8554 60100200 Pl OSREDNJA KNJIŽNICA p.P. 126 66001 KOPER fošlnina plačana » gotovini «-> ne\r\ i. Ahb. oostalt I grupo* ( ..CII 11 JIUU llF RSKI Lelo XXXIII. Št. 289 (9897) TRST, torek, 13. decembra 1977 s«i? rejrs, Tssss^^s^fs sssk.m rruit7«i *“ »*** ***°»* - «*•» ~«. *>». .*«*. ■»« -*.■***,. »s«,™ -----—-------------------L-___________ v tisKarni «biovenija» pod Vojskim pn Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. «DEL0VNA SKUPINA* BAJE ŠE NI PRIPRAVILA GOSPODARSKEGA DOKUMENTA ŠELE DANES BODO KONČNO SPOROČILI DATUM SREČANJ VLADE S STRANKAMI IN SINDIKATI Andreotti se še ni odločil, ali naj se prej pogovori s predstavniki strank programskega sporazuma ali s sindikalisti - Moro posredno polemiziral s Fanfanijem RIM — Politika odlašanja je še vedno v ospredju. Andreotti še ni »olodil, kdaj bo na sporedu predvideno srečanje s sindikati in strankami programskega sporazuma. Uradno opravičilo pravi, da »delovna ®»ttpina», ki bi morala pripraviti dokument o vladni gospodarski pomiki, še ni zaključila svojega dela, kar Pa samo delno drži. Res je namreč, da je med posameznimi člani skupine prišlo do res-®|h sporov glede oblik in obsega u-keepov, s katerimi naj bi si država Priborila sredstva za nove investicije in /a zaščito zaposlovanja, prav 'jiko res pa je tudi, da spori ne zadevajo samo ((delovne skupine«, am-®ak vse stranke programskega sporazuma ter sc ne tičejo samo gospodarske politike, ampak splošne polivke Andjreottijeve vlade ter končno samega »političnega okvira«, sc pra-jd narave sporazuma, na osnovi katerega se enobarvna demokrščanska vlada ohranja pri življenju. Vprašanje je seveda, koliko je ta politika odlašanja sprejemljiva za sindikate. Tajništvo federacije, ki se je sestalo včeraj; je uradno pozvalo Andreottija, naj vendarle določi datum srečanja 'ter naj tudi pove, ali bo sestanek s sindikati pred srečanjem.s strankami, ali po njem. Po tem pozivu je Andreottijeva «des-naroka«, podtajnik Evangelisti, zvečer napovedal, da bo datum obeh srečanj uradno sporočen danes. Po včerajšnjem sestanku tajništva "'iiitiiniMi im im ifiMMiimiiiiiiiiiiiiuiiiMmtiuiMi miim mili iimiii m MiimiiiiiiiiiiimnimitiiMiiiiiMMiMH PO POGOVORU Z MINISTROM ZA PREVOZE LATTANZIOM Preklicana vsedržavna s ta vka želez niča rje v Pogajanja za obnovitev delovne pogodbe se bedo spet začela v četrtek brez kakršnihkoli predhodnih pogojev RlM — Vsedržavna stavka že 'Viličarjev CGIL. CISL in UIL. ki “'.se morala začeti sinoči'ob 21. L.rk Je bila odložena po sestanku. 1 so ga imeli sindikalni p; edstav-jjki z minstrom za prevoze Lattan-'°tn in ki je trajal dobrih sedem Predstavniki vlade in sindikat m organizacij so se domenili, da ®e bodo prava' pogajanja za obno-v° delovne pogodbe začela v četi-15. decembra. Generalni sekretar sindikalne or Jjbizacije železničarjev CGIL SEJ •“Vzanotte je pojasnil, da so sklep »Oklica stavke sprejeli, ker jo mi-istev za prevoze Lattanzio pristal !|a pogajanja s predstavniki delav-ev brez kakršnegakoli predhodnega Bogoja glede treh najpomembnejših Cck zahtevne platforme, se nravi reforme celotnega železniškega po-^T°t.ia. ločitve pogodbe železoiča 'ev od pogodbe javnih uslužben-ev ter uvedbe posebne nagrade a proizvodnjo S tem se v bistvu •drenja io prava pogajanja, brez Ptadhodoih pogojev, zaradi katerih predstavniki železničarjev okli c°li splošno stavko. S svoje strani je minister za pre-°*e Lattanzio dejal, da ,ie najbolj pozitivno dejstvo, ki izhaja iz da-9šnjjh pogovorov to. da so Dred Ovniki železničarjev preklicali avko. Poleg tega. je dejal, sem J*° zadovoljen, da smo končno L.bp.vili pogajanja, ki so bila nre-1 r'|'Jen a od 22. oktobra. V zvezi z 'onomnimi sindikalnimi organiza-'lami železničarjev, v načrtu ka-'"ih so razčlenjene stavke od Iti. 69embra do 7. januarja pnhodne-leta, je Lattanzio deial, da se U?. Nada čim prej sestala tudi 'z khovimi predstavniki, če pride do rjpjanj, je dodal Lattanzio je polhoma .jasno, da bo treba v bliž bodočnosti sklicati tudi orodji a\'nike avtonomnih sindikalnih or-.sbizacij. Minister za prevoze pa ^ odločno izključil, da bi med «:erajšnjim prigovorom z vsedržav-J‘bi predstavniki železničarjev CG CISL in UIL govoril o prepre-stavke avtonomnih železniča-)8v. (if) Jutri končno začetek razprave v zbornici «zdravstveni reformi IjJJlM — Po osmih mesecih razprav-(3« v zdravstveni komisiji, ki je vprašanju posvetila več kot 70 jjp’' bo zdravstvena reforma končno k "'ornala v. poslansko zbornico, ki dj. Jutri začela razpravljati o bese-q u Zakonskega osnutka v tej zvezi, IjjbUtek, ki šteje 68 členov, so odo-5 b v komisiji z veliko večino gla-cj . (proti so glasovali samo misov-Hj.*" nekateri predstavniki «nacio-d ae demokracije«), kar daje upati, L.bodo zakon lahko odobrili še pred ‘Kem. nega prava na tržaški univerzi. Odlok c. sklicanju ustavnega sodišča bodo poslali v vednost tudi pobudnikom referendumov, ki bodo lahko dali svoje pismene pripombe. Isto t bo lahko storilo državno pravobranilstvo. Tito vodil sejo sveta za ljudsko obrambo BEOGRAD - Predsednik Tito (0 včeraj vodil seja sveta za ljudsko obrambo pri predsedstvu SFRJ. Kakor pravi uradno sporočilo so na seji obravnavali vprašanja v zvezi z doseženo ravnijo uresničevanja koncepta splošnega liudske ga odpora in gleda ooglavitivh smeri njegovega nadaljnjega razvoja v teoriji in praksi. TURIN — Skupina banditov je snoči v t urinskem predmestju u-grabila inž. Giuseppg Ginešija, načelnika komercialnega oddelka i*>d-jetja Carpignano, ki proizvaja gradbena material. Spričo dejstva, da je f: r.jdobei lastniku pod- jetja Carpignano in da stanujeta oba v istem poslopju, preiskovalci. mgnijo, da so se banditi najbrž j luacija dozorela«. Torej še enkrat po zmotili iii izbrali napačno žrtev. I litika odlašanja, (cc-tm) federacije je vsekakor tajnik CISL -Macario odločno zanika), da bi sindikat omilil svoje stališče ter bi se nameraval odreči sklicanju splošne stavke. Vsekakor pa je še enkrat ponovil, da . namen morebitne stavke nikakor ne bi bil ta, da bi povzročil padec vlade, ampak edinole doseči-spremembo vladne gospodarske politike. Macario je zagotovil pripravljenost sindikata, da pigde do dogovora, vendar je dodal, da je to odvisno predvsem od vlade. Vsekakor pa so razlogi, ki so pripravili Andreottija, da se je odločil za odlašanje, izrazito politične narave. Imperativ, pridobiti na času. u-streza tudi nujnosti, da bi se znotraj strank in v prvi vrsti znotraj KD razčistil^ stališča. V stranki relativne večino so se sicer že zdavnaj začeli pozicijski manevri s končnim ciljem na Kvirinaki, zadnji teden pa je prinesel važno novost; Fanfenijcv poskus, da bi samega sebe predstavil kot najbolj primernega Coveka za vodenje — najprej iz palače Chigi in nato s Kvirinala — nove politične faze po vstopu komunistov v vladno večino, če že ne v samo vlado. To seveda ne pometli, da je Fan-fani čez noč postal «levičav», pač pa je lahko izraz že ustaljene prakse v KD. po kateri morajo premike v levo voditi desničarji in obratno, to Pa zaradi «jamstev» pred tistim delom stranke, ki bi utegnil nasprotovati določenemu preokretu. Toda prat-včeraj je Fanfani naletel na resno oviro; na predsednika stranke Mora. ki je v govoru, namenjenem strankinim kadrom v Bologni, zahteval zase pravico in dolžnost, da vodi vsako morebitno spremembo političnega ok l ira. «če in ko bo to potrebno«. Za sedaj pa za Mora ta trenutek še ni napočil: tistim, ki so njegov nedavni govor v Berieventu tolmačili kot odpiranje cio Komunistov, je Moro odgovoril, da KD ne namerava iti niti za ped dlje od politike soočanja. Še Več. Moro je celo priklical k žaljenju sicer že zbledelo podobo krščanske demokracije kot »jeza« proti komunizmu pa čeprav se je poslužjl bolj diplomatske terminologije. Dejal je. da (CD ni niti socialistična, nitj razredna stranka in da ostane slej ko prej — kajpak ob zvestobi -»zahodnemu svetu« — «najbolj učinkovita obramba«. Proti čemu pa? Moro tega ni povedal, čeprav ni težko do-umenti, da je se' je nanašal na ko muniste. Dejstvo pa. da jih ni izrecno omenil, pomeni, da vendarle ni hotel dokončno izključiti možnosti sporazuma, še posebno, ko se bliža tekma za IC vi rigal. Skratka. Moro ni zaloputnil vrat pred komunisti, pač Pa si je vtaknil v žep ključ, ki ta vrata odpira, v pričakovanju, da bo «si- Prciskava o »proletarcih v uniformi« Giuseppe Taviani na začasni svobodi RIM — Preiskovalni sodnik Sti-po je odredil izpustitev na začasno svobodo Giuseppa Tavianija, sina bivšega notranjega mirastra, ki ga je misovski sodnik Alibrandi dal pred približno enim mesecem aretirati v okviru preiskave o tako imenovani «proletarcih v uniformi«. Stipo, ki je prevzel preiskavo iz rok Alibrandija, je tudi pretvoril zapor DOKONČNI PODATKI BODO ZNANI KOMAJ KONEC TEDNA Volitve v šolske organe v Italiji v znamenju nizke udeležbe Udeležba učnega in neuenega osebja je bila mnogo višja kot udeležba staršev in dijakov RIM — šolske volitve, ki so se zaključile včeraj opoldne, so potekale jx> vsej Italiji brez incidentov, vendar v znamenju dokaj nizke prisotnosti na voliščih, vsaj kar zadeva starše in dijake, medtem ko je udeležba učnega in neučnega osebja bila, skoraj brez izjem povsod dokaj visoka. Predvidevajo, da bodo dokončni rezultati volitev, kljub toliko opevanemu posegu elektronskega računalnika notranjega ministrstva, znani komaj konec tedna. Po prvih podatkih je bila udeležba v odstotkih v Rimu naslednja: starši 44,8 odst., učno osebje 75,6 odst., neučno osebje 74,8 odst., dijaki 36,6 odst.; Milan: (podatki zadevajo volitve v šolske okraje) javne šole: osnovne šole: učno osebje 91,5 odst., neučno osebje 80.4 odst., starši 55.3 odst.; srednje šole: učno osebje 86,9 odst., neučno osebje 92,4 odst., starši 52,4 odst.: višje šole: učno osebje 81,8 odst., neučno osebje 87 odst., starši 47,4 odst. V zasebnih šolah je bila udeležba v milanski fiokrajini odločno višja: vrtci: učno osebje 96,5 odst., starši 67,7 odst.; osnovne šole: učno osebje 98 odst., starši 81,6 odst.; srednje šole: učno osebje' 80,4 odst., starši 73.4 odst.; višje šole; učno osebje 72,4 odst., starši 60,6 odst., dijaki 75 odst. Naj omenimo še prve izida v nekaterih drugih velikih italijanskih mestih, zadevajo pa splošno udeležbo in se nanašajo na vse šole. Firence: starši 63 odst., učno osebje 85 odst., neučno osebje 80 odst., dijaki 48 odst.; Benetke: starši 80 odst., učno osebje 70 odst., neučno osebje 55 odst., dijaki 37 odst. V beneški pokrajini je v kraju Cavar-zere prišlo do bojkota volitev v o krajne svete v znamenje protdsta. ker so Cavarzere vključili v okraj Adria in ne v okraj Chioggia, kot je zahteval občinski svet. Po posvetovanju z ministrstvom so predsedniki vol šč omogočili volivcem, da so oddali volilnice samo za pokrajinske, okolišne in zavedne svete. Kar pa zadeva prijavo o domnevnih nepravilnostih na nekaterih rimskih šolali, je mojstrstvo za šolstvo demantiralo, da bi do njih prišlo. Šlo je samo za napačno tolmačenje nekaterih navodil, kar se je kasne je pojasnilo, (if) Med sinočnjo enotno protifašistično manifestacijo v gledališču Verdi HUSEINOVE IZJAVE PO RAZGOVORIH Z ZUNANJIM MINISTROM ZDA 17. januarja skkp o izvedljivosti osmih referendumov — Ustavno sodišče bo 17. \va’-'a s*Gepalo 0 izvedljivosti tlj^ referendumov, za katere so O Pobudo radikalci in katerih "jil a*n° neoporečnost je v prejš t|js! dneh ugotovilo kasacijsko so v Ce- Ustavno sodišče bo sklepalo ((^svetovalnici. Predsednik Paole v;Ss' Je poveril nalogo, da pripra-t^Premn0 poročilo sodniku Liviu "činu, bivšemu profesorju ustav- JORDANIJA SE NE BO UDELEŽILA PR VE FAZE KAIRSKE KONFERENCE Vanče bo danes dopoldne obiskal Libanon, popoldne pa bo že v Siriji AMAN — Jordanija se zavzema - predvsem pa ne pred javnostjo, ta za globalno rešitev krize na Bližnjem vzhodu in to ob udeležbi vseh prizadetih, zlasti še vseh vpletenih Arabcev. Tako naj bi ha.šemitski kralj Husein še enkrat zatrdil ameriškemu zunanjemu ministru Van-ceu, ki je včeraj, po postanku v Kairu in Jeruzalemu, prispel v jordansko prestolnico. Čeprav posredno bi lahko izjavo šteli za zavi nitev a-meriške posredovalne vloge,- ki je skušala zagotoviti kairski konferenci še enega udeleženca. Če se bosta namreč pripravljalnega sestanka u deležila samo Egipt in Izrael ter Kairo ne bi hotel pristati na dvostranske dogovore, bi se razprava kaj kmalu končata, jc novinarjem zaupal izraelski zunanji minister Dajan, ko je pospremil ameriškega kolego na letališče. Predvečer egiptovske konference, pričela-se bo jutri zjutraj, ne poteka torej v tako optimističnem duhu kakršen je vla dal ob njeni napovedi, medtem pa se bo Vanče skoraj istočasno sestal s sirskim predsednikom Akadom. Kakor že razgovore s Sadatom so tudi potek izraelskih sestankov a meriškega zunanjega ministra Van-eea označil za «zelo dobre in u-spešne«. Otipljive rezultate je sicer težko preveriti pred pričetkom kairske konference, kajti le tam in ime pred televizijskimi kamerami' ali novinarskimi mikrofoni je izra elška vlada pripravljena natančno obrazložiti svoje predloge«, sta v zadnjih dneh večkrat'ponovila izraelski premier Begin in zunanji mi njster Dajan. Sicer , pa najvažnejši del egiptovsko - izraelskega dogovarjanja ne bo potekal niti v Kairu, ko zatrjuje izraelski tisk. O tajnih sestankjb, na katerih naj bi se o «okvirnem mirovnem sporazumu«, ki naj bi ga kasneje Izrael podpisal z vsako arabsko državo posebej, je ugledni «Jerusalem Post« že večkrat pisal, povzel pa ga je tudi ameriški tednik «Time». Iz uradnih predvsem pa iz polu radnih virov je mogoče razbrati, da Vanceov poseg pri Sadatu in Be g'bu le- ni bil tako uspešen ali pa da zakriva tajne dogovore. V Kairu naj bi namreč še vedno žago varjai globalno reševanje, v Jene zalemu pa sklepanie dvostranskih sporazumov. Ameriško stališče naj bi bilo ob tem zelo pragmatično: Wash1ngton odobrava dvostranske dogovarjanje, če vodi k dokončni ureditvi položaja na Bližnjem vzlio du, kakor je novo »teorijo o treh koncentričnih krogih« po televiziji razlagal posebni Carterjev svetovalec za zunanje zadeve Brzezinski. V osrčju zadeve sta Egipt in Izrael (ob strani jima stojijo ZDA), okoli njiju so strnjene zmerne a-rabske države, na zunanji strani pa je sklenjen krog radikalnejših Arabcev, kamor sodi tudi Sirija. V primeru, da bi si Damask premislil, bi prestoli] v notranji krog ter od-orl vrata ženevskih mirovnih pogajanj, je še dodal ameriški izvedenec. Na odločitve Sirije očitno čaka tudi jordanski kralj, ki naj bi ameriškemu zijnaniemu ministru dejal, da bo jordanska de'egacija odšla v Kairo samo pod oogojem, da odno tuje s Sirci in Palestinci, ki na n*1 bi bili nujno predstavniki PLG. Ni ne naloge proti nekaterim pribadni-_ kom «proletarcev v uniformi« v sod- j vrtci: učno “oseb je 84.1 odšC neuč-ne pozive. |no osebje 69,1 odst., starši 49,6 odst.; Z ENOTNO MANIFESTACIJO V GLEDALIŠČU VERDI Tržaške demokratične sile odločno potrdile nepreklicno obsodbo neo fašizma in nasilja Na manifestaciji so spregovorili tržaški župan Spaccini, predsednik deželnega sveta Pittoni, deželni tajnik SSk Štoka, član vodstva KD Granelli in predsednik ANPI Boldrini I Samo svoboda in demokracija sta lahko porok družbenemu in gospodarskemu napredku Italije, samo svoboda in demokracija sta temelj, na katerem lahko gradimo boljšo prihodnost. V tem načelu, ki je sad antifašističnega boja in odporništva, je izzvenela snočnja protifašistična manifestacija v gledališču Verdi, ki sta jo priredila tržaška občina yin enotni? antifašistični odbor in ki 'je bila demokratični odgovor Trsta na-silnežejir in neofašističnim prevratnikom. Obenem pa je bil na shodu, ki so ga Tržačani udeležili v velikem številu, izrečen tudi resen o-pomin: za demokracijo se lahko bo jujemo le z orožjem demokracije, za svobodo se borimo tako. da skrbno čuvamo svobodo, da pravce, ki jih Jamči ustava, ne postanejo mrtva črka. pač pa jih dosledno uveljavljamo v vsakodnevni praksi. Manifestacija je potekala v resnem in svečanem vzdušju, pa čeprav je bilo gledališče Verdi dokaj nenavaden okvir za tak shod, čeprav so se delavci in študentje, ki so bili med prisotnimi v večini, nekam okorno in v zadregi kretali po parterju in ložah. Nenavadno sta izstopala tudi rdeča transparenta, ki sta pričala o prisotnosti delavskih svetov tovarne Italsider in Arzenala. vendar ti ostri kontrasti niso skalili svečanosti, pač pa so ji dali poseben pečat in liomen. Prav tako je imela poseben pomen in je dala shodu neizbrisen pečat enotnosti prisotnost županov vseh občin tržaške pokrajine, deželnih, pokrajinskih in občinskih svetovalcev vseh strank ustavnega loka, predstavnikov vseh organizacij, ki so zastopane v antifašističnem odboru. Skratka demokratični Trst se je v hudi uri strnil okrog svojih voditeljev in pozval vso državno napredno in demokratično javnost k doslednemu in odločnemu boju proti neofašizmu in nasilju, kajti, kot je dejal vsedržavni predsednik ANPI Arrigo Boldrini v svojem zaključnem posegu, kdor se opredeljuje za nasilje, za netrpnost, za samokres in za orožje, ni komunist. ni napreden, pač p>a je dejansko fašist. V imenu prirediteljev je uvodoma na kratico spregovoril tržaški župan Marcčllo Spaccini, ki je poudaril, da pirisotnost tolikšnega števila 1 juti' dokazuje; da se je Trst zavestno odločil za svobodo in demokracijo proti nasilju in pirevratništvu. Predsednik deželnega sveta Ar naldo Pittoni pa je s svoje strani poudaril, da ima manifestacija posebno važnost, ker poteka ob obletnici pokola na Trgu Fontana, kjer je pred osmimi leti fašistična bomba ubila 16 ljudi, sto pa jih ranila. Potem ko je naglasil, da so vred note in ideali odporn škega gibanja še vedno smerokaz boju za demokracijo' in družbeni napredek, je Pittoni naslovil p»ziv mladini, naj ne naseda nakanam tistih, ki grobo izkoriščajo sedanjo družbeno krizo, da bi uresničili svoje prevratniške načrte, »Mladim moramo pojasniti — je dejal Pittoni — da z nasiljem ne bomo premostili, hude krize, ki fiest: državo. Potrebni sta zavzetost in trdna obveza, da , bomo gradili na novih in pravičnejših temeljih, da bomo odpravili nedopustne diskriminacije in nedoslednosti, ki še bremenijo državo.«. Deželni tajnik SSk in deželni svetovalec Drago Štoka, ki je sprego voril v slovenščini, je v svojem govoru pioudaril predvsem velik krvni-davek, ki smo ga Slovenci plačali za svobodo. »O žrtvah in prispevku naše narodnostne skupnosti odpor- izključeno, da bi sirsi predsednik Asad, ki se je komaj vrni! z obiska od vseh petrolejskih arabskih mogotcev ob Perzijskem zalivu, tudi nristal na predlog, da bi sirski udeleženci s palestinskimi prišli ne koliko kasneje ha kairsko konferenco. Vendar zaenkrat ni videti, da bi Asad s premen jl prvotno o ceno pripravljalnega sestanka, po drugi strani pa niti ne bi dobili odločne podpore zmernih držav, ki ga dolžijo, da ruši. arabsko enotnost. Naknadni prihod v Kairo ne izključujejo popolnoma niti predstavniki palestinskega osvobodilnega gibanja, ki Pa dodajajo, da zaenkrat ' «še niso dani pogoji za tak korak«. Delegacije držav, ki so uradno že najavile svoj pristanek na Sadatovo pobudo pa bodo danes prispele v egiptovsko prestolnico. kjer bo tudi posebni odpo-slanik Vatikanske države.' ki se bo sestanka udeležil kakor opazovalec. Za SZ je tak način reševanja desetletnega spora kakor ga predlaga Sadat še vedno nesprejemljiv, prav tako Pa tudi metode egiptovske vlade (agencija TASS sc je pri tem nanašala na zaprtje nekaterih konzularnih predstavništev in sedežev kulturnih organizacij vzhodnoevropskih držav). Precej razširjeno mnenje političnih opazovalcev pa ■ je. da sc za uradniki stališči zakriva cela vretji dalekosežnih načrtov, od katerih pa prav gotovo vsi ne vodijo v mir. (bp) LONDON — Včeraj je preminila v Londonu grofica Clementin Hozier Spencer Churchill, vdova po vidnem britanskem državniku VVinstonu Churchillu. Grofici je bilo 93 let. OB OBLETNICI POKOLA NA TRGU FONTANA V Rimu siloviti poulični spopadi Policija priprla 300 oseb - Pet ranjenih ■ Ogromna materialna škoda RIM —* Ob obletivei pokola na | ranjencih in celo o smrtnih žrtvah Trgu Fontana je bilo italijansko so prispevale k zaostrovanju ozrač- glavno mesto spet v obsednem sta- J-----J----- nju. Že v prvih popoldanskih urah se je v središče pripeljalo na stotine vozil policije in karabinjerjev, na vsakem vogalu so stali agenti v popolni bojni opremi, s čelado in neprebojnim jopičem ter puško za sol zilce v roki. Promet je bil paraliziran v središču in na periferiji zaradi nenadnega postavljanja barikad, grenak vonj solzilcev je bilo zaznati vsepovsod. Ko so se okrog 20.30 spopadi med silami javnega reda in tisočerimi malimi sprevodi demonstrantov polegli, je bil obračun težak: okrog 300 demonstrantov prij>rtih, pet o-seb ranjenih in veliko več potolčenih, tako med demonstranti kot med policisti, dva sedeža KD in eden MSI zažgani in opustošeni, na desetine avtomobilov zažganih, marsikatero izložbeno stekld razbito. Napetost je bilo zaznati že v jutranjih urah, ko so študentje zbrani na univerzi, sklenili odgovoriti na policijsko prepoved manifestacije ob obletnici pokola v MTanu z novo taktiko, z organiziranjem «ne enega, ampak desetih, dvajsetih sprevodov«. Policija se je temu primerno organizirala po skupinah 40 do 60 agentov, ki so se lahko prosto gibale po ozkih ulicah zgodovinskega središča. Ob 17. uri se je pojavila prva skupinica demonstrantov blizu Čampo dei Fiori, nato še druge. In kmalu so izbruhnili prvi neredi: spopadi s policijo, molotovke, streljanje v zrak, solzilci. Nekontrolirane govorice o ja. Prišlo je do napadov na sedeže KD in MSI, do atentata na poslopje, kjer je sedež SIP, do metanja molotovk proti karabinjerskemu furgonu in proti nekemu baru, kjer je bilo pet oseb laže ranjenih. V Milanu in v drugih mestih so demokratične sile organizirale mirno in omikane manifestacije, na katerih so se spomnile tistega tragičnega 12: decembra izpred osmiti let in zahtevali, da bi bili krivci in mandatarji odkriti in kaznovani. Istočasno pa so v Rimu trgovci spuščali navojnice, ljudje pa se prestrašeno zatekali na varno. Za žrtve izpred osmih let je bila to nova žalitev. C ANDI DA CURZI Alcnlat na sedež «democrazie nazionalc» RIM — Močna bomba je včeraj v opoldanskih urah eksplodirala pred sedežem stranke »democrazia nazionale« v Ul. del Corso v Rimu. Na srečo atentat, za katerega si doslej še nihče ni prilastil odgovornosti, ni zahteval človeških žrtev, pač pa je povzročil le gmotno škodo. Bombo so prve opazile uradnice, ki so malo po 14. uri zapuščale sedež stranke v 2. nadstropju poslopja. Hladnokrvno so jo polile z vodo in jo nato zagnale daleč od vrat. Peklenski stroj je tako eksplodiral v vhodu jroslopja in poškodoval stopnišče ter dvigalo. (Nadaljevanje na zadnji strani) Zrelost V nedeljo in včeraj (do 12. ure > so‘bile na Tržaškem in na Goriškem kot po vsej državi, volitve v okolišne zcvodne, okrajne in pokrajinske šolske svete. Uradni izidi bodo znani šele jutri, ko se bodo sestale pokrajinske šolske volilne komisije in preverile po datke posameznih volišč. Na tretji strani objavljamo podatke n udeležbi na volitvah in izvoljenih na vseh slovenskih šolah na Goriškem. za tržaško pokrajino pa nimamo še vseh podatkov, ker nam jih niso sporočile nekatere srednje šole. že iz dosedanjih. če-pravi še ne uradnih in popolnih poaaUcov. lahko ugotavliamo predvsem to, da je popolnoma uspel bojkot volitev v okrajne in pokrajinske šolske svete, kot sta sklenila enotna šolska odbora iz Trsta in Gorice, in da je bila zelo visoka udeležba zlasti na volitvah okolišnih svetov, nekoliko manjša pa na višjih srednih šolah. v katere hodijo dijaki tudi iz najbolj oddaljenih vasi. Z bojkotom okrajnih iv pokrajinskih volitev in z visoko ud* ležbo v okolišne in zarodne svete so slovenski starši, učno in neučno osebje ter dijaki višjih srednjih šol dokazali svojo zrelost in navezanost 'na šolo ter ponovno poudarili zahtevo po ustanovitvi slovenskega šolskega okraja in stvarni avtonomiji slovenske šole. Kdor je še dvomil o tem ali pa je hotel celo slepomišiti, je sedaj dobil jasen, konkreten odgovor. Rekli bi odgovor in resno opozorilo, ki velja predvsem tistim, ki so imeli najprej sploh gluha ušesa, v zadnjih mesecih in tednih pa so se lotili obljub, naiprej na deželni, potem pa na vsedržavni ravni. Resne obljube in obveznosti jemljemo na znanje in jih pozdravi žimo kot prri znak dobre volje, če bodo čimprej sledila dejanja. Prva jaza boja za enakopravnost in samostojnost slovenske šole se je zdaj zaključila, začela pa se je druga, zaključna bitka in nihče naj si ne sanja, da nas bo lahko v nedogled vlekel za nos. Predvsem pričakujemo. da bo mož besedo sam minister za javno vzgojo, prepričani pa smo, ali vsaj močno upamo, da nas bodo v prizadevanjih za našo šolo podprle vse stranke, tudi KD, ki so v svojih sporočilih in v izjavah vidnih predstavnikov poudarjale. da ima slovenska šola popolno pravico do samostojnosti in vsestranske podpore. i Zdaj bo še bolj potrebna enotnost vseh koniponent slovenske narodnostne skupnosti in povezava z italijanskimi demokratičnimi silami. V okrajnih in pokrajinskih šol- Zadovoljstvo SKGZ Izvršni odbor SKGZ je na sinočnji redni seji z zadovoljstvom zvedel za rezultate volitev na slovenskih šolah, ki so po eni strani zabeležili visok odstotek volivcev za zavodne in okolišne svete, po drugi strani pa stoodstoten, bojkot volitev t okrajne in pokrajinske svete tako na Tržaškem kot na Goriškem. ' Vsi slovenski volilni upravičenci; starši, dijaki, učno 1« neučno osebje so s tem dejansko dokazali, da se znajo pravilno odločati v trenutkih, ko je treba braniti pravico slovenskega šolstva in slovenske narodnostne skupnosti. Popoln uspeh bojkota volitev v okrajne in pokrajinske šolske svete .je jasno izzvenel z zahtevo, da pride do čimprejšnje uresničitve avtonomije slovenske šole. skih svetih, ki so bili zdaj izvolje ni, ne bomo imeli Slovenci svojil izvoljenih predstavnikov, ker smi take svete, kot so nam jih hotel vsiliti, odločno odklonili. Tej pra vici. oziroma tej pridobitvi, ki ji je dosegla italijanska šola. pa st ne moremo in nočemo odpovedati čeprav so le prvi korak k demo kratizaciji, k samoupravljanju šo le in njeni vključitvi v družbeni stvarnost. O slovenski šoli, v pri stojnosti okrajnih in pokrajinskih svetov, ne bodo mogli ničesar skic pati novi okrajni in pokrajinski šol ski sveti. Zato morajo biti čimpre sestavljeni in odobreni taki zakon ski predpisi glede primernih organov za slovensko šolo. na kalite bomo lahko mi Slovenci pristali kar pomeni, da je pri tem potre ben predhoden posvet z nami kot subjektom. Rezultat šolskih volitev nas spod bujd, da odločno in vztrajno nadaljujemo'v prizadevanjih za naše šolo. ki nam je ni nihče podaril, ampak1-smo si jo s krvjo in velikimi žrtvami priborili med osvobodilnim bojem in nam je že zaradi tega toliko bolj pri srcu. ALBIN BUBNIČ V NEDELJO M PONEDELJEK NA NAŠIH ŠOLAH l bojkotom okrajnih in pokrajinskih svetov potrjena zahteva po avtonomni slovenski šoli Po prvih, se neuradnih podatkih, prednjačijo osnovne šole in otroški vrtci (skoraj 90 od sto), nižja udeležba med dijaštvom in starši na višjih srednjih šolah DEŽELA NAKAZALA SKORAJ 3,5 MILIJARDE LIR Pred tretjo fazo gradnje postajališča pri Fernetičih Dela zadevajo cestne povezave, obmejno ploščad in zgradbe za razne notranje službe in storitve Deželna uprava je aprila sklenila s posebnim zakonom dodeliti konzorciju za izgradnjo in u-pravo tovornega postajališča pri Fernetičih izreden prispevek v skupnem znesku 12 in pol milijarde lir v četrtletju 1977-1980. V letošnjem letu je zato vključila v deželni proračun v ta namen znesek 5 milijard, od katerih bo v kratkem izplačala konzorciju skoraj 3 milijarde in pol lir. Vodstveni svet konzorcija za tovorno jjostajališče je namreč septembra odobril varianto k dokončnemu načrtu, ki predvideva skupen strošek nekaj več kot 16 in pol milijarde, in je vložil prošnjo za prispevek 3.338.218.000 lir, potreben za izvrševanje tretje faze del. Ta zadevajo grodnjo zunanjih cestnih povezav, mejne ploščadi in podvoza .pod njo, zgradbo za ob mejno policijo, menjalnico, servis avtomobilskega kluba, nadstrešek in greznice ter tehnološke naprave. Deželni odbor je na zadnji seji sklenil vlogo odrobiti in nakazati potrebni znesek, zato je pričakovati, da bodo dela za tretjo fazo postajališča, ki bo predstavljalo ob zaključku del najpomembnejšo povezavo za trgovinski promet z vzhodnimi državami, stekla *v kratkem. V ponedeljek podelitev zlatega sv. Justa Spacalu Združenje kronistov Furlani je-Julijske krajine bo v ponedeljek, 19. t.m., podelilo zlatega «sv Justa* slikarju Lojzetu -Spacalu. Slovesnost bo ob 12.30 na tržaški občini. • Predsednik deželnega sveta Ar- naldo Pittoni je sprejel včeraj na sedežfc skupščine novega tržaškega škofa msgr. Bellomija, ki je prišel na vljudnostni obisk. Družino Majde in Vojka Lov-rihe je osrečilo rojstvo hčerke JANE Svoji kolegici in njenemu soprogu prisrčno čestitajo člani Stalnega slovenskega gledališča V nedeljo) in ponedeljek so se vse komponente slovenskih šol na Tržaškem udeležile volitev v nove šolske zborne organe , (zavodne in okolišne šolske svete) Udeležba je bila po prvih neuradnih podatkih precejšnja, predvsem na osnovnih šolah in otroških vrtcih. Tako je na didaktičnem ravnateljstvu v Dolini volilo v okolišm svet 43 učiteljev od 48 upravičencev, kar znaša 89,5 odst., od neučnega osebja pa vseh 12. Prav. tako visoka udeležba je bila staršev, saj jih je od 644 volilo 607 (94,25 odst.). Tudi na drugih didaktičnih ravnateljstvih so zabeležili spodbudne številke. Šentjakobsko didaktično ravnateljstvo .je imelo med neučnim osebjem stoodstotno udeležbo (12 na 12). med učnim osebjem se je volitev udeležilo 30 od 34 volilnih upravičencev (88,2 odst.), od staršev pa jih je od 399 upravičencev volilo 330. kar znaša 83,5 odst. Na didaktičnem ravnateljstvu pri Sv. Ivanu pa je bila stoodstotna ude ležba šolnikov (23 na 23), med neučnim osebjem pa je volilo 10 od 11 (90,9 odst.). Odstotek staršev je tu nekoliko manjši, »/- vseeno jih je bilo 76,3 odst.' (319 od 418). Na didaktičnem ravnateljstvu v Nabrežini se .je med učnim- ose bjem udeležilo volitev 35 od 45 volilnih upravičencev (77,7 odst.), višji .je bil odstotek med neučnim osebjem 89 odst. (16 na 18), še višji pa med starši, saj se je volitev udeležilo 392 od 421 volilnih upravičencev. kar znaša 93,11 odst. Naj. manjše razlike med komponentami pa so bile na openskem didaktičnem ravnateljstvu, kjer se je med šolniki udeležilo voiitev 9i odst. (41 na 45). med neučnim osebjem 90 odst. (20 na 22) in med starši 83,75 odst. (892 od 1.055 volilnih upravičencev). Na didaktičnih ravnateljstvih je tudi pozitiven podatek. da so vsi bojkotirali volitve v pokrajinske in okrajne šolske svete, izjema je le občinski otro ški vrtec na Greti, kjer sta dva volivca oddala dva glasa. Nekoliko nižje številke so bile na višjih šolah, kjer so volili zavodne svete. Tako se je javilo na učiteljišču «A. M. Slomšek* in šoli za vzgojiteljice le 76 od 158 dijakov, kar znaša 48,1 odst. volilo pa je 142 od. 298 staršev (47,65 odst.),-med učnim osebjem je volilo 60 odst. upravičencev, med neučnim pa 75 odst. Na znanstvenem in klasičnem liceju »France Prešeren* je bila med neučnim osebjem stoodstotna udeležba (7 na 7), med učnim osebjem se je udeležilo volitev 21 od 28 volilnih upravičencev (75 odst.), nekoliko nižja udeležba je bila med starš; in dijaki, 265 od 428 volilnih upravičencev za starše (61,91 odst.)-, od 230 dijakov pa jih .je volilo 117 (50,87 odst.). Na liceju je bilo tudi oddanih 7 glasov za pokrajinski in okrajni šolski svet. Na trgovskem tehničnem zavodu »Žiga Zois* se je med učnim osebjem udeležilo volitev v za vodni svet 16 od 20 upravičencev (80 odst.), med neučnim osebjem 4 od 6 (66,6 odst.), med starši 235 od 427 volilnih upravičencev (62.7 odst.), od dijakov pa se je udeležilo volitev 140 od 223. kar znaša 62,7 odst. Na strokovni šoli pa je uspel stoodstotni bojkot vseh volitev, saj niso šolske komponente na tem zavodu volile nobenega šolskega zbornega organa v znak protesta, ker po sedmih letih nimajo še svoje avtonomije. Od nižjih srednjih šol nismo u-speli dobiti vseh podatkov, zaradi česar bomo objavili odstotke in tudi izvoljene predstavnike v prihodnjih dneh. Med volitvami v šempolajski šoli MNOŽIČNA UDELEŽBA DOKAZALA, DA JE SPOMIN NA ŽRTVE ŠE ŽIV Na Opčinah proslavitev 36-letnice smrti Pinka Tomažiča in tovarišev Občutena govora repentabrskega župana Colje in pokrajinskega predsednika VZPI-ANPI Calabrie V sončnem, a mrzlem nedeljskem popoldnevu se je pred skromnim spominskim obeležjem na openskem strelišču spet zbrala dokajšnja množica ljudi, da bi s svojo prisotnostjo počastila 36. obletnico junaške smrti Viktorja Bobeka, Ivana Ivaniiča, Simona Kosa, Ivana Vadnala in Pinka Tomažiča. Svečano komemoracijo, med katero so ob spominsko ploščo položil vrsto vencev, je organiziralo vsedržavno združenje ANPPLA, openski gbpr Tabor pa je zapel dve žalostinki. Junaške smrti Pinka Tomažiča in tovarišev sta se spomnila repenta-brski župan Pavel Colja in predsednik pokrajinskega odbora VZPI -ANPI Arturo Calabria. Colja je uvodoma dejal, da poteka letos ne samo 36. obletnica Tomažičeve, Vadnalove, Kosove, Bo-bekove in Ivančičeve smrti, temveč tudi 50. obletnica začetka delovanja posebnih fašističnih sodišč. Pri tem je podčrtal, da so posebna fašistična sodišča izrekla 42 smrtnih kazni, od katerih odpade kar 33 na Slovence in Hrvate kar zgovorno priča o žrtvah našega naroda, ki si je svobodo sam priboril. Jugoslovanski narodi so se uprli, ko je fažizem bil fia enotnim in ogorčenim obsodbam te geste fašističnega huliganstva v tem našem kraju, ki je *>herom veljal za trdnjavo napredkih idej in borbenega duha Sile. *i za kulisami z nevidnimi nitmi Upravljalo mladostne objestneže in Wl usmerjajo v tej načrtovani akrili sramotnega znašanja nad na sjm najsvctlejšim — nad imeni na-s'h padlih borcev — so dobro ve dete. kam in kako bodo udarile. sodeč po odzivu na to vandalstvo, s9 te sile dosegle prav nasprotno: njso nas ne prestrašile ne razedii-JJile. nasprotno, strnile so nas v še o°lj homogeno in enotno fronto bor-Oev proti tem mračnim silam Protestnega shoda se je v Šem Polaju kljub burji in mrazu ude-tetilo veliko število občanov, ki so bili priča sicer kratkim, a doživetim nastopom govornikov' '-pevcev te recitatorjev. Predstavnikom demokratičnih političnih strank, pred ttavnikom drugih organizacij in Predstavnikom jugoslovanskega kon-2Plarnega zastopstva, ki so pred *3četkom ob oskrunjenem spdmeiii-Ju položili vence, je moški zbor .So Gruden zapel Žrtvam. V italijanščini je spregovoril član enotnega protifašističnega odbora Za-kkvra, v slovenščini pa predsednik tega odbora župan škerk. Govorčka sta orisala splošno nodobo in kamere takih akcij fašističnega ro-v*rjenja v Italiji s posebnim poudarkom na akcije, naperjene pro H naši javnosti. Ado Vižintin, ored-?ednik občinskega VZPI ANPI, se te v svojem kratkem nagovoru pridnim pridruži! mnenju govornikov pred njim. Do pol ure tra-jajočo in po vsebini jedrnato zbo-tevanje so sklenile recitacije treh Kajuhovih pesmi učenk slovenske ksnovne šole iz Šcmpnlaja in sred JJie nižje šole «1. Gruden* iz Na-“režine. ki so tudi položile cvetje Pred spomenik ter nabrežinski Pevci s «14. divizijo*. I. Pertot «ii*i**ii***iiBiiiiiii**iiii*iiiiii*iiii*iii*i**iiiiii*Bliiliiitiiia*uiiii«iiiiiiBaiiiiii>iiiitiiiiBaitiBiasiiliiinii*iiiiiitiaiiiiii BENEŠKI DNEVNIK POD POKROVITELJSTVOM ČEDADSKE OBČINE SSG gostovalo v Čedadu z narečno komedijo «Bunker» Predelava je bila v okviru simpozija o furlanskem gledališču - Velik obisk in navdušen sprejem Z NEDELJSKIH IN VČERAJŠNJIH VOLITEV V ŠOLSKE SVETE Popolnoma uspel bojkot na slovenskih šolah: nihče ni volil za okrajni in pokrajinski svet Volilna udeležba na slovenskih šolah je bila na splošno dvotretjinska - Najvišji odstotek volivcev so zabeležili na trgovski šoli V okviru simpozija o furlanskem gledališču je v nedeljo popoldne gostovalo v gledališču Ristori v Čedadu Stalno slovensko gledališče s komedijo «Bunker» furlanskega avtorja Alviera Negra v prevodu Boža Zuanelle v beneško narečje. Kot nad simpozijem tako je tudi nad predstavo SSG prevzela pokroviteljstvo čedadska občina Poleg občinstva iz Nadiških dolin, ki je ■v lepem ■ktemlm*rmpolmtm~#ivorano, so predstavi prisostvovali tudi u-deleženci simpozija, čedadski župan, avtor in prevajalec komedije in nekateri predstavniki slovenskega javnega življenja v Beneški Sloveniji. Vsj so predstavo zelo dobro sprejeli, saj je govorila v njihovem ieziku in o prob'emu. ki ga dobro poznajo. Predstava ie pomenila tudi pomembno kulturno dejanje na ravni sodelovanja s Furlani Simpozij o furlanskem gledališču je potekal v prostorih gledališča «Duca\e», organizirala pa ga je i- SPD TABOR - Opčine od 17. do ^26. decembra 1977 ' dr. ROBERT HLAVATY razstava akvarelov in risb. Odprtje v soboto, 17. decembra, ob 20.30. Slikar prof. A. Černigoj: Beseda o Hlavalyju; prof. M. Rener: Predstavitev monografije umetnikovih del. Nastop MPZ Tabor. Vsakemu novemu naročniku brezplačno PRIMORSKI DNEVNIK do konca leta 1977 in revjo DAN v letu 1978 Vse, ki bodo ob nakupu knjig do 31, decembra potrošili nad 25.000 lir, čaka PRAZNIČNA NAGRADA TRŽAŠKE KNJIGARNE vredna 8.000 lir Za spodbudn' dar je Založništvo tržaškega tiska v sodelovanju z založbo Obzorja name nilo knjigo iz bibliofilske zbirke «lz sloven ske kulturne zakladnice* MIKl.OVA ZAI.A Ob prazničnih dneh pomislite na darilo, ki ne »ovene* TR2ASKA KNJIGARNA Ulica sv. Frančiška 20 talijanska gledališka revija «Si-pario» v sodelovanju z vsemi furlanskimi kulturnimi ustanovami. U-vodna poročila so pripravili deželni odbornik za kulturo Mizzau (v njegovi odstotnosti so ga prebrali), prof. Ciro Nigris in prof. Manilo Michelutti. Na simpčziju so prišli do izraza vsi zapleteni problemi furlanskega gledališkega življenja in furlanske narodne kulture, ki še zmeraj iščejo svojo konkretizacijo v resničnosti današnjega družbeneaa in političnega trenutka v deželi Furlaniji-J ulijski krajini. Prišlo pa je do nekaj konkretnih sklepoi med katerimi je treba omeniti koordinacijo in splošno podporo raziskavam na področju ljudske kulture, ki mora biti ločena od izrazito folklornih elementov, ustanovitev odbora za gledališko dejavnost na sedežu društva rFilologia friulana* v Vidmu in ponudba Stalnega gledališča za deželo, da nudi svoje strukture furlanski gledališki dejavnosti. V razpravi se je oglasil tudi direktor Stalnega slovenskega gledališča Filibert Benedetič. ki je začel svoj poseg v slovenščin: in ga nato nadaljeval v italijanščini. Govoril je o vroblemih slovenske kulture ■ v Italiji s posebnim ozirom na gledališče. Simpozija se je udeležil tudi slovenski književnik in gledališki kritik Jože Javoršek. Slovenski starša, dijaki, učno in neučno osebje so v nedeljo in včeraj s svojim zadržanjem na šolskih volitvah, ki so bile istočasno v vsej državi, dokazali svojo zrelost na dva načina. Prvi je razmeroma visoka udeležba na volitvah, sicer nekoliko manjša kot na prejšnjih podobnih volitvah, ki je sorazmerno višja od one, ki jo beležimo na sorodnih italijanskih šolah v pokrajini in v državi na splošno. Drugi, sicer najvažnejši, pa je POPOLN BOJKOT volitev v pokrajinski in o-krajni svet. Na Goriškem nismo v slovenskih šolah zabeležili niti enega volivca, kj bi kršil skupne odločitve raznih slovenskih kulturnih, strokovnih in političnih komponent o bojkotu volitev v okrajni in pokrajinski svet. To kljub temu, da so bile glasovnice na vseh voliščih in da so povsod bile tudi ustrezne žare. Slovenski volivci so se zavestno odločili za bojkot in s tem potrdili pravilnost akcije, ki jo vodijo nekatere politične stranke in vse manjšinske organizaci je v prid ustanovitvi slovenskega šolskega okraja in s tem v zvezi dejanski avtonomiji slovenske šole v Italiji. Največ volivcev je šlo v šole že v nedeljo, ko so bila volišča odprta ves dan. Zamudniki so bili na šolah včeraj zjutraj, opoldne so bile volitve zaključene, skrutinato-rji na voliščih so pričeli preštevati glasove. Medtem ko so na srednjih šolah z delom končali hitro, so na didaktičnih ravnateljstvih osnovnih šol v Gorici in v Doberdobu imeli polno dela z zbiranjem podatkov iz raznih osnovnih šol. Najštevilnejša volilna udeležba je bila na TRGOVSKI ŠOLI »IVAN CANKAR*, kjer je volilo 74 odstotkov staršev (89 na 119 upravičencev), 87 odstotkov dijakov (55 na 63), sto odstotkov neučne«a osebja. Izvoljeni so bili Saverij Rožič, Remo Devetak in Andrei Košič za starše, Patricija Florenin. Lilijana Semol č in Ciril Devetak za dijake, Jože Pahor za neučno osebje. Na KLASIČNI GIMNAZIJI - LICEJU «PRIMOž TRUBAR* je volilo 67,28 odst. staršev (72 od 107 u-pravičencev), 72,88 odst. dijakov (43 od 59), 100 odst. neučnega osebja. Izvoljeni so bili Nada Sanzin Ko-mjanc, Edmund Košuta in Irena Vetrih Bertolin za starše, Mauro Dornik, Mauro Leban in Marko Vogrič za dijake, Niko Cotič za neučno o-sebje. Manjša je bila udeležba na UČITELJIŠČU »SIMON GREGORČIČ*, Kjer, i.e„yb!i!o le 55,50 odstotka staršev (95 od 162 upravičencev) in le 46 odstotkov diiakov (40 od 87), medtem ko je neučno osebje volilo stoodstotno. Izvoljeni so bili Franc Gergolet, Danijel Rustja in Ivan Kovic za starše. Boris Peric. Štefan Cotič in Sonia Klanjšček za dijake, Zdravko Kuštrin za neučno osebie. Na NIŽJI SREDNJI ŠOLI «IVAN TRINKO* so se starši udeležili volitev 63,60-odstot.no, saj je od skupnih 542 staršev prišlo na volišča 344 ljudi. Izvoljeni so bili Alojz Rebec, Jože Cej, Emil Doktorič, Dani lo Cotič, Ciril Terpin in Karel Lavrenčič za starše, Kazimira Pavlin, Irena Bolčina, Nada Rojec, Nevina Faganel in Silva. Kerševan za profesorje, Bruna Petruša pa za neučno osebje. Več ali manj podobni so rezultati na slovenskih osnovnih šolah. V o kviru teh šol so imeli tokrat prvič volilno pravico tudi starši otrok, ki obiskuVo državne otroške vrtce. V GORIŠKEM ŠOLSKEM OKOLIŠU je bila volilna udeležba staršev 67,51-odstotna, saj je prišlo na vo- lišča skupno 424 staršev od skupnih 628, ki so imeli volilno pravico. Volilo je tudi 34 od skupnega števila 41 učiteljev in otroških vrtnaric, neučno osebje je volilo stoodstotno. Včeraj popoldne nismo še imeli imen izvoljenih v tem okoliškem šolskem svetu. V odstotkih nekoliko višja !e bila udeležba staršev in učiteljev v DO-BERDOBSKEM ŠOLSKEM OKOLIŠU, in sicer 70,70 odstotka pri starših in skoro stoodstotna pri učiteljstvu. Od 485 staršev, ki so imeli volilno pravico jih je volilo 350, volilo je tudi 24 učiteljev od skupnega števila 26. Nekaj manj kot petdesetodstotna pa je bila tu udeležba pomožnega osebja. V novem okoliškem šolskem svetu bodo starše zastopali Albert Lavrenčič, Bruno Lavrenčič, Ana Tomšič - Pavletič, I-van Gorkič, Darij Legiša, Aleksandra Batistič - Milocco, učitelje pa Natalija Lutman - Gravner, Veronika Vogrič - Onesti, Lidija Vižin Petejan, Rozana Lavrenčič, Virgil Cotič in Sonja Pahor - Božič. Neučno osebje bo v tem svetu zastopala Danijela Colja. in prav sinoči so svetovalci sprejeli nov sklep v zvezi z nakupom drugačnih cevi. Župan je tudi obljubil, da bodo z deli tako v Štandrežu, kot v Podgori, pričeli kmalu. Sinoči je misovski svetovalec dr. Romoli sporočil županu De Simone-ju ostavko na svetovalsko mesto. O tej ostavki bodo razpravljali čez teden dni. • Goriška občina obvešča zainteresirane lastnike psov, da si morajo nabaviti ploščico za pse. Odkupijo jo lahko na županstvu najkasneje do 31. decembra. Lastniki psov, ki ne bodo imeli ploščice, bodo morali plačati globo. Kakšne pokojnine prihodnje leto? Na pobudo občinske službe za socialno skrbstvo in v sodelovanju s patronatom ACLI bo v četrtek, 15. t.m., ob 16.30 v občinskem socialnem centru v Ulici Carducci predavanje o ureditvi pokojnin v prihodnjem letu. Govoril bo Mario Fain, predavanja pa se udeleži lahko vsakdo. Štandreška vprašanja na občinski seji Pričakovane razprave o morebitni gradnji jeza na Soči severno od pevmskega mostu ni bilo na sinočnji seji občinskega sveta v Gorici. O tem bodo razpravljali na prihodnji seji, ki jo je župan že napovedal za prihodnji ponedeljek. Svetovalci so odobrili vrsto sklepov upravnega značaja in tudi podpor nekaterim društvom in ustanovam. Med temi je tudi podpora kotalkarski sekciji štandreškega prosvetnega društva Oton Župančič za njeno delovanje. Svetovalec PSI Marko Waltritsch je izrazil mrienje. "da bi lahko od Ul. sv. Mih ie do poslopja štandreške osnovne šole speljali napeljavo za -metan, da ne bi bili štandreški otroci na mrazu. To vprašanje je namreč postalo zelo aktualno v zadnjih dneh in o njem razpravlja tudi rajonska skupščina v Štandrežu. Tako župan kot odbornik za javna dela, sta po posvetu s prisotnim ravnateljem mestnega podjetja obljubila, da bosta stvar proučila in morda bodo delavci tega podjetja že v nekaj dneh speljali to napeljavo. To kljub temu, da je delo prevzelo neko zadružno podjetje iz Ferrare, ki je obljubilo, da bo z deli za metanovod-sko napeljavo na področju štandre-ža pričelo že letošnjega oktobra. Tega pa niso napravili, ker prvotno predvidenih cevi ni več na tržišču V Tricesimu sta se v nedeljo poročila CLAUDIA COSTANTINI in prof. ZDENKO HVALA Čestita jima Mladinski krožek v Gorici. PROSVETNO DRUŠTVO •OTON ŽUPANČIČ* ŠTANDRF.Ž vabi danes, 13. decembra, ob 20.30 v Dom Andrej Budal na predavanje odvetnika dr. KARLA PRIMOŽIČA o REFORMI DRUŽINSKEGA PRAVA s posebnim ozirom na najnovejše predpise o skupnem ali ločenem premoženju zakoncev. Tudi sobotni koncert Glasbene matice, tretji v letošnji abonmajski sezoni, je lepo uspel, čeprav smo pričakovali večji odziv publike. Attemsova dvorana je bila sicer polna, vendarle ne nabito polna, kot bi lahko pričakovali. Krivdo je treba iskati v prevelikem številu raznih prireditev ki jih imamo v zadnjem času tgko v Gorici kot na našem podeželju in ker gre, bodimo odkriti, za več ali manj isto publiko, ne moremo pričakovati, da bodo naši ljudje vsak večer na koncertu, gledališki predstavi, predavanju, vaji pevskega zbora, sestanku. Zato bo nujno, da pride med organizatorji raznih prireditev do določene koordinacije. Študentski oktet APZ «Tone Tomšič* iz Ljubljane sestavljajo mladi pevci - študenti, ki sicer pojejo tudi v širšem sestavu priznanega mešanega akademskega pevskega zbora «Tone Tomšič», ki ga tudi v zamejstvu dobro poznamo in ki je, seveda v raznih nujno svremenje-nih sestavah dosegel laskava priznanja v vsej Evropi, tudi v Gorici, na tukajšnjih mednarodnih tekmovanjih. Program študentskega okteta je bil, za razliko od onega mešanega akademskega zbora, sestavljen z lažjimi pesmimi, ki pa so bile izborno naštudirane in tudi izvedene. Lahek program sestavljen iz popularnih pesmi, ki jih običajno pojejo tudi zamejski zbori. je našo publiko navdušil. Večina poslušalcev je bila zadovolj- iiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiimiiiiiiitimiiiiiHmiiiniiiiiiHiiiiituiiiHiMiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiimM V NEDELJO ZVEČER V GRADIŠČU ROPAR USTRAHOVAL PRILETNEGA ŽUPNIKA Srečala sta se na vratih, nakar je ropar s pištolo ustrelil v tla ■ Pomoč je prišla prepozno, ko o roparju ni bilo več sledu V ORGANIZACIJI GLASBENE MATICE Tudi v Gorki uspel koncert Študentskega okteta iz Ljubljane Pevci so imeli v programu pretežno slovenske pesmi na, nekateri pa so želeli zahtevnejši program, kot smo ga vajeni poslušati, ko pride k nam v goste kak zbor iz Ljubljane. Narodne, čitalniške, partizanske, umetne pesmi slovenskih skladateljev so bile, kot smo že omenili, izborno izvedene in Attemsova palača je bila kot nalašč za tak koncert, Slovenski avtorji so imeli na koncertu levji delež tako v vrvem delu, ki je bil čisto slovenski, kot v drugem, kjer sta izjemo tvorili Hagdnova in Gotovčeva pesem. Pevci so Genzmerjevo napovedano pesem zamenjali s Kernjakovo «Ti puobč jok ne lumpaj». Ob kon,cu programa so po navdušenem sprejemu goriške publike dodali še Svetkovo *Pod noč» in Jerebovo «0 krešu». Precej dogodek, razburjenja je povzročil ki se je pripetil v nedeljo zvečer, okrog 19. ure 65-letnemu župniku Gildu Berno, ki upravlja župnijo sv. Duha v kraju, ki mu domačini pravijo «A1 mereaduzzo in kjer je pred nekaj meseci pogorela župnijska dvorana. Ko je stopil v župnišče in odprl vrata je zagledal pred seboj mladeniča s samokresom v roki, ki najbrž ni utegnil y celoti izpeljati tatinskega podviga. Naenlkraj pa je ropar, najbrž, da bi preplašil priletnega župnika, ustrelil s samokresom v tla. V nameri je uspel, kajti župnik je na hitro zaprl vrata in stekel po pomoč, ki pa je žal prišla prepozno, ko o roparju ni bilo več sledu. Hkrati z roparjem pa je izginila tudi dragocena monštran-ca v vrednosti približno 2 milijonov lir. Preiskavo vodijo orožniki iz Gradišča. Maj prostih delovnih mest na goriški občini Goriška občina namerava začasno zaposliti nekaj nekvalificiranih delavcev za čiščenje pokopališč in mestnih ulic. Rok za predložitev prošenj poteče 17. decembra letos. Prosilci morajo predložiti tudi potrdilo o obveznem šolanju. Županstvo še posebej obvešča, da je zaposlitev samo začasna. V GORIŠKI PALAČI ATTEMS DO KONCA LETA Antološka razstava Edoarda Del Nerija (1890-1932) Pred enajstimi leti je goriška občina priredila Josipu Tominca pre-.cej izčrpno razstavo. Tedaj je kazalo, da so bili pobudniki razstave, sklicujoč se na njen izreden uspeh, trdno odločeni, da s podobnimi razstavami temeljiteje preverijo likovno dejavnost na Goriškem od Tominca proti nam. Vendar pa se je to vprašanje učvrstilo šele pred par leti, ko je prišla ob desetem mittelevropskem srečanju na dnemi red ramo tema o likovni dejavnosti od l, 1880 do I. 1929. Ob tej priložnosti se je za stvar zavzel goriški- pokrajinski muzej ki je, med drugim, v sodelovanju s tržaškim muzejem «Revoltella», priredil antološko razstavo slikarju Vittoriju Bolaffiju (1883-1921). Za isto priložnost pa je izšel tudi peti zvezek Michelsiaedterjevih (1887-1910) del. ki je obravnaval slikarski opus tega goriškega pisatelja in filozofa. Ravnatelj goriškega pokrajinskega muzeja Gnido Bradaschia se je začel že tedaj zavzemati za to, da bi si tovrstne razstave sledile v čim bolj rednem in pogostem zaporedju. Pri tem ga je podprl goriški kritik in umetnostni zgodovinar Antonio Morasst, ki je med drugim botroval tudi Bolaffijevi razstavi. Za naslednjo antološko razstavo je Morassj predlagal E-dnarda l)el Nerija, ki je bil Bo-taffijev in Michelstaedterjev sodobnik, in ki ie z njima delil v marsičem podobno usodo: s tem bi se podoba tedanjega likovnega dogajanj na Goriškem v marsičem dopolnila. Ko pa se je razstava začela že bolj konkretno uresničevati, je Mo-rassi umrl in pustil v organizaciji prireditve precejšnjo vrzel, saj je bil prav on tisti, ki je s tedanjo generacijo noriških slikarjev ne samo v tesnih prijateljskih stikih do-raščal, temveč je bil kot bister kritik in razgledan umetnostni zgodovinar mladim slikarjem vedno ob strani,in jih usmerjal ter navduševal v njihovem podjetju. In prav je, da tu pripomnimo, da to ni veljalo le za italijanske pač pa tudi slovenske slikarje. Ob otvoritvi Del Nerijeve razstave je ravnatelj Bradaschia to primerno podčrtal rekoč, da je bil Morassi v predvojnih in v prvih povojnih letih pravo gibalo goriškega likovnega dogajanja. * * * Retrospektivna razstava Edoarda Del Nerija v ie Attemsovi palači našla svoj primeren prostor in je bodisi po svojem obsegu (preko 170 del) kot po celotni ureditvi taka, da nam v lepem in tehtnem pregledu omogoča kar se da jasno podobo slikarjeve osebnosti, posredno pa tudi zrcalo goriškega slikarskega ambienta v predvojnih letih, podobo usmerjenosti in slikovne pripadnosti» tedanjih ustvarjalcev, rte nazadnje pa tudi trpko spoznanje, da je bil goriški kulturni prostor za mlade ustvarjalce le začetna spodbuda. Doraščali so ti ustvarjalci povečini na dunajski in muenchenski akademiji, nekateri so študij sklenili v Firencah, zatem pa so se dokončno umaknili iz Gorice Posebno zgovoren primer te odtujitve od domačega prostora predstavlja ravno Edoardo Del Ne-ri. On izhaja iz goriške rodbine slikarjev. Rojen je bil na Stolnem trgu kot njegov vrstnik Antonio Morassi in njegov predhodnik Josip Tominc. Edoardov oče elemente je bil znan v furlanskem in slovenskem prostoru predvsem kot nabožen slikar, saj je s sedežem v Celovcu. Za predsednika je bil potrjen Danilo Prusnik. Podrobneje bomo o tem še poročali. V petek pa je na Ravnah na Koroškem i zasedala komisija za zamejski šport, ki je ob prisotnosti predstavnikov ZTKOS, ZSŠ.DI in SFZ izdelala skupen program so delovanja za leto 1978. — bs — Cf r t A HHf " Posnetka z Borovega krosa, ki je zelo uspel. Na zgornji sliki: start deklet, spodaj pa start fantov. lili Mii>i tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n iiiiiiiiiiiiiii n nuni iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin iiiiiii, m m m iiiiiiiiimimiiiiiii nuniiiiiiii,ii,iiiiiMiiiiMiiiiii„,iiMiiiiiiiiMiaiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiwiiiiti|,,l> ITALIJANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA KOŠARKA V PRVI ITALIJANSKI LIGI Cinzano presenetil v Gorici Milančani so zanesljivo premagali Pagnossin - Hurlingham uspešen v gosteh jak Giardini, ki je zasedel dvanajsto mesto. Med prvimi desetimi na končni lestvici zasledimo pet Avstrijcev in po enega predstavnika iz Italije, Kanade, ZRN, Švice in Norveške. Torej lahko rečemo, da se bodo letošnja tekmovanja v smuku odvijala v premoči Avstrijcev. VRSTNI RED SMUKA Franz Klammer (Av.) 2’07”61 Plank (It.) 2’07"89 VValclier- (Av.) 2 i>,”v)5 Read (Kanada) 2’08’'09 Ferstl (ZRN) 2’08"21 Grissmann (Av.) 2'08"32 7. Mtiller (Švi.) 2’08”82 8. Spiess (Av.) 2’09”06 9. Haker (Norv.) 2’09”25 10. Stock (Av.) 2'09”34 vodi bivši trener Jadrana Peter Brumen. Kot pričajo sami rezultati je bilo na vseli igriščih videti dokaj izenačene boje in tudi gneča na vrhu lestvice potrjuje precejšnjo , uravnovešenost med ekipami. IZIDI L .iVALUANsKA LIGA Visoka zmaga Duine Lanski rokometni italijanski pr vak Duina iz Trsta je v 11. kolu prepričljivo izbojevala še dve točki in ostaja še naprej na tretjem mestu lestvice. Tržačani s poprečnim nasprotnikom Nepet iz Rima res niso imeli velikih težav, saj.so že po prvem delu srečanja vodili z devetimi goli razJikc. Na splošno lahko rečemo, da to kolo ni prineslo nobenih presenečenj. Volani iz Rovereta še naprej vodi in o-staja najhujši tekmec Mejaušku in tovarišem v boju za državnj naslov. IZIDI 11. KOLA Fippi Rimini - Forst Bressan. 20:20 FF. AA. Rim - Loacker Bočen 16:26 lllllIlllllllfllllllllflllllfllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiilipilllli || III IIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllfllllllllllllllllll IIIMIIHIIHIIIIIIIIIIUIUII IIIIIIIIIIIIIII II Vrhnika - Lokainvest 81:88 Elektra - Ježica 102:98 Kras - Triglav 98:88 Obala - Rudar 75:76 Trnovo - Fructal 92:86 Pomurje - Branik 80:91 LESTVICA Branik, Kras, Obala, Trnovo, E-lektra 8; Rudar, Lokainvest, Ježica, Triglav 6; Fructal, Pomurje 4: Vrhnika 0. Vato ODBOJKA V DRUGI MOŠKI ITALIJANSKI LIGI BOROVCI ZAMUDILI PRILOŽNOST «PIavi» so v Dolini (brez Plesničarja) nerodno izgubili z ekipo SAI Bor — SAI Belluno 1:3 (14:16, 15:7, 8:15, 13:15) BOR: Kralj, Fučka, Kodrič, Neubauer, Pečeiiko, Ugrin, Zadnik, Požar in Žerjal. SAI BELLUNO: Gramegna, Bro-toluzzi, Caviola, Bortot, Fabiani, Da Rold, De Konovich, Trevissori, De Barba, DTnca in Svoboda. SODNIK: Sartori (Gorica). Tudi povratno srečanje med SAI iz Belluna in Borom se je končalo v korist Svobode in tovarišev. Že prvo srečanje v Bellunu je bilo izredno izenačeno, pa čeprav so morali gostje z igrišča poraženi po treh setih igre. V Dolini so izbojevali nekaj več in sicer niz, kar je bilo glede na razplete na igrišču skromna nagrada za slovenske odbojkarje. Kljub temu da so morali «plavi» na igrišče z okrnjeno postavo brez diskvalificiranega Plesničarja, so pričeli dd-kaj zanesljivo in spodbudno. Dobri servisi so spravili goste v težavo, da niso mogli organizirati napada, ki je bil slab, netočen ali pa se je končal v dobrem bloku borovcev. Prav to je omogočilo Boru izdatno prednost vse do 14:5. Tu pa so se začele vrstiti napake kot na tekočem traku in priigrana prednost je neverjetno hitro in nepričakovano kopnela. Na veliko presenečenje je SAI izbojeval povsem izgubljen set. V 2. nizu je bil Bor občutno boljši nasprotnik, kar mu je uspelo stanje izenačiti. Prav v teh razpletih igre so se pokazale hibe Borove šesterke; slaba uigranost, nekatere začetniške napake, neučinkovit napad ključnih tolkačev. Glede na spremenjeno postavo je bilo to tudi pričakovati, toda v taki meri ne. Zadnji, četrti niz je bil morda najlepši in najbolj izenačen. Nekaj serijskih napak domači- nov so pokopale vse upe ponovnega izenačenja. Gostje so povsem zasluženo osvojili četrti par točk in s tem drugo mesto na končni lestvici te kvalifikacijske skupine. Pri Tržačanih moramo to pot pohvaliti Zadnika, ki je odigral letošnjo daleč najboljšo tekmo tako v napadu kot tudi v obrambi, kar je prav gotovo najbolj razveseljivo. G. F. BRZOTURNIR NA PROSEKU D. Jelinčič in Bajc na prvem mestu V soboto zvečer je bil v Soščevi hiši na Proseku šahovski brzoturnir, ki ga je priredilo ŠD Kontovel ob svoji 10-letnici obstoja. Turnir, je bil še toliko bolj dobrodošel za zamejske šahiste, saj je prvi uradni brzoturnir za posameznike po več letih. Pred kratkim je sicer ŠD Polet ob svoji 10-letnici priredilo brzoturnir. vendar pa je bil ta ekipnega značaja in mednaroden, saj se ga je udeležilo več ekip iz zamejstva, Furlanije in Slovenije. Turnirja, ki ga je odlično vodil šahovski mojster dr. Filipovič, so se udeležili skoraj vsi najboljši zamejski šahisti. Po dvanajstih kolih hude in izenačene borbe sta prvo,me sto osvojila dva šahista, in sicer Dušan Jelinčič in Karel Bajc, ki sta osvojila deset točk. Oba sta izgubila dve partiji, medsebojno partijo pa je osvojil Jelinčič. Tretje mesto je s točko zaostanka osvojil Hilarij Sosič, ki je igral solidno, četrto pa Boris Sardoč iz šempolaja. Na petem mestu sledi domačin Ukmar, ki je tokrat igral učinkovito, na šestem pa Zlatko Jelinčič, ki je na tem turnirju igral dobro. Sledi cela vrsta domačih šahistov in sicer Pra-šelj. Starc, Čuk, Regent in Milič, lestvico pa zaključujeta Budin in Brežan Maar. LESTVICA 1. Dušan Jelinčič (SPDT) in Bajc (Polet) 10; 3. Sosič (Polet) 9; 4. Sardoč' (šempolaj) 8;' 5. Ukmar (Kontovel) 7; 6. Zlatko Jelinčič (SP DT) 6; 7. Prašelj (Kontovel) in Starc (Kontovel) 5.5; 9. čuk (Kontovel) in Regent (Kontovel) 5: 11. Milič (Kontovel) 4,5; 12. Budin (Kras) 2.5; 13. Maar (Breg) 0. Nagrajevanje udeležencev turnirja bo v petek, 16. decembra, ob 20. uri na sedežu ŠD Kontovel pri društveni gostilni. Edino, kar bi dodali je to, da bi lahko bilo takih brzoturnirjev za naše šahiste kaj več. HOKEJ NA LEDU Mladi «azzurri» poraženi Prosto kolo v jugoslovanskem hokejskem prvenstvu so jugoslovanski mladinski reprezentanti ter Olimpija in Jesenice izkoristili za prija teljske mednarodne tekme. Mladinci so se dvakrat spoprijeli z italijanskimi sovrstniki in obe tek m.i tudi z lahkoto zmagali, v Ljubljani s 7:0 (4:0, 1:0, 2:0), v Jesenicah pa z 8:1 (1:1, 4:0, 3:0). Hokejisti Olimpije in Jesenic pa so sprejeli v goste češkoslovaško e-kipo Motorja, ki je kljub odsotnosti osmih ključnih igralcev premagala tako Jesenice z 11:8 (4:4, 3:3. 4:1), kot Olimpijo s 7:1 (3:1. 3:0, 1:0). Vato A-1 LIGA Pagnossin — Cinzano 87:99 (38:56) PAGNOSSIN: Savio 16. Puntin, Garrett 27, Soro 2, Ardessi 8, Fortunah), jLaing 16, Flebus 2, Antonuc ci, Bruni 16. Trener: Benvenuti. CINZANO: D'Antoni 11, Boselli F. 4, Boselli D., Ferraccini 14, Han-sen 12, Veechialto 10, Gallinari, Bianchi 24, Friz, Silvester 24. SODNIKA: Pinto in Teofili iz Ri ma. PROSTI METI: Pagnossin 13 proti 16, Cinzano 17:27. SK. OS. NA PAKE: Pagnossin 23, Cinzano 20. PON: Vecchiatto, Bruni in Gar-rett. Po zmagi nad Šmudynom'^"'Bologni je presenetljivi Cin7,apb poskrbel za presenečenje tudi na goriških tleh. Milančani, ki so trenutno v odlični formi, so v nedeljo brez težav odpravili Pagnossin, ki je že v prejšnji tekmi z Gabettijem pokazal, da nekaj pri ekipi ni v redu. Tudi proti Cinzanu so Goričani zaigrali dokaj medlo, tako da so gostje po vedli že od vsega začetka in nato večali svojo prednost do konca pol časa, ko je razlika presegla dvajset točk. Kljub požrtvovalnosti v drugem polčasu, ni Pagnossin mogel nič proti razigranim ITAntoniju, Bianchiju in Silvestru. Cinzano je tako dokazal, da je po slabem začetku prvenstva postal ena od najnevarnejših ekip, ki lahko uspešno kandidira za vstop med šesterico najboljših. Pagnossin pa b0 moral ■ po tej hladni prhi na domačih tleh dati vse od sebe, da bo lahko ohranil svoj dober položaj na lestvici. M. M. IZIDI 10. KOLA Fernet Tonic - Perugina 90:71 Alco - Brili 75:74 Emerson - Canon 81:79 Mobilgirgi - Sinudyne 78:54 Pagnossin - Cinzano 87:99 Xerox - Gabetti 93:85 LESTVICA Gabetti 16, Sinudyne, Xerox in Mobilgirgi 14, Pagnossin 12, Canon in Cinzano 10, Perugina Jeans in Fernet Tonic 8, Brili 6, Alco in Emev-son 4, PRIHODNJE KOLO (21. 12.) Brili - Fernet Tonic; Canon - Alco; Cinzano - Emerson Gabetti - Mobilgirgi: Perugina Jeans - Xerox; Si-ntidyne - Pagnossin. Marko A-2 LIGA Vidal — Hurlingham 68:73 (29:43) VIDAL: Danieli 13, Campanaro 8, Generali 16, Pistolatto 10, Morettuz-zo 13, Gracis 8. Rossi, Bolzon, Fac-co, Maguolo. Trener: Curinga. HURLINGHAM: Baiguera 18, Me-neghel 9, Paterno 16, Oeser 10, De Vries 12, Jacuzzo 8, Scolini, Ritossa, Forza, Čreva tin. PON: Morettuzzo, De Vries, Me-negliel in Darnell. SODNIKA: Duranti in Iarigotti. Hurlingham je z dokajšnjo težavo na tujem odpravil šibko ekipo Vidal. Tržačani so sicer začeli zelo dobro in povedli celo za 16 točk, nato pa so popustili, tako, da so jih nasprotniki proti koncu dohiteli. Tedaj pa je Paterno, ki je -dotlej igral porazno, dosegel koš in nato še prosti met ter spravil rezultat na varno. Zelo zanesljivo je v tej tekmi igral Bal guera. IZIDI 10. KOLA Althea Scavolin.i 96:83 Gis - Chinamartini 87:92 Jolly - Mobiam 81:74 Eldorado Mecap 91:88 Pintinox - Sapori 85:67 Vidal - Hurlingham 68:73 LESTVICA Althea 18, Sapori, Mecap, Pintinox in Jolly 12, Hurlingham. Mobiam, Eldorado in Chinamartini 10, Sca volini 6. Gis in Vidal 4, PRIHODNJE KOLO (21. 12.) Chinamartini - JolJy; Hurlingham Althea; Mecap - Gis; Sapori - Vidal; Scavolini - Pintinox; Mobiam - Eldorado. KORAČEV POKAL Danes prvi spopadi Danes bodo odigrali 1. kolo final nega dela košarkarskega pokala Ra divoja Korača. Na sporedu so te tekme: A SKUPINA Nice (Fr.) - Partizan Beograd (Jug.) Emerson (It.) - AEK Atene (Gr.) Inter Slovan ČSSRF^Sčavolini (It.) Bosna (Jug.) - Berck (Fr.) C SKUPILA l lagen (ZRN) - Xerox (It.J * Juventud (Šp.) - Beko (Jug.) D SKUPINA Resovia (Polj.) - Gibona (Jug.) Cinzano (It.) - Moderne (Fr.) NOGOMET 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Remi v zadnji tekmi jesenskega dela V zadnji letošnji tekmi prve zvezne nogometne lige sta se Osijek in Rijeka razšli pri neodločenem rezultatu 1:1. Potem ko so gostje z Reke zmagovali v prvem polčasu z golom, ki ga je dal Radovič minuto pred koncem. Kodraš pa je v 55. min. izenačil za domačine, ki bi v zadnjih minutah lahko celo zmagali. Rečani so tako po prvem delu pr venstva ostali na odličnem petem mestu, Osijek pa na 12. LESTVICA Partizan 30; C: zvezda 26; Dinamo, Hajduk 23; Rijeka 19; Slobo da, Velež 18; Sarajevo, Borac, Rad-nički, Beograd 17; Vojvodina, Osijek 15; Olimpija, Zagreb, Čelik, Bu dučnost 14; Trepča 13. 2. ZVEZNA LIGA IZIDA 17. KOI,A Jedinstvo (Br.) - Rudar 0:1 Famos - Varteks 3:0 Cestvica' , Željeznjčar 25; Dinamo 21; Mari bor, NogjJ.Sgd M. ls.kra,, Kikjnda 19; Proleter, Vrbas 18; Leotar 17; Jedinstvo (Bi). Radnik, Crvenka 16; Rudar (Lj), Rudar (V) 15; Famos 14; BSK 13; Jedinstvo (Br), Varteks 12. rr i • ri) . • . ludi lunizija na SP TUNIS - V zadnji kvalifikacijski nogometni tekmi 'afriške skupi ne za nastop na SP v Argentini je v nedeljo Tunizija premagala Egipt s 4:1 in si tako priborila pravico potovanja na «mundial* Tako so znane vse ekipe, ki bodo igraje na SP; te so: Argentina, ZRN, Italija, Nizozemska. Španija. Škotska. Madžarska, Avstrija. Poljska, Švedska. Francija, Brazilija, Mehika, Peru, Iran in Tunizija. Komentar Mirka Novosela Neroden poraz Bresta V tein kolu ni prišlo do presenetljivih izidov; Jugoplastika, Bosna in Partizan, torej trije vodilni klubi so zmagali in so tako obdržali svoja mesta na vrhu lestvice. Jugoplastika je po težki in izčrpavajoči četrtkovi tekmi ponovno osvojila obe točki. Njen uspeh je tein večji, ker ga je dosegla brez poškodovanega Krstuloviča. Bosna je sicer gostovala pri Rabotničkem, toda ta ji ni nudil večjega odpora, tako da -je prišla do obeh točk razmeroma lahko. Tudi tokrat-pa je potrdila, da je trenutno glavni kandidat za naslov državnega prvaka. Partizan je imel lahko delo v tekmi, v kateri mu Dalvin ni bil dorasel nasprotnik: Kičanovič in Dalipagič sta bila tokrat za domačine neustavljiva. Borac je dobro izkoristil prednost domačega igrišča in je dovolj prepričljivo odpravil Rečane, saj jih je premagal s 14. točkami prednosti. Verjetno v najzanimivejšem srečanju kola je., Ctbona premagala beograjski Radnički ter se mu je s tem maščevala za oba poraza v lanskem prvenstvu. v V derbiju kola pa je v Zadru ljubljanski Brest nerodno izgubil z Zadrom, čeprav so Ljubljančani v zadnjih kolih igrali dokaj zanesljivo in so bili v dobri formi, pa so po podaljšku v Zadru nerodno izgubili in verjetno to jih bo izredno stalo v borbi za državni naslov. Brest je sicer ostal na četrtem mestu lestvice, a ima že štiri točke zaostanka za Bosno, poleg tega pa čakajo Ljubljančane v drugem delu prvenstva izredno težka gostovanja, so.j bodo igrali na tujem proti vsem neposrednim nasprotnikom za končno zmago. IZIDI 9. KOLA V ZADRU; Zadar - Brest Ljubljana V BEOGRADU: Beko - Jugoplastika Split V ČAČKU: Borac - Kvarner Reka V SKOPJU; Rabotnički - Bosna Sarajevo V ZAGREBU: Cibona Radnički FOB Beograd V SPLITU: Dalvin - Partizan V BEOGRADU: Crvena zvezda - Metalac 95:91 89:102 110:96 84:105 94:82 90:122 83:82 LESTVICA Bosna 16: Partizan in Jugoplastika 14; Brest 12; Cibona, Zadar, Crvena zvezda in Metalac 10; Bcrac 8; Radnički FOB in Beko 6; Kvarner in Rabotnički 4; Dalvin 2. PRIHODNJE KOLO (24, 12.) Brešt • Borac: Metalac - Partizan; Radnički FOB - Dalvin: Bosna - Cibona; Kvarner - Rabotnički; Jugoplastika - Zadar; Crvena zvezda - Beko. A LIGA IZIDI 10. KOLA Atalanta - Fioreniina 0:0 Bologna - Roma 0:0 Foggia Vicenza 1:1 ftenoa - Pescara 1:0 Lazio - Napoli 1:1 Milan - Perugia 2:2 Torino - Juventus 0:0 Verona - Inter 0:0 LESTVICA Milan 16; Juventus 13; Torino, Vicenza. Perugia 12; Napoli. Inter in Geuoa 11: Lazio, Foggia 10; Verona. Atalanta 9; Roma 8; Fioren-tina 6; Bologna, Pescara 5. PRIHODNJE KOLO (18 12.) Fiorentina - Lazio. Inter - Juveii' (us, Vicenza - Bologna, Napoli -Foggia, Perugia - Verona. Pešca-ra - Atalanta, Roma - Genoa, kovino - Milan. B LIGA IZIDI 14. KOLA Avellino Taranto Bari - Cesena Cagliarl - AsColi Catanzaro - Sampdoria Monza - Cremonese Palermo - Lecce Pistoiese -Modena .Rimini Brescia Sambenedetteše - Como Ternana - Varese 0:0 2:1 1:2 2:0 2:1 1:1 1:0 1:1 212 1:1 LESTVICA Ascoli 25; Taranto 19; Lecce. A-vellino 17f Catanzaro, Pa.teTOB®’ Ternana, Sampdoria 15; Cagli81*!’ Monza, Sambenedetteše 14: B**1''' Brescia in Varese 13: Rimini 12; Cesena, Cremondse 11; Como Pistoiese 9; Modena 8. PRIHODNJE KOLO (18.12.) Ascoli - Catanzaro, Bari ■ mo, Brescia - Avellino. Cesena ; Pistoiese, Cremonese - CagliafJ* Modena - Lecce, Monza . Rinaj”1* Sampdoria - Sambenedetteše. Ia' ranto - Ternana, Varese - Como. C LIGA IZIDI 14. KOLA Biellese - Bolzano 3:1 Juniorcasale' - Audace 3:0 Lecco - Mantova 2:1' Novara - Alessandria 1;® ■ Piacenza - Pro Vereelli Pro Patria - Udinese 0:1 S. Angelo Lod. - Omcgna Trento - Seregno 1:® Treviso - Pergocrema 2:: Triestina - Padova 1;® LESTVICA Udinese 21; Juniorcasale 20; cenza 18; S. Angelo Lod., Novor 17; Mantova, Treviso 16; Biell®s*' Trento 15: Padova, Bolzano. Lecc“] Trifestina 14; Pergocrema 12: Alf, sandria, Pro Vereelli 11; Pro tria 10; Omegna 9; Audace 7; ^ regno 6. PRIHODNJE KOLO (18,12.) Alessandria - Trento, Audace Triestina. Bolzano - Treviso. boo co - Pro Patria. Mantova lesg, Omegna Juniorcasale. P dova - Seregno, Pro Vereelli - ‘fL goerema, S, Angelo Lod. - Piacen za, Udinese . Novara, Alalanfa - Fiorentina Bologna - Roma Foggia - Vicenza Genoa - Pescara Lazio - Napoli Milan - Perugia Torino - Juventus Verona - Inter Avellino - Taranto Cagliari - Ascoli Catanzaro - Sampdoria Triestina - Padova Siracusa - Reggina KVOTE 12 - 788.000 lir 11 - 48.300 lir % X X 1 X X X X X 2 1 1 ncv- Triestina zmagala z Drijevim golom dločilni zadetek je padel v zadnji minuti tekme FVai šestina — Padova 1:0 (0:0) TRIESTINA: Bartolini, Fontana, 8erti, Marcato, Lucchetta, Salvado-Andreis, Trainini, Marcolini, nca, Dri, (,PADOVA: Gandolfo, Turaldo, Fon-j!tu. M. Rossi, Lesca, De Petri, Ber-PiUon, Scarpa, Sanguin, A. Rossi. STRELEC: v 89. min. Dri. SODNIK: Filippi (Pavia). GLEDALCEV: 4.500. Ztpaga nad Padovo je verjetno re-Triestino pred hujšo tehnično in /stveno krizo, ni pa razčistila dv6-2*®V' glede igre tržaške enajsterice. 'fžačani so se borili srčno in pribili nasprotnika v kazenski pro-vseh 90 minut, njihova terenska ^moč pa je bila jalova. Vse akci- * potekale prepočasi preko Trai-j/ja, kateremu je pomagal odlični f*nca, manjkalo pa je dobrih po-napadalcem, ki so tako tavali igrišču kot slepci. Predvsem je *nestina igrala brez branilcev, ki J1 le pokrivali" (dobro) nasprotniko-?? napadalce, ko le ti sploh niso /li namena napadati, saj je Pa-?* i * * * va igrala pretežno na sredini igri-Tako je po krilih deloval le "^Pcolini in deloma Andreis, v ka-piskem prostoru gostov pa je ostal * Dri, ki se je sicer zelo trudil (!), J Pa imel sreče pri končnih strelih, j/ resnejši poseg je vratar Gan-Jslfo opravil le v 65. min., ko je I iarcolini po osebni akciji lepo stre- Bil je to prvi strel v vrata! V ....niiiiaiii n,um ■■1111111111111111111,tiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiaiiRiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiii nogomet V C LIGI prvem polčasu sta sicer najprej Dri, potem pa Andreis skušala ogrožati Gandolfija, vendar pa so bili njuni streli netočni. Nevarnejša je bila Padova ,ki je s strelom Sanguina omogočila Bartoliniju, da se je vsaj malo ogrel. V zadnjih 15 minutah se je srečanje znatno poživilo. Po že omenjenem strelu Marcolinija se je poškodoval Fontana, katerega je zamenjal Mitri. Minuto kasneje je lepo priložpost imel Franca, katerega strel je vratar gostov s telesom spretno odbil. V 82. min. je sodnik zaradi dvojnega opomina izključil Andreisa, ki je bil skupno z Marca-topi najslabši mož na igrišču. Minuto pred koncem pa je Triestina ob bodrenju navijačev dosegla nepričakovan zadetek, katerega velja opisati. Lucchetta je s svoje polovice igrišča izvedel izredno dolg in točen predložek ob robu kazenskega prostora, kjer je Franca z glavo prehitel celotno obrambo Padove in podal prostemu Dri ju, ki se je znašel popolnoma sam pred vratarjem nekoliko pomaknjen v levo. Tržaški izbrani strelec je z neobičajno mero hladnokrvnosti precizno streljal mimo vratarja, žoga pa se je od leve vratnice odbila v mrežo. Avtorji odločilne akcije, Lucchetta, Franca in Dri pa so bili skupno s Traininijem in Marcolinijem najboljši v vrstah domačinov. A. K. V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE Gaja odvzela dragoceno točko vodečemu Libertasu Lepa Primorčeva zmaga - Juventina remizirala i Poraz Brega - Zarjin nastop odgoden Libertas — Gaja 2:2 (2:1) LIBERTAS: Ulcigrai, Francolla, Coslovich (Gillini), Ellini, Delise, Cadelli, Brainich, Lacota, D'Aloia, lurincich, Cocetti. GAJA: Kante (Olivieri), Križman-čič, Olenik, Botti, Visentin, Čermelj, Branko Grgič, Zuzich (Iztok Grgič), Vrše, Viviani, Kalc. STRELCI: v 9. min. p p. Branko Grgič (G), v 12. min. p p,- D’Aloia (L), v 20. min. p.p. Brainich (L) in v 5. min. d.p. Botti (G). SODNIK: Faganel iz Tržiča. GLEDALCEV: 100 OPOMBA: v 33. min. p.p. se je Li-bertasov igralec Coslovich resneje poškodoval. Proti prvouvrščeni ekipi Libertasu iz Trsta je Gaja izbojevala zelo dragoceno točko in bi lahko z malo športne sreče tudi. zmagala. Igra je bila vedno napeta na obeh straneh. »Zeleno-rumeni* so se dobro zavedeli, da bo tekma z Liberta-som trda in trener Kozina je tokrat nekaj igralcev zamenjal, tako da je ojačil obrambno črto ter si zadal cilj, da obdrži vsaj točko. Prva zrela priložnost se je ponudila Gaji že v 9. minuti, ko je Branko Grgič iz ugodnega položaja neubranljivo streljal v vrata in premagal vratarja Ulcigraia. Od tega trenutka dalje so Tržačani resneje pritisnili na Kantejeva vrata, toda brez resnih strelov. Remizirali pa so res »radodarno*: Kante je žogo zadržal v kazenskem prostoru in sodnik je dosodil prosti strel, ki ga je D'Aloia Nogomet V 3. AMATERSKI LIGI uspešen nastop sovodenj v fari Nezaslužen poraz Mladosti - Kras ima jalov napad b r° Farra — Sovodnje 0:0 /OVODNJE: Uršič, Florenin "§., odveršček, Batistič, Kovic, Pete-Butkovič, Coraca, Florenin P., /ton, Tomšič E. (Gergolet M. za-Sal Coraca). /RO FARRA: Furlan, Cicuta, Cle-5 Marega, Brumat, Spessot, Bla-.n, Bregant, Visintin, Donda, Bres-J, Gagliardi. /DNIK: Mian iz Romansa. ^vodenjci so šli v Faro v upanju, /bodo prišli do točke. Farra je j/na ekipa. Tekma je bila vse-i*°2i zanimiva, vendar ekipama ni brambi, ki ni pustila našim napadalcem nobene priložnosti. Na sredini igrišča so imeli naši fantje v začetku terensko premoč, ki pa je niso zi.ali izkoristiti. Prvo priložnost, morda edino, so imeli v 15. minuti s Karlom Ferfoljo, ki se je predstavil sam pred vratarjem, a njegov strel je šel previsoko. Od tedaj dalje lahko rečemo, da so naši fantje potisnili domačine v njihov kazenski prostor, a le ti so dvakrat stresli mrežo gostov. V drugem polčasu so naši fantje zmanjšali razliko z Gergoletom, ki je Nardonovo podajo iz kota poslal z glavo v mrežo. Nekaj minut kas-? Pripomogel Kovic, ki je bil več ' neJ,e irae,i naši fantje edinstveno i/lj odsoten in ni bilo igralca, ki; priložnost za remi, a Karel Ferfo- dna ekipa. Tekma je bila vse-!■ h zanimiva, vendar ekipama ni Vr/° priti do zadetka. Da so So-/njci spet dobro zaigrali je veli- ki 1 lahko nadomestil. Ekipa je pri-*aia veliko volje do igre ter zma-jRi tako je prinesla domov dra-/too točko. Med mnogim1 akcija-j.1. so bili napadalci gostov netočni, J sta Florenin in Butkovič večkrat M las zgrešila cilj. (J nedeljo se bodo Sovodnje sre-j 6 na domačem igrišču z dober-, to Mladostjo. Upajmo, da bo ^®nje zanimivo. D. Ija je (sam pred vratarjem) streljal naravnost v poslednjega branilca gostov. Naj omenimo še, da so v 42. minuti v kazenskem prostoru zrušili Nardona, a sodnik ni dosodil očitne enajstmetrovke. V naslednjem kolu bodo igrali naši fantje v Sovodnjah. F. G. Kras — S. Vito 0:2 (0:0) KRAS: Bogateč, Šegina, Škabar, Trampuž, Košuta, Veršu, Rebula, M. Milič, L. Milič, Blažina, Paniz zutti. »agio — Mladost 2:1 (2:0) /pGGlO: Valentinuzzi, Visintin, ----- /lutti, Trini, Boschin, Visintin, Ma-| Krasovim nogometašem manjka Castellan, Blasig, Michelin in predvsem zaupanje v lastne meči čjjo. | in sposobnosti, saj ne zaostajajo z /LaD0ST: S. Ferfolja, Bettini,' znanjem za nobeno ekipo 3. AL. To l; ®jjio, Barbana, Marizža, Dužman, se je videlo tudi v nedeljski tekmi Rerfolja, E. Ferfolja (Pahor), G. proti dobremu S. Vitu, ki vodi na IJblja, Nardcn in Gergolet. I lestvic", saj so se krasovci zelo l/RELCI: v 37. min. Michelin, v uspešno kosali s tržaškima nogorne h hun. Marega, v 70. "min. Ger- L-’! Persoglia iz Tržiča. taši, ki predvajajo lep in hiter nogomet. Pri Krasu je prišla še enkrat do izraza neučinkovitost napa- ŠP&NlK: l/ poraz je nezaslužen, saj so na- dalne vrste, sad maloštevilnih na-/tje vseskozi igrali napadalno. padov pa ie bila le prečka, k: jo /obro. Posebej moramo pohvaliti je zadel Rebula proti koncu prvega /člana in Marizzo, ki sta odlično polčasa. /rala na sredini igrišča in trdi I Takoj V začetku drugega dela i-/edovala veliko uporabnih žog gre je S. Vito povedel pa neverjet-J/u. Naši napadalci pa niso teh , ni naoaki kapetana Krasa Trampu-V5 Ptoosti izkoristili, saj so igrali. ža; krmlu nato so Tržačani podvo ^etao proti najbolj izkušeni o-1 jili in ves trud Kraševcev, da bi dosegli zadetek je bil zaman, ker so se vse akcije končale na robu nasprotnikovega kazenskega prostora. Prav škoda je, da dobiva Kras zares poceni zadetke, sicer bi bil položaj ekipe na lestvici mnogo boljši. V nedeljo sta pri Krasu zadovoljila Blažina in Košuta,.v drugem polčasu še M. Milič, kar pa je vsekakor premalo za eozitiven rezultat. ODBOJKA MLADINKE Sloga — CUS 3:1 (6. -9. 4, 4) SLOGA: M. in N. Grgič, T. in M. Križmančič, Debenjak, čuk. Ra-žem, Hrovatin. V soboto se je zaključilo mladinsko prvenstva v prvi tržaški skupini. Končni zmagovalec je kot je bilo pričakovati, tržaški Bor, čeprav je v svoji zadnji tekmi nepričakovano klonil tržaški ekipi CUS s tesnim 3:2. Poudariti pa moramo, da za Bor tokrat niso igrale standardne igralke, ampak mlajše in torej neprimerno manj izkušene odbojkarice. V zadnji tekmi tega prvenstva pa je Sloga odpravila CUS. Slo-gašice niso najbolje zaierale. kar je bilo tudi razumljivo, saj jim je praktično manjkala motivacija: CUS namreč naši ekipi nikakor ni bil dorasel nasprotnik. Preveliko podcenjevanje je sicer Slogo stalo drugi set. vendar pa so naše igralke v nadaljevanju brez večjega naprezanja osvojile zmago. V tej skupini je tako Sloga zasedla drugo mesto, prvenstvo samo pa je za vse igralke veljalo kot priprava na prvenstvo C lige: skoraj vse igralke prve ekipe so namreč še mladinke. INKA ugodno izvedel. Le pet minut zatem so domačini podvojili z Brainichem, ko je žoga slabo odskočila pred vratarjem Olivierijem (ta je po golu zamenjal Kanteja) v mrežo. Proti koncu prvega dela igre se je Gaji nudila lepa priložnost za remi, toda vratar je strel odbil v kot. Že v začetku drugega dela tekme je Gaja po hitri in lepi kombinaciji Viviani - Kalc - Botti izenačila, v nadaljevanju pa bi lahko znova povedla, toda Vrše je bil za las prepočasen. To je bil trenutek, ko je Libertas igral podrejeno vlogo in se je večkrat znašel v kritičnem položaju: proti koncu tekme pa so bili spet domačini nevarnejši, toda obramba Gaje je solidno zdržala; spet pa se je izkazal tudi Libertasov vratar Ulcigrai, ko je odbil v kot Visentinov prosti strel. d.gr. Primorec — Costalunga 2:0 (1:0) PRIMOREC: Maglica, Štoka, Mar- OBVKSTT! O ŠZ BOR sporoča, da danes odpade otroška telovadba. V 13. kolu nogometnega prvenstva 2. amaterske lige je vodeča ekipa Libertasa bila prisiljena spet remizirati (četrtič zaporedoma). Tržačane je tokrat zaustavila presenetljiva Gaja, ki je celo prva prišla v vodstvo. Delni spodrsljaj Libertasa je takoj izkoristila drugouvrščena ekipa Campanelle. ki zaostaja po zmagi nad Flaminiom le za točko. Do pomembne zmage je prišla tudi ekipa Ed. Adriatica, ki je doma premagala Rosan-dro in se s tem, uspehom povzpela do tretjega mesta, medtem ko je na četrtem mestu ekipa Opicine, ki je v zadnjih minutah igre presenetila Au-risino. Z a lepo presenečenje je poskrbel tudi Primorec, ki je doma s klasičnim izidom premagal solidno Costalungo in s tem prekinil serijo pozitivnih nastopov Tržačanov, ki je trajala deset kol. S tem uspehom je obenem Primorec dohitel Costalungo na petem mestu lestvice. Pod pričakovanjem oa so i tokrat zaigrali Brežani, ki so doma nepričakovano klonili e- kipi Op. Supercaffe, ki je prišla do zmage po desetih nedeljah, medtem ko je za Bre- žane bil ta spodrsljaj že četrti na domačih tleh, kar jasno dokazuje da letos «p!awm» v Dolini ne gre in zato je njihov položaj na lestvici postal tudi hekotfkb kritičen. 'Naj' omenimo. Se. da Zarja v nedeljo ni igrala, (cer je sodnik zaradi močnih sunkov burje tekmo med S. Marcom in Zarjo odgodil na poznejši datum. Po vsej verjetnosti bodo to tekmo odigrali že 25. t.m., ko bo prvenstvo prekinjeno dve nedelji (zaradi praznikov). IZIDI Zaule - Edera 0:0 Opicina - Aurisina 1:0 .Flaminio - Camnanelle 1:2 Ed. Adriatica - Rosandra PO Breg - Op. Supercaffe 1:2 Primorec - Costalunga 2:0 I.ibertas - Gaja 2:2 S. Marco - Zarja (odg) LESTVICA Libertas 20; Campanelle 19; Ed. Adriatica 17: Opicina 16; Costalunga in Primorec 15; S. Marco in Aurisina 13; Zaule 12; Rosandra, Bree. Op. Supercaffe in Gaja 11; Zarja 9; Edera 8; Flaminio 5. PRIHODNJE KOLO (18.12.) Campanelle - Opicina Op. Supercaffe - Primorec, Gaja -Flaminio. Edera - S. Marco, Rosandra - Libertas, Aurisina . Ed. Adriatica, Costalunga - Zaule, Zarja - Breg. B. R. ko Kralj, Čok, Husu, Edvin Kralj, Valter Milkovič, Možina, Denič (v 30. min. d.p. Mauro Kralj II.), Pavel Kralj, Mauro Kralj I., 12 Pava-tič, 13 Sosič. COSTALUNGA: Seppini, Drozina, Coloni, MAcor, Sirotich, Bartole, Car-cangiu, Siarrone, Bussi, Milzenich, Chiodini. STRELCI: v 27. min. p.p. (avtogol) Sirotich, v 37. min. d.p. Pavel Kralj. SODNIK: Gergolet iz Doberdoba. GLEDALCEV: približno 100. Tržaška Costalunga je doživela v gosteh pri Primorcu svoj drugi letošnji poraz. Trebenci so se na to tekmo dobro pripravili, saj je bil nasprotnik že deset kol nepremagan in prav zato sodi med boljše ekipe prvenstva. Domačini so si zmago popolnoma zaslužili, saj so tokrat odigrali najboljšo tekmo v tem prvenstvu. Napad in sredina igrišča sta še kar dobro delovala, v obrambi pa so Trebenci z Maglico na čelu bili praktično nezgrešljivi. Že so imeli burjo v hrbet, pognali v napad in začeli resno ogrožati vrata Costalunge. V 13. min. je Pavel Kralj lepo streljal, žoga pa se je odbila od vratarja v drog, nakar pa so branilci odbili. Trebenci so še napadali in v 27. min. povedli. Husu je poslal predložek v kazenski prostor, kjer je z glavo Sirotich poslal žogo v lastna vrata. Goste je gol nekoliko potrl, tako da bi pet minut kasneje spet Sirotich kmalu zakrivil avtogol, a vratar Seppini je z drz- v začetku so se domačini, ki nim posegom odbil v kot. V 35. min. se je vratar gostov spet izkazal, ko je nevtraliziral močan strel Maura Kralja I. V drugem polčasu so gostje skušali izkoristiti burjo, da bi prišli do remija. Že v prvi minuti je Maglica dobro posegel, nato pa niso bila Primorčeva vrata nikoli v nevarnosti, vse do 28. min., ko je spet Maglica z akrobatskim posegom žogo ujel že na sami gol črti. V 30. min. je Mauro Kralj II. zamehjal Deniča. V 37. min. pa so Trebenci podvojili. Mauro Kralj I. je streljal, vratar je žogo odbil, a le do Pavla Kralja, ki je nato s točnim strelom spravil žogo v mrežo. Gostje so še iskali pot vsaj do častnega zadetka, a jim tokrat proti dobro razpoloženim Tre-bencem ni uspelo priti do živega. Bruno Križmančič Juventina — Terzo 1:1 (0:1) JUVENTINA: Plesničar, Romavli, Tomažič, Zin, Mikluš, E. Tabaj, Mar-vin (Lorenzon), Nanut, Radikon, Russo, Gomišček. STRELEC za Juventino: Radikon v 2. polčasu. Juventina je povsem zasluženo remizirala pred lastnim občinstvom proti močni ekipi iz Terza in se tako približala sredini lestvice. Sodeč po igri bi Štandrežci lahko celo zmagali, če bi v prvem polčasu izkoristili neštete priložnosti pred nasprotnikovim vratarjem. Gostje so bili zelo slabi v obrambi, medtem ko je bil njihov napad zelo učinkovit in iiimiiiiMMiHimuiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiimiiniiniimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiutiiiiiiiiiii KOŠARKA V PROMOCIJSKI LIGI Predviden poraz Borove peterke Nasprotniki «plavih» so se predstavili kot zelo izkušena ekipa De Bortoli — Bor 86:72 ( 34:30) DE BORTOLI (Vileše): Meden 28 (6:8), Del Pin, 8 (4:4), Malvaso, Du-ranti 5 (1:4), Miani 18 (4:5), Kristančič 14 (8:13), Juretich 2 (2:2), Castaldo 3 (1:4), Visintin 8 (2:2). BOR: Žerjal 22 (4:6), Koren 6 Race 2, Udovič, Pertot 2: SODNIKA: Sclauzero in Verdoliva (Gorica). PROSTI METI: De Bortoli 28:42, Bor 12:20. PON: Ražem (44:52), Castaldo (54:46), Klobas (64:72), Kneipp (68:78), Visintin (68:78:68). ON: De Bortoli 25, Bor 33. V 4. kolu te lige so borovci v soboto gostovali v Gorici, kjer so igrali Proti zelo izkušeni ekipi De Bortoli, ki je glavni favorit za osvojitev končne zmage. Goriško ekipo sestavljajo skoraj vsi košarkarji, ki so še lani v tretji italijanski ligi igrali za Tigers. že to dejstvo jasno-priča, da imajo goriški košarkarji veliko izkušenj in prav. Proti takemu nasprotniku so bili »plavi* (ki so druga najmlajša ekipa v prvenstvu) v velikih težavah, saj niso znali vsiliti nasprotniku hitre i-gre. če k temu dodamo, da sta sicer nepristranska sodnika v kali zatrla vsak poskus agresivne obrambe, potem je jasno, da je zmagala tista e-kipa, ki je mirneje in pazljiveje i-grala. Pri tem Pa so bili nedvomno boljši domačini, ki s0 tako tudi zasluženo slavili zmago. V Borovih vrstah sta bila tokrat najboljša Peter Žerjal in Bruno Kneipp. K. Leo IZIDI MLADINSKIH LIG MLADINCI - Barcolana - Kontovel 49:104 Italsider - Polet 75:74 Bor - Inter 1904 68:72 NARAŠČAJNIKI Bor - SGT ' 60:123 Polet - Inter 1904 47:51 Ricreatori - Kontovel 72:50 Dom - Staranzano 114:61 DEČKI SABA - Kontovel ■ 1 ■' n.o. PROPAGANDA (prijateljska tekma) , "Bor - Sokol 64:44 MINIBASKET Visintini • Bor B 43:38 Breg - Servolana B 30:27 SGT - Breg 71:35 Bor A - Sokol B 20:15 štandreška obramba je imela polne roke dela, da je odbijala vse napade, ki so prihajali pretežno s kril. V začetku prvega polčasa je Juventina prevzela pobudo in ustvarila nekatere priložnosti za gol z Ra-dikonom, Russcm in Marvinom. Gostje so se v tem času pretežno branili in izkoristili za orožje protinapad, ki je bil precej učinkovit. In prav v neki taki akciji je Terzo prišel do zadetka. Zaradi velike napake kapetana Tabaja je žogo dobilo levo krilo, ki je brez težav premagalo Plesničarja. Juventina je drugi polčas pričela v velikem slogu, kaj kmalu pa so njene akcije izpuhtele in kazalo je, da bodo gostje obdržali obe točki. Po strelu iz kota pa je prišlo do izenačenja. Vratar je namreč nerodno in kratko odbil Marvinovo žogo, tako da je Radikon bil urnejši in je potisnil žogo v vrata. Po tem dogodku moramo omeniti še priložnost, ki se je ponudila Gomiščku, ko je vratar za las ubranil njegov strel z glavo. Rudi Pavšič štandreška Juventina je v prejšnjem kolu zanesljivo doma remizirala proti izredno solidni enajsterici iz Terza. To je drugi zaporedni koristen izid in s tem se je Juventina odločno oddaljila od spodnjega dela razpredelnice. V naslednjem kolu čaka Marsonove varovance zopet zelo težko srečanje m sicer v gosteh proti drugouvrščeni enajsterici iz Ločnika. IZIDI Moraro - Malisana 0:0 Itala - Aiello 1:0 Juventina - Terzo 1:1 Staranzano - Torre Tap 1:2 Villesse - S. Marco Gr. 1:2 Isonzo - Sagrado 1:0 Pro Fiumicello - Lucinico 2:2 Ruda - Mariano 1:0 LESTVICA Itala 19, Lucinico 18, Staranzano, Terzo, Torre Tap 17, Malisana 14, S. Marco Gr., Ruda 13. Fiumicello, Villesse 12, I-sonzo, Juventina, Mariano 10, Sagrado, Moraro 9, Aiello 8. NASLEDNJE KOLO (18.12.) Terzo - Itala, S. Marco Gr. -Isonzo, Lucinico - Juventina, Malisana - Ruda, Torre Tap -Pro Fiumicello, Aiello - Staranzano, Sagrado - Moraro, Mariano - Villesse. F. G. Pelrič drugi Najboljši jugoslovanski plavalec Borut Petrič je na velikem mednarodnem meetingu v Vzhodnem Berlinu dosegel na razdalji 400 m prosto odlično drugo mesto za čehoslo-vakom. Machekom. Nastopil je tudi Italijan Quadri, ki pa je bil šele peti, skoraj s šestimi sekundami zaostanka za zmagovalcem. Na razdalji 1500 m pa je bil jugoslovanski predstavnik prvi, drugo mesto pa je pripadalo Macheku. Vato ROKOMET Jugoslovanski rokometaši’, kj se že dalj časa skrbno pripravljajo na svetovno prvenstvo, ki bo na sporedu januarja na Danskem," so se odpravili na skandinavsko turnejo, kjer so igrali dve prijateljski tekmi s Švedsko in zabeležili en poraz, 22:17 v prvi tekmi, v drugi pa so bili švedj boljši ih zmagali 21:19. Vato Breg — Op. Supercaffe 1:2 (1:1) BREG: Chermaz, Bonazza, Creva-tin, Sovič, Dagri, Melon, Jež, Križman, Cadenaro. Klun, Strnad. OP. SUPERCAFFE': Ferfoglia, Voltumo, Mafrici, Maranzana, Bia-gi, Mačehi, Aversa, Pretti, Gardoz, Spangaro, Porro., STRELCI: v 12. min, Strnad, v 30. min. Gardoz (11-metrovka), v 75. min. Gardoz. SODNIK: Beltrame. Breg je po nepotrebnem zapravil celoten izkupiček, ker je nasprotnika podcenjeval in ni znal izkoristiti prednosti domačega igrišča. Že od prvih udarcev je bila igra medla in to predvsem zaradi burje. Občasno so Brežani igrali urejeno in to jim je uspevalo zlasti z igro preko krila. Prodor po sredini igrišča je bil skoraj vedno jalov. Tudi taktika z dvema konicama je narekovala predvsem obrambno igro, s katero se je Breg že večkrat uveljavil. Bregova postava je stopila na igrišče oslabljena v obrambi in popolnoma neučinkovita na sredini igrišča. Zato je bilo pričakovati izključno igro obramba - protinapad. Prav na to so »plavi* pozabili, ko se jim je proti koncu srečanja zaželelo o-beh točk. Po prvih nejasnih potezah se je igra umirila in je Breg prevzel vajeti. V 12. min. je Jež prišel pred vratarja, ga premagal in »položil* žogo ha .gol črto. Strnad je le zagotovil žogi pot v mrežo. Reak- cija gostov je bila silovita in urejena, tako da je obramba »plavih* večkrat zaplesala. Že so postajali gostje nemočni, ko se je neki branilec banalno dotaknil žoge v kazenskem prostoru in povzročil 11-metrovko, ki jo je Gardoz realiziral. Gostje so si opomogli po tem nepričakovanem izenačenju. Tudi v drugem polčasu ni bila igra nič boljša in so gostje kmalu popustili, toda «p!avi» zaradi prevelike lahkomiselnosti sploh niso nadzorovali nasprotnih igralcev, Gardoz je prišel do žoge, ki jo je odbila njegova obramba. Na sredini igrišča je preigral zadnjega branilca in prišel z lahkoto do zadetka. Take lahkomiselnosti si Brežani ne smejo več privoščiti, ker je pot do tretje amaterske lige zelo blizu. Iz sptošne poprečnosti so se dvignili le Dagri, Strnad in odlični Jež. Jolo KADETI Edile Adriatica - Primorec 0:0 ODBOJKA V ŽENSKI B LIGI ZMAGA BORA Sokol — Bor 0:3 (12, 11, 7) Dekletom Sokola domača publika najbrž zlepa ne bo oprostila medle sobotne predstave. Tu nekaj resno škriplje. Ekipa, ki se je za sezono intenzivno ter načrtno in sodobno pripravljala skoraj tri mesece, se še zmerom ni dokopala do končne rešitve preproste uganke: izkoristiti dobro telesno pripravljenost. Če smo za zadnjo tekmo z OMA rekli, da je bila dotlej to najslabša predstava Nabrežink, je treba to trditev nemudoma popraviti: najslabša predstava je bila prav to soboto. Ne da bi se spuščali v o-cenjevanje ravni tehničnih elementov igre, ki so nosili pečat nebor-benosti, nezanesljivosti in prav posebej neodločnosti pri izvajanju akcij, postaja vedno bolj očitno, da element volje ne dohaja telesne pripravljenosti. Če pri spojitvi teh dveh elementov ne bo doseženo njuno medsebojno ugodno razmerje, bodo krize in padci trenutne forme vse bolj pogosti. Ko bodo dekleta spoznala, da bi se dalo sobotnega nasprotnika (pa ne samo sobotnega), ki bolu-je za isto boleznijo, z lahkoto u-gnati in bodo v to prepričana (in pri tem moramo dekletom vsi pomagati), bo mnogo bolje. Bitka in vojna sta zaenkrat izgubljeni in to resnico je treba sprejeti kot dejstvo. V sobotnem derbiju so domačinke kljub slabi igri v prvem setu vodile z '8:1 in v drugem z 8:3, a so kljub temu dovolile, da je nato nasprotnik hitro in brez težav izenačil ter povedel. V tretjem set* pa so igralke Sokola povsem klo nile. V prihodnje bo treba pogumneje v boj, bolj izkušenemu 'in rutiniranemu nasprotniku se bo treba postaviti po robu z borbenostjo in odločnostjo. I. P. Ob bridki izgubi dragega Albina Kalca izreka družini globoko sožalje Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. ŠZ Gaja izreka svojcem iskreno scžalje ob prerani izgubi Albina Kalca, bivšega nogometaša Gaje. ŠD Primorec izraža nogometašu Milanu Kalcu in svojcem globoko sožalje ob izgubi dragega brata Albina. _____ • Ob bridki izgubi Albina Kalca izreka svojcem globoko sožalje ŠD Zarja. Športno uredništvo Primorskega dnevnika se ob prerani smrti Albina Kalca spominja svojega bivšega sodelavca in izreka družini globoko sožalje. 81. ^ v Kitajski dnevnik ^ končajo vsi hkrati — nekateri malo prej. drugi pozneje. Skrbno odložijo rokavice, jih spravijo in L izidejo. Velika večina jih gre verjetno na delo. Ne-eri starejši odhajajo najbrž domov, k Skoraj uro se potepam med grmičevjem, opazujem j/* in reči moram, da jih naravnost občudujem, čeprav i/ tem občudovanju tudi precej začudenja in presene-la nad neznanim. |» Ko se peljemo nazaj v hotel, vidim povsod ob cesti, / raste kako drevo, povsod, kjer je vsa) malo zelenja, /linice ljudi ali posameznike, kako telovadijo. Verjetno (jt5° imeli dovolj časa, da bi odšli v park ali na kak primernejši kraj in zato telovadijo kar na pločniku ^ Drvem zelenju, ki ga odkrijejo. Pred našim hotelom, kjer pohoti prelepo eksotično i vetje, opazim natakarje in t/^tere druge hotelske delavce, ki telovadijo. Zamak m/ so, s pogledi, uprtimi predse, zaključujejo jutranji. - ki jim zanesljivo pomaga živeti, živeti dlje in naj-tudi bolj zdravo, pa morda še bolj srečno. Mogoče je to tudi eden od načinov, s katerim Kitajci takorekoč od pamtiveka obvladujejo svojo psiho, svoj izraz, svoja čustva. Morda je tudi to eden od načinov, zaradi katerega se nam Kitajci zdijo tako težko razumljivi, saj jim z obraza ni mogoče, kot pravimo, razbrati ničesar. Všeč so mi ti ljudje. Izžarevajo nekakšno spokojnost, mir. nekakšno zrelo in trezno obvladovanje samega sebe. Zbujajo zaupanje in priznati moram — vsaj meni zbujajo tudi čedalje večjo simpatijo. Radodarna južnjaška zemlja Odpeljemo se v komuno, približno 20 km oddaljeno od Šanghaja. Dolgo se vozimo skozi mesto. Vtis je enak kot včeraj, povsod je slutiti južnjaško prešernost, kaotično vrvenje. Težko je priti iz Šanghaja, tako kot iz vseh ve-’ lemest, le da Šanghaja tudi noče in noče biti konec. Ko so za nami zadnje mestne hiše, se ob cesti še vrstijo najrazličnejša bivališča. Toda to so že kmečki domovi. Na obeh straneh ceste se raztezajo polja, sama velika riževa polja. Prepredena so s kanali, umetnimi namakalnih napravami, vsa zemlja do zadnje krpice, je obdelana. Noben kotiček ni zanemarjen. Nikjer nič zapuščenega. Povsod klije, raste, povsod same izredno pridne roke. Kako drugačna je ta 'pokrajina od severnjaške! Tu je sama ravnina, vse je zeleno, povsod je speljana voda. Zemlja je seveda obdelana tako kot na severu. Toda. kako lahko je obdelovati zemljo tu in kako težko tam gori. Kako veliko bolj kruta je severnjaška zemlja, kjer raste pšenica, kjer raste kitajski kruh, od te južnjaške, kjer so riževa polja, ki so obdelana že stoletja in na katerih je človeški napor porazdeljen na nešteto generacij, Na severu šele zadnjih dvajset, trideset let spreminjajo ledino in hudournike v rodovitna polja. Vse delo mora opraviti en rod. Vse žrtve so na plečih ene generacije. Tu narava ne skopari z vodo, ne skopari s toploto. Na severu vode skoraj ni, ko pa prihrumi, prihrumi tako divje, tako človeku sovražno, da jo le težko obvlada. Kmečkih hiš ob cesti tudi ni moč primerjati- s tistim, kar smo videli na severu. To so prava kmečka bivališča, lepša in boljša od jenanskih mestnih hiš. Razlika med severom in jugom, med notranjostjo in obalo, je na Kitajskem prav gotovo velik problem. Mao Ce-tung v »Desetih odnosih-, razumljivo, ni mogel mimo njega. > Stoodstotna samozavest Komuna, v katero se pripeljemo, se imenuje Huan Tu. Ustanovljena je bila septembra 1958. leta. Razdeljena je na 16 proizvodnih brigad in na 133 proizvodnih enot. Sestavlja jo pet tisoč družin s 23 tisoč člani. 2.100 ha zemlje obdelujejo. Gojijo večinoma pšenico, riž in zelenjavo. Imajo tudi nekaj živine in veliko rib. Komuna ima dvanajst tovarnic ali delavnic, kjer izdelujejo ali popravljajo tisto, kar potrebujejo za kmetijstvo in člani komune. Na istem polju žanjejo trikrat na leto, tako da imajo po eno žetev pšenice in dve riža. Pridelajo 15.000 kg žita,na hektar, kar je, to nam ponosno povedo, 3,8-krac več kot leta 1958 in 4,8-krat več kot leta 1949, ko so ustanovili Ljudsko republiko Kitajsko. Pridelajo 80.000 kg zelenjave na hektar, kar naj bi bilo prav tako dvakrat več kot leta 1957 in trikrat več kot leta 1949. Ukvarjajo se tudi s svinjerejo. Predvidevajo, da bodo zredili 34.500 svinj, in načrtujejo, da bodo iz sto hektarov ribnikov, ki so last komune, pobrali 12.500 kg rib. Da so dosegli vse to, so morali skopati 37 prekopov za odvajanje vode. Zgledujoč se po Ta Čaiu, so pridobili novih tisoč hektarov zemlje in to tako, da so zravnali gričke na zemlji, ki je bila dodeljena komuni. Devetdeset odstotkov zemlje obdelujejo s stroji, sedemdeset odstotkov vse zemlje umetno namakajo. Prav takšen odstotek riževih polj tudi obdelujejo strojno. O vsem tem nam pripovedujejo v lepi zadružni dvo- rani, v vodstvenem centru komune. Po arhitekturi me zgradba spominja na prijetno špansko haciendo. Vse je v cvetju in zelenju. Hiše so pobarvane belo, nobene druge nepotrebne barve ni. Vse je čisto, urejeno, kar nekam bogato. V dvoranici, kjer pijemo čaj in kjer — tako kot povsod — visijo fotografije Mao Ce-tunga in štirih velikih marksistov, seveda po vrstnem redu, kakor jih cenijo Kitajci, to je Marxa, Engelsa, Lenina in Stalina, še ni Hua Kuo-fengove fotografije. Pozneje mi povedo, da kitajske tiskarne še niso uspele natisniti toliko Hua Kuo-fengovih portretov, da bi že lahko viseli ob Mao Ce-tungu povsod, kjer bi morali. i '. V’" ,0'.. TA-ČAJ — Nosiiiilca-tehtnica za prenašanje bremen Uredništvo, uprave, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP S59 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Goric«, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DANI*. V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjeija mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS . 61000 Ljubljani, Oglasi mm) Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 13. decembra 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Žiro račun 50101-603-45361 «AD!T» Gradišče 10/11. nad. telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., viš. 43 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice 250, sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih deže v Italiji pri SPI. Član italijansketerrfjf zveze časopisnih If||3j) Izdaja j in tiska I 1ZTT • Trst založnikov FIEG 11 PROCES ZARADI BORGHESEJEVECA POSKUSA DRŽAVNEGA UDARA Kot vodja SID Miceli prezrl svoje obveznosti do sodnikov Zadevno ministrovo okrožnico je tolmačil tako ozko, da je dejansko prikril sodstvu rovarjenje prevratnikov - Sodni zbor zahteval od vlade notranji pravilnik SID RIM — Državna obveščevalna služba SID se je ravnala, ali vsaj bi se morata ravnati, po točnem, čeprav nujno shematičnem pravilniku in ne le po 'meglenih ustnih navodilih, kot je marsikdo trdil doslej. Obstoj pravilnika, ki je bil pripravljen 1966. leta. je bil potrjen včeraj zjutraj v limskj sodni dvorani med zasliševanjem Vila Micelija. bivšega načelnika SID. ki je obtožen, da je pomagal Borgbeseju in njegovim zarotnikom. Na pravilnik, ki je poznan tudi kot »Tremell oni jeva okrožnica*, se je skliceval jarmi tožilec Claudio Vitalone. ko je obsodil ravnanje neofašističnega poslanca, ki je kot vodja obvešče vaine službe tolmačil pravilnik tako ozko, da je dejansko prikril krivde pripadnikov Borghesejevega »fronte nazionale*. Ob tej obtožbi pa je vzrojil Miceli-jev zagovornik, odv. Giovanni Maria Klik. ki se je odločno uprl tožilčevemu vprašanju. «Od začetka obravnave — je poudaril branilec — zaman zahtevamo pravilnik. Odgovorili so nam celo, da ne obstaja. Dokler ga vlada ne bo izročila sodnemu zboru, se javni tožilec ne sme sklicevati nanj.» V svojem posegu je Klik očitno cikal na pismo, ki ga je pisal sodnikom predsednik Andreotti in ki je izjavil, da «ni pisanega" pravilnika, ki bi uzakonil odnos med SID in sodstvom*. Po *Tremellonijevi okrožnici* Pa je ena od glavnih nalog obveščevalne službe ravno zajamčiti državno varnost in torej voditi preiskavo o prevratniških gibanjih pred in po morebitnih izpadih. To pa je Miceli odločno zanikal. Bivši vodja obveščevalne službe je včeraj končno prizna! obstoj pravilnika. pripomnil pa je. da ni doslej nikoli spregovoril o tem ker da gre za vojaško in politično tajnost in vsekakor za z^lo zaupen dokument. Zaradi lega je odv. Klik! zahteval, naj se sodni zbor znova obme na vlado in naj ugotovi, ali je pravilnik res zaupen. Vsekakor pa to ne bo najbrž. imelo velikega pomena, zlasti še, ker je vlada izročila sodišču kopico ♦tajnega gradiva*, med katerim tudi seznam politikov, katerim je CIA z ■Miceli jev o pomočjo finansirala protikomunistično kampanjo. FliLVIO CASALI stranke pravicč (glavna stranka v desničarsko - sredinski vladi, ki jo trenutno vodi premier Demirel) so bili izvoljeni v 15 pokrajinah, kandidati nacionalistične stranke v 4, kandidata stranke rešitve (desnica) v dveh, v eni pokrajini pa je bil izvoljen neodvisen kandidat. V preostalih 7 pokrajinah, kjer še preštevajo glasove, pa je večina, baje, trdno v rokah republikanske stranke. Nova zakonodajna doba v Grčiji ATENE — Druga zakonodajna doba po padcu polkovniške diktature se je začela včeraj v znamenju hudih notranjepolitičnih vprašanj, ki jih bo treba rešiti. Volitve so pokazale velik napredek levice v primerjavi s prejšnjo zakonodajno dobo, saj je Karamanlisova desničarska stranka Nea Demokratia zgubila kar 44 sedežev, ki si jih je zagotovila v dobršni meri socialistična stranka Papandreua. Kljub temu i-ma Karamanlis še vedno absolutno večino, čeprav je samo 42 odst. volivcev glasovalo za njegovo stranko. Novi parlament je najprej izvolil predsednika, saj je dosedanji predsednik Papakostantjnu otopil v vlado kot podpredsednik. Novi predsednik je Demetrios Papaspiru, ki so ga izvolili z glasovi «nove demokracije*. ' NA PROCESU ZARADI SABOTAŽE DOLINSKEGA NAFTOVODA Tožilec zahteval oprostitev Codelle a sama zaradi pomanjkanja dokazov Zagovornika Canestrini in Battello sta zahtevala popolno oprostitev Kdo je «mislil», da so se gverilci vežbali v Sloveniji? - Danes razsodba Danes bo tržaško porotno sodi šče izreklo razsodbo na procesu zaradi sabotaže dolinskega terminala čezalpskega naftovoda poleti 1972. Včeraj so namreč tožilec Tavella in štirje zagovorniki zaključili svoje posege in danes bo na sporedu verjetno le formalni odgovor tožilca, nakar se bo sodni zbor umaknil v posvetovalno dvorano. Na včerajšnji razpravi je prvi spregovori) tožilec dr. Corrado Tavella, ki je najprej zahteval spremembo obtožbe. Po njegovem mnenju ni šlo za ustanavljanje oboroženih tolp in za atentat na državno varnost, pač pa za združevanje v zločinske namene in za pokol, to- Skrivnostna izginotja os?b v Argentini BUENOS AIRES — V glavnem mestu Argentine se nadaljujejo »u grabltve* oseb, ki skušajo zvedeti za uioda svojcev, o katerih nima.io nobenih vesti, potem ko so ti bolj ali manj skrivnostno izginili. Po četrtkovi množičnejši «akc'.ji», v kateri so agenti v civilu, vsaj za take so se izdajali, odpeljali 20 ljudi. V vesoljskem laboratoriju vse v redu I; * fci|f buvjctsi.a vtscljca Komaueako in Sffpi uspešno priključila vesoljsko ladjico soju* 26 k vesoljskemu laboratoriju saljut 6, sla včeraj začela s svojim rednim delom. Ugotovila sta, da vsi znanstveni aparati na saljutu delujejo brezhibno. Znanstveniki ne izključujejo, da hi v prihodnjih dneh ali tednih Sovjeti poslali še eno ladjico v vesolje, ki naj bi se združila s saljntom, ki ima dve priključni konici. Na sliki: tako jc bil videli sojuz, ko se je približal televizijski kameri, vgranjenj na saljutu (Telefoto ANSA) rej za kazniva dejanja, za katera predvidela italijanska zakonodaja precej nižjo kazen. Sicer pa je dr. Tavella mnenja, da so prvi trije obtoženci, obe Francozinji in Al-žirec, odgovorni za atentat in je predlagal za vsakega 24 let zaporne kazni. Kar pa zadeva Codello je naglasil, da mladeniča obremenjujejo številne okoliščine, ki pa po njegovem mnenju ne zadostujejo za obsodbo. Zato je za tega obtoženca predlagal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Nato je posegel uradni zagovornik Iuriilijeve in Chabana odv. Ma-succi, ki je predvsem naglasil, da po njegovem mnenju ni šlo za pokol ampak le za požig, za kar je predvidena znatno nižja kazen. Poudaril je, da tudi o dejavnosti njegovih dveh varovancev ni nobenega dokaza ter je zato zahteval o-prostitev; če pa bi ju sodniki spoz nali za kriva pa bi jima morali priznati olajševalno okoliščino, ker sta zagrešila dejanje v boju za o-svoboditev palestinskega naroda. Odvetnik Padovani, ki uradno zastopa Lefebvrovo, je prav tako zahteval oprostitev. Poudaril je. da je Francozinja res prišla avgusta 1972 v Benetke, to pa je tudi vse. Z ničemer več .je ni mogoče obremeniti. Odv. Sandro Canestrini. ki zastopa Codello, je poudaril, da vsa obtožba temelji zgolj na sumničenjih in ne na indicih, da o dokazih ne govorimo. V podofcpih primerih pogosto sodniki sprejmejo srednjo (Jot. Dokazov o krivdi obtoženca ni, javnost pa zahteva »krivca*. Zato sodišča posegajo po kompromisni rešitvi, štiri, pet let zapora. . . Vendar gre pri tem za veliko na pako, kajti v trenutku, ko sodniki ugotovijo, da ni dokazov, je ob vezna oprostitev obtoženca. V teh primerih kompromisi niso mogoči. Canestrini je nato omenil nekatere okoliščine v zvezi s preiskavo in opozoril predvsem na netočnosti, na pomanjkljivosti in na protislovja, svoj poseg pa je zaključil s tem. da je pokazal sodnikom, prvo stran tridentinskega dnevnika «L’Adige» z dne, ko so aretirAh "Codello. Na prvi strani je bilo z' velikimi črkami napisano, da je policija «odkri-la atentatorje* na dolinski naftovod. «Gre*. je dejal odv. Ganestri-ni, «za značilno pisanje nekaterih časopisov, pri katerih velja načelo, da pošast sodi ha prvo stran* in dodal, da je prav včeraj poteklo osem let od pokola na Tiru Fonta na v Milanu. Tudi tedaj je bilo ime «pošasti» Valprede na prvih straneh časopisov; Canestrini je še pripomnil: «Preprečiti moramo, da bi ustvarili novega Valpredo*. Zadnji pa je včeraj spregovoril drugi Codellov zagovornik odv. Battello, ki je prav tako poudaril, da je obtožnica osnovana na sumničenjih in ne na indicih. Že vse od začetka preiskave je bilo jasno, da je preiskovalni sodnik drugače ocenjeval dejavnost Codelle in Ma-nettija na eni strani ter ostalih obtožencev, za katere je takoj izdal zaporni nalog. Battello je nato natančno proučil izjave vseh prič in poudaril, da na osnovi teh pričevanj nikakor ni mogoče naprtiti odgovornosti mlademu filmskemu režiserju. Kot zanimivost jc odv. Battello navedel tudi pismo preiskovalnega sodnika, iz katerega celo izhaja, da so pri atentatu sode lovali gverilci, ki so se vežbali v nekem taborišču v Sloveniji. Že dejstvo, da je sodnik napisal to, kar je nekdo «mlslil*. je dokaj nenavadno, še bolj nenavadno pa je, da je do tega »mišljenja* prišlo kljub temu, da v svežnjih papirjev, ki sestavljajo akte procesa ,ta trditev nikjer ni podkrepljena s pričevanjem ali kako drugače oreve rjena. Ob koncu pa je odvetnik Battello omenil še članek znanega odvetnika in sedanjega podpredsednika višjega sodnega sveta Giovanni ja Coiisa iz Turina o neutemeljenosti aretacije Codelle. ki je bil v zaporu 68 dni. Vsebina članka je jasna že iz naslova; 68 dni izgubljenega življenja. BOJAN BREZIGAR Eanes v Bonnu BONN — Portugalski predsednik Ramalho Eanes je prispel na urad ni obisk v Zahodno Nemčijo, kljub globoki politični..JwizL ki pretresa Portugalsko. Z zahodnonemškim voT ditelji se bo pogovarjal predvsem o gospodarskih vprašanjih, čeprav ne bodo drugotnega značaja biti politični problemi. Domnevajo, da bo dp nemški socialdemokrati pociprh ponovno kandidaturo Mar a Soaresa za predsednika portugalske vlade. V je konec tedna prišlo še do posameznih »ugrabitev7*. O neodkriti, toda zato nč manj odločni in suiovi borbi argentinskih oblasti proti lastnim nasprotnikom, poroča dnevnik »Buenos Aires He-rald*. ki izhaja v anglešč ni. Poleg številk časopis navaja tudi nekatera imena oseb, za katerimi je po posegu policistov, pravih ali lažnih, izginila vsaka sled. Več na «ugrab-ljencev*. tako kot Azucena de Vincenti. ki so jo odpeljali v soboto, ah pa Esther Carriaga, ki sodi v skupino 20 izginulih v četrtek, je nenehno skušala izvedet', kje so njihovi svojci, ki jih nekega dne, povsem nepričakovano, ni bilo več domov. Odgovora od pristojnih oblasti ni-*o dobili, zato jim je preostala edino trdna volja, 'da še ne predajo malodušju in da nenehno opozarjajo javnost na to, kar se dogaja. Vsak četrtek se je zato pred predsedniško palačo na Plazi de Mayo zbrala skupina mater, zaničevalno so jim rekli »nore matere*, ki so zahtevale vesti o svojcih. Zadnji četrtek je miroljubna demonstracija imela nekoliko druga čen potek in še bolj nepričakovan zaključek. Sestale so se namreč s predstavnici ekumenskega sveta zato da bi nabrale dovolj sreilstev za objavo v tisku posebnega obvestila. Nad 650 ljudi naj bi preko dnevnika «La Nacion* zahtevalo, da jim »razkrijeio resnico* o usodi izginul''h svojcev. Pred cerkvi ;o. kjer so razoravljali pa je nenadoma pripeljale pet velikih o-ebnih avtomobilov, ki sp bili brez evidenčnih tablic. Nanje so policist' v civilu strpali 20 prisotnih, češ da jih prijelo na zasliševanje, vendar jih na bližnjo policijsko postajo niso nikoli pripeljali Zmaga toviee na turških volitvah ANKARA — Kljub hudim neredom In incidentom ki so terjali 18 smrtnih žrtev, ie kar 21 od 22 milijonov upravičencev šlo na volitve, da bi izvolili župane 67 glavnih pokrajinskih mest ter 70.000 članov občinskih svetov. Po prvih rezultatih ka te da so kandidati republikanske stranke (levičarske stranke, ki je doslej bila v opoziciji) zmagali 88 glavnih mestih; predstavniki nn v v i 1 rzaske demokratične sile (Nadaljevanje s 1. sirarn) KI DNEVNIK Na Opčinah proslavitev nišl-vu — je dejal — priča nad štirideset spomenikov padlim na Tržaškem. Goriškem, i.i v Benečiji, pni čajo na Staline imen, ki so vidtaa na v spominskih obeležjih. In vsi ti padli nam kličejo: Branite demokracijo.* »Slovenci — je še pribl — hočemo biti kol subjekt svojili pravic skupaj z demokratičnimi italijanskimi silami aktivni tvorec bolj' šib čašo/, ko ne bo več nasilja, ko bo več pravičnosti.* V tem okviru je slovenski govornik izrazil upanje, »naj bo današnja manifestacija mejnik in tidna osnova za boljše čase\ Demokrščanski poslanec m elan vodstva KD Granelli pa je s svoje Stranj opozoril, da na nasilju, ustrahovanju in terorizmu ni mogoče graditi ničesar. S temi metodami lahko pahnemo državo nazaj v brezno mračne preteklosti. Prav zato vse stranke, ki se spoznavajo v ustavi kot sadu odporniškega boja. Kljub političnim in svetonazorskim obli kam. odločno branijo skupno premoženje svobode, strpnosti in demokracije. Potem ko je poudaril, da država, tudi najbolj svobodna in demokratična, ne more biti trdna, če. nima podpore pri narodu, je pripomnil, da se demokracba, pa čeprav z njej lastnim orožjem, mora braniti pred napadom sovražnika. In branj se lahko, le če so vsi udi njenega telesa zdravi in učinkoviti. Ob koncu je Grarell’ ortro napadel mladino in po"'lariJ, da i; ne moremo priznati nobenega alibija in nobenega opravičila za njen nastop. Kot zadnji je sm-egovoril vsedržavni predsednik VZPI - ANP1 Arri-eo Boldrini, ki ie poudaril nujnost vse večje angažiranosti v boju za demokracijo in proti fašizmu in v tem okviru tudi operativnih ukrepov kot sta zapiranje zbirališč fašistične drhali in preprečevanja nastanka novih prevratniških skupinic. Boldrini je tudi ostro napadel tako ime"Ova-ie »rdeče prevratnike*, ki so spričo svojega nasilnega nastopa dejansko fašisti, in dodal, da nimajo p*č skupnega z mladimi, ki so se 1968. leta borili za demokracijo šole ib družbe. Potem ko ie poudaril, da danes poteka antriaŠistič ni boi predvsem na fronti bitke za korenite reforme države in družbe, je predsednik ANPI zaključil z mislijo. da se morajo vse napredne in demokrabčne sile združiti, da zagotoviio državi enotno jp demokratično vodstvo, ki je lahko edino porok uspešnemu in zmagovitemu boju proti fašizmu in terorizmu, (vt) (Nadaljevanje z 2. sirarn) fašističnim mazačem,, pretepačem, .noriici.n, ali pa ni morda res, da Jih prikrito ali odkrilo ščitijo. Kar se slovenske manjšine tiče, pa lahko rečemo, je dejal Coija. da imamo še .sedaj, 36 let po smrti Tomažiča in. tovarišev, skupni cilj. Razumljivo je, da se moramo boriti za razredni preobrat v državi, poleg tega pa nas veže skupna borba za do ego globalne zažč te naše narodnostne skupnosti. Nc glede na naše politično prepričanje se mora mo zavzeti za izvajanje in spoštovanje rokdv. ki jih določajo osimski sporazumi; preveč je še naših odprtih Vprašanj od gorske skupnosti, do dvojezičnega poslovanja raznih ustai.ov, do številnih nerešenih problemov naše skupnosti. Ne smemo dovoliti nobenega nadaljnjega izigravanja: leto 1978 mora postati leto uvedba globalne zaščite naše narodnostne skupnosti. Pri tem pa moramo ohraniti enotne nastope, ki začenjajo dajati prve, če prav skromne rezultate. Bobek, Tomažič. Ivančič, Kos in Vadnal 'se bili prisiljeni k uporu, prisiljeni v boj, ki je terjal njihova življenja. Svet se je spremenil, je ugotovil Colja, spremenil' smo se tudi mi, ker na tem svetu ni nič dokončnega. Živimo v različnih raz-•eorrh, v različnih družbenih pogojih. Nekatere v rod n o te pa so nespremenljive. Še vedno občudujemo hrabrost in zaničujemo izdajstvo Kljub razlčnirr okolnostim, še vedno občudujemo upornike, ki so padli za nas. ki so se borili proti na silju za boljšo družbo, dokažimo z?,to tudi s skromnimi dejanj', da smo vredni njihovega spomina, je zaključil svoj poseg repentabrski žuoan Pavel Colja. Nedeljsko slovesnost na openskem strelišču je zaključil pokrajinski predsednik VZPI - ANPI A rt ur o Ca-labria, ki je v začetku dejal, da je leta 1941 v okupirani Jugoslaviji že bila v polnem teku partizanska borba. Nacizem je hotel vzpostaviti tudi tam režim, kot je veljal v Nor veški, Franciji in v drugih okupira nili deželah. Zato je Musso!in: že drugič uprizoril prav v Trstu zase danje posebnega fašističnega sodišča, da bi s terorjem strl odpor partizanov. Iz krvi, ki so jo Tomažič. Ivančič. Kos, Vadnal in Bobek prelili tistega 15. decembra 1941, so pognale trdne korenine osvobodilnega gibanja. S to zavestjo je mladi Pino Tomažič ^pozval svoje tovariše, naj: zapojejo. Internacionalo te.r. v svojem zadnjem pismu dejal, da mu je žal, da za ideale, za katere mora umreti, ne more dati drugega kot svoje življenje. Tudi Calabria je omenil sedanji položaj v državi ter omenil, da se za novo družbo in za preosnovo ustanov ni mogoče boriti s P 38, z atentati na osebnosti, na tovarne. Podpreti je treba veliko ljudsko gibanje, ki se na demokratični način bori za ideale, k; jih je imelo tudi odporniško gibanje. Enotni odbor iz Milj o usodi ladjedelnice AA Prejšnji teden se je sestal Odbor za obrambo gospodarstva miljske občine, v katerem so zastopane politične sile ter sindikalne, družbene in gospodarske organizacije v miljski občini. Predmet razgovorov je bilo vprašanje ladjedelnice Alto Adriati-co. O sedanjem položaju v podjetju je poročal predsednik ladjedelnice Broggi, ki je predvsem opozoril na potrebo, da se opremi delovišče z. vsemi napravami, ki bi omogočile u činkovitejšo proizvodno dejavnost. Za premostitev vseh težav bi bilo, treba ladjedelnici zagotoviti tudi u-strezna finančna sredstva s posojili po ugodnejših obrestnih merah. Brog-gi je seveda omenil vse napore, ki so jih storili tako delavci podjetja, kakor tudi vodstvo, da bi izšli iz krize, ki je še pred nedavnim resno ogrožala sam obstoj tega pomembnega industrijskega objekta. Vse to pa je pripomoglo, da so zasilno rešili trenutne probleme, še vedno pa je vprašljivo, kako bo s srednjeročnimi in dolgoročnimi problemi, skratka kako bo z nadaljnjo usodo ladjedelnice. Odbor je bil mnenja, da je treba pospešiti dela za izpopolnitev objektov ter sklicati ponovno srečanje z vodstvom podjetja ter določiti načine finansiranja in oblike za njegovo zagotovitev. POMEMBNA FILMSKA POBUDA V TRSTU Od včeraj retrospektiva del režiserja Sirka V tržaški občini je bilo v dneh od 28. novembra do 4? decembra razmeroma manj primerov nalezljivih obolenj, kot jih je običajno. Iz podatkov občinskega zdravstvenega u-rada je namreč razvidno, da je v omenjenem obdobju zbolelo za nalezljivimi obolenji 18 ljudi. Zabeležili so 3 primere škrlatinke, 1 primer noric, 6 primerov srbečice, 3 primere nalezljivega vnetja jeter, 4 primere nalezljivega vnetja lasišča. ter 1 .primer gastroenteritisa. Že nekaj let pripravlja univerzitetna stolica za filmsko zgodovino v Trstu nekaj ciklusov, za katere je vredno spodbuditi pozornost tudi širšega občinstva. Za letos je npr. pripravila v sodelovanju s tržaškim odsekom Goethe Instituta retrospektivo režiserja danskega porekla Detlefa Siercka. aktivnega najprej v Nemčiji, jiato pa v Ameriki s psevdonimom Douglas Sirk. Šlo bo za najpopolnejšo retrospektivo nemških del režiserja, kar jih je bilo doslej pripravljenih. Filmi so namreč prispeli iz Nemčije nameroma za to pobudo, po tržaški projekciji pa se bodo spet vrnili v domovinske kinoteke. Poleg njih bo na sporedu tudi selekcija ameriških del ter še nekaj filmov drugih režiserjev, ki jih je zanimivo primerjati s Sirkovimi. Douglas Sirk (mislimo, da ga lahko upravičeno imenujemo s psevdonimom, saj je z njim podpisal tudi svoja najnovejša nemška dela) je morda najpomembnejše odkritje nove filmske kritike, čeprav gre za režiserja, aktivnega v glavnem od 30. do 50. let. Dolgo let ga je namreč kritika zanemarjala, ker je pač to režiser, ki je bil vedno aktiven v komercialnih filmskih zvrsteh. Le pred kratkim se je zavedla, kako je njegova uporaba ljudskih stereo-ii[X)V poglobljena. , Retrospektiva se je začela v Domu študenta pri novi univerzi (Ul. Fabio Severo 158) z uvodnim predavanjem Sergija Grmeka včeraj ob 11. uri v Ul. deli’Universita 3. Prvi film na sporedu bo zadnje nemško delo režiserja in eno izmed njegovih najboljših. Včeraj je bil na sporedu mojstrski «La Habanera» (Ha-banera, 1937), katere protagonistka Z arah. Leander poje tudi dve lepi pesmi z režiserjevim besedilom. Danes ob 18. uri bo na sporedu drugi Sirkov celovečerni film, «Daš Mad-chen vom Moorhoft (La ragazza del campo silila palude, 1935). Istega dne ob IB. uri se bo zaključil lanski poklon italijanskemu režiserju Mariu Cameriniju s filmom «T'a-mero sempre» v verziji 1943. leta z Alido Valli. Naslednji ponedeljek, 19. t.m., vedno ob 18. uri. bodo predvajali tretji Sirkov film «Stutzen der Gesell-scaff» (/' pilastri della sociala, 1935), po Ibsenovi drami. Relrospek tiva se bo nato nadaljevala januarja. Omenimo še drugi dve pobudi u-niverzitetnega tečaja. Kritik Alberto Farassino vodi zanimiva predavanja o začetkih filma s številnimi projekcijami. Nazadnje pa predvajajo filme o ameriškem ženskem zvezdništvu. S. G. • V Ul. Kolonja 30 se bo drevi ob 20.30 sestala rajonska konzulta za Ko-lonjo in škorkljo. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TEČAJI VALUT V MILANU DNE 12. 12. 1977 Ameriški dolar: debeli 873,- drobni 865.— Funt šterting 1613.— Švicarski frank 409,- Francoski frank 180.— Belgijski frank 25.— Nemška marka 398.-.. Avstrijski šiling 55,50 Kanadski dolar 770.— Holandski florint 308.— Danska krona 143,— Švedska krona 180.— Norveška krona 163.— Drahma: debeli 21,10 drobni 19,50 Dinar: debeli 43.— drobni 43.- MENJALNICA vseh tujih valut TOREK, 13. DECEMBRA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti, vzgojna oddaja 13.00 Filo diretto Na strani potrošnika 13.30 DNEVNIK in Danes v par lamentu 17.00 Ob petih z Romino Power 17.05 Vabilo h glasbi 17.30 Pink Panter, risanka 17.45 Problemi prof. Popperja, 3. epizoda 18.00 Argumenti, vzgojna oddaja 18.30 DNEVNIK 1 — Kronike 19.05 Programi pristopanja 19.20 Happy days Fonzie se vrne v šolo, TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 ZASLEDOVALEC. 1. nadaij. 21.45 Kako je Yu Kung premaknil gore Lekarna - Šangaj Filmske premiere Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 9.25 in 11.55 Smučanje za svetovni pokal 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 Jezikovne manjšine, vzgojna oddaja 15.30 Košarka: GEAS — TEKSID (ženske) 17.00 Program za mladino Gorila Lilla, risanka 17.10 Trideset minut mladi 18.00 OTROCI DANES, vzgojna oddaja 18.25 Iz parlamenta in Športne vesti 18.45 Dober večer s Silvanom Muppet shovv 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 DNEVNIK 2 — Odeon 21.30 Indagine su un cittadino a! di soora di ogni sospetto, ital. film 8.30 9.25 14.30 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana TV v šoli in 11.55 Smučanje: Slalom za moške TV v šoli 16.00 Mozaik 16.05 Šolska TV 16.25 Smučanje: Slalom za moške 17.15 Potovanje okoli sveta 17.30 Čip. serija Zgodbe o psih 17.55 Obzornik 18.10 Muppet shotv 18.35 Jugoslovanska trimska tele' vizija 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Oči kritike 20.45 G. E. Clancier: Črni kruh 21.25 Obrazi jazza 22.00 DNEVNIK Koper 18.00 Smučanje: Slalom za moške 19.30 ODPRTA MEJA 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 VRTILJAK, film 22.00 Aktualna tema V rubriki Aktualne teme bo nocoj ob 22.00 koprska televizija oddajala posebni prispevek agencije Alpe Adria: Govorimo o šoli. Posnetki se nanašajo na nekatere šole miljske občine, vendar pa so obravnavana vprašanja skupna vsem vrtcem in osnovnim šolam v Italiji. 22.45 Slovenjgraški oktet Zagreb 19.30 DNEVNIK 20.00 Odprt ekran 20.50 Akcije: Varstvo okolja 21.35 TRAGIČEN LOV, film Ob koncu režiserjem Kino jutri Ob koncu filma srečanje Eliom Petrijem DNEVNIK 2 — Zadnje vesti ŠVICA 19.25 Kuhinjski nasveti 20.30 DNEVNIK 20.45 GERVAISE, film 22.50 športne vesti TRST A 7.00, 8.00, 9.00. 10.00. 11.30. 13.00, 14.00. 15.30. 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8 05 in 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Nekoč je bilo: 10.05 Koncert sredi jutra; 10.35 «Vetrmk», dramatizirana novela; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba fk) željah; 13.15 Zborovska glasba; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Motivi iz filmov in revij; 15.35 Top lestvica; 16.30 Čudoviti otroški svet; 17.05'Koncert Zagrebških solistov; 17.45 Glasbc-panorama; 18.10 Pravorečje; duje...; 12.05 Par besed; 12.3 Ena dežela na enkrat: Abrusn 13.30 Glasbeni spored; 14.30 »Mri tin Luther King*, radijska ig1’®'.' 15.05 Poezije in glasba; 15.45 Pj’v. Nip; 18.35 Programi pristopa n) 4; 19.35 Večerni programi; 2D'3 Dvojni koncert: 22.00 Kulturni P1? gram: 23.30 Sonate za 'dolino 1 klavir; 23.15 Lahko noč. 18.25 Klasični album. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30. 12.30. 13-3*; 17.30. 18.30, 19.30 Poročila; ^ in 7.55 Oni drugi dan: 8.45 Gl* bene novosti: 9.32 Radijska ig ,,J 10.12 Pnffnvnri « nn&lušalci*. KOPER 7.30, 8.30, 9.30. 10.30, 12.30, 13.30. 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Zbori in baleti; 9.00 Glasbeni svet; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 Folk ansambel Baiardi; 10.32 Popevka dneva: 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn: svet mladih; 11.32 Sprint glasba; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mladi pred mikrofonom; 14.10 Popevke; 14.33 Operne arije; 15.00 Kino danes; 15.10 Glasbeni program; 15.45 Popevke; 16.05 Folk ansambel; 16.40 Glasbeni notes: 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Domači pevci zabavne glasbe: 19.33 Crash; 20.00 Večerni koncert; 20.32 Rock party; 21.00 Večerni sestanek. 10.12 Pogovori s poslušalci. - .. Otroci se poslušajo; 12.45 Ra