemo odreči. Ali ni to mož, približno moje rasti, morda .nekoliko večji in vitkejši, z visoko vratnico, z zapetimi gumbi, vedno s svinčnikom v roki?” “O, vi ga torej poznate?” vsklikne Julija z očmi, iskrečimi se radosti. “Ne,” pravi Monte-Cristo, “to je slutnja. Poznal sem nekega moža, o katerem so se pripovedovala taka velikodušna dejanja in ki se je zval lord Wil-more.” “In ne da bi se dal spoznati?” “Bil je čudak, ki ni verjel na hvaležnost.” “O moj Bog,” vsklikne Julija s sklenjenimi rokami in resnično vzvišenim glasom, “na kaj pa je vendar verjel nesrečnik?” “Tedaj, ko sem ga poznal jaz, vsaj ni verjel na njo,” pravi Monte Cristo, ki ga je ta glas, prihajajo iz dna srca, pretresel v dnu duše, “toda izza onega časa je dobil morda kak dokaz, da je na svetu najti hvaležnost.” “In vi poznate tega moža gospod?” vpraša Emanuel. “O, če ga poznate,” vsklikne Julija, “povejte, gospod, če nas lahko peljete k njemu, nam ga pokažete, nam poveste, kje je. Povej vendar, Maksimilijan, povej vendar, Emanuel, če ga kdaj najdemo, da mu hočemo pokazati, v kakšnem hvaležnem spominu ga je ohranilo naše srce.” Monte Cristo začuti v svojih očeh dve solzi. Zopet se napoti po salonu. “Za Boga, gospod grof,” pravi CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP 2d MAID — Must be of good character and furnish A-l references; speak foreign language fluently; top salary. Living quarters if desired. 664-2007 (100) ELDERLY LADY desires to share her apt. with senior citizen in exchange for room and board, light housework and cooking plus spending money. Lincoln Park area. Call aft. 4 p.m. or wkends. ■ 463-6885 (101) REAL ESTATE FOR SALE STONE PARK—3 bdrm. brk. ranch, exc. cond. $24,900. Features 21 ft. liv. rm., expandable attic, beaut, hardwd. firs., tile bath w-colored fixtures, util, rm., gas ht., strms., scrns., nr. schls., shpg. trans. 1741 N. 43rd St. 345-9583 (100) OPEN HSE. SUN. 2-4:30 p.m. 714 S. Scoville—Oak Park—By Owner. Alum, sided, 8 rm., 4 bd-rms., U/z cer. tile baths, fam. rm. 15x22’. $28,500 or offer. 252-3391 (100) INCOME BLDG. - 900 N. Lavergne Brk. 12 flats - 6-5’s, 6-4’s 2 bdrms. Well maintained. A-l condition. By Owner. MU 5-0331 (99) BUSINESS OPPORTUNITY BEAUTY SALON Choice N.W. loc. Busy 4 stat. mod. shop by pvt. owner. LLv. arrangements possible. Exc. oppty. Establ. trade. $5,000 or offer. 237-1329 . (99) BUSINESS OPPORTUNITY DRY CLEANING establishment. Complete. For sale or rent to resp. party, mod. eqpt, exc. loc. across Navy base. Owner selling due to health or will sell eqpt. only. 336-4695 betw. 9-10 p.m. (100) Maksimilijan, “če kaj veste o tem možu, nam povejte.” “Ah,” pravi Monte Cristo, zatajuje v svojem glasu ginjenost, “če je vaš dobrotnik lord Wil-more, potem se bojim, da ga ne najdete nikdar. Pred dvema ali tremi leti sem ga videl v Palermu, kjer se je pripravljal, da odpotuje v najbajevnejše dežele, tako da resno dvomim, če se še kdaj vrne.” “Ah, gospod, vi ste kruti,” reče Julija s strahom, in solze se ji posvetijo v očeh. “Milostiva,” pravi Monte Cristo važno, požiraje z očmi bisera, ki sta zdrknila po Julijinem licu, “če bi bil videl lord Wilmore to, kar vidim zdaj jaz, bi še ljubil življenje, kajti solze, ki ste jih potočili vi, bi ga spravile s človeškim rodom.” In s temi besedami poda Juliji roko; ta mu vrne svojo, obvladana od njegovega glasu in pogleda. “Toda ta lord Wilmore,” pravi Julija, opiraje se na poslednji žarek upanja, “je imel pač domovino, rodbino, sorodnike, bil je poznan? Ali bi ne mogli?” “O, ne poizvedujte, milostiva,” odvrne grof, “ne zidajte na to besedo, ki mi je ušla, lepih, sijajnih gradov. Ne, skoro gotovo lord Wilmore ni mož, katerega iščete, kajti ta je bil moj prijatelj, vse njegove skrivnosti so mi bile znane, in gotovo bi mi bil povedal tudi to.” “In povedal vam ni nič?” reče Julija. “Ne.” “Nikdar besedice, iz katere bi mogli sklepati...?” “Nikdar.” “In vendar ste ga pravkar imenovali.” “Ah, saj veste, da se v takem slučaju porodijo v človeku slutnje.” “Ljuba sestra,” pravi Maksimilijan, hote pomagati grofu, gospod ima prav. Spomni se, kaj je rekel tako pogosto naš ubogi oče: “To ni Anglež, ki nam je podelil to srečo.” Monte Cristo vstrepeta. “Vaš oče vam je rekel, gospod Morrel, d'a ....?” vpraša živahno. “Moj oče, gospod grof, je videl v tem dejanju čudež. Moj oče je menil, da je prišel naš dobrotnik iz groba. O, kako ganljiva prazna vera je bila to, gospod grof, in dasi sam nisem bil istega mnenja, sem bil vendar daleč od tega, da bi hotel porušiti v njegovem plemenitem srcu to vero. In kako pogosto je sanjavo razmišljal o tem in izgovarjal čisto tiho ime zelo ljubega prijatelja, izgubljenega prijatelja, in ko je bil že zelo blizu smrti, ko je bližina večnosti podelita njegovemu duhu nekoliko jasnosti, ki vlada onstran groba, je postala pri njem ona misel, ki je bila dotlej le slutnja, prepričanje, in zadnje besede, katere je izgovoril umi-raje, so bile: ‘Maksimilijan, to je bil Edmond Dantes!” Bleda grofova barva, ki je že nekaj sekund rastla, postane pri teh besedah strašna. Vsa njegova kri navali k srcu, da ne more izgovoriti niti besedice. Pogleda na uro, kakor da je pozabil, kako pozno je že, vzame svoj klobuk, se pokloni v zadregi naglo gospej Herbault, stisne Emanuelu in Maksimilijanu roko ter pravi: “Dovolite mi, milostiva, da pridem. k vam še kdaj. Vašo lepo palačo, ki je jedna prvih hišo ljubim in za vaš sprejem sem vam hvaležen, kajti izza mnogih let se je zgodilo danes pri vas prvič, da sem pozabil na samega sebe.” In z velikimi koraki odide. “To je čuden mož, ta grof Monte Cristo,” pravi Emanuel. “Da,” odvrne Maksimilijan, “toda mislim, da ima plemenito srce, in prepričan sem, da nas ljubi.” “In jaz,” pravi Julija, “čutim, med naj lepšimi tega dela mesta, prostran vrt, katerega gosti kostanji se dvigajo nad velikansko, nasipu slično zidovje. In kadar pride pomlad, mečejo svoje bele in rdeče cvetove na dve kameniti vazi, ki stojita na štirioglatih stebrih in služita kot oklep železnim mrežastim vratom iz časa Ludovika XIII. Ta veličastni vhod je zaprt, odkar se je omejil lastnik te hiše — in tega je že dolgo — na kako odmeva njegov glas v mo- hiŠ0) na dvorišče; zasajeno jem srcu, in dvakrat ali trikrat se mi je zdelo, da ga ne slišim prvič v življenju.” XIII. Ljubezen Maksimilijana Morrela V drugi tretjini predmestja Saint-Honore se razprostira za drevjem, in na cvetlični vrt. Prej so vodila ta mrežasta vrata v kuhinjski vrt, velik jeden oral in spadajoč k hiši. Ko pa je demon špekulacije potegnil mimo tega vrta črto, to je cesto, in ko je bilo zapisano ime te ceste, še predno je bila gotova, EUCLID POULTRY v triokJ Imamo vedno očiščene pifičnnce, na kose zrezane, pe-polnoma »veža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite In al izberitaI HOWARD BAKER <4* itast ms street. EUCLID_ k* I ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderaon 1-0628 m m VITEŠKI BOJ — Na Angleškem so uprizorili nedavno v Syon Parku “viteške igre” v starodavni bojni opremi. Slika je bila posneta med temi igrami. Igre so bile vesele, pa ne posebno nevarne, če ni bilo poleg posebne nerodnosti. MOTEL — 9 units. West of Elgin on US 20. Cent, air, 4 rm. living quarters for owner. Good business for couple. $72,000. Beaman Agency 10 Villa St., Elgin. 741-1856 (100) RESTAURANT — GLEN ELLYN Well establ. Centrally loc. Seats 70. $7,000. Prk. facilities. Ideal for couple. By Owner. 469-2175 or 469-2195 na rujavi tablici, so sklenili prodati ta vrt kot stavbeni prostor. Toda kar se tiče špekulacij, človek obrača, denar pa obrne. Cesta, ki je bila že krščena, je umrla v povojih. Kupec, ki je kupil vrt in ga plačal, ni mogel najti prilike, da bi ga prodal brez škode, in čakaj e ugodnejšega časa, ko ga lažje spravi v denar, se je zadovoljil za enkrat s tem, da ga je dal za letnih petsto frankov v najem vrtnarju, ki je sadil na njem zelenjavo. Vendar so ostala vrata, skozi katera se je prišlo prej v kuhinjski vrt, zaprta, in rja raZ' jeda njihove tečaje. In da bi pr1' prosti vrtnarji ne oskrunjali s svojimi drznimi pogledi aristokratskega prostora, so zabili omrežje s šest čevljev visokimi deskami. Vendar pa deske niso pribite tako tesno skupaj, da bi ne bilo mogoče pogledati skrivaj skozi špranje. Toda ta hiša je resna in se ne boji nobenih indiskrecij. • '.j-c*'.1 ■ c . rfh .VT; , Economy priced bot quality built for a good coils for the fltmness yot, wan,. Decorator print cover deep quilted through puffy cushion- ITSPOSTUREPEDICTIME loading orthopedic surgeons sleeping qn a too soft matt re«*?' Come in and try the very best '"°ur!~:8r................... a:- ' * | EASY MONTHLY PAYMENTS NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSNIK & SONS \ mAUi : 1899 1956 PRECEJŠNJA DRUŽBA — Povodna konja v živalskem vrtu v San Diegu, Kalif., imata kar precej družbe pri kopanju. ir V BLAG SPOMIN OB 15. OBLETNICI, ODKAR JE UMRL MOJ LJUBLJENI SOPROG Jože Kovač Izdihnil je svojo blago dušo na binkoštno nedeljo, dne 20. maja 1956. Ura slovesa je davno odbila, Pozabila ne bom Te nikoli težke ločitve spomin se budi, vse do konca mojih dni, ljubezen do Tebe pa vedno je živa, v srcu mojem Te nosila, v mojem življenju kot lučka gori. dokler mi življenje tli. Ti pn v miru božjem snivaj, dragi nepozabni mi, pri Bogu rajsko srečo uživaj in prosi zame milosti! Žalujoča soproga JOSEPHINE Cleveland, Ohio 20. maja 1971. 1