TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1003, at the Post Off!« at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4*87 CORTLANDT.
NO. 101. — ŠTEV. 101.
NEW YORK, MONDAY, APRIL 30, 1917. — PONEDELJEK, 30. APRILA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Konškripcija sprejeta Strašna nesreča v Hastings, Colo. Draginja
SENAT IN POSLANSKA ZBORNICA STA SPREJE iz ZADNJIH POROČIL JE RAZVIDNO, liA JE NAJ BRŽE MRTVIH 120 PRE* LA PREDLOGO, KI ZAHTEVA SPLOŠNO KON ijflOGARJEV. - REŠEVALNA AKCIJA.* - POŽAR V ROVIH JE POVZRO
VSEGA SKUPAJ ČILA EKSPLOZIJA. — MALO UPANJA. — V ROVE SESAJO SVEŽI ZRAK
3KRIPCIJO POTOM IZBOROV.
JE BILO PROTI 32 GLASOV. — GLASOVANJE GLE DE PROHIBICIJE. — SPREJETIH JE BILO VEČ ZNAČILNIH AMENDEMENTOV. — GLASOVANJE O RAZNIH DRUGIH PREDLOGIH. — REGISTRACIJA VSEH MOŽKIH. — POPOLNA KONTROLA. --o-
— ŽENSKE IN OTROCI OBLEGAJO VHODE V RUDNIK. — ROV JE LAST AMERICAN FUEL CO. — KAJ JE POVZROČILO EKSPLOZIJO, SE DOZDAJ ŠE NI DALO DOGNATI. — RAZŠIRILE SO SE GOVORICE, DA JE POVZRO ČIL EKSPLOZIJO KAK NEMEC ALI AVSTRIJEC, V SVOJI VELIKI LJU BEŽNI DO NEMČIJE OZIROMA DO AVSTRIJE.
Washington, l>. <
ii/tio xwtVr je bil i predloga
bo i
pija«
. 28. aprila.— sprejeta vlad-glede uvedbe kon-x*ije potom izbora. M'liai jf	alo .^l seua-
v /.i TV1 dlc£r» in oscu proti .hin-lt: zbornici pa 397 p>s!«i„-'a i i *J4 proti predlogi, or j i *rM i«' sprejela tudi amend-, ki določat, )iM.i s« l\ i ha vo-iii mesečno plačo od * 1 na
/> ii 11*»j^t je bilo sprejetih tii-'mirih amendineniov. Naj-značilen jo amendment, ki do-naj >«• omeji prodajo opojnih
d**bati j«* rekel senator \V i 1 -ila je v Združenih državah mil joti izdajalcev, ii o ml went, ki pooblašča pr> d-ikii NVilsona. da bi sklica! ur-» prostovoljcev, broječo ~»<HJ inož je bil ovr/eu. kri'tkem etsu bodo '.ačeli {Morati \ <>c možke prebivalce v i. Tu zadeva j«* poverjena sc-i in raznim občinskim utad-
Zaenkrat bodo regularno armadoI podvojili. Narodna parila, ki je-
"I i*.-*-;*- -
Hastings, Colo.. 2?. aprila. —1 American Co.. pravi, da jih bo Nad tem rovom se nahaja nek
znašala dozdaj samo 130,000 mož. j Predvčerajšnjem je nastala v tu- mogoče nekaj rešiti, ker se med drug rov. ki je že parkrat gorel in
bo znašala 625.000 mož.
kajšnjem rovu, ki je last American ponesrečenimi rudarji nahajajo tu-1 katerega so pred kratkim sezidali
Armada bo do oktobra meseca Fuel Co. strašna eksplozija. Takoj di taki, katerim so prav dobro zjia-prihodnjega leta popolna in v vseli po eksploziji je začel rov goreti.'ne določbe, kako je treba posto-
u bo prišla na \ t
d I
te ni ca >ga, ki Jrloča, nai *" po-v Ameriki stanujoči po-ve/niških držav v Kvro-tiče se ved-i samo voja-rznih.
ozirih izvežbana.	: Dozdaj so jih dobili samo petnajst.
Washington, 1). C.. 2H. aprila. —j osi a 1 i se pa še vedno nahajajo pod Načrt, da se dobi vojni kredit po J zemljo. Vseli petnajst je bilo mr-tom direktnih davkov, je že takojtvih. Družbeni uradniki in razni napredoval, da se bo načrt že v torek izročil tozadevnemu odboru za prvih 1MX) miljonov od po kon-
drugi izvedenci so mnenja, da ne bo niti eden ostal pri življenju. V prostorih, ki so le malo ventilira-gpesii <lovoljenih 7 mljard. Ako ne j ni, razširja požar gost dim. ki ran-Im» prevelike opozicije, da se uve-jra v kratkem času zadušiti vsa-dejo veliki davki. potem bo o tem kesa.
razpravljano v zbornici že ta te ; par sto reševalcev je nepresta-d> n.	no na delu, toda opraviti ne mo-
Davki s«- IvnIo naložili na \vhis- rejo veliko ker je tudi zanje uso-ke.v, na dobiček. poštnino, tobakj Je pol no. če se spuste v jamo.
in ga čisto ločiil ml ostale jame..
V	tem rovu se je pre petimi leti ponesrečilo dvanajst delavcev.
V	prostoru, ki se nahajajo po-
Višanje cen premoga in kruha presega vse dosedanje cene. Da bi se pridelalo več živeža, je newvorski župan postavil odbor, ki bo skrbel, da se bodo obdelali prazni prostori v New Yorku. Odbor se je že poprijel dela.
Mestni peki so rekli, da so morali povišati ceno krnim, ker v Chicagi cena žita dan za dnem raste.
Ward Baking Co. je naznanila, da hlebčki po šest , centov s tem tednom izginejo s trga. Hlebe, ki su po 10 centov bodo zmanjšali in na trg bodo prišli novi hlebi po 15 centov.
Ta izprememba pomeni 50 odstotno povišanje cen kruha v primeri s cenami pred vojno.
Te dni so prodajali v Chieagi pomladansko pšenico |>o $2.50 bušelj. To je tudi vzrok, da so tudi drugi peki v New Yorku sklenili, da sledijo vzgledu Ward Co. A' treh mestnih okrajih je stala tona premoga $8.75, kar pome-
pati v slučaju take nesreče.
Izjavil je tudi, da je bil rov po-j . -------_ ------^^
gosto nadzorovan ter da ilc more( nesrečenci, vodi veliko odprtin j ZVlSailJC Zli Gll ClOlar. razumeti, na kak način je nastala skozi katere so začeli takoj po ek-	Da bi SC omejila poraba zalog llioke,
eksplozija.
David Reese, varstveni nadzornik American Company. ki je za časa eksplozije nadzoroval rov, je skorajgotovo tudi mrtev.
Razširile so se srovoriee. da je bila eksplozija nanemoma vprizor-jena ter da jo je povzročil najbrž
je zdravstveni
sploziji potom strojev vsesavati komisar Emmersoii priporočil newyorskim meščanom v-sveži zrak. misleč, da bodo delav-' porab0 koruzne moke. Lahko se porabi v različnih oblikah. Priporočal je tudi moko iz fižola.
ee obvarovali zadušenja.
Nekateri uradniki so mnenja, da	^^	. . .	. . „
ta metoda ni pravilna, da se bo z Krasni problem v Clucagi je se rsnejsi kot v ^ew
dovajanjem zraka požar še veliko Yorku. Ko peki nameravajo podražiti kruh, delavci v pe-
bolj razširil.	karnali in vozniki pretijo s stavko.
Kot že rečeno, so spravili dozdaj! Nek prodajalec knilia je rekel, da ne bo prav nič ču-
kak Nemec ali Avstrijec, ki se je'na površje že petnajst mrtvih. — dno, ako prihodnji teden ne bo kruha V Cllicagi. Ako pe-
hotel Vsled svoje blazne ljubezni Električne svetilke, katere so ime- ki in yozliiki zastavkajo, potem VSe pogodbe preminejo.
Član županovega odbora v New Yorku, O. W. Perkins, je prejel pismo, s katerim je povabljen v Washin-zbrana velika 011' se .iav'i poljedelskemu odboru v senatu. Perkins mljo, ki se je posula, in upajo, da | Hubert, ki bo najprej zaslišal pri-' množica žensk in otrok, ki čakajo j C pisal poljedelskemu tajniku ill 111U priporočil, da naj bodo prišli v najkrajšem času do'če. potem pa začel preiskovati ee ! kdaj bodo privedli mrtve na dan vlada jamči faiTUCrjeill stalne cene za njihove pridelke,
vsled česar bodo famierji marljiveje obdelali svoja po-
li uri sebi. so še vse gorele.
Rudnik se nahaja v Pelagua
:lc
in vse zabave. Sliši se, da bodo na-,	ura<jI|i|I< ki nadzoruje rešil- do Nemčije oziroma Avstrije ma-
mesto davka na galouo žganja, |JO akc-ijo. pravi, da je požar že! Sevati nad ameriško vlado. , >1 10. naložili $2.	skoraj čisto pojrašen. Na nekate-j Snu je dospel ereneralni državni' Canyon.
Davke na velike dobičke naj se ^ llu^tij, s0 ~£V začeli odvažati ze-Jpravnik države Colorado, Leslie E.| Pred vboilom zviša twl 8 na Iti odstotkov.
Dohodninski davek naj se zviša
nad «$.»000 dohodkov naj plaeajo 4 j prastora, kjer se nahajajo pcmesre-jlo zadevo.	| Pretresljivih prizorov, ki se do
odstotke, tisoe dva odstotka, nad £.em.j	I Ponesrečenci se nahajajo v rovu jyajajo pred vhodom v n.idni'k, ni
stotisoč dohodkov ix> 10 o<lstot- G. F. Barlett. predsednik Vietor ki je v stiku z srlavnim vhodom.'mogoče opisati. k<*v. nad pol miljona dohodkov poi
20 odstotkov, nad miljon dohodkov li^tičnesra urada, Pieter J. Troel-30 odstotkov.	j stra, je dospel sem. Kmalo bodo
Kak davek bodo naložili na to- prišli tudi ostali delegati, nakar bak, s- še ne ve. V poudeljek se boj^^o začela socialistična mirovna •'■iii. i liveznih.	jo tem razpravljalo. Nekateri pri-i konferenca.
Wuhinxton, I V <.	(poročajo, da naj trgovci tobaka' Navzoč bo tudi socialistični član
i >.1 j »»laiiei. ki »:la> .\ali pn>ti plačajo na leto za prodajo na j danskega kabineta, Stauniiif?. ^uNkniM ijski prt dloffi, se naha i«1 debelo in za prodajo na drobno Francoska socialistična stranka udi •jalij.tični poslan. • ia«-sta| Nekateri so mnenja, da se naj ne' ne bo poslala delegatov. Pri loza-sev York.«, Meyer London.	naloži vs<h 1S00 miljonov na d a v-1 davnem glasovanju sta bila dva
Kdiua ženska v kongresu. Miss.ke. temveč samo ena miljai*da na glasova proti.
Ob Washingtonovem grobu
Razne fronte.
1». nkin. je irla^tvala za predlogo, davke. 8 sto miljonov pa na bondej P'"ti je glasoval tudi speakeijin s prodajo certifikatov državne-, ('lurk.	ga zaklada.
-ooo-
Za mir in proti miru.
Varstvo Jeruzlema.
Včeraj se je izvedelo, da je angleška vlada naročila generalu Sir Arehibaklu Murrv, poveljniku čet ki se bojujejo v severno Palestini, da naj posebno varuje vse zgodovinske kraje in grobove.
Posebno se mu je naročilo, da naj pazi na Jeruzalem, da se ne poškoduje. Govori se. da bodo zavezniki kmalu zasedli Jeruzalem
IZJAVA JUSTICNEGA MINISTRA KERENSKEGA. ZNAČILNA DEMONSTRACIJA V PETROGRADU. FRANCOZI NE BODO POSLALI DELEGATOV NA SOCIJALISTICNO MIROVNO ZBOROVANJE. - LE- Neodvisnost Poljske. NIN SE NE UDELEŽI SHODA. - VSE NAJ SE VRŠI j Petrosrad, Rusija. 29. aprila. -PO NAČRTU PREDSEDNIKA WILS0NA. — NEM- i Danes ie odbor za vstanovitev ne SKI KONSERVATIVCI SO PROTI MIRU. — POZTV j odvisne pojske države, kar je v na BAVARSKEGA NOTRANJEGA MINISTRA. jto« prov«orične vlade, imel v
_q__.	i zimski palači svojo prvo sejo.
Sejo je otv-^ril princ Lvov, ki je
Petrograd, UuMja. 2H. aprila. — I Pred njimi so šli godci in igrali j čestital Poljski n Rusiji in njenim Z.otopniku neke ameriške brzojav-1 marseljezo. Ti ljudje se zavzemaj( i prijateljskim odnošajem.
/a vojno in so dločno i»roti skleni j
t vi miru.	Kubanska vojna komisija.
Raz balkon ameriškega poslani j Washington, D. C., 29. aprila. — tva je imel ix>slanik Francis dolg, Jutri pcn>0iane bo prišla v New
govor, katerega so navzoči uavdu I York kubanska vojna komsija
katero bo vodil šef generalnega
ni pretekli slavi. Poklonili so se duhu njega, ki je postavil sa svojo domovini vse in ki je s pomočjo francoskega naroda osvobodil domovino zatiralca in postavil na zemlji novo državo, — Združene dr-
ne agent ure je pojasnil ruski ju-Miem minister Kerenski. položaj in pristavil da so vsa poročila o disorgunizaciji ruske armade in o pretečih stavkah neresnična.
Armada je baje bolj pripravljena in bolj spodobna za boj kot je bila poprej. Vojna industrija je zdaj izbomo razvita. V času, ko j.- Husija republika, izdelajo v raznih munieijskili tovarnah povprečno več inunieije kot so izdelali prej.
Nadalje je rekel Kerenski, da je zdaj Lenin, ki se zavzema za separaten mir z Nemčijo, popolnoma d akreditiran.
Vojaštvo je zvesto liovi vladi. — DeseHacije &o skoraj čisto pojenjale.
(»lede mini je rekel, da ga hoče skleniti Kusija na podlagi kot jo je določil predsednik Wilson.
Vstop Združenih držav v vojne in ruska revolueija sta nekoliko izpremenila ruske vojne cilje.
— Mi hočemo niir — je rekel —-mir brez odškodnine in brez anek-sije ozemlja. Z zavezniki smo t* koj pripmviejut posvdoviti se kako doneči ta m iT.
Petroffrad* Kunij*, 29. aprila. — Danes -*e je vršila po petrograj , h ulicah zelo značilna demon ti*oč pohabljenih
ekel je, da bi nikakor ne bile	j^nerai jose Marti, ki je
^•no, če bi Rusija zdaj skleni v€likeffa kxlbanskega patriota.
šeno pozdravili R
prav
la mir in se izneverila zaveznikom Lenin, vodja radikalnih soejali-stov. ki se je pred kratkim vrnil iz pregnanstva, bil moral včeraj prisostvovati nekemu vojaškemu >hodu. pa ni prišel.
Amsterdam, Nizozemsko, 29 aprila. — Tzvrševalni odbor nem ške konservativne stranke je imel zelo burno sejo. Vsi navzoči so se zgražali nad soejalisti. ki hočejo okleniti mir brez odškodnine in brez aneksije ozemlja.
Bern, Švica. 29. aprila. — Iz Monakova poročajo, da je pozval bavarski notranji minister vse ba varske kmete, naj še nekaj časa vzdržc, in naj kolikor mogoče dobro obdelujejo zemljo, češ, da bodo nemški podmorski čolni kmalo i Svoje val i mir m z mirom vred tudi zmago.
Ako kmetje ne bodo izpolnjevali «vojih dolžnosti, bo Nemčijs morala skleniti mir. ker bo voja kom in prebivalstvu zmanjkale hrane.
29
V Združenih državah se bodo vdeležili vojnega sveta, da se določi. kaj mora Kuba storiti za obrambo svojega obrežja in da poišče domnevano bazo nemških podmorskih čolnov.
Rdeči križ.
Chicago, lil:, 29. aprila. — Danes se je sklenilo, da Chicago zbere 150 tisoč članov za ameriški Rdeči križ. Mnogi trgovci, industrijske in cerkvene družbe so obljubile svojo pomoč. _ ^ — " *
POZOR NAROČNIKI!
Izvedeli smo, da potuje po Fenn-lylvaniji nek človek z imenom KOS, ki se izdaja za zastopnika "Glas Naroda". Tega človeka ni oAše npravništvo nikoli pooblastilo ta pobiranje naročnine. — Mi ga sploh ne poznamo. Rojaki, ne apajte mu denarja.
Maši laatqpnilri so oni, katerih so »kMttt v "Glas Karo.
9.
zave.
Na Washingtonovem grobu so govoril Rene Viviant, justieni minister in prejšnji ministrski predsednik; maršal Joffre. največji ir, najboljši strateg; in angleški zunanji minister Balfour.
S tem dnem sc je obrnil nov list v zgodovini človeštva.
Stvorila se je trojica držav, ki zagotavljajo demokracijo vsemu človeštvu.
Zelo velike važnosti je. da je an gleška vlada prvikrat v zgodovin: priznala načela, katera je postavil Washington; prvič se je angleška vlada poklonila duhu onega, ki j: je iztrgal iz rok svojo domovino
Prvič v zgodovini je zastopnik angleške vlade oficielno prišel na Washingtonov grob.
Oni, ki so bili danes v pripro stem mavzoleju, kjer leži truplr očeta Združenih držav, so prvikral videli vihrati z droga angleško za stavo. Poleg angleške so bile tud: francoske in ameriške zastave.
Joffre je položil ob glavi bro i!ast venec lovorjevega lista, i francoskim grbom Na vznožju pr je v imenu angleške vlade položi1 Balfour velik venec lilij in lovo
V bližini stoječi hvalijo velike govorniške sposobnosti Vivianije ve. o katerem pravijo, da je naj boljši francoski govornik.
Angleški venec ima napis:
"Dar angleške misije v nesmr ten spomin George Washingtona vojaka, državnika, patriota, ki b se razveselil, ko bi videl deželo katere državljan je bil po rojstvu in ki jo je poklical k obstanku da se bori od strani drugih, da re ši človeštvo pod jarmi jen ja vojaškega despot iz m a".
Francoski venec pa ima napis:
''Francoska vojska časti ime ir spomin George Washingtona. £ spoštovanjem se- poklonim velike mu vojaku in položim na njegov grob palmo, katero darujejo nas vojaki, ki so umrli za svojo do
so
rambne črte.
Malo vzhodno od Auberive sc Nemci poskušali zavzeti nekaj na šili postojank; njih namera se jim ni posrečila. Povsod so bili odbiti in so imeli zelo težke izgube.
Laško bo jišče. Rim, Italija, 29. aprila.
So-
Tisoč zdravnikov za Evropo. Washington, D. C., 29. aprila.

Ija.
Tajnik Houston v Washington« tje izjavil, da ,je tudi on za to, da se določijo cene.
— Nobna agentura nima sedaj moei, — je rekel, — da bi mogla postavljati cene življenskim pridelkom. —-Kongresu sem priporočil, da naj postavi maksimalne in minimalne cene, ako je potrebno. Maksimalne cene ne bodo predpisane za produeente, pač pa bodo veljavne za
Washington, D. C.. 29. aprila. — [	Francosko bojišče.
Danes se je poslanstvo francoske-] London, Anglija, 29. aprila. — ga in angleškega naroda pokloni- General Ni ve lie je nenadoma na lo duhu velikega Washingtona na valil na svražnika pri Courev, o-
Mt. Vernon.	I koli pet milj severozapadno od one, ki razdeljujejo, oziroma prodajajo živila, da se jim
Sedanji vojni vihar se je poklo- Rheimsa. Francozi so zavzeli so- /abrani vsaka Špekulacija pri prodaji živeža.
vražne pozicije severnn in južno Županov odbor za'obdelovanje' praznili zemljišč v od mesta. A jelt smo 200 sovražnih	- „ ~ _	't \ -i • ~ n
vojakov	\orku je ze pncel delovati. Lastniki so ze odboru
°Komaj so se Francozi nekolike; ponudili 1075 praznih kosov zemlje, da se obdelajo, utrdili v svojih novih postojan- Ako se izprevidi, da kak kos ni rodoviten, ga odbor kali. so Nemci z vso silo izvršili j ne sprejme. Odbor je naprosil ravnatelja poljedelske šo-protinapdd, katerega pa so odbili lo, A. A. Joluisoiia, da preišče zemljo in določi, ako ie
Malo na to je Nivelle zopet na- rodovitna valil na Nemce v gorenji Alzaciji	~ i	ii n	i-
Prodrli so do druge nemške ob-i .. Na vse sole je poslal odbor listuie, ki naj jih solske
{oblasti izpolnijo, d ase more vedeti, koliko učiteljskih moči more nadzorovati šolske učence pri obdelovanju vrtov.
Te dni se je vršila v New Yorku konferenca vseh županov države New York. Razmotrivali so življensko v-prašanje v državi.
vražni letalci so bili ob Gardskem j KT„M , • , * / -"
, , . . ,r , .. , Narodni obrambni svet je ?>uioci jezeru zelo delava,. Metali so bom- ,poroSi da je araeriSka zveza
be na Ala m Faira di Primero. - sdravnikov uomidiia zaveznikom
Škode niso povzročili.
Artilerijski boji se vrše v bližini Gorice. Bombardirali smo različne predmete za sovražnikovo boj no črto.
Edisonov sin v armadi.
Teodor Edison, najmlajši sin velikega izumitelja, je vstopil vi »totnijo A, West Orange pešpol-ka. ki ima nalo&o vežbati mladeniče med 18 in 35. letom. J.S ~
tisoč veščih zdravnikov, katere lahko pošlje takoj na bojišče.
Paderewski.
Ženeva, Švica, 29. aprila. — Veliki in slavni poljski virtuoz na glasovir je izjavil, da bo postal ameriški državljani, ker ne more več prenesti, da bi bil podložnik Nemčije.
Slaba letina na Francoskem. Pariz, Francija, 29. aprila. — Amundsen.	Poljedelsko ministrstvo je izjavilo.
Kristjanija, Noveaka, 29. aprila Jda bo letošnja letina na Franeo-Noverška vlada je določila 200 ti- !ikem sl*bša od lanske. Vzrok temu
je pomanjkanje gnojil in prevelika množi;:a dežja to pomlad.
>oč kron za ekspedicijo Roalda Vmundsena, ki bo odpotoval pole ti 1918 proti severnemu tečaju 7 namenom, da pride na severni tečaj.
Španski podmorski čoln. Madrid, Španija, 28. aprila. — Prvi podmorski čoln španske/mor-•larice Isaae Peral. ki je bil zgra-ien v Združenih državah, je prijel v Cartageno na Španskem. — Spremljala ga je križarka Esfcra--nadura. Na poto v Evropo se je podmorski čoln poškodoval in je noral nekaj tednov-ostati v Las Palma.s.
POZOBI Ker nam j« od aostalo kakih 300 trodajemo sadaj po 1Se.
Nemški nodmorski čoln v Alžiru.
Berlin, Nemčija, 2S. aprila. — Podmorski čoln je z uspehom bom bardiral pristaniške naprave blizu Gonrava, zapadno od Alžira.
Ruska suša ublažena.
Začasna vlada je ublažila postavo, ki se tiče prodaje alkoholnih pijač. Sprejele so se določbe, da sc ne sme prodajati močnejše pijače kot z vsebino eden in pol odstotka. Izvoz v inozemstvo je po novem dovoljen ne glede na vsebino alkohola. V vinorodnih krajih je dovoljena prodaja vina, ki ne vsebuje več kot 12 odstotkov alkohola. Prodaja izven vinorodnih krajev je dovoljena le, ako store to občinske oblasti.
Amerikanci v Avstriji.
Amsterdam, Nizozemsko, 28. a-prila. — Neko dunajsko poročilo pravi, da je avstrijska vlada dovolila ameriškim podanikom, brez ozira na spol in starost, da smejo v teku enega meseca, od 9. aprila dalje, odpotovati v Švico in potem v Združene države.
Kdor do tedaj ne bo odšel, mu pozneje ni več dovoljeno. Oblasti jih ne bodo internirale, dokler se niso pregrešili proti avstrijskim postavam.

Pošiljateljem denarja.
i
Kakor že znano, ne sprejemamo nič več denar za izplačila v A?-striji, Ogrski in Nemčiji.
Lahko pa vedno še izposljujemo izplačila, vojnim ujetnikom in drugim v Busiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem iia Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so sasedeni po laski armadi.
Kadar poSljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo vojnega ujetnika ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni naslov,
TVBDKA FRANK SAKSER,

I R t I I I I O
Sinn,
MfJ
fcy tki
r U I L I I I I K C
Napora*«.).
LOUTS BflNHDIK,
Pomanjkanje živil, draginja in vojna.
O O H P 4 I T
of BuImm of tba corporation and addreaaea of abort «2 Oortlandt Street, Borongb of Manhattan, New To«* City, N. X.
Mio leto valja list at AaarlJca IB
-----------1.90
leta-----—___LN
Za celo leto aa meato New Ior|	§.00
Za pol leto aa ueoto New Xarfc_	LOO
Za tetrt leta aa maato New Tod	UO Za Inoeemetro aa eelo leto
NAHODA" Uhaja t tak flan laraan« nedelj In pnuailkor.
"SLAB N A I O D A"
(-Voice of tbe People") laeaM bvferj day except Sunday« and Hellday* ___Bobacrtptiop yearly »8.B0._
_AJrertlaeaMBt — iggggi__
Doplal brea podplaa In oaebnoatl te ne prlobCojeJa Denar naj m blagovoli poflUJatl po — Money Order. I nrtMMl kraje ntročnlkor prosimo, da ae sta todl pnjhl. _naananl, da hitreje najdemo naalovnlka.
Doplaon In poUlJatvam naredite ta eaalerj "O L A I NARODA"
Oertlaadt Bt.._New Tort City.
Telefon: 4687 Oortlandt.


Prisilno delo na farmah.
Največja nesreča a nas je. <la si ne predočimo dovolj jasno živež-nc situacije.
Nrkdo s«- ti*' /.a veti a resnega položaja; vsakdo je in pije kot no navadi. Tudi vlada se tega ne /.aVeda, kajti v tem oziru ne stori, oziroma se ni storila ničesar
Mi sami moramo pobrigati za to. Vlada tukaj dela. Skrbi, da kolikor največ izvaža živeža katen-ga še nam samim primanjkuje.
Celo / irrajenjem ladij bi prenehali ako bi se izkazalo, da je potrebno, da se še več živeža iz % druge države, ali pa da <ra l>oiope v globoeine morja.
Mr. Ho#>ver. ki je bil kot načel ni k ameriške komisije za ž i vi jen--ke potrebščine |>oslan v Evropo da razmotriva življensko vprašanje z angleškimi. francoskimi in ital jamskimi diplomati, je izjavil da morajo zavezniki izgubiti to vojno, ako ^e jim v prihodnjih štirih mesecih ne pošlje !*0 mil.jo-nov bušljev pšenice.
Poleg tega se jim morajo poslati tudi luiljoni ton mesa. koruze, fižola in enakih živil.
Mr. lloover prizna, da j«' ta množina pšenice dvakrat tako velika. kot jo pa pridelamo in potrebujemo sami zase. Zaradi tega priporoča, da si naj vsakdo v A-meriki prostovoljno prikrajša v-živanje kruha za eno trvtino.
Ako L»i si Amerikatiei za eno ret in o prostovoljno odrekk pora-i kruha, bi to bil interesanten d cm lat ek k »edinim svetovnim čudežem.
Angleška vlada nuna poguma da bi svojemu naro<lu omejila porab<> živeža. Poskušala je vpeljati prostovoljno omejitev. Naravna poslediea je bila. da je — vsakdo jedel in pil, kar si je po-želel in delal kakor prej.
To je vzrok, zakaj želi sedaj Anjrlija. da bi Združene države omejile vporabo živeža svojemu narodu in za narod, ki sani tetra noče.
To j» karakteristična lunaaka volja, kateru Anglija zahteva od drugih.
Pa mimo zopet k našemu problemu.
V rezervi nimamo dovolj hrano niti do prihodnje žetve. Do te daj imamo še pet mesecev.
Anglija zahteva, da Združene države v tem času pošljejo na Angleško nič r-anj kot deset ti-so£ miljonov funtov živil, kar pomeni toliko, kot vzeti vsakemu prebivalcu v Združenih državah vitev&i troke, sto funtov moke mesa, krompirja, fižola, mleka iui.
Poleg tega zahtevajo Angleži da morajo voziti živež ameriške
ladje, da vstavimo grajenje ladij da opustimo trgovino ob našem obrežju, tla napolnimo djio morja /. našo trgovsko mornarico, ki bi nam po sklepu miru tako zelo koristila.
Vlada je sklenila, da zgradi tri tisoč lesenih ladij po tri tisoč ton prostornine. Došli so do zaključka, da se za zgradbo teli ladij potrebuje 20 tisoč izurjenih tesarjev. kakoršnih pa je v resnici samo komaj pet tisoč. Take ladje se morajo tudi graditi samo Iz suhega lesa. Predno bi se posekali gozdi, ra.zžagal les in se posušil bi preteklo nekoliko let in vojna bi prenehala.
To omenimo samo radi tega, da pokažemo, kako nam primanjkuje splošnega pregleda. Ako se stvar ne bo vodila bolj premišljeno. bomo imeli zelo težke posledice.
Vlada se je odločila, da pošlje večjo armado v Evropo; ako se bo delalo še dalje tako. kot se je do tla j. bo prej konec vojne, kot se pa to zgodi.
Poteklo je že tudi nekaj časa ko bi se po nekaterih krajih že morala obdelati zemlja; leži pa prazna. Pridelati pa se mora dvakrat toliko kot lansko leto. ako hočemo obvarovati sebe n evropske narode lakote.
M'^sto. da bi vlada preskrbela da se pošlje pol miljona ljudi j na polja, da obdelujejo zemljo, se je vsa zadeva prepustila posameznim idealistom in družbam Vsi dobro mislijo, a nikdo nič ne ukrene, kar bi bilo komu v korist.
Ako vlada takoj ne pošlje na polja pol miljona delavcev, ki bodo delali pod nadzorstvom vlade potem ne bomo v sejjtembru imeli živeža, da bi nam zadostoval do žetve prihodnjega leta. Naravna poslediea tega bo — lakota, nemiri. demonstracije, prelivanje krvi. kar se dogaja vselej, kadar je ljudstvo lačno.
Ne razumemo, da vlada v tem oziru ničesar ne ukrene, ko je jasno. da do tega mora priti. Ravno sedaj je čas, da se prične delo na farmah, ako se zamudi le nekaj dni, pa ne moremo več odvrniti nesreče.
Na kak način bomo imeli dovolj pridelkov ob žetvi, ako nismo posejali naše zemlje ob času setve?
Izgleda, kot vlada ne bi imela poguma, da prisilnim potom da obdelati zemljo, od česar je odvisna usoda toliko miljonov lju-
dij. —
Predno se vpelje prisibia vojaška služba, se mwa vpeljati prisilno dejo na farmah.
Le to bo nas rešiol lakote!
Ko je izbruhnila v Evropi vojna ter počasi zavzela obseg, o katerem ni nikoli nihče sanjal, smo se tu v Ameriki smejali v pest in zabavljali na bedaste Evropejce. ki se pustijo klati in moriti za višje ideale.
Rekli smo in smo bili tudi prepričani. da živimo v deželi treznega razuma in da smo vsled tega varni pred omotico, ki se je lotila evropskih narodov, zaslepljeni in prosvitljenih, nazadnjaških in naprednih.
Smejali smo se. a prezgodaj.
Kot veliki maelstrom, morski hudournik, nas je potegnila tudi ta največja izmed človeških katastrof v svoj krog in danes se nahajamo na istem stališču, na katerem so se nahajale evropske države pred dvemi leti.
Stojimo pred istimi problemi, pred katerimi so stali v Evropi pred tridesetimi meseci. Preti nam ista lakota, isto pomanjkanje in enako izgrešenje ciljev, ki tvori nepretrgano verigo dogodkov izza avgusta leta 1914 ne le pri enem. temveč pri vseh narodih.
V velikem obračunu, ki so ga zasnovali na tej ali oni strani, so se zmotili vsi. Vsa zmota pa je tičala v obožavanju c-ne. tehtne, a tudi usodcpolne besede, ki se ji pravi nadvlala ali tiranstvo.
Vladajoči krogi v tem ali onem narodu so si zamislili lep svet, katerega pa ni mogoče presaditi v jansko, realno življenje. Kot veščo slepilna luč, jih je vodila edina želja, da Tiri pomore jo dotieneinu narodu do najvišjih uspehov in to brez ozira na ostale in v direktnem tekmovanju in uničevanju o-stalih.
Nikomur ne smemo zameriti, a vse moramo razumeti.
Vsak narod, vsaka država stie-mi po popolnosti kot se razume popolnost v smislu obstoječega družabnega reda. Taka popolnost je krivica za druge in poslediea tega je boj, dejanski boj s topovi in bajoneti, v krutosti stokrat povečani boj vsled vseli pridobitev človeškega uma.
Mi v Ameriki smo se smejali bedastim Evropejcem ter si domišljali, ,da smo na varnem. Ko so prihajala iz -Evrope poročila o ra-jbi lahko tudi storili brez težkoc stočem pomanjkanju živil, o dragi- ki -i*'1 v sedanjem času nalagajr nji. smo se tudi smejali ter bla-,7ia rame ameriškega celokupnega grovali deželo, ki nam nudi kot. naroda. Kanaan vse potrebno v desetkrat- Ne blagor posameznih, temvet nem izobilju.	'skupni blagor naj bi bilo geslo
Takti smo mislili, a prišlo je drugače.
Pojavilo se j«' pomanjkanje živil. prišla je draginja in vse to je prišlo še predno se je ta dežela dejanski zapletla v svetovni boj.
Pisati o narodno-gospodarskem položaju Združenih držav ne spada v obsesr tega članka. Njega namen tudi ni razpravljati o vzrokih. ki so do vedi i d o splošne draginje in to še predno so vstopile Združene države v vojno.
Naš namen je le pridobiti dejstvo. da je tukaj bolj kot v kate--rikoli drugi deželi ali državi občutiti brezobzirni boj za eksisten co, pehanje za posvetnimi blagri in naj so slednji v korist velike demokratične organizacije ali ne
Naša vlada razmišlja že danes ob vstopu v vojno, glede uvedbe odredb, ki so jih odredili v evrop škili državah šele po dolgem času in pod pritiskom dejanske stiske To je sumljivo znamenje.
Vse vidijo, vse upoštevajo, a ne upoštevajo glavne stvari.
To je to: — Zakaj nadaljevati boj. zaka j pomagati tej ali oni stranki, ne da bi se oziralo na potrebe lastnega naroda? Zakaj iz važati, dočim se dvigajo tukaj ce ne do naravnost vrtoglavih višini Zakaj producirati z jasno zavest jo. tla bo z vojno vred konec t ud tej umetno povečani produkciji kateri bo sledila reakcija velikegf in mogoče katastrofalnega obse ga ?	*
Vse špekulacije glede bodočit svetovnih trgov za nieriškc izdel ke slone na hipotezah, ki nimajt nobene dejanske podlage. V take resnih časih pa bi bilo treba ozi rati -se na splošni dobrobit celo kupnega naroda in ne na trenutiu razpoloženja.
Zapleti i smo se v boj z Nemči jo ali pravzaprav z pruskim ab solutizmom.
Uničenje tega je naš vojni cilj S pripomočki. ki jih imamo nr razpolago, bomo to tudi dosegli ir doprinešene žrtve v denarju ali kr vi ne bodo zastonj.
Storili komo korak k deinokra tizaeiji celega sveta, a ta koral
Dopisi.
preprečil deport&djo Belgijcev.
Rim, Italija, 28. aprila. — Kar dinal Mercier pravi v pismu na papeža, da je umo posredovanje papeža preprečilo dieportaeijo Belgijcev. Nekateri so s« že vr nil i, zlarsti taki. katerih Nemci ne morejo rabiti v municijskih tovarnah.
m je
narašča*
HI., 28. aprila. — Da-trgu stane dra-
Balfour je brzojavil Sari Bernhardt.
Vodja angleške misije, Arthur James Balfour, je brzojavno čestital francoski igralki Sari Bern-hadrt, k njenemu junaškemu boju za življenje. Dobila je že več sto čestitk iz najvišjih in nizkih slojev.
Vsak dan dobiva mnogo cvetja.
Bančni roparji
Chicago. 111., 26. aprila. — Pet oboroženih roparjev je prišlo v bančne poslopje bratov Kowaie-na zap&dni strani. Pognali
kot in «o vz«
Cleveland, Ohio.
Članek "Delavsko časopisje katerega sera črtal v Vašem listu št. 97. je vreden priznanja. Kol delavca me taki članki zanimajo, ker zastopajo interese delavstva in slovenskega proletrjata.
Gotovo Vam je kolikor toliko znan neznosen delavski položaj v sedanji človeški družbi. Potreba ča^a je. da se strmoglavijo delodajalci, bogataši, da bodo vsaj nekoliko Imeli spoštovanja do trpinov, ki jim kopičijo bogastvo.
Pričakujem in želim, da bi še več takih člankov bral v Vašem listu. Na take članke ste lahko ponosni, četudi nekaterim niso všeč.	A. K.
Sheboygan, Wis.
Smrtna kosa je v naši naselbini v najlepši do*bi zopet pokosila ro jaka Johna Bizjaka; star je bil 34 let. Pokojni je bil doma iz Nove Core, fara Škocjan, Dolenjsko. V Združenih državah se je nahajal »tiri lota* Tukaj zapušča sestro, omoženo Savršnik, v stari domovini pa očeta, mater, tri sestre in dva brata. Pokopali smo ga 14. aprila.
Tem potom izrekam najlepšo hvalo za krasen venec in lep pogreb, katerega je priredilo slov. m. p. društvo "Nada", kateregn elan j** pokojni tudi bil.
Joe Savršnik. [
Rockdale, 111.
Dne 17. aprila smo imeli mestne volitve, pri katerih smo si izvolili za mestnega župana g. Antona Oberstarja, ki je Slovenec. Tzvo Ijen je bil navzlic temu, da je imel dva protikandidata, in sieeir republikanca Mr. Boligout Kosci va in Clarence P. Tindall.
To je lep vzgled Slovencem po vsej Ameriki.
Izbrali smo «ri lepo ime: Work-in ginen's srbranka. Ne pozabite tega čez dve leti, da bomo tedaj ifc vodili tudi nekaj slovenskih aider manor na Workiagmen's ticket. O dela ne bom pisal, ker dela-
novec, bi kmalu ne imeli, ako ne bi bil tako poceni. Krompir je bušelj $4.60. vreča sladkorja $12 Potem pa naj izhajamo. Nekateri pa še pravijo, da so dobri časi Kdor to pravi, še ni videl dobrih časov v Ameriki.
Na društvenem polju prav dobro napredujemo; sedaj imamo šest podpornih društev, ki pripadajo različnim jednotam. — Ne smem pozabiti omeniti društvo "Planinski raj", ki je staro šele tri mesece, pa ima že 70 članov
Člane opozarjam, da se vdelc žijo seje dne i;>. maja v Mrs. Ma-vričevi d\ orani. Začetek ob 1. uri popoldne. Na seji se bo določilo, kje in kdaj napravimo piknik.
Valentin Fajnik in Mat Rih-bergar hodita okoli jn nabirata za kontest; prosimo, da jim gredo rojaki na roko. kadar jih obiščeta.
Pri g. V. Pire it se jo oglasila zadnji mesec štorklja in je pustila čvrstega dečka. Zadnjo nedeljo smo ga krstili in smo mu dali ime Valentin AYr. Pire,- botri so bili g. Anton Anzek in ga. Stefi Vergo. Zabavali smo se dolgo v noč. Hvala bratu Oberstarju za ta ko lep govor. Cast mu in tudi nam vsem Slovencem, ker imamo v svfrji sredini tako priljubljenega rojaka. Živel.
• Vst ano vitel j društva.
Wenonah, 111.
Priobčite par vrst iz tega novo vstanovljenega mesta, ker do sedaj še ni bilo dopisa pod tem imenom, ker smo vedno pisali Noko-mis. 111.
Pred kakimi desetimi leti so napravili tu veliki premogovnik ir: so si ljudje začeli staviti liiše tu naokoli, kjer je bilo odmerjeno za mesto. Pred tremi leti so ta premogovnik moderno opravili z elektriko, tako da je eden največjih in najmodernejših v državi; oddal jen je l1^ milje od Nokomi-sa. Ker je pa ie veliko ljudi tu in je naselbina zrastla. smo »etos pustili inkonporirati za samostojno mesto in Občino.
Pred par dnevi so bile občinske volitve in so tudi trije Slovenci te irroijeni v občinski odbor,
skega taijnika. Math. Gaisliek i:i Alois Cirar pa «a aldermene. Lahko se reče, da je to tudi naipr<-dek. da pridejo naši rojaki v občinski odbor. ptKsebno še. ker so ti bili izvoljeni od drugorodcev it; ne od naših rojakov, ker Sloven-id. ki delajo pri tej jami, stanujejo večinoma v mestu Nokomis. Tukaj je samo osem slovenskih družm ter pet samcev in izmed vseh je samo pet ameriških držav Ijanov.
Kraj je tu zelo prijazen in tudi podnebje zdravo. Pri jami se tudi iobro zasluži, kadar se dela, toda večkrat se zgodi, da se poleti slabo dela; eez zimo se je do sedaj skoraj vsaki dan delalo, zanaprej pa ne ve. Dela nekaj čez 700 premogarjev v tem rovu. Konipa-aijsko delo se sedaj lahko dobi, za kopsuče pa ne. l\>dpoma društva imamo skoro vsa in smo ;kupno z rojaki \ mestu Nokomis ger je nekaj čez 100 Slovencev.
Pozdrav vsem naprednim Slovencem.	Poročevalec.
Oče, odpusti jim
Mož in žena.
Mnogo mož bi bilo zadovoljnih, ako bi imeli pri ženi toliko veljave. kot njihov -najmlajši otrok.
Ženska je mnogokrat lepša kakor se možem dozdeva. Toda nikdar pa ni tako lepa kakor si sii-ma domišljuje.
Ženske in otroei mi si enaki v tem, da hočejo imeti vedno kaj drugega. kakorJiitro dobe to. kar so želeli.
Mož kupi obleko tako, »bi pristaja njegovemu telesu. Zeivska pa prenaredi.svojo obleko tako, d'i! s" "prileze obleki.
Wilson jezdi.
Washington, I). C., JG. aprila. Predsednik Wilson je zopet pričel jezditi, da se razvedri. Včeraj popoldne je prvič po dolgem času zopet jezdil na izprehod. — V prejšnjih časih je imel zelo rad ta šport.
Ill
Prejeli smo dve pismi in jih pri ibčimo brez komentarja. Nekatere izraze smo morali izpustiti, ker ;o preveč zabeljeni.
Chicago, 111.. i:j. ;,pr. l!H7.
Hello, prekleti hudič... Ti si zdajalee nemške zemlje in av-;trrjsko-ogrske. Veš, ti si prokleta muja dalmatinske in kranjske zemlje. Veš. tebe bom šel enkrat ska i v tvojo "kanciijo" in takrat >oš smrt storil, ko prideš {»red noje oči. Preklet satan si ti in ivoji uradniki, da ne pustite nem .ke vlade pri miru. Nemec bo že 'urihtal tako, da se v avstrij-:ko-ogrski monarhiji ne bo govo-ila druga ' špraha" kot nemška Primorci pa bodo prišli pod ltu-jana. ti pa si pravzaprav "Dul-nacjan". Ti nimaš nič za govoriti, til i pa ljudi šuntat i. Veš. t;i slovenščina .se mora zatreti na spodnjem Štajerskem Ln Spoti ijem Kranjskem: Gorenjec in Primorce naj pa le Italjan vzame. ?a še Marijo Pomagaj si naj vza-ne. da bo imel boljo srečo pri »ombardiranju Trsta. Veš, če kak ...Hog. zakaj mu ne pomaga tla )i prišel v TrstZdaj pa adjo in jaz sem Kranjc in Dolenjec bli^u
Josipovna, Brooklyn. četudi! niste auueriška državljanka, vse eno Vas sprejme ameriški Ktleči križ.
Praznovanje prvega maja.
Sestre in bratje:—
A' torek, prvega maja. jr mednarodni delavski praznik, katerega dne vsi delavci in delavke po vsem svetu pustijo tlelo in protestirajo proti sedanjemu tiranskemu kapitalističnemu sistemu.
Ne delajte ta dan!
Zborovanje mednarodne unije izdelovaleev oblek, klobukov in kap se bo vr šilo v torek 1. maja ob 10. uri .lo poldne
v Cooper Union 8. cesta in 4. ave.
Delavski govorniki bodo nastopili na zborovanju.
Pridite vsi!
Vsak član se mora zanimati za zborovanje, kjer se bo napravil načrt za naše delovanje in napredek naše organizacije.
Zvečer 1. maja pa bomo imeli
PLES
v Webster Hall. 11. cesta, med :{. in 4. Ave.
Vsak član lahko dobi vstopnico zastonj v unijski pisarni.
Računala se bo samo 1 -V. garderoba. tla se pokrijejo stroški.
Ples se prične točno ob 7. uri.
Pridite vsi in pripeljite s seboj
Rajhen.burgn doma. da boš vedel, j svoje prijatelje!
* * *	j Pričenši s prvo sobot
Chicago, 2-3. aprila. ! <lelo konča ob eni. Ti preklet hudič, ko še nisi pre-
o v inn.iu
C. Moensch Sons Company, (13—4 v d) Gowanda, N. Y.
I&ČE SE MOŽE
zarukanili j za delati y usnjarni Dobra pla-M-bof in Montenegrinof in se po-jča, stalno delo »ajaš za tisto starino. Veš, oni jodo "belongali" pod nemško lado in turško, a Avstrijci ne bomo nič, ker je on prezarukan in da preveč "irej". Zato pa jaz ijega izdajam tako. kot je Judež Lškarjot- Kristusa, Veš, ta zanikana "špraha" se mora zatreti v avetro-ogrski monarhiji. Avstrija pusti preveč "frej" slovenskemu zanikanemu "folku". Tako da bos vedel, koga da smo in koga da mislimo mi Kranjci. Nismo izdajalci avstrijske zemlje; ne bomo "prišli Srbom in Montencgri-nom pod komando, ampak preljubi Nemec bo vladal preljube Kranjce, Štajerce. Primorce in Gorenjce pa naj preljubi Italian vzame, pa še Marijo Pomagaj, da bo lažje bombardiral prokleti Trst Da bi ta zanikan "folk" strela potolkla, da ne bi nikdar več slišal o njem. Veš, me ie sram še pisati o tistih zanikanih satanih. — Zdaj pa adijo. pa prosim, da se v "cajtngah" oglasiš, kak "prif" si dobil iz Chicago
Guatemala pretrga zveze. Washington, D. C.. 28. aprila. — Guatemala je danes pretrgala diplomatične zveze z Nemčijo. — Vlada je izročila nemškemu poslaniku potne listine.
Kje je dekle?

HMbw >5-
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom in znancem žalostno est. da je moja ljubljena žena
KAROLINA BOŽIČ v starosti 50 let dne 1!>. aprila v Gospodu zaspala. Pogreb se je v ršil 22. aprila ob -i. uri popoldn« na mestno pokopališče v Patts-burgu. Kansas.
Tukaj zapušča žalujočega' Inoža in sina Stanislava ter brata liu-dolra; v starem kraju pa še štiri sestre in enega brata.
Pokojniea je bila 2; j leta b »Ina in sicer na umu, pozneje ji je bilo toliko slabše, da je morala iti v bolnišnico v Osawatomie, Kansas. kjer je tudi umrla.
Zahvaljujem se vsem znancem in prijateljem, ki so jo spremili k zadnjemu počitku.
Naj v miru počiva!
Žalujoči ostali: John Božič, soprog.
Stanislav, sin.
Rudolf, brat.
Pittsburg, Kansas.
Ugodna prilika.
OGLEJTE SI FARME
V ST. HELENA, N.
St. Helena, N. C„ leži v bližini velikega mesta Wilmington, N C., in tu imamo še čez sto izčišče-nih in razoranih farm. Zemlja je izbrana najboljša in razdeljena v farme po 10 in tudi več akrov Tukaj rodi vse, in sicer S mescev v letu. Podnebje je zdravo in prijetno, ker nikdar ni prevroče in ne premraz. Dobra pitna voda. .
Od že preje označenih farm so prodane št. 9, H, 12, 19 in 44. Tu zdolaj opišefao zopet par farm. ki fe niso prodane.
Izvrstna mala
Fffi^nrwfl^^" 'iii&a&i
ZB AD AN JE V KKltU, ZBADAHJ* V HRBTU,
ene vipeino zdravilo, ld H imen nji
REMO
tLIČNO ZDRAVILO PROTIPROTIN8KO
Ena ateklenica stane en dolar, tri ateklenice $2.80, ieet etenlenic, vapeeno in po-palno zdravljenje celo pri zanemarjenih elučajih, eelo zdravljenje stane $5.00 • po-itnino vred-
"Vi lahko pi2ete meni a ozirom na katerokoli bolezen in prejeli boste najboljie pojasnilo in ostalo bo popolnoma tajno.M
naroČilo.
steklenic REMO PROTI-PROTINSXO ŽLIČKO
ZDRAVILO in priložit*
$---ln--sentov,
Ime — Naslov Tem potom naročam
farma, obsegajoča 10 akrov fino zemlje. Lepo barvana prikup Ijiva hiš;i. Mala Šupa. Na prijaznem kraju ob glavni ccsti. po. leg postaje. Vsa zemlja je izčišče-na in kakib osem akrov je izora-nih. en del zasejan is to zemljo so vsakemu lahko priporoči. Cena $1150. plača ;se .$237.50 takoj iu po $172.5'» nn leto v petih letih.
Farma st. 19. Ta farma obsega 10 akrov. ima prostorno hišo s ,sl i rini sobami, prijazno pobarvano. Mala šupa, studenci in mali vinograd. Leži ob glavni cesti, blizu postaje, cerkve in šo le. 7'j akrov fino obdelanih iu ostalo je dobra zemlja, katero se lahko še izor.jc, če potrebno. Na to farmo se lahko takoj naselite. Lepa prilika priti do dobre farme. Cena $1L"0. plača se *287.-">0 takoj in >=172 ."»0 vsako leto v netili lotili.
Farma št. 21. -- Deset akrov tine zemlje brez poslopij. Kupec lahko rabi sosednje poslopje, dokler si ne zgradi svoje lastne hiše. Ves materijal za zgradbo poceni. Leži na severno stran železnice, okrog , milje od postaje, cerkve in ljudske šole. Vsa zemlja je iz-čiščena in polovico izoranc. Ostalo se takoj lahko izorje. Cena -t"»00. plača se $12,3 takoj in po $7f> na leto v petih letih.
Fanna št. 276. — T*» farma obsega 11 akrov prav ob progi Atlantic Coast Line železnice in je blizu postaje. Ys*a zemlja je i/.či-ščena lesa. Sedanja ecna je $700, toda nadaljnje se / delom in prištelo se bo še stroške za razne naprave. Pogoji; eno četrtino naprej in ostanek v letnih obrokih v petih letih.
Enakih farm je na izbero in tudi imamo mnogo zemlje za pašnike, katero zemljo naseljeniki lahko rabijo, dokler ni prirejena za razprodajo.
Vsa zemljišča so lasi M:\ Hugli MacRae i Co. in na zemljiščih je Mr. L. N*. Johnston superintendent kateri daje naseljencem nasvete in jim je v pomoč.
Družba nima kričavih agentov in zato tudi ne kliče špekulantov, za katere ni prostora v tem Kraju. Namen družbe je. da se vsak sam prepriča in potem Šele kupi. Družba noče špekulantov, ampak le pridne naseljence, ki si hočejo z delom vstanoviti svoj dom in ne pa z mešetarijo. Take potrebujemo, pa nobenih drugih, ker za zadnje pri nas ni prostora.
Vsak prvi in tretji torek v mesecu je znižana cena za vožnjo iz Washingtona. D. C., do St. Helena. N. C., in stane ie $11.10 za sem in tja. V slučaju, da se odločite za obisli na farme in želite kaka nadaljna pojasnila, nam pišite in mi vam bonio dragevolje pojasnili, kar boste želeli.
North American Farms Assn.
(Inc.)
|7 Battery P!., New York, N. V.
« - •	^SwSH
GLAS NARODA. 30. APR. 1917.
5.V ■■' :
m*
fol--		
Jugoslovanska 15]-		--IH] Katol, Jednota
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn.
sedež v ELY, MINN.
O LA VITI UKADITDD:
FMaednik : MIHA HL EOVANŠKK, S. F, D- No. 1, Coneoutfk, Pa,
Podpredsednik: LOUIS BAL A NT, Box 10«, Pearl Are., Eiorali,
Ohio,	~
•Umi tajnik: JOSEPH PL3HLER, Ely, MlnU. •lavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Mina. Blagajnik N. 8.: LOUIS COSTMLLO. Salida. Cola,
VRHOVNI ZDRAVNIK:
D|. JOflHPH V. GRAHEJK. 848 Rast Ohio Street. Pittsburgh,
NADZORNIKI]
JOHN GOUZN, Box 108, Ely, Minn-
ANTHONY MOTZ, 9641 Avenne "MM, So. Chicago 111,
*OHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI: •■O. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Weak, LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Mi™ JOHN RUPNIK, Box 24, S. R., Delmont, Pa.
GOSPODARSKI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mieh.
JOHN MOVERN, 433 Mesaba Ave., Duluth, Minn
MAT. POGORELO, 7 W Madison St, Room 605, Chlcaga, HI,
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St Cleir Ave., N. E. Cleveland, Ohio FRANK SKBABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denvef Colo.
rRANK KOCHEVAR, Box 886, Gilbert Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih aadev, kakor tudi denarne peHljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na oaebna sli neuradn* pisma od strani članov se ne bode oddalo.
Društveno glasilo; "GLAS NARODA"._
Zgodovina semen v Združenih državah.
Ta dežela zavzema danes stališče. ki je brez primere v zgodovini semen celega sveta. Poljedelski in vrtnarski razvoj v Združenih državah je dokazal, da je mo-! goče mod Dakotama in tropično Florklo ter med obaljo države Maine in Califomijo vzgojiti iu privesti do dozoritve skoro vsako rastlino, sadež ali cvetko ter obenem proizvesti semena teh rast-
lah o
gorskih obronkih držav Tdabo in Montane raste na tiso-"h akrov graha edinole v semenske svrhe.
Ali smo pa pripravljeni vzdržati sedanje vodstvo glede proizvajanja semen, ko bo na tiv>če evropskih borilcev zapustilo za-kope ter se vrnilo k delu mirnih dni?
V pričet k u sedanje evropske vojne je prišlo nekako 50 odstot-
* i
ZASTONJ
Zdravniška knjižica ' Kažipot k zdravju.
lin. —
Koliko ima vpliva ta osnovna j k°v vsega vrtnarskega semenja j resnica na nas kot narod, kaj vse. in 90 odstotkov vsega cvetličnega se je storilo, da se kapitulizira te »omenja v tej dežel i iz Evrope.
naravne vire iti kaka bodočnost se nam odpira v tem pogledu, vse to tvori eno najbolj zanimivih poglavij ameriške zgodovine. Razvoj pridobivanja semen v
Za to semeuje je plačala Amerika! okroglo svoto par miljonov dolar jev. Zakaj ? Doeini nas je narava obdarila z naravnost popolno zemljo in klimatienimi razmerami
industrijo priznane važnosti se j v in da«ravno proizvajamo seme za vršil istočasno v tej deželi in vfnja v naravnowt. razkošnih nmo-Evropi. Pi-ed pricetkoni devet- žinah, sme le pre radi zanemarjali najstega stoletja se je vršila raz človeški element, ki pride, v tako delitev semen najbrž potoni vrl , veliki nieri vpoStev pri tem. kar n ar jev. ki so zjilagali svet meni ter nudili ma prodaj katere sami niso potrebovali.
Ta metoda razpečavanja semen
Rodbinska sreča.
L. N. Tolstoj.
(Nadaljvanje).
Sergij Mihajli«"* naučil me je — gledati tu«Ii na naše ljudi: kmete, hlužabnike, družino, dekleta t><> vsem drujrače. nego doslej. — V resnici je čudno: do sedemnajstega leta preživela sem med temi ljudmi, ki jih nik«lar nisem videla. Nikdar nisem mislila, da tudi ii ljudje tako ljubijo, žele In trpe, kakor jaz.. .
Sergij Mihajlič ni brez vzroka tiSlil, da prava sreča počiva le v tem. da živimo za druge.
Od kraja zdelo se mi je t<> čudno; nisem razumela tega. ali nehote prišlo je tudi to prepričanje v moje sree. A to prepričanje mi je nov svet sreče, ki je brez kake promene navstajal v mojem življenji iz mene same. Vse to me je že od detinstva molče obdajalo in bilo je treba le slučaja, da se Je vse oživelo v moji duši ter napolnilo jo s srečo.
To pot sem podavša se spat cesto dolgo bdela, toda namesto poprejšnje predletne tujrc, želja in nad v prihodnost, prevzemalo me je zda i čutilo sedanje sreče. — V-stala s«*in včasih iz postelje, vse-dla polesr Katre v postelj ter pripovedovala ji. kako sem srečna.
toda tega ji ni bilo treba praviti, ker ie itak sama videla in spoznata, da sem srečna.
A Kalra mi je rekla, da si tudi ona nič boljšega ne želi. tla je tudi juko srečna in poljubila me je. •laz sem ji verjela: zdelo se mi ie neizosribno prav iu potrebno, da bi bili vsi srečni...
Včasih pa ji' izgubila Katra potrpežljivost in menila je. <la je že
iti >pat ter kazala se časih stro#o; jr*mi!a me je v i>ostelj in /a*pala. ali jar sem še dol«o razbirala v svojih mislih vse. vsled «-exar •.♦•m bila tako srečna, ('asih sem vstala, pokleknila in molila vnovič svoje molitve, zahvaljuje se Rogu. za vse dobro, kar mi je dal.
In v « umnati je bilo tiho: slišalo m' je samo dihanje Katre in ti-kot poleg nje visečih ur, a jaz sem se obračala in šepetaje molila, ali križala se in poljubljala križec na vratu.
Okna so bila zaprta s polknica-mi; le kakošna muha. ali komar je poletaje brenenl v kakem kotu. In želela sem si. da bi nikklar ne izšla iz te cumnate. da bi se ne storil dan. da bi se in i ne razdrle sanje, misli in molitve, katere vse so se mi dozdevale kot žive stva-rj, poletajoče okolo moje postelje v mraku nad mano. In vsaka moja misel bila je -- njegova misel, vsaki čut njetrov čut.
iela nisem, da je to ietno in milo v duši.
III.
Nekega polupodne, bas o žetvi, šle smo Katra, Sofija in jaz po o-bedu na vrt in vsedle v senci lipe na klop. od koder se je odpiral pogled na loge in polja.
Sergij Mihajlič že tri dni ni bil pri nas in danes smo ga pričakovale tolikanj več, ker je naš poslovodja rekel, da je obečal priti na polje.
Okolo dveh videle smo ga prihajati na polje. Katra je zapove-dala služabnici, naj nabere bresek in češenj, katere je on jako rad jedel in z nasmehom me pogledala. vlegla na klop ter zaspala. — J;iz sem odtrgala lipovo vejico in jrledala na pot. ki vodi s polja, ker sem mislila, da mora priti od tod.
Sofija je sedela na korenini lipe ter gradila hišico za svoje don-de. Dan je bil topel, brez vetra: vonjava cvetja je duhtela od vseh strani, a črni oblaki so se zbirali ter grozili s ploho. Toda oblaki so se jeli zopet razprševati, p risi-jalo je solnce skozi nje in nebo »e razvedrilo, samo od daleč se je čulo časih, pa časih zamolklo gromenje. a \/ oblakov, k'i so še ostali na obzorji, križali so se ble-doosrnjeui bliski.
Bilo je očividno, da se bo danes nevihta pri nas razjrnala. Na potili zunaj vrta škripali so neprestano visoki, z žitom obloženi vozovi — in tem nasproti drdrali so prazni, na katerih je stoječ hlapni* podil konje, da so se mu kar noge tresle in mu je obleka vetra frfrala.
Zunaj sadovnika začelo je biti prašno iy dušljivo. Ti glasovi slišali so se tudi na skednjih, isto škripanje koles pod žoltim suop-jem in pred mojimi očmi so ra--I«' špičaste kopiee. in kmetje so kar sromazili na njih. Tudi na zaprašenem polji so se gibali vozovi. obloženi z žoltim snop Jem. a ropot vozov, odmev klicev in petje delavcev donelo je k nam. Na eni strani kazalo s - je strnišee ve dno bolj ffolo: požeto polje se je praznilo, kjerkoli so se Ie prikazala prižasto oblečena dekleta, ki so vezala žito v snopov je in jih polagala v skladnje.
Zdelo se mi je. kakor bi se bilo leto naenkrat pred mojimi očmi spremenilo v jesen. Povsodl prah in sopar, izvzemši naš mili pro--storvek v sadovniku. Povsodi naokrog pa so.se v tem prahu in so-pariei na pekočem solncu gibali in vreščali delavni ljudje.
Med tem, ko se je svet mučil na polji v tej vročini in prahu. — spala je Katra mirno v hladniku na klopi. Na mizi so se nahajale lepe sočnate češnje, naša obleka pa je bila čista in sveža, voda v vrču spreminjala se je na solncu v kristal in meni je bilo tako prL-
pa se je hitro preživela. Ljudje, zaposleni v tej stroki na obeli kontinentih, so prišli kmalu do spoznanja, da je pridelovanje semen nekaj čisto raizličnega od prodaje semen. Rešitev t«*ga problema v tej deželi je povzročila postanek moderne ameriške pro-izvajalniee semen, kar je bolj kol katera druga stvar pripomoglo, da je danes Amerika največja z.i-ložnica semena na celem svetu.
Od vsega prieetka je igitilu A-merika v produkciji prve vrst-:; semenja prvo ulogo. Kot v vsaki drugi vrsti človeških prizadevanj, je naletela tudi obrt pridelovanja semen v tej deželi na zelo majhen odpor. Kjerkoli sta bila tla in podnebje ugodna ter je bilo na razpolago zadosti razumnega dela, so nastali vrtovi, akri in cel.' sekcije, posvečene proizvajanju semenja.
V primernem času smo postali v t »mu ožini popolnoma neodvisni od Evrope. Takoj po državljanski vojni so spadali evropski fižol. 1 eča, čebula grah in paradižniki v zgodovino. Najbolj odMčni korak proti vodstvu v produkciji semenja pa se je »to ril o, ko se je leta 1875 ' razkrilo" Califomijo kot posebno primerno za proizvajanje vsakovrstnih pridelkov, in sicer v taki množini, kot jih more proizvesti le podnebje Calif orni je.
et s se-1 nazivljanio kakovost semenja, aj zalogo.[ Kakovost semenja, ki je vidna!
na zunaj, nima nobenega oprav ' ka z notranjo kakovostjo istega semena. Ta kakovost se ne poka-| že, dokler ne odraste rastlina in potem je prepozno popravljati iz j -gube. ki so nastale vsled neroopol nega semenja.
V	ta namen in da izbijemo vsako zunanje tekmovanje, na,m jej treba potrpežljivosti in navdušenja za stvar. Sreča za Ameriko je. da imamo par proiavajal^ev semenja. ki izvajajo v praksi ideale glede izbire semen.
Ziwiaj na Long Islandu živ. iuož. ki je posvetil eelo svoje življenje študiju priprostega zelja On pozna vse člane te družine po imenu in ravna z njimi kot v največjim zakladom. Cioji jih od prvega početka prav do drugega leta. dokler ne prinesejo za.željene-ga semenja.
V	Massaehusettsu se peča neki fanner prav posebno s proizvajanjem korenjskega semenja.Bškozi lota si je ohranil za seme le take i-astlLne. od katerih je piHčakev.-U najboljših uspehov.
V	sredini države New York živi mož. ki si je postavil za svojo živ-ljensko nalogo proizvajanje fižole brez nitk. I.odoče generacije bodo odločevale o uspešnosti njegovih prizadevanj.
Vojna je do goto e meje ustavila uvoz vsega semenja, posebno | ovetličjih semen. Ameriški proi.s
Ta knjižica pove enostavno, kako se nekatere bolezni, kakor je sifilis ali zastruplje-nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, .kapavica, živčna slabost, moška onemoglost semeno-rtok, mehnrne in ledvične teškoče, nalezljive in druge moške ter ženske bolezni na spolno-urinarnih organih, vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški.
Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih' bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata sila, revmatizem, katar, nrduha in slične teškoče.
ALI TRPITE
na katerem izmed sledečih simptomov: bolečine v križu, bolečine v zcibib p-la-▼oboi, izguba apetita, kisloba v želodcu, povracanie hrano, biiuvanie Žol^no nganje, nečist jezik, smrdeča sapa, iz-uba »panja, slabe sanje, slabost in na-la razburjenost, nervoznost in razdraženost, onemoglost ob jutrih, črni kolobaHi pod očmi sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bojazen in srčna tugal — Ti simptomi so znamenje, da vaš telesni sistem ni v redu in da notre-bujete zdravniških nasvetov in pomoči.	£
pove
XaSa brezplačna knjižica vam pove dejstva glede teh simptomov in teškoč-
^ zdravja, mo« in
r!!°!tt-da 80^P^t možje. Zaloga znanosti je in vsebuje nasvete iu podatke^ if*!'! t ™Sral5ia-t}.v^ D,06ki in V8aka ^nska, posebno pa tisti, ki "e name-'
ravajo ženiti. Iz nje lahko spoznat,; vzroke svojega trpljenja in kaku bi so vase teskoce obvladale, citajte to knjižico, kažipot k zdravju, in okoristite
StJ Z D JO-
Posilite ta kupon še danes.
D*. J. RUSSELL PRICE CO.. S 1000 M«d»ou & Clinton Su.. Cbic.*o. II«.
11x1 tak°J vaSo ^avniško knjižico popolnoma
zastonj in poštnine prosto.
Stsr. in ulica ali Box No. Merto................
bi zakrila ganitev, ki so jo vzbudi-(kakor sem se tudi ia/ bala llje£ra| le v meni njegove besede.	j in _ iiubiia
—	Vrlo dobro! Ti ljudje so po-j Nisva spregovorila ničesar, mar vsod znameniti. Kolikor več jih) več le gledala na drug druzega. — poznamo, tolikanj več iili moramo j Toda naenkrat ie postal resnoben, ljubiti.	j nasmeh in radost v očeh je Zfjini-
—	i)ii. — pritrdila sem. — da-Uai hladno in očetovsko se je obi--1 nos. predno ste j>rišlv jrledala sem llil zopet k meni — kakor da sva i iz sadovnika na te bedne delavce! kaj slabega storila iu kakor bi j in začelo mi je biti težko pri sr-jse bil spametoval ter tudi meni
ei; da se morajo tolikanj mučiti.; nasvetoval. naj se spametujem.
— Zlezite vendar doli. glejte.
velel'mi je. — evo, kako iz-
Država

a meni pa je tako dobro, da ...
—	Ne govoričite o tem. draira moja. — segel mi je v besedo ter mi milo pogledal v oči, — to je sveta stvar. P»ojr nas varuj uganjati s tem šale!.
—	saj i>ravim to le samo vam.
—	Nu. tla vem. A kje so češnje ?
Vrt bil je zaprt in nobenejra I vrtnarja ni bilo doma. On jih je
vajalci v tej stroki si prkailevajol P(,slal vse »» l)olie-	Sofiia
na vse mogoče načine, kako bi' -ie hitela po ključ, toda on ni ča-
y tf>ir kal nanj. marveč zlezel po voglu
da se ne ranite !
las
Najbolj romantični del califor-.
nijske semenske industrije tvorispriSli v okoni tej stiski. __________.
dvignenje sladkega gi'alia aia p: -' prizadevanju pa jih najbolj ovrra jna Z1'd* (lvi-ul1 obrežje in skočil vo mesto med najbolj priljubi je- pomanjkanje izurjene pomoči. na <lni£ro stran-ne sadeže na svetu. Bila je Cali-j Naša dežela je v prvi vrsti po-|	J*^ 11 ^enj? Dajt° mi
fornia, ki je izvršila ta čin. Sedaj Ijedolska in vrtnarska. Ker so to-j okroznik-se proizvaja več koi 125 razlioaib ( rej one majhne stvarice, imen ova-vi"St in proizvajanje prve vrste se ne semenja, tako izvanredne va/.-menu sladkega graha presega v nosti, bi bilo dobro, če bi se vo-tem času vse. kar se je dosedaj ditelji naroda zanimali za stvar izvršilo v semenski industriji, in jo podpirali. Le na ta način bi Dva tisoč akrov prinaša vsako le- se lahko povzdignila Amerika v to več kot en mitjon in ool fun- tem oziru na stališče, ki ji gre tov semena in več st.o ton tega se glede produkcije semenja»vspričo je pred vojno izvedlo v Evrfipo. nara\Tiih virov.
zaeuje se njegov
I «rlas v vrtu.
— Ne. hočem jili sama trgati in pojdem po ključ. — rekla sem. — Soi'ija ga ne najde.
Ali v tem trenutku zljubilo se mi je gledati, kaj on dela, kake izgleda in kako se obnaša, kadar misli, da ga nihče ne opazuje. — Nemara mi tega ni dopustila tu-„	. di žel ja, da bi ga le za hip izpu-
naj delim to sreeo? kako 111 komu jico nisem ^liti opazila, da je pa-jsrila izpred oči.
naj jo posvetim?...	[del Katri robec raz lice in da sem! Pa sem odbežala po prstih na
drugo stran vrtne ograje, vstopila
A popravite gledate.
—	Zakaj se tako pretvarja ? Zakaj mi hoče napraviti žalost? — pomislila sem si v nevolji. In v trenutku prevzela me je želja, spraviti ga še enkrat v zapreko in skusiti na njem svojo moč.
—	Ne, sama hočem trgati češ nje. — dejala sem. prijela se z obema rokama najbližje veje. po-pela se na zid in poprej, nego me je mogel zadržati, skočila doli k njemu.
(Dalje prihodnjič.)
Solnce je že zašlo za vrhove lip s« je dotikala z listjem.
prah na polji se je polegel, nebo se povsem razvedrilo. Za skled-njem so se videli novi stogi. na katere so trije mužiki vezali snop je in bržčas so poslednji vozovi škripali mimo. Žene z grabi jam i na ramah in podpasane, vračale so se pevajoč domu. toda Sergij Mihajlič še ni prišel
Nasmijala sem se — Ona bo itak rekla, da ni spala. — odvrnila sem šepetaje, a ne toliko zaradi tega. da bi je ne prebudila, marveč ker mi je bilo močno prijetno govoriti ž njim šepetaje.
Tudi on je premikal ustna ka
na prazen škaf, tako da mi je zid segal le do pasu, ter se sklonila čez ograjo.
PregledaA\ša notranjost vrta s starimi krivuljastimi 'drevesi in zobčastimi širokimi listi, med katerimi so viseli grozdi črnih plo-
Rad bi izvedel za pravi naslov svojega prijatelja IVANA PRI MOŽlC. Doma je iz Grahovega pri Cirknici na Notranjskem in sedaj se nahaja nekje v Siie-boyganu. Wis. Pisal sem mu že več pisem, pa ne dobim nobenega odgovora. Prosim, če k<!<> izmed rojakov ve za njegov naslov. da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Joe Logar. l»ox 3. Oamp :5<>. Cheat Bridge, AV. Va.	(28-4—1-5)
NA PRODAJ
li-po Pohištvo za. dest't fantov po nizki ceni. Proda se vse sku pnj. Vprašajte takoj pri lastniku: Frank Mramor. St. Clair Ave.. Cleveland. <». 128-1 -l .Vi
Kad l>i izvedel za naslov svoje m-stre ANTONIJ K in svaka NIKOLA MAHNIK. Nahajata s-nekje v Brooklynu. X. V. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njih naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sestra sama jn-vi svojemu bratu Valentinu lienvii'. 3S4 K. lf»2. St.. Cleveland. Ohio.	(, 28-4—ITi)
Iščem svojega brata JOSIPA DVORSElv. star 46 let iu doma iz Rajheiiburya na Sj» Štajerskem. V zadnjem času je val tri leta v Arm a. Kans. T.j.u sem ni;i pisal tri pL^ma in zrnl-n.i«' pismo eelo priporočeno, katero mi je bilo vinjeno. Bojim se. tla se mu je kaj pripel ilo. Zato prosim cenjene rojake, posebno Caput a ali Frank Pavlovima. katerih naslova mi nisi a znana, da mi kaj sporoi-e o njeni. V slučaju, da pa sam to čita. ga prosim, da sc mi javi. John Dvoi-šck. Box 68. Bowen, Colo.	(28-4—1 5)
REŠIMO
SLOVENSKI LAKOTE 1
NAROD
POZOR ČITATELJI1
HIPN0T1ZEM
Cena knjigi je s poštnino 35c. SLOVENSKA KNJIGARNA P. O. Box 1611, New Yorii. N. Y.
dov, pomolila sem glavo pod mre * akoravno kor bi šepetal, toda le. da bi me m ter opazila Sergija Mihajliea J sem ze oil zdavnaj videla. <ia pa'dražil in mi pokazal, da govorim m'*11 vejami ličke stare eeSnje. — ni bilo več na polji. Naenkrat se ^ tako tiho (\H se lie vet-. Mislil je gotovo, da sem odšla in je oa prikazal v drevoredu kjer[ v^^ okrožnik . ^njami ^ ** nahče ne vidi. Z odkrito gla-ga najmanj pričakovala. t__i____ ______i___j_____ i vo m sklopljenimi očmi je sedel
sem Snevši
klobuk.
češnjami
| polastil se ga je kakor kradoma.j k Sofiji pod lipo in sedel na
tu in zvijal v klopčič košček
» - •	ko iznenadiln. da sem se sramo-, . ^ ________
ti -	, », ,	-	ga tajno opazovala.P**0®*: Central 4WI Ks
^^ m*r- da Jlh da,m	se i Zdelo se mi je. da je spregovoril
ah besedieo: "Marica".
prinesti, — rekla sem, pojdemo sami po nje.
Vzel jVokrožuik, posadil donde ilanj in vsi trije smo šli k rastlinjaku, ki je bil z mrežo prepet Sofija je smejaje hitela za njim vlačila ga za suknjo, zahtevajoč, da ji vrne donde. Vrnil ji jih je ter se važno obrnil k meni:
— Vi ste v resnici vijolica. — dejal mi je še vedno tiho. četudi se sedaj ni bilo bati. da bi koga prebudil. — Ko sem prišel po onem prahu, sopariei in delu k vam, prevzel me je odmah duh vijolice... A to ni bila vonjava vrtnih vijolic, marveč onih pravili ki eveto na polji brzo spomladi, ko iskopni me*.
Ji vse v redu pri go-
Ne, to ne more biti. mislila sem. Toda v tem trenutku ponovil je zopet tiho in še nežnejše: — Mila Marica! Po vsem dobro sem zaslišala te besede. Sree mi je udarilo tako močno, da sem se morala prijeti z rokami za zid, da ne bi. padla in se izdala.
On je zaslišal šum, se prestrašen ogledal ter zarudel kakor dete. hotel mi je nekaj reei, a ni — mogel, marveč le še bolj in bolj zarudel v lice. Naposled me je pogledal z nasmehom in tulfli jaz sem se nasmehnila njemu. Liee" mu je žarelo radosti.
Ni bil več otii atari stric, lj
Zaupaj, pa vedi komu!
pospešd je z ^
veselim in žarečim lieem k meni.j^^ d^ndk^SoVja se le^ ki-ajals,uoIt':	je zmajal j I
Brzo sem opazila, da je jako dohu<lovala, loda brao	inla / rame,,,, odprl oči m spregovo- :;
>Z ]	^ V °nemž	ko ji je predložil nov«;	nekaj, nasmejal se.
zenji. v katerem sem ga tako ra- - , . - , -	. , .
.. igro. kateri m namreč snedel vei da videla in katero smo imenovali
"razbrzdano radost". Bil je kakor učenec, ki se vrača iz šole: bil je ves od glave do pet vesel, srečen in zadovoljen kakor dete.
—	Dober dan, vijolica mlada, kako se imate? Dobro, kaj ne? — dejal je šepetaje, stisnivši mi roko. —
Ko sem ga vprašala, kako se m a on. odgovoril mi je:
—	Jako dobro, zdi se mi kakor bi imel komaj trinajst let; mika me celo konja igrati hi po drevji plesati.
—	Dakle v "razbrzdani radosti"? — vprašala sem ga. gledajoča mu v smehljajoče oči in začutila sem. da je ona "razbrzdana radost" tudi mene prevzela.
—	Da. — odgovoril mi je z na-Toda
Garantiram, da mo moja vina. naravna, ker ne prodajam dragih k<rt ls najboljšega ohtjakega grozdja doma preSana Tina« raake Trate ln cene na debelo so sledeče:
Delaware In Catawba, slate barve........po $1.00 galona
Concord, rde£e barve......................po 70c. galona
aa. 10 galon posodo računam $1.00, sa 26 galon pa $1.50. pri večjih naro-Cllab J« pa posoda zastonj.
TROPINJEVEC In DROŽNK. Garantiran, flat, doma žgan, najbolJH, ki ate ga ie kdaj pili velja
ees- • ► galona $3.00, $3.50 ln $3.75. Na debelo od 10 galon naprej po $2.65 galona.	«»
a ml l T Naročila prilofite denar all pa money order.	*
Louis Knaus
Ta beseda in nasmeh me je ta 1 J FKL*TBGOVINA DOMAOBGA TINA IN DOMA KUHANEGA ŽGANJA	t
► iznenadilo, da sem se sramo- - ►	—C*4* Ave, Clevelaai, O.	• J

EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) T GREATER NEW TORKU
ANTCWfBURGAR
82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N» Y,
IZDELUJE IN PRESKRBUJE
vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete ▼ vseh voješkiVzadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije fi* de datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste toino in folidao

' - * \ •• 7.
T V;*; '
r -
GLAS XABOPA. 30. APR. 1917.

PDarjm dkIavi avzun ■•del: FOREST CITY,
J« IMS v
M IL
GLAVNI URADNIKI:
: F. 8. TAUCHXB, €74 Ahmj Are^ Rock Sprtega, Vf«i
Mpredeednlk: JAKOB DOLŽENO, box 181, Brougktoa, Fa, Tajalk: FKANV PAVLOVČlC, bor «T, Forest City, Pa. Fmro«b1 tajnik: AVOU8T GOSTI S A. box 810. Forest City. Pa. Blagajnik: JOSIP MAUNČIČ. 6808 St Clair Ave., Cleveland, Obla,
Pomo2.nl blagajnik : ANT. HOCHDVAB, BFD. No. 2, box 11^, Bridgeport. Obla,
NADZORNI ODBORI
Predsednik nada odbora: JOSIP PETEBVEL, box 96. Wlllock. Pa, L aadaornik: JERNEJ HAFNER, box 96, Federal, Pa. a, aadaornlk: IVAN GROfiELJ, 886 BL 137 tb St., Cleveland, Ofel*
POROTNI ODBORt Predsednik porot, odbora: MARTIN OBRBŽAN, box 72, R Mineral, Ram« L porotnik: FRANC TRROPČIČ. R. F. D. No. 8. oox 14«, Fort Balth. iri i. paroOalk: JOSIP GOLOB, 191« So. 14th St., Springfield. Ill,
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Da, JOSIP T. VRAHBK, 841 R Oblo St., Pittsburgh, Pa,
Uradne glaatla: "•LAB NARODA", 82 Oortlandt Bt, Haw Teaff, R. X.
Onju« društva, oalroma njlb uradniki so naproAenl poSUJati tu t*, plse direktno na glavnega tajnika ln nikakor drvgega. Denar naj ae pa pa Kija edino pot« po«tnlb, ekspresnib ali bančnik denarnlb
kor pa ne potom privatnih čekov, na naslov: Frank PsvlovSČ, Farmera S Miner« National Bank. Foreet City, Pa.
V sinAaJn. da opastjo društveni tajniki pri poročilih glavn^a Ujnfka kaka pomanjkljivosti, naj to nenudoasa naananljo uradu glav. fj"'^. 8a ae aamor« napako popra ritL *
DOSTOJEVSKI:
Mladenič
JEa GLAS NARODA J. T
' Nadaljevan je i. ^ i.lis. Arkadij. prej t.- nisem mopel poklicati k sebi. ker vem.
• lit bi ti lie mo-el niee^tr povedati. — Kaj naj bi ti povedal? — To vprašanje vsebuje vc> moj otjjpovor.
n tem hoeete povedati, kaj ne. da ->tt* zdaj mož moje materini da ste moj <*V. Xo. ali ni tako?
Ne /a rad i lepa. moj dracri. - V resnici nisem vedel, kaj naj 11 P" ve i ii. u ma rs i rt m bi moral molčati. — ln veliko to^a je bilo ne šil. UM eelo poni/ev aine-a Marsikaj sva že govorila, toda ti me nisi l-a/uim-l. Le pomiri >e. - Polagoma me boš razumel.
Moj Bo«' M in vzkliknil. Ali ni bila ona pri vas ?— Da !<<»% popiddlte ob petih ?
/a. od.M, m, J. pnnrl. dai. heM-di "od nje" sta tra preplašili, \ boš izvedel j,- rekel smeje. — Vse bo« izvedel iu za-rinteiia sem to pozval sem. • Najprej ti bom nekaj povedal, pri
jatelj.
—	Kaj pa - Govorite.
-laz .sem /e dolseo vede!, d<» so pri nas otroci, ki že v zgodnji lulu dosti začno premišljevati o svojih istariših
\e bojte >e zame! -laz vam bom sledil. — .laz se strinjam
z \*anii.
Meni da bi >h-dil 1 Meni • — .Moje potovanje je že konča-Zakasnil si prijatelj.. — Današnji dan je konec zadnjega ■ iai.ua Xagrinjal opada. - Zadnje dejanje je dol*ro časa trajalo. Začelo se je pred davnim časom, tedaj, ^o seni bil zadnjič \ nipzeinvt y,i. 38Hp ■ 'j,, . r
-— Kdaj je bilo to?
rl o je bil<» tedaj, ko sem zadnjič odšel. — Tedaj sem bil pre-Iviml s tvojo materjo vse /v» ze in s,ni ji to Uidi povedal. — Najslab si je pa bilo, ker sem ji pozabil »lati deiar. — Na to nisem bil niti pomisliti. Tedaj sem bil sklenil ostati v inozemstvu in se nikdar več vrniti v Rusijo. Izselil sem sv.
v ste K Aleksandru II-■r/.enu. kaj ue°. — Vi ste mj hoteli u-d. i, žiti propagande v inozemstvu. — Vi >te bili celo ivoje življenje udeleženi pri neki zaroti.'
Te l.ese.lf sem iz»»reirov,.riI. ker se nisem mogel več zadrževati
—	Ne, prijatelj. — -laz sr jii><*ni udeležil uikake zarote. _ Od
potoval .sem, ker mi j.- bilo težko pri %reu.
—	Zaraditega, ker so odpravili tlako, kaj ne?
—	Ha, meni se zdi.
Ti gotovo misliš, da s. iu jaz pripravil staro tlačanstvo? — Ne. ue prijatelj, m,,ti; se. Kavno mi smo bili ošloboditelji.
Nikar se ne zagovarjajte. - Iz obraza vam berem odkrito »ivnost. V Kvropi st.- zopet spoznali nove cilje, kaj net
.— Kako misliš*
—	Da ste s*, v Kvropi zopet navdušili za nove ideale.
Ne. ne. prijatelj. Motiš se. — .laz sem se peljal v Evropo da bi jo pokopal.	-
» M -m* .
- Da bi jo |H>kopali? — m-hi vprašal začuden.
On se je smehljal.
—	- Dragi Arkad i j. moja duša se je utrudila. — Nikoli ne bom
pozabil prvih trenutkov, ki sem jih preživel izven Rusije. _ Jaz
sem bil Že prej parkrat odpotoval iz Knsije, toda še nikdar prej k lakipi veseljem iu zadovoljstvom v srcu kakor zadnjikrat. — Čakaj, ti bom povedal.
—	Da, prosim vas, jaz sem zelo radoveden.
—	Bilo je v Nemčiji. — .hu sem stopil iz vlaka in se presedel drujji vlak. Na prihodnji štaciji so me postavili na cesto, ker ni-
hem imel pravega vožnjega lista. Sredi popoldneva je bilo. — Bil je krasen, čaroben dan. Nahajal sem se v malem mestecu. — Ko sem vprašal prvega človeka, kje bi s* lahko krepčal, mi je pokazal prijazno gostilno. — Prihodnji vlak je imel odpeljati ob osmih zvečer, liii sem zadovoljen, ker se mi ni nikamor mudilo. — Gostilna je bila majhna in stara ter obdana z velikim vrtom. Sedel sem na vrt« in začel premišljevati o vsem mogočem, — ln, ali mi vrjameš, mladenič, kaj ti bom zdaj povedal?
—	Kaj pa I
Takrat sem vzljubil tvojo mater. — Takrat sem jo začel lju z neizmerno ljubeznijo iu samo Jirepenenje po nji me je pri-~ nazaj v Rusijo.
*te se pa seznanili s Katarino Nikolajevno? —, sem ga ladoma.
------Jijno sem j0 videl. — Sam ne vem. io niti danes ne vem.
ii i , , „ • /merje je Ittlo me-1 njo in med menoj. — Ne vem, ee setu
sovražil.	„ _	- . _ . *
'	..iJ^...- ■ »J-	.t«.
Začel je gledati skozi okno in ni izpregovoril z menoj nobene besede več.
Poznalo se mu je, da je silno jriiijen. — O čem je premišljeval, nikoli nisem mogel izvedeti.	^ .
Jaz sem se vrnil v svoje stanovanje in se prav dobro prespal.
Naslednje jutro krog desetih sem se liotel odpraviti k V<j|£-silovu. Predno sem zapustil sobo. je vstopila Versilova oskrbnica Dp rja Onisimova.
Povedala mi je, da je že navsezgodaj odšla iz stanovanja.
—	iz katerega stanovanja?
—	Iz onesra, kjer ste bih vi včeraj. — Stanovanje je zdaj na jeto na moje ime. — Plačevala sa bo Tatjana Pavlovna.
—	Kaj me to brisra.! — sem jo prekinil. — Ali je on doma? — Vprašal seni po Versilovu. — Ali ga še lahko srečam, če se takoj odprav un.	.
Povedala mi je, da je žjf pred njo odšel.
—	Potem se je mogoče že zdaj vrnil.
—	Ne, on se ni vrnil in se najbrže več ne bo.
Po teh besedah mi je ostro pogledala v oči.
—	Zakaj pravite, da se ne bo vrnil? — Kaj mislite s tem T
—	No, kaj bi mislila?
—	Najbrže je odšel k moji materi. — Kje drugje bi bil kot tam ?
—	Ne.... jaz.... ne vem . —
—	Zakaj ste pa prišli sem?
Povedala mi je. da je bila pri Ani Audrejavui, ter da me Ana Aiulrejevna prosi, če bi mogel priti takoj k nji. — Pristavila j^. da bo prepozno, če ne bom takoj šel.
—	Zakaj bi bilo prepozno?
—	Ne vem.
—	Jaz pa ne bom šel. — Ravno nalašč ne bom šel. — Jaz nočem biti vsakemu človeku kar tako na razpolago. — Povejte ji. naj požene Lamberta, tre bo pršel k nji. — Ako «ra pošlje k meni, ga bom vrgel po stopnicah.
Darja GnišimoVa se je prestrašila.
—	Ne, ne, nikar se ne prenaglite! — V tem slučaju gre za važno zadevo. — Važna je za vas, za Ano Andrejevno, za vas, za vašo mater, za vse. sploh za vse.... Prosim vas. idite k nji.... Ona ne more več čakati.
Vedno bolj začudeno sem jo gledal.
—	Neumnost! — Ne bom šel in ne bom šel. — Zdaj je začela z novo metodo. — Pozdravljena Darja.... jaz ne grem tja. — Nalašč ne grem. — Le zase ohranite svoje skrivnosti.
Popadel sem kožuh in kučmo ter stekel po stopnicah.
Za menoj je prihitel gospodar Peter.
—	Arkadij Makarovič! — Arkadij Makarovič!
—	Kaj hočete?
—	AH ne boste ničesar uredili zastrau stanovanja!
—	Ne\?
Silno nezaupljivo me je gledal.
—	Zaradi vaše sobe mislim.
—	Ali vam morda nisem pravočasno plačal?
—	Ne. jaz ne govorim o denarju."1*— Pri tem me je zopet pogledal in se komaj vidno nasmehnil.
—	Kaj pa imate vsi skupaj? — Hudiča! — Povejte! — Kaj hočete ?
Nekaj trenutkov se je obotavljal, potem je. pa zopet odvrnil smeje:	-f
—	No. zaradi sobe boste že potem uredili.	%
Versilova ni bilo doma. — Povedali s<* mi, da je že zgodaj zjutraj odšel.
—	Seveda, k materi je šel — sem rekel sam pri sebi in se odpravil pt-oti domu.
(Dalja prihodnji*).
aiisiafiuaiaiaiisisu^
638 P«
KOLER,
At«., Pittsburgh' Pa. »JBuiSii** J1
▼•neki aSraTnlk. ti Ima laietno
I
bo krt.
bolranL Slfllle aH ea-euiapuraje krvi
te m. ki «a |e l^J&'SAf'SS&k
ESJl/ ES&J*^-*.*!? '**• boleftn ko«teh. prl(llte la izčlatll vam Na Čakajte, k«- te botoem •• __
J. wr aneh, kauvac e!l trl-per Id tadt va« druge poeledlce, ki na-eteneJo radi lxrabljiranja eameaaeebe ■dCoJ« e«vi ki Y«Suia mabSrjT«?: S£rfa,L5mti«?.eaee' Hyflrocilo an t.N nrab ta elear teae
Boteanl eiekarfa. ftf botvoCUo fcnli
Tina ▼ tartli ln krbta	tudi
»rtepoManJu veda, oadravtm ■ aote-
oaajar^ , kratka« Mt la ak »otrek-
I	ISCE SE
j
• boljša ženska v starosti od 30 do 40 let za gospodinjo za neko ma-j Io letovišče. Pi-šite aa podrobno-j sti na :
i	John Seitz,
I	Section Thirty, Mirni
{Summer Resort.) (28-30—i.
1 KADAR GRE ZA OBSTOJ NA RODA,NINOBENAŽRTEV PR VELIKA l
HARMONIKE
fredlal EaErtneJčoll vrati ladalajea U popravljaaa po aajnlljlk eaaab, a delo trpeSno la aaneaJJlro. T poprava aanealJlTo vsakdo poiUe, far am Id nad 18 let tokaj v teaa posla in sedaj ▼ svojem lastnem doma. V popravek ▼samem kranjaka kakor vaa dmga harmonike. Rabljene harmonika kapa-Jem ln ▼ samem tudi v — mm toda U
B U dvratma. _
JOHN WIMU,

POZOIt ROJAKI
Whtmtmlh faMal mmtt la doU luSa kakor t«dl ^gfttii	lai teaa« ta ■■fccid odpadali In
22SS	t rokah,
aagafa la v.krlia. t onih inh wwlwm oadro *im. rana. wklia^ bala. ten. kxa«U in ar.ate S°ta* boc« kozjo oteaa. ombUno t por daok po-potawoM odstranim. Kdor U jmtim odcvflo beoa-
BflpjAa robtlunijoaHnso aroo. PUUtotakojp« aanA.kt ea takol MfliMouutoanJ
Krami Sopol KOLEDAR n lato 1917 doMta oko poillcte 4 con to n p oi talno.
JAKOB WAM0I0, rm Boas* At«.. dlmlsa4
m s
Jaz sem edini slovensko govo- S roei sfjeriallst moških lutlezni v je Pittshur-hu. Pa.	^
Dr.LORENZ,
I'ra«lne ure: dnevno «xl D. <lo- W [poldne do S. ure zverer. V pet- S [kili tKi it. <k>iK>ldne do 2. popol. S | Nedeljo od 10 dop. do 2. popol. sa= DR. LORENZ, specialist moških bolezni, Sli i 644 Penn Ave. II. nadst. na ulico,
*	Pittsburgh. Pa.	|S
1------- - ' ^
DR. ROSENTHAL,
SPECIALIST,
«22 PENN AVE,	PITTSBURGH, PENN A. / t" '
Dr. Rosenthal, Specialist že če« 20 let. Ako Imate ^ N k ' tajne bolezni, syphilis, Cankar, kapavlco, Izgubo semena, bolno kri, nervoznost, želodec, ledlce, ma-snljl, revmatizem ln druge bolezni. npraSajte za nasvet Dr. Rosenthala ln povedal vam bo Ce ste ozdravljivi.
POSEBNA PONUDBA: — Nizka cena ako ste bolni zdaj je čas, da se zdravite za nizko ceno,
-Dr. Rosenthal zdravi z najboljšimi zdravili, ki jih dobi ls Bvrope, Indije, Kitajske, Južne Amerike ln vseh drugih krajev sveta. On Kell zdraviti le svoje bolnike.
Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave., Pittsburgh, Pa.
ustanovljen v Plttsburghu če* 20 let.
Uradne ure: tedensko od 9. zjutraj do 5. pop. Ob Četrtkih In aobotab od 9. zjutraj do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. ejutraj do 8. popoldne. Govori se Slovensko. Ne zdravi po poŠti. Izrežite ln obdržite to objavo.
I*?;-,; > ,...	f^ r*~——-
- ^JJ 'O:
$ jfib • : j r •
Mm
t, ni j i*
m
i mSs 1 '>
\m
& t V: \


CENIK KNJIG
Kadar je kaka droftve aasseajeae kupiti baaderf, aaatavS« ittslJl laOttroatente, kapa ltd., ali pa kadar potrebujete ara, virlUee« prlvftaSl prstane lt<L, ae kopita prej adkjer. da tudi ass aa m vpraJatl, UiaaAaUR Tafl atana la Se. pa al bodete prihranili dolarja.
Cenika, ve« vrst poiUjamo breapladae. Pilita Hal,
IVAH PAJK * CO., «56 Chestnut	CONE11AUOH. PA-
▼ zalogi
SLOVENiq PUBLISHING CO.
82 COKTL.ANDT ST. 1VKW TORK, If! Y, jEmaiisigiBiisisiiBiai^^
POUČNE KNJIGE:
ihnov nemfikoangleikl tolmai,
vezan	t—.50
Cerkvena zgodovina _ •	f—.7Q
Poljedelstvo	e>.50
Postrežba bolnikom	—.20
Sadjereja v pogovorih	e—.25 Slov. angleškl ln angl.-slov,
slorar	fljso
i red nji katekizem	_ jso
Trtna uS ln trtoreja	f—.40 (7mna živinoreja
[Jmnl kletar	j— .30
Umni kmetovalec	=50 Veliki slovensko-angledkl
tolmač	$2.00
V en ček časti tk	i—.2S
ZABAVNE IN RAZNI DRUGI KNJIGI:
Amerika alt povsod dobro
Oesar Jožef
Hvstahija
Doll a orožjem
'Jrizelds
Hod vika
Oildegarda
Tzanami, mala J sponka Izidor, pobožni kmet Iz rasnih stanov (peamlca) farna nad Dobružo faromil
Turi baron Tega Kako vzgaja usoda Kraljičin nečak Kraljevič ln berat Korejska brata Oban. 100 beril Male pesmi
Uarcn, kričanskl deček la Libanona VII ad i samotar Vaaeljend
Va valovih južnega morja Vekaj iz ruske zgodovine O jetlkl
Og lan lea all budoblja ln nedolžnost Pegam la Lambergsa Popotni Uatf Posljednl llehlkstnea Potovanje v Iillpat
Prmfikd judek Preko morja
Preganjan* ludljanaklh Blsl-
Jonarjev Princ Evgea 8avojakl
hurooskega glavarja
=—.25 f—.30 —.20 —.80 —.15 —.23 F-.25 —.23 —.25 1—.20 r—-20 e—.20
—.25 --40 f—.40
Revolucija na Portugalskem RepoStev
Ribičev sin	»
Rodbinska sreča
Sita, mala Hlndostanka
Slovenske novele ln povesti Socializem
Socljalna demokracija c Stanley v Afriki -Stezosledec	»
Timotej ln Filemon Tegetthoff V jetnik na galeji Vojna na Balkanu, 13. rvea. Zgodovina c. ln k. pešpolka it. 1?
?—.30 --.26 E-,15 1—.50 :—.25 ! 1—.30! -.15 —.10 —.25 I
Zlatokopl Zlatokopl Zlatarjevo zlato Življenje na avatr. dvom ali Smrt ceaarjevlCa Rudolfa (Tragedija v Mejerllngn)
Holmes:
V rak vi kraj bombe Zaklad kupčevalca a sužnji Ena sama kaplja Črnila Grob v svetilniku Gospa a kanarskim brlljantom Kako ao v jell Jacka razpara Ca Londonski ponarejalcl denarja Plemlfi
r—
r-.25 —-15 11 86
—.50 i-.lZ -.40 fl-00
5^.7»
aH f—.1» —-.15 —.15 ==.16 —A5 —.15 ■a.11
RAZGLEDNICE: Newyorika a cvetlicami, humo-ristlčne, božične, notoletne la velikonočna komad po dncat po ' Album meata New Torka s kraa-«=-".40, nlmt al lira ml mali
SšiSšiSš

—JS0 — 15
—.iS —.25
5—.20 —.20 E-.15
F^.10
F.IS
—.13 ■—.26 {-.25 —Jto ■5.40
—.0« •—.Si
• ZEMLJEVIDI: Združenih držav mali veliki
Avtro-Italljanaka vojna mapa BalkanSUh driav
Evrope Evrope, vessus Tojna atenaka mapa Vojni atlas
Zemljevidi: New Torti, Colorado. Illlnola, Ko«— Montana. Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wltrooda, Wyoming In Weat
Virginia In vaah dragih držav p®
f-JB
f—1*
•—.50
mo
E=JS
MW OeUavet
Velika atasiafca asps U. I dragi strani pa celi avat
-.10
-
or;.. ' „11
▼ gotovini.
m
VPOŠTEVAJTE.
AA želite izvedeti za naslov svojih sorodnikov, prijateljev, znan-^^ cev, itd.
Ako Ako Ako Ako
želite prodati posestvo, hHo, trgovino itd, želite objaviti krst, ženite r, žalostinko itd. želite dobiti delavce ali delo za sebe* želite objaviti druitvene naznanila
RABITE VSELEJ
"GLAS NARODA" v
"Glaa Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinienih državah, kakor tudi v Canadi itd.
"Grlas Naroda" je najpriljubljenejši in naiboli raziirjeni slovenski list na svetu.
"Glas Naroda" je razposlan na leto v štiri in pol mil jone (4,500.-000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za osrlaševanje.
Cene oglasom so sledeče: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane$1.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd.
stane r^-—i—t—--------$1.00
Enkratno iskanje delavcem stane ... ...______r_r_ $1.00
Enkratno iskanje dela stane........................_ $0.30
Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj
enakega stane ... .. ........—$1.00
Enkratno društveno naznanilo stane ... ______________ $0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasili.
Z.naročilom je potrebno poslati vsaj tudi denar. Naslovite nai
M ' " NARODA"
— -____New ^oyjt, N. Y.
Opomba: Rojaki, vpoStevajk, naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročniki pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa svetujemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodan Jaka, čakaj ni. Posebno velike važnosti je za vsakega Dri naročilih p#
pdtti*	i, mi, i £
82 Cortlandt Street,
—

feJfiatlM