PRIM
RSKI DNEVNIK
5-SVi3S“ - Cena 35 Ur
Leto XVII. - Št. 270 (5044)
TRST, torek 14. novembra 1961
Titov govor na proslavi obletnice osvoboditve Skopja
Obsodba pritiska na nevezane države Nočemo reakcionarne združene Nemčije
Zanimive izjave članov CK KPI v razpravi o Togliattijevem poročilu
Odgovor na zadnji napad na FLRJ na 22. kongresu, ki ga ni treba dramatizirati - Ostra obsodba voditeljev KP Kitajske, ki podpirajo albanske provokatorje - Mednarodni položaj ni spodbuden
'“vr n (Od našega dopisnika)
? «e je*?: ~ s slovesnim zborovanjem, katere-v’ k Dr«K , *° nacl 200.000 ljudi iz Skoplja in oko-s^šnilf«	? Makedonije danes ob prisotnosti
j01*' del ,rePublike maršala Tita, ki je svečano o-^'etnien ceste. °d Grdelice do Skoplja, proslavi-osvoboditve svojega glavnega mesta. Ob
Nai T,.v°Jega govora je  -----------------
jih	omenil uspehe,
!? v	^gosiavija dose-
gih petnajstih le-
1 ' gOs-Lj rvuiojsuu 1C-
f1 in v Zidarskem razvo-^ n^i.. ezi s tem omenil
hekati
®re negativnosti
Sska ^se gradij0 in-
^ hn	POdipfia rt ti trlo.
.«« DotP°djetja ne gle-d tirni, in rentabil-! N ,v°dnje, konkuren-Sltimi ViiPlm.i zunanjetr-J dviea_I?odJetji. neupravi. • *i) frJe cen v notranji ii er ugotovil, da su-
'eiti
‘vtij
P. ;
*?a posameznih *ih 'ndividualnih po-Wr-- to
vzrok slabih le-
nesodobna obde-
rebno P°udaril ? Ci- Posestvih
da
toves,”.. z večjimi sred-_Proizvodnjo na
Ki *®eti»	in	da
UspA ’ k° bodo videli ?b!i, teh posestev, u.
nima več smisla 1 ^mlje na star na-
V drugem delu svojega govora se je Tito dotaknil zunanjepolitičnih vprašanj. Predvsem se je zadržal pri razlogih, zaradi katerih je bila sklicana konferenca nevezanih držav, ki je bila izraz želje in volje 800 milijonov ljudi na svetu. V Združenih narodih je, po besedah maršala Tita, v prejšnjih letih težko prišla do izraza volja teh držav, kajti njihovi glasovi so se izgubljali zaradi raznih spletk. »Sklepe beograjske konference, je poudaril Tito, je pozdravil ves miroljubni svet, in celo tisti, ki so bili proti konferenci, niso mogli zanikati njenih pozitivnih rezultatov in usneha. Na 16. zasedanju generalne skupščine OZN se je pokazalo, kako je bilo dobro, Ha smo se sestali v Beogradu.« le poudaril Tito in je v tej i zvezi omenil, da so na tem zasedanju nevezane države e-1
notno nastopale, ko je šlo za posamezna najvažnejša vprašanja, Tudi vprašanje izvolitve glavnega tajnika OZN je bilo rešeno pod vplivom in pritiskom nevezanih držav. Nevezane države pa morajo nastopati ne samo kot politična skupnost, ampak se morajo zavzemati za rešitev gospodarskih vprašanj in proučiti položaj, ki je nastal s formiranjem gospodarsko zaprtih blokovskih področij na Vzhodu in Zahodu. Maršal Tito je mnenja, da bi se morale nevezane države Afrike, Azije in Evrope pogovoriti, kaj je treba storiti, da se ta nevarni položaj ne poslabša na škodo držav, ki ne pripadajo blokom, in ustvariti možnost za čim boljše medsebojno sodelovanje na gospodarskem področju.
Maršal Tito je ugotovil, da so na Zahodu, ko so videli, da so zgubili rezervo, na katero so računali, začeli po beograjski konferenci napadati posamezne nevezane države, med njimi tudi Jugoslavijo, in izvajati gospodarski pritisk. V Ameriki, nekateri reakcionarni krogi zahtevajo, da se preneha pošiljanje pomoči Jugoslaviji, da se ji ne smejo pro-
dajati letala, pšenica itd. Na Ko je govoril o ostalih med-ta način izvajajo pritisk naj narodnih vprašanjih, se je Ti-Jugoslavijo prav letos) ko jo to dotaknil tudi vprašanja je prizadela suša. Tito je po-
udaril, da bo Jugoslavija kupila pšenico drugje, če je ZDA ne bodo hotele prodati, kajti ne bo dovolila, da bi ljudstvo ostalo brez kruha. «Nam ni po-
s°vjet!
trebna nobena pomoč, je poudaril Tito. temveč da nam
se proda, kar potrebujemo, na trgovski osnovi.« Tito je poudaril, da Jugoslavija nima nič proti ameriškemu ljudstvu, da je hvaležna za vso pomoč, ki jo je doslej dobila, toda da ne bo nikdar odstopila od svojih načel in bo vedno jasno in glasno nastopila proti vsem krivicam in proti ravnanju, ki ogroža človeštvo.
vprašanja Berlina in je s tem v zvezi ugotovil, da so nekateri ljudje v Franciji in drugih državah zaradi nekaterih svojih egoističnih in ne ravno poštenih ciljev nastopili proti najnovejšim predlogom Hruščeva za rešitev tega vprašanja. »Mnogi so nas napadli, v A-meriki in drugod, ko smo na beograjski konferenci podprli priznanje Vzhodne Nemčije, čeprav to ni bilo nič novega. Danes ponavljam, da je sreča, da obstaja tudi Vzhodna Nemčija in ne samo Nemčija, kakršna je današnja Zahodna Nemčija, kjer zapirajo naše
Kakšne koristne nauke naj potegne KPI iz poteka in sklepov 22. kongresa KP SZ?
Vsi člani CK KPI so zahtevali jamstva, da se zločini ne bodo več ponavljali; nekateri so zahtevali sklicanje izrednega kongresa - Secchia in drugi: Del odgovornosti nosimo tudi mi, ker smo privolili v obsodbo Jugoslavije brez diskusije - Alicata je kritiziral program KP SZ in kompromisna stališča 81 partij
RIM, 13. — Glasilo KPI je v nedeljski številki objavilo precej obširno vse govore posameznih članov CK KPI in kontrolne komisije KPI, ki so posegli v razpravo o Togliattijevem poročilu o 22. kongresu KP SZ. Izjave posameznih govornikov, voditeljev KPI so nadvse važne, zanimive in poučne, tako da jih morajo tudi naši čitatelji poznati.
Danes je bila objavljena napovedana resolucija, ki
so jo sprejeli na podlagi debate v CK KPI pod naslovom «22. kongres in naloge KPIs>. Resolucija odobrava sklepe 22. kongresa in se strinja z novim programom KP SZ- Vsi sklepi nudijo močno podporo KPI, _ ki se mora odločno upreti I protisovjetski in protikomu-
la po 22. kongresu.
Med prvimi je spregovoril na zasedanju CK KPI Robotti, ki je bil dolgo časa zaprt v ZSSR. «Zakaj mi nismo govorili, čeprav smo vedeli iz lastnega izkustva, kakšen je bil položaj? Zaradi tega, ker bi bili morali to storiti sovjetski tovariši. Mi se nismo mogli pridružiti sovražnikom komu-
(Nadaljevanje na 2. strani) 1 nistioni gonji, ki je nasta-
 ...............................................................................................................m mniiuiiiiiiiiin .......
Stanje zaprtih alžirskih ministrov se je zelo poslabšalo
Ben Belo in druga dva zaprta ministra so včeraj premestili
Premestili so jih s silo in proti njihovi volji - Poziv alžirske vlade prijateljskim državam - Kralj Hasan opozarja na morebitne posledice francoske nepopustljivosti - Cinične izjave francoskega ministra
PARIZ, 13. — Po trinajstih dneh gladovne stavke so nocoj premestili podpredsednika alžirske vlade Ben Belo in druga dva ministra, ki so bili zaprti v gradu Turquant, v neko bolnišnico na Področju Pariza.
Tudi iz zapora v Toulu v departmaju Meurthe et Mo-selle so prepeljali v bolnišnico 20 Alžircev od skupnih 185, ki so tam zaprti in ki so začeli gladovno stavkp.,^novembra.
Ben Bela in njegova dva
ski zunanji minister Vjačeslav Molotov in njegova žena na moskovski postaji ob njunem povratku z Dunaja
"m
,ll|lliiii,M,,llltlnll|ll||||IITtllllllllllll||l|l|lllllltlll)llltllmllllll|,|l,ll,,|tll,lmtmJI,lllll,llllllll|l||||||)||||n||||||)|t)||||1|1||||)|
Sklep vodstva republikanske stranke
0 demokristjanskem kongresu °PRI odrekel podporo vladi
p,
1
0 sklepu vodstva PRI Nenni predvideva tri mesece ^parlamentarne in politične zmešnjave*
n,-
!?a.,d°P>snika)
§ i>°aiočii;odstvo PRI ie k1	republikanci
S	do kongresa
h ®°dnr, pa bodo od-ni»j H° Fanfanijevi rtt*v s»rei d®mokristianski
kakršnokoli
t-.	^
^ tip k°nca januarja f’ ovitem	vladne	kri-
bodo nastopi? Je	ki	bi	PRI
.V* sj^nemu ukre-?k|lU-^nkenjemu sklepu
Nv^olucij.
vodstvi
bcj>rif»?Pudaria Pred ki ga po-
i?	a	.je Sedanja
\ ^Posoj,večina objek-rešiti te-i»V	•T‘,av ustavnega
Svilna1 £er J,jo
VV nasPr°tjn gle-K^ega vprašanj, in
ft ti “'ra j nuina rešitev
U^ratič* tako ra?-
NNiu^no 5* i.°) n„.lla dodaja, da
f	Pmoza-
K ^eSa, prodnega po-
NeNedkih po dra‘ !.V| s°ih v zvezi z
,%-^0KP SZ, zahte-5 » Politi- ? aritev no-$ . Pers,:n.lh sil, ki bo
drUžb°n sv°t>odno in V ki *n rnitom, pro-lih a. )fvirn reši-
du>n'er,rudi komuni-
^?o ^..Proglaš«, da
1Sl2r°eilfStareli P°g°ji. kni’. 0Pravičili in
rgentni vla-
di«; spričo dejstva, da je vodstvo KD izjavilo, da bi takojšnja vladna kriza ne mogla voditi k politični rešitvi o kateri mora odločiti kongres stranke, PRI ne bo odtegnil podpore sedanji vladi do kongresa KD, ki pa bo moral upoštevati dejstvo, da PRI smatra konvergentno vlado za zaključeno in da je na razpolago samo za novo vlado levega centra.
Tako stališče republikancev pa postavlja vlado pred nove težkoče, ker ne more več računati na brezpogojno podporo PRI do konca januarja: republikanski poslanci bodo namreč podprli samo takrat, ko bo predložila ukrepe, ki jih bodo oni smatrali za pozitivne. Po drugi strani pa dejstvo, da je vodstvo PRI postavilo KD pred aut-aut, je baje povzročilo precejšnje nezadovoljstvo v krogih KD in ne izključujejo možnosti, da vlada postavi zahtevo, da se v parlamentu preveri sedanja večina, ker bi v primeru odstopa republikancev mogla računati z nekaterimi bivšimi monarhističnimi poslanci, ki pripadajo skupini »socialne obnove«.
Preteklo nedeljo so se vršile občinske in pokrajinske volitve v Vercelliju in v nekaterih drugih občinah in pokrajinah.
Voditelj PLI Malagodi je preteklo nedeljo govoril v Casal Monferratu in med drugim izjavil, da je sedanja vlada »edino mogoča«; v Geno-
vi je minister Taviani dejal, da »se je v PSI nekaj premaknilo in se premika«, hkrati pa postavil zahtevo, da socialisti pojasnijo svoje stališče glede evropeizma in atlantske solidarnosti, ker je nevtralizem po njegovem mnenju »mostišče k sovjetizaciji«; Forlani (KD) je dejal, da »KD ne bo razočarala onih, ki si od kongresa obetajo trdne u-smeritve« in izrazil željo po vključitvi novih sil v demokratično področje; minister Bo je v Genovi postavil zahtevo, naj konvergentne stranke ne pospešijo »preranih sprememb«, da ne bi kompromitirali »določenih temeljnih usmeritev«; Nenni je v Tor-re del Greco predvidel še tri mesece »parlamentarne in politične zmešnjave« kot posledico sklepa PRI, dodal pa je, da je »vsa dežela zainteresirana na demokristjanskem kongresu, socialisti pa še bolj kot drugi«. Ko je govoril o 22. kongresu KP SZ, je Nenni dejal, da »vzrokov za napake v SZ ni iskati v Stalinovi samovolji, ampak v sistemu, to je v hegemoniji stranke, v obstoju edine in monolitske stranke, ki preprečuje demokratično dialektiko«; govorniki KPI pa so slavili 44. obletnico oktobrska revolucije, hkrati pa skušali najti primerne besede za »potres«, ki se v zvezi z destalinizacijo vrši v SZ in ki bo nujno zajel celotno mednarodno komunistično gibanje.
P.
tovariša so zapustili grad na treh ambulantah vojske, še prej so zahtevali razgovor s svojimi advokati, katerim so naročili, naj protestirajo pri ravnatelju kaznilnice proti premestitvi, ki je bila izvršena proti nji-hovi volji.
Eden od advokatov je izjavil časnikarjem, da so Ben Bela in ostala dva ministra odpotovali proti svoji volji. Okoli dvajset policijskih agentov je prišlo v sobo treh ministrov. Tedaj so ti privolili v odhod, da preprečijo incidente. Pred gradom se je zvrstil sprevod osmih ambulant, ki so jih spremljali policijski avtomobili. Vas Torquant' je obkolilo 30Q milicijskih agentov, ki niso nikomur dovolili, da vas zapusti (niti časnikarjem) še eno uro po odhodu ambulant.
Notranji minister alžirske vlade Krim Belkasem je v Rabatu podal izjavo, s katero se obrača na vse bratske in prijateljske dežele, naj zastavijo vse sile, da dosežejo izpustitev petih alžirskih ministrov, da se bodo lahko u-deležili pogajanj kot člani alžirske vlade. »Njih udeležba, je dejal Krim Belkasem, bi nedvomno prispevala k uspehu pogajanj«.
Zatem je minister izjavil, da je petnajst tisoč Alžircev v zaporih in koncentracijskih taboriščih začelo gladovno stavko, da protestirajo proti nečloveškim in poniževalnim pogojem, katerim so podvrženi, in zato da se jim prizna položaj političnih pripornikov. Dalje je izjavil, da so po nalogu francoske vlade zaostrili režim v kaznilnicah prav v trenutku, ko je de Gaulle napovedal, da se bodo pogajanja lahko začela vsak trenutek.
»Kako naj ne bi v takih pogojih bili presenečeni, je dodal Krim Belkasem, spričo očitnega nasprotja med temi nemoralnimi in odkrito oar-barskimi dejanji in napovedanimi nameni francoske vlade, da hoče sporazumno rešitev v ozračju miru in sodelovanja. Ura odločitve in prevzema lastnih odgovornosti je blizu in mi smo se odločili«. Minister ie na koncu izjavil, da če bi gladovna stavka imela usodne posledice, bo za vse to odgovorna edinole francoska vlada.
Nekateri advokati, ki branijo alžirske ministre, so včeraj izjavili, da je stanje Ben Bele zelo resno. Sporočili so, da so brzojavili Kennedyju, Mac Millanu, Hruščevu in Maocetungu ter zahtevali njihovo posredovanje za izpustitev zaprtih ministrov in za boljše ravnanje z drugimi alžirskimi priporniki.
Tudi maroški kralj Hasan II. je po svojem odposlancu Katibu, ki je obiskal Ben Belo in druge ministre že drugič v zadnjih 48 urah, opozoril na resno zdravstveno stanje Ben Bele in na posledice. ki bi jih utegnila imeti morebitna njegova smrt.
Alžirski minister za informacije Jazid pa je včeraj v imenu alžirske vlade izjavil, da pomeni pomanjkanje realizma,
patrioti pripravljeni pogajati se v trenutku, ko je po krivdi francoske vlade pet alžirskih ministrov v smrtni nevarnosti, prav tako kakor desetine in desetine tisočev pogumnih borcev FLN. Pripomnil je, da režim, kateremu so
(Nadaljevanje na 2. strani)
Nota Anglije in ZDA sovjetski vladi o jedrskih poskusih
MOSKVA, 13. — Angleška in ameriška vlada sta izročili sovjetski vladi vsaka svojo noto v zvezi z jedrskimi poizkusi. Obe vladi predlagata, naj se obnovijo pogajanja o prekinitvi jedrskih poizkusov 28. novembra ali pa čimprej. Noti pravita, da je bila tristranska konferenca v Ženevi odložena do konca razprave v skupščini o jedrskih poizkusih, in da je ta rok sedaj potekel. Razen tega je skupščina OZN odobrila resolucijo, s katero poziva na obnovitev pogajanj o prekinitvi jedrskih poizkusov.
Po objavi note, s katero predlaga obnovitev pogajanj, je ameriški državni departma objavil izjavo, v kateri pravi, da ZDA s svoje strani ne bodo prekinile svojega »skrbno omejenega programa« poizkusov, dokler ne bo prišlo do sporazuma. ZDA delajo sedaj podzemeljske poizkuse. Ameriška vlada upa, da bo sovjetska vlada prekinila svoje jedrske poizkuse v atmosferi.
Izjava državnega departmaja ugotavlja zatem, da je bilo do sedaj v Sovjetski zvezi izvršenih nad trideset eksplozij v atmosferi, ki so razvile energijo nad 120 megaton, to je toliko energije, kolikor bi je razvilo 120 milijonov ton tritola
»Če Sovjetska zveza iskreno želi pomiriti zasgrbljenost glede nevarnosti jedrskih eksplozij za zdravje, pravi dalje izjava, in če res želi napraviti konec jedrskim poizkusom, lahko to sedaj stori. Obnovitev pogajanj v Ženevi, ki so jih ZDA in Velika Britanija danes predlagale, in sklenitev sporazuma s primernimi jamstvi, lahko prineseta do stalne prekinitve preizkušanja jedrskega orožja in lahko nudita svetu zagotovila, da ne bo novih množičnih eksplozij, ki bi jih SZ tajno pripravila. Kar se tiče ZDA, ne bodo prenehale iskati sporazuma o ustavitvi jedn skih poizkusov, toda bodo nadaljevale svoj skrbno omejen program poizkusov, dokler ne bo sporazum dosežen«.
sednika norveškega parlamenta. Kot glavni vprašanji na dnevnem redu sta napetost med Vzhodom in Zahodom in Berlin. Na jutranji seji sta bila glavna govornika tajnik NATO Stikker in francoski zunanji minister de Murville.
Stikker je-.i»>«v>t*r<#e'>hi »v primeru splošnega jedrskega napada na atlantsko zavezništvo bil odgovor hiter z vsem razpoložljivem orožjem«, ter da bi države, ki imajo atomsko bombo, to bombo takoj uporabile. Govoril je zatem o primerih, o katerih bi se prej posvetovali med člani NATO, in v tem primeru bi politična odločitev o uporabljanju atomskega orožja lahko padla potem, ko bi zavezniški vrhovni poveljniki »precenili to potrebo s precejšnjo večino glasov«.
V zvezi z Berlinom je dejal, da je «berlinska kriza prisilila svet NATO in vojaške oblasti, da so dali prednost krepitvi vojaških sil«. Ko je primerjal dokončen sporazum o Berlinu in navaden «modus vivendi«, je dejal, da bi moral Zahod iskati rajši «modus vivendi«, na podlagi katerega bi lahko «precej pridobili na času, da pride do trajnejše rešitve nemškega vprašanja«. Stikker je nato
govoril proti politiki miroljubnega sožitja in dejal, da bi «bilo bolj realistično iskati modus vivendi na enostavnem dejstvu, da niti Rusi niti mi ne želimo samomora« Francoski zunanji minister de Murville je govoril o Berlinu in o gospodarskih vprašanjih. .O Berlinu je izjavil, da je to vprašanje vse Nemčije in torej tudi prihodnosti vse Zahodne Evrope ter da ga ni mogoče ločiti od prihodnosti atlantskega zavezništva. Govoril je nato o potrebi še večje oborožitve.
Na popoldanski seji Je govoril ameriški tajnik za vojsko Elvis Stahr, ki je naštel vojaške ukrepe ZDA za okrepitev NATO in je dejal, da bi morale nekatere zavezniške države nuditi večji vojaški prispevek. Govornik je zavrnil zamisel vojaškega odmika, da bi rešili berlinsko vprašanje. Pred svojim govorom je E. Stahr prebral poslanico Ken-ned.vja, ki poudarja, da je treba še bolj oborožiti atlantsko vojsko.
Vrhovni poveljnik NATO general Norstad je govoril o nedavnih vojaških manevrih na Sardiniji in je dodal, da je bila vojaška moč NATO o-krepljena in da bo še bolj okrepljena.
nizma. V tisti dobi se je moral vsak pravi komunist boriti sam z odkritim obrazom, moral je tvegati kazen in še hujša ponižanja z obtožbami in obsodbami.
Kako bi se morali obnašati? Bili so stari tovariši, ki so mislili, da bo uničeno vse, kar so ustvarili. Drugi, in jaz sem med njimi, so mislili, da so bila preganjanja rezultat zarote, ki je bila organizirana v inozemstvu proti tistim, ki niso imeli ustrezne obrambe. Danes je tov. Hruščev potrdil, da je proces proti generalom slonel na potvorjenih dokumentih, ki jih je pripravil hitlerjevski Gestapo in ki jih je Beneš v dobri veri izročil Stalinu. Naše mnenje je tedaj imelo določeno podlago, toda z njim ni bilo moč vsega razložiti«, je dejal Robotti in nadaljeval: #25.000 komunistov so poslali na deželo delat h kmetom in samo 10.000 se jih je vrnilo živih. Druge so Dobili kontra-revolucionarji. Proti »barbarskemu nasilju« sovražnika, kot ga je označil Lenin, je bil potreben primeren odgovor z nasiljem, Toda to nasilje je postalo nezakonita metoda v par. tiji, ko je vrtoglavica zaradi uspehov, pobuda majhnih pristašev, ki so živeli v senci
kulta osebnosti in ko je med-
narodna napetost zahtevala, izredne ukrepe, ko je vse to ustvarilo ozračje sumničenja in strahu. K temu so se pridružile ideološke napake:	da	je
antikomunizem tem večji čim večji so uspehi, utrdilo se je kot pravno načelo, na podlagi katerega za dokaz zadostuje priznanje.«
»Kako so se obnašali obtoženci? Mnogi so se upirali, niso hoteli ničesar priznati in so bili obsojeni na podlagi izjav drugih. Drugi so trdili, da je treba priznati vse in celo zaplesti čimveč ljudi, tako da bi se dvignilo javno mnenje in partija ter bi bila na ta način nujna revizija vseh obtožb«, je rekel Robotti.
»Ni bilo lahko najti pravo pot. Tisto kar je gotovo, je sledeče: medtem ko je kult osebnosti kvaril vrhove in v manjši meri srednje kadre, je množica ostala trdna in nedotaknjena. Spominjam se svoje vrnitve iz zapora: ravnatelj tovarne me je navdušeno sprejel, prav tako tudi načelnik notranje komisije in delavci tovarne. Danes se tista doba lahko popolnoma o-svetli in nujno je da se to stori. Toda ne smemo pozabiti, da je bilo poleg krivde tudi mnogo junaštva tistih starih kadrov, ki se niso nikoli uklonili in katere je hotel imeti Hruščev sedaj na kongresni tribuni«. Robotti je nato zahteval, da se iz vsega potegne nauk za KPI Ta konkretni nauk pa je v ideološki vzgoji članstva in v spoštovanju zdravega duha partije.
Tajnik federacije v Milanu, Cossutta, je predvsem poudaril avtonomnost mednarodnega delavskega gibanja, ki jo je treba razumeti »kot samostojnost sposobnosti kritike, odgovornost in sposobnost izdelave samostojne politike, in sicer celo glede nekaterih bistvenih vprašanj. Ni dovolj, da smo v teh dneh ponovno objavili znameniti intervju Togliattija o »policentrižmu«, sedaj moramo storiti tudi korak naprej pri razširitvi njegovih postavk, in sicer tako, da bo to odgovarjalo novemu razvoju položaja.
»Nekatera stališča, ki so bi. la obsojena v Mossvi, obstajajo tudi pri nas. Tega pa ne moremo odpraviti z upravnimi in disciplinskimi ukrepi, ‘emveč z diskusijo in odkrito politično borbo, s katero bomo dosegli stvarno politično enotnost, ki je povsem nekaj drugega kot je bila umetna soglasnost.«
jhnovi je zahteval odpravo «diplomatskih» metod v odnosih med partijami ter Dredlagal obnovitev leninistič. nega duha debate, ker se le tako lahko doseže realna e-notnost.
Zelo zanimive stvari je povedal AUcata, ki je najprej dejal, da ima sprememba imena .Stalingrada političen pomen, ki ga je treba poudarjati in obsoditi sentimentalne razloge nasprotnikov spremembe. Po njegovem mnenju je eno izmed osnovnih vprašanj, vprašanje nacionalnih poti v socializem. »In ravno glede tega vprašanja 22. kongres ne pomeni nobenega koraka naprej, ker je v tem programu rečeno, da je samo ena pot v socializmu, ker da so splošni zakoni razvoja socialistične graditve vedno in povsod isti.«
Med borbo za demokracijo in borbo za socializem ni no-
benega »kitajskega zidu«. #Tu-n terWinhW*«Ntiii
V Bonnu zanikujejo kakršen koli nov načrt o Berlinu
Adenauer je poklical Krolla v Bonn da poroča o «nepoob!aščeni pobudi»
Zahodne vlade so bile obveščene, ba Kroll ni bil «pooblaščen* sprožiti kakršno koli pobudo med razgovorom s Hruščevom - Adenauer je izjavil, da bo ostala njegova politika nespremenjena
Na konferenci NATO napovedujejo nadaljnje oboroževanje
... 111 če se misli, da bodo alžirski' NATO pod predsedstvom pred-
PARIZ, 13. — Danes se je na sedežu atlantske organizacije v Parizu začela letna konferenca parlamentarcev
BONN, 13. — Predstavnika zahodnonemškega zunanjega ministra in vlade sta izjavila da je poslanik Kroll dal »nepooblaščeno pobudo« med svo. jim razgovorom s Hruščevom 9. novembra in je izrazil svoje osebno stališče ob tej priložnosti. O tem so bile obveščene zahodne vlade.
Predstavnik vlade von E. ckardt je dodal, da se je pobuda Krolla nanašala samo na dve od štirih točk, ki se omenjajo kot nov sovjetski načrt, in sicer: štiri velesile naj bi se sporazumele o novem statutu za zahodni Berlin in o dostopu v zahodni Berlin. Sovjetska zveza in Vzhodna Nemčija bi se morali obvezati, da bosta spoštovali ta sporazum. Na vprašanje časnikar, jev, kako je Hruščev reagiral na ta dva predloga, je von Eckard izjavil, da je Hruščev vzel zadevo samo na znanje. Von Eckardt je pripomnil, da se stališče bonnske vlade glede Berlina in Nemčije ni menjalo.
Spričo tega je Adenauer brzojavil Krollu, naj že v sredo pride v Bonn. Prvotno je imel prit,- šele v četrtek, da skupno z nemškim poslanikom v Washingtonu Grevvejem sodeluje pri pripravah za Ade-nauerjevo potovanje v Wa-shington.
V Moskvi je Kroll izjavi) časnikarjem, da bo odpotoval jutri. Pripomnil je, da se je s Hruščevom sporazumel, da ne bo podal nobene javne iz-
jave o svojih razgovorih z njim.
V Bonnu ugotavljajo, da je poslanik Krolj čakal štirin-dvajset ur, preden je obvestil zahodne kolege o vsebini svojega razgovora s Hruščevom, medtem ko je zahodni tisk že pisal o tem in je nemški poslanik v Washingtonu Grewe že izročil državnemu departmaju poročilo v zvezi s tem.
Velik odmev, ki ga je Krol-akcija v Moskvi imela
lova
zlasti v tujini, je pripravil kanclerja do tega, da poslani-jca takoj pokliče v Bonn in da izvede preiskavo v zvezi s tako imenovanimi novimi sovjetskimi predlogi glede Berlina. Kakor je danes namignil predstavnik vlade von Eckard, ni izključeno, da bo Kroll odsta-ljen, če bi se pokazalo, da je šel preko svojih pristojnosti in je dal pobudo, za katero ni bil pooblaščen od vlade, Von Eckardt ie zlasti poudaril, da Kroll ni bil pooblaščen predlagati Hruščevu sklenitev sporazuma za noy statut o Berlinu in tudi ne kakršen koli sporazum med -.Z in Vzhodno Nemčijo, ki naj bi ga vlada Vzhodne Nemčije morala SP°-štovati. Dalje je von Eckardt dejal, da štiri točke načrta o Berlinu, kakor jih je objavil tisk, niso v skladu z bistvom tega, kar je Kroll sporočil Hruščevu.
Ne glede na vse to, ugotavljajo v Bonnu, da sta med te. mi stiki prišla v ospredje dva pozitivna elementa: Hruščev je baje potrdil namen sovjetske
vlade, da se berlinski spor re ši s pogajanji, in sovjetska vlada ie baje pripravljena začeti pogajanja o novem berlinskem statutu, preden sklene mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo.
Kancler Adenauer je včeraj po nemški radioteleviziji izja vil, da se Zahodna Nemčija ne bo oddaljila od dosedanje zunanje politike. »Važno je, je dodal Adenauer, da Zahod to ve in da se na ta način zaveda lažnosti nekaterih trditev, ki so se razširile v tujini, da se na nemško ljudstvo ni moč zanesti.« S tem je hotel kane. ler pomiriti svoje zaveznike, ki se bojijo, da bi Zahodna Nemčija iskala sporazum s Sovjetsko zvezo, «da nevtralizira neodločnost zahodnih držav«.
Novi zahodnonemški zunan’ minister Schroeder je listu «Welt am Sonntag« izjavil, da ne bo #nenadnih sprememb« v glavnih obrisih zahod.oonem-ške politike.
Tudj glavni angleški listi pišejo danes, da je bil «novi» načrt glede Berlina dejansko samo pobuda zahodnonemškega poslaništva v Moskvi. Pred. stavnik Foreign Officea je danes izjavil, da britanska vlada nima namena takoj obnoviti diplomatskih tipanj pri sovjetski vladi glede Berlina. Dodal je, da britanska vlada nič ne ve o kakem novem sovjetskem načrtu glede Berlina, in da je Kroll v pete^ obvestil zahodne poslanike v Moskvi o svojih razgovorih s Hruščevom.
di na tem na mednarodni konferenci 81 partij, bodisi drugod naleteli na stališča, ki niso v skladu s stališči naše partije in ne moremo se zadovoljiti s kompromisi, ki so včasih samo formalni,« je dejal Alicata.
Napoiitano je odgovoril na vprašanje, zakaj vlada v KPI sedaj razburjenost:	v prvi
vrsti zaradi tega, ker »v naši partiji ni šel dovolj globoko proces tistega razčiščevanja, ki se je začelo z 20. kongresom, ker je 21. kongres pomenil določen zastoj, ker se je podrlo določeno ravnotežje, ki je kazalo, da je bilo doseženo glede presoje Stalinovega dela in njegove osebe, in končno ker nikoli ni bila dosežena enotnost glede dialektičnega odnosa med pridobitvami in napakami ter zločinskimi deformacijami v procesu graditve socializma v SZ«.
Pajetta je tudi mnenja, da se postavlja vprašanje med komunističnimi partijami v položaj, ki je različen od položaja od leta 1956. Poudaril je, da v Leninovih časih ni bilo v boljševiški partiji bojazni glasovanja, ko so se formirale večine in manjšine in ko se enotnosti ni enačila s soglasnostjo.
Nujnost odkrite debate je poudarjal tudi Barca. Prav tako je bil Fabiani mnenja, da se je začela degeneracija socialistične zakonitosti tedaj, ko se ustvaril mit soglasnosti in monolitnosti. »Napredku se ne pomaga z dajanjem koncesij zgrešenim idejam. Proti partiji se je samo tedaj, če se je v krivi veri in če se zavestno zagovarjajo stališča, ki niso v interesu socializma.
Santus je zagovarjal program, Trombadori pa se je strinjal z Amendolo. Zanimivo izjavo je daj Vidali, ko je govoril o odnosih med komunističnimi partijami. Rekej je, da se strinja s kritiko albanskih voditeljev, vendar pa izraža svoje pridržke glede načina. «Ne smemo pasti — je dejal — v ponavljanje napake, ki je bila storjena v odnosu do Jugoslavije.«
Nattoli je zahteval sklicanje izrednega kongresa in pozneje sta se mu pridružila tudi No-berasco in Gullo.
Bivši organizacijski tajnik KPI, Secchia pa je med drugim izjavil:	»Tudi mi smo
imeli del soodgovornosti v mednarodnem gibanju, ko smo brez diskusije sprejeli nekatere sklepe (kot n.pr. obsodbo Jugoslavije in rehabilitacijo, ki je sledila). Da ne bi več padli v tako napako, moramo danes odkrito povedati svojo misel glede vprašanj, ki nas skrbijo, ne da bi to kvarilo naš proletarski internacionalizem«.
Spano pa je poudaril, da je treba upoštevati dejstvo, da »socializem napreduje v popolnoma novih oblikah (udi v državah, kakršne so nekatere afriške dežele, kjer oblast ni v rokah komunistov«.
Samo Scoccimarro se ni strinjal, da se o vsem tem razpravlja na zasedanju CK; svoje mnenje bo povedal na seji vodstva partije. Dejal je še. da je proti izrednemu kongresu.	6
(Nadaljevanje na 2. strani)
PRIMORSKI DNEVNIK	—	2
14. novembra
Nadaljevanja
(Nadaljevanje s 1. strani)
ljudi, ki so s« borili proti okupatorju.«
Tito je ugotovil, da aretacija Vračariča ni navadna majhna provokacija, temveč odraz revanšistične politike v Zahodni Nemčiji. »To je bi-atvo, ki ga na Zahodu nočejo videti tuti, Jci danes oborožu-jejo Zahodno Nemčijo z jedrskim in drugim orožjem in ne mulijo na to, kaj se bo zgodilo jutri, ,ko bodo hudiča odvezali z verige’.« V zvezi s po-akusom Zahodne Nemčije, da opraviči aretacijo Vračariča, češ' da ni imel nobene uni-lorme, je Tito dejal, da bi potemtakem morali tudi njega preganjati, kajti tudi on takrat ni imel uniforme in so za njegovo glavo razpisali nagrado 100.000 zlatih nemških mark tistemu, ki bi ga ujel oziroma ubil. Tito je poudaril, da Jugoslavija ne bo nikdar dovolila, da pride v položaj, da ponovno brani svojo deželo pred nemškimi napadi in raznimi fašisti. Jugoslavija je za združeno Nemčijo, toda ne za reakcionarno, fašistično Nemčijo,	k,i bi	kot	Damoklejev
meč	visela	nad	človeštvom,
temveč za demokratično Nem-eijo, ki bi sodelovala z drugimi	narodi	in	državami na
enakopravni osnovi.
»Toda, ker naši zavezniki iz zadnje vojne ne želijo take Nemčije, temveč	oboroženo
Nemčijo, nima nihče pravice zahtevati od nas, da sprejmemo tako politiko, kajti takšna politika nas je v preteklosti stala milijon in sedem sto tisoč človeških žrtev. Napadajo nas, ker smo se borili proti njim, in se sklicujejo na neke konvencije. Toda v kateri konvenciji piše o klanju in uničevanju naših otrok in ljudi, o pokolu sedem tisoč ljudi v Krigujevcu in toliko arugih mestih? V kateri konvenciji je odobreno takšno klanje in uničevanje nedolžnih ljudi? Zato mislim, da delajo zahodni zavezniki slabo uslugo človeštvu, ko ponovno ustvarjajo militaristično Nemčijo, namesto da dokončno iztrebijo vse fašistične ostanke, ki so toliko zla prizadeli človeštvu, m ustvarijo miroljubno Nemčijo, Zato mi glede Zahodne Nemčije ne moremo imeti drugačnega stališča, kot ga ima Sovjetska zveza,» je poudaril Tito.
V zvezi z 22. kongresom Komunistične partije Sovjetske zveze je Tito izjavil, da Jugoslavija ne želi dramatizirati napadov, ki so bili izvršeni nanjo na tem kongresu in ki niso nič novega. Tito je ugotovil, da bo 22. kongres Komunistične partije Sovjetske zveze imel velik pomen za na-daljnji razvoj v demokratični in napredni smeri v Sovjetski zvezi in drugod na svetu. Dejal je, da se noče spuščati v probleme gospodarskega značaja in perspektive komunizma. «Toda pokazalo se je, je ugotovil Tito, da so bili na kongresu tudi ljudje, ki stoje na pozicijah stalinistične politike, kot na primer člani delegacije Komunistične partije Kitajske in nekaterih drugih partij Azije. Tito je izjavil, da bi vrnitev stalinističnega kurza povzročila mnogo škode ne le v Sovjetski zvezi, temveč drugod v drugih socialističnih državah, in razvoju socializma in socialističnih gibanj na svetu.
V zvezi s poostrenimi napadi Albanije proti Jugoslaviji je Tito dejal, da albanska partija in Enver Hodža predstavljata Kitajsko partijo v tem delu Evrope, in da sedanji albanski voditelji predstavljajo veliko nevarnost za mir v tem delu sveta. «Kitajski voditelji delajo slabo uslugo človeštvu če mislijo z ljudmi, kot so Hodža, Sehu in drugi ustvariti žarišča nevarnosti za mir in se na naš račun kregati z voditelji Sovjetske zveze in se boriti proti novemu naprednemu kurzu v Sovjetski zvezi. Menimo, da se del tistega, kar oni govorijo, nanaša na nas, del pa na tovariše v Moskvi, Hruščeva in druge.«
Tito je. opozoril na nevarnost, da se za albanskimi napadi skrivajo provokacijski načrti, in je dejal: »Mi moramo biti budni in ne smemo dovoliti, da sedanji albanski voditelji spravljajo v nevarnost mir na Balkanu. Želimo vse najboljše albanskemu ljudstvu in nismo nikoli imeli namena s silo zahtevati priključitev Albanije.# Nato je povedal, da je Jugoslavija svoj čas zavrnila zadevni predlog Stalina. «Mi želimo albanskemu ljudstvu boljšo usodo, kot jo ima sedaj, želimo, da bi tam prenehali z ubijanjem nedolžnih ljudi. Mi smo vedno pripravljeni podati roko albanskemu ljudstvu, toda nikoli ne bomo podali roke takim ljudem, kot so Enver Hodža, Sehu in drugi, ki so do
komolca krvavi od krvi najboljših sinov albanskega ljudstva.«
Tito je na koncu svojega govora omenil še druga žarišča, ki ogrožajo mir na svetu, in poudaril nujnost borbe za mir. «Naši narodi nikomur ne želijo zla. Vsem želijo dobro in so jim pripravljeni pomagati po svojih močeh.«
B. B.
Ben Bela
(Nadaljevanje s 1. strani)
podvrženi alžirski ministri in ostali alžirski priporniki, vzbuja dvom v resne namene tistih, ki v imenu Francije govorijo o pogajanjih. Jazid je dodal: «Pozivamo vse bratske in prijateljske države, naj odločno in vsestransko podprejo našo akcijo, da prisilijo francosko vlado, da bo spoštovala dostojanstvo naših političnih pripornikov.«
Kakor je sporočil Hasanov odposlanec, mu je Ben Bela izjavil:	«Ker je general de
Gaulle izrecno priznal neodvisnost Alžirije, ni več dopustno, da bi ministri te dežele, ki je priznana kot suverena država, ostali v zaporu in se ne bi mogli svobodno udeležiti pogajanj za določitev pogojev sožitja s Francijo.«
Združenje jordanskih advokatov je poslalo pozive tajništva OZN in Združenju francoskih advokatov z zahtevo, naj posredujeta, da preneha preganjanje Alžircev, ki so zaprti v francoskih zaporih.
Minister za informacije v francoski vladi Terrenoire je po današnji seji vlade potrdil, da je bil dan ukaz za premestitev Ben Bele v bolnišnico. Poročilo o seji , vlade pravi, da je državni minister za alžirske zadeve poročal o položaju v Alžiriji.
Zatem pa je Terrenoire prebral izjavo, ki pravi, da je general de Gaulle, ko je prevzel oblast, našel Ben Belo v zaporu. »Takoj se je potrudil, da se je položaj Ben Bele izboljšal in je odredil njegovo premestitev na otok Aix, kjer so Ben Bela in njegovi tovariši bili deležni relativno milih pogojev. Ko se je pokazala možnost ureditve s pogajanji, zlasti glede ustavitve sovražnosti in prenehanja atentatov, je vlada dala premestiti Ben Belo in njegove tovariše v grad Turquant. Sedaj je Ben Bela, kakor vsakdo od nas, odgovoren zase, in edini odgovoren. General de Gaulle je že zdavnaj izjavil, in njegovo ^stali-šče se ni menjalo, da, če bi prenehalo ubijanje in atentati, tedaj bi Ben Belo in njegove tovariše odpeljali spet v deželo, iz katere so prišli, t.j. v Maroko«.
 «»——
Kakšne koristne nauke naj potegne KP1 iz poteka in sklepov 22. kongresa KP SZ?
(Nadaljevanje s 1. . strani)
«Od Stalina,« je dejal med drugim Terracini, «se je odgovornost razširila na vso staro vodilno skupimo iz stalinske dobe. To bi se lahko razumelo takoj po XX, kongresu, kajti absurdno bi bilo misliti, da bi imel tedaj nenadoma razkriti proces enega samega in edinega avtorja in igralca.« In potem je nadaljeval:	»Vsiljuje	se vprašanje,
čeprav še ni formalno postav-lahko sledijo še druge obtožbe, ki bi zajele končno lahko tudi samega tovariša Hruščeva. Povedati je namreč treba, da je bil tudi Hruščev v vodilni skupini o-krog Stalina, ki je z njim delila odgovornost. Toda Hruščev je tudi tisti tovariš, ki je znotraj te skupine spoznal
vrniti njeno zoprno dedišči-
no.« Zaradi te zasluge ima
Hruščev pravico do priznanja im zaupanja. Glede Albance-) pa je Terracini dejal, da je treba preprečiti, da bi nasprotovanja prišla na področje, kjer ne bi odločala ideološka načela in politične teme in bi vse skupaj degeneriralo v strupeno frazeologijo.
Mpmo Berti je dejal, da ne gre omejevati se na razlago raznih točk v Togliattijevem poročUu. «Vsa stranka,« je na. daljeval, »čuti potrebo po tem, da bolje razume vzroke, ki so dovedli do tega, da se je utrdil «-kult osebnosti« z vsemi napakami, kršitve legalnosti in represalije, ki so sledile. Kar se pa tiče odnosov,« je nadaljeval Berti, «med komunističnimi strankami, moramo ugotoviti, da smo
potrebo, da je treba to skupino razbiti ter obtožiti in za-1 pri sedanjem stanju stvari že
Angleška kraljica Elizabeta je med svojim obiskom v Gani prišla tudi na trg v prestolnici
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllltllllllimtItlllllllllllllllllllltlllllllllltllltIflllllllltlllllllllllllilllHIIIIIHIUIIMIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIOIIIIIIllllllllllllllllMlllllllllllllllinitlllllllllllillllllllllllODOIIIIIIIIIIIIIMMIlllllllllllIlIllUlllinil
, SREČA NA TOTOCALCIU
Vreme, ki je karakteristično za ta čas
Že popolnoma v kotlini Cortine d’Ampezzo
V nižinah povsod dosti dežja, ki je povzročil tudi poplave
in ponekod zemeljske usade
Atentati v Bologni na dve sekciji RPI
BOLOGNA, 13. — Preteklo soboto in nedeljo so fašisti položili bombi pred dve sekciji KPI v Bologni; nastala je škoda, človeških žrtev pa ni bilo. Spričo tega je župan Dozza preklical dovoljenje za uporabo občinske dvorane za zborovanje MSI, ki bi moralo biti včeraj dopoldne. Govoriti bi imel poslanec Romualdi, ki je hkrati tudi občinski svetovalec. Zaradi tega preklica je Romualdi vložil interpelacijo na notranjega ministra, ker gre baje pri tem za »zlorabo oblasti in za atentat na svobodo poslanca in občinskega svetovalca«.
Na Trgu Garibaldi pa je bila danes protestna manifestacija zaradi teh atentatov na sedeže KPI. katere se je udeležilo okrog 300.000 oseb in na kateri so zahtevali razpust MSI. Manifestaciji so se pridružili:	Združenje političnih
preganjancev; Krščansko - socialna zveza; Italijanska visokošolska unija; socialistično, komunistično, radikalno, republikansko in socialdemokratsko mladinsko gibanje.  «»---------------------
Danes volitve na Filipinih
MANILA, 13. — Jutri bo nad šest milijonov volivcev na Filipinih odšlo na volitve, da izvolijo novega predsednika. Med sedanjim predsednikom Carlosom Ga>rcio in njegovim tekmecem Macapaga-lom se je vodila ostra volilna borba. Prvi pripada nacionalistični stranki, drugi pa liberalni stranki. Prav tako je bila zelo razgibana volilna kampanja za volitve senatorjev in poslancev. Volivci bodo izvolili 104 predstavnike v poslanski zbornici in osem se. natorjev (eno tretjino).
CORTINA D’AMPEZZO, 13. — Kotlina d’Ampezzo je za-dobila povsem zimski videz. Sneg je padal do pozno v noč in prekril gore in doline. V dolini d’Ampezzo in v višjem predelu Cadore je zapadlo več kot 30 cm snega, v Misurini pa je nametlo meter snega. Nekaj manj ga je na prelazih Tre Croci in Ci-mabanche. Skupine delavcev so očistile glavne ceste, edino prelaz Falzarego je neprehoden.
BOČEN, 13. — Tudi višje doline Južne Tirolske je prekril sneg. V Pustriški dolini ga je več kot 20 cm. Prav toliko v dolini Badia in v dolini Passiria. Zaradi snega so zaprti prelazi Stelvio, Gio-vo, Sella, Gardena in Pordoi, Ostali prelazi so prehodni, toda z verigami.
Zaradi slabega vremena so zabeležili jjlazove na bren-nerski državni cesti v bližini Capodazza. Ker so se delavci ANAS takoj lotili dela, so cesto v kratkem očistili.
SALO’, 13. — Minulo noč se je na zahodno gardsko cesto, med krajema Limone in Riva del Lago, zrušil velik usad, ki je popolnoma prekinil promet. Usad je povzročil obilni dež, ki že 36 ur nepretrgoma pada na področje Gardskega jezera. Čeprav so skupine delavcev ANAS delale vso noč, da bi odstranile zemljo in kamenje, ki se je zrušilo na cesto (okoli 800 kub. metrov), je promet še vedno zaprt in niti v najboljšem primeru ne bo mogel biti odprt pred večerom. Usad se je zrušil z velike višine in prekriva kakih 30 metrov ceste. Ponekod je usad visok 4 metre. Ni nobenih vesti o poškodbah ljudi. Cesta je bila v eno smer spet odprta ob 17,30.
GROSSETO, 13. — Močno deževje je v Maremmi povzročilo, da je hudournik Elsa prestopil bregove. Njegovo vodovje je zalilo državno ce sto na področju med Albi-nio in Mancianom. Promet je bil prekinjen, V Mancianu je zračni vrtinec odkril veliko skladišče ustanove Marem-ma v kraju Sgrilla. Kakih 100 kvadratnih metrov strehe je bilo povsem uničenih. Na področju Capalbia je strela povzročila mnogo požarov.
tere je prišlo v bližini kraja Salinas, Nesreča je terjala 3 mrtve in 5 ranjenih. Do nesreče je prišlo zaradi velikega zemeljskega usada, ki ga je povzročilo močno deževje. Usad je treščil na progo, zaradi tega se je vlak iztiril. Prvi vagon je treščil v prepad, ki je globok nekaj metrov.
Neurje se v severni in srednji Španiji nadaljuje. Pristanišče Bilbao je za promet zaprto. V Oviedu je neurje povzročilo veliko škode. Mnogo snega najavljajo tudi z gorskih predelov srednje Španije. V južni Španiji pa je temperatura tako blaga, da se v Malagi in Torremolinosu ljudje še vedno kopajo.
 «#--------
Obsodbe zaradi dogodkov okrog «Steffer»
RIM, 13. — Pred IV. sekcijo kazenskega sodišča v Rimu je bila danes sodna obravnava proti petim osebam, ki so v sredo 8. novembra sodelovale pri neki manifestaciji na Campidogliu proti povečanju tarif na progah družbe »Steffer«. Manifestan-ti so spremili neko delegacijo koristnikov prog družbe
»Steffer«, ki so hoteli govoriti s komisarjem Diano.
Obtoženci so Franco Argentini, Carmelo Fracassi, Vin-cenzo Tersini, Bruno Tiscioni in Bruno Ciucciarelli, katere dolžijo žalitve in odpora proti javnim silam ter prestopka, da se niso razšli, ko jim je bilo ukazano. Ko jih je predsednik sodišča začel spraševati, je vseh pet obtožencev odklonilo odgovornost za to, česar jih obtožnica dolži, češ da se niso upirali proti javnim silam. Poveljnik komisariata Riccardo Baldinotti je rekel, da je policija najprej skušala manifestante prepričati, naj se razidejo in jih pri tem potiskala proti Trgu Ara-coeli. Predsednik je vprašal funkcionarja, če je bil dan znak s trobento, kot zahteva zakon. Baldinotti je odgovoril:
»Ni bil dan znak s trobento, kajti živ-žav demonstrantov bi onemogočil, da bi se trobenta slišala«.
Dva delavca sta zadela 30 milijonov
vstopili v novo fazo da se gres odkril, prema s(
1^»; Drinadlo je f1*"
In predsednik ga je vprašal: »Kako torej hočete, da bi slišali ukaz za razid, ki je bil dan z besedo?«
Baldinotti je odgovoril: «U-kaz za razid je bil dan le nekaj minut, preden je prišla policija »Celere«, ko še ni bilo tolikšnega ropota«.
Policijski komisar je rekel, da so sedanji obtoženci bili
na čelu sprevoda. Obtoženci pa so odgovorili priči, da ni res: »Mi smo bili že daleč od Trga Campidoglio, ker smo se bali, da nas bodo prijeli. Potemtakem nas komisar, ko je sam posegel v stvar, ni mogel videti na čelu povop ke«.
Nato je pričal komisar Ar-mando Fidone, ki je rekel, da je slišal nekaj manifestantov, ki so kričali proti policiji: »Morilci! Lopovi 1». Fidone je bil tisti, ki je dal aretirati Argentinija in Tersinija. Naknadno je prevzel besedo javni tožilec, ki je vztrajal na odgovornosti obtožencev in je za vse zahteval eno leto in dva meseca zapora, razen za Vincenza Tersinija, ki naj bi po zahtevi javnega tožilca bil obsojen na leto in 9 mesecev zapora.
Po končani razpravi je sodišče obsodilo Franca Argentinija, Carmela Fracassija, Bruna Tiscionija in Bruna Ciucciarellija na 5 mesecev in 10 dni zapora vsakega ter še na 20 dni zapora in 8.000 lir globe. Poleg tega je Vincenza Tersinija obsodilo na 8 mesecev zapora in 12.000 lir globe, ker je bil že enkrat obsojen. Vsem obtožencem, ki so jih priznali za odgovorne žalitve in odpora javnim silam, je bila priznana pogojnost kazni, razen Tersiniju, ki je bil že kaznovan.
Eksplozija v tovarni kjer delajo dinamit
Ze več let sta skupaj igrala obrazec za sto lir
PRATO, 13. — Dva delavca sta v Pratu zadela na toto-calciu 30 milijonov. Igrala sta obrazec za 100 lir z dvema stolpičema, in sicer v baru Bardazzi v Vaiano di Prato.
Delavca delata v tkalnici in sta prijatelja že več let. Starejši, 31-letni Mariso Lucari-ni, je poročen in ima 4-letne-ga otroka, 23-letni Marcelio Fiesoli pa je še samski, vendar ima dekle. Obadva sta že več let igrala skupaj en sam obrazec, tako da sta dala vsak 50 lir. Tako sta naredila tudi preteklo soboto in tc pot ne zaman.
Davi nista prišla na delo, ker se jima je mudilo, da spravita obrazec v neki denarni zavod v Pratu, ki bo poskrbel, da bo zanju potegnil milijone trinajstice.
Letalska nesreča brez smrtnih žrtev
HOUSTON (ZDA), 13. — Policija v Houstonu je sporočila, da je minulo noč v obljudeno okolico letališča v. Houstonu treščilo neko letalo. Na kraj nesreče je prihitel avtomobil gasilcev. Pozneje se je zvedelo, da je šlo za zasebno dvomotorno letalo, na katerem se je vozilo pet oseb in da so vse ostale žive, pa čeprav ranjene. Ponesrečene potnike so takoj odpeljali v bolnišnico, ni pa še znano, kakšno je njihovo zdravstveno stanje. Ko je letalo pristalo na tleh, se je vžgalo.
 «#----------
Pauling o učinkih jedrskih poskusov
BOSTON, 13.	—	Nobelov
nagrajenec za kemijo Ameri-
AVIG LIANA (Turin), 13. — Okoli 15.30 je v tovarni dinamita »Nobel« v Avigliani prišlo do močne eksplozije. V vasi, ki je kake tri kilometre oddaljena od tovarne, je bilo razbitih več šip. Gasilci iz Turina so takoj odpotovali na kraj eksplozije, kjer se je dvigal črn steber dima. Nekaj ranjencev so že odpeljali v bolnišnico v Avigliani.
Prvotno se je že zdelo, da ne bo nobene smrtne žrtve, toda neki 53-letni delavec, oče treh otrok, je le našel smrt
silske čete polkovnik Mantar- jo žrtvam povodnji. V pokra- [ čan Lmus Pauling je izjavil,
ro je imel dolg razgovor s svojim pomočnikom kapetanom Scelfom, ki pri preiskavi sodeluje.
pod nekim cementnim blo-MASSA, 13. — Hudourniki j }c0m, področja Masse in Carrare so Eksplozija ni bila samo ena,
V, starosti 93 let je umrla igralka Olga Giannini, ki je Diia - lena velikem igralca Ermeta Nov el lija
zaradi močnega deževja močno narasli. Posebno močan dež z vetrom je zajel Mas-
so. Na Apuanskem govorju pa sneži.
RIM, 13. — Dolgotrajen dež je davi povzročil vec povodnji. Gasilci so morali v več krajih priti na pomoč.
MARSEILLE, 13. — Včeraj ves dan je na francoski obali Sredozemskega morja in na Korziki močno lilo in pihal je močan veter, kar je povzročilo povsod veliko škodo. Nekaj plovnih objektov, ki so bili zasidrani v pristaniščih, se je potopilo, drugod ob Modri obali pa so bile kopališč ne naprave povečini uničene. Več cest je bilo preki njenih in mnogi kra'ji so o-stali izolirani. Prišlo je tudi do zemeljskih usadov in v Frejusu je reka Reyran preplavila bregove in prebivalstvo spomnila na katastrofo jezu v Malpassetu. Na desetine avtomobilov je voda blokirala, saj je ponekod dosegla en meter.
V delu Primorskih Alp je na višini 2.000 metrov snežni vihar blokiral v nekem pla ninskem domu 9 oseb, med katerimi so trije otroci. Ti ljudje so se v dveh skupinah odpravili v gore v soboto. Reševalne skupine, ki jih sestavljajo vodiči in policija, so se napotile proti planinskemu domu.
MADRID, 13. — Neurje, ki divja nad Španijo, je povzro-
temveč jih bilo šest, najprej štiri hitro druga za drugo, nato v presledku še dve. Delavci so se utegnili umakniti, opozorjeni po karakterističnem pisku pred eksplozijo. Vendar jih je bilo precej ranjenih, ker so jih zadeli razni kosi ali pa so se potolkli, ko jih je zračni pritisk vrgel na tla. Pokrajina okrog tovarne je
kakor kakšno bombardirano
področje. Nekaj stavb je zrušenih, druge so poškodovane. Kose kamenja, železa itd. je vrglo do 100 m daleč naokrog. V bližini je dosti dreves podrtih.
 «»--------
Titobello na svobodi
MILAN, 13. — Sodna karabinjerska policija nadaljuje preiskavo v zvezi s tragičnim dogodkom v vodah Idroscala, kjer so 4. novembra zvečer izgubile življenje žena, mati in tašča odvetnika Ubalda Ti-tobella, ki so skupno z njim zavozile v vodovje Idroscala z avtomobilom, ki ga je vozil odvetnik Titobello, edini, ki si je pri nesreči rešil življenje
Po izpustitvi odvetnika Ti-tobella, ki so ga v soboto izpustili po štirih dneh pripora, so v urade sodne policije poklicali nekaj oseb, med te-
Žrtve poplav in epidemij
v
MOGADISCIO, 13. — Tropsko deževje v južni Somaliji je povzročilo veliko škodo. Nastale so tudi epidemije in tako se žrtve le-teh pridružuje-
jinah Badara in Ururana je že , da bodo dosedanji jedrski po-več kot petdeset mrtvih.	|	izkusi povzročili fizične in
Vladne oblasti si prizadeva- ^™^ke okvare ^na približno jo, kolikor je v njih moči, da
pošiljajo v prizadete pokrajine zdravila, živež in razne potrebščine. Ker je dohod z vozil. popolnoma nemogoč, so transportno sredstvo velblodi.
WASHINGTQN, 13. — Veleposlanik ZDA v Madridu Drexel Biddle je davi umrl zaradi raka na pljučih. V Madridu je bil od aprila, v oktobru pa so ga prepeljali v bolnišnico v Wašhington.
200.000 otrocih. Seveda se to nanaša na ves svet in na prihodnje generacije. V nekem govoru, ki ga je imel v Bostonu, je Pauling izjavil, da so po njegovih računih ZDA sposobne odgovoriti na jedrski napad s silo, ki je dvakrat močnejša kot sovražnikova sila.
 «»--------
FOLIGNO, 13. — Trileten deček je padel v neko posodo, polno vrele vode. Zaradi hudih opeklin je revček umrl.
gibanje že nahaja na ravni kjer se kaže še bolj nujna potreba po bistveni enotnosti.«
Ochetto je v začetku svojega posega dejal, da je napačno ločevati dva očitna elementa XXII. kongresa, in sicer program za komunizem na tej strani ter napad na protipartijsko skupino in kritike albanske partije na drugi strani. Dramatičnost napada, ki deloma nadomešča zgodovinsko analizo, se lahko razloži z dejstvom, da se to, kar je Togliatti povedal v intervjuju #Novim argumentom«, ni izpolnilo. Po drugi strani pa nas sili priznana nemožnost, da se v SZ vidi funkcija države-vodnika, da sami prispevamo k problemu odnosov med socializmom in demokracijo.
Borba proti malomeščanskim pogledom pa se ne vodi s tem, da bi se zapirali v kon-servafivizem, temveč s tem, da gremo S pogumom do dna kritičnemu procesu in kar najbolj razširimo demokratično debato v sami partiji. Ta se mora usmeriti proti leninističnemu gledišču demokratičnega centralizma; po tem gledišču je bilo možno na kongresu organizirati nesoglašanje in v končni analizi tudi večino in manjšino.
Amendola se je ustavil ob treh točkah: važnosti zmage, ki jo je na XXII. kongresu dosegla linija XX. kongresa; potrebi javne politične debate v mednarodnem komunističnem gibanju in razvoju notranje demokracije v komunističnih partijah. S tem, da je spet postavil v ospredje teze XX. kongresa, teze miroljubnega sožitja, socialistične demokracije ter nacionalnih poti v socializem, je dal XXII. kongres nov mogočen zamah obnovi in napredovanju komunističnega gibanja, je dejal Amendola Zmaga na kongresu je bila sad težke borbe, ki še sedaj traja in še ni prišla k dokončnim zaključkom. Pomislimo na ostro borbo 1. 1957, na nevarnost, ki je bila takrat premagana, in pozdravimo zmago linije, ki je v skladu z našimi potrebami. Kakor je bilo »tajno poročilo« učinkovito orožje za zlom nekega upiranja, tako je bil danes potreben nov hud polemičen napad, da so odletele ideološke, birokratske in organizacijske pregraje, ki so bile na poti novemu razvoju v SZ ter ovirale preobrat in razvoj obnovitvenega procesa. Potem ko je dejal, da je sedaj vedno bolj težko iti nazaj, je Amendola rekel: «Qdstranitev Stalinovega trupla ali sprememba imena Stalingrad lahko povzročita pretrese, toda sprejeti ju moramo kot izraz volje po zrušenju mita, ki je težil življenje SZ. Milijoni Sovjetov zahtevajo to spremembo. V osnovi gradnje komunizma ni mogoče, da ne bi bilo tudi zadoščenje vseh listih, ki zahtevajo danes, potem ko so bili nepravično prizadeti na svoji osebi ali v svoji družini, pravico, kajti gradnja komunizma zahteva tehnično-eko-nomske osnove, pa tudi osnove pravice, svobode, moralnosti.« Amendola se nato sprašuje, koliko smo prispevali k zmagi Hruščeva, in dostavlja, da bi lahko dali tudi večji prispevek.
Po madžarskih dogodkih, je dejai Amendola, smo svobodno izbrali pot, ki je bila nakazana v nekaterih dokumentih, ki so bili odobreni na mednarodnih zborovanjih. Dokumenti gotovo niso bili pogrešeni, vendar pa niso vsebovali vsega kar je bilo pozitivnega na XX. kongresu, in se niso vračali k vsem temam, ki so bile postavljene na tem kongresu. Danes pa so politična borba, ki se je pokazala na XXII. kongresu, ter nesoglasja, ki obstajajo med komunističnimi strankami in ki jih je omenjeni kon-
ložaj. Odpadlo je 11"’. glasje, ki ga nekaten ^ ^
menti navajajo, ki p8 0jn>ift
govarjalo resnični
Treba je vzeti na
oblike položaja j« ^ „
SZ in Kitajske,
Francije, Jugoslav 3 ’ tI4l.
be. Ta raznoličnost N ^ tr
na in neizogibna Pos'e , <\»
predovanja komunit tu. Uveljavlja se «;,)!■ zem, ki ne slabi m nasprotn,,
lizma, temveč je Malil’ interna-
pogoj pravega
formalnega
te®'1
naj
šin i
globokega, ki se jaV.
svetu. Samo z °“	-ble®''1
nih Pru
diskusijo o realnih Pt“ tayiti je mogoče zopet	M1
enotnost na višji ra
tfijuniuat	.	.•	e
italijanski komunlSmpre®° ,r
Amendola, se ne	^
pirati vase temveč ^ ,,(1 mo udeleževati Ae .,t\ vprašanjih ter izra; .
pol't’ „]il)3* partij, o vzrokih ^
nono sodbo o pobh^ ^jli) oki
zmag ali pa njihovi*1
hov.
jv.	--
Obiamba mednaro
r.osti, je nadaljeval
Toda -
la, je bila pravilf.a'bi|o <
radi te obrambe Je
ne;
ustvarjalnega iskann'ajalistiu" mo pri
temah s0 staiipip
demokracije, kriti	#
ma, temveč tudi 1S .
na 1 jf
ekonr
ki se nanašajo na in analizo poli06";^^
cionalnih poti,	!<*'*'
kapitalistične«* pl0ti
razvoja
socializmu po origi1** p reh tudi tam, kjer j,0„i komunistične stran!k • p
naS Ln pe
ni smo na teme . kongresa, toda Pn te®' gumno, da so bile
neki meri Pozne^e..rt0 ^
stran. Dogmati^11
nje nas je prisd*1,.0e’In * * se usmerili Pre _ jtald'1 xo
tranjim vprašanje111
naše stranke. Sicer (oljj segli važne rezultat ,	.
je slabilo^ *,de_ oporta”‘’«
lajšalo nekatere ne, osebnostne i ske odklone, proti
in
Kate’
■ti®'
bilo treba nastopit” vitvi,f Ko je govoril o ^es'
Amendola dejal, da
rtmenuuia acj—, jeS1' i
stem dvostranskih .;),«?
notranjih polemij
vrhuncih in	v	1
dostuje več in Je
to. Nato je rekel, ~ u, debata z drugimi e nimi strankami zarJ_ va;
pe »za nas teme'l”eB1iio!', ker ne bomo mo i or.
predovati v Italiji ^jbapja .j. vitve delavskega Bapit»l*s.',
vsem evropskem vra*!
r.em svetu. Gre za ^islU 0.
j, srn*5
leninizmu tudi V sh1^ n> ,
politične diskusiji p.
narodni ravni«.
hteva kritičnega _5l'“ortiUi*p||j
študli8„i<tl de*el’
tičnih dokumentov nih partij drugih nSlA>W v naši partiji, Je
Amendola, se mora bj
mi nekaj gasilcev, ki so sodelovali pri reševanju trupel j čilo" železniško nesrečo, do ka-|in avtomobila. Poveljnik ga-
To Je ostalo po brezglavi tekmi «•■ prehitevanju, ki je na cesti Brcscia-Beigamo povziočiia nesrečo, opisano v naši sobotni številki. Nesreča je zahtevala šest smrtnih žrtev. Na sliki vidimo tovornik žerjav, ki pobira ostanke obeh avtomobilov
vijati tako daleč. j8ja , potrebno, da bi se ^ rt časa izoblikovale vprašanjih večinei > v s To ne pomeni ustva ^ i ki bi napravile
pomembno, kot se pa P f,
diugih strankah, P
m vedno širši ra*v i](e. • tične notranje d.alek ^ Za Amendolo ' gi® , Reichlin, ki je linizac‘)J jal: »Bomba dest v(ta .t politično zelo ttčfflj^
zaradi tega, ker z“7ioičoCLiilf
-s v!
stvo stalinizma^	s\o) J
vanje birokratskega^.
kot preprostega P*"
velikes 8,i >
temveč kot
iaVS' \)
ga in socialnega P je
voreč o avtonomUb ^j
lin še rekel: «VeZahoda/
li, da mora na, "tj'd<>*V za osvojitev ^laSgodovja/ zgradbo novega * ta1,!' bloka, ki bo zelo
in z ustanovitvijo _ f0oj
...	„	   Sy	pf
stema političnih 1 jej
zavezništev. ^o^fotrebb*«
debata ni imela P1	.„,	J	,*
diha. Čutimo PJ.m0 ie / r.cvimo in TazSlT\ehod<l‘/[ značaju sedanjeP ^ J in sicer o ®0'd	P*
lizmu, o državn „ j talizn*. fj
stičnem kapitan-- si rj
karakteristikah,
pievzela država
polov«
^ s»V,
PALERMO, l3'
'a Pfr
sil« S
prava v zvezi tovornega dvig£
nekega poslopij,
tii v Palermu,
gradbenikov	K
čemer so izgu DOver)j(. rJ
» -uti .i * *
delavci, je bil* anj1^ //
iskovalnemu	$	V’	*
lici. Ker je	za
je najdaljša tivno zaporo ]aVrnc«e Ji
tem primeru^ g0pU ^ a
telja Antonina	a* /j
dobi preiskav ,’	dr.(f j
O*’	*-li
državnega to glio moral s _rei5«..)l9' f? iskave vrniti rei ,j* J
sodniku. Gre *8gr»dj^ti račun glavnega^ pf j»l' j tonina Bon»r® •	,,
benima podje	[y)oac.|)il
ru in GiusepP s	pr
nja se bran^,^
ORIA (Brind‘t, > />/ ček, star 11	n * ;»	(f
bazen, napo	truP ^
utonil. Dečkovo.j- jj
lu nato poteg” silci.
Razmišljanja o kongresu KP SZ
(Predavanje E. Laurentija 10. nov. 1961 v Trstu)
Kolikor
2.
teka"‘Mur, se zvedelo iz poštev f k°n gre s a, je bil Hrupno rti<!lPri.®Ujen sPraviti v zločine stali-tosti« a°be, ali «kult oseb-•iiske’ °1?goy°rnost «protipar-sPor s ,lkuPine», kakor tudi lotU Alk ”Sko* Prt tem se je tako i,„;„ani:|e ter dejavnosti lSine» lVane <(Protipartijske Kitajsko’ * ie sPorazumno s tnive in 2acela izražati zani-Pr°SramaVKpes|ridržke glede
Prišit 'k<>nffresom
dan, da _____________■
ttali^g nrV.0jem Pismu zavzel ?značil a Programu in ga Qa je avanturističen
to n=	je	namreč
t hbv— dan, da je Molotov
4 neroail avanturističen ^a, priVtem k°>.Ki. ?r°blema
^ Div*V,P5* obravnavanju iste-
Sestavi;	-	-
f»st J£avv Program nevar-lioktov ca®'eni’a *r,a ov
bila mnenja, da
i
amjenja KP
SZ.
ni bifatrju;’e’ da v ZSSR
S0Ciali2em
Negovi	pac pa se*
-kalivo «emelJ1- ^Na osi
Molotov zanika na-
Mo	°snovi
l'tato‘^13 sožitia. in da ^jen j onran.ti nedo-vPra„21d Proti Zahodu in Jalnih 6iki2aradi teb struktura ostl- Molotov kri-!ebn0 , °§ram Hruščeva polj je ekn ’ kjer se *atrjUje, i klerik f™s’K° tekmovanje i “Pa»i?ii ° ti.ttoni element za i1“lotov i socializma v svetu. teni(.r2ayi> da vsak račun,
* ^
tem liuzorič-Jan e	u>. Predstavlja zani-
Pa v„f>Kslžma-leninizma, a-Žar	° Površnost.
.Pravimo mi, Marx in i’ dl bi a Httcoli niti sanjali snoioi6 m°gel v neki de-2Unaniih zem doseči zaradi !>C„0V2raKov, kot n. pr. Jtjag0 anJem in s sovjetsko K, u,.Proizvodni teami z ftliie o- do vsaice struktu-le na rf-remembe more priti
fiV la nr°nVli notraniih pogojila ..sov, zaradi notra-
fdposov , ia proizvajalnih
i^ieiip L , ?v gotovo kapita-
!*	ne bodo izbra-
k^It iini2ma zato, ker je
!t6Pričlii ’ da ima bolj
a? tekmaVsmet0do' Poleg te‘ ??too . ■ ovjetake zveze, ki
5* na ?aj lastno blagosta-ie.v0luciin 0 solidarnosti z S ul*1 v drugih deže-tste aa povzročitev neke S^Po ifr6dne borbe med u-ke^anjJJeco> že na P°1 PO-?	04”J? sovjetsko družbo,
E^baini m‘ socialističnimi k!r so ’-Predvsem kitajsko, .Ogo _.zlvljenjske razmere i. » L^JPogo bolj nizke. Vbilo , e,ll.u teh elementov *t( j2Qtorej Hruščevu nemo-> o n^^ujtt se javni razpravi	ki	zajemajo
“ L ko> rki jo danes v
bij em življenju v ZSSR v ly? . kot kdaj koli s ePja Vlsni socialisti stno .°8!ašai’ a kdo morda ne bo določenimi celo pri. 4» s&dai1 k am 1. ki so pri-Jttslmi. 0 lz'raza (v sedanji
? v Z&SR ie narn'
Pv »» stalinizma), toda i1 bi *vo ne bo nikogar, rftte ln .vomil o nujnosti od-tf,trehJavne diskusije, ki jo * Ijati -celP vedno bolj poit,? ie razširiti. ijoj nni?-0ral Hruščev, da bi v Past; ^2a^ okrepil, odkrito H; jetn' de m°ral hkrati tudi 'ektizJdPUs'titi, Ce zadevo
iov^dgoto
promotnmo, mo-viti. '
Vdsti-
da je v nje-tudi mmogo . yseka'Kor je on pri
!‘bw. hapadu’
—i , tskai,vl jc uh i---
k!i. diii i2korist't tudi prestiž,
kJPtonait^3 °d sovjetskih ^tskc .dttih uspehov in od
h^eteic Jedrske a‘ie-
k sn, idrskih poizkusov, I^ra^Padal z začetkom
Jih aisk
v,' u 1
rk*sUVeUal^°ngresa ie Hruščev ■'^.Poizkunsovalievanje Jedr'
hu. drzae. konference nevezani1 kotV' ?e bil zamišljen te‘ ddarec in grožnja
iVov(?2--ko
ev Z'"ouv in tudi raz-, :megatonske bom-’, Pozi
.	2 tusov
»ta, “^lovile vse
Pozivu za prene-vUsovt ki so ga na
^ hVtazenVUe vse države
%labora	-  -----------7
glej volitve pri
«t5.a!ieva]iSe^.dedrski poizkusi !tli so e več. hia kon-*» t° taskmM • trooično izra-is .‘6ta “krbljenosti, ki se je k i koi,\.0r°dila v svetu, in ki „.kres zaključil z vest-)t vsi ploskali. ,o
S
2ii
vf • kj ; suPerbombe, Cini-!«tlj. da • prišel do izraza pb hkjdi n J® bila superbomba ie je ^ hapake znanstve-■is^dvia •) močna, kot se i! i.- ovalo, (nad čemer
ijj Pač J,j fvojega obžalova-k-ki^aza
, k’ 2aslJu Se nad tem vese^ L&rHa. ostro kritiko.
«a^	vnanji	politi-
*0nv°vsein	Hruščev in ki
d* sklpr,,.poni*rjevalen, bi
H«2strelh, da tudi gle_
Vrsti ce snperbombe
Vrsti I. superbombe m bomb. drugih, ki
kljkh v .	-
lk 1 tiora] m času, preizku-
«1
Ji . .....	.. _______
bleiCVzmrid^0111181!!! vojaškim Oit, vnavtičmm krogom, hi /veheti °bkor se je mo-vtti0setia .’ Pridobivajo zara-
Poiuspehov vedno
:» V‘'V	-,eg tega je raz-
*la kgrpa bombe ob kon‘ ii Predat8 ne;zpoubitno ho-avl,3ati dokaz moči ^..dvo ’ ki naj odstrani 0 i lah?rva glec*e popuščanja ^ ^ imeiQU' ,I'akšno opozori-
Po vsej verjetno-
rHi	in	sicer od-
^ ♦ ^lUt; -	in	zahodnim
tauTUm
to6
krogom. To-8tne- _način prikazova-
5
sta.inisticnim
moči predstavlja KaiSiCo-,t birokratskim in tV.' a-‘msticnim polo-vik tal
ttj. da že nekakšno pra-
il\n‘ Proti36 • treba najPrei 't v tstom itigoslovanskim
^v»K-n»Part pleden bi se pre-
'* T	pr°ti tako ime-
2 6?r°ti c,lp?rtijski skupi-
;Vh.°ti wr.'allnovemu kultu
■Joti . Smajskim stališčem.
\ tPgo., > da so napadi Vnk°t . vanskim komuni-hekp’2ne Partije rade
e vrste davek, ki
ga je treba odšteti. To naj bi, po mnenju nekaterih, bil ne-Kakšen jezuitizem, ki bi ga sicer mogli kritizirati, ki bi ga pa v skrajni analizi ne mogli popolnoma obsoditi. To ni res. Prvič zato, ker gre za načelne razlike, ki s> za razvoj socializma na svetu o-snovne važnosti, drugič zato, ker je nemoralno, da se v odnosih med delavskimi strankami uveljavi «sistem zalučanja kamna in skrivanja roke», sistem, da nekomu nekaj očitamo preko tretje osebe. Nadalje menim, da bo vztrajanje pri takšnem načinu privedlo do vedno večjih težav, morda celo onemogočilo resno razpravo med Zvezo komunistov Jugoslavije in KP SZ. Poleg tega se more predvideti, da bodo Hruščev in sovjetski eksponenti v stalnem protislovju med nujnostjo obnove sovjetske družbe in tezo konservativnosti v iskanju kompromisa vedno bolj pripravljeni napadati Jugoslavijo. In pri tem bodo zanemarjali tista načela in nauke Marxa in Lenina, na katere se vedno sklicujejo, hkrati pa potvarjajo dejanska politično-ideološka stališča jugoslovanskih komunistov.
Tudi resni spor med Kitajsko in Sovjetsko zvezo terja ustrezno analizo. Predvsem je treba poiskati korenine tega spora. Neodvisni socialisti smo preorčani, da je treba bistvo iskati prvenstveno v razliki družbenega razvoja, posebno zaradi zaostalosti Kitajske.
Primitivne oblike kitajske poti v socializem (na pr. komune, ki so jih izvedli na Kitajskem, so značilne za razmere in za • miselnost Kitajcev) ne morejo ustrezati niti sovjetski miselnosti niti njenim potrebam, kot niti drugim evropskim deželam. Poteg tega je — in XX. kongres ter naslednji dogodki so to dokazali — v Sovjetski zvezi družbeni razvoj dosegel tolikšno tehnično raven, da se ne morejo več dopuščati surove oblike, ki jih je birokracija vsilila v stalinski dobi. Z drugimi besedami, temeljna vloga birokracije — z oblikami pritiska, ki so zanjo značilne — je možna samo v zaostali fazi družbenega razvoja. Kakor se družba razvija, tako se mora pritisk, se mora sila, ki jo je državna birokracija vsilila, nujno rušiti.
To je temeljni vzrok spora med Kitajsko in SZ in po našem nujnost spora v okviru prevladujočega državnega birokratskega sistema, pa čeprav v različnih oblikah glede na razvojno ra\?en, ki so jo posamezne j dežele socialističnega tabora dosegle. V takih okoliščinah so- sovjetski voditelji, zaradi vedno ostrejšega spora s Kitajsko, menili, da je nujno poudariti načelo vodilne države in samo enega središča svetovne revolucije.
S svoje strani pa je problem enakih pravic v okviru »socialističnega tabora« in i-stega položaja, ki da ji na temelju njene številčne in politične moči pripada, postavila Kitajska, ln ko Kitajska teoretizira o edinem središču revolucije in nujnosti odstranitve neenakega razvoja, misli da vloga političdo-ideolo-škega središča pripada njej, seveda, potem ko bi ZSSR bila izpodrinjena.
Od tod izvira drugi vzrok spora, ki nam more razložiti, zakaj se Kitajska upira programu KP SZ, programu, ki naj bi, po zamislih in po tem, kar je bilo na 22. kongresu rečeno, privedel sovjetsko družbo v komunizem; Za uresničenje tega načrta bodo šle vse sovjetske sile in vsa sredstva. ■ Nujna posledica tega pa bo zmanjšanje pomoči mani razvitim deželam socialističnega tabora, kar bo hkrati privedlo še do povečanja že sedanje neenakosti v taboru, za katero bi Kitajska hotela, da se zmanjša, ne pa poveča. Zato je lahko razumljivo, da Kitajska ne more soglašati s takšno perspektivo.
Nadaljnje področje, kjer se razlika med kitajskimi in sovjetskimi pogledi korenito loči, je področje miru ali vojne. ZSSR je dosegla visoko tehnično raven, kar pa se ne odraža v enaki meri v življenjski ravni. Da bi se to neravnovesje odstranilo, da bi se torej življenjska raven dvignila, potrebuje ZSSR mir. Iz tega izhaja politika mirnega in tekmovalnega sožitja.
Povsem drugačno je stanje Kitajske. Predvsem ne smemo nikoli pozabiti ali podcenjevati odgovornost ZDA, ki silijo Kitajsko v izolacijo.
V tadcih razmerah, ko ima pred seboj ogromne probleme katerim ni najti izhoda, je lahko zdrkniti v ekstremizem in to tako daleč, da začenja iskati izhod iz izolacije in pot k rešitvi lastnih problemov v velikem udarcu, za uničenje kapitalizma in njegove organizacije. Povrh tega moramo upoštevati tudi dolga leta vojne, ki jih je terjala kitajska revolucija in med katero so se močno razvili vojaški kadri.
Ti kadri, ki danes delujejo v politiki, v upravi in v gospodarstvu so s sabo prenesli v civilno življenje tudi svojo značilno militaristično miselnost. Ce imamo pred seboj takšno sliko kitajskega stanja in če se zavedamo, koliko more okolje vplivati na človeka, bomo vzroke mnogih kitajskih stališč laže razumeli Laže nam bo torej razumeti, odkod izhajajo določene skrajnosti in tudi kako globok in kaka resen je spor med ZSSR in Kitajsko.
Tudi sestava kitajske delegacije na 22. kongresu ima
povsem določen pomen. Za vodjo delegacije je bil postavljen Cuenlaj, ki je tega ne smemo pozabiti — načelnik vlade. Poleg tega ni bilo v delegaciji nekaterih naj-višjih kitajskih političnih eksponentov. To je dovolj očiten znak, da se Kitajska nagiba k temu, da z ZSSR sodeluje bolj na temelju vladnih kot pa partijskih odnosov. Tudi nenaden odhod Cuenlaj a iz Moskve ni brez pomena, pač pa predstavlja jasen dokaz, da Kitajska ne soglaša s prevladujočimi tezami na kongresu, predvsem zaradi dejstva, ker ni bil sprejet kitajski predlog, da bi se o napadu na Albanijo in na «protipartijsko skupino« razpravljalo v «ožjem krogu«. Predvidevalo se je povrh tega, da se bodo tuje delegacije, po končanem kongresu, sestale, da bi diskusijo o tem problemu poglobile in to u-postevajoč tudi dejstvo, da je Albanija član varšavskega pakta, kar predstavlja problem, ki ga ne smemo omalovaževati. Jasno je, da Hruščev ni hotel sprejeti Cuen-lajevega predloga. Prvič zato, ker ni hotel popustiti niti glede Albanije, niti glede «protipartijske skupine«. Z
KRKO JE BIL IVO ANDRIC PRVIČ PRIKAZAN ITALIJANSKEMU OBČINSTVU
Andricev svetin čas
(Esej je bil objavljen že 1. 1927, ko Andric svojih poglavitnih del še niti ni napisal)
Pogled v ozki rov, imenovan toboganu, ki je predstavljal enega najtežjih prehodov v breznu
(Nadaljevanje iz nedeljske številke)
In vse to . orjaško delo kajpak ni imelo namena, da zboljša razmere v deželi, ki je toliko stoletij krvaveia pod turškim jarmom. Služilo naj bi edino pripravljanju ((Dranga nach Osten«, zajedanju v Balkan, načrtnemu pohodu proti Srbiji. Da oi dosegla svoj namen, ki se ni smel posrečiti, je Avstrija oskrunila celo Kristusovo vero. V imenu katoliškega Kristusa je podžigala nevedne in zagrizene množice proti pravoslavnemu Kristu in se je povezala z Mohamedom.
Sele takrat, ko je izbruhnila vojska, pripominja An-drič, se je moglo razumeti, čemu je Avstrija leta in ie-ta delala in zidala. Vse dobrote, ki jih je prinesel tujec, so se spremenile v orodje ustrahovanja.
Kot sirota gole Ržavske gore od Goleša do Bikovca, od Borovca do Stražišta, katerih zimsko belino, podrhtevajoče tenčice slane in ivja, škrlatno oranžasto prelivajoče se pisano šumenje jesenske lepote je opeval Andric, vse to je zdaj doživlja-
lo od krvi rdeči zaključek v hropenju reke Drine.
V štirih letih je bilo požganih nič koliko gozdov in vasi, uničene veliko živine, razdejanih posestev. Ljudje so se raztepli po svetu in misel na porušene domove in na pobite otroke jih je težila kakor mrzel kamen v trebuhu.
Ta aežela se je tolikokrat uprla Turčiji in iz nje naj bi potekel tudi upor proti Avstriji, ki ji ni po krivici šlo ime druge Turčije.
«Omladina», ki je združevala mlade srbsko-hrvatsko-sioVenske narodnjake, se je čudovito povezala v eno tisto zadnje desetletje pred vojsko. V Pragi se je rodilo društvo ((Jugoslavija«, v katero so stopili hrvaški študentje iz društva «Hrvat», srbski iz «Sumadije» in slovenski iz »Ilirije«.
V protest proti absolutizmu bana Raucha so se leta 1907 zagrebški vseučiliščni-ki skupinsko preselili v Prago, kjer so pripravljali «0-mladino« za veliki zgodovinski trenutek Masaryk, Drti-na, Holeček in Baxa.
Naslednjega leta se zagrebški študentje vrnejo v do-
movino in so še odločnejši v borbi proti Avstriji.
Qd Zagreba do Sušaka, od Splita do Sarajeva se «Omla-dina« zbira okoli revij ((Narodni život«, »Hrvatski dijak«, «Zora», «Bosanska vila«, »Val«, da omenimo samo glavne. V Beogradu se ustanovita »Narodna Odbrana« in skupina «Piemont».
Atentat v Zerajiču proti bosanskemu guvernerju generalu Varešaninu je prvi znak za borbo narodne mladine, ki jo podžiga zlasti «Mlada Bosna« s Principom, Cabrinovičem, Grabežem, Iličem in drugimi. Za časa bana Čuvaja se ponavljajo na Hrvatskem spopadi med »O-mladino« in policijo. Umor mladega Salima Agiča v Sarajevu izzove splošno stavko vseh srbskohrvaških študentov.
Leta 1912 sledita še dva atentata na Čuvaja, sledi poziv, ki ga Čuvaju pošlje iz Prage 270 dijakov, naj izpusti iz ječe njihove tovariše in naj zapusti Hrvaško.
2e marca 114 zvedo izseljenci «Mlade Bosne« v Beogradu, da se pripravlja popotovanje nadvojvode Franca Ferdinanda v Bosno. Princip in Grabež prejmeta cd
SLOVENSKI JAMARJI 270 M GLOBOKO V SRCU TRIGLAVSKEGA LEDENIKA
Tajnosti «Triglavskega hreznm so še enkrat ostale neraziskane
Znatno globlje od vseh dosedanjih poskusov angleških, poljskih in slovenskih ekspedicij, toda do resničnega dna je najbrž še zelo globoko
-i«,,skllpine«. bj  ............................................
druge strani pa zato, Ker ni. hotel dopustiti, da bi se razpravljalo o tem, kar je kongres Kp SZ že sklenil. Sicer pa je on jasno povedal svoje mnenje, ko je povabil Kitajsko, naj intervenira pri Albaniji in jo prisilil k popuščanju v svojih stalinističnih stališčih.
Kar ZSSR najibolj jezi, je zelo verjetno to, da se je Albanija, ki je evropska dežela, postavila na stran Kitajske in postala s tem v geografski razdelitvi vplivnih področij med Kitajske in ZSSR nekakšna garjeva ovca.
Tudi v tem je treba iskati vzroke za oster napad in zato, da sta obe strani svoja stališča tako zaostrili.
Kot se more ugotoviti iz proučevanja razmer, ki so prišle do izraza na 22. kongresu, je v splošnem povsem jasno, da je že čas, ko ZSSR ne more več n*ti v samem socialistična taboru imeti av-tomatične vodilne vloge, pač pa se mora pogajati in razpravljati. To pomeni, da je izgubila vlogo edine vodilne sile, ki jo je imela v preteklosti. To je zelo pomembno in rudi pozitivno. Pozitivno, pa čeprav je danes ZSSR primorana razpravljati in boriti se za pravilna načela, torej iproti stališčem, ki težijo k ponovnemu uveljavljanju sta-jinižma in državne ter politične birokratske koncentracije.
O progmimi KI* MZ
Preidimo sedaj k programu KP SZ, ki je bil odobren na 22. kongresu, program KP SZ, ki naj bi po svojem namenu predstavljal obdobje prehoda v komunistično družbo v prihodnjih 20 letih, nam v bistvu dokazuje predvsem to, da državni birokratski sistem ZSSR, ne glede na marksizem in leninizem «n v nasprotju z njim, hoče predstavljati kot komunistično družbo to, kar ni nič drugega kot razvito obdobje administrativnega socializma. Posebno drugi del tega programa lahko predstavlja in. dejansko predstavlja kvečjem vladni program, vsekakor pa ne pro. gram, s katerega uresničitvijo bi se prešlo v višjo fazo socialistične družbe, to je v komunizem.
(Nadaljevanje na 5. strani)
V drugi polovici prejšnjega meseca je slovenski tisk z veliko pozornostjo spremljal drzen poskus skupine slovenskih speleologov, da bi prodrli čim globlje v triglavsko brezno pri Kredarici in pojasnili skrivnost tega prirodnega pojava, ki je bil odkrit šele pred nekaj leti in ki je doslej privabil že večkrat skupine angleških, poljskih in jugoslovanskih jamarjev. O uspehih te poslednje ekspedicije, smo na kratko sicer že poročali, vendar pa ne bo odveč, če povzamemo v zaokroženi obliki, kaj so dosegli sloven ski jamarji in kaj drugi pred njimi.
Odkritje vhoda v brezno je delno pojasnilo kam izginja v poletnih mesecih, ko se sneg odtaja, voda. Toda nihče ni mogel zanesljivo ugotoviti do kakšne* glbbi-ne prodira. Predpostavke, da prihaja ta voda na dan v podnožju Triglava in da se v dolini Vrat izliva v reko Bistrico, so dale slutiti, da si je v teku tisoč let izdolbla v ledeniku kakih 1400 metrov globoko ledeno luknjo, torej najglobljo na svetu. Leta 1955 je skupina Angležev iz londonske West-minster Spelaeogical Socie-ty prva skušala praktično preveriti to drzno domnevo. Toda že v globini 5Q m so morali Angleži prenehati z napredovanjem zaradi ogromnih plasti leda in snega. Naslednje leto je 15 slovenskih speleologov prodrlo le 20 m globlje. Niti velike količine dinamita, s katerimi so minirali o-
gromne ledene sloje, niso pomagale utreti nadaljnje poti.
Angleži so se vrnili,, leta 1957. Pod vodstvom izkušenega speleologa Janeza Gantarja z Inštituta za proučevanje Krasa v Postojni, jim je uspelp prodreti okrog 100 metrov v globino ledenika. Globlje ni prodrl nihče. Na tej meji ledene barikade se je leta 1959 zaustavilo napredovanje' speleologov iz Poljske in vseh ostalih skupin, ki so se spuščale v triglavsko brezno Luknja v ledeniku ni nikomur izdala svoje tajnosti.
Ogromni sloji snega so lani zatrpali celo odprtino brezna, toda letošnja blaga jesen je končno omogočila dovolj ugodne pogoje za raziskovanje, kar je opogumilo člane Društva za raziskovanje slovenskih jam, da so se znova lotili ((Operacije dno«. Akcija 25 jamar-
Torek, 14. novembra 19411
Radio Trst A
7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasbi; 11.30:	Šopek slovenskih pesmi; 11.45:	Vrtiljak;
12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željalh; 17.00: Iigra ansambel Franco Vallisneri; 17.25: Sem in tja po lahki glasbi; 18.00:	Radijska univerza;
18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30; Richar,j Wil-lis: Simfonija št. 1; 19.00: Pisani balončki; 19.30: Folklora; 20.00:	Šport;	20.30:	Večer z
Vaughnom, Ghrisiti in Pagani-Jem; 21.00: Petar Petrovič Njegoš:	«Gorski	venec«; 21.30:
Koncert pianistke Jeni Sre-bot-Komar; 22.00:	Obletnica
tedna:	«Antropolog	Cesare
Lombroso«; 22.15: Ples v blue-jensu; 23.00:	Kvartet Gerry
Miuiiigan.
Trst
12.25-, Tretja stran; 14.20: Eno uro v diskoteki; 15.20: »Potovanja na Vzhod«; 15.35: Kitarist Bru.io Tonazzi.
Koper
6.15:	Jutranja	glasba; 7.00:
Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30:	Dve rapsodiji;
12.00: Glasba po željah; 12.40: Lahka glasba: 13.40: Mali an-samoli; 14.00: Zabavne popevke; 14.3Q:	Sola	in življenje;
14.50: Mladinski zbor PD »Svoboda« v Celju; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: V ritmu valčka in polke; 16.00: Registracije z Bleda 1961; 16.30: Tretja stran; 16.45: Strani iz Poncbiellijeve »Gioconde«; 16.40:	Ciganska
glasba; 18.00:	Prenos RL;
19.00: Rene Tousset igra pesmi z Juga; 19.30: Prends RL; 22.15: Triggert Alpert igra za vas; 22.35:	Glasba	za lahko noč;
23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.70: Vrrm? na dal. m;r.ih; 8.30: Omnibus; 10.30: Radijska
šola; ob koncu nadaljevanje Omnibusa; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Operno gledališče; i5.15: Pojeta Niti Rosso in Ruggero Cori; 15.30: Tečaj angleščine; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00:	Program za
mladino; 16.30:	Življenje Ro-
berta Bracca; 17.20; Pesmi s petih celin; 17.40: Zanimivosti od vsepovsod; 18.00: M. Pez-zotta in njegov orkester; 18.30: Enotni razred;	19.00:	Oddaja
za delavce; 19.30; Filmske in gledališke novosti; 20.00: Glas-benj album; 21.00: Pirandello: Sest oseb iščejo avtorja; 22.30: Hayman in njegov orkester; 23.00: Nunzlo Rotondo in njegov orkester.
II. program
9.00; Jutranje vesti; 10.00: Mii in pesem; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Naši pevci; 15.15: Italijanske narodne pesmi; 15.45: Najnovejše plošče; 16.00: Program ob štirih; 17.00: Kratek simfonični koncert; 17.30:	Vaš juke box; 20.30:
Glasbeno nagradno tekmovanje; 21.45: Večerna glasba.
III. program
17.00. Na programu Franz Schubert; 18.00; Nabožno slovstvo v povojni' Nemčiji; 18.30: Filmski Pregled; 18.45: Mario Safred in Vieri Tosatti; 19.15: Carlo Goldoni konzul v Benetkah; 20.00:	Vsakovečemi
koncert; 21.30: Tisoč let italijanskega jezika; 22.00: Italijanska glasba v Rinasctmentu; 22.35: Vsak po svoje; 23.15: Na programu Johannes Brahms.
Slovenija
8.05:	Igramo za vas; 8.40:
Kvintet »Niko Štritof« ob
spremljavi »Štirih fantov«; 9 25:	Orgle in ofgliče; 9.40:
Minstreli m drugo oj Clauda
Lcbu-syja; 10,15: Izberite melodijo tedna; 11.00:	Lucijan
Marija Škerjanc: Concertino za klavir in godala; 11.30; Od a-rije do arije; 12.05: klavir v ritmu; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Orkester Max Greger; 12.40: Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30: Za ljubitelje operne glasbe — prvo dejanje Verdijeve Traviate; 14.35: Godala in vokalni ansambli; 15.20: Pevka Lola Novakovič; 15.30: V torek na svidenje! 16.00: Glasbene upodobitve znamenitih ljudskih junakov; 17.05: VSak dan za vas; 18.00:	Poročila — aktualnosti
doma in v svetu; 18.10: »Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 18.45: S knjižnega trga; 19.05: Veliki zabavni orkestri tega tedna; 20.00: Poje zbor RTV Beograda; 20.30: Radijska igra; 21.00:	Sestanek instrumentov;
21.30:	Jugoslovan sikih pevoi
zabavne glasbe in orkester Franck Pourcell; 22.15: Uvod v glasbo 20. stoletja; 23.05: Pllesna glasba.
Ital. televizija
8.30: TV šola; 13.30: TV šola; 17.00: Program za najmlajše; 18.00; Oddaja za analfabete; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Iippolato Nievo:	«La Pisana«;
20.15: Made in Italy; 20.30: TV dnevnik	s športnimi	vestmi;
21.15:	Canzonišsima;	22.30:
»Borba proti lakoti«; 23.00: TV dnevnik.
DRUGI KANAL
21.15:	Popotovanja	Johna
Gunithera; 21.45:	John Bell
Clayton: »Tutti i petali dl tut-te le rose del mondo«; 22.20: TV dnevnik; 23.40:	Srečanje
z Giuseppom Ungarettijem.
Jug. televizija
21.00: Zabavno-reklamna oddaja; 21.15: CanzonisSima ~ glasbena	quiz oddaja	(konec
ob 22.30).
jev se je začela v nedeljo 22. oktobra in potekala takole:
Ponedeljek, 23. oktobra. — Vagon s 1147 kilogrami tehnične opreme in hrane je prispel zjutraj na železniško postajo v Mojstrani. Od tukaj so opremo prenašali .hribovski konji do vrha Kalvarije, 500 m izpod doma na Kredarici. Sneg, ki je zapadel prejšnjo noč, je onemogočil, da bi konji s tqrvptom nadajjevalj pot. Ni preostalo drugega, kot 4a so_ člani eky>efjjyije sami natovorili ' in spravili vso o-premo do vhoda v jamo. V prvih popoldanskih urah je bilo pred vhodom nago-milanih brez števila zabojev, na stotine metrov telefonskih kablov, alpskih in jamarskih lestev, vrvi, kon-serv, čokolade, sladkorja in celo gumijast čoln. Prve skupine so se začele spuščati v brezno. Načrt je bil naslednji: «relejne» skupine naj bi se spustile že po prej raziskanih prehodih do «Ba-že 1.»; vzpostavile telefonsko zvezo z vhodom in zagotovile neovirani prehod «udarni skupini — petorici fizično najbolj vzdržljivih in najbolj preizkušenih jamarjev, ki bi se morali prebiti do neraziskanega dna jamt.
Torek, 24. oktobra. — «Re-lejci« so šele zgodaj zjutraj dokončali svoje delo. Točno ob poldne je zdravnik odprave dr. Uroš Tršan zadnjikrat pregledal udarno pe-torko, ji dal zdravila in vitaminske tablete. P0 telefonu je bilo sporočeno v »Bazo 1:» «Fantje pripravite se, prihaja »udarna skupina.«
Do štirih popoldne se je ta skupina prebijala do »Baze 1.» V prostrani ledeni dvorani kakih 100 metrov pod površino ledenika, je bilo vse pripravljeno. Poslednja navodila vodje odprave dr. Ivana Gamsa in lestvice iz jeklene žice z železnimi stopnicami, so bile spuščene v neznano, ki je bilo — in ne brez razloga — označeno kot gigantsko brezno.
Ko je mrak že objemal vrhove Triglava, se je prvi iz »udarne skupine« — Bogdan Tome, spustil po lestvici v globino. Pretekla je cela ura preden je iz globine 230 m s posebno UKV ra-diopostajo, vgrajeno v jamarsko čelado sporočil v bazo:
»dosegel sem dno. Naprej ne morem.«
S telefonskim aparatom na hrbtu se je odpravil v globino Elo Rijavec, za njim Kazimir Drašler, nato Zdenko Markovič in končno dr. Ivan Gams. Ustvarjena je bila »Baza 2.»
»Relejci« so prenočili v domu na Kredarici, udarna petorka pa na dnu gigantskega brezna v ledeni luknji s premerom skoraj 40 metrov. V premočenih posebnih oblačilih - so ' se za-v.ekli y spalne vreče in pokrili s pplivipjlskp . odejo. Z lastno toploto so otajali ledene sveče in celo noč je po njih kapljala voda. Prižgana karbidovka se je ponoči prevrnila in plamen je zajel opremo. Na srečo je Rijavec zavohal dim, in komaj so pogasili požar.
Sreda, 25. oktobra. — Ob 10. jih je prebudilo zvonjenje telefona:	»Ha	o, tukaj
«Baza 1.» Kako ste fantje? — se je zaslišal glas dr. Tr-šana.
«Vse v redu. Živi smo — je odgovoril Gams. — Samo vse nas bolijo zobje.«
Po skrbnem raziskovanju jame so našli odprtino, s katero se je podaljševala v ozek, navpičen rov, širok dva in globok 6o metrov.
ren vzpon do. . «B_a-,e, 1» in nšto iisprej phdfj"površini.
Naprej ni bilo mogoče. Plasti ledu skozi katere so se na posameznih mestih komaj prebijali tanki slapovi vode. so onemogočile «u-darni skupini«, napredovanje v globino trig.avskega brezna. Eden za drugim so se morali premraženi in izčrpani brez kakega uspeha vrniti v «Bazo 2.» »Operacija dno« je bila praktično zaključena. Sledil je napo-vzo ' til
Ta vzpon je trajal pravo s večnost.» Seže ob»: 6.f. ajutraj naslednjega dne so se zopet zbrali vsi v domu na Kredarici. Posamezni »relejci«, so prebedeli tudi po 20 ur ob telefonskih aparatih, stisnjeni v mračnih, ledenih rovih jame.
In na koncu še nekaj zanimivih podrobnosti:
Edini ženski predstavnik v ekipi je bila Angelca Veber s Fohorja v vlogi kuharice;
Najmlajši udeleženec »O-peracija dno« — Dušan Kermavner, je imel samo 15 let. Bil je filmski snemalec;
Edin; poškodovani: nihče drug kot — zdravnik odprave. Zdrsnilo mu je in se je potolkel.
N. G.
S krogom Je označen vhod v brezno
dveh srbskih častnikov Tan-kosiča in Ciganoviča samokrese in bombe, a srbska vlada o tem ni obveščena.
V Sarajevu pa organizirata Ilič in Gjukič dve skupini atentatorjev, ne da bi kaj vedela o beograjskih pripravah.
Dne 24. junija pride v Sarajevo nadvojvoda. V Ilidži plapolajo srbske in hrvaške zastave. Nadvojvoda jih da odstraniti z besedami:	«Tu
ne poznam ne Srbov ne Hrvatov, pač pa samo Bosance!«
Da bi še bolj izzval Srbe
in Hrvate se odloči, da nadvse slovesno pride v mesto ravno na Vidovdan, ki je svet vsem Srbom že od tragičnega zgodovinskega dne na Kosovem polju.
In če je tistega dne zgrešila Oabrinovičeva bomba, je zadel v polno Principov samokres. Prvi strel je pogodil nadvojvodo, drugi, ki je bil namenjen generalu Potioreku, je ubil soprogo nasledstvenega princa.
Avstrija se zažene proti «Omladini» in jugoslovanski rodoljubi, pisatelji, razumniki m odličnejše osebnosti: romajo v zapore, pred sodnije, v internacije.
Med dve sto razumniki, ki so jih prijeli samo v Splitu že prvi dan mobilizacije, je tudi sarajevski pesnik Ivo Andrič. Saj je sodeloval hkrati s Tinom Ujevičem, z Milovanom de Tommaseom, z Angjelinovicem, s Santičem, s Stefanovičem pri «Vihor-ju», ki ga je v marcu 1914 ustanovil v Zagrebu Vladimir Čerina. Ta «Vilior», veljavni tekmec «Zastave», i<i jo ;e izdajal v Splitu Tar-taglia, je z vso silo napadal Avstrijo.
Mnogim «om!adincem» se ;e' posrečilo zbežati v Srbijo in ti so potrdili s krvjo svoje ideale po bosanskih gonih in no drugih bojiščih; več se jih je zatekto v Italijo in v druge antantne države, od koder so rušili Avstrijo in delovali za bodočo Jugoslavijo: zopet drugi oa so bili obsojeni na dolga leta zapora ali internacije.
Ivo Andrič je bil po enoletnem zaporu najprej interniran v Ovčarevu nato v Zenici v Bosni.
Njegov «Ex Ponto«, knji-* ga iz ječe, ima svoje mesto ob ((Podobah iz sanj« Slovenca Ivana Cankarja in se lahko primerja s spommi Turgenjeva, z Nietzschejevimi aforizmi, s premišljevanji Pascala, Rousseauja, sv. Avguština,
«Se burnejše, še ognjevi-tejše, še bolj razgibane so te strani mladega moža, ki je Po razsulu prvih iluzij doživel tragedijo življenja.« niše literarni1 zgodovinar dr. Pro haska. ((Sarajevski, pesnik Ivo Andrič je dedič najbolj značilnih potez jugoslovanskega rodu.«
Tudi jaz ne bi mogel bolj primerno govoriti o Andri-čevi knjigi, ki sem jo prebiral in prebiral ter mi je postala življenjsko vodilo. Njegov «Ex Ponto« me zaskeli po žilah, ko se spomnim dni in noči, prebitih med na smrt obsojenimi v ogabnih celicah Jezuitske vojašnice v Celovcu ali med blazneži, jetkovci in pobes-neleži v turobnih lesenjačah pri Sv. Mihaelu na Štajerskem. Zbirke «Ex Ponto« ni moč brati na dušek, brez prenehanja od kraja do kraja Brati jo je treba, kakor se berejo Davidovi psalmi ali pa Jobova knjiga.
Na slepo odpiram knjigo Iva Andriča in berem: »Ko mi je v kapljanju milijonov enoličnih minut, brez upa m spremembe, duša postala puščava, ki je ne su?i več žeja; ko mi gosta mreža na okencu še tega ni dala, da bi prišel z roko do dežnih kapljic in do božajočega vetrca, tedaj se mi je v duši prižgala ta luč, kakor svetilka ob mrtvi sreči.«
Ta' luč, ki sije iz duše velikih pesnikov in prerokov, je razodela mučenemu pesniku mlade Jugoslavije neizprosno logiko dogodkov, pomen življenja in smrti u-sodo človeštva, strahotno ’ napredovanje zgodovine, morečo težo preteklosti in zahteve prihodnosti.
Luč, ki jo je vžgala duša pesnika Iva Andriča, gori kot votivna svetilka na velikanskem grobu svetovne vojske in nas_ spominja padlih ter kaže živim novo pot odrešenia in oopolnosti.
UMBERTO URBANI
PRKJKLI SMO
INCONTRI MEDITlRRANEI. An.
no II. N.: 5-6. Agosto-Settemtore 1961. Edtžioni C.D.S.A. Roma. RECONTRES MEDITERRANEEN-NES. Ii_ Annče. N. 4-5. Aout-Septembre 1961. Editions du C.D.S.A. Rome:
MLADA POTA. Letnik X. številka 2. Izdaja Centralni komite Ljudske mladine Slovenije v Ljubljani. 1961.
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi!iiiiii„i>„„i„  ...........................................................................................................  um,.....................
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Možnost siporov zaradi različnih
mišljenj. Dogodki vam bodo da li prav. Vaša domišljija bo presegla okvirje realnosti.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Dobra organizacija dela bo omogočila predčasni uspeh. Nudila se vam bo priložnost za osebno uveljavitev. Zadovoljstvo sentimentalnega značaja.
DVOJČKA (od 21.5 do 22.6.) Ni izključena pomota kot posledica raztresenosti. Se v teku dne"a boste premagali neko težavo Zdravje diskretno.
RAK (Od 23.6. do 22.7.) Kljub kritikam se bo vaš poslovni položaj utzdu Previdnost v ljubezenskih a>aniuiah. Zdiavje
%
Sli
nenavadno dobro.
LEV (Od 23.7. do 22.8.) Novi elementi bodo zahtevali drugačne ukrepe v borbi s tekmeci. Prijeten večer v družinskem o-kolju. Zdravje dobro.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) S trmo boste omogočili igro vaših nasprotnikov. Prijetna novost v družini. Možnost sentimentalnih kompromisov.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.)
Na vidiku pomemben finančni ušpeh. Sreča vam je naklonjena: lahko poskusite z igro. Ljubljena oseba vam bo v veliko moralno oporo.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.
11.) Uspeh se vam bo nasmejal v dopoldanskih urah. Neka negotovo t utegne omejiti vaše delovno razpoloženje.
STR FI EC (od 23 1 do "0 v’ i Jutranji spor med ko.egi bo zel odlično
do večera pozabljen. Po prejšnjih nesporazumih dokončno u-glajeni odnosi z ljubljeno osebo.
KOZOROG (od 21,12. do 20.1.) Manjši organizacijski problemi vas bodo zaskrbljali. Odpadli bodo vsi razlogi za pesimizem. Zdravje zadovoljivo. , .
VODNAR (Od 21.1. do 19.2.) Nekaj neprijetnosti v profesionalnem odnosu. Vaša iznajdljivost bo našla rešitev iz zadrege. Nepričakovano, toda prijetno pismo.
RIBI (od 20 2. do 20 3.) Malo
primeren čas za velika tveganja. Kri ke vas ne smejo razorožiti. Ljubezensko 'Ssid-nje z resnimi perspektivami. Zdravje
Vreme včeraj: najvišja temperatura 15.2, najnižja 11.1, ob 19. u-ri 11.2; zračni tlak 1005.4 raste, vlage 8-6 odst., veter jugovzhodni k 5 km, nebo oblačno, 15.2 mm dežja, morje mirno, temperatura morja 16 stopinj.
ržaškf dnevnik
Danes, TOREK, 14. novembra
Borislava
Sonce vzide ob 7.03 itn zatone
ob
16.36. Dolžina dneva 9.33. vzide ob 12.27 j.n zatone ob UJ Jutri, SREDA, 15. novembra
Leopold	-
Seja tržaškega občinskega sveta
Nove zahteve po znižanju cene obedov v občinskih menzah
Svetovalec Calabria je odločno obsodil diskriminacijo proti ANPI in ANPPIA ■ Izvolitev novega namestnika odbornika in svetovalca namesto prot. Bastiani
V začetku včerajšnje seje tržaškega občinskega sveta je župan dr. Franzil sporočil, da je poslal parmskemu županu brzojavko, v kateri mu ie izrazil solidarnost in ogorčenje ob podlem atentatu na spomenik partizanov, ki so se borili za svobodo domovine. Nato pa je še prebral pismo, ki mu ga je poslal minister Pella in v katerem se mu je zahvalil za gostoljubnost ob svečani seji odbora »Italia ’61» v Trstu.
Zatem je odbornik Fanta-■ia odgovoril svetovalcu PSI Senigagli, da bodo poskrbeli za namestitev napisov pri bolnišnici, ki bodo opozarjali vozače, naj ne povzročajo preveč trušča.
Svetovalec KPI Radich je pozval župana, naj intervenira pri nadzornih oblasteh, da bi končno odobrile občinski $klep, da se raztegnejo nekatere pokojninske ugodnosti za tiste bivše občinske uslužbence, ki so bili sprejeti v službo pred 1. julijem 1923 in u-
pokojeni pred 1. januarjem 1947. Pokrajinski upravni od-
bor namreč zavlačuje odobritev že od letošnjega marca. Nadalje je opozoril župana na dolge vrste upokojencev, ki čakajo pred uradi, ko se izplačujejo pokojnine INPS. Zato bi morali povečati število uradnikov, ki te pokojnine izplačujejo. Župan ie obljubil, da bo posredoval, da se zviša število uradnikov o-ziroma poštnih okenc, ali pa da bodo izplačevali pokojnine v več poštnih uradih. Kar se tiče občinskih upokojencev, pa bo interveniral pri nadzornem organu.
Svetovalec Calabria (KPI) je najprej omenil skupino u-radnikov, ki že dolgo časa čakajo na napredovanje, nato pa je vprašal župana, kdaj bo odbor izpopolnil seznam bivših organizacij bojevnikov tudi z ANPI in ANPPIA, ki so ju ob znani ceremoniji »pozabili* povabiti, medtem ko so povabili pripadnike bivše fašistične milice. Seveda je Calabria poudaril, da s tem ne opravičuje povabila milici, ki pripada sramotni fašistični preteklosti. Župan mu je odgovoril, da bo predložil v proučitev odboru vprašanje spopolnitve seznama bivših bojevniških organizacij. Calabria je dejal, da -je pričakoval obširnejši odgovor ter da je bila storjena pri vabljenju diskriminacija. Ko je Calabria dejal, da je povabil nekoč ANPI celo bivši župan Bartoli, je to župana razjarilo ter je rekel, da je to umazana laž. Nato je Calabria odvrnil, da so prišli na ceremonijo fašisti, partizanov pa ni bilo ter da so to pač dejstva.
Svetovalec Gombač se je priložil nad slabo zidanimi hišami pri. Sv. Alojziju, ki nimajo zavarovanih severovzhodnih sten proti vlagi, tako da pronica skozi zidove in okna. Zahteval je tudi, naj se čimprej zgradi čakalnica za avtobuse Acegata v Ul. Mar-
chesetti ob hišah št. 60 in 61. Podžupan prof. Cumbat je dejal, da se omenjena pomanjkljivost pogostoma opaža ter da pronica vlaga tudi skozi stene stolpnice IACP, kjer on stanuje. Svetovalka Jole Burlo pa je zahtevala, naj se zgradijo čakalnice Ave-gata pri naselju San Sergio.
Zatem so prišli na vrsto upravni sklepi, katerih so o-dobrili precejšnje število. Gre za sklepe, ki jih je sprejel poleti občinski odbor v imenu občinskega sveta in ki jih je ta sedaj potrdil.
S 24 glasovi so nato izvolili demokristjanskega svetovalca dr. Iginia Vascotta za odbor-niškega namestnika. Sledila je odobritev odstopa svetovalke KD prof. Bastiani zaradi bolehnosti. Pri tem so zastopniki vseh skupin izjavili, da jim je žal, da je morala svetovalka odstopiti, pohvalili so njene moralne vrline in ji želeli čimprejšnjega okrevanja.
Nato so izvolili na njeno mesto novega svetovalca, pri čemer je prišel v poštev demokristjan Gostissa Giuseppe, ki je že pokrajinski svetovalec.
Končno je prišla na vrsto razpravo o socialistični resoluciji proti zvišanju cene o-bedov v občinskih menzah. Prva je spregovorila Jole Burlo in zlasti poudarila, da so se upravniki vedno otepali zahteve, naj se končno seznanijo občinski svetovalci o-ziroma člani ustrezne komisije z obračuni »posebnih u-prav*. Rekla je, da trditve dr. Rocca o menzah niso prepričljive ter je zahtevala, naj občinskemu svetu tudi povedo, kako so delili plače in nagrade občinskemu osebju, ki je zaposleno pri menzah. Končno je zahtevala, naj se cena obedov zniža na prejšnjo raven. Misovec prof. De ferra je zatem izjavil, da tudi njegova skupina meni, da poviški niso upravičeni, nato pa je bivši občinski odbornik prof. Dulci zagovarjal delo «posebnih uprav* ter rekel, da je treba upravnike kvečjemu pohvaliti za njihove zasluge. Zagovarjal je tudi izdatke za vilo Revoltella, nakup avta »dodge* in podobno. Rekel pa je, da ima dr. Pincherle prav, ko kritizira dodelitev dobavljanja -.obedov beguncem ustanovi ACLI, zaradi česar se je zmanjšalo število obedov, ki jih pripravljajo občinske menze. Končno je zagovarjal še bivšega župana Bartolija, češ da so izjave dr. Pincherla »neumestna podtikanja*. Niegov govor se je zavlekel dobre četrt ure čez deseto, ki je določena za zaključek sej.
sprejel načelnika tržaškega oddelka ANAS inž. Trivellatija, s katerim se je razgovarjal o vprašanju ureditvi zloglasnega križišča smrti na Opčinah. Sprejet je bil sklep, da se za sedaj križišče razširi in na sredi napravi prometni otok. Toda o vsem tem bo danes govoril inž. Trivellato na tiskovni konferenci, ki bo ob 11. uri na sedežu ustanove ANAS.
V okviru študijskega potovanja po Italiji
Tiskovna konferenca na oddelku mestne policije
Gospodarstveniki Novega mesta so včeraj obiskali Trst
Včeraj je bilo v Trstu 28 | ško trgovinsko zbornico, kjer predstavnikov trgovinske zbor-1 so ga sprejeli vsi člani iz-
nice iz Novega mesta, ki so bili gostje tukajšnje tržaške trgovinske zbornice. Slovenski gospodarstveniki so si ogledali nekatera trgovska in druga tržaška podjetja, nato pa jim je trgovinska zbornica priredila svečano kosilo. Zvečer so odpotovali proti Benetkam. Med obiskom po Italiji, ki ima študijski značaj, se bodo zadržali tudi v Vidmu in v Gorici.
Dr. Mazza obiskal trgovinsko zbornico
Vladni generalni komisar dr. Mazza je včeraj obiskal trža-
vršnega odbora. Predsednik zbornice dr. Caidassi je ob tej priložnosti obširneje orisal sedanji tržaški gospodarski položaj in delovanje trgovinske zbornice za okrepitev tržaškega gospodarstva. Dr. Mazza je vprašal za nekatera pojasnila in nato takoj orisal program nadaljnjih sestankov, da bodo podrobneje proučili vsako vprašanje posebej.
Zvečer je vladni generalni komisar sprejel predsednika trgovinske zbornice dr. Caidas-sija in generalnega ravnatelja zbornice dr. Addobatija. V raz. govoru so proučili nekatera pereča vprašanja prometa in pristaniških dejavnosti.
Illlllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||llll||l|||||||||||||||||||||t|||l||||||||||||||||||||ll|||llll11|||l||,,l,„„|,,|||||||,l,llll|l,l„t|||||1|1||||||||||||
,,Praznik	vina“
Martinovanje
Na sedežu PD «Alma Vivoda» v Čamporah so nagradili najboljša domača vina
V 'vš ,-> N, V; s '■>:<
■ *.,•.	»-o m.' .v
‘	13$.
•v
Bližnji in bodoči ukrepi oblasti izboljšanje prometa v mestu
za
Odbornik Fantasia je povedal, da bodo v ta namen ustanovili poseben občinski urad - Nezadostno število mestnih redarjev in pomanjkanje discipline vozačev in pešcev
Skupina nagrajenih vinogradnikov na "Prazniku vinan v Čamporah
Tiskovna konferenca o openskem križišču
Včeraj dopoldne je vladni generalni komisar dr. Mazza
V Ljudskem domu v Cam-porah je bil v nedeljo tradicionalni »praznik vina«, ki so ga priredili pod okriljem domačega prosvetnega društva »Alma Vivoda*. Reči moramo, da je praznik zelo dobro u-spel, tako da so bili vsi zadovoljni:	organizatorji, občin-
stvo in pa seveda vinogradnik, kj.so imeli na prazniku glavno besedo.
Priprave na »praznik vina* so se začele že prejšnji teden, ko so začeli prvi vinogradniki prinašati v krožek vzorce svojih vin. Od srede pa do nedelje so vinom merili stopinje alkohola, v nedeljo popoldne pa so tri komisije vino pokušale. Vsaka komisija je bila sestavljena iz treh pokuševalcev, ki so ločeno pokušali bela, klasična črna in »francoska* črna vina.
Komisije niso imele lahke naloge, saj so vinogradniki prinesli v oceno nad 70 vzorcev vina. Poleg tega je treba upoštevati, da so letošnja vina zelo močna — povpreč-
Ktitiiuiiiiiilitiiillllliiiiiiiiliiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||||||||i|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,,|||||||||„||||||||||n,|||
Odkrili	so	skupino
ki so kradli na Opči
Ukradli so raznega blaga in povzročili škode za dva milijona lir
Agenti komisariata javne varnosti na Opčinah so po skrbni preiskavi in zasledovanju odkrili skupino mladih tatov, ki so kradli razno blago zlasti v vilah in poletnih bivališčih ter javnih lokalih na Opčinah in v bližnji okolici. Po treh mesecih, in sicer od avgusta do novembra je trojica malopridnežev u-kradla raznega blaga ter povzročila škode za približno dva milijona lir v 18 tatin-
------------------N
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI MI. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL, SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v t dnu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo trža-
škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljub. Ijana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-982, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v širini enega stolpca: trgov, ski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 3j lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja In tiska ZTT, Trst
V_________________________J
skih podvigih.
V zaporu čakajo zdaj na razpravo in zasluženo kazen 18-letni Giuseppe Gava iz Ul. Palestrina 3, 19-letni Diego Su-perina od Banov št. 13 in 22-letni Gianfranco Comazzi brez stalnega bivališča, ki je imel svoje zatočišče pri Superini.
Od polovice avgusta so se na komisariatu javne varnosti na Opčinah kupičile pritožbe prizadetih lastnikov, ki so bili žrtve tatinskih podvigov neznancev. Tako sta prve dni novembra prijavila tatvino tudi Piero Napp in odvetnik Manlio Cecovini, ki sta se pritožila, da so neznanci ponoči vdrli v njuni vili v Pa-dričah, kjer so napravili precejšnjo škodo in ukradli razno blago: steklenice likerja, gramofonske plošče, brivski aparat itd.
Med preiskavo so agenti komisariata z Opčin našli blizu vile odvetnika Cecovinija par čevljev, nož in star bici-kel. Na podlagi tega so domnevali, da so tatovi mladi pobalini. Njihovo pozornost pa je vzbudil zlasti par čevljev, ki jih je prav gotovo neznanec zgubil med begom. Tako so preiskovalni organi prišli na sled in so osumili Comaz-zija, ki so ga domačini videli v vasi prav tiste dni, ko je odvetnik Cecovini prijavil tatvino. Agenti komisariata so zaradi tega začeli nadzorovati Comazzi.ja ter so ugotovili, da je imel svoje zatočišče pri Superini. Prav tako so ugotovili, da sta se Comazzi in Superina redno sestajala z Gavo.
Agenti javne varnosti pa so bili gotovi, da so na pravi sledi, ko so 7. novembra izvedeli, da je Comazzi u-kradel dvema delavcema pri gradnji mehanične delavnice Stanislava Renarja 350 lir in zlati prstan. Poiskali so ga in zaslišali. Comazzi je priznal, da je ukradel denar in prstan, dejal pa je, da je de-
Sledila je prijava, nato pa zasliševanje.
Tako je prišlo na dan, kdo je kradel v vili Cecovinija in Nappa. Comazzi je dejal, da je vsak kradel na svoj račun v vili Nappa, nato so plen skrili v grmičevje. Ze istega večera se je trojica lotila vile odv. Cecovinija. I-skali so denar, a ga niso našli. Zaradi tega so šli v klet, da bi tam pobrali, kar bi jim prišlo pod roko, a niso imeli sreče, ker je nekdo trkal na vrata in so morali zbežati, da jih ne bi zasačili. Med begom je Comazzi zgubil čevlje, ki so jih nato našli agenti javne varnosti.
Preiskovalni organi se s tem niso zadovoljili. Zasliševanje se je nadaljevalo. Tako je bila razčiščena tatvina v stanovanju Mirelle in Carla Lenardi v Narodni ulici št. 4 na Opčinah, kjer so malopridneži pokvarili radiatorje in druge naprave ter odnesli predmeti iz medenine in povzročili za pol jpiilijona lir škode.
Polagoma so sledila priznanja o drugih tatvinah. Med zasliševanjem .je Gava hotel pokaditi cigareto. Dovolili so mu, pa si je zavil tobak v papirček, ki ga je ukradel v gostilni Milič v Briščikih. Bil je res naiven in nepreviden, ker je imel s seboj papirčke. ki jih je ukradel. Vsi trije so priznali svojo krivdo in so jih prijavili zaradi tatvine.
I no računajo, da imajo dve stopinji več alkohola kot lani — tako da je bilo v določenih primerih zelo težavno izločiti to ali ono vino, ki je bilo zelo podobno drugemu konkurenčnemu vinu. V takih primerih je odločal o-kus in pa "Seveda dva glasova proti enemu.
Prav zaradi velikega števjla vinskih vzorcev, ki jih je bilo treba oceniti in pa zaradi enakovrednosti številnih vin, so komisije opravile svojo nalogo kasneje, kot je bilo predvideno. Toda gostov, ki so napolnili prostorno dvorano Ljudskega doma in vse ostale prostore, to ni prav nič motilo. Organizatorji so namreč poskrbeli, da je na vsako mizo prišla steklenica ali tudi dve domače kapljice, na katerih so bile etikete z imenom vinogradnika, njegov naslov in pa še stopnja alkohola, ki so ga v vinu izmerili. Tako	so	gosti	imeli
redko priložnost pokušati pristen domač pridelek in zgodilo se je, da so steklenice teh vin gostje med seboj izmenjavali. Mnogo je bilo namreč takih, ki so hoteli pokušati čimveč vzorcev in niso delali razlike med belim in črnim. Nekateri so pri pokuša-nju zašli predaleč in posledica je bila, da na koncu sploh niso več vedeli, kaj pijejo. No, takih	je	bilo	bolj	malo,
medtem ko je večina gostov pila vino v zmernih požirkih, da bi čim dlje trajalo. Toda tega »zastonjkarskega* vina je le kmalu zmanjkalo in potem so pili ono, ki so ga točili v točilnici. In tu so se gosti lahko prepričali, da ni bilo prav	nič	slabše od	onega, ki so	ga	pili	prej.	Dej-
stvo je namreč, da uprava gostilne v krožku kupi in toči le vino od domačinov, tako da »šjor* Pepi, ki gostilno vodi, jamči za vsako kapljico vina, ki ga ima v kleti.
Po 19. uri so bili razglašeni rezultati vinskega ocenjevanja. Na oder je stopil predsednik krožka Josip Škerjanc, ki se je v kratkem nagovoru zahvalil najprej gostom za številno udeležbo, potem pa
Poškodoval si je prst
P soboto je 60-letni Josip .Gruden iz Zgonika št. 15 nerodno padel, ko je imel o-pravka pri živini v hlevu. Pri tem si je poškodoval prst na desni roki, a se mu je zdelo, da ne bo hudega. Bolečine pa so bile vedno hujše in včeraj je sam prišel v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na
nar porabil, prstan pa izročil I ortopedski oddelek. Zdraviti Gavi, da bi ga vrnil lastniku, se bo moral dva a'i tri tedne.
je prikazal lastnosti letošnjih vin, ki se lahko po svojem okusu in stopnji alkohola (vsaj nekatera) primerjajo z vini iz Južne Italije. Nagrade, je dejal govornik, ki bodo razdeljene vinogradnikom za najboljša vina, so le simbolične, kajti namen razstave vin je bolj v tem, da se ugotovi napredek v vinogradništvu, ki ga kmetje dosegajo iz leta v leto
Potem so bile razdeljene nagrade, in sicer tako, da sta prejela praktična darila po dva najboljša vinogradnika od vsake skupine.
S tem je bila skromna slovesnost zaključena, gostje pa so še dolgo časa ostali pri svojih mizah, zlasti še, ker je orkester kitar in manuolin skrbel za prijetno razpoloženje.
Tudi na Proseku je oilo v nedeljo precej živahno, saj so martinovanje podaljšali od sobote na nedeljo. Po cestah in okoli stojnic ni bilo velike gneče, zato pa so bile zlasti popoldne vse vaške gosril-ne polne gostov. Šele zvečer — drugi dan je bilo treba na delo — so se lokali nekoliko izpraznili, a najvnetejši častilci sv. Martina so odšli šele takrat, ko so jih gostilničarji prepričali, da je treba gostilne zapreti.
Na splošno lahko rečemo, da so bili Prosečani z letošnjim martinovanjem prav zadovoljni, med njimi pa še posebno gostilničarji in kmetje, ki so imeli osmico. Prvi so se »znebili* svojih zalog, drugi pa svojega pridelka, ki je bil res izvrsten. Še najmanj zadovoljni so bili Furlani, ki so se pritoževali nad slabo kupčijo s prašički. Cene so bile previsoke in denar v teh časih ne gre zlepa od rok.
Na Proseku menijo, da bodo tudi v naslednjih nede ljah in praznikih imeli polno gostov, saj se je že raznesel glas o dobri kapljici, ki jo točijo v domačih gostilnah. In to je prav gotovo najboljša reklama, ki sploh nima cene. Upajmo, da bo glas o dobri proseški kapljici krožil še dolgo naokoli!
Včeraj je bila na občinskem oddelku za mestno policijo tiskovna konferenca o mestnem prometu, ki jo je sklical odbornik Fantasia. Uvodne besede je spregovoril podžupan prof. Cumbat, ki je dejal, da je namen te konference, ugotoviti, kakšno je stanje mestnega prometa ter kakšne so bližnje in daljne perspektive njegovega razvoja in urejevanja.
Odbornik Fantasia je zatem najprej poudaril važnost zvez z javnostjo («public rela-tions») ter rekel, da je vprašanje mestnega prometa zelo pereče pa tudi kočljivo, saj je zelo težko delati v tem pogledu načrte in predvidevati. Načrt Vanoni je na primer predvideval šele za leto 1964 promet z vozili, kakršnega smo že dosegli lani, to je 4 leta prej.
Pri nas so težkoče še večje kot drugod zaradi slabe razsvetljave ulic, pomanjkanja parkirnih prostorov in za sedaj zlasti premajhnega števila mestnih redarjev, ker se njihov zbor šele obnavlja. Sploh pa niso mestne ulice več primerne za naraščajoči promet in so vse natrpane bodisi s krožečimi bodisi s parkiranimi vozili. Parkiranje vozil pa ni preprosto vprašanje, saj pomeni iskanje pripravnega prostora za vozače veliko izgubo časa, kar pomeni konec koncev tudi veliko gospodarsko škodo, saj «je čas denar«. Pomanjkanje parkirnega prostora zavira tudi razvoj motorizacije. Zato je vprašanje parkiranja del celotnega vprašanja mestnega prometa ne pa ločen problem. Vprav zato je treba obe plati tega skupnega vprašanja koordinirati.
Kako naj se to vprašanje reši? Predvsem je treba tu upoštevati bližnjo in daljšo perspektivo. Kar se tiče bližnje perspektive so doslej sprejeli nekaj ukrepov kot prepovedi parkiranja in omejitve, kar je koristno vendar nezadostno. Zato je nujno proučevanje drugih ukrepov, ki ne bodo le mašila. V ta namen bodo ustanovili občinski urad za mestni promet, ki bo osredotočil vse delo, ki je sedaj razporejeno po raznih oddelkih in uradih. Poleg tega pa je treba doseči, da bo zbor mestnih redarjev polnoštevilen, saj je sedaj v službi samo 112 redarjev in raznih ^poveljnikov, medtem ko jih stalež določa 336.
Omenjeni urad bo moral proučevati vsa vprašanja m nakazati primerne rešitve. Predvsem bo moral poskrbeti, da bodo povsod pravočasno postavili razne prometne znake in popleskali prehode za pešce. Ker nima oddelek za javna dela za to dovolj delavcev, bodo oddali to delo v zakup. Mimogrede naj glede tega poudarimo, da se s takšno rešitvijo ne strinjamo, saj je zaposlenih pri omenjenem oddelku kakih 100 delavcev mani, kot jih je v staležu. Podžupan je sicer pojasnil, da pasivne občinske finance ne
dopuščajo spopolnitve staleža, toda občina ne bi smela popustiti in bi morala zahtevati večji državni prispevek za kritje primanjkljaja. Nadalje bo urad poskrbel, da se proučijo širine vozišč v sorazmerju s pločniki; pripravil bo načrte za nove podzemeljske prehode tudi pri obokih Chiozza, pri postaji itd. Proučeval bo enosmerno vožnjo v raznih ulicah, nove prednostne smeri, kakršne so že uvedli po Ulici Fabio Severo, po Mira-marskem drevoredu, po Ulici Flavia, Istrski ulici, D’Annun-ziovem drevoredu in Ulici Carducci. V kratkem --a bodo uvedli prednostno smer tudi po nabrežju. Nadalje bo treba zaradi velikega razvoja avtobusnega prometa zgraditi posebne avtobusne postaje, po možnosti tudi pod zemljo.
Ukrepi, ki jih odbornik predlaga za čimprejšnje izboljšanje prometa so naslednji:
1. Revizija vseh dovoljenj za zasedbo javnega prostora v zvezi s potrebami prometa (kioski, stojnice, bencinske črpalke itd.) zlasti na križiščih.
2. Uvedba enosmerne vožnje v nadaljnjih ulicah, spopolni-tev prednostnih smeri ter u-vedba časovno omejenega parkiranja.
3. Sprememba nekaterih postajališč avtotaksijev ter postajališč vozil javnega mestnega prometa.
4. Okrepitev borbe proti velikemu prometnemu trušču v zaščito javne tišine.
5. Popis vseh cest po njihovih prometnih možnostih m napravah, tako da bi izključili dostop vozil, ki so pretežka in preokorna za vožnjo po njih.
Odbornik predlaga tudi u-krepe na daljši rok, in sicer: Premestitev nekaterih končnih postajališč avtobusov; gradnja podzemeljskih prehodov in parkirnih prostorov: revizija smeri nekaterih prog mestnega prometa; gradnja novih avtobusnih postaj; izboljšanje cestne razsvetljave; zgraditev prometnih otokov v nekaterih ulicah; zoženje nekaterih pločnikov; izboljšanje delovanja nekaterih semafo-rov, ‘ako da se vskladijo med seboj ter razni ukrepi na podlagi proučevanja prometne u-reditve v drugih italijanskih in tujih mestih.
Kot se vidi iz tega naštevanja, gre za ukrepe, ki se lahko ižvedejo takoj z navadnimi upravnimi sklepi, ter za ukrepe, kj terjajo daljše proučevanje in precejšnje izdatke.
Na koncu je odbornik pohvalil delo mestnih redarjev in rekel, da požrtvovalno o-oravljajo svojo službo. Seveda na jih je zelo mali . Sele. ko bo zbor mestnih redarjev pol-
Čilnjle in Sirile
PRIMORSKI DNEVNIK
  miiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiinuiiimiiiii
Družinska tragedija na Opčinah
Oče napadel sina
V noči med soboto in nedeljo so sprejeli v bolnišnico 34-letnega Ameriga Biasina z Gpčiin št. 214, ki se bo moral zdraviti dobra dva tedna zaradi ran po obrazu, vratu in prsih. Amerigo je povedal, da se je rami, ko je nerodno padel po stopnicah, toda organi javne varnosti niso verjeli, ker je bilo očitno, da ga je nekdo ranil z rezilom. Zaradi tega so agenti javne varnosti z Opčin takoj uvedli preiskavo in so ugotovili, da je Ameriga ranil njegov 68-letni oče A-ttilio Biasin, čeprav je skraja tudi njegova hči Rachele trdila, da se je brat poškodoval pri padou po stopnicah.
Do tragičnega družinskega dogedka je prišlo okrog polnoči, ko se je stari Biasin vrnil nekoliko pijan domov, kjer stanuje s svojo ženo, Ameri-gom in hčerko Rachele, ki i
*■*
V petek zvečer je v zadružni gostilni na Kontovelu priredil akademski klub »Jadranu veselo brucovanje. Bruce in bruculje Je bruc-major vodil pred strogo komisijo, kjer so morali odgovarjati na (ihudaii vprašanja. Za bruce je bil izpit še posebej težaven, saj se je končal tako. da so bili vsi pomazani. Vendar dobra volja in prisrčno veselje je vse to rrekrila. Tako so tudi letošnji bruci in bruculje postali člani slovenske akademske skupnosti
ma dve hčerkici. Govoril je glasno v kuhinji in se jezil, tedaj pa je s postelje vstal Amerigo in ga opozoril, naj molči, da ne bi zbudil otrok. Stari Biasin se ni pomiril, pač pa se je še bolj razburil in je zagrabil za nož ter ranil svojega sina. Ko pa je zagledal kri, je zbežal z doma. Malo pozneje je z železni, ške postaje telefoniral na komisariat javne varnosti ter -prosil za pomoč, češ da se je pobil po nosu in ustnicah, ko je nerodno padel.
Agenti komisariata so mu odgovorili, da mu ne morejo pomagati, svetovali pa so mu, naj se sam obrne za pomoč v bolnišnico.
Ko so agenti javne varnosti prišli na Biasinovo stanovanje, da bi dobili informacije glede sumljivih ran njegovega sina, je bil stari Biasin že doma in je vedno trdil svojo, tako da so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek.
Preiskovalni o-rgani so zadevo vsaj nekoliko razčistili včeraj in je zaradi tega stari Biasin zdaj v bolnišnici p-od policijskim nadzorstvom. Ko bo preiskava zaključena, bodo zadevo izročili sodnim oblastem.
 «»---------
Hudo je povozil 10-letno deklico
Sinoči so sprejeli s pridržano prognozo na nevrološki oddelek 10-letno Silvano Ka-lac, ki biva v begunskem taborišču pri Orehu. Deklica se je hudo pobila po prsnem košu in po nogah, ranila se je po glavi in je verjetno dobila pretres možganov. Njeno zdravstveno stanje je zelo resno.
V bolnišnico so jo pripeljali z zasebnim avtom karabinjerji iz Istrske ulice, ki so napravili preiskavo, pa so povedali, da je deklico, ki je prečkala cesto, povozil nekoliko pred 18. uro 29-letni Vlado Ulrih iz Izole, ki je vozil avto Fiat 600 z evidenčno tablico KP 26-88 iz Trsta proti obmejnemu bloku.
noštevilen, bo ponovno zavladal v mestnem prometu red ter bo kroženje vozil in pešcev bolj varno. V ta namen pa bodo morali sodelovati vsi, to je vozači, pešci in tudi starši in vzgojitelji.
Poročilu so sledila vprašanja novinarjev ter predstavnikov ACI in drugih ustanov, ki se ukvarjajo s prometom. Vsi so se strinjali s tem, ua je treba promet v mestu izboljšati ter odstraniti sedanjo pravo anarhijo, ki vlada zaradi pomanjkanja redarjev. Osnova za dober potek prometa pa je predvsem disciplina vozačev in pešcev.
LJUDSKA PROSVETA
Prosvetno društvo Barkovlje -
V četrtek 16. novembra vo imela dr. Sonja Mašera v društvenih prostorih v Ulici Cerreto 12 predavanje o otroških boleznih.
Ker je predavanje zelo zanimivo in vedno aktualno vabimo k številni udeležbi. Začetek ob 20.30.
Odbor
* * *
Odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imej sejo v četrtek 16. novembra ob 18. uri na sedežu, Ul. Geppa 9.
Slovensko gleiluliHe
v Trstu
V soboto. 18. nov. ob 21- D" v Avditoriju v Trs™ KRSTNA PREDSTAVA Josip Tavčar
ZEH PRED SMRTJO
Drama v treh dejanj^ Režiser — Adrijan 8us J
Scenograf — J°ze
Nastopajoj_ Ivan^_-Jožkd^- ^
Cesar ^
Lukeš.
Angela - Zlata Rodoškova, _ na - Nora Jankovič, v® ^
Stane Starešinič, Borl\»lrarida Guštin, Marjetica - M «ar-Caharija, Ciril - Edvard ^ tinuzzi, natakar - Danu° Tonski efekti Edvard Martinuzzl
Mladini neprimerno
REPRIZA — v nedeljo, l9^
ob 17. ur; v Avditoriju v •
od P*'*’
Predprodaja vstopnic oa . dalje, 17. t. m. v Tržaški ^
garni Ul. sv. Frančiška J tel. 61-792, ter eno uro F>(U
pričetkom predstav^. ^
Moscolin (vis-a-vis
nh
t- m. ob #
kino dvorani v
V torek, 21 v
ponovitev Josip Tavčar
ZEH PRED SMRTJO
Kakor pred premiero a
ta bo imel
miiiiiiiiiiifiiiiitiiiiiiimiiiimiimiiiiiiiiiimii i
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN PUKOKt*
Dne 13. novembra 1961 se je
v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 21 oseb.
UMRLI SO: 80-letni Giovanni Rebek, 70-letna Maria Tample-nizza vd. Suplina, 73-letna Carla Iuban por Prantner, 66-letni Alfrede Speranza, 74-letna Palrn:-na Soffiatti vd. Zanier, 80-letna GLuseppina Sanzin por. Pangos, 61-ktna Ivana Košuta vd. Car-boni, 66-letna Paola Kravos vd. Masten^ 66-letna Carmela Berto-ja vd. GtndSim, 64-letni Marcel-lo Borri, 68-letni Fran,cesco Bas-so, 89-le'tni Francesco De Feo, 89-letna Paolina Carbonaro por. Giurco, 81-letna Maria Ogrin por. Gregorič, 63-letrti Demetrio Marco, 73-letni Antonio Micha-lich, 69-letna Caterina Giurgio-vich por. Vigini, 58-letna Maria Angelini, 74-letni Renato Fortuna, 78-letni Giuseppe Zanella, 6 5-1 etn a Anoa Monkovvski vd. Bemporat.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Bigjolgtto, Ul. Roma 16; Man-zoni, Ul. Settefontane 2; De ČoL. le, Ul. P Revoltella 42; Rovis, Trg Goldoni 8; dr. Rossetti, Ul. Combi 19.
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so naj-nižje cene. v drugem najvišje, v 3. prevladujoče)
pomaranče		71	188	77
limone 			88	118	106
kostanj 		94	188	118
kaki 		53	83	71
jabolka 1		59	141	118
jabolka II 		29	106	71
hruške 1	153	212	165
hruške II	59	165	141
grozdje . . . ! r. . 1	106	188	118
pesa	50	200	63
artičoke	",	50	55	50
zelje 		29	47	36
cvetača 		40	94	71
ohrovt 		29	50	36
cikorija		30	50	41
čebula			50	55	55
koromač 		24	53	47
razna solata ....	125	250	138
krompir ....!.	28	53	45
paradižnik		94	141	118
rdeči radič		125	325	138
zelem radič 1 . . .	500	600	550
zeleni radič 11 . ; .	100	400	250
zelena 		50	70	60
špinače 		63	220	100
Večina blaga se prodaja po prevlad ceni (3. stolpec).
PRIMORSKI DNEVNIK
je v prodaji tudi v naslednjih krajih: TRZIC: Albanese (pred ladjedelnico)
VIDEM: SAF (glavni kolodvor)
TRBIŽ: Brandalise (pod kolodvorom)
RAJBEL: Štukelj, razproda-
ialec
MILAN:	Casirolli, Piazza
Duomo 31 MILAN: SAF (glavnj kolodvor)
RIM: SAF (kolodvor Termini)
prof. (Ir. JOSIP TAVČAR
tudi pred premiero s lastnega dela
Zeh pred smftj0
bo
predavanje, v katerem jaVjs činstvu pojasnil, kaj le “ misel v tem novem delu-
ob
Predavanje bo v sr,ed0°ranii 20,30 v Gregorčičevi uvu
Ul. Geppa 9	^
V.V.W,1
VERDI
bon-
Drevi ob 20.30 bo za
ma B za parter m
loze
abonma G za galerij
o Pre'
dst>'
va opere «Maske»	n*
scagnija ob isti -zasedbi	no
 •	j____:	rv;^Jtnra	‘,e
prvi predstavi. Dirigira njc Bartoletti. Prodaja v pri gledališki blagajni.
TEATRO NUOVO 2l
Danes ponovitev uri za abonma L
ob
rešblC*J
Pirandello:	«Kaj je jj#i
(«Tako je če se vam * ,p(i> režija Sandro Bolchi- Fr ^ daja in prodaja vstopni . v gledališki blagajni ter srednji blagajni v
Protti
K 1 M O
Nazionale 15.30 «KralJ Supertechnirama. Tecb
Cena 500 lir.	Me'
Feuice 15.30 «Ada D^TTpeK1 tro,olor. Susan Hayworo-Mariin.	Garf
Exceisior 15.30 «Dvom»- p[£ftr Cooper. Decorali Kerr. vecb.no mladini.
Grattacielo 16.00 «Ne'L-eda"1’ Brigitt.e Bardot. Frep0 mladim.	gask
Arcocbaleno 16.00 «PePe ’ prank mancolor. K.m Novak, bmatra, Tony Ourtis. Superciaema 15.30 «Svet a<jioi.
št. 2». prepovedano	^tr
Alabarda 15.30 «Mongol‘»- Anila mcblcor. Jack Palance. Ekcerg	sKu'
Aurora 16.00 »Jezdila paj».	.,nii.	8e’
Cristallo 16 00 ((Levji aae)r>n>' nato Salvatori, Carla Garibaldi 16.00 «Portor Linda Cristall.	# Teb11-
Capitol 15.30 «Topli vete nifoivTP Piandntte ^	.	/ito
nicolor. Claudette l«**- 0p5<-Impero 16.00 »Ljubezen*** ^nl.
denostii. Prepovedano
Italia 16.00 ((Kneginja ^jai* vesa Technicolor. Jea dnevi-Marina Vlady. za<lni,- svetJ Massimo 16.00 «Gospoda prjCe.
Technicolor. Vincente ^ g Moderno 14.00 Carmen # s vnla v reviji «BaJ^i»no«1^ platnu «Teror v poove^* Maurizlo Arena. F mladini.	nuDin**!.,'
Astorla 16.30 «Goz“„; T«rž|e
Dramatičen fWim- E11p»nef,1!jv(
Istra 16 30 «Jaz in	P00
ASira lb.au «jaz 'etra5' Vittorio Veneto l51a	...
soncem«. Terhnicolo • pa Ideale 16.00 «Vsi nori
bi». Technicolor.	^e«-
Marconi 16.00 «Meč Pr<* no Cervi.	j,a».
Abbazia 16.00 «Ka{)a. *danC ^ ion Bramdo. Prepo	.
dini.	nolicaJ*-
Odeon 16.00 «Mestni ctonti. Nadla
berto Sordi, Nadla "zS^-j. Skedenl 16.00 «Resn^a Rošema rie». Belinda povedano mladini.
predvaja danes 14. t. m. z začetkom ob Melro lilm:
PRVI
ČLOVEK
V
VSEMIRJU
(II primo uomo nello spazio)
NUMORSKJ dnevnik
Razmišljanja o	22.kongresu KP SZ
5 —
14. novembra 1961
(Nadaljevanje
s 3. strani)
stair;*	so	se ze	v d<>b.
Z&B	1	railili	trditi-	da le
stimT , st»Pila v komuni' ia „	družbo.	Naknadno pa
zion?r	-na dan ona	veriga
ln	vzdušje	de-
“*haia rf t?ro”zma- iz te§a ko m	Je’	birokracija dia-
Vad ,3ala' ne Pa svojih na-v Hnv.	kot	bi mogli reči.
ka i	stareSa ljudskega re-
vo«.,!1 ta biroKracija si lasti st-fnoV°j tud‘ bodoče komunističnih	be’	kl P° marksi-
1 a r, jin *enlnističnih nače-
kaniprehSta,vlia P°P°lno zani-l-zma blrokratizma in stata-toln« predpostavlja po-Nn lzunartje države, je	tu razPravljati, ali
m ai,°gram deJansko izvedljiv obstajajo ali ne pogoji
^njegovo
»eija
uresničenje. Naša
bin'“ Je' da bi materialna vse. na v pro§rama bila uresniče-če i« casu> ’Ki ga določa načrt, lio .."l0*. celo prej. Trdita a- fiicrati, da komunistič-Predstavlja vse Kaj It«. . ga> vse bolj vzvišeneea.
kot °rsa* vse bolj vzvišenega, Hj,.,.0 Predvideva program, rati smo mnenja, da se
!am tJ ° ninenja, aa se Hruscev, da se tudi dru-10	voditelji	zaveda-
^ Pomanjkljivosti program in
»Otove Z?t0 uniso čutili dovolJ p,.,, ’ aa bi o njem na kori-
«resu o ^avlj Kep
njem
njem obširneje raz-
Javljali
, ,v.-llna program, posebno ttiaWiJem. drugem delu, vse ma ln°sti vladnega progra-Prooa takšen precej senc odve- Sn ga znaoaja, ne bo Pjesojn up°števati, da so se tudi sestavljavci zavarovali Vres*;-8 Primer, če bi pri d0 lcevanju načrta prišlo 6ram^?>ebov' 1‘tzdelani pro-
bo
Je rečeno v teistu
^o^no uspešno uresni-slabiat6 b° vladal mir. Poln^ anJe mednarodnih raz-poveč”-3 tem v zvezi nujno b0 hi stroškov za obram-ta ®oglo uresničenje načr. Mania ,ig ^^kega blago-zakasniti«, bi- . stanju sedanje sovjetske
«hiopratske države ta citat
kd0 v,° P°ve. Lahko se vpraša: •raba ° °dlodal' kdaj, in če bo sej Preusmeriti sedanje ob-rist 6 If"[esticije za mir v ko-biro.v°'ia®kih izdatkov? Jasno, drja atski aparat partije in Hos,Ve’ ki bo po vsej verjet-Vo;.1., ukrepal pod pritiskom L laskih krogov
ukrepov decentralizacije, ki jih je sprejel 20. kongres in obtožbe, da je prišlo do koraka nazaj glede splošnih sklepov tega kongresa.
Lahko tudi ugotovimo, da temelji uresničitev programa na nujnosti tehničnega razvoja. Tako je očitno, da so zdrsnili na enostavno področje tehnicizma. Pri tem niso upoštevali nobenih sprememb v socialnih odnosih, ki so po Marxu osnova za razvoj družbe.
V zvezi s tehničnim razvojem, ki ga predvideva načrt, je treba poudariti, da je v začetku drugega dela omenjena že skoraj pol stoletja stara Leninova formulacija, ki pravi: (tKoipunizem je oblast sovjetov plus elektrifikacija vse dežele.« Mimogrede naj omenimo, da je tehnično elektrifikacija lahko prekošena, ugotoviti pa je treba, da je od stare Leninove formulacije ostala samo naloga elektrifikacije dežele, ker so na nujnost, da imajo vso oblast sovjeti, kot je to zahteval Lenin, v Sovjetski zvezi že zdavnaj pozabili.
Komunistična družba je po marksistično-leninistični ideologiji nekaj povsem različnega od tega, kar predvideva program Komunistične partije Sovjetske zveze. Očitno je, da si niti Marx niti Engels niti Lenin niso domišljali, da bodo pri mizi, y podrobnostih odločili, kdaj in kako bo uresničeno drugo razdobje socialistične družbe, t. j. komunistične družbe. V tem razdobju bo vsakdo dal družbi po svojih sposobnostih in od družbe
prejel po svojih potrebah. Iz tega lahko zaključimo, da so bili veliki mojstri komunizma najmanj bolj skromni in manj domišljavi od sedanjih sovjetskih komunističnih voditeljev. Marx, Engels in Lenin so samo predvideli pogoje in osnovna načela komunistične družbe, in kar koli misli sedanja vodilna sovjetska skupina, ti pogoji še vedno veljajo. (Dobro bi bilo resno razpravljati o tem, kdo so in kje so v resnici doma revizionisti marksiz-ma-leninizma).
Predvsem poskušajmo ugotoviti, kaj je komunizem. V zelo skrčeni obliki lahko trdimo, da je komunizem družba, v kateri so proizvajalne sile tako razvite, da je delo, potrebno za proizvodnjo izdelkov, tako majhno, da lahko vsakdo prejme po svojih potrebah in daje po svojih sposobnostih. Taka družba torej predpostavlja ne samo ogromen razvoj proizvajalnih sredstev, toda prav tako ogromen razvoj osebne zavesti, da bo lahko vsakdo v resnici prejel po svojih potrebah, in ne več, ter dal po svojih sposobnostih in ne manj. Značilna izjava Hru-ščeva, da je treba delati za izgradnjo socializma in da se ne sme samo pripraviti večje žlice, dokazuje, kako daleč so od ustvaritve splošne komunistične zavesti. Po drugi plati, če moramo prejeti po potrebah in dati po sposobnostih, to izrecno pomeni, da ne more in ne sme biti aparata pritiska, kot je to država, ki je v Sovjetski zvezi še vedno vse.
(Nadaljevanje jutri)
Resolucija občinskega sveta
Zahteva po ohranitvi
letalske zveze z Rimom
Svetovalci zavračajo predlog, da bi letališče v Ronkah postalo glavno letališče naše dežele ■ Sprejet pravilnik o reklami
Pobuda za gradnjo
cestne zveze s Palmanovo
koi
Vsak drug
weiJtar postane odveč, če se tetk k da 3e Gruščev v žabici; konSresa svečano spo-(iajj ’ da bodo oktobra prene-p0s, 5 sovjetskimi atomskimi O4 In da bo eksplozija čeij bombe pomenila zaklju-tninji vsi vedo, je oktober di superbomba je eksplo-lj ‘ *°da s poskusi nada-boij-JO 'h nihče ne ve, kdaj tej J brenehali. Poraja se to-Ve{aV?raaanie: Ali že gre potrt nje stroškov o nadaljevalo at°mskih poskusov na ško-vi(jjmresnioevanja načrta? Kot ‘tfni, • bodočnost je v Jupi-t>e,h naročju.
Je .Vrb'm° se k načrtu. Ko jjjjjb^Jbtska družba komaj v C|5[- Ju administrativnega so-se hoče govoriti o Ho arianju komunizma. Oglej-VtjQSl hekoliko, kako namera-tem Ustvariti komunizem. Po fr-iiii kar nam nakazuje pro-stajaj’ Ja*no izhaja, da bo ob-fltujb' tudi v komunistični 0cjj0.1 državni aparat, ki bo Pr6(jv 0 vseh in o vsem. Vodn.s*m bo odločal o proiz-
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiitiirmimmiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii
Iz sodnih dvoran
Prepir je spravil
dva brata pred sodnike
Znižana kazen Dolinčanu, ki se je spoprijel s karabinjerji
orj„ »m 0 razdeljevanju do-šegj ■ namreč niti najmanj-ia b0'!’igliaia, ki daje upati, troj, ? včasih poklicali tudi lojj aialca, da o tem od-
y ’
0,tlemvOEramu labko najdemo <aijl0l, 6 0 nekaterih oblikah re, 8nf>rave na področju kultu-atn 6’ ^borta itd-, toda ab-^istv0 °e na P°dročju gospo-viden a' V proizvodnji ni pred-^tave ena oblika samo-
Torej država vedno 0 upravi bogastev, ni-
S —  ........................
Sast ne Proizvajalec teh fad l.ev. Vsak dvom o name-deistv lrokraciJe odstranjuje
? °čai’ ^a že sedaJ pri mizi V, u ° ha razdaljo dvajsetih
baluge ?r° Potrošnjo in katere
ievaij do brezplačno razde-
v bodoči akomunistični
p *>■ tti r“eram
■ Gorstvu, ki ga bo ljud-°lep Vaialo nad aparatom. hiotno t®Sa predvidevajo tudi ao» * stin>ulacije državne-i*kon. r?ta. da bo ta izvajal P fte „ln s,tlepe; toda dalje 5'toitf *■ To dokazuje, da je , se ‘iClJa dobro preskrbela, '•Je. o Vek°večijo njene funk-•fihost J iabko priznava tudi Clie, v d°ločene demokratiza-'k pa vedno v točno 6 i*1. d °kvirih. Pred stra-l>sk0a Se Povrnejo oblike
S, 2	za svoje živ-
j e Priznava nujnost za-I 4 h*1. poireba nadzorstva. y?zi|je rav to nadzorstvo do-hgo Potrjuje odločilno
i)Shii,,lrokraciie in njeno ie ter c , zamisel socialistič-(j6, k; e 0 komunistične druž-vjet,,naJ bi jo ustvarili
o.
*e obsežno ustavlja
(kot so obstajale v lj‘ nih(jrnern razd°biu. ko hi
tvezi.
, ({j r*zPravami o progra-g1 bled n b4le v Sovjetski zve-^igpri^ravami za kongres, tn^hfsp1; °.d sP°dai med ga-h v,rr1j{1lrh1 strokovnjaki in k?Jl>ol) hli odbori na dan
H -e pQ	picuiugi,	i«-
•* dežpi r®i samoupravi gle-So hega gospodarstva. V 8 <lislt„„,de objavljene obšir-
k mo)) “ odbori na i Dr,n>Predni Predl°gi>
S) •
elnej «1° b'!
Jltl kU4’Je med temi osnov-S *am in birokratskim uSll0dar prav o vprašanjih tf8'‘Zacii *h upravne decen-■ Opazilo se je poleg k?. ^ H0lr' to Je zelo zanimi-• So bile prav v repu-itk^htroi' na Področjih, kjer ,lzam najbolj močan, t» . bo ,. teve in predlogi za jk^Je. v 'h1 večje decentrali-i^žbe dan so prišle tudi ' da niso izvedli vseh
Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Edel, sta se morala zagovarjati včeraj brata Antonio Gallo, star 32 let iz Ul. Marconi 18, in Michele Gallo, star 37 let iz Ul. Gin-nastica 57/2. Oba sta bila obtožena, da sta na večer 10. decembra 1959 zadržala s silo za nek'aj minut v svojih poslovnih prostorih 21-letnega geometra Fiavia Fondo iz Ul. Or-landini 29.
Do dogodka, ki je pripeljal oba brata pred sodišče, je prišlo ob 20.15 omenjenega dne v garaži «Gallo» v Ul. S. Eu-femia. Svoj čas si je bil Fonda izposodil v garaži neki avto. Pri vožnji pa ga je nekoliko poškodoval. Zdi se, da je Fonda poravnal škodo, toda ne v taki meri, kot sta zahtevala lastnika garaže. Omenjenega dne sta ga slednja pozvala po telefonu naj pride v garažo. Fonda se je odzval vabilu ter je prišel tja. Zgodilo pa se je, da je beseda dala besedo ter je pri vseh zavladala precejšnja razburjenost. Da bi se izognil hujšemu prepiru in morda pretepu, je Fonda hote] menda zapustiti gara. žo. To pa se mu ni baje posrečilo, ker sta . ga brata zadržala v garaži s silo.
Na včerajšnji razpravi so sodniki menili, da Antonio ni zagrešil inkriminiranega dejanja ter so ga zato oprostili. Michela pa so oprostili zaradi pomanjkanja dokazdv.
Predseanifc Edei, tožilec De France, zapisnikar Strippoli, obramba Arbanassi.
* # *
Včeraj zjutraj je začelo zasedati prizivno porotno sodišče, ki mu predseduje dr. Palermo. V začet>u zasedanja je predsednik zaprisegel porotnike. Takoj nato pa so pri. peljali v dvorano 22-letnega Glauka Turka iz Doline št. 134, ki je bil obtožen raznih prekrškov proti organom javne varnosti ter posebno še žaljenja italijanske nacije.
Turku je sodilo letos 7. marca porotno sodišče, ki ga je obsodilo na tri leta zapora ter 5000 lir globe. Prizivno porotno sodišče pa mu je včeraj znižalo kazen na eno leto in šest mesecev zapora, a v ostalem je potrdilo prejšnjo razsodbo.
Turka so konkretno dolžili, da se je uprl 'karabinjerjem, da je enega izmed njih laže poškodoval, a drugega teže. Poleg tega je izustil razne žaljive opazke na račun italijanske nacije.
Dogodek, ki ga je pripeljal pred porotno sodisče in včeraj pred prizivno porotno sodišče, se je odigral 12. junija lani na postaji karabinjerjev v Dolini. V tistih dneh so dolinski karabinjerji preiskovali neki primer tatvine v ško-do Duilia Straina. Policijsai organi so izslediLi, da je tatvino zagres.il neki Turkov sosed. Enega izmed njih so nekaj dni prej pozvali na karabinjersko postajo. Z-di se, da se je v Turku porodila misel, da sosedje namigavajo nanj kot na krivca omenjene tatvi. ne. Ker je bil ves iz sebe, se je menda sporekel z nekaterimi svoj.mi sosedi in eden izmed njin je pohitel na kara-binjersKo postajo, kjer je izjavil da mu je Tui-ko grozil, da ga bo ubil, 12. junija je Turko prišel na karabinjersko postajo, kjer je zahteval, naj takoj pokličejo soseda, sicer ga bo ubil. Zdi se, da Turko tedaj ni bil vinjen, vsaj tako so izjavili pozneje Karabinjerji. Bil pa je zelo razburjen, ker je bil prepričan, da ga nesdo obtožuje zaradi omenjene tatvine. Prav zaradi te razdraženosti se je začel prerekati s karabinjerji ter se tudi z njimi spopadel. To se je zgodilo na postaji in potem tudi med vožnjo v koronej« s’ke zapore
v pogledu telesnih poškodb, ki jih je njegov varovanec zagrešil v pogledu karabinjerjev. Sodišče je upoštevalo zagovornikova izvajanja ter je spremenilo obtožnico v smislu lahkih telesnih poikodb. Zato je tudi znižalo kazen, na katero je porotno sodišče obso' dilo Turka.
Predsednik Palermo, tožilec Santanostaso, zapisnikar Ma-gliacca, obramba Amodeo.
Danes volitve v podjetju AFA
Danes bodo volitve notranje komisije v podjetju AFA. Volilo bo skupno okoli 80 delavcev. Na prejšnjih volitvah je imela Delavska zbornica večino, obe sindikalni organizaciji pa po enega predstavnika v notranji komisiji.
( MAM OGLASI )
BRUS1NI CARLO, Trst Ul. Bat tisti zO, prodala gospodinjske elektr-čne predmete — štedilnike na drva, premog plin. elektriko — trajno goreče peči na premog ln kerosene ter na piln in elektriko. Olajšave pri plačilu. Postrežba plina na dom. — Teleion 29-1141.
VESPAGENZIA — tel. 28 940 — na obroke od 809o lii za «gran spert)), Trst via P. Francesco 44
VESPAGENZIA	—	obroki od
5160 I - za 150-kub. vozila s Štirimi prestavami.
VESPAGENZIA	—	obroki od
4500 lir za 125-kub. vozila. Velika izbira vesp motociklov in rabljenih motornih	tovornikov
Poskrbimo tudi	za	vse listine
za izvoz.
PRI MAGAZZINU FELICE Trst, Ul. Carducci 41, DOBITE-; ženske. moške In otroSke dežne plašče, bunde, hlače, jopiče in srajce najboljših vrst in znamk po najnižjih cenah.
Nekaj pred polnočjo so na včerajšnji seji občinskega go-riškega sveta sprejeli resolucijo občinskega odbora v zvezi s predlogom, da se za letalsko zvezo z Rimom uporablja ronsko in ne goriško letališče.
V resoluciji občinski svet trdi, da sicer nima ničesar proti ustanovitvi deželnega letališča v Ronkah, vendar u-gotavlja, da bi se s tem škodovalo Gorici. Letališče v Gorici nudi boljša jamstva za varnost leta-mja, ker so tla u-godnejša, ker ni burje in zelo malo megle, prav tako pa bi se lahko na goriškem letališču namestile naprave za nočno vzletavanje in pristajanje.
Svetovalci protestirajo proti predvidenemu prenosu letalske proge iz Gorice, ki je nemoteno delovala 14 let, in zahtevajo ohranitev letalske zveze med Rimom in Gorico, da sc ne bi povzročila Gorici nadaljnja gospodarska škoda.
Preostali del seje, ki se je začela ob 21.30, so posvetili razpravi in sprejemu pravilni, ka o reklami in plačevanju pristojbin za reklamo. Sklep občinskega sveta je bil podrejen zakonu od 5. julija letos, ki ureja to vprašanje.
Pri posameznih delih se je razvila živahna diskusija. Bilo je sprejetih tudi nekaj predlogov, vendar se bistvo pravilnika ni spremenilo. Zanj so glasovali vsi svetovalci razen svetovalcev SD£, ki so se vzdržali.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
Prejšnji torek se je na trgovinski zbornici v Goric; sestal odbor za proučevanje načrta avtomobilske ceste Palmanova-Gcrica-Ljubljana. Seji je prisostvoval poslanec Ceccherini, poslanec Martina pa je bi] odsoten zaradj drugih opravil.
Predsednik odbora je pozdravil nova člana odv. Deve-taga in geometra Lupierija, ki zastopa pokrajinsko upravo in občinsko upravo iz Gorice, ter se zahvali; poslancu Ceccheri-niju, da se je odzval vabilu na sestanek. Poročilo je imel ing. Caccese, ki je govoril o AVIII. konferenci o prometu v Stresi.
Ing. Grusovin je poudaril, da so sestanek sklicali z namenom, da! bi se sporazumeli o skupn; akciji •
Odbor se je seznanil s stališčem poslanca Ceccherinija, kj je v parlamentu tolmačil za-kbn za gradnjo avtomobilskih cest, in skleni; pozvati ustanove, ki so zastopane v odboru, naj se v smislu zakona 729 od 24. julija 1961 predlaga u-stanovi ANAS gradnja cestne zveze med Palmanovo in Maj-nico na cesti Gorica - Gradiška, tako da bi po možnosti izkoristili med Palmanovo in reko Ter ozemlje, ki je bilo določeno za gradnjo železnice Ber-tiolo - Palmanova - Sasseto.
Da b; čimprej izdelali vsaj idejni načrt omenjene cestne zveze, je odbor sklenil za ta predlog pridobiti vse ustanove, ki so zastopane pri proučevanju načrta avtomobilske ceste Palmanova - Gorica - Ljubljana.
Sestanek kmetov danes v Doberdobu
Pokrajinsko tajništvo organizacije neposrednih obdelovalcev v doberdobski občini je sklicalo svoje člane na skupščino, ki bo danes, 14. novembra ob 19.30 na sedežu prosvetnega društva v Rimski ulici.
Na dnevnem redu sta dve točki:
1. krepitev kmečke organizacije, da bo sposobna voditi borbo za obrambo kmetov in za dosego gospodarske in socialne ureditve in boljše bodočnosti.
2. Izvolitev izvršnega odbora in delegatov za pokrajinski in deželni kongres.
Zborovanju bo prisostvoval predstavnik pokrajinske zveze neposrednih obdelovalcev. Organizacija vabi vse prizadete kmete, da se udeležijo tega sestanka in da povedo tudi svoje mnenje.
Martinovanje SPD na Lokvah
Pester kulturni in zabavni program je ustvaril zelo veselo razpoloženje
Požrtvovalne pevke SPD in moški pevci iz Ajdovščine so imeli pri tem levji delež - Izmenjava daril med SPD iz Gorice in PD iz Ajdovščine
Za letošnje martinovanje, ki menu, saj so izletnike sprejeli i in je bilo po njih zelo veliko
ga je Slovensko planinsko društvo priredilo v novih prostorih hotela Poldanovec na Lokvah, je njegov odbor pripravil tudi pester kulturni in zabavni program, s katerim je hotel še bolj poudariti to tradicionalno prireditev, ki predstavlja nekak zaključek izletniške in planinarske sezone. Nič čudnega torej, če se je preteklo nedeljo popoldne zbralo na Lokvah še več članov in prijateljev kot' druga leta za tako priliko in to | vkljub skrajno slabemu vre-
Izpred okrožnega sodišča
Stori spor je hotel obračunati s krivcem
Ukradeno blago je našel ob reki in ga odnesel domov
Med 73-letnim Giuseppom Brandolinom in 26-letnim Vi-niciom Gonom, ki sta oba direktna obdelovalca v Borgna-nu pri Krminu, so bili sosedski odnosi že dalj časa precej napeti, da ne rečemo sovražni. Ob vsaki priliki je prišlo med njima do prepirov in hudih besed, kakor je razvidno iz orožniškega zapisnika v zvezi z dogodkom, ki se je pripetil v torek 15. decembra 1959.
Tistega dne, bilo je zvečer okrog 22. ure, je bil stari Bran-dolin v baru Periot Igino. kjer je sedel pri kozarcu vina in se obenem prepiral z nekim drugim kmetom, po imenu Gio-vanni Luna. Nekaj pozneje je šel Brandolin na prosto, kjer je srečal Vipicia Gona. Ta ga je povabil na kozarec vina in na pomenek, o čemer pa Brandolin ni hotel ničesar slišati. Tako je prišlo med obema do
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiinniiii,n mn,,,minili
Prvo srečanje mladih kraških nogometašev
Turjak premagal Doberdob s tesnim rezultatom 3:2
Doberdobci so imeli precej smole, ker so dvakrat zadeli v prečko
( KAZNA OBVKNTII.A
OBČNI ZBOR SPDT
Redni občni zbor SPDT se bo vršil v petek dne 17. novembra t.l. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geopa 9.
# # #
Prosvetno društvo Barkovlje
Društveni odbor obvešča starše, ki so vpisali svoje otroke v baletno šolo, da se bodo redne vaje začele v četrtek 16. novembra.
Kot je bilo pričakovati, so doberdobski nogometaši klonili pred močno ekipo iz Turjaka, dasiravno z zelo tesnim rezultatom 3:2 (1:1).
Doberdob je nastopil v naslednji postavi:	Jelen II.;
Frandolič, Rebula; Jelen 1., Peric, Gerin; Ferletič Marjan, j Gergolet, Dužman, Ferietic Vilko, Jarc.
Turjačani so takoj v začetku začeli pritiskati in v 16' prvega polčasa so zabili prvi gol, katerega lahko pripišemo neizkušenosti doberdobsKega vratarja, čeprav je kasneje, med igro napravil nekaj ču dovitih parad. Naši zato niso izgubili poguma in so prešli takoj v protinapad ter zena-čili v 20’ z lepo akcijo, katero je zrežiral Dužman. Zogo je podal Jarcu, od koder je šla h Gerinu, ki jo je brcnil r.izko med zmedenim vratarjem in branilcem naravnost v mrežo. Odslej so Doberdobci večkrat napravili prodorne napade, vendar brez rezultata, tako se je prvi polčas končal neodločeno.
V začetku drugega polčasa pa so Doberdobci popolnoma odpovedali. Zmedenost, ki je zavladala med njimi, so nasprotniki izrabili in v 5 minutah dvakrat potresli našo mrežo. Komaj tedaj so se naši spet zbrali in zaceli ponovno napadati. Čeprav so bili vseskozi terensko nad-močni, niso našli pred nasprotnikovimi vrati prave poti v mrežo. To dokazujejo tu-
di številni koti (6:3), ki so jih izsilili Doberdobci. V tem času so naši imeli tudi precej smole, in bi rezultat zlahka bil drugačen kot je. Dvakrat so zadeli prečko, in si cer s streloma Dužmana in Gergoleta.
Šele 5’ pred koncem igre so Doberdobci zabili drugi gol. Dužman je streljal žogo iz kota pred vrata, kjer jo je Jeljen I. prestregel in v voleju neubranljivo poslal v nasprotnikova vrata.
Doberdobci so v celoti bili enakovredni moštvu iz Turjaka; šibkejši so bili samo nekaj minut, v začetku drugega polčasa, ko So bili v krizi. Takrat je izgledalo, da jih sploh ni na igrišču. Vse fo se jim je tudi hudo maščevalo. Krivdo zato je mogoče pripisati tudi premajhnemu treningu.	JARCEV
  ..............................................................................................  i....Hlini
Iz Beneške Slovenije
Neurje je povzročilo hudo nesrečo v G. Trbilju
Tako je bil pijan da ni več ločil dobrega od zlega
Ob 1.10 v noči od nedelje na ponedeljek so fi-nancarji pripeljali v civilno bolnišnico 21-letnega Adriana Paoluzzija iz Krmina, Ul. Udine 77. Dežurnemu zdravniku je mladenič izjavil, da so ga policaji v Solkanu icpreteplii). Zdravnik, ki ga je pregledal, pa je ugotovil, da so njegove izjave docela izmišljene. Spoznal ie, da so mu dali injekcijo v žilo, da je vrgel iz sebe alkohol, ki ga je zaužil v tolikšni meri, da je že kazal znake zastrupljenja, iZato ni nič čudnega, če ni več znal ločiti dobrega od zlega.
Ivan Paho-r, star 25 let, stanujoč v Sovodnjah, Ul. Vene-ziana 5, se je ponoči od nedelje na ponedeljek prevrnil s kolesom, ko se je iz Standre-ža vračal domov. Včeraj nekaj pred 11. uro pa je prišel v civilno bolnišnico, kjer so mu obvezali rane na kolenih ter na levem zapestju, ki si jih je prizadejal pri padcu. Po prejeti zdravniiki pomoči je odšel domov.
Delavec Telve je padel z lestve
Z redilnim avtomobilom Zelenega križa so ob 10.50 pripeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vi-ttorio Veneto delavca dr žbe Telve, 37-letnega Ser-gia Gurinija i.z Ul. Generale Chinotto 37. Pridržali so ga na zdravljenju zaradi udarca v g'avo in ran po obrazu in rokah. Gurini se je poškodoval pri padcu z lestve.
Slovenska prosvetna zveza v Trstu in Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici imata občni zbor združitve obeh zvez v nedeljo 19. novembra 1961 v prosvetni dvorani v Gorici, Korzo Verdi št. 13.
Avtobus za delegate prosvetnih društev s Tržaškega in goste bo odpeljal kakor sledi:
Trst - Ul. Geppa 9 Katinara - Ključ Bazovica Padriče Opčine Prosek Križ
Nabrežina
prepira, pri katerem je Brandolin ranil Gona s krivcem med prsti desne roke.
Brandolin se je na včerajšnji razpravi izgovarjal, da ga je Gon napadel v baru in mu hotel iztrgati krivec iz rok, pri čemer pa da se je sam ranil.	„
Kljub taki razlagi pa je sodišče spoznalo Brandolina za krivega in ga obsodilo na štiri mesece zapora, šest mesecev pripora in na plačilo sodnih stroškov.
#-# *
Sodišče je včeraj obravnavalo tudi zadevo tatvine in vdora v stanovanje, do katere je prišlo dne 29. novembra 1959 v Fari. V tej zadevi so bili pravzaprav trije obtoženci, na zatožni klopi pa je sedel samo eden, in sicer 25-letni Arman-do Candussi iz Romansa.
Obtožen je bil, da je omenjenega dne okrog 11.30 zvečer odnesel iz lokala Riccarda Ambrosija v Fari količino italijanskih cigaret in 15 tisoč lir v gotovini, ter iz kuhinje Giu-liane Tommasin, ki stanuje v sosedni hiši, dežni plašč in 6000 lir.
Candussi je zanikal, da bi on kradel, pač pa je dejal, da je našel ukradene cigarete in plašč na bregu reke Ter, ki je oddaljena od Fare kakih devet km, ter oboje odnesel domov. Njegova žena Amabile Candussi, ki je bila obtožena, da je zadržala ukradeni plašč, pa je pri zaslišanju izjavila, da ni vedela, da je bil plašč ukraden. Tudi Basilio Cudicio iz Foljana, ki je bil obtožen, da e kupil ukradeno blago od Candussija, ni bil prisoten na včerajšnji razpravi.
Sodišče je Candussija obsodilo na tri mesece pripora in plačilo sodnih stroškov, upoštevajoč, da ni bilo stvarnih dokazov, da bi Candussi izvršil tatvino. Predsednik sodišča dr. Storto je po prečitanju razsodbe opozoril obtoženca, da naj^ se poboljša, ker bo sicer prihodnjič kazen mnogo hujša.
Državni tožilec:	Caputo;
predsednik sodišča: dr. Storto; zap.: Genovese.
na Lokvah poleg upravnika hotela tudi dež in gosta megla.
Pred začetkom kulturnega programa je bila nova hotelska dvorana polna goriških izletnikov, med katerimi so bili poleg Podgorcev in Goričanov tokrat precej številni tudi Standrežci in okoličani iz drugih vasi. Režiserji SPD so dvorano za to priliko lepo okrasili in med drugim razobesili po steni humoristične slike, delo mladega domačega umetnika iz Gorice, ki so vzbujale splošno zanimanje. Poleg Goričanov, ki so prišli z avtobusom in številnimi zasebnimi vozili, se je udeležilo martinovanja tudi Planinsko društvo iz Ajdovščine s svojim moškim pevskim zborom.
Po uvodnem pozdravu predsednika Bratoša in planinskem pozdravu tajnice Jožice Sme-tove, je predsednik SPD poklonil Ajdovcem spominski album s proslave 15. obletnice obnovitve SPD, tajnik ajdovskega PD pa je v imenu tega društva poklonil Goričanom nekaj lepih knjig.
Za tem je nastopil ženski zbor SPD, ki je zapel tri narodne pesmi, nato pa je še moški pevski zbor iz Ajdovščine zapel pet pesmi, vmes pa je bila še recitacija šaljivih verzov (Jožica Smetova).
Po kratkem odmoru sta v drugem delu kulturnega programa harmonikar Elio in kitarist Armando odigrala nekaj klssičnih in planinskih komadov, zopet sta nastopila zbora SPD in iz Ajdovščine, vmes pa je bilo vpletenih še nekaj šaljivih točk. Posebno burno so zbrani ploskali baritonistu Ladiju Kobalu iz Ajdovščine za solo petje pesmi «Planinec».
Sledila je tradicionalna večerja s srno v omaki in ajdovo polento, ki je bila dobro pripravljena in je vsem šla v slast.
Po večerji pa je bila tombola z lepimi dobitki. Kartele
so bile kaj kmalu razprodane | ničnih nadzornih organo imiiiiiiiiliititiiiliiiiiiiliiiiiiiiiiiitiiiiltlllllliitiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiii
povpraševanje. Glavni dobitek, zajec, je šel v Tržič, fazan v Gorico, klobase pa pol v Gorico in pol v Ajdovščino.
Za tombolo je bila še šaljiva pošta z 'nagrado za tisto žensko in tistega moškega, ki bosta prejela največ dopisov. Med moškimi je zmagal Korado Hvala iz Podgore, med ženskami pa Micka Žakelj iz Ajdovščine.
Bila je že ura 21. ko je bil zaključen tudi ta del programa in sledila je prosla zabava s plesom, ki se je zavlekel tja čez 23. uro.
Tako se je zaključilo tudi letošnje martinovanje SPD v splošno zadovoljstvo, saj so udeleženci bili soglasni v tem, da že več let ni bilo tako uspele prireditve SPD te vrste. To je pokazala tudi udeležba, saj je bilo samo z go-riške strani okrog 150 udeležencev, in so prišli na svoj račun tudi tisti, ki se za martt novanje niso prej prijavili.
Vprašanje ministru zaradi mosta v Stražicah
Poslanec KPI Raffaele Franco je poslal ministru za javna dela vprašanje, «če namerava odrediti preiskavo, da se ugotovijo vzroki, ki so v goriški občini povzročili po-rušenje mosta čez Sočo, ki povezuje Stražice s Podgoro. Mosta so se posluževali delavci, ki so hodili na delo v tekstilno tovarno V Podgoro in tisti delavci iz okolice, ki so hodili na delo v SAFOG. Most so zgradili z 31 milijo, ni leta 1956-1957 in ga otvorili 14. septembra 1957. Porušil se je štiri leta kasneje med ne ravno najbolj naraslo Sočo. Nesreča je povzročila začudenje med prebivalstvom in tehničnimi krogi ter dvome o tehnični sposobnosti gradbenikov, kakor tudi teh-
Goriški nogomet
Juventina je iz Furlanije zopet prišla praznili rok
Sovodenjci so svojo igro izboljšali, vendar pa še ne dovolj
Standreški nogometaši so Sodnik Gardonio Iz Corde-
ob	7.30
ob	7.45
ob	8.
ob	8.05
ob	8.15
ob	8.20
ob	8.25
ob	8.30
■
Porušila se je hiša in ubila žensko, ki je v njej živela
Ponoči od nedeleje na pone- | nihče pričakoval, da se bo deljek okrog polnoči se je | zrušila. Na kraj nesreče so zgodila v Gornjem Trbilju ( takoj prišle razne oblasti s zaradi neurja huda nesreča, j čedadskim pretorjem na čelu, ki je terjala smrtno žrtev. I kateri je dal, po potrebnih Porušila se je Jurijeva hiša ' formalnostih, dovoljenje za
in ubila edino žensko, ki je bivala v njej, 52-letno Marijo Drekonjo. Domačini so poklicali gasilce iz Čedada, da bi rešili ubogo žensko. Ko so prišli na kraj nesreče,’ so jo izvlekli iz ruševin že mrtvo. Ta žalostna novica ie globoko pretresla vse prebivalce bližnje in daljne okolice. Hiša, v kateri je stanovala nesrečna
pogreb. Pogreb bo danes
Sinovom pokojne Drekonje, ki so bili tako hudo in nepričakovano prizadeti in ki živijo v tujini, izražamo naše iskrene sožalje.
Faganel Darinka, por. Sus-si iz Raštela 32 je ob 15.25 padla po stopnicah im si zlomila piščal. V bolnišnici so jo pridržali na zdravljenju. Ce
Na 'včerajšnji razpravi je Drekonja je bila zgrajena njegov zagovornik zahteval, • pred manj kot dvanajstimi le- - ne bodo nastopile komplika-naj sodišče spremeni obsodbo ti in do predvčeiajšnjim ne bi i cije, bo ozdravela v 25 dineh.
Zenski pevski zbor SPD je nastopil na Lokvah v pisanih planinskih nošah in zapel nekaj veselih planinskih in narodnih pesmi
Pri sekanju drv se je ob 12.15 usekala v levo roko 60-letna Amalia Comauli iz Ul. 4. novembra ^2 v Podgori. Presekala si je kito na kazalcu in si skoraj odsekala kost. Pridržali so jo na zdravljenju s prognozo okrevanja v 25 dneh, seveda pod pogojem, da ne bodo nastopile komplikacije.
IIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIflllllllllllll*
00 VČERAJ DO DANES
C
KINO
v (JOltICJ
CORSO. 17.15: »Vam ugaja Brahms?«, I. Bergman, I. Montand in A. Perkins. A-meriški film. mladini pod 16. letom prepovedan.
VERDI. 16.00: «Ivanhoe». R. Taylor in E. Taylor. Cinema-scope v barvah, ameriški film.
V1TTORIA. 17.15: «Macist pro-ti volkodlaku«, G. Scott in Gianna Maria Canale. Cine-mascope v barvah. Italijan-sko-ameriški film.
LENTRALE. 17.15: «Tolpa neizprosnih«, K. Douglas in R Mitchum. Ameriški črnobeli film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul Carducci št. 12, tel. 22-68.
#	----«s----
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 16,2 stopinje ob 14. uri, najnižjo 10,6 stopinje ob eni uri ponoči. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 80 odstotkov, dežja je padlo 29 mm.
imeli preteklo nedeljo težko tekmo. Pa ne samo zato, ker so igrali na tujem igrišču proti močnemu nasprotniku, ampak tudi ker so igrali tričetrt tekme pod dežjem, kar je močno vplivalo na razvoj in potek igre. Vendar pa moramo reči in tako menijo tudi drugi očividci, da so igralci Juventine pokazali lepo in borbeno igro ter bi zaslužili vsaj eno točko.
Do takega rezultata bi morda tudi prišlo, če bi Juven-tinci prvi dosegli gol. Zgodilo pa se je, da so v prvem polčasu napravili samo en gol domačini ter v drugem polčasu povečali razliko na 2 0. Šele v 41. minuti drugega polčasa se je Ferfolji posrečilo potresti nasprotno mrežo in čeprav je potem napad Juventine stalno pritiskal na nasprotnikova vrata, ni mogel prodreti, ker so se domačini vrgli v obrambo, hoteč obdržati doseženo premoč. Tako se je tekma končala z rezultatom 2:1.
Z Juventino je odšlo v S. Daniele tudi precej domačih navijačev, ki so zasedli vse razpoložljive prostore v avtobusu ter bili vkljub dežju z izletom kar zadovoljni. Tudi na igrišču so krepko navijali za svoje igralce, kar jim je dalo precej moči pri igri in se jim zato igralci zahvaljujejo.
V nedeljo igra Juventina doma proti moštvu iz Spilim-berga, ki ima približno enak položaj na lestvici kot nedeljski nasprotnik S. Daniele. Vendar domačini računajo, da bodo imeli tokrat več uspeha, če bodo igrali vsaj tako, kot sr igrali v S. Daniele. Seveda pa se bo treba med tednom na tekmo dobro pripraviti, da ne bo kakšnega presenečenja.
V nedeljo je Juventina nastopila v naslednji postavi: Malavolti; Paškulin, Moretti; Ledru, Kess, Nanut; Pischi, Ermacora, Peteani, Ferfolja.
nonsa.
Tudi Sovodenjci, ki so v nedeljo igrali doma, niso rešili nobene točke in so morali obe prepustiti Podgori, kt je dobila igro z rezultatom 1:0.
Domačini so igrali brez treh igralcev, ki so bili prejšnjo nedeljo skvalificirani, pa s i kljub temu bili stalno v napadu in končali prvi polčas z rezultatom 0:0. Tudi v drugem polčasu so bili stalno v napadu in bi lahko dosegli tudi gol, ko bi napadalec, ki je imel žogo,' z njo preveč ne odlašal. Tako je vkljub dobri obrambi in sredini igra se vedno pomanjkljiva zaradi premalo odločnih akcij napa. dalne vrste pred nasprotnikovimi vrati.
Vendar pa moramo reči, da se je vkljub negativnemu rezultatu pokazal pri tej igri znaten napredek. Morda bo ta prišel do izraza prihodnio nedeljo, ko nastopijo Sovodenjci v Kaprivi proti tamkajšnjemu moštvu.
Lestvica diletantov I. di-vizije:
Casarsa Romans Mosas
Sandanielese Mortegliano Spilimbergo Maniago Zoppola Torriana Tisana Don Bosco Juventina Osoppo Tarcentina Manzanese Cividalese
6 5 10	12	4	11
6 3 3 0 10		4	9
6 4 0 2 14		7	8
6 3 2 1	7	5	8
6 3 2 1	13	9	8
6 3 2 1	7	10	8
6 2 2 2	14	9	6
6 3 0 3	13	15	6
6 2 2 2 12 13			6
6 2 2 2	6	8	6
6 2 13	7	4	5
6 12 3	5	9	4
6 12 3	4	7	4
6 114	5	7	3
6 0 3 3	4	K	3
6 10 5	9	18	i
SOŽALJE
Ob težk; izgub; drage mame izrekata uredništvo in uprav« Primorskega dnevnika kolegu tov. Vojmirju Tedoldlju, odgo. vornemu uredniku ((Matajurja«, najgloblje »cislja.
+
Sporočamo žalostno vest. _da nas je za vedno zapustila v starosti 64 let naša draga mama, stara mama, sestra in teta
ROZA NOVAK inovaccoi vd. TEDOLDI
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes 14. t. m ob 10. uri na domačem pokopališču v Viskorši.
žalujoči sinovi, sestra, vnuki, nečaki in ostali sorodniki
Krnahta pri Viskorši - Srednje - Videm - Bruselj,- Luzern - Phionvil le - Castiglione delle Stigliere 14.XI.1961.	s	’
14. novembra 1M1
irojr'
A LIGA
IZIDI	
•Fiorentina-Roma	1-1
•L. R. Vicenza-Venezia	1-1
Bologn a-^Man tova	3-2
•Mllan-Juventus	5-1
•Palermo-Atalanta	10
•Sampdoria-lnter	0 0
•Spal-Padova	2-1
•Torino-Catania	1-1
•Lecco-Udinese (odložena) LESTVICA
Inter
Bologna
Torino
Roma
At?lanta
M lan
Fiorentina
Sampdoria
Mantova
Spal
Vicenza
Palermo
Juventus
Catania
Venezi*
Lecco
Padova
Udlnese
12 8 12 6 12 6 12 7 12 7 12 7 12 6 12 12 12 12 12 12 12 12 11 1 12 2 11 1
1 2 2 4 4
4 29
3 23 3 11 3 S 18 3 S 13
5 5 5
3 8
4 8 9
10 19 14 16 14 16 14 16
13 13
17 15
14 15
11 14
19 11
18 11
13 11 11 10
20 10 18 10 23 9
14 8 13 6 26 3
Prihodnje tekme (19.11.1961)
Atalanta-Mantova, Bologna-Venezia, Inter-L. R. Vicenza, Juvenitus-Fiorerettna, Padova-Milan, Palermo-Lecco. Roma-Torino, Spal-Sampdoria, Udi-nese-Catania.
B LIGA
Izid edine odigrane tekme. Ostali so počivali.
•Sambened -Reggiana 2-2
V dežju in blatu borbe nogometnega prvenstva A lige
Brez posebne škode remi Interja Toča golov v vratih Juventusa
Po zmagi na tujem igrišču Bologna izpodrinila Torino z drugega mesta v lestvici
Po dokončnem uspehu državne reprezentance nad Izraelom in uspeli britanski turneji ligaškega moštva, se je najvišje prvenstvo ponovno vrnilo v stari tir. Čeprav bi radi govorili o nogometu, tega to pot ne moremo v celoti in to zaradi izredno slabega vremena, ki je divjalo skoro nad vsemi igrišči ob priliki
zadnjega kola. Bodi kakorkoli, tekme so bile kljub temu odigrane do konca razen ene, tako da lestvica ni dokončna, vendar pa se to ne tiče gornjega, važnejšega dela.
Kljub resni poškodbi odsotnega Suareza ima Inler tudi po tem kolu prvo mesto trdno v svojih rokah. Njegovo gostovanje v Genovi proti Samp-dorii pa se je končalo za dane razmere z edinim mogočim izidom, saj na igrišču, podobnem riževemu polju, o kakšni nogometni igri kljub renomiranima partnerjema ni mogoče govoriti. Tako bi lahko nakazali le potencialnega zmagovalca, upoštevajoč ugodne prilike za gol in to bi bilo milansko moštvo. Vendar
di domači drugače zaigrali. Korektnost, ki je na takih igriščih le redek gost, je spremljala ves potek srečanja, tako da so tudi maloštevilni gledalci, ki so se potrpežljivo stiskali pod dežniki, prišli na svoj račun.
Na drugo mesto se je skupaj s Torinom vsidrala Bologna, ki je z edino zunanjo zmago tega kola prizadela obenem Mantovi letošnji prvi domači poraz.
Na razmočenem igrišču je Mantovance preganjala pravcata smola. Zaradi poškodbe so izgubili Corradija, ki je nenadomestljiv v obrambi in z njim je šlo celotno moštvo v razsulo. Poleg izrednega dne gostov pa je rezultatu pripomogla tudi slaba taktika go-
bi v drugačnih okoliščinah tu-
—■■■m,ii,.i,iiinuiiiiiniiiiiiiiiiinnnmmiinniiiu»iiiiiiiiniitnnnnilimiiniiiiii»liiii»iiinniiinHmiiiniimmitnnllliiiliimiiniiiiin»iiiniiiil
Od poraza do zmage na občinskem stadionu
Kljub dvema g Triestinapremagala Saronno
Odlična igra starih «levov» Secchija, Bracha in Frigerija
STRELCI: v prvem polčasu v 4’ Catano (S.), v 9’ Simoni (T.) — avtogol, v 17’ Secchi (T.); v drugem polčasu v 17’ Mantovani (T.), v 28’ Mantovani (T.).
TRIESTINA- Miniussi; Brach, Frigeri; Simoni, Merku-Rocco; Trevisan, Szoke, Demenia, Secchi, Mantovani. SARONNO: Minotti; Rosina, Binaghi; Rampinelli, Fer-lari I., Lombardi; Catano, Nobili, Villa, Peiti, Terreano. SODNIK: Mariotvi iz Firenc.
KOTOV: 12:3 za Triestino. GLEDALCEV 4.000.
za,
Triestina je odločila v svojo korist srečanje, ki je bilo zanjo praktično izgubljeno že po 9 minutah igre. To dejstvo dokazuje dvoje:	prvič,
da je tržaška enajstorica razmeroma nezanesljiva v obrambi in drugič, da je v njej toliko dejanske in moralne sile, da jo že samo ta sila u-vršča med najbolj kvalificirane kandidate za B ligo. Toda ta druga ugotovitev ima še vrsto vzporednih ugotovitev, ki njeno kandidaturo postavljajo v upravičen dvom. Kaj bi na primer predstavljala Triestina brez svojih
Športne stave T0T0CALCI0
Florentlna-Roma Lanerossi-Venezia Lecco-Udinese M-.ntova-Bologna Milan-Juventus Palermo-Atalanta Sampdoria-lnter Spal-Padova Torino-Catania Varese-Blellese Cagliari-Pisa Marsala-Tev. Roma Pescara-Potenza Ivrea Fanfulla KVOTE:
(1-1) X (1-1) X (neveljavna) (2-3)	2
(5-1) (1-0) (8-0) (2-1) (1-1)
(8 0) (0-1) (0-0) (2-0) (0-0)
13	— 38.266.000 lir		
12	— 1.008.000 8 T0TIP		
1.	— i.	Hudson	2
	— 2.	Otto	X
2.	— 1.	Una	1
	— 2.	Zibana	1
3.	— 1.	Fliberta	2
	— 2.	Ermo	1
4.	— 1.	Jackson	1
	— 2.	llluso	X
S.	— 1.	Burcbiella	X
	— 2.	Adimante	1
4.	— 1.	Orleans	1
	— 2.	Karima	2
	KVOTE		
	12 — 1.465.479 lir		
	11 —	69.784 n	
	18 —	7.918 n	
«starin», t. j. brez Secchija, Bracha, Frigerija in še kakšnega? Kako bi mogla nadoknaditi dva gola pasive brez izredne igre Secchija, ki je bila kristalen vzgled požrtvovalnosti in borbenosti do poslednje kšplje znoja, do poslednje trohice moči, kljub poškodbi? Kako bi mogel Mantovani realizirati svoja dva odločilna gola, če ne bi vlogo nosilca vseh ofenzivnih akcij prevzel branilec Brach s sekundiranjem odličnega Frigerija?
Vsa ta vprašanja boleče zadevajo problem, ki terja nujne rešitve, če hoče Triestina res igrati vlogo, ki ji pripada. Stari lahko igrajo v takem slogu, kot so igrali tokrat, eno, dve, morda tudi tri nedelje zapovrstjo, toda potem morajo nujno kloniti. Njihove fizične moči so še znatne, toda postajajo vedno bolj
omejene, kot se je prav proti Saronnu najlepše pokazalo na primeru Szokeja. Triestina potrebuje mlade moči, potrebuje dobre rezerve, ki bi morale biti rezerve samo po imenu, sicer pa samo dopolnilo «titularcev». Ce bi imela take rezerve, bi ne moglo priti do poraza v Vittorio Venetu in bi tudi ne moglo priti do nevarnega vodstva Saronna kar z dvema goloma prednosti po komaj 9 minutah igre. Kajti le malenkostno bolj spreten vratar kot je Miniussi in le malenkostno bolj priseben krilec kot je bil Simoni, bi lahko to preprečila.
Ugotovitev, da je vsa igra Triestine slonela na treh, štirih igralcih, dokazuje tudi, da je moštvo kot kolektiv odpovedalo. Morda je temu vsaj delno kriva improvizirana kril-ska vrsta z dvema neizkušenima stranskima halfoma Si-monijem in Roccom, morda padec forme Szokeja in ne ravno najboljši dan Demenie? Bo mar povrnitev «fakina» Sadarja in realizatorja Santelli-ja zadosten lek? Bojimo se,
da ne in da je rešitev v korenitejših reformah.
Saronno je presenetil. Sicer ni pokazal nič posebnega, toda glede na svojo nekom-pletnost in na prej slab kot dober sloves, je naredil več, kot se je pričakovalo. Začel in končal je igro s sistemom 2—4—2, kar je omogočalo dokaj odprto igro in naglo sprevračanje napadov, ki so tudi povzročili, da je kljub ofenzivi domačih, najprej Catano v 4’ spretno izkoristil negotovost branilcev in nato v 9’ poslal zmedeni Simoni usnje v lastno mrežo.
Potem je presenečena Triestina začela konkretneje in sijajni borec Secchi je zmanjšal razliko po odličnem mladostnem prodoru, ki je spominjal na oba Demeniova gola proti Sanremese. V drugem polčasu je imela Triestina igro povsem v svojih rokah in Mantovani je v 17’ in 28’ lahko izkoristil dve od neštetih priložnosti, z malenkostno srečo pa bi lahko v mreži sicer odličnega Minot-tija obsedeli vsaj še dve žogi na strela Demenie in Frigerija.
J. k.
ODBOJKA
BOLOGNA, 13. — Italijanska univerzitetna odbojkarska reprezentanca je nocoj odpotovala v Prago, kjer se bo udeležila mednarodnega turnirja za »Pokal 17. novembra).
stov, ki jih rešujeta le izredna korektnost in borbenost Po drugi strani pa si Bologna po pravici lasti drugo mesto, ker je po dolgem času vendarle našla s pravimi možmi pravo igro. Torino, kljub prednosti domačega igrišča ni mogel ukaniti Catanie. Ves potek in obenem izid srečanja pa je treba gledati pod perspektivo po Lavvu zastrelja-ne enajstmeirovke, ki je domače moralno potrla, gostom pa dala še večjega poleta. Slednjim pa ne moremo ničesar očitati, saj so sprejeli z dvignjeno glavo položaj tudi takrat, ko ni bil v njihovo korist. Direkten stik z vodečimi pa je izgubila Atalanta. Zasluga za to gre Siciliji, kjer je najprej proti Catanii sedaj pa proti Palermu ostala praznih rok. Domači so z nekaterimi novimi močmi utrdili moštvo, kjer je bil De Robertis pravi motor igre. Ce k temu dodamo še izredno borbenost celotnega moštva in običajno dobro formo vratarja Mattrela nam je jasno, da fragmentarna Atalanta ni mogla doseči več. Tekma v Firencah med Romo in Fiorentino je bila brez dvoma ena tistih, ki so mnogo obetale. Toda kakor se pogosto dogaja, ni opravičila tolikšnega pričakovanja, Roma je bila po zaslugi Lojacona boljša v prvem polčasu, ko ji je tudi uspelo preiti v vodstvo. V drugem delu pa, ko je Loja-cono zaradi utrujenosti odpovedal, je celotno moštvo prepustilo vajeti igre domačim, ki so to izkoristili in izenačili.
Tudi Lanerossi in Venezia sta se prijateljsko sporazumela za delitev točk, saj sta biia oba gola vzajemna »prijaznost)) odgovarjajočih o-bramb, kar je spričo terena morda še najbolj prav. Spal je gostovanje letos čudno se obnašajoče Padove izkoristil za dosego druge domače zmage in to povsem upravičeno. Gostje so se omejili le na o-brambo in se le redko spustili v napad. Domačim je bila tako odprta pot do vrat; ki so jih dvakrat pogodili, medtem ko so bili gostje le enkrat uspešni.
Lanski prvak Juventus je dokončno odrezan od borbe za prvo mešto. To pot se mu je nudila še zadnja prilika, da pokaže svojo moč in realne možnosti za uspeh, toda zgrešil je od začetka do konca vse. Kljub odsotnosti zaradi poškodb takih sil kot sta Sivori in Mora, ni znal v svojo obrambo vnesti tistih previdnostnih ukrepov, ki jih je položaj narekoval. Tako je Milan z njim lahko igral kot mačka z mišjo, ne da bi za to pokazal kaj posebno izrednega. Po vsem tem nas pet golov v mreži državnega prvaka ne presenečajo, saj bi lahko Altafini osebno poleg štirih doseženih z malo več prisebnosti dosegel še toliko. Juventusu preostaja po tem porazu obramba imena ter zaželeni uspeh na igriščih v tekmah za pokal prvakov, v upanju da mu bo prisotnost v prvi ligi zagotovljena, kljub
temu, da njegov trenuten položaj ni ravno zavidanja vreden.
Tekma v Leccu ni mogla biti zastran neuporabnosti igrišča odigrana, tako da se bo moralo videmsko moštvo vrniti tja na datum, ki ga bo za to določila nogometna zveza.
B LIGA
Od tega kola je popolna tudi lestvica druge lige zaradi zaostalega odigranega srečanja med Sambenedettese in Reg-giano, ki je edina bila na sporedu. Igrišče je bilo povsem uporabno in v dobrih pogojih, tako da se je srečanje lahko nemoteno odvijalo. Rezultat je v bistvu pravičen. S tem polovičnim uspehom o-stane Reggiana še v teku za častno mesto, kar ji spričo kontinuitete tudi zasluženo pripada
GIB.
Svetovni nogometni pokal
SZ in Švica v finalni skupini
I Kljub neugodnemu vremenu atletika in nogomet na stadionu «Prvi maj*
V nedeljo so bile štirj kvalifikacijske tekme za svetovni nogometni pokal. V Istanbulu je Sovjetska zveza premagala Turčijo z 2:1	(2:1) ter zasedla v svoji skupini prvo mesto.
V Berlinu je bila tretja tekma med Švico in Švedsko. Srečanje, ki je bilo po dveh neodločenih izidih, odločilne važnosti, se je končalo z zmago Švice z 2:1 (0:0).
V Sofiji je Bolgarija premagala Francijo z 1:0 (0:0), zaradi česar se bosta morali enajstorici še enkrat spoprijeti na nevtralnem igrišču.
V Casablanci je Španija premagala Maroko z 1:0 (0:0). Povratna tekma bo 23. t.m. v Španiji.
ZA SVETOVNI NASLOV
D. Moore premagal Takayamo po točkah
TOKIO, 13. — Svetovni prvak peresne kategorije Davey Moore (ZDA) je že četrtič uspešno branil svoj naslov. Tokrat je pred 12.000 gledalci premagal po točkah Japonca Kazuoja Takayamo.
V. Veljaku, Jurkiču in Pavletiče«
največ uspehov v atletskih panogah
Enajstorica Križa premagala moštvo Proseka - Kontovela
Vreme tudi v nedeljo ni bilo naklonjeno prirediteljem 4. športnega tedna, ki so morali že prejšnjo soboto odložiti tekmovanje v atletiki in nogometu. Predvčerajšnjim je bilo na stadionu vse pripravljeno za zaključna tekmovanja, toda dež je ponovno prekrižal račune prirediteljem.
Ti pa niso obupali in ker so se tekmovalci polnoštevilno javili na stadionu, so sklenili izvesti spored. Zal je
blatno igrišče preprečilo tekmovanja v tekih članov na 80 m ter deklet in mladincev na 60 m. Ta panoga bi prišla tudi v poštev za lestvico mladinskega troboja, a ker je tek odpadel, so pač tekmovali samo v dveh disciplinah.
Prav tako je odpadel met diska, medtem ko se je prirediteljem posrečilo izvesti v celoti, pa čeprav v obupnih razmerah, tekmovanja v teku čez drn in strn, v metu krogle, skoku v višino in skoku v daljino.
Med moškimi se je najbolj izkazal član svetoivanskega prosvetnega društva Škamperle Jurkič, ki je zmagal v
 ................................................................................................niiiiiiiMiiiiiimmiliiliiiiiiliiiiiiiMiHHiiiiiiiliillimiiii
V I. in II. jugoslovanski ligi prvo spomladansko kolo
Po spodrsljaj Crvena	zvezda
metu krogle in tudi v skoku v daljino. Ta atlet pa je presenetljivo odpovedal prav v panogi, ki mu je najbolj pri srcu in pri kateri je dosegal izredne rezultate, to je v skoku v višino. Tu je moral prepustiti prvo mesto članu na-brežinskega PD Gruden Ivanu Mozetiču, medtem ko se je moral Jurkič zadovoljiti s petim mestom, pa čeprav je preskočil isto mero kot zmagovalec. V tej panogi je presenetil tudi Rudi Škrinjar (PD Cankar), ki je pustil za seboj oba klubska tovariša brata Veljaka.
V teku čez drn in strn, ki je potekal po težki in razmočeni progi, je za las zmagal Boris Košuta pred Jurkičem, ki je prišel na cilj le 5 desetink sekunde za njegovim društvenim tovarišem.
Med dekleti je bila Olga Pavletičeva brez vsakršne resne konkurence. Pavletičeva je premočno zmagala v metu krogle, v skoku v daljino in v skoku v višino. Za njo
Zopet uspeh Novogoričanov na tujem igrišču v Celju
iimiimtiiiiiitiimiiiiiiiimmiiiiitiiMiMiiiiiitniiiimiitimiiiiniiiiimmiimiiHnmiiiitiiiiMiiv
A skupina C lige
IZIDI
LESTVICA
•Bolzano-Sanremese •Casale-Mestrina •Ivrca-Fanfulla Marzotto-*Legnano •Pordenone-Vittorio V. •Pro Vercelli-Treviso •Triestina-Saronno •Varr-se-Biellese •Savona-Cremonese
1-1 1-1 0 0 2-0 o-o 0-0 3-2 9-0
(odi.)
Prihodnje tekme (19.11.1961)
TRIESTINA-Pordenone, Cre-monese-Ivrea, Fanfulila-Varese, Marzotto-Savona, Mestrina-Le-gnarvo, Sanremese-Pro Vercelli, Saronno-Biellese, Treviso-Casa-le, Vittorio V .-Bolzano.
Fanfulla	8 4 4			0	9	2	12
Biellese	8	4	4	0	11	7	12
Mestrina	8	4	3	1	13	6	11
Triestina	8	3	1	2	14	8	11
Vittorio V.	8 4		3	1	10	5	11
Varese	8	4	3	1	10	3	11
Marzotto	8	3 4		1	7	4	19
Sanremese	8 2		5	1	11	8	9
Savona	7	2	4	1	11	6	8
Ireviso	8	1	5	2	3	5	7
Casaie	8	2	3	3	6	9	7
Cremonese	7	2	2	3	4	6	6
Ivrea	8 9		6	2	6	10	6
Pordenone	8	1	4	3	5	11	6
Saronno	8	2	2	4	5	13	6
Pro Vercelli	8	1	3	4	3	8	5
Legnano	8	0	3	S	3	10	3
Bolzano	8	0	1	7	3	12	1
Gorica še enkrat polrdila, da je v izredni formi. Novogoričani se ne zadovoljujejo več
Po navadi je zadnjemu kolu jesenskega dela jugoslovanskega nogometnega prvenstva I. zvezne lige sledil dolg zimski premor. Letos	pa	je drugače.	Zaradi bližajočega se
svetovnega prvenstva	je	nogometna	zveza Jugoslavije	sklenila, da moštva I. in	II.	zvezne lige	odigrajo še tri	kola
spomladanskega prvenstva, zaradi česar bo ostalo za priprave državnega moštva več časa
Nedeljsko prvo povratno kolo je prinesla nekaj presenečenj. Tako se je zagrebškemu Dinamu posrečilo odščipniti it senskemu prvaku Partizanu na njegovih tleh točko, ta deini spodrsljaj tekmeca je izrabila Crvena zvezda, ki se je s prepričljivo zmago nad Vardarjem približala	za	eno
samo razdaljo vodilnemu moštvu, ki odslej ne bo imelo več miru. Nevarnost je velika in prav to dejstvo bo pripomoglo, da bo postalo prvenstvo v tej ligi še bolj zanimivo in borbe za točke še bolj zagrizene.
Rijeka je gostovala v Novem Sadu in čeprav se je upirala na vse mogoče načine, ni mogla preprečiti gola, ki ji je prinesel poraz, Vojvodinci dolgo niso mogli spraviti borbene Rečane na kolena in so morali zaključiti prvi polčas neodločeno. Sele v drugem polčasu se je domačinom posrečilo pretresti mrežo gostov, ki niso imeli več sil, da bi lahko izenačili.
Nedeljsko kolo je pr.neslo tudi Hajduku zmago. Nič čudnega, saj so imeli Spi*.*ani pred seboj zadnjega v lestvici, ki je bil prešibek, da b' lahko ustavil razigrane napadalce Hajduka.
Tudi v II. zvezni ligi so odigrali prvo spomladansko, med katerim so se nekatera moštva oddolžila za poraz v jesenskem delu.
Med temi je osiješki Prole-ter, kateremu se je posrečilo tik pred končnim žvižgom spraviti v mrežo gostujočega Maribora zmagovito žogo. Mariborčani so se skozi in skozi dobro držali in malo je manjkalo, da se niso vrnili domov z dragoceno točko v žepu.
# * *
V slovenski conski ligi, kjer se nadaljujejo borbe jesenskega dela prvenstva je Nova
I. ZVEZNA LIGA			
Dinamo-I artizan			0-0
Sarajevo-Beograd			0-0
Ve:ež-Novi Saa			2-1 (0 0)
Voivodia: -R)j).ka			1-0 (0-0)
Crv. zvezda-V rdar			3-0 (2-0)
Hajduk-Borac			3 0
Part zan	12 7	4	1 24-12 18
Crv. zvezda	12 7	3	2 25-11 17
Vojvodina	12 6 4		2 18-11 16
Dinamo	12 5	3 4 19-12 13	
Rijeka	12 3	6 3 11-12 12	
Hajduk	12 4	4	4 18-20 12
Sarajevo	12 3	5	4 19-25 11
Beograd	12 3	4	5 17-13 10
Velež	12 3	4	5 18-23 10
Vardar	12 3	3	6 19-27 9
Novi Sad	12 3	3	6 15-27 9
Borac	12 2	3 7 16-26 7	
•	81 *		
II. LIGA	(ZAHOD)		
Proleter Maribor			3-2 (2-1)
Borovo-Split			0-0
Sibenik-Kar.ovac			2-1 (01)
Celik-Sloboda			0-2 (0-2)
Varteks-Zeijezničar			0-1 (0-0)
Lokom .- i rešnjevka			2-2 (2-1)
Sloboda	12 7	3	2 29-14 17
2elJe'Mčar	12 7	2	3 29-10 16
Trešnjevka	12 4	6 2 26-16 14	
Solit	12 4	5	3 18-14 13
Cel. k	12 6	1	5 17-16 13
harlovac	12 5	3	4 23-22 13
Šibenik	12 6	1	5 16 25 13
Maribor	12 4	3 5 13-22 11	
Proleter	12 3 4		S 22-25 10
Varteks	12 3 4		5 16-22 10
Borovo	12 2 4 6 16-25 8		
Lokomotiva	12 2	2	8 14-28 6
	« •		
SLOVENSKA	CONSKA LIGA		
Ljubljana-Kovinar			3-2 (2-0)
Slovan-Kladivar			22 (1-0)
Triglav-Sobota			6-1 (4-0)
Rudar-llirija			2-2 (0-1)
Trig-av-O. Krim			1-1 (1-9)
Ce je-Gorica			9-1
Trigtav (L)	19 9 1		0 38-6 19
Slovan	10 6 3		1 19-10 15
Gorica	9 6 2		1 18-19 14
Ljubljana	10 3	2 3 19-16 12	
Rudar	9 5	1	3 25-21 11
Celje	19 5	1	4 26-28 11
Kladivar	19 3	1	6 21-20 7
Mred-Krtm	10 3	1	6 21-24 7
Ilirija	10 2 3 3 18-26 7		
Sobota	10 3	1	6 17-36 7
Triglav (K)	10 2 2 6 17-24 6		
Kovinar	10 1	t	9 19-29 2
DVOBOJ MLADINCEV
Volpi V Dolenc I. Sancin S. Fabjan B. Orel I. Spacal B. Fučka R. Grgič Veljak V.
Krogla		Višina	
m	toč.	cm	toc.
7,53	257	110	120
8,28	312	120	197
7,52	257	125	238
8,60	336	150	462
8,11	299	125	238
9,81	431	145	414
11,02	533	110	120
5,27	106	90	
12,42	660	155	512
9.24	386	155	512
7,72	271	120	197
se je najbolj izkazala Ir* Širca, ki je zasedla dve gi in eno tretje mesto V tekmovanju m18®'""! Valter Veljak ni ime\.l rV0 ga posla, da si je osvojil P . mesto. V metu krogle g| mogel nihče doseči, me“ v;. ko je moral v skoku v
škn-
šino deliti prvo mesto s_ -njarjem. Slednji je prišel
končnega drugega
zaradi izrednega števila —-y ki mu je prinesla ,,v'sl”^reč
metu
bil
krogle je uu -,ke
le tretji, a pridobljene to
so mu zadostovale za
tem tret-
častnega mesta v
dinskem tekmovanju. Na T pa se je uvrstil
je mesto pa . ris Spacal, ki je v metu v). gle dosegel 431, v skoku šino pa 414 točk.
ledečit
(Škant-
Švab
Rudi.
(Skaif’
(Ivan
Končni vrstni red 1. VELJAK VALTER 1.172 točk
z zmagami na domačem igrišču, temveč hodijo po točke tudi na tuja. V nedeljo so si šli kar po celo nagrado v Celje in so si tako še bolj utrdili položaj na tretjem mestu lestvice. Lahko bi bili še više, toda imajo točko manj kot Slovan, ki pa je odigral tekmo več kot Novogoričani. Vsekakor upamo, da bo Nova Gorica obdržala ta položaj in da bo v prihodnosti še bolj navdušila svoje zveste navijače.
2. Škrinjar Rudi
3. Spacal Borut
4. Fabjan Boris
5. Fučka Radovan
6. Orel Igor
7. Dolenc Igor
8. Sancin Stojan
9. Jankovič Bruno
10. Volpi Viljem
11. Grgič
898 točk 845 točk 798 točk 653 točk 537 točk 509 točk 495 točk 468 točk 377 točk 106 točk
Križ-Prosek 3:0 (1:0)
Nogometni turnir, ki je bil v okviru letošnjega športnega tedna se je nepričakovano zaključil z zasluženo zmago enaj-storice iz Križa. Križani so bili hitrejši in so kljub izredno blatnemu igrišču startali na vsako žogo ter so tudi znali izrabitj vse ugodne priložnosti. Križanom se je že v 1’ igre posrečilo s Finottom presenetiti Prosečane in prišli v vodstvo, katerega so obdržali do konca prvega polčasa. V drugem delu igre so bili še dva-
krat uspešni in sicer v 9’ Košuto, v 15 pa s Sulčičem.
Od Prosečanov smo, posebno po uspehu nad Nabrežino, pričakovali mnogo več. Toda tokrat so bili počasnejši in njihova napadalna vrsta ni imela prisebnih strelcev, ki bi lahko ogrožali vratarja in zmedli o-brambo. Zmaga Križanov je popolnoma zaslužena, ker so se izkazali tudi po borbenosti. (Na' sliki zmagovalno moštvo Križanov.)
8.7(\r-.-
0. N1*-
‘(Ska1”'
Tehnični izidi so sli Tek čez drn m strn:
1. KOŠUTA BORIS perle) 1’31”
2. Jurkič Feručo 1’31"5
3. Fišer Ivan 1’41”2, 4. Dušan, 5. Škrinjar 6. Jankovič Bruno.
Met krogle (moški)t
1. JURKIC' FERUCO perle) 11,37 m
2. Veljak Sergij l0.?8
3. Neubauer Guido 10.78
4. Fučka Radovan 10,07
5. Veljak Valter 9,57, «■ zetič Ivan 9,01, 7. N . zin Jurij 8,03, 8. Giaco«1 ni Sergij 7,64.
Met krogle (ženske):
1. PAVLETIČ OLGA Cankar) 8,34
2. Mijot Neda 7,60
3. Širca Irena 6,70
4. Zavadlav Eleonora
5. Kuret Nivea 5,09, brandt Xenia 4,61.	... Skok v daljino (n10*,«!,'-.
1. JURKIC FERUCO perle) 5,63 m
2. Veljak Sergij 5,49
3. Veljak Valter 5,43
4. Neubauer Guido 5,39
5. Eiholzen Giorgio 5,03 .j
6. Fišer Ivan 4,96, 7. ™0tl,an Ivan 4,89,	8. Stegu , , «5, 4,85, 9. Kuferzin Jur1^. 'ji, 10. Fabjan Boris 4,19 W Giacomini Sergij 4,18-Skok v daljino (ženskel'•
1. PAVLETIČ OLGA ' Cankar) 4 metre
2. Širca Irena 3,55 m	„,0	n>
3. Zavadlav Eleonora	3.
4. Kuret Nivea 3,30 n1
5. Nibrandt Xenia 3,15 «*
6. Mijot Neda 2,80 m. e( Izven konkurence
Magda 3,09 m.	...
Skok v višino (moški)- _fU.
1. MOZETIČ IVAN (L den) 1,55 m
2. Škrinjar Rudi 1,55	n*
3. Veljak Valter 1,55	™
4. Veljak Sergij 1,55	*»	j.
5. Jurkič Feručo L55	’	7,
Eiholzen Giorgio l--jO' . ’fi-Neubauer Guido 1,50, šer Ivan 1,35.	- i.
Skok v višino (žensk 1. PAVLETIČ OLGA
Cankar) 1,28 m j 23 1,1
2. Zavadlav Eleonora
3. Širca Irena 1,13 na
4. Kuret Nivea 1,13 ® etra'
5. Niebrandt Xenia 1,0*
IVAM CAMKAB
VI.	Študent Lojze
Mati je molčala — zelo daleč je še bilo, a utrujenost b legla že na ves život in noge so se premikale kakor za-irle ni jih čutila. Tudi glava je bila težka in brez misli, či so gledale zaspano. Hodila sta vštric, sključena, oškrop-jena od blata in nista izpregovorila skoro besede, dokler iista prišla do ljubljanske mitnice... V samoti in tišini so e vrnile Lojzetu sanje, ki se je bil prej nenadoma predra-ail iz njih... Peljal se je domov v kočiji, z dvema paroma :onj; po veliki cesti se je vozil, zato da bi videl vse tiste raje ki je hodil časih mimo ves ubog in lačen; ustavil je oz pred krčmo sredi pota in krčmarjeva hči je stala na iragu ter je gledala nanj z začudenjem in radostjo, ko je lil tako gosposko oblečen...
»Mitnica se že vidi od daleč!* je izpregovorila mati in j0jze se je zbudil. Zbudil se je in spet Je bil na blatni :esti glava je bila takoj spet polna grenkih misli — tam e mesto in tam Je spet tisto strašno življenje; tuja izba, c j er ne sme trdo stopiti, ne naglas izpregovoriti in kjer gledajo nanj srepe, hudobne oči.
»Kmalu bova tam,» je odgovoril malomarno.
Pri mitnici si je obrisal ob travi čevlje, da bi ne hodil v mesto ves blaten. Kmalu sta prišla z velike ceste na tlak, na mestne ulice. Vozovi so ropotali mimo, hiše so stale zmerom bolj gosto na obeh straneh in zmerom bolj gosposke so bile. Prej se je zdela Lojzetu pot brezkončna, ali zdaj je bila čudovito kratka, ulice so se vrstile za ulicami, kakor da bi švigale mimo; že je bil tam leseni most, že je zavila pot navzgor proti stanovanju. Hodila sta zmerom bolj počasi, kolikor bliže sta prihajala. Pred hišnimi vrati sta postala. «Gor morava!* je rekla mati in šla sta počasi po veži, po stopnicah, po mostovžu. Ko sta bila pred durmi, je prijela mati za kljuko, ozrla se je na Lojzeta in je odprla, počasi in oprezno, kakor prihaja tat v prazno izbo in se ozira s pozornimi in plašnimi očmi, noge še na pragu, samo život sklonjen, tako da bi lahko brž zaprl duri in izginil, če bi zašumelo v kotu. Gospodinja je bila v kuhinji, pogledala je in ni pozdravila. «Dober dan, gospa!* je rekla Francka še med durmi, »prinesla sem vam, kar smo vam dolžni. Ne jezite se nikar, da ste morali malo čakati.* — Gospodinja je napravljala testo za štruklje in se ni ozrla, ko je govorila. »Veste, ljuba žena, jaz ne maram takih sitnosti. Ce ne more plačati ob pravem času, pa naj si prebere; dobim študentov, kolikor jih hočem, on pa ne bo kmalu našel gospodinje, ki bi imela toliko potrpljenja.* — Mati je izvlekla denar in ga je naštela na mizo; gospodinja je pogledala po strani, preštela je z enim samim pogledom in se je spet obrnila k svojemu opravilu. «Pa tudi fant ni več tak, kakor je bil; potuhnjen je in laže. Zadnjič, v nedeljo, je dejal, da pojde k litanijam, pa so ga videli zunaj v gozdu. Boste videli, da ne bo nič iz njega!*
«Ali si res lagal?* je prašala mati strahoma.
«Res!» je odgovoril Lojze. Opazil je, kako mu je švignil preko obraza srep pogled, toda zdaj je bila mati poleg in
ni se bal. Gospodinja ni rekla materi: »Sedite!* in tako je nekaj časa stala v zadregi, naposled pa se je poslovila na kratko in Lojze jo je spremil.
«Zakaj si lagal?* ga je prašala mati.
«če bi bil rekel, da pojdem v gozd, bi me ne pustila z doma, jaz pa ne morem biti doma... ne morem biti doma!* je ponovil glasneje, skoro je zakričal in mati je umolknila.
Kmalu po kosilu se je napravila spet na dolgo pot; strah jo je bilo brezkončne poti in odlašala je od minute do minute, preden je vstala. Tudi Lojze se je bal slovesa; dokler je bila mati v mestu, se je čutil varnega in se ni bal ljudi. Pred šolo	sta	se poslovila in,	ko se	je ozrla mati
izza ogla še enkrat,	je	videla, da tudi	Lojze	še stoji pred
vrati * in gleda za njo.	Obema je bilo	težko,	kakor da se
je nekaj pretrgalo med njima in da sta zdaj neizmerno daleč drug od drugega, oba sama in zapuščena...
Proti mraku je pričelo deževati, obenem se je vzdignil veter in cele plasti	dežja so ji lile v	obraz. Pot je bila
podobna časih rumenemu, blatnemu jezeru, voda je segala preko členkov, lila je od zgoraj v čevlje in noge so stopale kakor bose po mrzli vodi.
Sredi dežja in vetra, v neprijazni samoti, kjer ni bilo človeka od nikoder, se je je polastila velika brezupnost. Temnilo se je, lilo je zmerom bolj, veter ji je odvezaval ruto in jo je suval s ceste proti jarku. Hodila je kakor pijana, ko bi noge omahnile samo za trenutek, bi se zgrudila brez volje in brez strahu, vdana v grozno usodo. Brez koristi je, če se človek upira, življenje gre dalje svojo pot in se ne da izpremeniti.
mm s*
ležala velika cula; v njej je bilo Franckino perilo i® ,g & nedeljska obleka. Ruto je imela že na glavi, Pila kavo, ki je bila vroča, da bi si skoro ustnice opekla- ^jo-je imela Francka štirinajst let in napravljala se je v Majhna je bila in tanka, toda obraz je bil okrog®1’	^ sfi
malo bled, in tudi ustnice niso bile zelo rdeče. bile drugače jasne, so bile zdaj objokane in so	gledale	^
Poleg matere je sedela za mizo suha, starikava s koščenim obrazom, na katerem je visela	ohlaP®
zelo gubasta koža. Ko je jedla, se ji je poznalo, t zob, spodnja ustnica se je vzdigala skoro	do šp>	^1»
nosu. Prišla je, da bi vzela Francko s sabo ter j°	g#
v službo, v majhno mestece, oddaljeno od trga tri	g/OP
ure; pripravila ji je službo pri gosposkih ljudeh, pG goS^" ki je potreboval deklo in pestrno. Francka se ie ^ Se ljala in težko ji je bilo slovo, ob poslednjem trenu^ je prestrašila sveta zunaj in ženske, ki jo je jema'a ^ 9 kakor da bi jo prodajala, in ljudi se je prestraši'8^ jJ> je napravljala v njih službo. Gosposki so bili
neusmiljeni.
i«*’
Francki nasproti je slonela mati s komolci P jj Obraz se ji je bil zelo postaral, gubav je bil in pj globoko udrt; gledala je mežikujoč, na dva sežnj8 ^ <p razločevala ljudi in, če Je gledala dalj časa, so se solzile.
VII.	Vračajo se izgnanci
Francka, sestra študenta Lojzeta, je sedela za mizo na robu stola, pripravljena na pot. Na klopi ob peči je
Zenska Je silila na pot in Francka je vstala- ^\\V’ »Ce moraš iti, pa pojdi!* je dejala mati; stopi18 da bi videla natanko Franckin obraz.
Takoj je položila Fracka culo na klop in 3e rila hitro.	t
»Ostanem, mati!*	m
(Nadaljevanje &
J