GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
*
CITATHJE OPOZARJAMO,
da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskušnjo.
TELEPHONE: CHel>ea 3—lL'42	I^iter«d MM Second CUsw Matter September Zlat, 1M3 at the Fort Office it New Vork. N. under Act of Voagi^M of March 3rd.	1879.	ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
No. 274. — žtev. 274.	NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 26, 19 38- -SOBOTA, 26. NOVEMBRA,	1938	- ----------:-—-:-_ Volume XLVI. — Letnik XLV1.
	V		V
FRANCIJA IN ANGLIJA SKUSATA PREKOSITI NEMČIJO
Veliki delavski nemiri v Franiji
ANGLIJA IN FRANCIJA BOSTA IMELI V TEKU DVEH LET NAD 10,000 VOJAŠKIH AEROPLANOV
Anglija in Francija bocta zgradili 10,000 aeroplanov. — Hočeta prekositi moč Nemčije v zraku. Von Ribbentrop bo prišel v Pariz, da podpiše pogodbo s Francijo. — Chamberlain in Halifax pri bivšem angleškem kralju.— Anglija in Francija se nočeta vmešavati v notranje zadeve Nemčije.
DIES HOČE DA BI PAPEŽ DOBIL TAJNIK ICKES | SRČNI NAPAD
RESIGNIRAL Izpred oltarja so ga morali odnesti v spalnico.
PARIZ, Francija, 25. novembra. — Neville Chamberlain in Edouardo Daladier sta sklenila, da Anglija in Francija skupno zgradita 10,000 vojaških aeroplanov v namenu, da prekosita zračno silo evropskih diktatorskih držav.
Angleški zračni minister sir Kingsley Wood bo prišel 2. decembra v Pariz na konferenco s francoskim ministrskim predsednikom Daladierom in zračnim ministrom in bodo izdelali načrt za skupno zračno obrambo.
Kongresniku, ki preiskuje neameriške delavnosti, tudi W. P. A. administrator in delavska tajnica nista po volji.
Po mnenju zdravnikov je napad i&pešno prenesel. —Kardinal Mun-delein v Rimu.
KAR0L PRI
HITLERJU
Tri ure sta se razgovar ja-la o odnosa jih med Nemčijo in Romunsko. Karol je odpotoval v Sigmaringen in od tam na Romunsko.
BERCHTKSGADEX, Nemčija, 25. -nov. — V četrtek .je prišel v Berchtesgaden na obisk Hitlerja romunski kralj Karol s prestolonaslednikom princem Mihaelom. Kralj Karol se je s svojim spremstvom
ze-
V ATI K A N SKO MESTO, 25. nov. — Vatikanske oblasti WASHINGTON, D. C.., 25. javljajo, da je dobil papež Pij nov. — Demokratski kongres- davi močan srčni napad, da se nik Dies iz Texasa, ki naee- mu pa obrača na bolje. Buletin, luje odboru, kateri preiskuje ki so ga izdali njegovi zdrav-neameriiške delavnosti, je za- niki, se glasi: — Tekom ju-
liteval danes, naj takoj odsto- tranje maše je dobil papež hud | pripeljal s iposebnim vlakom pi tajnik za notranje zadeve, napad srčne naduhe. Njegovo ! in je imel kosilo s Hitlerjem. Ickes. Njega že dolgo časa mr- zdravstveno stanje se boljša, j Po kosilu sta bila v medse-zi, toda javnost ne pozna vzro-1 V Vatilkan je dospela papežo-1 bojnem razgovoru tri ure, med; ka te mržnje. Toda Dies bi ne va sestra Camilla Ratti, ki bo 1 tem ko so se drugi romunski bil zadovoljen samo z odsto- stregla bratu v bolezni. Vse'gcfcti, Karlov dvorni maršal, pom Ickesa. Ž njim vred naj vdijence so odpovedane.	J dva adjutanta, dva njegova
O skupnih pripravah na vojno so se ministri
dinili na konferenci, ki je trajala 5 ur, in v času, J re^ignirata tudi delavska ta j- i Papeža so odnesli izpred oi- j bratranca princa Hohtazollern-^ ko se je r rancija odločila, da s svojo smrtno so- |nica «Miss Perkins in pa Hop- jtarja v njegovo spalnico ter, Sugmaringen in sin princ Mi-vražnico onstran Rene, Nemčijo, sklene pogodbo, 'kins» ki. Je upravitelj WPA. ; takoj poklicali njego v e g a
po kateri se obe državi zavežeta, da ne"gresta vi Pogovern mnenju bi bilo zdravnika dr. Milanija, ki mu
&	; mogoče edinole na ta način je dal par injekcij ter odredil,
vojno druga proti drugi.
Ta pogodba, ki je slična pogodbi, katero je Neville Chamberlain sklenil s Hitlerjem 29. septembra v Monakovem, je zelo zadovoljila Chamber-laina in vnanjega ministra lorda Halifaxa.
Chamberlain in Daladier sta se navzlic temu, da
se bosta držala monakovskega sporazuma štirih' Pol.n struPa- In struP mu to
d» „	__• • • r	-»i i	. .če iz ust kakor voda iz studen
rzav glede pomirjenja Evrope, prišla do prepri-
hael vozili z avtomobili po ba-1 varskih Al/paih.
Razpravljala sta o problemih osrednje in jugo-vzhodne Evro-'
"obnoviti zaupanje v vlado.'' da ga ne sme nihče motiti.
Ickes je v sredo javno izja-1 Navzlic temu je bil pa zve-jpe s posebnim ozirom na nem-1 vil, da je Dies v zasmeh vsem čer pri njem čikaški kardina1 i sko-romunske od noša je. Po-' svetu in da so pričevanja pred Mundelein, toda samo za par se bno sta razpravljala o poli njegovim odborom brez vsake minut, da se je poslovil od nje-
v rednosti. Dies je dejal na to:
tfa.
Kardinal odpotuje jutri pro-
Notranji tajnik Ickes je ti Združenim državam.
ca.
— Pred mojim odborom je nekdo pod ipritsego izpovedal,
Po Washingtonu se govori, da bo imenoval predsednik F. D. Roosevelt Hopkinsa za člana svojega kabineta. Predno se bo to zgodilo, bo kongres preiskal, koliko je resnice v njegovi izjavi, ki jo je pred kratkim podal ter se glasi: — Mi bomo trosili in trosili, obdavčevali in obdavčevali ter volili in volili.
Hopkins je pisal newyorske-mu dnevniku "Timesu", da ni nikdar tega rekel.
GOSPODARSKI POLOŽAJ PODKARPETSKE RUSIJE
čanja, da je neobhodno potrebno, da ostane v veljavi nepisana anglesko-francoska vojaška zveza. Pred vsem *ta Chamberalain in Daladier odloč- <la. jf	Amefcan Ci~
j , , „	. .	1. vil Lriberties Lrnon, torej or-
na v tem, da obe državi prekosita nemško in itali- ganizacije, o kateri je John L.
jansko zračno silo.	I Lewis že pred leti trdil, da je
p i j	„ .. . . A	, komunistična. Zdaj ga jezi,
dosedanjih načrtih bi Anglija in Francija mo- ker smo ga razkrinkali.
gli imeti do leta 1940 do 10,000 vojaških aeroplanov. Delež Francije bo do aprila 1940 5000 aeroplanov, med njimi 261 7 bombnikov.
Ameriški častniki cenijo, da je imela Nemčija do 15. septembra 6500 vojaških in mornariških aeroplanov, Italija 5000, Anglija 5000, Francija pa 3400.
Z ozirom na to, da bo prihodnji teden prišel v Pariz nemški vnanji minister Joachim von Ribbentrop, da podpiše francosko-nemško nen&padalno pogodbo, so štirje ministri sklenili, da mu bodo ob tej priložnosti stavili nekaj zelo važnih vprašanj.
Tako bo francoski vnanji minister Georges Bonnet diplomatično poveda! von Ribbentropu, dta se
Francija in Anglija nikakor ne marata vmešava- n- onvn ~	i. i , * *	. t ,
Jvt	. i ,	.. „ ln njegovo zeno v hotelu Maurice ter sta ostala
ti v nemške notranje zadeve, da pa zaradi nemške pri njima dvajset minut. .
notranje: politike trpipreganjanje mnogo tisoč | pQ uradnih ^^ je bn ^ obisk brez ysake.
ljudi, vsled cesar ste obe vladt iz clovecanskih ozi-,ga pcjmftna. Chamberlain je pokazal samo svojo rov v velikih skrbeh, kaj se bo s temi ljudmi zgo- "uljudno8t» ^ 8e je podpisal v knjigo obiskoval-
Bonnet bo pa tudi von Ribbentropa opozoril, da meje niso edini vzroki za vojno in da naj bi Nemčija, ki popolnoma kontrolira svoje časopisje, v nekaterih zadevah tudi ublažila pisanje listov.
PARIZ, Francija, 25. novembra. — Angleški ministrski predsednik Neville Chamberlain in vnanji minister lord Halifax sta nekaj časa opustila svoja posvetovanja s francoskimi državniki ter sta
vojvodo Windsorskega
ADVERTISE IN
I -GlAS NARODA"
tičnih in gospcdamkih odnosa-jih med obema državama.
Pred Karolovim prihodom je nemško časopisje povdarjalo, da je Nemčija največja kupo-valka romunskega 'blaga v Evropi.
Konferenca je bila končana oh treh popoldne, in do tedaj
-♦--se je že tudi vrnilo kraljevo
Pod predsedstvom predjed- spremstvo. Hitler je nato svo-nika ipodkar-pat-ke vlade msi-r ^	APrPm51 do njihovih
Vol oŠ i na, je bila važna gospo- avtomobilov, ob katerih je sta-darska in prometna konferen-ila Hitlerjeva elitna straža.
ca, na <kateri so razpravljali o Kral-1 Karo1 se s sv0.iim položaju po evakuaciji ozem- spremstvom odpeljal v Singma-
Ija, ki ie biloiprisojeno Madžar-1 r,n*en' odkcKler se J* P^neje Ski. Konferenca je Ugotovila,1	r.a Romunsko,
da je preskrba PodkarpatBke Rusije v vsakem pogledu zagotovljena, zlasti še, ker je priskočila na pomoč osrednj-a če-hoslovaška vlada, ki je nabavila za Podkarpatsko Rusijo 500 vagonov koruize. Tudi prometne razmere bodo v ikratkem normalizirane, ker se bo takoj pričelo z izgraditvijo novih nrometnih zvez. Na konferenci bo rasrpravljali tudi o ukreni h nroti nqra^e-arnu draginje in sklenili zelo ostre kazni za vse špekulante i-n navijalce cen življenjskim potrebščinam.
BIVŠI KRALJ SE LAHKO VRNE
V VEČ SLUČAJIH SO SE STAVKARJI SPOPADLI S POLICIJSKO STRAŽO
PARIZ, Francija, 25. novembra. — Vsled odredbe ministrskega predsednika Daladiera, da je tedenski delovni čas povišan nad 40 ur, je prišlo v severnih krajih in v Parizu po letu 1 936 do prvih velikih stavk, proti katerim pa je vlada odločno nastopila.
Do resnih izgredov je prišlo v Demsainu,'blizu Lille in v veliki Renault tovarni za avtomobile v Billancourtu ob Seini v predmestju Pariza. Na obeh krajih je zlomila odpor močna sila, policija in mobilne garde. Na abeh straneh je bilo več ranjenih.
Da je premagala stavkarje od Renaultove tovarne, kjer so se utaiborili na velikem dvorišču za tovornimi avtomobili in v raznih poslopjih, se je policija poslužila solznih bomb.
Stavkarji ^o na policijo, ki je hotela vdreti v tovarno, metali razne avtomobilske dele.
Ko je policijia slednjič nad-vladala stavkarje, katerih je bilo okoli 12.000, se ob 8 zvečer stavikarji pričeli odhajati iz tovarne in opolnoči so bile tovarne prazne.
Uradno poročilo o številu ranjenih ni bilo izdano, toda znano je, da je bilo ranjenih poli-
POLJSKA NOČE JAMČITI MEJE
Poljska zahteva, da mora najprej Madžarska zasesti Ukrajino. — Beneševe znamke so bile vzete iz prometa.
VARŠAVA, Poljska, 25. nov. Poljska vlada tolilko časa -ne bo jamčila nove čehoslovaške meje, do-kler ni rešeno ukrajinsko vprašanje. To je poljska vlada uradno naznanila, ko je odgovorila na predlog češkega časopisja, da bi sedaj, ko so določene meje Čehoslovaške, dala svoje jamstvo, katero določa monakovski dogovor.
Poljaki, ki zahtevajo skupno mejo z Madžarsko, pa pravijo, da se morajo pitiščoibni gorski
, ,	,	kraji karpatske Ukrajiine, ki
cjstov m mobihie garde okoli |jih je dobila p0lj?ka,'združiti
iz nižjimi planjavami, ki jih je dobila Madžarska.
20.
Do treh ponoči je bilo arotir-ranih okoli 300 delavcev.
Stavka v Renaultovih tovarnah je bila izmed vseh najvaž-
Ako bi bil v teh krajih plo-biseit, tfdaj bi ljudstvo prav gotovo glasovalo za priklopi-nejsa. Tovarna zaposluje 30jtev k Madžarski. Toda Polja-tisoč delavcev, ki večinoma iz-;ki pravijo, da prepuščajo Ma-delujejo avtomobile in tovorne! džarom, da se polaste te zemlje, avtomobile, poleg tega pa tovarna tudi izdeluje vojaške o-klopne avtomobile, tanke in nekatere dele za aeroplane. To je največja francoska tovarna za motoric in zavzema celi £!e-sruin otok na Seini ter velik kos zemlje na defenem bre«rn Seine, vsega skupaj 200 akrov.
cev vojvode Windsorskega
Nato je vojvoda izrazil željo videti ministrskega, predsednika, ki je že dolgo njegov prijatelj, zlasti od časa, ko se je vojvoda kot Edvard VIII. odpovedal angleškemu prestolu.
Na tem sestanku pa nikdo ni govoril o tem, da Windsor s Chamberlainom v bi se vojvoda Windsorski vrnil v Anglijo, kajti to velikem pariškem hotelu. Svoje popolnoma zasebna stvar angleške kraljeve i° ženo mu Je predstavil kot
družine in ce bi Kotel Chamberlain z vojvodo o tem	Visokost". Neville
i .	, . . * | .| ii« r • • | Chamberlain* se 31 je globoko
govoriti, bi moral imeti pooblastilo kralja Jurija, priklonil, kot se pae angleški
Vojvoda Windsor in njegova ameriška žena sta v Angliji vedno dobrodošla. — Proti obisku ni nobenih političnih zaprek.
PARIZ, Francija, 25. nov.— Tukaj sta se sestala angleški, ministrski predsednik Neville Chamberlain in bivši angleški, kralj, sedanji vojvoda Wind-' sor, ki se je bil poročil z Ame-( rikanko Wellis Warfield Simpson ter s tem izgubil angleški kraljevski prestol.
Chamberlain je zajamčil biv šeinu kralju, da je v Angliji vedno dobrodošel. Proti njegovemu obisku ni nobene politične zapreke.
Včeraj se je sestal vojvoda
CHAMBERLAINOY PILOT SE JE UBIL
Poljska bo pri tem pomagala Madžarom, toda nikakega vprašanj-a ni o 'kakeim vojaškem po?red ovaii ju. Poljska pravi, da na eehoslovaško mojo ni postavila vojaštva, tom-vc£ da je samo era rn iz i jo oja rila zaradi »gredov v onih krajih. .
Poljaki ne morejo odpustiti Madžarom, da se niso polastili Ukrajine v prvem tednu oktobra. Sedaj je zra to potrohuo mnogo diplomatske spretnosti i<n vizelo bo dolgo easa, toda ta cilj mora biti slednjič dosežm.
t avt^xt . 1 -	Poljaiki se zavedajo, da so bo
LONDON, Anglija,^ 24^ nov. treba j^frft z Nemčijo, ki iz-
Angleski pilot Ene Robni- med vseh driav najbolj naspro^ son, ki je peljal ministrskega tu-e	meJi med Poljsko
predse^nka Nevdle Chamber- in Madžairsko . Poliaki so 'celo
lama v Godesberg in Monako- pripravijem Nemčiji odstopiti vo na sestanek s kanclerjem GdarVk, ako dobi Madžarska Hitlerjem v čehoslovaški kn- Ukraiino
zi, se je ubil pri nesreči z ae | /PRAGA, ČJfhcslovaika. 25. roplanom.	I noy. — BivSega predsednika
S svojim aeroplanom je tre-;flr Edvarda Beneča, ki je šeil ob skale pn Bnstolu m skupno s pnim predsednikom aeroplan je zgorel.	|Tomažem Masarykom vstaoio-
Robinson je star 32 let ter jvil ^ehosl o vaško'republiko, je Zapušča ženo in dva mlada si- '^hoslovažka vlada javno rav.-nova-	lastila in sicer s tem, da je po-
tegnila iz prometa- vse poštne znamke *z Bendšovo podobo.
.... ... . . . V1 . Javnost je bila obveščena, da ministri priklanjajo angleški more te ZTiamke omenjati z kraljici.	—;m: .......__: * •
:ralj
Tukajšnji krogi ugibajo, če je Chamberlain v imenu angleške vlade priznal Windsorjevo ženo kot enakovredno članom angleške družine ali ne. Sodeč po njegovem obnašanju, jo je priznal.
drugimi znamkami za isto vrednost.
Kot znano, je Hitler zahteval, da dr. Benes odstopi kot ipredsedmil* i<n odpotuje iz de-ele". Ako jfe Hitler zaihteval da so vzete iz prometa tudi njegove znamke ni znano*
"GEXg NX B O D A*'—New Torf
Saturday, Npvember 26, 1 938
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
'GLAS NARODA"
(WICK or Tflfc PEdPLK)
Owned and Published by
8IDVKNIC rUBUSBIN^ COMPANY (A Corpora do*}
Frank HtkKJ. Preakteat	j. ixipaha. See.
FUca at bualoeM ot the corporation and addrbaees «r above offlctra: «• WB8T Ulfc 8TKEKT	NEW *0Kli( N. V.
t	45th	Year	
ISSUED ITEUf ..... '* -4-+■	DAT KXCEFT SUNDAYS AND HOLIDAYS		
	Advertlauneat cn Agreeibent		
Zrn celo Itto velja llat lu Kanade ...... SU pol ieta ........ (xtrt k-U......... j-ij — .---	ca Ameriko ........W.0C ........«a.'(0 ........ti-V)	Za New York za ce!o leto . . Za poj Iet» ................ Za laosematvo ca oHo leto .. Za i mi! leta ................	$7 00 f3.ro 93JXJ
	Sobaeriptioa	Yearly $«_	
*Olah naho:,a" izhaja vhaki dan IZVZ'?Mftl nedeij *n
PRAZNI KOV
"ULAfi NA BOHA", 216 WEST 18th STREET, NEW YORE. N 1 TELEPHONE: Cflelwa 5—1245r
^Pm bre« podjO« |n (Mebnoatl ae ne prlobftijejo. Denar za naročnino N*«®™" poAlljatl po Money Order. Pri (Rtreinetnbf kraj. Baro*-
aH»°naalofniTa' ^ ** tudl prtJSoJe bi7l,,,fi** naW1»n,'	najd^-
BODOČNOST FRANCIJE
Kaj misli Francija o svoji bodočnosti nam ni znano, v. mo pa, kaj mislijo Italijani o bodočnosti Franc ije.
Nedavno j«, italijanski list "Gazetta dol -Popolo", ki j** nekakšno gasilo italijanskega v nanje-a ministra grofa Ciana, objavil članek, v katerem brez ovinkov priznava, da čehoslo-wiško vprašanje ni bilo sproženo šele letos, ali *ole zadnje ine-^•e, marveč, da sta o njem razpravljala že nemški kancler Hitler in italijanski vnanji minister grof Ciano, ki sta se jeleni teta liK«. prvič sestala v Berofrtesgadomi, kjer so bili tudi podpisani takozvani berclitesgadenski protokoli, ki so postali osnova za vso zavezniško politiko med Italijo in Nemčijo. Takrat sta Nemčija in Italija sklenili, da bosla druga drugo podpirali, kar se je tudi zgodilo.
Nadalje pravi Člankar, da se orlnošaji med Francijo in Italijo ne bodo v ničemer spremenili. Ostali bodo taksni, ka-koršni so bili doslej.
<V Francija še vedno upa, da bo med njo in Italijo »alaj podpisana podobna (togodtrn, kot sta jo podpisali Italija m Anglija, se moli. kajti takšna pogodba za Italijo sploh m več |K>t rebna.
Podpisovati takšno pogodbo, bi bilo istotako kot izkopavati iz arhivov listi ne pogodbe, ki sta jo podpisala leta 1935 Mii"solini in Laval in ki ni nikdar zaživela.
— I" raneija danes sploh nima ničesar več govoriti na evropski celini, — pravi člankar, — v Sredozemskem morju pa srne le toliko storiti, kolikor ji bo dovolila dobra volja Italije.
Francija ne sme pozabiti, da so ključi do Rdečega morja danes v italijanskih rokah, da ležita med Sicilijo in Tunizi jo utrjena otoka Pantelaria in Lantpedusa in da je dostop do Sueškega prekopa pod nadzorstvom italijanskih postojank, ki se nahajajo na Dodckaneških otokih.
Iz članka zvoni, da smatra Italija, da je že dobila vodilno nif >to na Sredozemskem morju in da je Francija potisnjena nn mesto velesile drugega razreda.
NEMIRNA PALESTINA
BtAZNIKOVA
Prati ka
za leto 1939
Peter
ft
Bombe iz angleških letal so zažgale arabsko vas v severuom d«'ln Palestine, kaže arnl^ka vstaja ne bo še tako kmalu zatrta.
Kot vse
Tedenski kotiček
Piše I. H U K (> V INS K I, Pittsburgh, Pa.
300 SVETIH MAS LETNO
v življenju in p« smrti, so d«le*nt dani "Maine zvez« za Afriko." Članu-
rina enkrat za vedno 2i centov za vaako osebo, živo ali umrlo. Naslov: DRUŽBA sv. PETRA KLAVERJA za afrUke mirni Jone.
WW. Pino gvqt>_St. .WOHffc^Wa__
— » a.4 • M
S vb je in prijatelje v domovini najbolj razveselite če jim pošljete denarno darilo.
Pošljite božična darila v obliki denarne nakaznice s posredovanjem potniškega oddelka "Glfcsa Nafoda:"
Denarne pošilja tve v Jugoslavijo izvršujemo tocnbiif podrti.
Sk>venic Pufefirfikig C©.
r : : Travel bureau r ^ n
y> 9št -

fi T.
Utf) , .hi
. Zadnjo nedelj«) popold»he je v Slov. Domu predaval Fr. Zaitz, eden glavnih odbornikov SXPJ in urednik P rolet area. Opisal rimu je svoje vtise in spomine iz stare domovine, kjer se mudil par mrtvecev tekom zadnjega polMja.
Ni moj namen izčrpati celo vsebino -njegovega govora radi pomanjkanja časa in prostora, t« mvee se bom omejil le na pat* njegovih i z v a.ja n j.
Dotiiikiiil se je nnjprvo (Je-hoslovaške, kjer se je tudi mudil in ki je gospodarsko skoro popolnoma uničena po Hitlerjevi zaslugi. Dejal je, da so žrtve naeijskf gonje v Nemci ji in A v - '-iji štiri skupine jtli grupe: :<.. unisti, židje, protestanti i at olik i, ti pa vendar represent i rajo veliko večino, skoro ves narod razen na-zijev in nekaj drugih.
Preganjani pa niso bili le oni, ki ho jini nasprotovali amipak tudi ti^ti, ki so jih pozdravili in sprejeli kot odrešite-lje po aneks i ji Avstrije, kot dunajski kardinal Tnnitzer, katerega So v zahvalo to jesen napadli ter .prav po barbarsko razgrajali in razbijali po njegovi pa I ari.
In doT-ini je Mussolini grmel i-n zahteval plebiscit v prilog Hitlerja za nemške manjEine v nekaterih obme.jnih krajih rehrUovašike, da pa bi istega dovolil tudi za tričetrt milijona Jugoslovanov, ki so proti svoji volji njegovi podaniki, mu pa še na misel ne pride.
Usoda pa, ki je zadela včeraj Avstrijo in Čehoslovaško, zadene lahko jutri druge manjšo sosedne države m tudi Jugoslavijo ob avstrijskih nu jah.
In kaiko je v naši domovini, Sloveniji? O, tam imajo sicer še svobodo, awvpak svobodo garanja in plačevanja neznosnih davkov, ne pa svnibode tiska, govora, kritike in organiziranja kakor mi tukaj.
Ko sem se mudil v okupiranem ožemlju Italije, sem »se čudil naišim rojakom, ki so postavljali mlaje in slavoloke v
po čast MussOliitiju o priliki njegovega obiska v ondotnih krajih. Na vprašati je zakaj to, so mi odgovorili, da iz ljubezni ali spoštovanja do njfga gotovo rie, toda .je ukaz od vladnih oblasti.
In tamošnja slovenska mladina se vzgaja lin -z vsakega pouka v materinščini v italijanskih šolali v fašističnem in strogo inilitai ističnem duhu, tako da fantje. ko dozorijo za vojaščino, ko vsi že skoro izurjeni vojaki.
Za tega delj je dolžnost vseh delavcev sirom zemlje br<3 razlike, vere ali narodnosti, skupno se bi'aniti 'proti diktatorskemu fašizmu, ki se razteza po celem svetu in skuša izpod-kopati zadnje t< melje demokracijo, kjer in kolikor še oh-stoji.
Za tem se je oglasil k besedi f. Celan ter sogl-ašal z izvajanji govornika, t ml a pozival ga je, da rpov< , po kateri poti pridemo do cilja, inamrer do zmage na<l fašizmom, nakar mu je .predavatelj rwlgovoril. da o t (-m bi se dalo debatirati ure in ure, ker kolikor glav, tolike misli, in pota mi razna, ki vodijo k enemu in skupnemu cilju.
Da Kino imeli tudi nekaj zabave in umetniškega užitka, ho nam Mrvatinovi, Klunovi in Žugelnovi fantje in dekleta zapeli in zaigrali nekaj pesmic, štirje mladi rojaki iz 0;innons-l>urga /pa so predvajali šalo-igro v enem dejanju "V briv-nici" da smo se od srca nasmejal'- .
* * *
Zadnji teden smo čitali v easnikib porodilo iz Se ran tori a, Pa., da je neki tamošnji grocer radi veselja nad repulblikansko zmago v Pennsvlraniji zbrisal vseni svojim odjemalicem-dolž-riikoni stare dolgove, češ, da zdaj trdno uf>a na boljše čase in Ibol.iišo kupčijo in se niu bodo odpiti^čeni dolgovi dvojno po-vrriiii:
Ko je prečitala to vest neka tukajšnja gospodinja, katero
osebno poznam, je globoko vzdihnila, vzela škarje, izrezala notico ter se nemudoma odpravila k svojemu grocerju.
—	Ako se ne motim, ali nisi ti republikanec?
—	Kalkor si rekla, ampak zdaj se nam bližajo lepša vre-liu na.
—	Ali pa še sla.luša, kajti republikanska stranka je milijo-narska stranka, ki ko ji lw»lj pri srcu interesi bogatih kapitalistov nego pa revnih' delavcev. In a'ko se 'bo obrnilo na boljše, kar upam se bo to zgodilo vkljuib ne pa radi n publi kanske zmage.
—	Ti imaš svoje prepričanje, jaz imam pa tudi svoje.
—	< V je tako, pot« m pa tole preberi — ter mu je ča^niski izrezek pomolila pod nos.
—	Well, lju'ba moja, ako 1)1
Gena
b poštnino vred.
"Glas Naroda"
21C West 18th Street New York. N. Y
XKKOLIKO ŽGOIK>VI\K fN STATLSTIK K
Izza dne, ko se je vršila pri Du Sae v Wiseorisinu bitka med belokožcj in Indijanci, je" | minilo sto let. Sto let je pa dol-,ga c i oba v kratki zgodovini ! Amerike.
i Pred sto leti je bil New York I razmeroma majhno mesto. — i Washington je bil še manjši.
kjer je sedaj Chicago, je bil
jaz tako storil in odpustil vsem' svojim dolžnikom — je odgo-	,
voril - bi moja tngovina pH-!^™1 ^^ ,)tia,'bor»-.1. šla prav gotovo na boben. !. ^ko nn^novana eivdizacja — Na boiben ? Saj si vendar pr°,dirala P^oti Zapadu in
n<-inl-i osvaJa,a ozemlje od edino pn-Istnih Amerikancev — Indi-ijancev. Osvajala ga je na dva
ni še ni kdo pomagal z čan i mi dolgovi.
— Prav gotovo ne, ali <lolž-. .	...
niki mi ;bedo tekom časa pla-z zsaujem iu ognjem čali mnogi celo vsoto, nekateri Indijanskemu glavarju (V
pa
vsaj deloma.	ricmu Jastreb" k vse to za
_ Nekateri pa nič	malo zdelo. Sklonil je ustaviti
— Da; prav imaš. tudi to jej?30!10'1 ^iviliza<iije. \'neJ se je
toda katero nod- hoJ»v kat^^!*p,,1 -1° »>«■	•»•»
streh poražen.
Ta pristni ameriški
JllIMlIljj jillillllijj j,itllllii,, ,,11111111,, pilili ......tU' "iiillllMf "MJhilllM^Mliifil!!!«"!!!!!!
pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V Jugoslavijo:
z.n $ -J.r,r, $ 5.00 ? 7.U0
$4:", .00
F>in. 100 Din. 200 Dih. :»0 I>in. 500 Din. lOOO Din. 2000
KADAR nameravate potovati v stiari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj;
se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči.
Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na
kLG VE^IC PDRt l S^ttl N G C<£"
c-POTNlSia OrtbElfEfc "GLASA NARODA":-
^ ------- IftfrTofk; H: ^.
216 West ISth Street
V Italijo:
Za S 6.35 ^t 12.25 $ 20.50 ? 57.00 $112.5«
$107.50
Lir 100 Lir 2(H) Lir 500 Lir 1000 Lir 20<«) Lir 3ft!0
KEK SE CENE .SEDAJ HITRO
MKN.TA.TO SO XAVKDENli OK-NE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Za izplačilo večjih' zneskov kot zgoraj 'navedeno/ bodisi v dinarjih ali lirah, dovoljujemo se boljše pogoje.
Izplačila v ameriških dolarjih i
Zn izplačilo
$ 5.—morate	poslu t i .. $ 5.75
$10.— "	" $10 83
$15.— "	» $I(J _
$20.— "	" .. $21 —
$4<»— "	" $41.2.«}
$50.— "	" $51.50 Prejemnik dobi v stareln kraju
izfilač-ilo	v dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVRSU-S.IKMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1^-
S L O V E NI C P U B L I S H I NG COMPANY
(TRAVEL BtftU&tJ)'
NEW YORK

iiiiiii
žal, resnica; toda katoro pod jet jo ali trgovina pa jo voa^i hi« z več je ali manjše iz^ulio? To je pae neizogibno in se mora vzeti v pdštev. Koliko žf mi ti dolguje«
—	Od preteklega mc dolarjev, starejya dolira p;i okol i 60 dolarju*.
—	Dobro! Tn da ne boš mi
patriot
i bi bil že zdavnaj pozabljen, če j bi ne bilo čudnega naključja, j V vrstab, ki so so borile proti >seca 05 njemu, so bili štirje možje, ki ~j0'so ipožneje zavzeli v ameriški jzgodovini visoka mesta: Zaha Irija Taylor, Benjamin Frank-slila, .da sem kak neTcrist.janskiAbraham I.ineoln in .M'-trdosrenež, zato hnm pri tobi J('rson J^^ i^-na-pravil izjemo — radi nad-! Taylor in Lineoln sta posta le »h ost i in ti prečrtal ves dol«-, la predsednika Združenih dr nnvpak ipOd tem pobojem, da »Te ?MV> (lo<-*im i* bil Jefferson Da-zavožeš: prvič da bnft tudi v predsednik konfe<leraeije. liodoče pri nuni kupovala vso,1'1*11} ,,astreb J^ padel, braneč ^rocerijo in drugič da boš odj.svo-'° domo'indd, ki se je pa danes zamuprej sproti plačala JZiia onega dne čudovito razvi v gotovini.	lfl-
fiOMpa ga je debelo pogleda-! ^^»'užene države merijo da la, odsk in zamrmrala: " ;)10s s^oro dva tisdc milijonov
—	Fo tem bi bili jutri )irez(akrov 111 ima.1? nacl stodvnjsei fcrnha in mleka.	jmilijonov prebivalcev.
-t *	i V Ameriki pridelajo' vsako
Ravno ol) zaključku toga do-j'0*0 osemsto niilijonov biišljev pisa vstopi neki moj prijatelj	in sedemnajst milijonov
v sobo, in to je bil njegov po bombaža. Gozdov je v Zdr. zdrav:	|<lrzavah skoraj petsto milijo-
—	X\i, Ivan. ali se Še riisi no.v akrov. Vsako leto nako-navelieal mu'žbe v bolnišnici! jl^j^j0 šestdeset milijonov ton
—	Že davno, ali težko je zdaj-štiristo milijonov ton kaj 'boljšega dobiti.	i mehkega premoga. Skladi že-
—	Nič težko, samo kprajže'lezne rude so preračunani na je treba. Vidiš, mašin ]e	milijonov ton, surove-ko loto več in čez nekaj let bo Sa Pa vsako lo'to nateče z avtomobili tako kot 7. oble-'na*' tisoč milijonov sodov, kaimi: na vsako odraslo ose-1 Železniške proge so doige bo dva, en za praznik iti en za skoro tristo tisoč milj, po že-delavnik. iTnievno je torej, da lezniskih tirih pa drdra dva b6 prodaja gasolina vedno bolj'milijona petstbtisoč tovornih dobičkonosna in sem si mislil, in šestdeset tisoč osebnih va-
če l>i le veselilo z menoj —
—	Amipatk za ta posel jaz kratkomalo nisem — ga prekinem — kajti preveč sem po-zaibljiv.
—	'Pozalbljiv? Kako to?
—	Vidifš, jaz senu naVajen
gonov.
Dolžina betoniranih cest znaša sedemsto tisoč niilj, tovornih avtomobilov je v Ameriki nad trinajst, osebnih pa nad dvaindvajset milijonov. Telefonske žice so dolge t ri-
med delom zajpali'ti'spm in tje'insestdeset milijonov milj,
Ifjillro /lio-amtn it.	i_ r__ **1.	v.	<	' '
ka'ko cigareto, in resnirno bi taT^o storil med naliva njeni ga-
solina, pa se mi lahko pripeti kot tistemu, ki je z gorečo vžigalico posvetil, kolikor je Še tekočine v avtoveni tanku. Nikoli mn več ni bilo treba skrbeti za' gas
Gejse so zastavkale.
TOKIO, Japonska, 26. nov. — Danes je zastavkalo tukaj devetdeset gejš. Piketirale se restavracije, v katerih s6 zaposlene, ter nosile letake, da zahtevajo višje plače in krajši delovni čas.
Naloga gejš (mladih deklet) je, zabavati v restavracijah in nočnih lokalih goste.

KJE SE NAHAJA
JOSIP BENCEK. Odšel je od tukaj 6. okto*bra v Steeltou, Penna. Ako kdo izmed rojakov čila to, prosim, da ga opožČH na to. Ori ima pišino tukaj. Prosim, da se mi ogl^i i^a naslov: LOUS- GOLOBICjj, 145 Main St!, Buffalo,' N. Y. \3x)
in
po njih se vrši vsako leto nau osemdeset' tisoč milijonov (pogovorov.
V Združenih državah je nil d enajst milijonov delavoljnih in dolazmožnih ljudi brez dola in zaslužka.
To je strahovita preobilica, toda vlada ne ve, kam bi ž njo. In če bi' danes živeli Taylor, Harrison, Lincoln in Davis, bi ne vedeli, kaj početi.
Ker jim nihče ne more zanikati bistro vidnosti in razsodnosti, bi najbrž relcli indijanskemu poglavarju Črtietou Jastrebu, ako bf še danes živeh
— Črni Jastreb, priznamo,' da smo ti delali krivico. Ves kaj, bodi tako dober, pa vzemi deželo nazaj.
Črni Ja&treh' bi stopil na najvišjo goro,' oči bi zašeri-cil ter pogledal na vse štiri plati. '
Dolgo bi gledal in vse natančno premotril, nazadnje bi jim pa uljudno oclvrtiil:
—Hvala lepa; gospiOdJe. Kav sami j of imfejte!
"G LAS NA ROD A"—New York
Saturday, November 26, 1938
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
R A2GL EON fK
[
p(in tkM
vsrhinr in
ZAiiMVJKM
bi jih
fPMelting Pot
•fcJavljaU flanke spU*nr 1
d oh i H m* d« Hi**- J
Lani ali predlanskim rital v "Glasu >Jar<wla** do-pi* i'/. While Valley, Washington, da je uinrl tam petinse-iViii<l(>sc*tletni rojak.
S<«<hnVga prtnl <Vln*l lijakom ga je zadela k«.'p.
Rojen je bil v Minnesoti, in ko mu je bilo pet let, >e ie -tariši preselil v državo Washington.
—	Angleško je bolj sir bo govoril, dočim um je naša '.'iivurica tako gladko tekla kot <ia je prejšnji <lan .los|»el i/, blejski* okolice v Ameriko.
S temi be-edami je zaključil dopisnik dopis.
Taki primeri so redki, posebno med našim narodom. Treba >e je pae zamisliti v razmere, v katerih je živel do tieiiik.
Njegovi stariši so se preselili v Ameriko okrog leta lKtf). Koliko našiti ljudi je bilo takrat že tukaj, ne bo naj liri nikdar točno dognano, kajti tedaj so hodili ljudje v Ameriko brez potnih listov, in oblasti niso vodile o priseljencih točnih zapiskov.
Prihajali >o k svojim tukajšnjim sorodnikom in prija-leljem. Brez določenega «-ilja e je le malokdo podal na pot.
In tako so nastal«* na-t-lbine Belok'rajincev, Stajereev. K raš«*veev, Dolenjcev, (ioreujeev. Poličko«! so se še bolj \le<!iili. Imamo naprimer naselbine Vrhnieanov. Litijča nov, hlejc;-v, Zilzemherčanov itd.
V	ameriških razmerah <o živeli povsem starokrajskn življenje.
Iz starega kraja >o prišli duhovniki, ki so se brigali za uijliov i hišni blagor, in v zadnjem desetletju prejšnjega .-toletja >ta jima bila dva ~lovenska časopisa v pouk in zabavo.
Živeli so idilično, domače življenje, kakor v starem kraju. Zadušili >o takratnim razmeram primerno. Bilo je tn vsakdanje 'potrebščine in še kakšen dolar so prihranili • »zii-oma ga poslali svojcem v stari kraj.
Otroei soflbrarščali in so bili navezani na svoje stariše. i.c redki so bili, ki so vedeli kaj o Ameriki.
♦S .»tariši «o govorili slovensko in so -po njihovem pri-povedovanju poznali njihov rojstni kraj ter ljudi v njeni, nasi njihovega rojstnega kraja uiso nikdar videli in niso o>ebno poznali nobenega tamkajšnjega človeka.
Zabave so se vršile |>o starokrajskih običajih. V domeli ie bila slika cesarja Franca Jožefa na častnem mestu in iik poleg nje slika gospodarja v vojaški uniformi z dvema ali s tremi zvezdami pod vi atom.
Delo je bilo ameriško, in dolar ameriški, to je bilo pa tudi v-e, kar je naš človek vedel o amerikanizmu.
Vse drugo — misli, čustvovanje, način življenja, navadi*—in vse je bilo slovensko.
Pet in sedemdesetletni v Ameriki rojeni Slovenec, ki je lani ali predlanskim umrl v White Valley, Wash., je bil menda zadnji potomce slovenskih starišev, ki do smrti ni mogel in ni znal biti nič drugega kakor Slovenec.
Toda Amerika ima nepisan zakon o pretopitvi in med--♦ bojni iprilagoditvi svojega prebivalstva.
Otroci slovenslgh starišev so morali v šolo, v ameriško Milo.
Tam so jim vlivali v glavo učenost, o kateri njihovi -tariši niso imeli nobenega pojma. Učili so jih spoštovati vsak narod in vsak jezik pri tem so jih pa navdušili za njihovo resnično domovino—Ameriko, za njeno prostra-nost, njen napredek in njene visoke ideale.
Iz ust učiteljev so slišali besede, ki jih jim nista nikdar govorila niti oče niti mati, oba še vedno navezana na do mačo grudo ter več aii manj hrepeneča po nji.
Med -tariši in otroci je nastala najprej vrzel, ki se je pa sčasoma razširila v prepad, ki ga skoro ni več mogoče premostiti.
Slišal sein že stariše, ki so se britko pritoževali:
—	Otroci nas ne razumejo. Po naše nočejo govoHti. Xa naše veselice ne hodijo. Amerika nam jih je izneverila.
počasi,' prijatelj. Tc je Vaša krivda, ne njihova^ — Otroei se nekateri zavestno, nekateri podzavestno zavedajo velike naloge, ki jo morajo vršiti v svoji domovini. Ne Slovenija, pač pa'Amerika je njihova domovina. V svoji M-bičnosti ste jih skuhali prikleniti na&e in ste imeli le malo ali pa nič razumevanja za njihove težnje. Obzorja, ki ga jim je ustvarila šola, niste mogli doumeti in se niste znali poglobiti v njihovo duševnost, ki se od vaše popolnoma raziskuje.
V	tej deželi ne velja načelo, da stopaj sin po korakih očeta, pač pa baš nasprotno—v vseh zadevah, tikajočih javnihf1 zadev in tiiltajsnjega življenja, naj sledi OŽe sino-
vim
m.
Priseljenem se je težko sprijazniti s to mislijo, toda morali se ■boefi" spWjaxniti 7. njo, čč ne bo 'vržel iiie^ njimi in milino čedalje*ve^A. •
(V prihodnjem "Razgledniku" pa še kaj o tem.)
Razne vesti.
AMERIČAN NA DVOR'
SKEGA KRAL-Kialj Jurij VI. Je v zasrbui avdienci sprejel odiposljibCa med n a rod n ega' d ela v s ke*ara Mer--rresa. ki se je sestal v lx>ndo-nu. Bilo j<* vfceiga <knipa|j k'a-kili 50 odpOs1a>nčrv iz vsega sveta. K<*r je* na angleškeiii dvoru uveden strog ceremonial za obiske pri kralju. so tbifi'tc gospode natančnti'poučili, kako naj se v. de jo Vpričo kralja, da se ne bodo prr-gfrcsili zop<T dvrmo etiketo. Vsi po se natančno ravnali >po tistih navodilih. Le ai ne ruški odposlan or* Mr. Rdbi rt J: Watt ie. ko se j<* pogovarjal z angleškim kraljem. držal roke v hlačnem žepu. kakor je pač ameriška navada. Dvorjani in tovariši so mn na vso moč migali, naj dene roke iz žerpa, pa mož je trdovratno držal mke v žepih do konca. Knj svobodnega sina svobodne Amerike brigajo dvorna navodila! To pa je An "ležem tako ugajalo, da sedaj letajo okoli njega agenti raznih filmskih družb, da bi ga -moli za dra«r denar fihnati z rokm i v žepih.
JAiROST^AV
\ i
MAOHA:
Veselo razpoložen se je nekega dne vrnil gospod Osinec \7. pisarne.
Go£pa je pravkar čitala s ju ■ rt ne -novine in začudena \nyirašala:
—	Kaj se ')•• .pripetilo? Si morda kaj smešnega vide! na ulici ?
—	Xa ulici ne, pač pa v pi-. fcami. Kolega Tikva mi je pravil. kako je stavil z ženo. da mu ne bo v petih minutah prisila deset gumbov. Tn kaj mi-j sliŠ — ona je stavo dobila.
Y DOBI ŠPORTA
— Pa .naravno, — se odreže — V redu. gospa. —ln (morala je dobiti.;na tri minute.
Deset gumbov na pet minut? JY.<z ,\Vh prišijem v treh nii-nu-tah!
—	4Mio, dušica to moraš dokazati. Xe verujem ti. Kakšna tri minute? Kaj ti misliš — to je posel! En gnilih — v osemnajstih s< kamdah.
—	Prišijem jih!-
—	Pojdi'no!*
—	Stnviva!
—	Dobro! Zi pet dinarjev!
—	Za pčt din!
k
]ii priprava
zraven.
—	Pristanem imaš prt din. mo h I s če.
—	Dobro je meni nit.
—	(r<ito\"o ?
—	Že irre.
pol sekunde, drugi v trinajstih in četrt sekunde, za petega je p.'trnbovala pekvajst. za desetega dvajset »sekund.
—	Prišito je! — je zmagoslavno vzkliknila.
—	Dobila si! — je dejal gospod Osinec. — Ti si res zlata duhica, samo če hoči-š. potrebovala si samo r^topcl deset sekund. Ko sem stopal i>o u!i-(•i, SO ltli uhajale lllae Že Vrr
Deset gunibov! dni. a suknjič se odp'ral ka Toda slačenje j k- r vrata v brivniei. Xis<-m temu ne šteje j ^c nadejal, da bo daii'N tako j kmalu prišito — no. itak je š]o i na to. Tu I nasrlo od rok. suknjič in
Čakaj, da \~/.a-
Bele roke gospe Osinčevc so se naglo sukale, oči ji sijal«* v športnem navdušenju. Prvi gumb je bil prišit v desetih in
VSA XEWYORXK A ST A) VENSKA DRTSTVA naj izvolijo po dva zastopnika za skupni sestanek, dne 'J7. NOVEMBRA v Slovenskem Xarodnem Domu. Trvintr Avenue, Brooklyn. N. Y.
SPOMENIK VINU.
V slikoviti dunavski dolini Wachau so (postavili spomenik vinu. Pobudo za to je dala naslednja agodba: V začetku preteklega Mtoletja se je voda v Duniavm dvignila iznd«o vis<i-ko in na polje blizu stare vini-čarske naselhnne Arnsdorfa je naiplavila prec°j grozdja. Zni-ca iz jagod so se prijela in iz njih so pognale trte, ki so bogato obrodile novo grozdje. Iz tega so na<prrtšali izborno vino. Pozneje je pa ta trta razširila po vsej dolini. Posebno je zaslovelo vino iz okolice Bur-berga. Prvotno so imenovali to vino Neue Rebe von Bum-berg, pozneje j»a kratko "eu-bui^er" in to ime mu je ostalo.
Xa S|>omeiiiku, posfavljeneiu nedavno s prostovoljnimi prispevki viničarjev. ^o fresk *, prikazujoče postanek t< ga slavnega vinogradiirka. V enem kotičku je kip nasmejanega pa-trona viničarjev sv. Urbana. Pod spomenikom j«- klet, kjer je spravljenih 100 steklenic pristnega vina. Vsakih 10 let bodo kl(*t odprli in vzeli iz nje 5 *teklcnic, ki jih bodo oh jiri-merni svečanosti pr«d spomenikom ]Kipili. Xa,mestu njih pa pride v klet (]iml spomenik pet novih steklenic. Tako bodo pet zarlnjih steklenic spravljenih zdaj v kleti. vzp^^Mi šele čez 200 let.
ZA JESENSKO IN ZIMSKO SEZONO
Edda, drama v 4. dej.........
«• i . . , Marta, Semenj t Richmond a, 4. dejanja____________
.60
•Po uradnih statistikah je član.^vo^ Kt&vtititecertive v Amerik j v zadnjem letn naraslo**® 75,138 m zhkSa'63,848.-094 pripadnikov, kkf je 59.9 odat vf*&i pttXHVal6l'irti. Pro-testtamtov je 35^79^11, katoli
ŽMOV
U
•kozvaini ^Sonthcrn Baptist Ohnrt;h,,f ki imW'4;S^5t60Ž prf-padnika. Draga' linjhidcnej^a protestantska cerkev je skofov-arko metodiatična s 4,364^42 plani. Jndov, ki se tudi ver-Najmočnej- ^o prispevajo k judovski sku-eertk* je ta^phosti, pn^je
Prepelub, narodna pravljica t 8. dejanjih ...................
Twflrtre tajne mm Mfldaviev n-far, Mladi Mira igra ■ petjem v
«. dejanjih ____________
k. U. K. Drama ▼ 3. deja^jlb •
predigre, (Capek). »««.________
Beviaar, fi. dejanj, traa resana___
Vrtinec, drama t 3 dejanjih ________
Za Uriš te wifciii, fgrokai r S. 4ajanjlfc i...-------:--
%
6. wr. P« IfMUk. 4. dejanja
11. «t. Z^nršvljhreie.........
lt ar. Sk«p«h v............
8L Mhk> M awlK Nda. mmh ________
18. m&tK. Vettalka, Smrt Marija
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 W. 18 S^., NKW TdKK
ft
AHN'S NEW AMERICAN INTERPKRTEK. —
TnJa vex. -'7l» M ran«	Cena $1.10
Učna knjiga za Nem<-e in za «»ne, ki h» nem Kine zmožni.
AMERIKA IN AMERlKANCL Spisal Kev. J M. Trunk. (60S strani.) Trdo vezano
Opit* posameznih držav; priseljevanje Slovencev ; njihova društva in <lru?a nartnine ustanove. Jiogato ilustrirano.
Cena $5.00
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr.
F. J. Kern. Vezan r	(JeM, $2.00
BURSRa VOJSKA. 95 strani.
Cena 40c
BODOČI DRŽAVLJANI naj narot- knjiileo — "How ta betone a citizen of the United States**.
V tej knjigi so vsa pojasnila In zakoni za naseljen«* *	Cena 35C«
BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani.
Cena 35c.
DENAR. Spisal dr. Kari EDglift. 236 strani
Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga nI mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan CeSki narodnogospodarski strokovnjak, je razSiril svoj« delo tako, da bo slulllo slehernemu kot orientaCnl spis o denarju.	Cena 80c.
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda vez Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike.
DO ORBIDA DO BITOLJA. -tranl.
Zanimiv potopis s slikami *iKUh krajev naSe stare domovine, ki so Slovencem le malo znani.
Cena 70c.
GOVEDOREJA. Spls*l R. S slikan-*
Legvart. 148 stranL
Cena $1.25
IZ TAJNOSTI PRIHODE. 83 atrsoL
Poljudni spisi o naravoslovju In svezdoznan-atvn.
Cena 50c.
KOKOŠJEREJA. Sestavil Valeutln Razlnger, 84
strani Cena trlovez____ji* Broš. .... 18
KRATKA SRBSKA GRAT.".*:TIKA. 68 strani
Cena 30c.
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, BRVA-TOV IN SRBOV. M strani-
Cena 30c.
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.> Vex.
Cena $1:25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 atr.
Cena 50c.
KUBIČNA RAČUN1CA. Trda ve*. 144 «tr. ^ Navodila sa Izračunan je okroglega, rezanega in tesanega lesa.
Cena 75c.
LJUDSKA KUHARICA« najnovejša in praktična zbirka navodil za* kuhinjo in dom. '
Cena 50c.
MATERIJA In jENERGIJA. Spisal dr. Lavo Čer-melj. 8 slikami. 100 stran« Nauk o atomih, molekuhh in elektronih. Po-ljndno pisana razprava o U*leaion uoderna ■nanostL
Cena $1125
MLEKARSTVO. Splaai Anton Pere. S slikami 188 stranL
Knjiga aa mlekarje ln ljubitelje mlekarstva sploh.	' i
Cena $i.00~
Kuharske
KNJIGE
LJUDSKA
kuharica
Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50č.
KUHARICA
965 navodil, 255 strani. Cena: broš. $1.25, vez. $1.50
SLOVENSKA KUHARttX
Najpopolnejša izdaja, 728 strani.
$5.oo
"NAKOI*, Hi l/.l MIlt.V 10] »irnnl
i'oljuili'ii ••«»!> IIhJVn*viTiit*J?<*^a imriMiti na svetil. *ueg<ive si'tjP li! UiivaiJe.
Cena 40c.
NAŠE SkODUIVE ŽIVALI v TODORE in BESEDI. 0|,is:il Friin Krjiive«-, -JL'1 «lr:ml. IJroS.
Cena 40r.
OKRTNO. KNJIGOVODSTVO. LT.S strani. Vez... Knjiga je namenjena v prvi vrsti 7h stavbno, umetno in strojno kljuriivnl£arst?<> f**r železo! i \ a rstvo.
Cena $2.50
ODKRITJE AMERIKE, spisal II. M AJAR. Trije deli: 1C2, 141, l.Ti strani. Cena mehko vez Poljuden in natančen opis odkriti« novega uvetn. Spi« se rita kakor zanimiva povest ter Je sestavljen po najboljših virih.
Cena 50c.
PRAKTIČNI RAČLNAR. Trda vez. 231 str... Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar Je pri nakupu \n prodaji notrebuo.
Cena 75c.
1'ROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE
Spisal dr. K. Veber.	strani.
Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se hoče seznaniti z glavnimi čuami sodobne \ filozofije.
Cena 70c.
RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 4i:i strani.
V	knjigi so opisani predhodniki in idejni ute- V meljitelji te svojevrslue ^uske struje.
Cena $1.50
SPOMINI. -C^Ist. Jože Lavtižar.j U43 strani.
V	tej knjgi etuja nafi znani potoplsec župnik I^avtlžar spomine na svoj« brezštevilna jo- \ tovanja.
Cena $1.50
SPLOŠNI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE.
cena bros.	Cena 50c.
SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGI.ESKO-SLOVKN-
slovar. 148 strani.	Cena 90c.
SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str.
Drbga polovica knjige vsebuje nemfiko-slo-venski slovar ln kratko slovnico slovenskega in nemškeea jezika.	Cena 40C.
UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 382 strani.	Cena 75c.
UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc PovSe.
cena brog.	Cena 50c.
VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani.
Zbirka zanimivih' in kratkočasnih spretnosti ; burke in šaljivi poskusi; vedeževalna tabela ; punktlranje; zastavice.
~	Cena $1.45
VODNIKI IN PREROKI. strani.
Knjiga je IzSla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje Življenjepise mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narod i« suženjstva j svobodo.	Cena 60c.
ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani.
' Zanimivosti Iz hiške zgodovine ln natančen v , opis vojaške republike caporoSklh kozakov.
Cena 50c.
ZDRAVILNA ŽELIŠČA. 62 strani.
Cena 50c.
VERNE DUŠE V VICAH
Spisal Prosper Merlraee. 80 strani. Cena.. .S« Eden najboljših spisov francoskega mojstra, vaeta iz našega kmetskega življenja.
VOLK SPOKORNIK (spisal Frane Me6ka; a '
------------------------.............$1.M
Trda vex.......l.Jf
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA _______Ne
UG L A 8 NA R O D A"—New York*
- - v
Saturday, November 26, 1938
SLOVENE (TUGOSLAVy DAILY
IlllliM^
VOJNA NA KITAJSKEM
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRI REDIL I. H.
105
44Kolika srwa, Werner, da imam to znamenje, pa vedno sem se	ni hotiio "raginiti."
44Mi bi te tudi brez tega spoznali za pravo Dagmar, toda za \>ak shiraj je boljs*, da imaš znamenje."
Iz Florence Werner brzojavi svojemu očetu:
44 Prava Dajiimar 7. menoj na potu domov. Prideva v »iedo zvečer ob «edmih. — Werner.''
\V< rner je vedel, da to zadostuje. Njegov oče 1h> ie naJ markizo in njeno hčerjo postavil ostro nadzorstvo in skrliel zato, <la bo vse pripravljeno za Dagmarin sprejem.
41. POGLAVJE.
Signora Katarina in njena hči se v dnevih po otvoritvi oporoke morata mnogo jeziti. Ravnatelj Falkner jima j< navil mnogo težkov; ni šlo vse tako gladko, kot kot pa ste si mislili. Na vsak način ste hoteli dvigniti veliko vsoto, da » i .-i mogli v Rimu sijajno uroditi stanovanje. Zatrjevali ste, da moraite čimprej odpotovati, kajti pričela se je že jesen ?n da tse bo v Riimu že kmalu pričela sezona. Teta Brigita pa prostodušno pravi, da ste obe še v žalnih oblekah in se boste le težko mogli vdeleževati zabav, zato se jima -nikakor tako zelo ne mudi odpotovati. Take utemljene pripomb' fcospe Brigite pa so obe ženski vrgli popolnoma iz ravnotežja. Herman Falkner pa je p roti njunim napadom obdržal pravilni mir i°n uljudnosi Odločno je povedal, da je sedaj nemogoče iz podjetja vzeti tarko viteoke vsote, kakoršno ste zahtevali, sict r pa da je še treba izpolniti več formalnosti, predno l>o gospica Dagjmar po vseh pravicaih (postavljena za dedinjo.
Elena pa abadljivo in ošaibno vpraša, kake so te formalnosti. Resnega, 'nezmotljivega in previdnega, moža sovraži, zlasti, ker je bil za njene koketnosti dovzeten in je kazal svojo oblast. Pravi ji, da bo o pravem času Ise vse izvedela in naj samo še nekoliko potrpi.
Naščuvana po pvoji materi, Elona vedno streha svojo je-io in nejevoljo pred teto Brigito, toda stara gogpa ni dovolila, da bi žaljivo govorila o Hrrmanu Falknerju ter jima svetuje, oa si naj čas preženete v HanVburgu, kakor pač gre. Pravi jima, da je posebno jetefni Hamburg zelo lep Ln sploh ne more razumeti, da "Dagmar" kot Nemka taiko hrepeni po Rimu.
4'Teta Brigita je Istrašna in mesramlna in z vsakim dnem mi težje pada na moje živce." pravi signora Katarina, ki ji je j oželjenje po življenju zadušilo vse obvladovanje.
'Mmas .prav," pritrdi Elena,toda kaj hočeva. Ima pravico v hi»i ostati do konca svojega življenja."
"Že to je dovolj vzroka, »da to hišo zapustive, ka-korhitro je mogoče," sikne signora Katarina jezno. 14Zdi se mi, da ravnatelj in ona tiči;a p.od istim pokri valom."
Elena vtzdihne. Do sedaj še ni imela mnogo vefedja nad svojo ded«čino in poieg tega je še tndi odpotoval mladi ravna-Telj, s katerim je iz dolgočasnosti ljubimkovala. V Hamburgu v žalnem času ni bilo misliti na ikako zabavo in tako sedite obe precej 44na snh«:m."
Tete Brigite pn njuna neljuibeznivost ne »pravi s tira. 'Trdno prepričana, da nima prave Dagmar pred seboj, si niti najmanj ne ipriaadeva, da bi za napačno dedinjo napravila Strasserjevo vilo domačo. Toda zelo ostro opazuje in vedno pričakuje, da se bo Elena še bolj rada-la. Preračunano govori o preteklosti in vedno vprašuje: "Ali se še spomni«?"
Večinoma ji Elena odgovarja, da se ne spominja, če pa je nato stara gospa silila: "To p moraš vendar vedeti, tega vendar nisi mogla pozabiti," tedaj temu ali onemu pritrdi in se hoče izgovoriti, kaker je bilo pač mogoče. Toda prebrisana teta Brigita ji je stavila pasti, eno za drugo in ji natančno pripoveduje o dogodkih v preteklosti, ki se v resnici niso nikdar zgodili. In ravno tedaj je Elena živahno pritrjevala in trdila, da se dobro spominja. Tako jo gospa Brigita vpraša, ako se še more pomniti, kako je .se kot otrok padla v vodo.
44Tega menda ni?i pozafbila, Dagmar, nek mladenič te je tedaj potegnil iz vode in te prinesel domov."
Elena živahno prikima.
"Seveda, teta Brigita, kaj takega človek ne poza-bi. Se popolnoma dolbro vem, kako me je zeblo, ko me je mladenič r.esel v hieo{" prav:.
In teta Brigita. *se smeje — Dagmar ni nikdar padla v vodo.
44In ali se tudi opominjaš velikega neufundlandskega psa, ki je bil tvoj stalni spremljevalec — Nero mn je bilo ime!"
"O, saj res, ta dobri, stari Nero, zelo rada sem ga imela," pritrdi Elena, vefielr-, kar je mogla brez premisleka, kot si je mislila, pritrditi. *
In goqpa Brigittv se zopet zasmeje. V; Strasserjevi vili T:l bilo nifcd&r neufundlanrdskega psa, sploh nobenega prša, ki bi mu bilo Nero ime In tako zaide Elena, ne da bi &kitiila, v marsikatero past in gospa Brigita se zgraža nad lažnjivostjo tega mladega dekleta. Že davmo je vedela dovolj, toda flbi-t« nove dokaze in njegove nemirne misli neprestano spremljajo Wernerja na njegovi poti. Kaj bo dosegel T Ali bo kaj izvedel o Dagmar?
Komaj še more premagovati svojo jezo, ko vidi, kako se lliati in hči obnašate, kot popolni lastnici Strasserjeve vile in ate jo Icot revmo soroduico gledali od zgoraj navzdol. Hermanu Falknerju stalno (poroča o tem, kaj je opazila, da ga potrdi v njegovem sklepu, da jima ničesar ne izroči izz Stras-terjeve zapuščine. Herman Falkner že davno ni več niti najmanj dvomil, da mlado dekle ni pra<va dedinja. In odločno je odklonil, da .bi jima kaj dal.
Tudi teta Brigita ga v tem podpira, da signora in njena ihči ne smete preveč dobiti. Samo prve dneve je v hiši pokarala velik sijaj, ker je Rudolf Strasser tako želel. Potem pa si gospa Brigita pravi, da ste prišli v hišo kot sleparki in da je v ryn i slu z Rndolfom Strasserjem in v interesu prave dedinje* da gospodinjstvo omeji na stare izdatke. Zato sig-nori ir njeni hSeri nič več kaj posebno ne streže. Vse je uredila tako ipriiprosto, kot da v hrši ne bi /bilo nobenega gotta. Markiza me je nončevtfla iz prevelike varčnosti v toiši in je nagovorila Eleno, da iproti temu nastopi. In tako Elena nekega dne pravi:
"TeU Brigita, sedaj v hiši ne vidim ve« one odličnosti,
KRETAiNJK
IMRNIKOV
SHIPPING NEW!*
frrtffraftft-jr.i:.v »iitwui

Skupina japonskih bombnikov, ki so napadli kitajske čete, kateri tso vprizorili v bližini Kantona proti ofenzivo proti sovražniku.
ki me je spočetka tako prijetno zadela. Sedaj tako pripro-sto živimo, kakor n: v soglasju z dostojanstvom te hiše. Zakaj prihajajo na .mizo tako priprosta jedila in še teh 'tako malo? Želim, da se to zopet predrugači, saj toliko časa, c!okler sem r svojo ti to v ki-ši. Kadar pozneje sama, je zopet vse drugo, tedai bo varčevanje na mestu, toda ne sedaj, ker imamo tukaj teto kot gosta. Kaj pa bo 'mislila <> nemški gostoljubnosti V1
l Da lie orihndnjj^ \
PROBLEMI PRISELJENCA
Prišel je pod imenom drugega., t rok a. Stvar moje poroke je
VPRAŠANJE: Prišel sem v Zdiužene države leta 1913, imel pa sem pasport svojega brata. Ali je res, da moja pripustitev v Združene <lržave »ni bila v redu in da ne morem postati ameriški državljan.
^ ODGOVOR: Ako je kdo prišel v Združene države pod pretveznim imenom pred dnem 22. maja 1918, ko je Pasport Act stopil v veljiavo, okoliščina, da je ra'bil drugo ime kot svoje lastno, ga ne bo ovirala, da postane ameriški državljan. V vseh slučajih prihoda pod pretveznim imenom po dnevu 22. maja 1918, se pa pripustitev smatra za nezakonito tudi če je inozemec plačal tako zv. (head tax). Oni, ki k o prišli s tu.iim pa sipo rtom med 18. maja 1918 in 3. junija 1921, morejo pa legalizirati svoj prihod, ako zaprosijo za "(certificate of registry", kakor vsakdo drugi.
ki je prišel nezakonito pred dnem 3. junija 1921. Tudi, ako je inozemec prišel pod drugim imenom pred dnem 18 maja 1918, mora nepobitno dokazati, da je on sam dotična oseba, ki ie' prišla pod krivim imenom. Drugače mora tudi on zaprositi za registracijo.
"Nameravana prevara" pri dobivanju viza.
VPRAŠANJE: Prišel sem v Združene države pred nekolikimi leti s fbrezkvotno vizo, ker sem ibil tedaj 20 let kar in sin ameriškega državljana. Ker nisem dobro razumel vprašanj konzula, sem rekel, da potujem" sam, pa so zapisali, da sem bil "samecdočim sem bil pravzaprav oženjen in oče enega o
prišla na dan, ko seni skušal privesti sem ženo in otroka. Sedaj mi grozijo, da me bodo deport i ra! i. Kako naj to uravnam?
ODGOVOR^ Predpostavljamo, da je tudi vaš oče, ko je vložil prošnjo za brezkvotno vizo za vas, navedel da ste bili samec. Pa recimo, da je šlo za pomoto in ne za nameravano prevaro toliko s strani vašega očeta, koliko z vaše strani. Dejstvo pa ostane, da niste bili vpravičeni do brezkvotne vize, kajti po zakonu le oni nedo-letni otroci naturaliziranih a-meriškrh državljanov so vpravičeni do izvenkvotne vize, ki so neoženjeni. Po tem takem mi ne vidimo nikake druge mogočnosti reišitve, kakor da zapustite Združene države. Najboljše bi bilo, da zaprosite Department of Lalbor, da vam dovolijo prostovoljen odhod. Ako priseljeniška oblast misli, da niste namenoma izvršil prevare, izbrišejo deportacijsko 7>ovelje in vam dovolijo, da o-dielete prostovoljno. To bi vam /pustilo pravico povratka v Združene drave, čim se vam posreči dobiti neprednostno ali navadno imigracijsko vizo.
4 4Privatne postave" za legalizacijo bivanja.
VPRA&ANJE: Nekdo mi je rekel, da veliko število inozem-
cev, ki ko prišli nezakonitim potom, morejo uravnati svoje »bivanje s pomočjo posebnih postav, sprejetih od kongresa prav njim, poedincem, v korist. Jaz »sem inozemec, ki ne more postati ameriški državljan, dasi sem tukaj več kot dvanajst let. All je to res glede teh "privatnih zakonov?"
ODGOVOR: V vrednih slučajih, ki vsebujejo posebne tež-koče ali ločitev družin, kongresni k i od čaša do časa. predlagajo zakonske predloge, s katerimi se proglaša prihod do-tičnika zakonitim. V zadnjem času se take predloge natančno . preiskujejo. Tekom zadnjega zasedanja je bilo vloženih približno dvesto takih privatnih zakoc?fckih predlog, ali le dvajset njih je bilo končno sprejemih. Vse druge niso prišle niti do glasovanja.
Prišel je pred kratkim, pa je že padel na breme javnega dobro-delstva.
V1PRA&ANJE: Xeki mladenič je prišel v Združene države pred desetimi meseci. Živel i je pol leta. k stricem, ki mu je bil iposlal potrebni "affidavit of support". Ta stric ga noče več vzdrževati. Ali se more strica prisiliti, da ga vzdržuje? In, ker mladi mož ne more do-
I bitli službe, sme zaprositi za javno priipomoč?
ODGOVOR: 44Affidavit of support" je bolj moralna dolžnost, kot zakonita odgovornost kajti po obstoječih zakonih je človek obvezan vzdrževati le ženo, nedoletne otroke in posta rne starše, ne pa drugih so-sorodnikov. Ni zakonitega načina, da bi se moglo prisiliti strica, ela vzdržuje nečaka. Ako bi ta mladi mož iskal oziroma dobil javno podporo, on bi postal 14public ciharge" v zmislu priseljeniškega zakona in to bi po navadi imelo za posledico deiportacijo v rojstni kraj.
2. diH*eiul>ra:
Oliauiplain v Ilavre Queen Mary v Cherbourg
7. decembra : Conte di Savoia v Genua Hamburg v Hamburg
10. de<-emhra :
Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg
!•>. deeeiuhra:
Bri'iii4*n v Bremen
14. decembra :
New York v Hamburg Ilex v Genoa
VSE PARNIKE
in
LINUE
ki so važne za Slovence
zastopa:
SLOVENIC PUBL. CO.
YCGOSI.AV TRAVKL IiEIT. f216 W. 18tb St, New York. N. V.
IG. decembra :
Queen Mary v Cherbourg
17. decembra: Paris v Havre
21. decembra:
Hansu v Hamburg
lifl. decembra :
Normandie v Havre
............................................................................................................ It | |ti «| I Ulit ll|lt s .f 11
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI K ALI JE, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE
Emil Adamič—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI za moški
zbor..........................50
ŠEST NARODNIH PESMI za moški zbor .....................50
ŠEST NARODNIH PESMI za mešan; zbor .....................50
FEItDO JUVANEC:
Zjutraj.........
Slovanska .....
.........'JD
.........
PETER JEREB: Pelin roža: VASILIJ M IRK : 1'udokniea.........20
ZORKO PRELOVEC:
Ko so fantje jiroti vasi šli.....20
enkrat še .................
Slava delu ...................20
HR. VOLARIC: Rožmarin; JOS. PAVČIČ: Potrkan ples .......35
NOTE 7A KI.AVIR All HAR-
MONIKO
Zorlco Prelovec—15 SAMOSPEVOV
za glas s klavirjem ..........1.25
ŠEST PESMI ZA GLAS IN KLAVIR ........................1.—
ALItLM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za glas in klavir 1.—
Franc Venturini—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ......
3.
4.
SLOVENIAN DANCE
Vt\NDA POLKA ...............
Pp JEZERU
KOLO ..................................
BARČICA
MLADI KAPETANE ......
OHIO VALLEY
SYLVIA POLKA ...............
TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ ..........
.. .35 .. .35 .. .35 .. .35 .35
.65
Ferdo Juvanec—IZ MLADIH LET,
moški kbori ..................65
Peter Jereb—OSEM ZBOROV (moški in mešani) ...............50
Moški zbori
OSKAR I)EV:
Bareiea: Oj, moj soeel je sov; Kam mi, fantje, drev v vas poj-demo .......................20
OSKAR DE V:
-Srečno, ljubca moja: Ko ptiči-ca na tuje gre; Soči: Moj očka 'ma konjička dva; Dobiv sem pisemce ; Slovo; Je vpihnila luč .40
EMIL ADAMIČ:
Modra devojka (belokranjska...21
Vso noč pri potoci ............20
Jurjeva .......................25
Hodi Micka domo; Kaj drugega hočem; Zdravica .........20
VASILIJ MIRK in A. GROBMING: Vetrič; P« gradini ...........30
IZ STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene:
Ameriška slovenska lira, (Holmar) -50
Orlovske himne (Vodopivec) .........50
Slovenski akordi, 22 mešanih in
moških zborov (Kari Adamič) .75 Trije mešani zbori (Glasbena Ma-
tiea) ........................................ .30
V pepelnični noči, kantata za sole,
zbor in orkester, (Sattner).... .50 Mladini, pesmi za mladino s klavirjem (E. Adamič) .....................60
Dve pesmi, (Prelovec) za moški
zbor in solo .................................20
Naši himni, dvoglasno .....................25
Gorski odmevi. (Laharnar), II.
zvezek, moški zbori ................ .30
ZA TAMBURICE: Slovenske narodne pesmi za tambu-
raški zbor (Bajuk) ................
Bom šel na planince, (Bajuk),
podpuri .....................................
ZA CITRE:
Poduk za eitre. — 4 zvezki _
(Koželjski) .......................
ZA KLAVIR:
Buri pridejo. — Koračnica —........
Josip Pavčič: NAROD POJE
(za mlade pianiste)
84 slovenskih narodnih {>esmi za
klavir in z besedilom........$1.35
Naročilo pošljite na:
.75 .50
2—
.20
€€
Glas Naroda
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
99
lllllllllhjilllllMIlii. hIlillllti, .iillllllii, ,,|||f 'j''""1' '"'"tu"1 li-»nnii"-l|>'iimiinl|»iin.
'GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V (talijo lista ne poši-
Jjamo.	p
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
n.
KNJIGARNA "GLAS NARODA'
Bohinjsko jezero
216 WEST 18th STREET, NEW YORK