ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO t N. D E 2 E L O %reis - cena iL DRUŽINSKI TEDNIK Bolje pozno kakor nikoli. Slovenski rek. Leto XVI. V Ljubljani, 13. januarja 1944. štev. 2 (739) »DRUŽINSKI TEDNIK* Izhaja ob četrtkih. OredolStTO Ig oprava » Ljubljani. MikloSičtva 14/111. Poštni preda! (t. 845. Telefon 6t. 33-S2. — KaOun poStne hranilnice » Ljubljani 5t. 15.393 — BokoplsoT ne vračamo, nefranklramb dopisov ne sprejemamo. Za odjovor Je treba priložiti 2 liri v mamkah. NAROČNINA Vi teta 10 lir, */, leta 20 !!r, vse leto 40 Ur. — V tujini 54 lir na leto. — Naročnino Je treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petltna vrsta ali njen prostor (viSina 8 mm in Širina 55 mm) 7 lir; v oglasnem delu 4.60 Ure. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: vrstica 7 lir. Mali o g 1 a -s I: beseda 0.50 Ure. Oglasni davek povsod 8e posebej. Pn večkratnem naročilu popust. danes: j de-man tju&ezM j ■ NAŠ NOVI LJUBEZENSKI ROMAN OGORČENE BORBE NA VZHODU Fiihrerjev slavni stan. 11. januarja. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: S sovražnega mostišča severovzhodna od Kerča se je ..prlCPl vrprai pri- ča kova ni napad. Boii se tra- iaio. n«sp letalstvo ie ooseclo vanje uničilo dva sovražna izkrceval-" na čolna. Mornariške obalne baterije so zažgale taborišča boljševiških čet na Tamanskem polotoku. Jugozahodno od Dnjepropetrovska je sovražnik z več divizijami podprt s topništvom in z bojnimi letali, napadel na ozki črti. V hudih bojih smo ga s protisunki prestregli. 55 sovražnih oklepnikov smo ob tei priložnosti sestrelili. Severozahodno od Kirovsrada so razbile naše čete ponovne boliševiške napade ter so s pritosunkom zavzele več začasno izgubljenih krajev. Pri obrambi sovražnih napadov jugovzhodno od Poerebiščn smo v ogorčenih borbah uničili dva soviet-ska bataljona. Jugozahodno od mesta šo vrgle naše čete napredujoče sovražne bojne skupine nazai kliub trdovratnemu oduoru. V teh bojih ie bilo na področiu ene same pehotne divizije uničenih 31 sovietskih oklepnikov in 19 topov. Zahodno od Berdiševa so ostali brezuspešni slabeiši sovjetski napadi. 7,a Sarni so se tudi včerai vršili boji. v Zahodno od Rečice so obdržali naši od Julki v hudih bojih oo zajezitvi krajevnih vdorov svoje postojanke kliub temu da ie sovražnik napadel na široki črti z nadmočnimi »itnmi Na področju pri Vitebsku so se izjalovili ponovni poskusi boliievikov. da . bi prebili fronto. Sovražna zbirališča so b!la razbita s strnjenim topniškim ogniem Pri boi i h na področju Kirovgrada se ie posebno odlikovala brandenbur-ška tretja oklepna divizija pod vod stvom generalnega maioria Beaver- leina. V iužni Ttaliii so se tudi včerai znova vršile silovite borbe zahodno od Venafra. Vsi sovražni napadi so se izjalovili; deloma so bili razbiti v bojih iz bližiiie. Kraievni v lor pri Cervaru smo zajezili. Na srednjem- in vzhodnem odseku boitfžn ni bilo ni-kakih i>omemhriPt«ih boiev Nemška torpedna letala so ob večernem mraku 10. januarja napadla pred alžirsko oba'0 sovražno oskrbovalno spremljavo ter so zadela 5 lfidii 8 toriažo 32 000 ton. Opažena ie bila potopitev ene prevozne ladie z 8000 tonami. Uničenie nadaliuiih ladii ie verjetno. V opoldanskih urah 10. januarja in v noči na 11 januar so izvršili bri-tansko-severoameriški bombniki teroristična napada na sofiiske mestne predele. Po dosedanjih poročilih sta nemška in bolgarska Protiletalska obramba zbili 13 sovražnih letal, med niiini več štirimotornih bombnikov. Uničenje nadaljnjih devetih sovražnih letal ie verietno V pretekli noči ie preletelo nekaj posameznih britanskih motilnih letal zahodno in severno področje Nemčiie. Božična deklaracija prodira v narod Slovenska protikomunistična spomenica je doživela mogočen odmev med vsemi sloji našega naroda. Število podpisnikov gre že v tisoče, podpisovanje se nadaljuje Iz vojnih poročil neinSkcga vrhovnega poveljništva v preteklem tednu: Zahodno od Očakova so enote nem ške vojnp mornarice preprečile boli-ševiški izkrcevalnj poskus. Na področju pri Kirovgradu smo z močnimi protinapadi vrgli sovražnika nazai. Južno od Kiieva iužno in zahodno od Pogrebišča in na področju pri Ber-dičevu so naše čete odbile mnogoštevilne sovietske napade. Pri tem ie imel sovražnik hude izgube. Južno in zahodno od Berdičevn smo uničili 31 sovietskih oklepnikov. Na robu Pri-pieiSKlb tnočvirii so se naše čete zahodno od N t>vQ(r rada-Vol inska in Sar-nt|a spopadlo » .sovražnimi izvidni-škimi oddelki Tumyzahodno od Rečice sovietske tete so nadalje napadalo. Njihove kraievne vdore smo zajezili. Jugovzhodno od Vitebsk,, 8mo uničili 71 sovietskih oklepnikov j,ri čiščenju nekega gozdnega ozemlja na razbili neko močno sovražno boiuo skupino Na iužnoilaliianskem bojišču so sovražni napadi na področiu zahodno od črte Mitrnano-Venafro popustili. Več krajevnih napadov na naše višinske postojanke se ie izjalovilo. Tudi ob ladranski obali io sovražnik brezuspešno napadal. V zgodnjih iutrniih lirah 9. ianu-arin so nemška boi na letala napadla sovražno, ladje pred severnoafriško obalo Cirenaiko. Zadela sp štiri tr-govske ladie srednje nosilnosti. Za-nesluvo sta se »otopili dve ladii. Britanska letala so 9 januarja bombardirala k ra io v zahodni Nemčiji. • onovno so zadela stolnico v Aachuu. Vam posebej, goriški in primorski Slovenci, je namenjen spodnji ponatis božične deklaracije z obilico novih imen njenih podpisnikov. Vam, ki šele zdaj doživljate to, kar smo mi na Dolenjskem in Notranjskem okusili že predlanskim in lani, in ste zato kljub svoji prislovični razgledanosti dospeli šele na približno tisto stopnjo političnega spoznanja, ki ga ima ljubljanski sprovinčnikJ že poldrugo leto za seboj. Ni sentimenta, kadar grozi celemu narodu smrt od iztrebitve. Ni srednje poli med resnico in lažjo, ni kompromisa med dobrim in zlom. Tudi za vas, bratje s Krasa, je samo dvoje: ali greste z narodom in domobranstvom, ali pa proti narodu in s komunisti. Zaman je danes gledanje čez mejo: Angleži in Američani mislijo toliko na nas, kakor mi na karavano mravelj, ki jo srečamo na poti. Koliko je Sovjetski Rusiji do nas, ste pa itak že okusili na lastni koži: saj so se slovenski komunisti po nalogu iz Moskve rajši zvezali ne samo z italijanskimi boljšoviki, ampak celo z badogliovci — samo da so vaš nacionalizem ne bi razbohotil v škodo laškega komunizma. Hočemo ali nočemo, naš edini iskreni in zvesti zaveznik je nemški vojak, ki ima danes istega smrtnega sovražnika kakor mi: boljševizem. Nemec vam jo vrnil slovenske šole in župane, Nemec vas pusti častno živeli, medtem ko vas lastni brat ubija in požiga — in vi bi še pomišljali? Le en iskren in pošten nasvet: ne razmišljajte predolgo! Nimate toliko časa. kakor smo ga imeli mi. Čas hiti, treba se je odločiti. Pot v življenje-je danes za naš narod samo ena! POSLANICA SLOVENSKEMU NARODU! Lepa slovenska zemlja, na kateri živimo že 1.400 lot in ji s svojim znojem in delom vtiskamo svoj slovenski obraz, je danes vsa odeta v globoko žalost, žalost, ki jo je v svojih Studili posledicah prinesla vojsk«. Kdo tira danes našo zemljo, naš narod v nesrečo, kdo pobija tisoče dragih rojakov, kdo požiga slovenske domove. kdo tepta vse naše narodne in verske vrednote, kdo uničuje našo čast. kdo nas tira na rob propada, da nam grozi dokončen pogin? To dela največji in najnevarnejši sovražnik vseli krščanskih in kulturnih narodov^rmunizem. ki je pri nas l narodnimi gesli mnoge prevaral in si pod krinko osvobodilne fronte skuša uzurpirati oblast, da vzpostavi svojo nasilno diktaturo in da do konca dovrši svojo krvavo revolucijo, v kateri naj pošteni slovenski narod izgine, zgolj zaradi tega, ker hoče živeti v skladu s svojo tradicijo, v skladu z narodnimi vrednotami in da si ohrani življenje. Komunizem je dokazal z dejanji, da ni nikaka nolitika in ne ideologija, ampak najbolj surov barbarizem, ustroj nereda, zgrajen zločinski sestav, uničevalec verskih, etičnih in moralnih vrednot, uničevalec osebne in narodne svobode, uničevalec življenj, poštenih delavnih ljudi, kakor celih narodov. Zato danes boj proti komunizmu ni politika, ampak osnovna človeška in narodna dolžnost, saj sc tiče tako življenja vsakega posameznika, kakor življenja vseh narodov, — še posebno malega slovenskega, nad katerim zločinski hreznarodui komunizem najbolj besni. Vsi pošteni ljudje in vsi narodi se bore proti zločinskemu komunizmu. Tudi ogromna večina slovenskega naroda je to zlo in nesrečo sama spoznala in odklonila. Pogorišča 200 slovenskih vasi kličejo vse še zaslepljene Slovence, da spregledajo! Nad deset tisoč požganih iu porušenih slovenskih domov vpije po obnovi iz ruševin.' Preko sto razdejanih sol. prav toliko prosvetnih iu narodnih domov so strašna obsodba »kulturnega« priza- devanja komunizma. Nad 70 onečaščenih cerkva, od teh l(i požganih, so kričeči dokazi komunističnega brezbo-štva. Preko 15.000 grobov najboljših mož in žena, fantov in deklet-in nedolžnih otročičev iz vseh stanov in skupin, kliče po pravični kazni. Poleg stotin pomorjenih izobražencev je tudi 29 narodno zavednih duhovnikov. Tudi nesrečni talci so nemi, toda tem strašnejši tožniki nečloveškemu komunizmu. Blizu 10.000 slovenskih družin je raztepenih, izgnanih. Na tisoče sirot brez matere, brez očeta, so sad komunističnega nauka o družini! Koliko pa je še obupanih očetov, ki ne vedo ne za svoje žene, ne za otroke, koliko objokanih mater, ki ne vedo za otroke in ki niti njihovih grobov ne boilo mogle najti. Na milijarde slovenskega premoženja je uničenega. Tisočem iu tisočem delavcem je odvzet vsakdanji kruli. Žrtev za žrtvijo terja komunizem dan za dnem. In vse to v poldrugem letu komunističnega divjanja v majhni Ljubljanski pokrajini med 320.000 Slovenci, ne vštevši žrtev v drugih krajih slovenske zemlje. Čemu vse to? Zadnji čas je, da se združimo vsi Slovenci brez izjeme v trdno celoto in iztrebimo komunizem iz svoje srede. Po božjih in človeških postavah sin« dolžni na kakršen koli način sebe ohraniti! To nam narekuje ljubezen do naših družin iu še v večji meri ljubezen do lasntega naroda! Nihče ne more zahtevati, da naj se pošteni slovenski narod, ki hoče živeti v skladu s svojo tradicijo in braniti krščansko kulturo, da pobiti zato, da zavlada zločinski red in ustroj komunizma pri nas in v svetu. Nihče na svetu, ne posameznik ne kak narod, nima iz kakršnih koli razlogov pravice žrtvovati slovenskega naroda na žrtvenik komunizma. Kdor komunistične zločince podpira, pa naj si bo posameznik ali narod in komunizmu omogoča razmah, kliče največje zlo nad ubogi slovenski narod, pa končno tudi nase iu na ves svet! Danes odloča slovenski narod sam o svojem obstoju. Ali bo ohranil svoje življenje v veliki družini evropskih narodov, ali pa bo izginil v morju krvave komunistične revolucije. Čut samoohranitve in koristi naroda, so v tej usodni uri naš zakon! Zato dvigamo spričo tolikšne tvarne iu moralne škode na slovenski zemlji, spričo neizmerne žalosti toliko tisočev Slovencev, PROTEST proti vsakemu, doma iu kjer koli v svetil, proti posameznikom in narodom, ki podpirajo zločinski komunizem. Slovenski narod hoče namreč svobodno živeti v družbi evropskih narodov. Zato je bil po tolikih strašnih dejanjih protinarodnega komunizma prisiljen seči po samoobrambi, v katero bo še bolj povezal vse svoje sile. da zlomi komunistično zlo. Slovenci! Slovenke! Zavedajmo se svojega stvarnega položaja, zavedajmo se, da le z iztrebljenjem komunizma moremo rešiti sebe in zadobiti tisto mesto v svetu, ki si ga želimo iu zaslužimo. Zavedajmo pa se tudi, da bomo le z lojalnim izpričevanjem našega slovenstva, brez primesi vplivov nesrečne tuje propagande, mogli uspešno voditi boj zoper komunizem. Iu slovenski narod s hvaležnostjo sprejema vsako pomoč v tem boju, v katerem naj nihče ne stoji ob strani. Danes je taka urn. da je molk že sodelovanje s sovražnikom in greh nad narodom. Slovenci! Slovenke! Podpirajmo slovensko oblast, ki se v tem usodnem času odločno bori proti komunizmu in združimo se v tem pravičnem boju v enotno slovensko fronto. S tem bomo rešili narod in ga povedli v novo srečno bodočnost! Ljubljana, dne 23. decembra 1913. Andlcvic Jožef, preglednik fin. kontrole; Auersperg Rudolf, tajnik Kreditnega zavoda; Auersperg gf. Emil, ravnatelj zavoda Klemen tar; Andrejka Viktor, podpredsednik Mestne hranllnee; Ambrožič Lojze, posestnik in trgo vec; Agnela Anton, predsednik Sind. s steklom in porcelanom; dr. Alujevič Branko, predsednik Pokrajinske delavske zveze; Aleš Franc, direktor Tobačne tovarne; Antosievluz Edvard, tajnik Za v. dr.; Abram Miloš, bančni uradn k. Beg Dušan profesor; Bratuša Karel, novinar; Bric Dominik, šolski upravitelj; Bajd Franc, profesor; Beličič Vinko, književnik; Breznik Josip, ravnatelj Zenske gimnazije; Inž. Barti Ivan, direktor plinarne, dr. Bricelj Arnofit, višji mestni svetnik; Bricelj Ivan, predsednik »likarjev, pleskarjev in ličarjev; Borštnik Pavel, uradnik Poštne hranilnice; Bartol Henrik, trgovee; Bonač Franc, predsednik Sind. papirne in kartonažne industr.je. Inž. Bartl Ivan, predsednik Mnd. elktr. ind., plin. in vodovoda; dr. Božič Mako, ravnatelj Hranilnice Ljubljanske pokrajine; Bizjak Ivan, predsednik Sindikata h kurivom; Bajda Ivan, funkcionar Zveze godbenikov; Bartl Albin, Predsednik gozdnih delavcev; Bregar Ignac, Žagar; Breznik Igor, notarski pnpr.; Burger Vlado, predsednik Sind brivske in frizerske stroke; Barbič Marin, predsednik Sind. z vinom; Breceljnik Alojzi), predsednik Sind. mesarjev; Bevčar Alojzij, načelnik Skupine za zidarske, vod., kamnosefike in cementne stroke; dr. BasaJ Joža, predsednik Zadružne gospodarske banko; dr. Bajc Tone, šel' stat. odd.; dr. Breznik Anton, ravnatelj škofijske klasične gimnazije; Bitenc Mirko, profesor in bivfti poslanec; dr. Bajc Oton, prodsednik Zdravniške zbornice; Borštnik Božo, glavni urednik »Jutra«; Bajuk Marko, direktor klasične gimnazije; Betetto Julij, rektor Glasbeno akademije; BeŽek Etbin, inšpektor pivovarne »Union.«; Biskupsky, ravnatelj T. P. ]).; Borko Božidar, književnik; inž. Bevc Ladislav, bivSj predsednik Združenih rezervnih oficirjev; dr. Bajič 8tojan, univ, prof; Bolhar Alojzij, podpredsednik llolgarske ligo In književnik; in. Burja Ivan, tajnik PAD; dr. Baraga Sreč- j ko, profesor; dr. Brumen Anton, Sef prav. odseka Žel. direkcije; dr. Brabec Karl, Sef sanitetnega odseka Železniške direkcije; dr. Capuder Karl, direktor 1’ealne gimnazije; Cvetko Ernest, predsednik Sind. gostinskih delojemalcev; Elemente Avguštin, šol. upravitelj; Čeč Karl, predsednk Hranilnice Ljubljanske pokrajine; dr. Černe Ivan, direktor Mestno hranilnice; dr. Česnik Ivan, odvetnik, bivši oblastni poslanec; češnovar Slavko, uradnik ZSZ; čebun Franc, mestni vifi. svetnik. Drinovec Jože, učitelj; Dežman Josip, načelnik skupine grafikov; Duh Tine, referent Propagandnega odseka l*okrajinske uprave; Debeljak Janko, kapetan v pokoju; Debevec Ciril, ravnatelj Drame; Drenovec Lojze, predsednik Združenja gled. igralcev; dr. Debeljak Tine, književnik; dr. Drnovšek Bogdan, notarski pripravnik; Drenig T. Teodor, a rt. podpolkovnik v pok.; dr. Dobida Karl, šef finančno direkcije. Erce Franc, ravnatelj Zadružne gospodarske banke; Erjavec Lojze, predsednik Sind. tisk. in pap. stroko; dr. Frlan Vladimir, ravnatelj Splošne bolniflnlce; Finec Milan, tajnik Združenja kmetovalcev; Fajfar Matej, kolar; Finžgar Franc, pisatelj; dr. Fischinger Josip, pravosodni inšpektor; dr. Fettich Oton, odv. in predsednik SRK; Flegar Ivan, upravitelj Del, doma; dr. Frelih Ivo, ui^gistrani načelnik; Fakin Oton, ravnatelj meščansko Sole; inž. Ferlinc Bogdan, ravnatelj Kmet. družbe. Dr. Crasoli Andrej, viš. mestni komisar; dr. Grošelj Leopold, nač. mestu. fin. odd.; Gašperšič Valentin, kovinar; dr. Golia Vladimir, predsednik apel. sodišča; dr. Gosar An* drej b. minister in prodekan telin. fakultete; Glavač Franc, urednik »Slovenca«; dr. Gerlovič Franc, ravnatelj umobolnice; dr. Grapar Stane, sanit referent Slov, Dom.; Gračnar Ivan, ravnatelj Prevoda; Grčar Tit, šolski upravitelj; GJud Aleksander, načelnik skupile živilskih obrti; Golmajer Ciril, predsednik Sind. bančnih nameščencev; CerŽlnlč Anton, ravnatelj TPD; Grebenšek Venčeslav, uradnik ZSZ; Gunde Anton. Hef finačne direkcije; Groznik Alojzij, Čcvlfar; inž. Gorše Ivan. obrulovodi*; inž. Gorše Franc, Sef komer, odseka Žel. direkcije; Gorše Franc, akad. kipar; Gogala Josip, direktor Trgovske Sole; Gajšek Ivan, predstavnik bivše zveze bojevnikov; Grafenauer France, predsednik profesorskega društva in profesor; dr. Golia Adolf, tajnik Združenja industrijcev in obrtnikov in bivši poslanec; Grom Srečko, predsednik Sind. Hranilnic ljubljanske pokrn-jir.e; Guštin Rudolf, priv. uradnik; Guštin Anton, nač. transportnih podjetij; Grom Miro, podravnatelj prevozne skupine; Golobič Peter, učitelj. Horvat Janez, priv, uradnik; dr. Hribar Franc, prodekan med. fakultete; Hočevar Janko, 6ef fin direkcije; Hafner Janko, urednik »Slovenca«; Hudnik Adolf, predsednik Okrožnega sodišča; Hercog Ferdinand, upravnik opere; Hieng Ernest, predsednik industrijske sekcije Pokr. gosp. sveta; Helnrlcbar Franc, predsednik Združ. ind. iu obrt ; Holinsky Karel, načelnik skupino fotografov; Hribar Peter, predsednik Sind. oblačilno ind.; Hrovat Jakob, predsednik Sind. kem ene industrije; Hrovatin Maks, predsednik Sind. hišnih pos.; Hlebec Josip, prokurist; HirŠman Ana, Šolska upraviteljica; dr. Hauc Franjo, načelnik Tros. urada; Hojan Stanko, vodja voj. urada: Hojs Franc, pomočnik d*rektorja železu, direkcije. Dr. Ilc Josip, v. d. direktorja; Ivančič, predsednik Zveze godbenikov; Jeran Franc, ravnatelj »Narodne tiskarne«; Jošt Josip, Šef kontrole doli. žel, direkcije; Jan Maks, stro kovni tajnik; Justin Elo, slikar-grafik; Jero* vec Franc, notarski pripravnik; Jančar Alojzij, delavec; dr. Janžekovič Fran, direstor PTT; dr. Janež Ivan, zdravnik org. štaba S. D.; Jurčec Ruda, glavni urednik »Slovenca«; Jeglič Anton, ravnatelj »Karitas«; Javornik Mirko, glavni urednik »Slov. doma«; Jeločnik Nikolaj, referent Propagandnega odseka; Jakil Venče, predsednik Sindikata rudarske Ind.; Jazbec Janko, načelnik skupine zlatarjev In urarjev; Jarc Ivan, župan; Jonke Jože, bivši predsednik Delavske zbornice; Jančigaj Franc, gen. tajnik iu vršilcu dolžnosti župana. Nadaljevanje na 2. strani Naša srčna bolezen Slovenec že od oamtiveka prisega na slovanstvo. V svesti si je majhnosti svojega naroda, zato bi se — kakor otrok k materi — rad privil k mogočnemu slovanskemu . bratu, misleč, da tudi Rus medli od samega koprnenja po njem. To iluzijo ti pravoveren komunist med štirimi očmi hitro podre. Zaupno ti prizna, da spada vseslovansko poslanstvo sovjetske Rusije med čustvene rekvizite moskovske propagande, da je pa zato tem večje rusko socialno poslanstvo: Sovjetska Rusija je delavski, kmetski in narodnostni paradiž. Kolikšna iluzija! O socialnih razmerah v Sovjetski Rusiji je napisana že cela skladovnica knjig. Poglejmo, kaj pišejo na primer Anglosasi, t. j. tisti, ki jim kot zaveznikom Sovjetske Rusije pač ruhce ne bo podtikal, da hote pre-crno slikajo njene razmere. Sir Walter Citrine, generalni tajnik angleških delavskih sindikatov, znan prijatelj Moskve, je leta 1936. prepotoval Rusijo in je o tem napisal knjigo_ »I search for truth in Russia« (»Iščem resnico v Rusiji«). V njej pravi med drugim: »Stanovanjske razmere so za zahodne pojme nezaslišano slabe. Sovjetski državljan ima uradno pravico do zračnega prostora 3 X 3 X 3 m, tako da stoji v večini sob po več postelj in mora več družin kuhati v isti kuhinji. V mnogih mestih ie zračni prostor se manjši od uradno odmerjenih 27 kubičnih metrov. Lastna dnevna soba je večini Rusov neuresničljiv sen — večji liiksus kakor sa Evropce lasten avto.' Ne glede na hrano in obleko je v teh nečloveških stanovanjskih razmerah sleherna primerjava z življenjskim standardom evropskih in ameriških delavcev ne. mogoča. Pa tudi realna mezda sovjetskega delavca je globoko pod mezdo njegovih evropskih ali ameriških tovarišev. Sovjetski delavec porabi mnogo več delovnih ur. da si kup! isto obleko in pohištvo kakor njegovi zahodni poklicni tovariši, le ' še v slabši kakovosti.« J. D. Littlepage, ameriški inženir1 ki ga je prišel sam delegat sovjetske vlade prosit na Aljasko, da bi organiziral sovjetske zlatokope, je pc desetletnem delovanju v Sovjetski Rusiji (1928—37) napisal knjigo »In search of soviet gold« (v italijanjan skem prevodu: >Alla ricerea dell’oro' sovietico«, izšlo 1. 1940.). V knjigi bereš: »Sovjetska vlada ima tako neomejeno oblast, da more, če hoče — hoče pa dostikrat _— preseliti cela mesta lz enega kraja v drugega, ne vprašujoč, vali je prizadetim prebivalcem to vsec ali ne... Medtem ko so Nemci izvršili v velikem obsegu proces krvnega .čiščenja*, so komunistična ob-lastva v Rusiji odločena kar najbolj tzpremešati kri 168 narodov in plemen, ki prebivajo v SSSR. če pojde tako dalje, bo v Rusiji v nekaj generacijah nastala nova evrazijska pasma.« Eugene Lyons, takrat še goreč pristaš boljševizma. je 1. 1928. odšel v Rusijo kot dopisnik newyorške agencije United Press. Ko se je po šestih letih vrnil izpreobrnjen v Združene države, je napisal knjigo »Assigne-ment in Utopia« (v italijanskem prevodu: »II crollo delPutonia comuni-sta«, t. j. Polom boliševiške utopije). V 2. delu italijanske izdaje je na strani 23 tale pasus: »27. decembra 1929 jo Stalin izdal dnevno povelje: Kulaški sloj se ima likvidirati I Do 2. marca 1930. ko je bila .likvidacija" končana, je preteklo 65 dni. Malo je razdobij v zgodovini človeštva, ki bi se dala primerjati z grozovitostmi, nagrmadenimi v tako kratkem času. Več ko en milijon miroljubnih, delavnih kmetskih družil, — pet do šest milijonov duš — je Stalinovo dnevno povelje neusmiljene iztrebilo.« Nevtralni žurnalist Paul Werner pisec knjige »Ein Sch\veizer Journa list sieht Rufiland (»Švicarski časnikar vidi Rusijo«: Olten, Švica 1942). pravi na str. 134—36: »Delavec, ki pride 15 minut prepozno na delo. dobi prvič ukor. drn gič pa tri mesece zapora ali pa pri silnega dela. Pri več ko 15 minutah zamude ga čaka šest mesecev zapora ali prisilnega dela, če se zamuda po-novi, pa leto dni. Ne vem, ali sem srečal enega samega človeka, ki ne bi bil vsaj enkrat obsojen. Kai je država storila z vsemi temi mili joni delovnih sil. ki jih je tako do bila vsako leto zastonj na razpolago’.' Uporabila jih je za izvršitev javnih del. poslala jih je na sever Rusiji trebit gozdove, v sibirske rudnike in v vojne tovarne raztresene širom pc vsej deželi. Ti ljudje so bili tisti, s katerimi je država z najmanjšimi iz datki ustvarila ogromne gradnje, k: jih lahko občudujemo v filmskih žur-nalih. Zgrajene niso z ničimer drn f/iru kakor s tistimi var minutami zamud, ki so jih zagrešili sovjetski de lavei, ko so prišli prevozno na d lo,-Reader’s Dirrest, največji in naj uglednejši ameriški mesečnik, ie \ v v NADALJNJI PODPISNIKI BOŽIČNE DEKLARACIJE (Nadaljevanje s 1. strani) Klakočar Ludvik, urednik »Slov. doma«; Kranjc i^arko, 1» i v S j poslanec; dr. Kunc Josip, mestni v šji svetnik; dr. Kuhar Andrej, predsednik notarske zbornice; inž. Kavčič Rudclf, gen. direktor železniške direkcije; Kremžar Franc, urednik »Domoljuba«; Košiček Jože, glavni ravnatelj KTD; inž. Košir Vinko, uradnik Pokojninskega zavoda; dr. Kosti Janko, predsednik itorze dela; Kocjančič Ivana, ko \ irska delavka; Kobal Josin, tajnik »Slov. «ebelurskega društva»; inž. Kham Lado, pooblaščeni eiv. inženir; Kociper Stanko, književnik; Kokalj Ježe, namestnik \.š. drž. tož.; Kurnik Karel, uradnik; Krofta Hanuš, gen. ravnatelj ljubljanske kreditne banke; Kregar Janko, kapetan fregate v pok.; Kessler Joža, urednik »slov. doma«; Krošelj Jožko, urednik »Slovenca«; dr. K««an Ernest, odvetnik; Kosovel Stanko, urednik »Jutra«; Klein Julij, načelnik skupine steklarjev; dr. Kos Milko, rektor univerze; Krtner Franc, poveljnik Slov. J)om.; Končan Anton, ravnate*i Zadružne go >podarske banke; dr. Kotnik Franc, ravnatelj Mohorjeve tiskarne: Karte Danilo, inšpektor Poštne hranilnice; Kavčič Kajetan, direktor .Mestnega vodovoda; Klinar Peter, ravn. Hip. banke; Krek Slavko, akad.; Kisovec Ivo, predsednik Društva stan. najemnikov; Kralj J., predsednik limet, društva »Slovenski lik«; Korče Ludvik, predsednik trgovin, odseka P. 1>. Z ; Kranjšček Josip, predsednik Sind. z u.-njern in kožami; Kanc Anton, predsednik S r.dikata drogeristov; Krek Janko, predsednik .Sir-d. trgovskih zastopnikov; Kalin Pavel, 'predsednik Sur J. usi jar>ke industrije; Kržišnik Oskar, podpredsednik S*nd. viničarjev; dr. Krivic Rudclf, predsednik Mestne hranil ime: dr. Krejči Viljem, predsednik Zveze, lovskih društev: Kristan Edvard, soboslikarski pomočnik; M. Klementina, O. S. M., prednica Vršulinskega samostana; Kern Hueo, novinar; Kcbal Miloš, d jak; dr. Kodre Anton, mi-st ni višji svetu.k; dr. Kcblar France, predsednik Društva slovenskih književnikov. Dr. Lcnčar Dragotin, predsednik Slovenske. Matice; Lončar Franc, predsednik zadruge; mr. ph Lenček Milivoj, pharmacevt; Lavrič Pavel, šolski upravitelj; Ločnikar Franc, mceč. •šolski nadzornik; Lukič Zvonimir, pred*e«l.tik Združenja trgovcev, dr. Logar France, tajnik Zdravniške zbornice; Lo^ar Filip, predsed k stavbnega sindikata: dr. Leskovar Ludvik, sod. pripravnik; Levstik Vladimir, književnik; Lovše Anton, šolski uprav;telj; Lampe Vilko, predsednik sind. z manufaktornim blagom; dr. Lukman S. Franc, dekan teološke fakultete in predsednik Družbe sv. Mohorja n Leonove družbe; lupše Ivan, trgovec; Lenarčič Franc, 8<*f finančne direkcij*1, dr. Ladiha Ludevit, načell' k občega odd. železn ške direkcije; Lavrih Alojzij, predsednik tekstilnih delavcev; dr. Lunaček Aleksander, predsednik Sindikata gradbenega materiala; Lampič Polde, načelmk skupine poraožn h sairtetiiih obrti ; Laznik Vilko, predsednik Sind. trgovcev s kolesi, nafto, bencinom itd Mašič Pavel, bivši poslanec; Mihelčič Stanko, šef šolskega odseka; Majcen Franc, pred •sodnik binčmh zavodov cr d. P. D. Z.; Može Franc, predsedn k skupine oblačilne stroke; Mehle Alojzij, predsednik obč. del. sindikata, •Grosuplje; Mezetlzh Josip, direktor finančne direkcije; Miklavčič France, prokurist Zadružne gosp. banke; Marinko Jože, predsednik sind z mešanim blagom; Mikeš Jože, načelnik skup5ne tekstilcev in vezilj; Mašič Stanko uprav, sod.; inž Mačkovšck Janko, mestn pradb.: Mihelčič Alojzij, bivši senator; dr. Meršcd Valentin, primarij Splošne bolnišnice; Miklsr 'van, šolski upravitelj; Mlakar Janko, pfedsednik Vzajemne zavarovaln.ee; Martelanc Ivan. rav. VritJ. zav ; Mizcrit Edvard, profesor: dr. Mohorič Ivan, bivS! minister in podpredsednik Pokrajinskega gospodarskega sveta: Majeršlč Jansz, b;vši Župan; Mohorc Drago, šef odpravn,1*va: M*sl3j Rudolf, vodja anagrafskega urada; Miillcr Anton, v d. šefa rnčunnvod tva žel. direkcije; M Pila Garanti ni, ravnateljica Dršulinske gimnazije; Maleji?, Poter notar; Malnar Janko, podravnotelj Kreditnega zavoda. Mihevc Leopold, župan; Marinčič Ivan, gradbeni tehnik; Majce Jože, predstavnik zveze bojevnikov; dr. Magušar Arton, odvetnik: dr. Močnik Ernost, šef fi nri-čne direkcije; dr MMavec Anton, predsednik Dok zavoda; dr Mal Josip, podpredsednik Muzejskega društva zn Slov : Mihevčič Jcrip, upravitelj pomožne šole. Ncvak Avgust, ravnatelj Vzajemne zavarovalnice: Ncvak Ernest, ključavničarski pomočnik. Novak Leo, direktor Srednje tehnične gole; Ncvak Staivslava, privatna nameščen-kn dr. Namar Emil, not. pripravnik; Namec Viljem Dr Odar Alcjzi], univerzitetni profesor in prciUcdnik KTD; Osana Josip, dbektor; inž. Osvald Ant n, v 1. gradbenega odd žel. direkcije; O rin Milan, predsednik Sind. za v; rovabdli delojemalcev; Ovsenek Josip, direktor H moške realne gimnazije: Ogrin Rajko. upravnik Zanatske banke; inž. Otahar, predsednik stavbene zadruge drž. uslužbencev; O/lm rudclf; Oblak Gabrijel, župan. Pc^ačnik Franc, predsednik S!nd. z živili na debelo; dr Pogačnik Fdvard, posestnik; tir Pretnar Janko, fi»*f kulturnega odd.; Pretnar Ivan. predsednik Sind. hranilnic; dr. Puc Dinko, bivši ban: Puc Franc, urednik »Jutra«; dr. Pleničar Bogo. predsednik Vinccneijeve konference; Pleničar Josip, šolski upravitelj; Prek Stanko, glasbenik; inž. Pirkmajer Milko, pooblaščeni Inž.: Perdan Jernej, načelnik čevljarjev: Praznik Ivan, načelnik mzarjev; P»č-man Lovro, ntiCclnik skupino inštalaterjev: Pri-Jaiclj Ivan, direktor iilKtrlJii^a: Podr.orsek Anton, direktor TBPP: P!rc Anton, Cof finančne direkcije: Podbregar Franjo, načelnik pro-metnega oiltl. žel. direkcije: Pike«) Marlla, ple-tdska delavka: dr. Pirjevec Karl, direktor 'i -eovske akademije: dr. Pavlič Betiomd, sef f. mneee d;rekc'Je; dr. Pirkmajer Otmar, b vji p .dlian: dr. Pučnik Josip, mbet.: dr Po tovan Mate), urednik »Slovenca«; Pustoslem^ek Ra-§<;n, bivši poslanec in predsednik Vodnikove d užbe; inž. Petrovčič Srečko, gospodarski vo-diu »Narodne tiskarne«; Pavlin Ivan, obrtnik; Pogačnik Edvard, industrialec; Petrič Franja, predsednica Podporne iistahv.* • «* vajence; :lr. Pajnič Marko, pooblnščenee tvrdke Kotnik Franc; dr. Pirc Ivo, ravnatelj Hig. zavoda; dr. Polec Janko, dekan pravne fakultete: dr. Pu", Ludvik, šolski svetnik; Pehani Joža, generalni ravnatelj Vzajemno zavarovalnice; Pe-terln Ernest, podpolkovnik Slov. Dom.; Puc Danilo, načelnik skupine tapetnikov in dekoraterjev; Predovič Janko, predsednik Sind. trgovcev, izvoznikov živine; Pelicon Adolf* predsednik Sind. slaščičarjev: Pctarnel Ciril, profesor; Pielick Ivan predsednik Sind. s 'gadjem in zelenjavo: Pavlin Franc, predsednik Sind. z galanterijskim blagom; Pivk Oskar, predsednik sindikata hranilnic; Premrov Vladimir, predsednik sind. lesne industrije; Plan* tan Anton, predsednik sind. prometne stroke; Palk Leepold, šolski upravitelj; dr. Pogačnik Ježe, ravnatelj MarjaniSča; Potočnik Drago, tajnik Pokrajinske zveze delodajalcev; Pevec Ignacij, predsednik Združenja kmetovalcev; dr. Požar Danilo, tajnik Združenja denarnih in zav. zavodov; Prezelj France, referent Pokrajinske delavske zveze; dr. Ples Ivan, tajnik Pokrajinskega gospodar, sveta; Perko Lojze, akademski slikar; Pndbevšek Anton, književnik; Praznik Anton, Žel. zvaničnik; dr. Pogačnik Josip, šef-primarij; Požar Vinko, predsednik pekovskega društva: Petrovčič Branimir, v. d. načelnika: Pestotnik Ivan, direktor klavnice; inž. Poženel Albert, magistralni načelnik: dr. Prenncr Ljuba, pisateljica; Pušenjak Bogdan, novinar; Pelc Slavko, mestni višji komisar; Pirc Lojze, delavec. Rogina Karl, predsednik odd. polj. delojemalcev; Ravnikar Stane, urednik »Jutra«; Ra-danovič Anton, ravnatelj Gospodarske zveze; dr. RamovŽ Franc, prodekan filozofske fakultete; Remec Bogomil, predsednik zavoda za zadružništvo; Reitzen C., upravnik zavetišča v Spodnji S;ški: dr. Rus MavriciJ, mestni zdravnik; Rejc Valentin, vrtnarski pomočnik; Rottar Dragotin, poštni zvaničnik; Rade Matija, upravnik Šentjakobske knjižnice; dr. Roš Franc, odvetnik; Ravljen Davorin, glavni urednik »Domovine«; Rudolf Rudolf, vodja mestne zastavljalnice. Inž. Sodja Jože, predsednik Sind. založništva in ravnatelj Uprave »Slovenca«; Semenič Alojzij, trgovec; Strikbergar Albin, trg. so-trudnik, Sitar Lojze, predsednik Sind. trgovskih pomočnikov PDZ; Pmertnik Josip, bančni ravnatelj; dr. Skubic Štefan, uradnik; Stare Miloš, bivši poslanec: dr. Steska Monrik, prodekan pravne fakultete; dr. Slavič Matija, prorektor univerze: Sušnik Stanko, ravnatelj Vzaj. zav.; Sternen Mate), akademski slikar; dr. Sajevic Rudolf, univerzitetni profesor; inž. Simonič Primož, predsednik Slov. agronomskega društva: Sedlak Stane, uradnik Tiskovnega urada Pokr. uprave; Smerkolj Albin, predsednik Trgovske sekcije Pokr. gospodar, sveta; dr. Slokar Ivan, predsednik Pokr. zveze delodajalcev; dr. Skala Leo, upravnik Obče zavarovalnice; dr. Sagadin Anton, direktor Pok. zavoda v pokoju: Simoniti Marica, kovinarska delavka: inž. Smole Bogdan, upravitelj Pristave; Stanovnik Filip, župan; Sajovic Anica, trg. pomočnica; Sušnik Srečko, priv. uradnik; Supan Herman, uradnik; Stopar Franc, v. d. direktorja IV. m realne gimnazije; Svetelj Heribert, mestni višji svetnik. Štrukelj Ivan predsednik Slomškove družbe; Šturm Artur, kapetan v pok.; dr. Šturm Franc, dekan fii. fakultete; Šuštaršič Peter, predsednik Sind. s šolskimi potrebščinami; Špindler Jože, bivši poslanec; Škrbec Franjo, predsednik Sind. trgovcev z lesom; Štukelj Jože, direktor PTT v pok.; šparhakl Leopold, računski inšpektor PTT: d-, šolar Jakob, profesor; dr. šuklje Vladimir, odvetnik; Škoberne Slavko, urednik »Slov. doma«; Šantel Saša, predsednik Društva slovenskih likovnih umetn.; šest Osip, višji režiser drž. gledališča; Škulj Karl, bivši poslanec; dr. Štuhec Anton, namestnik vrhovnega drž. tožilca; Škrbec Matija, dekan; šmuc Lojze, tajnik Združenja trgovcev; šantič Jerko, poddirektor Pok. zavoda; Šuštaršič Anton, uradnik Prevoda; šerko Daniel, posestnik; Šlibar Anton, višji šolski upravitelj; šalj Severin, književnik; Schubert Štefanija, šolska upraviteljica; dr. Schrott Janez, šef-zdravnik TBPD. Turk Lado, predsednik Sind. ind. podjetij; Tršar Marjan, akademik; Dr. Tomšič, tajnik odseka za obrtništvo; Tosti Avgust, ravnatelj Kreditnega zavoda* Theuorschuh Ivan, bivši poslanec; Trtnik Ciril, predsednik Sind. monterjev in kleparjev; Tršinar Slavko, namestnik ravnatelja TBPD; Trebar Matija, predsednik Ssnd. trgovcev z čevlji; Tonja Ivan, uradnik Poštne hranilnice; Thuma Alfonz, trgovski pomočnik: Trškan Vinko, trgovski pomočnik; dr. Tavčar Ivan, odvetnik; Ukovič Milan, urad-nik; Uratnlk Filip, tninlk Pokrajinske delavske zvezo; tir. Ukmar Vilko, ravnatelj Opere: Uršič Andrej, Javni delavec; Urbas Miroslav, podpredsednik društva »Kazino«; Uršič Ivan, služitelj PAB; Udovič Andrej, načelnik skupine dimnikarjev. Dr Vidmar Vladimir, direktor Poštne hranilnice; dr. inž. Vidmar Milan, predsednik nka demije znanosti in dekan tehnične fakultete; Vidmar Karl, predsedn k Sind. pekov; Vadnjal Ivo, referent Prop. odseka Pokr. uprave; Vizjak Milko, podpolkovnk Slov Dom.: Velikonja Narte, književnik; dr. Voršič Alojzij, odvetnik; Verovšek Jože, predsednik Sindikata železničarjev; Verovšek Jurij, trgovec; Verbič Anton, predsednik S!nd. s špecerijskim blagom; Velikonja Jože, akademik; Vlaj Karl, predsednik Sind. živilcev; Vrančič Ivan, pod-| direktor Mestne hranilnice; Vider Jože, šolski upravitelj; Vodnik Anten, književnik;. dr. vraber Maks, profesor; Večerin Rudolf, bivši predsednik Prosvetnega društva; Vahen Damjan, književnik: dr. Vojska Karel, mestni uradnik' Vrhovec Ernest, tob. delavec; dr. Vran-čič Janko, direktor Pok. zavoda; Verbič Pavel, profesor: Virant, predsednik Dentistične zbornice: Vrhovnik Franc, tajnik Vodnikove družbe; Vcrk Karl, privatni uradnik; dr. Valenčič Vlado, podravnatelj Hranilnice Ljubljanske P krajine; Vadnjal Adolf, tajnik Pokraj nske ujira-ve; Verbič Dušan, ind. uradnik; Veble trli. Iv’v Sl poslance In odvetnik: Vrhovec Stanko, šolski upravitelj; Vrečar Fran, upravnik 1! Naredim o izročitvi pre-liskanih poštnih znamk v promet Na podlagi odstavka 2. 8 48. zakona o pošti, telegrafu in telefonu z dne 16. julija 1931 in na podlasi člena I. naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943. št. 4. Službeni list št. 273/86 iz 1943 odrejam: Pokrajinska direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani nai da v promet dosedanje poštne znamke s pretiskom. kakor sem odobril s svojim odlokom P. T. št. 14266/43 od 15. decembra 1943. Dosedanje znamke bodo po tem pre-tiskane z urno m Ljubljanske pokrajine. torej z orlom Vojvodine Kranjske in napisom »LJUBLJANSKA POKRAJINA — PR0V1NZ LAIBACH« oziroma »PROVINZ LAIBACH — LJUBLJANSKA POKRAJINA«. V promet pridejo naslednje znamke: 1. Frankovne znamke z nominalnimi vrednostmi po lir 0.05. 0.10. 0.15. 0.20. 0.25. 0.30. 0.35. 0.50. 0.75. 1.—. 1.25. 1.75. 2.—. 2.55. 5.—. 10.—. 20.—. 25.—. 50.— in ekspresna frankovna znamka po 1.25 lir. .... 2. Letalske znamke z nominalnimi vrednostmi po lir 0.25. 0.50. 0.75, 1.—. 2.—. 5.—. 10.— in ekspresna letalska znamka po 2.— lir. . . 3. Portovne znamke z nominalnimi vrednostmi po lir 0.05. 0.10. 0.20. 0.25. 0.30. 0.40. 0.50. 1.— in 2.—. Razen teh znamk pridejo v promet tudi dobrodelne znamke za zimsko pomoč, za sirote, za brezdomce in za Slov. Rdeči križ. Dobrodelne znamke z označbo »ZIMSKA POMOČ — WINTERHILFE — ali »WINTERHIILFE — ZIMSKA POMOČ« bodo imele pretisk na letalskih znamkah nominalnih vrednosti po lir 0.25. 0.50. 0.75. 1.—. 2,— in 5.— in skupnim pribitkom 100 lir. Iste znamke z enako nominalno vrednostjo in enakim pribitkom bodo pretiskane z označbo -SIROTAM — DEN WAISEN« ali »DEN WAI3EN — SIROTAM« Obe frankovni ekspresni znamki no lir 1.25 in 2.50 bosta za dobrodelni označeni s pretiskom »BREZDOMCEM — DEN OBDACHLOSEN« oziroma »DEN OBDACHLOSEN - BREZDOMCEM« in vsaka z vrednostjo pribitka 50 lir. , Z rdečim križem in označbo enakega pribitka bosta obe znamki preti-skani v korist Slovenskega Rdečega Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu Sefa pokrajinske uprave v Ljubljani. Ljubljana. 28. decembra 1943. Prezident pokrajinske uprave div. aeneral Rupnik s. r. *V KARTOTEKA SMKTI ss Varnostni organi so pretekli teden odkrili brlog v središču Ljubljane, kjer so komunisti vodili seznam za pokolj najmanj 20.000 Ljubljančanov Na novega leta dan je završalo po Ljubljani: »V Gradišču so domobranci odkrili centralo komunistične obveščevalne službe!« Nekateri niso verjeli, ker so doslej prisegali samo na še tako nore propagandne laži OF. Morda bodo zdaj, če bodo zagledali na .seznamu smrti* tudi svoje ime, izpregledali in se spokorili, kakor se je spokoril nejeverni Tomaž. Dejstvo je, da so varnostne oblasti s pomočjo domobrancev odkrile sredi Ljubljane v Gradišču št. 4 glavno središče komunistične obveščevalne službe in zaplenile v njem ogromno ko-mumsuirnega informacijskega materiala, predvsem mnogo ponarejenih potnih dovolilnic in drugih izkazil bivših italijanskih vojaških in civilnih oblasti s pristnimi uradnimi žigi in podpisi, ki pričajo, da so komunisti in badogliovci že tedaj delali z roko v roki. Med tem materialom je bil tudi točen načrt za zasedbo Ljubljane po tolovajskih tolpah ob razsulu, z navodili, kje bi tolpe dobile orožje in zaščito. Najvažnejši, pa tudi najgrozovitejši je pa nedomno ,seznam smrti*, kakor lahko upravičeno krstimo obširen seznam ljudi, ki jih je opazovala komunistična vohunska služba po vsej Ljubljani. Izvleček iz tega seznama s faksimili, pripombami itd. je objavil sobotni »Slovenski dom«. Ustavimo se ob njem, saj je najboljši dokument, kako ravnajo in kaj nameravajo komunisti s svojimi nasprotniki — in glej! — tudi s svojimi prijatelji, simpatizerji, da, celo s svojimi voditelji! Po kartoteki spoznaš, da so imeli komunisti razpredeno vohunsko službo že pred vojno, še v času Jugoslavije, po vsej Ljubljani. Opazovali so vsakogar, mu pisali ocene in ga, če se jim je zdel količkaj nezanesljiv, bodisi zaradi svojega prepričanja, svojega socialnega položaja ali pa zaradi svojega rodu, določili za likvidacijo. Ne misli, prijatelj OR, da so med temi imeni samo imena izrazitih političnih nasprotnikov, politikov, duhovnikov, časnikarjev. Ne, te so tako že v začetku obsodili na’ smrt. Med’ imeni na seznamu je mnogo .sredincev*, mlačnežev, ki se ne morejo opredeliti in so za komuniste samo nej>o-trebno breme; mnogo ofavskih pristašev, ki so jio osmem septembru celo odšli v hosto; da, tudi nekaj imen ofarskih voditeljev. Kdo bi si mislil, da- je na tem seznamu tudi ime odvetnika Lada Vavpetiča, ki je vendar član vrhovnega plenuma in od 8. septembra dalje »na terenu«? Ali pa ime inž. arh. Tomaža Štruklja, ki je prav tako v gozdovih, ne glede na to, da je prej z denarjem in drugače tolovaje izdatno podpiral? In še dosti drugih imen srečamo v tem seznamu. Imen, ob katerih se nehote začudimo, imen molih, neznat-. nih ljudi, ki so bogve kdaj nevede dregnili v komunistični program, pa bi morali zdaj pasti, .da ne bi ovirali., proletarske revolucije*. . .Slovenski dom* z dne 8. januarja ie prinesel, kakor smo že omemb, nekaj teh imen. da si jih vsakdo lahko ogleda in zapomni, ali pa morda mimogrede, čisto nepričakovano, opazi med njimi celo sebe samega. To odkritje pa ni važno samo zaradi razkritja krvavih komunističnih načrtov — o njih si je zdaj pač na jasnem vsak resen, pameten Slovenec — ne glede na to, da komunistična vohunska služba po 8. septembru šepa, saj podatki od te"a dne dalje ponehavajo, ali postajajo vse bolj netočni; važno je predvsem zato. ker bo vendarle morda odprlo oči vsai modrej-šim med tistimi, ki so ostali zaslepljeni vse do zadnjega in morajo biti zdaj zadovoljni, da so bili po zaslugi pogumnejših in odločne obsojeni na smrt samo — na papirju. U, BUjaM mv' -ji - —- - . stov konzorcija »Jutro«; Virant Stanko, direktor lista »Jutro«; dr. Vrčon Branko, urednik »Jutra«; Vidic Ciril, ravnatelj Hranilnice kmečkih občin. Dr Windlscher Fran, predsednik Narodne galerije; Wešbl Julij, načelnik skupine žele-70ricv in kovinarjev; Wagner Rudolf, predstav- S2W. zveze bojevnikov; inž Wo.nb.rger Friderik, v d. maSlnskega odd. žel. direkcije. Zoro Rudi, odvetniški pripravnik; Zupan David, tajnik preda DruStva stanovanjskih najemnikov; dr. Zupančič Rihard, univerzitetni prof in predsednik Združenja Solnikov; Zupan Miroslav, predsedn k Sind. stavbne industrije; Zehal Franc, blvSl poslanec: dr. Zdolšek Jože, odvetnik; Zemljič Janko, predsednik TBPD. Zemljič Jožko, predsednik Pokrajinskega Bind, ind nameščencev Žerjav Mihael, Int. kapetan I. ki. v pok.; živalič Frano, mizar; žitnik Rudolf, obrtn-k; dr. Žitko Stanislav odvetnik; dr. Žvokelj Dominik, podpredsednik Hranilnice ljubljansko pokr ; Ženko Josip, direktor cestne železnice; žužek Franc, uradnik Borze deln: dr. Žirovnik Janko, predsednik Odvetniške zbornice; Žilič Stanka, vodja MPZ; Žnidaršič Josip, predsed nik »Siov. čebelarskega društvo«. Titov poraz pri Banjaluki Zagreb. 6. jan. Okoli 200 ujetnikov iu nekaj sto mrtvih so izgube, ki so jih utrpeli Titovi komunistični tolo: vaji -'ri brezuspešnem uanadu proti zahodno-bosenskem mestu Banjaluki Pri tem Titovem poskusu, da bi v naskoku zavzel Banjaluko, bodočo prestolnico Hrvatske. gre za prestižni poskus tol- ki so v preteklih _ tednih doživele težke udarce, saj so bile celo Titove tako imenovane elitne čete uničene. Boliševiki so se na povelie. kakor ie razvidno iz zaplemenih listin v zvezi z zavezniškimi nacrt-i odločili, osvojiti si Banjaluko. Njih poskus so preprečili in s .tem znova dokazali, da ie slei ko prei brezuspešno sleherno prizadevanje Tita in me-govih tolovajskih tolp. Bombni napad na Travnik in Prijedor Zagreb. 5. jan. T. Hrvaški poročevalski urad iavl;a da so v zadnuh dneh teroristično napadli sovražni bombniki nole- Solita tudi mesti "rt-jedor in Travnik. Zlasti ie hudo trpel Priiedor. kier so bombe zadele bolnišnico. Doslei so izpod ruševin rešili 25 otrok. Poleg tega ie bilo tudi med civilnim prebivalstvom še 28 mrtvih in 110 ranjenih. V Travniku ie btlo ubitih 30 ljudi. 300 ,ua raniemh. Porušenih ie bilo 12 hiš. Narodno srbsko zborovanje proti Titu Beograd. 5. jan. V Kragujevcu ie govoril na velikem narodnnm zboro-vanju pravosodni minister Kuiundzic. V svojem govoru ie obiavil število okrajev na nekdanjem zasedenem področju komunističnega tolovajskega poglavarja Tita. v katerih so tolovaji iztrebili vse srbsko prebivalstvo do poslednjega moža. Več sto tisoč liudi ie postalo žrtev rovarskega dela Londona in Moskve. »Na nesramnost« te dejal govornik, »da hočeio dati lito-vim tolpam značai narodne vlade., lahko mi odgovorimo samo z utrditvuo naše notranje fronte.« Trebljenje komunističnih tolp na Balkanu Berlin. 9. januarja. T. V zadniih dneh so očiščevalne čete v bosenskih in hrvatskih gorah uničile več komunističnih tolp. Pri tem delu so iim zlasti pomagali kozaški oddelki. V bližini Sarajeva so. očiščevalni oddelki uničili štiri skupine komunistov. Tolovaji so imeli več sto mrtvih, mnogo njihovih prisilnih mobilizirancev ie Pa prostovoljno prestopilo k Nemcem. Neka obkoljena tolovajska skupina, ki se te skušala prebiti skozi očiščevalne čete. ie imela 150 mrtvih. Tudi v Grčiii so bolgarski batalioni skupaj z nemškimi četami uničili več tolp in zaieli mnogo orožja, in uniform. Bolgarske čete poročajo, da ie bilo med razkropljenimi tolovaji nekaj britanskih častnikov. V okolici Banjaluke so tolovaji, ki so delno nosili nemške uniforme, v boju izgubili 358 mrtvih. Velike izgube so utrpeli tudi po drugih bosenskih kraiih. . _ V srednji Dalmaciii.se ie očiščevalnim oddelkom posrečilo uničiti štab neke komunistične tolpe. ,V severni Črni gori so imeli razbojniki 27 mrtvih. 20 ranjenih in 16 ujetih. Vsak dan pobegne mnogo tolovaiev od komunistov k nemškim četam. V enem dnevu ie na primer na dveh odsekih prešlo k Nemcem 98 mož in sicer predvsem Srbov in Italijanov. Po izpovedbah pobeglih so komunisti pred nekai dnevi postrelili v črnogorskem mestu Baranah več Auxilie-vih častnikov Po 8. septembru se ie izdajalski Auxilio s svoiimi častniki nainrei priključil črnogorskim nacionalistom. potem ko so sc Pa približale komunistične tolpe, iih ie Pa pustil na cedilu, in se s svojimi častniki pridružil komunistom in tako zakrivil smrt mnogoštevilnih srbskih in črnogorskih nacionalistov. Zdi se. da so se zdai komunisti nad njim in njegovimi častniki maščevali zato. ker so bili Italijani v njegovi posadki nezanesljivi in so pri vsaki priložnosti skušali pobegniti. . Bosensko prebivalstvo ie očiščevalnim četam od srca hvaležno, da so lin rešile komunističnega teroria. Niihovo vGSsljG i© nosebno ori^lo no lzrnzu med sedanjimi mohamedanskimi, katoliškimi in pravoslavnimi božičnimi prazniki. Zlasti v Tuzli so hrvatske in nemške očiščevalne oddelke prebivalci nad vse prisrčno spreieli. Liudie so kakor so le mogli in znali obdarovali ranjence, ki so iih bili pripo; ljali v bolnišnico, in iim tako izrazili svojo hvaležnost in priznanje. »«»«»«*< prija, vse drugo jia fanatično odkla-n jate. . . Naše knjižne zalozbe pred vojno lanski julijski številki napisal: »Govoriti o gospodarski demokraciji v Rusiji ie erol nesmisel. Delavci so tako rekoč priklenjeni k strojem ob plačah, kakršnih ne pozna nobena država na svetu. Današnje mezite so sorazmerno nižje kakor poit carji. Ves delovni sistem je pod nadzor-stvom pravcate vojske tajne policije, tako da bi zbujal zavist celo pri egiptovskih faraonih.« No silimo vas, da gornje navedbe verjamete. Enako va: predlanskim in lani nismo silili in vas tudi danes pe silimo verjeti, da vojne se ne bo konec v štirinajstih dneh ali v dveh mesecih. Vprašanje ie le. komu koristite in komu škodite, če slepo verjamete samo tisto, kar vašim željam niso izdajale knjig, ki bi nam bile stvarno predstavile razmere v Rusiji. Namesto njih so nam servirale v prikriti ali neprikriti obliki npoteozo sovjetskega boljševizma. Da smo dobili v slovenskem prevodu katero koli od gorniih treh veleobiektivnih angloameriških knjig, bi si bil marsikdo, ki je danes v hosti. dobro premislil. preden bi bil šel tvegat življenje. dom in družino samo zato, da se naša domovina bolišcvizira po barbarskem vzoru, ki ga mora ze toliko let prenašati nesrečni ruski narod. Tako si je na naš človek ustvaril docela napačno predstavo o razmerah v Sovjetski Zvezi, tem napac-nejšo, kor so mu slovanski naočniki. skozi katere je gledal Rusijo, sentimentalno izravnali slednjo sovjetsko baidmrstvo in omilili sleherno bol.i-ševiško brutalnost. Naš človek je skratka videl v Sovjetski Rusiji vso rožnato zgolj zato. ker je želel tako videti. če bi bili Slovenci trezneje uravnali svoj miselni in srčni odnos do Rusije in do slovanstva, bi tudi nase komunistične orgije ne bile dosegle tako groznega viška. Zaverovanost v Rusijo ie namreč našemu človeku branila, da tako dolgo ni hotel videti nikakršne zveze med div.iamem na-ših komunistov in zverinstvi sovjetskih boljševikov. Kadar bo nas narod ozdravljen te slepe zaverovanosti. takrat — in šele takrat! — bo naš komunizem i zunanje i notranje dokončno prebolen. K «■ Porazi komunistov pri nas Pri Žireli V bitki pri Zireh med Nemci in domobranci na eni strani in med komunistično Voikovo brigado »o doživeli komunisti katastrofalen oor®*-Padlo ie 111 komunistov še več n n ie pa ranjenih. Zmagovalci so zaplenili mnogo orožja, med njim vec&tioi-nic in mnogo pušk. , . , To ie že drugi poraz, ki so ga Komunisti doživeli v bližini Logatca,. I ri prvem so uničili cel komunistični ba- Prispevek za Zimsko pomoč je tvoja narodna in socialna dolžnost. Zato daruj čim več moreš utrpeti. taljon. pa tudi tokrat komunistične izgube niso nič manjše. Nad Golim pri Krimu Nemške čete so nad Golim obkoble skupino komunistov. V borbi ie nadlo 150 tolovaiev. 7 so iih pa uieli in zaprli na Igu. Ti so povedali, da so razmere v komunističnih enrtMi" kal klavrne. Konec treh znanih komunističnih zločincev V včerajšnjem »Slovencu« beremo: Poročali smo že o velikem porazu komunističnih toln pri Žireh kier ie bila razbita komunistična Vojkova brigada in ie pri tei priliki padlo 111 komunistov, šest pa ie bilo ujetih. Med temi šestimi pa so bili trije -nuni zločinci: Lutar Franc s komunističnim imenom Rado. komandir prve čete. Ta ima na vesti jfTTur-o-jj'.. ov. ki iih ie lastnoročno izvrševal. Star ie 21 let. doma iz Murske Sobote, študiral ie v Ljubljani. Bil ie že nroj član SKOJ-a. dne 2. decembra 1011 pa ie odšel med komunistične tolne. — D rimi ie Božnar Polde komunistično ime »črt-haiduški«. doma iz škofje Loke ki ima tudi mnogo umorov na vesti. — Tretii pa ie Fortuna Vinko, zastopnik komandirja čete. Vsi so takoi no znietiu skušali zbežali, pa so bili na begu ustreljeni. Tako sega roka pravice po vseh morilcih in prei ali slei bodo vsi preieli zasluženo kazen. Poveljstvo domobranstva poziva Vsi prostovoljci, ki so bili dne 7. t. m. pregledani od zdravniške komisije Slovenskega Domobranstva nai se dne 14. t. m ob 9. zglasijo v li.ai-ni gimnaziji — Vegova "lica nasproti univerzo — zaradi nastona vojaške službe. — Vsak prostorniivc nai s seboj prinese hrano za ia dan pribor za jelo. čiščenie in umivanje. Poveljstvo. Promet na dolenjski progi Dno 10. januarja t. 1. se ie začel potniški promet na železniški progi LjublianaŠmarje San s temile od nudi odnosno prihodi vlakov: I. Smer Lmbliana ■ Smarie v:u». L i/U b 1 i a n a odhod: 7.50. jadll: Šmarje San prihod: 8.20. .1301. II. Smer Šmarje Sap- Liub!iin«. šmarie San odhod: 8.30. 43*_'_: L j u b 1 i a n a prihod; 8.57. 13.41 Pisemske pošiljke za tujino Pokrajinska direkcija pošte telegrafa in telefona obiavlia 8. januarja Pisemske noš tike za Nemč:e (in za ostalo tujino, ko bo .sprejemanje pošiljk zanj dovoljeno! ie treba oddajati odprte uh pošti Dri okencu Na Došilikal« mora biti napisan naslov Došilialelia ali prinašalca ki, se , morata ob prodaji pošiiike legitimirali. Pošilja;, dii ne smejo na dom like na-lepliati zna ek temveč, moraio pristojbino marati na pošti. Pisemske pošiiike za tuiino. ki uh pošta pobere iz nabiralnikov, vrne pošiljatelju V zaklonišče vzemite s seboj tudi odeie in plašče. Davfna uprava v Ljubljani opo-zaria vse one hišne lastnike ki so imeli 1. januarja t. 1. iz katerega koli vzroka orazno stanova«ie ali lokal, dl i'0 člcpn 40. zakona o neposredmh davkih to naikasneie do 14. t. m. ia-viio davčni upravi. Liui>i:an^-a porici>a opozana liufli. nai ne ostaiaio po ‘20. uri na cestah, temvef nai se toPno na minuto drže policijske ure. Kotrar bodo varnostni onrani po tei liri zalotili na cesti mu bodo odvzeli osebno izkaznico in bo naistrože kaznovan. . Prevod obvešča vse luiblianske po trošnike da bodo 2 del olia na odrezkiv-od 17 do 3t. oni. ki Pa ne nreHrfPio odrezkov za trde maščobe. n"a oo 1 del olia na odrezke od -5 do 31 l prava 1'iibljanske policiie opozar- »h Liublianitane nai se strosro drže zatemnitvenih predpisov Stanovania nai zatemne tako. da ne bo uhaial na cesto noben pramen svetlobe. Vozači in lastniki motornih vozil nai pa stro-ao paziio na zatemnitev žarometov. Policijski oraani imaio stros naloe. da priiaviio vsako kršitev teh predpisov Ker so tozadevne kazni_ žejo visoke, nai vsakdo skrbno p*12* ,..f* predpisov o zatemnitvi ne. bo Rrsi.. Sindikat tr"oveey kiinvoin opozarja liubljaiisk«' 't,0‘r0snl*ie- 'i bodo zaenkrat- lirnKo dobili premog samo Oiii -iafunliančani. ki so čisto brez kur-"tave druai moraio Pa še počakati. Trnovci sineio prodaiati premoč samo na januarsko nakaznico, pa še na te za eno tretjino odrezka mani ko navadno. Sindikat polesr teea opozarja potrošnike, da traovei drv šenimaio na razpolago in nai zato Liublian-čani. ki so ?ih že čisto porabili, aredo ponie na Krekov trs 10. na Mestno poglavarstvo Izkaznice za tobak ie mestni preskrbovalni urad začel razdeljevali upravičencem v sredo. 12. t. in. Pra« tako so ta dan trafike začele prodajati tobak in tobačne izdelke. Vsak upravičenec nai SP notem ko ie ore-uW nakaznico za tobak, takoi Driiavi v svoji trafiki da sa bo trafikant vpisal v seznam in mu pritisnil pečat na nakaznico Vsak trafikant bo smel ‘ imeti samo določeno število strank in jih več brez dovolienia mestneaa preskrbovalnega urada ne bo smel spre-ieti Upravičenci ki nakaznic za tobak ne bodo takoi v prvih dneh dobili. nai se ne oritožuieio in nai mirno počakaio. PrikrSišani ne bodo nič. sai bodo tobak dobili tudi za vse dni na- I.istek .,Družinskega tednika*- SAMO GOLA KOST! NAPISAL EDUARD RHEIN Osebne vesti POROČILI SO sej tr ujubljani: G Zupančič Lacko, akademik in gdč (>rosdana Legovičeva, aMtttrtentka. p Milan žitnik. poStni uradnik in gdč. Mimi BnhSkova. Cest*tamo! UMRLI SO: V Ljubljani: Pavla Satorijeva; France Dol. fcan; Franc Ciber; Franc Zabavnik; .Josip na Bratejeva: Fan» Žužkovo: Ivnn Zelenko; Pa* vel Pečnik; \rgela Vndnovova; Ivana Ke-iekova; Mar ja Vračkova. NaSo sožalje! Torbice, rokavice, čevlje itd. barvajte s sperialnn barvo ki nsnju ne škoduje. Efaks Napoleonov trg. Prima |ula vreče na prodaj P E I R O N A F I A Ciril Metodova 35 a (prej Tyrševa) Ležala ie med drugimi odpadki v veliii^m, temnem vedru. To torej je bil neslavni konec nje. ki jo je tok življenja s trudom oblikoval iz milijard in milijard neskončno majhnih celic najprej v hrustanec in nato v trdo, močno kost. Lepega dne je pa ta tok življenja na lepem zamrl. Sredi najprijetnejšega porajanja in zorenja. Moralo se je zgoditi nekaj strašnega. Sok, ki jo je tako poživljajoče in toplo prekrv-ljal, se je zdajci strdil v njenih žilah. Rožnatordeči plašč, ki jo je dolga leta tako nalahno in prijetno ogrinjal, so tuje roke surovo strgale z nje. Gola, mrzla in zavržena je končala v vedru, kjer se zbirajo odpadki. Tedaj je segla po njej drobna otroška roka. »Imeniten plenic je vzkliknil mlad glas zadovoljno in za spoznanje našopirjeno. Nato se je kost znašla na lepem v velikem, belem papirju, okrašenem s skrivnostnimi črnimi znamenji. »Oh,« je zdajci zamrmralo nekje med papirjem, >gotovo si zdaj hudo ponosna?« Kost ni vedela, zakaj naj bi bila ponosna. Bila je samo vesela, da je odnesla pete iz tistega strašnega vedra. »Zdaj boš kmalu krasila ustnice lepih žensk!« >... in mazala njih nežna lička!« »...umivala njih roke in njih telo!« »... negovala usnje ..jihovih slikovitih ročnih torbic in ljubkih čeveljčkov!« »... kmalu boš vezala deske v čudovito pohištvo!« »...in boš stalno med ljudmi!« »Kaj mi govoričite?« je vsa zmedena vprašala kost. »Kdo pa ste prav za prav?« »Tvoje sestre smo. izpremenjene v klej. Tudi me smo bile nekoč Vost. kakor si ti. Zdaj pa nosimo na svojih ramah posledice človeškega znanja.« »Hahaha!« se je zdajci zasmejalo iz tisoč grl okrog nje. To so bile črne arabeske v dolgih vrstah. »Me oznanjamo modrost človeka. Pisava smo. In tisto, kar veže našo barvo, je bilo nekoč kost, prav tako kakor til Me oznanjamo svetu vso znanost in vso umetnost!« »... in nesmrtno slavo nesmrtnih junakov!« »0,« je ponosno zaklical klej, »kje bi bili brez nas?« Tedaj je nekdo odvil papir. -No, ali ni to kost in pol?« je vprašal mlad glas ponosno. »Ležala je kajpak v vedru!« Nato se je kosi hitro »trkljala k tisoč drugim. Velik pokrov se je zaprl za njo — bilo je spet temno in tiho okrog nje... Nekaj časa so jo še nosili sem in tja. Nato jo je pogoltnila ropotajoča, škripajoča pošast in jo zdrobila v nešteto drobcev. Te so stresli v ogromen kotel. Bencinske pare so jo vso ovile, proniknile do njenih najbolj skritih znojnic. izločile iz njih vso tolščo in jo odplavile. »Tukaj oddajo kosti osem do deset odstotkov svoje teže v tolšče,« je dejal neki glas. »Iz njih pridobivamo glicerin, stearin, olein. smolo in milo. Glicerin zdravi razpokane ruke, nam služi za kurivo velikih topov, za zavorno tekočino pri topovskih ceveh, ščiti avtomobilske hladilnike in letalske motorje pred mrazom in nam služi za izdelavo razstreliva nitroglicerina. Glicerin ie tudi surovina za apretacijo tekstilnih in usnjenih izdelkov, za lošče. tiskarske barve, barve za trakove pri pisalnih strojih, kreme, zdravila, mila, klej. Iz stearina delamo sveče, kreme za nego polti, milo za britje, pripomočke za nego usnja, vosek. Olein pa uporabljamo za izdelovanje tiskarskih barv. kopirnega papirja, tekstilnega mila, za Čistila in za vrtalno olje. Smolo predelamo v lepenko, lešče, izolacijo za kable, pa tudi v ključavničarsko in jedrnato milo.« »In kaj se zgodi z drobci, ki ostanejo?« je vprašal neki drug glas. »Navadno jih v brezzračnem prostoru zoglenimo v. kostno oglje. Kost. no oglje uporabljamo za čiščenje mnogih tekočin. Včasih pa kostne drobce zmeljemo v ,neoklejeno‘ kostno moko, ki je zelo dragoceno gnojilo. Največkrat pa iz breztolščili kostnih drobcev izčrpamo klej. Tedaj moramo drobce vsekako najprej zmleti v drobno zrnje. To zrnje očistimo v žvepleni kisliuj in ga nato stresemo v klejno dušilo. To je ogromen kotel, kjer na zrnje najprej vplivajo vroče pare. Para izpremeni hrustanec v klej, vroča voda ga pa odplavlja. Ko to večkrat ponovimo, smo vzeli kostem ves klej. Klejno juho obelimo in zgostimo, tako da nam ostane na koncu samo trd klej. Tega lahko uporabljamo na vse mogoče načine.« »Zdaj smo pa kost menda že vendar do .kosti obrali' in izkoristili?« »Nikakor ne. Oklejena kost vsebuje še dragocene soli. Zato kostno zrnje zmeljemo v prah in dobimo tako ,oklejeno* kostno moko, dragoceno gnojilo ali pa klajo, ker vsebuje fosfor. Če oklejeno kostno zrnje sežgemo, dobimo kostni pepel. Tega uporabljajo v porcelanski industriji in za izdelovanje mlečnega stekla. »In želatina? Nekoč sem slišal, da .jo tudi pridobivajo iz kosti.« »Drži. Dobimo jo. če presno kost za nekaj dni namočimo v solno kislino. Kislina sama izloči vso mineralne snovi in jim odtegne tolščo. Kar ostane, je prožna snov: hrustanec. Razkrojimo ga, obelimo in dobimo tisto svetlo želatino, ki jo uporabljamo v gospodinjstvu, v industriji pa za emulzijo posebno občutljivih foto- OUVIRII ta SLIKE, FOTOGRAFIJE, GOBELINE KLEIN LJUBLJANA. Wolfova 4 grafskih plošč in filmov. Iz govejih parkljev pridobivamo pa posebno olje, ki ga uporabi jamo predvsem v urarski industriji, pa tudi pri izdelovanju torpedov!« Samo gola kost liinak'nja‘ naše povesti se je kdaj že razkrojila v svoje osnovne dele. Morda tiči delček nje na glavici vžigalice, ki ste si z njo pravkar prižgali cigareto: morda je pričarala odtenek zapeljive rdečice na nežna lica lepe ženske; morda pa kot dragoceno olje sodeluje zunaj na dalj njih bojiščih, pri torpedih, letalskih motorjih in avtomobilskih hladilnikih... ^hatz/nec z i® ŠPANSKI NAPISAL a RAMON del GASTILLO ^ Madridski policijski komisar nam je nekoč pripovedoval naslednjo zgodbo: Goi a Elvira je veljala v družbi mao idskih ime. ~.v za najlepšo žensko v mestu. Njen mož je bil eden izmed tistih bogatašev, ki mislijo, da lahko za di.....r dobe ne samo najlepšo žensko, temveč tudi njeno srce. Gospa Elvira je bila svojemu možu gospodu Corzuelu zvesta in bogataš se je tega tudi zavedal. Nekoč je pa v družbi spoznala Henriqua Espinala, ljubljenca žensk. Bila je izredno ljubezniva z njim in zdelo se je, da tudi njej na moč ugaja. To je njenega moža takoj zbodlo v oči. Neke noči me je gospod Corzuelo telefonski poklical in me prosil, naj takoj pridem v njegovo vilo. »Prosim, pridite tako, da vas zbrana družba v moji vili ne lo opazila,« mi je naročil. »Le tako bomo namreč dosegli svoj namen.« Ko sem nekaj minut nato prišel v Corzuelovo vilo, se je v njej zbrana družba veselo zabavala. Gospod Corzuelo me je sprejel in me peljal v svojo sobo. »Nekaj izrednega se je zgodilo v moji hiši,« mi je dejal. »Nekdo je vlomil v mojo blagajno in odnesel iz nje petdeset tisoč pezet.« »Ali mi lahko o zadevi poveste še kaj podrobnejšega?« sem ga vprašal. »Kakor vidite, stoji moja blagajna tu v kadilnici,« mi je odgovoril. »Okrog enajste ure sem nenadno opazil, da mi je iz žepa izginil ključek te blagajne. Takoj sem odhitel semkaj in ugotovil, da so vrata blagajne zaprta. S tem sem se nekoliko potolažil. Ker ima drugi blagajniški ključ shranjen moja žena v svoji skrinjici za nakit, sem z njim odprl vrata Ted..j sem z grozo ugotovil, da man jka v blagajni petdeset tisočakov.« Cor-zuel je z negotovim glasom pristavil: »Ni dvoma, da mi je eden izmed gostov izmaknil ključ iz žepa...« Potem sva odšla v plesno dvorano in gospod Corzuelo je svoje goste obvestil o tatvini. Godba je utihnila, in nekaj gospodov v frakih je prihitelo k nama. »Zahtevamo, da nam preiščete žepe!« so silili v gospodarja. Potoni sem začel croste pregledovati. Ko sem desetemu secrel v žep, sem privlekel na dan neki ključek. »To je ključ moje blagajne!« je vzkliknil gospod Corzuelo. Vest, da se je ključek našel, se je ko blisk razširila no dvorani, »tlenri-que Espinal,« je šlo od ust do ust. Elegantni gospod Espinal je na smrt preb' del in presenečeno izjavil: »Ta ključek ni moj. Nikakor si ne morem razložiti, kako je prišel v moj žep.« »Gospod.« sem mu vljudno, a resno dejal, »zelo žal mi je, a z menoj morate.« »Ze'o rad,« je odgovoril gospod Espinal. Ko sem z mladeničem odšel iz plesne dvorane, sem v nekem zrcalu zagledal izredno lepo žensko, ki je gledala za nama. Na njenem obrazu se je zrcalil neskončen strah. Peljal sem Henriqua Espinala v' svoj voz. Zasliševanje ni trajalo dolgo. »Gospod,« mi je dejal Espinal, »še nikdar v življenju niti žveplenke ni-: sem ukradel.« Tudi jaz nisem verjel, da bi bil tatvino zagrešil prijeti mladenič. Zato! sem mu dovolil, da je noč prespal v svojem stanovanju. Mož mi je prisegel, da ne bo pobegnil. Za vsak primer sem mu dal nekega detektiva za spremstvo. Proti jutru mi je detektiv sporočil, da se je Henrique Espinal — ustrelil. Na mizi polog mrtvega mladeniča je ležalo pismo z naslednjo vsebino: »Ker vem. da tudi tista dama, ki jo nad vse ljubim, misli, da sem tat, sem se sklenil* ustreliti. Morda bom tako izbrisal madež s sebe. Tistega ključa nikdar nisem imel v rokah « »Niti tatu nitj ukradenega denarja nismo našli,« je končal policijski komisar svoje pripovedovanje. »Priznam pa, da sem še danes trdno prepričan, da je usodni ključek Espinalu v žep položil sam Corzuelo. Hotel se je po vsaki ceni rešiti tekmeca.« Filatelija Naše nove znamke C. prezident pokrajinske uprave, divizijski general Rupnik, je z narcclbo, priobčeno v Službenem listu St. 2 z dne 5. januarja 1944, odredil izdajo znamk za ljubljansko pokrajino. Kaj vse bo izšlo, Je vsakdo ie razvidel iz omenjeno narodbe, ki so jo priobčili vsi naši listi. Doslej Je od te obilice znamk izšlo le 6 frankovnih in 2 portovni; to to italijanske znamke z natiskom »Ljubljanska pokrajina« In »Prcvinz Laibach« ter grbom vojvodine Kranjske. Za enkrat so v prometu frankovne znamke za 10 cent, (moder natisk), 20 (moder), 25 (rdeč), 30 (moder), eo (rdeč) in 1.25 lire (rdeč) ter portovna provizorija 30 cent. na 50 (črn) in na 5 (modor). Ha portovnih znamkah Je napis le enojezičen, izmenično na enih vrednotah slovenski in na drugih nemški, na frankovnih znamkah je pa besedilo natiska dvojezično, izmenično enkrat vodoravno slovensko, navpično nemško drugič pa obratno. Te prvo vrednosti so izšle 5. januarja, torej le dva dni po 25lfitnici prvih slovenskih znamk Iz leta 1919, verigarjev. Natisk Jo prav čeden in skrbno izdelan. Malce moti rcieča barva natiska, ker se le slabo odraža od osnovne znamke. Več in podrobneje o teh naših rnamkah pa takrat, ko bodo izšle vso vrednote. Iz življenja bobrov Ko so prišli prvi Evropci v Severno Ameriko, je tamkaj mrgolelo bobrov, ludijanci so jih spoštovali kot nekakšne posebne živali; zdeli so se jim podobni ljudem, zato so jih krstili za ,Ljudstvo bobrov1, za .Govoreče matere* in celo za .Male ljudi*. ,Slva sova*, potomeo neke Indijanke in nekega Škota, nam v svoji knjigi ,Človek in živali* pripoveduje, kako so dooili bobri ta nenavadna imena. Med iru-gim pravi, da morejo bobri razne občutke in razna čuslva izražati s posebnimi, človeku podobnimi gibi in glasovi. V pričetku svetovne vojne so preklicali prepoved lova na bobre; posledica tega je bila, da bi bile te ljubke živalce malodane izumrle. Siva sova pripominja, da je v poslednjih petih lotih potovanja po Ontariu in (juebecu na progi, dolgi več ko 4.500 km, samo dvanajstkrat srečal bobre, in sicer na prav tistem ozemlju, kjer jih je pred leti živelo na deset in deset tisoče. Gradbena tehnika bobrov je edinstvena. Te živalce delajo s presenetljivo vrtemo podirajo drevesa, jim od-glodajo veje Vse to gradivo nato odvlečejo k pro9h>ry( ^ ga jz. brale za gradnjo svoj« trdnjave. Da imajo s I -m delom matij truda, si zgrade posebne drče in po njili nato dričajo debla in veje do brega. Večji kosi lesa so potrebni za temelje; te hlode tako dolgo kopičijo drugega na drugega dokler ne sežejo nekaj čez vodno gladino. Vselej pa puste bobri tik pod gladino odprtino, vodečo skozi poseben predor v njihovo stanovanjce. Ta odprtina jim služi za vrata in .za /v07.0 z globoko vodo. Na takšno ploščad nakopičijo bobri rilo in klade. Špranje, ki pri takšni /idavi nastanejo, po zapazijo z malto, loglobe. In kadar živalce objedo vsa zanje užitna drevesa ob bregu, se lotijo primerne skupine dreves v notranjščini gozda. Zgrade si prekop, ki po njimi drevesna debla in panje spuščajo vse do jezera. Vendar tega prekopa ne zgrade prej, dokler se ne prepričajo, da je prostor, kjer rasto drevesa, varen nred roparicami, medvedi in volkovi. Za to delo potrebujejo živalce izredno močne mišice. Siva sova opisuje bobre, kako so vlačili s seboj ogromne panje in štore, večkrat težje in večje od njih samih. Pri tem delu so bobri izredno spretni in tudi potrpežljivi. Opazovalci trdijo, da bobri vsako delo, ki se ga loti jv. izpeljejo do konca, čeprav je še tako zamotano in čeprav zahteva še tako hudega napora in vztrajnosti, če živali ugotove, da so se dela lotile na napačnem koncu, spremene način, toda ne odnehajo, dokler delo ni gotovo. Posebno preseneti opazovalca njihova izredna spretnost. Če hočejo podreti drevo, ga prično glodati vselej v smeri, da pade tako, kakor ga pozneje vlečejo proti bregu. Se nikoli ni bilo slišati, da bi padajoče drevo pobilo pod seboj bobra, medtem ko ta nesreča pri drvarjih ni tako redka. Če deblo na položnem bregu ne leži v pravi smeri, da bi zdrknilo pravilno v vodo, položi živalca pod en konec debla glavo in ga s silnim naporom tako dolgo obrača, dokler ga ne zavali v pravo smer. Če en sam bober temu ogromnemu naporu ni kos, prikliče s posebnim klicem svoje tovariše, da mu pri delu pomagajo. Zdi se, kakor da bi bobri res bili zmožni preudarka in premišljevanja. Ko mladiči dosežejo zrelost — za to potrebujejo dve celi leti — zapuste starše in odpotujejo. Navadno se ločijo starši in mladiči nekaj tednov po nastopu pomladi. Poiščejo si zakonske druge in družice in se zvežejo z njimi za vse življenje, ki traja pri njih okrog petnajst let. Po parjenju si mladi parček prične iskati primerno stanovanjce. Niso vsa jezera primerna za naselitev bobrov: predvsem mora breg biti primeren za gradnjo nasipa, razen tega morajo pa v bližini domo-vališča rasti drevesa z lubjem, užitnim za bobre, torej topoli, vrbe in jelše. Ob koncu tretjega leta so bobri dorasli. Od gobčka do repa merijo približno 1 meter in telilajo 15 do 20 kil. Spomladi po parjenju dobe mladiče. Če sta oče in mati starejša, se mladiči že prihodnjo pomlad odselijo. Ogledujejo si bližnjo okolico, vendar se čisto zanesljivo v začetku avgusta vrnejo v domačo trdnjavo, da pomagajo staršem pri pripravah za zimo. Po navadi imajo pa tudi mladiči svojo trdnjavo, ki jo jim je pomagal zir.i-diti oče. Zgodi se pa tudi. da živi v eni trdnjavi več rodov, zakaj tudi bobri so včasih stari samci ali stare device in ostanejo lepo doma, v okrilju domače hiše. Med ljubkimi opisi Sive sove naj navademo samo še enega, ki je posebno zabaven. Bilo je v začetku pomladi,- ledene plošče so popokale in odplavale. Stara dva bobra sta nred trdnjavo zgradila majhen splav, da bi se pod njim mladiči lahko skrili, če bi jih napadla kakšna roinricu. M>iti bobrovka je pa mislila, da je prišel čas, ko se moraio malčki navaditi potapljanja Bobrčki so bili pravkar splezali na plavajoči splav Slara bobrovka je prijela zdaj enega zdai drugega pod pazduho in se spustila z njim z globino. Ko se je z mladičem spet prikazala nad vodo. se jim je na ,obrazih* poznalo, kako zadovoljni so, da se bodo lahko kmalu prištevali k .velikim*. Križanka šiev. 1 2 2 3 4 5 0 7 8 9 Iz_ nekega nemškega ateljeja, kjer se vadijo risarke risanih filmov: dve učenki predvajata profesorju svoj prvi osnutek za risani film, ki v njem nastopata smešna sova in gobica-popotnica. Celo v spanju budno pazijo na plen Pajek križevec celo v spanju opazi, če se kakšna žuželka zaplete v njegovo mrežo in v njej obvisi. Preden zaspi, splete namreč posebno signalno nit, ki se tedaj, ko se mreža za-guglje, strese, in s tem opozori pajka na masten plen. 250.000 lir za koder las otrok bi tehtal 1600 kil Problem st. 1 Sestavil Sigmund Lehner (1S64) Mala, bela žerka. ki se izleže iz čebeljega jajčeca, ima prve dni izvrsten, da. kar nenavaden tek. V šestih dneh neutrudljivega žrtja se žerka popolnoma razvije in nič manj ko 500 krat ;.oveča svojo težo. Če bi se novorojenček razvijal tako kakor ta ličinka, bi tehtal po šestih dneh 1600 kil. Za vse večne čase so poročeni Mormoni, pristaši sekte, ki živi v severni Ameriki, se ne poroče samo za zemeljsko življenje, temveč tudi za življenje po smrti. Če pri njih eden izmed zakoncev umre. se preživeli zakonski drug ne more znova poročiti Njegov zakon traja za vse večne čase. Rešitev križanke Vodoravno: 1. rokomalhar. — 2. osama; rt. — 3. karikatura. — 4. ko; opal. — 5. vrtavka; pa. — 6. njena; sram. — 7. Juro; ste. — 8. ah; kon. — 9. šestnajsti. — 10. tri. — 11. vajeti; sod. — 12. očetovstvo. Navpično: 1. rokovnjaštvo. — 2. »Osa«; rjuhe; A. Č. (Anton Čehov). — 3. kar; ter; saje. — 4. omikanost; et. — 5. makova; to. — 6. stativ. — :7. toast; jr (= junior. t. j. mlajši). — 8. hrup; reksist. 9. atrapa; rt; ov. — 10. Alamani (manj rabljena oblika .Alemanov1); do. Priredil in narisal Hotimir V. Gorazd R Jtev problema št. 282 1 TXh6 Ura s sedem in dvajsetimi kazalci Najbolj umetno in najdražjo uro na svetu imajo na Francoskem, v Besan-CCnu. Cenijo jo na več ko deset milijonov lir. Ura ima sedem in dvajset kazalcev. To pa še ni vse. Ta čudovita ura kaže dejanski čas v šestnajstih različnih delih sveta, razen tega dolžino slehernega leta, dneva >n noči, dalje dneve v tednu, letni čas, živalska znamenja, ure pred son-čn in vzhodom in po njem, pot sonca, gibanje planetov itd. Razen tega zaznamuje ta ura tudi plimo in oseko in je torej glede izčrpnosti in natančnosti najbrže res edinstvena ura na Svetu. Tako io ie sam razvadil, da si počasi ni mogla predstavljati že nobene njegove poti več brez sebe ob strani. Motela ie bedeti nad vsakim njegovim korakom, sestankom in razgovorom. Ljubila ga je in se bala, da bi ga izgubila Njena ljubezen sc ga je oklepala z vsemi čustvi, do poslednjega in najglobljega. V njem ni ljubila samo moškega in svojega izbranca, ampak tudi človeka, ki ii ie rešil življenje. Brez njega bi bila brezpogojno skočila v vodo, čeprav ji je takrat neznani priak s svojim nenadnim posegom njeno voljo preprečil skok v Gruberjev prekop. O, Nada bi bila poskušala to tako dolgo, da bi se ji bilo posrečilo. Nihče na svetu, izven Škobala, je ne bi bi! mogel zadržati Samo ko je on prišel, se je vrnila v življenje. Njeno življenje je bilo zdaj združeno z njim. Brez njega si ga ni mogla več predstavljati. Ce bi ga izgubila, ne bi nikjer več mogla najti smisla vsemu tistemu, kar bi jo čakalo. .. •. V tem svojem strahu se ga ie spočetka oklepala kakor šibka ovijalka močjjesa drevesa, hoteč se ob njem obdržati pokonci, toda počasi je pričela pretiravati. Ovijalka ni zdaj vzpenjala mladik samo zato, da bi našla oporo, pričela je s svojim objemom deblo dušiti. Jemala mu je vsako svobodo gibanja. Nada je postajala ljubosumna na vse, s katerimi je Dušan kakor koli prihajal v stike, zlasti pa na ženske. Trpela je, če je le govoril s katero; in če je prišla kdaj katera k njemu v pisarno tudi po poslovnih zadevah, je vedno našla pretvezo, da je šla v njegovo sobo in jo premerila nevarnost od vrha do tal. Sprva Škobal niti opazil ni tega Nadinega počenjanja, počasi se mu je pa Te pričelo dozdevati, da je njeno nadzorstvo nad njim smešno, zanj tudi ponižujoče in ne le družabno, ampak tudi službeno kvarno. Saj so tudi drugi že pričeli spoznavati, da je vrhovna nadzorna oblast v Industrijski družbi prav za prav gospodična tajnica Nada Ilovarjeva, in ne gospod ravnatelj Dušan Škobal. Zdaj je bil Dušan prisiljen spregovoriti z Nado odkrito besedo. »Ljubica,« ji je dejal, »ne bodi huda, loda povedati ti moram, da postaja tvoje počenjanje škodljivo za naju oba. V podjetju sva uslužbenca iaz in ti, in kdor ruši moj položaj, ruši tudi svojega.« Nada ga je najprej presenečeno pogledala, a ko je doumela kaj misli, )e sprejela njegovo opozorilo po svoje. Razdraženo ie rekla: »Torej rušim jaz tvoj položaj? Rušim ga ker ne dovolim, da bi nadaljeval svoje prejšnje razvratno življenje z ničvrednimi ženskami. To pomeni, da si se me naveličal in se me hočeš iznebiti.« »Nikakor,« je odgovoril škobal, osupel nad njenimi zaključki; »najmanj ne mislim niti na to, da bi nadaljeval kakšno življenje s katerimi koli ženskami, niti da bi se te hotel znebiti. Toda uvideti moraš sama, da tako ne gre. Če že ne kot človek, moram imeti svobodo vsaj kot rav-naiel) v podjetju. Moj položaj bo postal nemogoč, če boš nadzorovala vsak moj korak tudi takrat, kadar spreiemam stranke v poslovnih zadevah in izdajam službene odredbe V dobro sebi in tebi terjam od tebe, da sc vedeš v službi službeno. Pisarna ni dom,« »Tako!« je vznemirjeno vzkliknila! Nada. »Sedim naj tu v podjetju kakor 'J • ROMAN * NAPISAL MARIJ' SKALAN • nekakšen uraden inventar in mirno gledam, kako te »uradno« obiskujejo tvoje ljubice? Tega ne bom storila. Rajši odidem pri tej priči tja, kamor sem bila namenjena « Škobal ni vedel, kaj naj slori. Zavedal se je natanko, da ji njenega postopanja ne more več dovoliti, a obenem se je prav tako bal, da bi utegnila zares izvršiti svojo grožnjo. Sklenil je torej postopati previdno in počasi. Zlepa jo mora pregovoril, da bo varovala ugled njegovega položaja vsaj toliko, da mu ne bo odkrito škodovala. In čeprav ga je njeno sumničenje, da »uradno« sprejema svoje ljubice, užalilo, je vendarle spremenil glas, ko ji je rekel: »Razumem te popolnoma: bojiš se zame. To mi je najlepši dokaz, da me zares ljubiš. Menda pa tudi ti ne moreš dvomiti v mojo ljubezen? Če bi dvomila, bi mi prizadevala nai-večjo krivico. Odkar si moja, nisem niti v mislih hrepenel po nobeni drug;. Če bi to hotel, bi te ne bil postavil sem v pisarno in te ne bi vodil povsod v svojo družbo. Če tega ne uvidiš, ne vem, kaj naj še storim, da te o tem prepričam? Toda liudje gledajo na vso stvar drugače Naši uslužbenci se posmehujejo za hrbtom mojemu položaju ob tvojem nadzorstvu,; in poslovni prijatelji so zlovoljni, če jim ne dovoliš, da bi v miru govorili z menoj o zadevah, zaradi katerih prihajajo. Pričeli so se celo pritoževati pri predsedniku upravnega sveta. Zadnjič sem komai pomiril lastnico pletilnice, gospo Tra-venškovo, da m užaljena odšla k naši konkurenci, ko se na vse moje namige nisi hotela odstraniti iz sobe in dovoliti, da ženska govori o svojih poslih samo z menoj. Govorila je o kreditnih zadevah, ki odkrivajo ozadje njenega podjetja, ki mora iz razumljivih razlogov ostati javnosti neznano. Če je zahteva, da ne bo govorila o tej stvari niti pred mojo tajnico, ampak samo pred menoj, tako odločna kakor je bila njena, jo je treba brezpogojno spoštovati. Navedel sem ti določen primer, a takih je veliko.« »Dobro,« je rekla Nada, še vedno prav tako razburjena kakor prej, »recimo, da je res, toda na^ tak način se lahko zapreš tu v svoio pisarno z vsako žensko, ki te obišče in lepo izjaviš: »Gospa, ali gospodična prihaja k meni po poslih«. Jaz pa nai stojim pred vrati ali sedim v sosednji sobi pri pisalnem stroju in mirno, ko da se nič ne dogaja, opravljam svoje delo. To ni mogoče, če te ljubim.« »če me ljubiš, mi moraš tudi zaupati!« je dejal Dušan nejevoljno »Preveč vem, kako si živel doslej, da bi ti mogla tako popolnoma zaupati,« je rekla Nada. »To, kako sem živel prej, ni čisto nič važno. Nobene izmed tistih žensk nisem ljubil. Ko sem se odločil zate, sem se vendar prej vprašal: »Dušan Škobal, ali hočeš živeti dalje kakor si doslej, ali pa hočeš spremeniti način svojega živlienja in ostati Nadin? Če hočeš ostati tak, kakršen si bil. potem pusti Nado, če pa ne moreš pustiti Nade, potem pusti vse drugo!« Moja odločitev ti je znana: odločil sem se,zate. Torej...« »Človek dostikrat napravlia sklepe, pa pridejo priložnosti in vsi splavajo po vodi,« je rekla Nada. »Oprosti,« ji je ugovarjal - ušan, »če bi bilo tako, zdaj sploh ne bi razpravljal s teboj. Kaj pa bi mi bilo tega treba? Menda ne moreš tajiti, da si ne bi nakopal na vrat te zveze, če bi hotel biti svoboden? Nič na svetu me ne bi moglo k temu prisiliti. Zato bodi pametna! Ljubim te, tvoj sem, ves tvoj, zato mi zaupaj in skrbi, da mi tvoja ljubezen ne bo v napoto ali celo v pogubo! Ljubica! Dragica!« Stopil je k njej in io pritisnil k sebi Naslonila se mu je na prsa in zaihtela. Razum ji je govoril, da govori Dušan resnico, toda srce ie s svojimi nerazumnimi čustvi vendarle bilo močnejše. In v tem spopadu med razumom in srcem se je porajala trpka bolečina razklanosti, ki je poslej ni hotela več zapustiti, vsaj ne popolnoma. Nada se je trupla, da bi zatrla nagone svojega srca in o^ala v službi taka, kakor da med njo in Škobalom m nič drugega kakor uradno razmerje, toda če se ji je to na zunaj V 24 URAH barva. plisira io kemično čisti obleke, klobuke itd škrob, m svetlobka .-»rajce. ovratnike za pestniee itd Pere. suši. monua in lika domače perilo Parni čisti postelinr perje in puli tovarna J.OS REICH L .1 tl B l .1 A N A tudi često posrečilo, na znotraj se ji ni. popolnoma nikoli. Bila je preveč neposreden značaj, da bi mogla igrati dvojno vlogo. Vendar se je položai za nekaj časa izboljšal, a le za nekaj časa. Potem je nenadno treščil v to navidezno tišino nov in mnogo nevarnejši spopad. Nekega popoldneva v mesecu marcu je prišla k Škobalu v pisarno lepa in elegantna mlada gospod čna, Milena Jelšanova, sestra Dušanovega starega prijatelja, vodje nekega zastopstva v Beogradu. Pozdravila ga je kakor prijatelja, govorilo z njim‘o tem in onem in mu povedala, da ie pripotovala v Ljubljano z bratom, ki' pa ima trenutno važne m neodložljiv-posle in zato ni mogel sam k njemu Poslal je nio, da ga povabi za zvečer v restavracijo hotela limona, kjer bi se porazgovonli o nekih mogočni poslih, spili skupaj liter vina in se po dolgem času spet prijateljsko pozabavali Povedala mu je tudi, da ie zaročena, da se bo v kratkem poročila in se bosta tako najbrže videla zdaj zadnjič pred njeno možitvijo Škobal se je teh novic razveselil Vladimir Jelšan je v Ljubljani. Njegov Vladimir, s katerim sta preživela skupaj dobršen del dijaških let in si ostala tudi potem iskrena tovariša. Mimo tega Milena. Poznal jo je že od časa,, ko je shodila in bila sta si skoraj ko brat in sestra. Mnogo sta se šalita, toda ljubezni med njima ni bilo. Dušan prav z& prav niti sam ni vedel, zakaj je ni bilo, saj je bila Milena ena najlepših deklet, kar jih je poznal. Toda zgodi se često, da sla si dva tovariško preblizu, da bi se mogla med njimi razviti ljubezen moškega do ženske ali ženske do moškega. Tako ie bilo tudi tu. »Seveda pridem!« je vzkliknil Škobal. »Ob dvajsetih bom v Unionu. Pozdravi Vladimirja! Zelo sem vesel « Ker je Milena vstala, je vstal tudi on in ji iskreno stisnil roko. »Na svidenje torej, Dušan!« je rekla Milena in odšla. Na vratih je skoraj trčila v Nado, ki je pravkar hotela vstopiti. Ozrla se je po njej in se začudila čudni razdraženosti in sovraštvu, ki je žarelo iz Nadmega pogleda, s katerim io je premerila od vrha do tal, toda dalje se za to ni zmenila Odšla je ponosno vzravnana, kakor vedno Toda Nada je planila v Dušanovo sobo kakor brez uma. Prihod Milene Jelšanove je bila opazila že takoj .'n potem je trpela peklenske muke, ko se je hotela premagati in si dopovedati, da je prihod te tuje lepe ženske ne sme brigati in mora Dušanu brezpogojno zaupati. Kljub temu m zdržala Kakor tihotapka se je po prstih splazila do Dušanovih vrat, naslonila uho na les in skušala prisluškovati njunemu razgovoru. Ni ii uspelo. Glasovi so bili preveč nerazločni Zato je pričela previdno odpirati vrata da ne bi zaškripala. In ko je nastala mala reža, ie slišala razločno konec Mileninega in Dušanovega razgovora: »Seveda pridem... Zelo sem vesel... Na svidenje, Dušan...« Nihče na svetu ie zdaj ne bi bil mogel prepričati, da lepa ženska, ki je pravkar odšla, m obiskala Škobala v popolnoma zasebnih in ne poslovnih zadevah. Mimo tega je sama slišala, da sta sc dogovorila za sestanek. Torej se le shaja s svojimi ljubicami celo v pisarni! Torej le laže in jo vara! Torej ji je le govoril zadnjič tako samo zaradi tega, da bi io preslepil! Toda Nada se ne da preslepiti. »Tako!« je kriknila, tresoča se po vsem telesu. »Nemara boš tudi zdaj tako nesramen in boš trdil, da je bila la pri tebi po trgovskih poslih?« »Ne,« je odvrnil Škobal čisto mirno »prišla ie k meni v popolnoma zasebnih zadevah Sestra je mojega prijatelja Vladimirja jelšana, ki je prispel na kratek obisk v Ljubljano in me povabi! zvečer na razgovor« »Na katerega pa ne boš šel!« je ukazujoče dejala Nada »Kdo mi bo tc) prepovedal?« io je vprašal nejevoljno. »laz!« je kriknila Dušan je prej nameraval povabiti zvečer na sestanek z Jelšanovima tudi Nado, toda njen sedanji nastop ga je od tega odvrnil. Ne, ne bo je povabil, je sklenil; zanalašč ne! Mora jo odvadili lubosumnosli in skomin po strahovladi, ki jo hoče uvesti nad njim. Nobena ljubezen do nje ne more biti tako velika, do bi se zaradi nje odpovedal svojemu človeškemu dostojanstvu. Kajti kaj naj bo to, kakor ponižanje do sužnja, če se ii še zdaj vidom? Zato je sklepi! ostati neizprosen in ji ie odgovoril: , , »Nikoli! Nihče na svetu mi nima pravice prepovedati, da ne bi sme! ohraniti prijateljstva do svojih prijateljev še izza otroških let. Tudi če bi bil s teboj že poročen, mi tega ne bi smela ne mogla prepovedati.« »Dobro,« je zakričala, -potem sva opravila!« »Bodi vendar pametna,« jo je skušal pregovoriti Škobal. »Saj si sicer intHigentaa ženska, jelšan in njegova sestra sla moja prijatelja. Milena je zaročena in se bo v kratkem poročila. Mimo tega potrebujem Jelšana tudi za poslovne zadeve. Pa tudi če vsega tega ne bi bilo: človeškega dostojanstva mi ne smeš jemati Ali bi še mogla biti potem ponosna na tako šlevo?« »Dejala sem, da sva opravila, če greš!« je ponovila Nada. Kljub vsemu odporu se je še dalje trudil, da bi jo pomiril in ji dopovedal, kako nemogoče je to, kar terja od njega, a ko je dokončno uvidel, da je ves njegov napor zaman, ie hladnokrvno dejal: »Kakor hočeš!« Ne, zdaj se ie v Dušanu Škobalu nekaj zrušilo. Tc, kar je Nada terjalo od njega, je bilo (Jčftveč. Tako daleč ne more pod nobenim pogojem, pa naj se zaradi tega tudi razbije njuna ljubezen, ali naj Nada odide kamor koli hoče. Brez človeškega dostojanstva ne bi mogel živeti. Taka podrejenost ženski muhavosti in neuvidevnosti bi bila pekel XI Ko je Nada tisti večer odhajala iz pisarne, je bila tako razburjena, kakor še nikoli dotlej. Takrat, ko se je po prelomu z očetom znašla na cesti in je zatrdno sklemla končati si živ-henie, v njej m bilo takega nemira. Tudi na most ie šla čudovito mirna in kakor duševno nenavzočna. Obdajala io je nekakšna megla otopelosti Zdaj pa so trepetali v njej vsi živci. Zaman jo je njen razum skušal po-mir ti Z vso svojo silo logike ji je hotel dopovedati, da ne postopa pravilno in niti ne pametno. Dušan je vendar dozorel človek, ravnatelj nekega podjetja, človek družbe in je zato čisto nemogoče, da bi ga mogla ali samo smela izločiti iz sveta, vtakniti v nekakšno kletko in ga imeti v njej zaprtega kakor jetnika Njegov položaj bi s tem postal nemogoč. Pa tudi ona soma ne bi mogla biti zadovoljna s takim moškim Vse to je bilo tako očito, ko da stoji na dlani, hi vendar... Nad Nado je vladala neka sila, močnejša od logike razuma Ta sila je bila ljubezen s strahom, da bi ga utegnila izgubiti In ta ji je govorila s strahotnim glasom neizprosnega mučitelja: »Ta ženska je njegova ljubica. Nobenega dvoma ne more biti. Samo zaradi ženske, ki jo ljubi bolj kakor mene, se je mogel tako silovito upreti moji zahtevi, da ne gre k njej. Vse one, zaradi katerih sem se doslej vznemirjala, niso bile nevarne, saj sc je vedno dal pregovoriti. Ta je nevarna. Kaj naj storim?« Premišljevala je in kovala načrte, kako bi mu pokvarila sestanek. »Šla bi v Union, stopila pred tisto žensko in ji spričo vseh ljudi povedala, da je Dušan moj in naj ga pusti na miru,« si je govorila. »Vsi gosti bi postali pozorni. Njo bi bilo sram. Pobegnila bi in Dušan se potem nikoli več ne bi usodil Upreti se moji volji. Da tako bi bilo najbolje.« (Dilie prihodnjič) D □ KULTURNI TEDNIK Dva ljudska zbornika Za Novo leto smo dobili Slovenci dva nova liudska zbornika: Razglednik »Jutra« in .»Slovenčev koledar«. Razglednik »Jutra«, ki ie izšel tokrat prvič.ni koledar, ampak poljudni zborni’, v čistem smislu besede. Tiskan v formatu velike četrtinke na 288 straneh in z m no cimi ilustracijami, vsebuje predvsem delo urednikov »Ju-trovega« konzorcija, od leposlovja in eseja do drobnih raznoterosti Leposlovni del ni posebno izrazit, posebej pa zasluži omembo V. Levstika novela »Rusal! "«. Krepkejše ie prevedeno leposlovja M,,j esgjj so tehtni pri-r,pevln B Borka, a pozornost vzbujalo tudi L. Justino sestavki o Prešernu, zlasti Sostavek/Nšonetuj venec«, nov donesek l< oresejmiarvnm. Upoštevanja vredni so članki o na^emstisku, zlasti o. doba komunizma«, a nrav tako vzbuja pozornost tudi spis o zvezi .Japonca lonatiie z rusko revolucijo. Na vzhod ?as vodi sestavek »Lov na volkove v Kirgiški stepi« katerega ie napisal dr. Loka,. no doživljajih Srečka Lapornem. Med pomembne Drisocvke moramo šteti dalje dr. S. Bevka pregled zuvalstvo v Evropi«. Športnike bodo zanimali športni prebledi zlasti o rekordih in rekorderjih delo L. Strune m /.. Gosaka Ostalo ie drobiž naimlieneišili vrst Močno pa pogrešamo v zborniku DriSDevkov in pregledov o domačih dogodkih in problemih. V zadimil letih. in z,asti v lanskem, ip doživela naši, 0žia domovina usodne dogodke, o katerih ni be-•cdc. Celo &mri pomembnih Slovencev,1 kakor n. pr. dr. Alberta Kramerja, ni našla v zborniku odmeva da ne govorimo o kulturnih in drugih takih dovod k ;h in pojavih, doživi iaidi in iubneiih. Nobene besede ni dal ie o naši Primorski, ki ie postala nrav ob koncu lanskega leta tako aktualna. Nai bi prihodnij zvezek izpolnil to občutno vrzel! »Slovenčev koledar« ie. kliub koledarskemu gradivu na prvih straneh. [!l(h zbornik. obsegajoč v veliki četr-tinki 240 strani in bogato obilico ilustracij. »Slovencev koledar« ima širok krog sodelavcev, predvsem pa obilico izvirnih prispevkov z aktualnimi domačimi problemi z vseh področij. Leposlovje ie obilno zastopano zlasti po mladih pesnikih in pisateljih »Dom in svPtovega« kroga med katerimi nai omenimo pesnika S. Šaliia in pisatelje Kocipra, Krivca in Simčiča, starejši rod predstavliaio mimo drugih 1 regelj. Jalen in Majcen. Bogato ie eseisko gradivo in zlasti še domače kromstično izza zadniih časov. Sem spadajo članki o Liublianski pokrajini v letu 1942./43.. »Slovenci v ogniu revoluciie« (F. Glavači. »V Ljubljani 8. in 9. IX. 1943« itd. Med ostalim gradivom so pomembni prispevki; Ob lOOletnici Bleiiveisovih »Novic«. Slovenščina mednarodni jezik pred IGO leti. Kremžarjevi sestavki 0 Valvasorju jn drugi. Prav posebno P v.vi,\ ■ zas,Iy?it° informativni spisi o nasi Primorski in Primorcih: »Jadransko Primorje« (D. P l, »p() sončni primorski deželi« (I*. Kremžarl »Obrazi z Jadranskega nrimoria« in spominski spis o Ivanu Trinkti. »Pevec poznb-liene dežele« ki nam prikazuje Beneško Slovenijo. Vsi ti prispevki so bogato ilustrirani. Primorska ie prikazana v 28 fotografijah in risbah ter v posebnem zemljevidu, med katerim! Pogrešamo izmed nomemhneiših kra-te.v le Postoino, Idriio. Vipavo. Ajdovščino in obalna mesta severne Istre. Ostalo izvirno gradivo izponolnhiieio Steletov spis o Jezusovem in Marijinem srcu v umetnosti, dr, T. Debelinka obširni prikaz »Kulturnoplov-stveni iubileii v 1. 1914.«. Krošlievi članki o dr. J. E. Kreku in dr. Korošcu. Volčev donesek »Mošeniski župnik Andrej Novak obdolžen čarovništva«. Steskova spisa o razlagi nekaterih krajevnih imen in o naistareiši slovenski igri. in mnogi spisi iz našega in tujega gospodarstva itd. Tako je v letošnjem »Slovenčevem kole-darju« zbrano najrazličnejše in dragoceno. zlasti domače gradivo ki bo ostalo traien in pomemben dokument časa. Vsekako ie len zbornik, tudi po bogatem ilustracijskem gradivu in prikupni grafični opremi a predvsem po kvaliteti in aktualnosti prispevkov. in Nova slovenska opereta Kakor v izvirni drami in komediji. Slovenci tudi v izvirni ooeri in opereti še nismo razvili tistih stvarialnih sil, kakor smo iih na drugih umetnostnih področjih. Razen nekai iziein ie vse le prigodniško in navadno sploh ne doživi novih uprizoritev. Med tem na. ko ie naša operna produkcija v zadniih letih sploh zastala, smo v operetni le še aktivni. To ie izpriča! naš najvztrajnejši operetni komponist g. .Janko Gregorc s svoio naino-vejšo opereto »Melodije srca«, ki ie doživela krstno predstavo v naši Operi v tednu pred Novim letom. Gregorc ni novinec in. če od koga. smemo prav od njega upravičeno pričakovati, da nam bo s svoio vztrajnostjo končno res ustvaril pravo slovensko opereto. »Melodiie srca« dokazujejo lepo rast in dozorevanje. Ta nainoveiša njegova opereta ie v vsakem oziru nad prejšnjimi poskusi in izpričuje dovoli znanja, vztrajnosti, resnosti in samoniklosti. Mirno lahko zapišemo, da ne zaostaja v ničemur za sorodnimi operetami. ki dosegajo uspehe na tuiih odrih. Tudi libretistu g. Stepančiču se ie posrečilo napisati snre-romliivo delo, četudi še ne dosega tistega vzora, ki bi si ea želeli. Režijsko ie pripravil novo opereto gosp. Frelih, glasbeno skladatelj sam. koreografsko inž. Golovin. scenično oa g. Franz. Vsi. slaipai z vodstvom, so se potrudili, da ie bil krst v gledališkem oziru na našem višku, kar ie opazilo tudi gledališko občinstvo, ki je spreielo delo skladatelja, libretista in ostalih pri premieri in reprizah s toplimi simpatijami. Tudi zasedba in izvedba Sta vredni pohvale, tako pevsko kakor Igralsko. Prepričani smo. da bodo Gregorčeve »Melodiie srca« še Često napolnile našo Opero. jn HUHOR Učenčeva modrost Učitelj: »Katere ptice imajo krila, pa vendar ne znajo letati?« Učenec: »Mrtve, gospod učitelj.« Dober odgovor »Kai bi delal, če bi podedoval pol milijona lir«? »Dve leti nič.« Junak »Gospod, ne morete si misliti, kako lepo vas je bilo videti, ko ste ne meneč se za nevarnost, skočili v vodo, samo da bi potapljajočega se rešili.« »Da, da... samo rad bi vedel, kateri nesramnež me je od zadaj sunil.« Razumljivo »Povej, mati, kje si se z očetom spoznala?« »Nekoč sem se s čolnom vozila po nekem jezeru. Na lepem sem pa padla v vodo in se začela potapljati. Tedaj jo tvoj oče, ki je stal na bregu, skočil v vodo in me rešil. Pri tej priložnosti sva se vzljubila.« »A tako? Ali misliš, da mi zato oče zmerom tako brani, da bi se učil plavanja?« Na kmetih Slikar Čopič pride na kmete, da bi slikal kravo. Pi d neko hišo ustavi kmetiškega sina in ga vpraša: »Ali bi lahko slikal vašo kravo?« Fant odide v hišo, da bi povprašal mater in očeta. Čez nekaj časa se vrne in de: »Oče je rekel, da lahko, mati pa pravijo, da je krava že pet let rjava in naj rafti kar takšna ostane.« Mali modrijan »Jurček, ali si prilepil na pismo znamko, preden si ga odnesel na pošto?« »Ne, očka,« se odreže Jurček. »Čakal sera pred poštnim nabiralnikom toliko časa, da me ni nihče videl, potem sem pa pismo brez znamke urno spustil v predal.« Z otroki jo križ Gospod Čep je odšel za štiri naje' dni na kmete na počitnice. Ko se ne koč pogovarja z gospodarjem hiše, v kateri stanuje, se pohvali: »Veste, moj sin je pesnik.« »Z otroki je pač križ,« zavzdihne kmet »Moj je lovski tat.« Kaj naj povemo otrokom o smrti? Otrok- poqosto muči sirah pred smrtjo ltiihovih naibližjih. Kdo se nc spominja, da ie iudi sam doživel trenutke takšneqa otroškeaa smrtneqa sirahu? Nekateri otroci ta strah prikrivajo s tistim cjanlivim instinktom, da jim bodo odrasli kai slabeaa od-qovorili na njih vprašanja qledc smrti. Druqi spet, mani plašni, upajo, da jim bodo odrasli pomaqali iz stiske m vprašujejo: »Mama, ali morajo vsi ljudje umreti?« Kolikor toliko spreten dušeslovec bo takoj spoznal, da bi otrok na takšno vprašanje rad slisal odqovor: »Ne vsi, ljubček moj. ti in laz ne « Poqosto vpraša otrok: »Mama, ali moram tudi iaz umreti? In očka iudi?« Ta vprašanja so odkrita in preprosta zato mora biti tudi odqovor na-ije odkrit, toda vendar tako oblikovan. da nc rani otrokove občutljive čudi in da dobi v niem otrok kljub resnici tolažbo. , tMaqor tistim materam, ki otrokom ha takšno vprašanje lahko brez obotavljanja povedo, da nas po smrti čakajo v nebesih prekrasni amtelčki E zlatimi lasmi in srebrnimi perutnicami in da bomo tudi sami postali takšna čudovit# bitja. Vendar se mi zdi pa še boliše če obrazložimo otroku smrt kot doloo, dolqo spanje; iz teqa sna se zbudimo nekje, kjer ie vse lepše in vse boliše kakor pri nas na zemlu-!■ Denimo pa. da mati sama nima to-fiko domišljije in qovorneqa daru, da bi znala tako verno popisati otroku sliko nebes onkraj smrti. 1 edat nat |>e pa zateče k sv. pismu ah pa k de-om velikih pesnikov in umetnikov in ie bo ii zmanjkalo snovi za opis >nostranstva. Vendar nai se starši zavedajo, da fnorajo na otrokovo vprašanie. ali morajo vsi ljudje umieti. odkrito odgovoriti. Pomanjkljiv ali zlaqan od-qovor uteqne biti za otroka pozneje hudo razočaranje. Pri odqovoru se moramo kajpak ravnati po otrokovi duševnosti in nieqovem temperamentu. Nikoli pa ne smemo odqovoriti tako, da bi obremenile otrokovo občutljivo dušo s kakšno nejasno ah celo orozotno predstavo o smrti in onostranstvu. Med naboljšimi odqovori se mi zdi tale: otroku priznajmo, da morajo sicer vsi ljudje umreti, toda po smrti se preselijo v boljše in lepše onostranstvo. kjer najdejo svoje starše in svoje najboljše prijatelje in kier ni nobencoa trplienia. Smrt so samo vrata, ki moraio skoznje prav vsi ljudje, da lahko pridejo v lepši, boliši svet, v raj Otroku moramo preqnati misel na smrt tako, da ji odkažemo nevažnost v našem življenju. Zato ne smemo pred otrokom kazati qloboke žalosti za pokojnini sorodnikom, ker nam otrok ne more verjeti, da ie odšel v boliše življenje, če vsak dan jočemo za njim. Krotimo svoja čustva in jim dajajmo duška samo, kadar smo čisto sami in nas ne opazuje budno otroško oko. Prestrašeno otroško dušico potolažimo tudi z besedami: »Po smrti pridemo k ljubemu Boqu. ki nas je vse na svetu ustvarik Tamkaj je samo veselje in nič žalosti Seveda pridemo pa v rai vsi šele po smrti in ne prej.« Se zmerom bo ostal ta problem zelo težak, zato se qa moramo lotiti le z veliko previdnostjo in tenkočutnostjo. Ljubeča mati in skrben oče bosta pa že našla pravo pot. da bosta sprostila otrokov strah pred smrho in rekla malčku pravo besedo o pravem času. in) NAS NAGRADNI NATECAI kotiček za praktične gospodinje Za vsak prispevek, objavljen v tei rubriki, plačamo 10 ur Grahova rižota Namoči nreišnii večer primerno kp- feino si ...a. da se dobro zmehča. Na msti ali oliu zarumeni čebulo, dodat trah (ki si ca lahko že preje pustila nekaj časa vreti), nekoliko paradižnikove mezge in dišave in zalil z vodo. v kateri si raztopila po okusu 1 do" 2 jušni kocki. Ko vse to dobro prevre, dodai potrebno količino riza in zalivaj z vročo vodo. M. M. Li. Okusna poslastica za otroke Rumeno kolerabo nastrgaj na drobno in jo kuka; približno pol ure. da postane mehka. Pretlači io in dodat nastrgana iabolka (dve do tri) vse dobro premešaj in postavi za nekai casa na ogeni. Po okusu lahko dodaš se prav malo sladkorja in sok citrone, ki ga lahko nadomestiš s citronsko, kislino (»Citronin ). Se toplo serviral otrokom po kosilu kot poslastico, ki vsebuje mnogo vitaminov in drugih mineralnih snovi. ki. so otrokom v teh časih zelo potrebni. Isto ied lahko pripraviš tudi za dojenčka. ko ga začenjaš že hraniti z žličko. le da ne primešaš citronskega nadomestka. ”• "• M. Krema iz kondenziranega mleka Vzemi 1 kozarec vode in vanjo vmešaj toliko kondenziranega mleka v prahu, da dobiš zelo gosto in gladko tekočino. Temu dodai še ščepec vani-lijeveea sladkorja in trd sneg enega beliaka. Iz tega dobiš lepo belo kremo. ki io lahko s par kapljicami malinovca lepo rožnato pobarvaš. 1 orabis jo lahko kot samostojno poslastico ah pa kot nadev za kako drugo močnato ied. A. N. * Za vsak prispevek, obiavljen v s Kotičku za praktične gospodi n ie<:. plačamo 10 lir Znesek dvignete lahko takoj po objavi v naši upravi. I o pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več taksnih nakazil. — l n-spevke naslovite nn Uredništvo »Dru-zinsketta tednika«. Količek za nrak; tične irospodinie. Linmuuia, 1 ostni predal 253. Kaj pripoveduje psihologinja za otroke 0 deklici, ki ni hotela jesti Neka mati me ie vprašala, ali nai svojo dvoletno hčerko prisili, da bo jedla, Otrok namreč nikakor ni hotel testi. Imela io navado, da ie krožnik s hrano kar odrinila, ne da bi io poskusila. ali so ie pa pričela po nekai žlicah s krožnikom in žlico hirati in ie razlivala hrano Po mizi. Ce to te mati posvarila, ie ni poslusala. Ce tl je na liotela vsilili nekai žlie. te zaprla usta in iih ni hotela vecv odpreti. Zgodilo so io tudi. da ie včasih pojedla nekai žličk s silo. toda nato ie pričela tako otepati okrog sebe. da ie mati ni mogla ukrotiti in ie mo; rala ied odnesti. Zdravnik ie materi dejal, da ni prav nobenega organic; nega vzroka, da otrok no ič. Kai nai torej mati v takšnem primeru stori? Pričeli sva se posvetovati. Najprej sem io vprašala, kako si ona zamišlja, da bo otroka .prisilila* k iedi. Nekat časa so ie obotavljala, nato na delala: »Če bi io na primer polegla m n zamašita nos bi morala odpreti usta in požirati.« . Premišljali sva dalie, Da. tudi ta bi bil eden izmed načinov, vendar ne pravi. Otrok bi še boli otepal okrog sebe, ali bi pa naposled le požiral. Bila sem mnenja, da bi v tem primeru otrok čez čas hrano izbljuval, torei bi vendarle on_ zmagal. Tretja možnost bi bila. da bi se otrok uklonil in iedel. da bi torei mati otrokovo volio zlomila. Ali bi bil pa to že tudi vzrok za zadoščenje? Težko. Če se vzgojitelju posreči.^ da zlomi otrokovo volio. moramo takšnega otroka samo obžalovati. Vse življenje sa bodo zasledovale posledice tega doživetja. Morda bo postal bitje brez lastne volje, ali bo pa svoiega vzgojitelja zavedno ali podzavedno sovražil. V srčku bi se mu nakupičila zla čustva, če že no sovraštvo, pa vsai strah pred vzgoiiteliem. Materi ie bilo ob moii razlagi kar slabo: obupano me ie vpraševala, kai bi torei iaz storila, če bi imela takšnega otroka. iPrezrla bi to niegovo trmo.'? sem ji odgovorila. Mati ie burno ugovarjala^ Otrok tako morda več dni ne bo ničesar iedel. shujšal bo in oslabel, posebno ker ie že zdaj šibkejši od drugih otrok. Zagotovila sem ii. da zdrav otrok ne bo dolgo .stavkal* ker bo v nekai dneh pošteno lačen. »Vi bi torei otroka kar^ pustili, da bi odklanjal hrano,« se ie čudila mati. »Da. Vendar bi hkrati iskala vzrok, zakai io odklanja. Brž ko bi namreč pričel otrok jesti, bi skušal svojo reakcijo trme uveljaviti nekie drugie. če ne bi odstranili vzroka.« Pričeli sva torei razglabljati, kako j;* takšna reakcim trmo nastala. Morda je hotel otrok z odklanjanjem hrane n (Tj trije modeli 50 risan) ferečno za »Družinski tednik« ln niso bili Se objavljeni.) Trije eleaantni zimski plašči. Prvi ie iz siveqa volneneqa blaqa in ie po-dolž pošit s temnim nizkim krznom. Ob robu krzna sta vsita dva zepa. Velika čepica je iz isteqa blaqa. — Druqi model nam kaze temnordeč zimski kostim z rokavi iz črneqa ali siveqa dolqodlakasleqa krzna, lopica se zapenja z drobnimi qumbi po vsei dolžini. — Tretji plašč je srednte-rjave barve. Velik, zavihan ovratnik in rokavi so pošiti s temnejšo nitko. Ovratna ruta in rokavice so temnozelene. ce uh ne nequiemo in če rok večkrat dobro ne natremo z mastno kremo. Na koncu naj pristavimo še. da dobra volja silno vpliva na zunanjost, /.ato moramo ati vsaj skušajmo svoje de o liubiti zakaj vse. kar prisiljeno delamo, vpliva kvarno no našo du~ ševnost, ki je hkrati tudi zrcalo naše zunanjosti. tako rad igral z žličko in krožnikom, hkrati pa z odklanjanjem hrane podzavedno izražal materi svojo neie-voljo. da ga pušča samega, saj ie bila mati pri niem samo tedaj, kadar mu ie prinesla hrane. Pogovorili sva se torej z mater io o duševnih potrebah dveletnega otroka, o niegovi želji po družbi, po igranju, po odkrivanju vsega novega. Svetovala sem materi, nai torei stori, kakor sem rekla, hkrati po poskrbi, da se otrok ne bo več dolgočasi I. Mati je bila vesela, da ima normalnega otroka, in mi ie obljubila, da se bo ravnala po mojem nasvetu. Čez nekai tednov mi ie sporočila, da ie imela popoln uspeh. Ta uspeh ie pokazal. da sva skupaj prav uganili kai je manjkalo nieni ljubljenki. S. K. Kako nai se neguje ženska, ki ima službo Marljivost, inteliqenca in točnost so qotovo najlepše lastnosti pokhene ženske, vendar ni odveč, če ie ženska v poklicu tudi na oko prikupna in čedna. Prikupne uradnice in prodajalke nedvomno prej dobe službo kakor zanemarjene, postarane in zlovoljne, saj je razumljivo, da zdolqo-časen. žalosten in neneqovan obraz nikomur ni všeč. Marsikatera postarana prodajalka zbuditi materino pozornost ali ii pa j ali uradnica misli, da je zato tako pokazati, da se huduje nanio. Morda tudi oboje. Pričeli sva z materjo ugibati. zakai nai bi bita nična hčerkica huda nanio. Vprašala sem io kako te hranila otroka prvo leto Zdelo se te. da ie bilo vse v redu. Doiila »a ie sedem mesecev in ga nato zelo skrbno odvajala in navaiala na umetno hrano, kakor ii ie svetoval zdravnik. Zdai sem spoznala, da ie mati nego dote tička nekoliko pretiravala. Izkazalo se ie. da svoie male hčerkice 111 prav r a z u m e 1 a. V tečaju za dojenčke se ie bila namreč učila, da mora otrok imeti mir. ker st- bo le tako pravilno razvijal. Kajpak to na splošno velja za otroke, toda popoln mir mora imeti dojenček samo do šestega meseca. Zdai pa že potrebuje tudi kdai pa kdai kakšne družbe, preproste igračke ali česa podobnega. Mati ie razumela nauk o miru preveč dobesedno. Puščala ie otroka samega v prazni sobi in 11111 ni dajala igračk boječ se. da bi ga igračke razburile. Otrok torei ni imel priložnosti da bi se igral. Bilo mu ie dolgčas. Prav zato se ie zqodaj prišla ob svojo mladost, ker ie morala dosti delati in ker ii te primanjkovalo denaria za neqo obraza in telesa. Vendar io ne drži. Z nekaj izdatki, predvsem pa s trdno voljo in potrpežljivostjo lahko vsaka ženska poskrbi, da si kar najbolj dolqo ohrani zdravo, mlado in prožno telo. Zjutraj moramo predvsem popiti na tešče kozarec mlačne vode, da si uredimo prebavo. Nato vsaj pet minut telovadbe in umivanje z mrzlo vodo. Obraz si negujemo s kremo in dobrim. hiqieničnim pudrom, ki ie potreben že zato, da varuje obraz pred škodljivimi vremenskimi vplivi in izpremembami Morda nekatere poklicne ženske odklanjajo puder, toda povem jim. da ne ravnajo prav. Boliše ie. da pokriva polt tenka plast čisteqa pudra, kakor da nam takoi leže nanio prah iz raznih aktov, starih časopisev itd. Če se pudramo, to še ne pomeni, da se moramo napudrati tako, kakor bi v moko padle. Komni vidna koprena daje obrazu mehkobo in varuje polt Zajtrk nai bo — če moqoče tudi danes — izdaten. Kdor dela in izrablja enerqijo, potrebuje kalorij. Telesna .centralna kurjava* mora tudi pozimi dobro qreti. Napak torei ravnajo tiste ki pozno vstajajo, stote popijejo skodelico črne kave in nato oddivjajo v pisarno ali trgovino. Danes pač ni moqoče, da bi se zjutraj najedli slanine ali presneqa masla, vendar zato tudi ni potrebno, da bi bili vse dopoldne lačni. Poznam uradnice, ki zajtrkujejo mlečen riž, skuhan na kondenziranem mleku, ali pa pre-žnanko s kruhom, la ali ona bo imela tudi še nekai mezqe ali — če ima posebno srečo — kozarec medu. Ne hranite te zaloqe za poletje, temveč jo izčrpajte zdai, pozimi, ko te orqanizem posebno potreben .kuriva*. V službo vzemimo nekai južine. če se le da kakšno presno sadie. jabolko ali kai podobneqa. Skromnejše se bodo zadovoljile tudi z redkvico ali korenčkom, ki qa bodo prigrizo-vale k rezini kruba in sc tako oddolžile .vitaminskim* zahtevam orqa-nizma. Poklicni ženski mora biti vsai na zunai vseeno, ali ie vreme lepo ah qrdo, saj mora v službo ob vsakem vremenu. Zato mora paziti, da nna dobro obuvalo. Edino pravilno 111 zdravo ie, če hodi v službo peš — tudi ob ordem vremenu! — sni. te to menda njen edim izprehod. kier se lahko naužije svežeqa zraka. Delo v zelo zakurjenih in zakajenih prostorih izredno škoduje polh. Zato moramo pisarniške prostore večkrat zračiti. Ne boite se, da se bodo preveč ohladili, saj ste se qotovo se v šoli učili, da se čist zrak lutreie oqreje kakor izrabljen. Med delom ni dobro, če priqi izuiemo ves cas skorjo kruha, ali žvečimo bučne peške. Boliše je, da iužino pojemo naenkrat in v miru, potem se pa spet posvetimo delu. Poklicne ženske imaio po navadi slabšo in mani čisto polt kakor ženske, ki vodijo qospodinistvo. Zakai/ V pisarnah, po skladiščih m trqovi-nah ni moqoče predmetov tako temeljito čistiti kakor doma. zato se na njih nabere plast nevidneqa prahu. Ko prijemamo pisalne potrebščine, razne knjiqe ali druqe predmete, si konce prstov zelo umažemo. Ce se potem dotaknemo znoineqa. obraza, te kai hitro tu infekcija, z nio pa se pokažejo na obrazu mozolii. lisai in podobno. • ... Ko se vrnete z dela domov, si očistite obraz s čistilno kremo, ki m draqa in vendar polti tako dobro de. Ne pozabite na neqo.rok! Nohti.se ob pisalnem stroju silno pokvamo. OBVESTILA -ŽEGOZE". zadruge malih gospodarjev Nn tem mestu borno ml časa do časa- priobčevali vm važnejša obvestila in opozorila <Žegoze*, zadruge, malih gospodarjev, tako da bodo naši hralei-rcjci malih Šivali sproti obveščeni o njih. Redna krmila za mesec januar bo delila sžegoza počenši z 10. januarjem, in sicer po 1 kg na enoto. Vsak član 1h> dobil polovico riževo zdrob-ljenke, i>olovico otrobov. Vrstni red: prvi teden: številke 1—1000, drugi teden: številke 1001 do 2500, tretji teden: številke 2501—4000. Abecedni red za posamezne dneve: ponedeljek A—O, torek II—N, »reda O—U, četrtek S-Ž. Zamudniki delitve lahko prejmejo krmila v teku treh tednov. Tistemu, ki zamudi prejem v času delitve treh tednov, krmila zajtadejo. Zato naj so vsi prejemniki točno ravnajo po vrstnem redu, da nc bo zamude in zamere! Nov popis stanja živali bo v januarju. Vsak prejemnik krmil bo na dan, ko bo vrsta za prejem živil, javil točno številko in vrsto svojih živali in dal svojo nabavno knjižico v žigosanje za leto 1944. Hkrati naj poravnajo članarino 741 leto 1944. v znesku lir 25.—, zadružniki pa samo obvezni prispevek za list lir 15.—. Pri blagajni bodo člani nato dobili nakazila za krmila. Tisti, ki je izgubil nabavno knjižico, 1k> po poravnavi vseh obveznosti prejel novo knjižico in plačal za duplikat lir 5,—. »Zegozat, zadruga malih gospodarjev jo razposlala to dni svojim članom poziv za brezobrestno posojilo, da bo z njegovo pomočjo organizirala samopomoč za poplaeanje dolgov in obveznosti, ki jih ima društvo zaradi vojne škode na Kočevskem in na Muljavi. Skupna škoda — uničenje 120.000 kg sena in ivožig farme — znaša 500.000 lir. Dolžnost vsakega člana, ki je prejemal lani živalsko krmo, je, da podpre obstoj društva tako, da plača vsaj 100 lir brezobrestnega posojila v času do 30. januarja t. 1. Kdor nima denarja, naj da živali — kunce in perutnino — najmanj v teži 2.50 kg ali pa dve živali v brutto teži najmanj 1.50 kg. Tako upa društvo poravnati vse obveznosti in doseči gospodarsko ravnotežje, da bo lahko poslovalo v korist skupnosti še naprej. Posojilo bo zadruga vrnila svojim članom v gotovini, ko bo prejela vojno odškodnino, ali pa ko bo potrebno vsoto sama prigospodarila v treh letih po vojni. Elektrika za isse Napoleon I. je dobil nekoč za novoletno darilo pol kile sladkorja. Tako visoka ie bila tedaj cena sladkorju, da so si oa lahko — toda tudi samo kot poslastico — privoščili samo kra-lli in cesarji. Danes — kliub vojni — ie sladkor zelo važno hranilo zn sle-herneqa, doseqljivo po zmerni ceni. Kai je bil pred šestdesetimi leti aluminij? Draqocena kovina, ki so io uporabljali pri elektrolizi. In danes? Kovina bodočnosti. Po poti sladkorja in po poti aluminija bo šla iudi elektrika. Njena dni se ljudem še sanjalo ni, da bodo na elektriko kuhali, si qreli postelje, čistili tla in boqve kaj še vse. Prvi si je v gospodinjstvu priboril uqledno mesto električni likalnik. Gospodinja ie s prirojeno bistroumnostjo kmalu spoznala, da je električni likalnik vse boliši od likalnika na oql|e. saj porabi likanje z njim mani eneroue. manjša ie nevarnost, da perilo zažqemo ali pa unjažemo. skratka električni likalnik je res .dekle za vse*. Posebna prednost je tudi v tem, da se hitro in brez posebnih priprav seqreje. . . Za elekričnim likalnikom si je utrla sloves v gospodinjstvu električna plošča. Poleti, ko človek nerad zvečer zakuri, pa tudi zdaj, pozimi, ko varčujemo s kurjavo, nam ie posebno dobro došla, da na njej skuhamo čaj, poqrejemo večerjo ali kavo. ah pa tudi skuhamo enolončnico. Težko io poqrešamo v še tako majhnem 00-spodinjMvu, posebno če nimamo plina. Manj znani so oqrevalniki za cirelie Škarij za kodranjc las. V gledaliških qarderobah. kjer ie posebno važno, da ie čim mani možnosti za požar, so ti oqrevalniki že zelo priljubljeni. V novejšem času so si jih nabavili tudi^ naprednejši frizerji, ker qreieio lepše in enakomerneje kakor plinski ogrevalniki. Ker smo že pri laseh in kodranju, ne smemo pozabili na električne sušilnike las. Takšen sušilnik ni pora-ben samo za frizerja, temveč tudi za družino, ki ima mnoqo družinskih elanov in otrok, sai posuši lase v pičle pol ure. Pripomniti moramo pa, da topel zrak. ki kipi iz oarevalnika. lase zelo izsuši in ie zato sušenje s toplimi brisačami bolj zdravo, zato pa počasnejše in bolj nepraktično. Mani znani so pri nas električni oqrevalniki za noqe. Tak oqrevalnik je na zunaj zelo podoben navadni nizki pručki, toda ima prijetno in hvalevredno lastnost, da enakomerno qrcje noqe. Današnji čas. ko moramo varčevati s kurjavo, ie ta ourcvalnik še posebno priporočljiv. Ali ste sc že kdaj jezili, ker šivam je starinski oqrevalnik na vodo v postelji odprl in vam pomočil Posteljo? Da? Torej si kupite električni oqrevalnik za postelje. Priporočliv ie posebno za starejše in malokrvn-ljudi, ki jih v postelji rado zebe in zato nc morejo spati, izooibaio nai se qu pa mlajši ljudje, ker se s takšnim oorevalmkoin samo razvadilo in pomehkužijo. Za posebno razvajene 111 mehkužne ljudi so si ,qospodie pri elektriki1 izmislili električni oqrevalnik za perilo. Ta oprevalnik položimo v perilo, medtem ko se kopljemo. Ko sc preoblečemo. nam ni treba obleci tm z-leqa perila, pač pa smuknemo v prijetno toplo, oareio perilo. K/ikor smo že omenili, takšni oorevalniki pri listih. ki smo boli utrjeni, naibržc n bodo v čislih, in prav ie tako Marsikatera qospodinia bi I ! Pa vesela, če bi imela električni < iu e za prali. Tak sesalec nam prihrani dosti dela in eiicruiie. posebno ee ie prirejen tako. da parket 7. njim hkrati tudi zqladimo. da se sveti boli. kakor če sc pol ure plazimo po kolenih in drqnemo in likamo sleherno deščico posebej. Če omenimo šc električni štedilnik, ki pa za zdaj zaradi draoinje še ni za vsakoqar dosealjiv, in električno pečico, smo menda našteli prav vse pripomočke v qospodinistvu, ki iih žene elektrika , . Električna pečica ni draoa 111 ie posebno praktična za tiste prostore.