** Jx.-y wmm $ ^ Poštnina plačana v gotovini p etn 1* Abb. postale I gruppo ViCDfl. OU lir 1KST, nedelja 14. junija Ob današnjem zasedanju glavnega sveta elegati 22 včlanjenih slo- II venskih organizacij v I-taliji se bodo danes zbrali v Trstu za glavno zasedanje Slovenske kulturno gospodarske zveze. Deseto leto teče, odkar je bila ta manjšinska, organizacija ustanovljena. Združila je razne pomembne slovenske kulturne ustanove, kot so Slovensko gledališče, Glasbena Matica, Narodne in študijske knjižnice, prosvetne organizacije, kot je Prosvetna zveza, strokovne organizacije: Slovensko gospodarsko združenje, Kmečka zveza, lista Primorski dnevnik in Matajur, podporno ustanovo Dijaško Matico s tržaškim in goriškim dijaškim domom ter druge manjše, a kljub temu pomembne organizacije. Namen ustanovitve je bil predvsem želja po strnitvi tistega skupnega duha, ki je preveval vse te organizacije, zato da bi lahko v skupni zvezi prišel do polne veljave in učinka ter da bi združene uspešneje opravljale svoje poslanstvo. Pregled desetletnega dela SK GZ potrjuje utemeljenost tedanjega sklepa. Zveza je že ob ustanovitvi postala pomembna ganizacija slovenske manjšine v Italiji zaradi dejavnosti, ugleda in pomembnosti samih včlanjenih organizacij. Uveljavila se je tudi sama s prisotnostjo ob prilikah, ko je bilo treba izreči zahtevo v prid slovenske manjšine, posredovati za ureditev določenih vprašanj ali izreči protest proti krivicam. Mnogo njenih nesebičnih pobud je uspelo prav zato, ker so izhajale izključno iz želje, doseči nekaj v prid skupnosti in ker je prevzela nase največji del izvršitve materialnega dela teh pobud. Njene članice so sicer ostale popolnoma avtonomne v svojih odločitvah, so pa imele v Zvezi močno oporo pri premagovanju raznih težav in izvrševanju nalog. Prav avtonomija in vključevanje v širšo skupnost je včlanjene organizacije postavilo v ugoden položaj. Po eni strani živijo samostojno življenje, se pravi, imajo vso možnost svobodnega razvijanja iniciative, hkrati jih sili v dejavnost tudi zavest, da bo njihovo delo ocenjevano tudi s strani osrednje organizacije. Slovenska kulturno gospodarska zveza je bila prva manjšinska organizacija, ki je pričela z enotnim delovanjem na vsem ozemlju Italije, kjer prebivajo Slovenci, in združuje organizacije s Tržaškega, iz Goriške in Beneške Slovenije. Tudi njeni članici SPZ in Dijaška Matica sta sledili njenemu vzgledu. To je bilo storjeno zato, da se tudi na zunaj manifestira skupnost problemov celotne slovenske skupnosti v Italiji in se zato lahko učinkoviteje zavzema za poru-šenje pregrad, ki obstajajo zaradi upravnih meja, še bolj pa iz različnega ravnanja do treh skupin Slovencev. Združene organizacije tudi uspešneje pomagajo Slovencem v Benečiji v njihovih velikih in pogumnih naporih za ohranitev slovenske govorice, ki je že stoletja potisnjena zgolj med zakajene, zidove revnih beneških domov. Danes bo SKGZ podala obračun dela od zadnjega zasedanja glavnega sveta, ki je bilo pred dvema letoma. Položaj, ki je v tej dobi nastal, je še bolj potrdil pomembnost in potrebo po taki samostojni manjšinski organizaciji. Prav dejstvo, da ne nastopa na volitvah, a je hkrati neke vrste politična organizacija, ji omogoča večjo svobodo nastopa, ukrepov in posredovanja v prid celotne slovenske skupnosti. Šteje si tudi v dolžnost, da na zasedanju poda sliko položaja, v katerem živi slovenska manjšina v Italiji ter izvaja iz tega zaključke, bodisi v odnosu do vladajočih strank in oblasti, bodisi do tistih strank in volilnih formacij, ki imajo v programu obrambo interesov slovenske manjšine. Ocenjeno bo delo Zveze same in njenih članov, hkrati bodo podane smernice za nadaljnje delo s pozivom na vse pripadnike manjšine, naj ostanejo zvesti in bistveni pripadniki slovenske skupnosti in po svojih močeh pripomorejo, da se s skupnimi napori izbojujejo pravice, ki nam po naravnem pravu in sprejetih obveznostih pripadajo. BORIS RACE Ambicije republikanskega kandidata za predsednika v Zdr. državah Amerike Gol d water ja V ponedeljek, 22. junija, bo poteklo 20 let, odkar je v Rižarni pri Sv. Soboti v Trstu začel delati krematorij, v katerem so skoraj do konca aprila 1945 sežigali antifašistične borce, aktiviste, talce. Žide, Slovence in Italijane iz Trsta, Istre, Slovenskega Primorja m Furlanij"e. V Rižarni, zapuščenem industrijskem obratu, je nemški okupator uredil uničevalno taborišče, da bi strl narodnoosvobodilno borbo. V Rižarni je bilo zaprtih več tisoč ujetnikov, ki so jih tam na zverinski način mučili, ubijali in sežigali, ali pa odposlali v uničevalna taborišča v Nemčiji, od koder so se le redki vrnili. Računajo, da je skozi Rižarno šlo nad 20 tisoč oseb, nekaj tisoč pa jih je v Rižarni zgubilo življenje. Zelo malo je tistih, ki so preživeli grozote v tem taborišču in ki so še živi. — Na dvorišču Rižarne je skromen spomenik žrtvam, sama Rižarna pa je spomenik trpljenja, v katerem se je kalilo bratstvo med Slovenci in Italijani, ki so se skupno borili za ideale svobode in pravice. — Ob tej obletnici se spominjamo žrtev v Rižarni, obenem pa izražamo zahtevo, da se Rižarna proglasi za narodni spomenik, saj je Trst edino mesto v vsej Italiji, ki je imelo svoje uničevalno taborišče. Predsednik vlade Moro je odgovoril v ponedeljek v senatu, i petek pa v poslanski zbornici na resolucijo KPI in na interpelacije in vprašanja desničarskih poslancev in senatorjev v zvezi s pismom, ki ga je zakladni minister Colombo dostavil predsedniku vlade in v katerem mu pojasnjuje svoje stališče o sedanjem stanju gospodarstva in mu priporoča nujne ukrepe za njegovo stabilizacijo. Za odgovor predsednika vlade je vladalo v političnih krogih veliko zanimanje, ker je nemogoče zagovarjati zadržanje zakladnega ministra Colomba v vsej tej «zadevi». Da piše pismo predsedniku vlade, ki je hkrati njegov osebni prijatelj, s katerim se tikata, da bi mu pojasnil svoje stališče o sedanjih perečih vprašanjih italijanskega gospodarstva (stališče, ki ga — mimogrede rečeno — Moro prav dobro pozna), je sicer dopustno, vendarle nekoliko čudno; ne more pa biti dopustno, da poskrbi, da to «zaupno» pismo pride v roke desničarskega lista z namenom, da ga objavi. Prav tako ni dopustno, da ima minister v vladi levega centra drugačno stališče od onega, ki ga ima vlada, oziroma v nasprotju z njenim programom. Ce se ne strinjaš z vladnim programom, potem ti ostane le ena pot: ostavka; če pa si sprejel mesto ministra v tej vladi, kljub temu, da se nisi strinjal z njenim programom, potem pa si to storil le zato, da bi skušal preprečiti uresničenje tega programa. Colombo pa niti ni podal ostavke, niti ni vložil tožbe proti rimskemu dnevniku, kljub temu, da ga je obdolžil, da je potvoril vsebino njegovega pisma. Vodstvo PSI je zahtevalo, naj se ta zadeva razčisti : na sestanku predstavnikov strank vladne koalicije so to sicer «razčistili» tako, da so potrdili veljavnost politike levega centra in vsP programske obveze vlade, vendar pa so to storili v obliki, ki dopušča marsikatero nejasnost in dvoumnost. V svojem odgovoru v parlamentu pa je predsednik vlade Moro branil ministra Colomba in zatrjeval, da njegovo stališče ni 'v nasprotju s programskimi obvezami uladc, odklonil pa je objavo njegovega pisma, češ da gre za dokument zaupnega značaja; iz pisma pa je citiral v glavnem le tiste podatke, ki so znani že iz ministrovih govorov v proračunski komisiji in ne s stališč, ki jih je pojasnjeval na sestankih med vlado in predstavniki sindikatov delavcev in delodajalcev. Ti podatki pa so objektivnega značaja in jih tudi drugi ministri ne morejo zanikati in jih ne zanikajo; vprašanje pa je, kaj Colombo predlaga za preihostitev sedanje težavne gospodarske konjunkture; to je jedro vprašanja, in tu je vladni program zelo jasen in točen: stabilizacija gospodarstva ni ločeno vprašanje, ampak mora biti najtesneje povezana z reformami gospodarske in socialne strukture. V tem je novost politike levega centra, ki opravičuje tudi sodelovanje socialistov v tej vladi; če odpade ta povezava med konjunkturo in reformo strukture, se vrnemo na staro klasično pot premagovanja gospodarske konjunkture, ki prizadene le delavstvo. Predsednik vlade je to tudi odkrito priznal in potrdil, da vlada ne namerava stabilizirati gospodarstva v izključno škodo delavcev, ker ne misli na blokiranje mezd niti ne bo privolila v politiko odpustov; pripomnil pa je, da ima vlada vezane roke, če sindikati ne bi privolili v sodelovanje pri uresničevanju načrtnega gospodarstva, predvsem pa da je potrebno, da sindikati ne zahtevajo v tem letu povišanja ....................i....Mulinili....il....milim.........................................i.................................................................................................n............................................................iiiitilliimm DOLGO BESEDILO SKUPNEGA POROČILA O RAZGOVORIH HRUŠČOV- ULBRICHT mezd, ki bi presegalo 12 do 13 odst., ker bi se sicer gospodarstvo znašlo v hudi krizi. Predsednik vlade je v ostalem potrdil, da bo vlada dosledno uresničila ves svoj program «ob upoštevanju sedanjih težkoč». Ulbricht v Moskvi Erhard v Washington!! Proti koncu prejšnjega tedna si je nenadoma pojavilo v ospredju mednarodnih dogodkov zopet nemško in berlinsko vprašanje. Vendar pa ta nenadnost ni bila prevelika, ker je bil predsednik vzhodnonemške vlade Ulbricht s svojimi sodelavci že več dni na obisku v Sovjetski zvezi in že o četrtek je sovjetska vlada obvestila Pariz, London in Washington, da namerava podpisati z vlado demokratične republike Nemčije obširno pogodbo o prijateljstvu. Pri tem so sovjetski veleposlaniki v teh zahodnih glavnih mestih poudarili, da ne gre za nikakršno mirovno pogodbo med SZ in NDR, o kateri se je prejšnja leta precej govorilo, vedno ko je prihajalo nemško vprašanje na ostrino. Nova pogodba predvideva vojaško, gospodarsko in tehnično sodelovanje, kakršno med SZ in DRN doslej še ni bilo vzpostavljeno z razliko od podobnih pogodb, ki jih je SZ podpisala z drugimi socialističnimi državami. V posebnem členu nove pogodbe je rečeno, da si bosta obe deželi vzajemno pomagali v primeru napada s katere koli strani — v okviru določb varšavskega pakta — ter svoje ukrepe takoj sporočili Varnostnemu svetu s prošnjo, naj intervenira. Pogodba bo veljala 20 let. Verjetno se ni zgodilo prav nič slučajno, da je ravno prejšnji teden odpotoval predsednik zahod-nonemške vlade kancler Erhard na uradni obisk v Washington in da je bilo besedilo moskovske pogodbe objavljeno tik pred njegovim razgovorom s predsednikom Johnsonom. Logično je bilo torej, da sta obravnavala predvsem vsebino te najnovejše sovjetsko-vzhodno-nemške poteze. Toda takoj sta u-goto vila, da je pogodba povsem «notranja zadeva med SZ in Vzhodno Nemčijo», ria v ničemer ne spreminja "pravic in smotrov» Zahodne Nemčije in ZDA, da «ne (Nadaljevanje na 2. strani) DANES Tudi včeraj je bila glavni pred-‘ ---- ’■ ilitič ” met mednarodnih političnih komentarjev prijateljska pogodba med ZSSR in Vzhodno Nemčijo, ki sta jo podpisala v petek Hruščov in Ulbricht v Moskvi. Na Zahodu so ponovili izjave, da pogodba ne spreminja sedanjega stanja v mednarodni politiki in komentatorji poudarjajo, da je bila zlasti reakcija Washingtona in Bonna «nenavadno flegmatična» ter dodajajo, da se kljub temu ne da prikriti dejstvo, da je Sovjetska zveza zajamčila Vzhodni Nemčiji njen obstoj za nadaljnjih dvajset let. _ S svoje strani je Ulbricht ob vrnitvi v Berlin izjavil, da pogodba omogoča «bodočo miroljubno ureditev Evrope in podpis mirovne pogodbe z obema nemškima državama ter normalizacijo položaja v zahodnem Berlinu», dalje, Ho i« nnn-Arlhn i.. .1 « da je pogodba jamstvo, da se «že- Smisel moskovske pogodbe o prijateljstvu: sovjetsko priznanje DRN še za nadaljnjih 201et Ulbricht pa je zlasti poudaril določbo pogodbe, da se zedinjenje obeh Nemčij lahko uresniči samo s pogajanji med njunima vladama ter politično neodvisnost zahodnega Berlina - Erhard pa je ponovil, da pogodba nikakor ne bo vplivala na morebitna pogajanja o nemškem vprašanju - Hruščov odpotuje danes v Kopenhagen MOSKVA, 13. — Po včerajšnjem podpisu pogodbe o prijateljstvu med Sovjetsko zvezo in Demokratično republiko Nemčijo, se je danes zvedelo, da bo Hruščov jutri, v nedeljo, z letalom odpotoval v Kalimngrad, kjer se bo vkrcal na ladjo «Baškirija» ter z njo odplul v Kopenhagen, kamor bo prispel prihodnji torek. Sele danes zjutraj so v zunanjem ministrstvu izročili novi narjem besedilo 28 strani dol gega poročila o razgovorih med Hruščovom In Ulbrich-tom. V poročilu se govori najprej o sklenitvi pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči med ZSSU in DRN ter se poudarja že znano stališče obeh držaz glede nemškega vprašanja: 1. Nadaljevati borbo za sklenitev mirovne pogodbe in sporazum, ki Je bil dosežen včeraj ne spreminja v tem pogledu sovjetskega stali šča in tudi ne zmanjšuje naporov v tej smeri. 2 Berlin je treba smatrati kot politično enoto, ki je ločena od obeh Nemčij in vztrajati je treba, da se reši vprašanje zahodnega dela Berlina na podlagi nevtralizacije, t.j. z umikom zavezniških čet. 3. Nemško vprašanje se lahko reši samo s sporazumom med obema suverenima nemškima državama. 4. Sovjetska zveza bo podpirala Ulbrichtove predloge zveznemu kanclerju Erhardu, med katerimi je tudi predlog, da se v obeh Nem-čijah atomsko orožje ne proizvaja in sploh prepove 5. ZSSR in DRN obsojata re-vanšistično politiko bonske vlade in se upirata ustanovitvi večstranske jedrske sile v okviru NATO, pri čemer so samo protiukrepi le omejeni, ki bi jih ZSSR in DRN, skupaj z drugimi podpisnicami varšavskega pakta sprejele. 6. Skupna odgovornost Anglije, Francije in ZDA glede spoštovanja potsdamskih sporazumov glede Nemčije. 7. Obe državi sU se sporazumeli tudi glede zahteve vključitve obeh Nemčij v OZN; ZSSR bo podpirala Ulbrichtove pobude glede stikov z zahodnoberlinskim senatom. Poročilo govori dalje o številnih skupnih mednarodnopolitičnih izjavah, med katerimi so: 1. Podpora Kubi 2. Solidarnost z narodi, ki se borijo za osvoboditev izpod kolonialnega sistema. 3. Odobritev sovjetske politike glede Alžirije, ZAR in drugih arabskih držav. 4. Obsodba ameriške politike v Laosu, Južnem V.etnamu in Južni Koreji. 5. Obsodba portugalskega kolonializma. 6. Solidarnost s Kitajsko glede njene vključitve v OZN, kar pa ne izključuje obsodbe razkolniške aktivnosti KP Kitajske v okviru mednarodnega komunističnega gibanja. 7. Solidarnost z izjavami, ki so jih leta 1957 in 1960 odobrile komunistične partije, pri čemer oba podpisnika poudarjata, da je njihova mednarodna dolžnost, Doriti se za enotnost mednarodnega komunističnega gibanja in obtožujeta Kitajsko, da vodi nacionalistično in psevdorevolucionamo politiko, da bi ločila ljudstva Azije in Afrike ter Latinske Amerike od drugih socialističnih sil, da nasprotuje leninistični politiki miroljubne koeksistence, kar Je škodljivo za mednarodno komunistično gibanje. dinjenje obeh Nemčij lahko uresniči samo s pomočjo neposrednih pogajanj med njima», in slednjič, da je «politična neodvisnost zahodnega Berlina dokaz pomirjevalnega duha Demokratične republike Nemčije, ki želi rešiti berlinsko vprašanje z vzpostavitvijo zahodnega Berlina kot svobodnega in demilitariziranega mesta». Za Erhardove izjave po petkovem razgovoru z Johnsonom, pa je značilno, da je izredno odločno zanikal možnost njegovega sestanka s Hruščovom, čeprav je komaj pred nekaj dnevi njegov podkancler Mende tak sestanek priporočal. Značilno je tudi, da je Erhard povedal, da bo njegova vlada proučila sedanjo pičlo trgovinsko izmenjavo s Kitajsko, ki «se lahko do določene mere poveča.» Zahodno-berlinski župan Brandt pa je dejal, da pogodba označuje zahodni Berlin kot «politično neodvisno mesto», kar bi utegnilo pomeniti «majhen napredek». V ZDA pa s» včeraj postavili pred sodišče znamenitega črnskega protirasističnega voditelja Martina Luthra Kinga pod obtožbo, da je hotel vstopiti v restavracijo, ki je rezervirana samo za belce. Njega in še 17 drugih protira-sističnih obtožencev so zaprli v zapor, ki je 60 km daleč od mesta, kjer mu sodijo. Hkrati pa je včeraj ponovno napredoval v pri- RnRI«.ni^J|| n.|n««A«. — 1«_t___! -- lil dobivanju glasov zloglasni republikanski reakcionarni senator Barry Goldwater, kateremu se bo vendarle ob Eisenhowerjevi podpori postavil po robu guverner Scranton. Toda vse kaže, da sta se oba prepozno spomnila, ker je že go-tovo, da bo Goldwater prejel prav v kratkem za kandidaturo za. dostno število glasov. Jutri bodo zapustile Alžirijo še zadnje francoske čete, ki so bile tam dolgih 134 let. To se bo zgo-dilo celo eno leto pred datumom, ki ga določajo evianski sporazumi. Po obsodbi na dosmrtno ječo južnoafriškega črnskega voditelja Nelsona Mandele in njegovih sedmih tovarišev, je skupina afriških (Nadaljevanje na 2. straniJ držav sporočila v OZN, da bodo te kazni imele zelo hude posledice za odnose med plemenskimi skupinami v Južni Afriki in dru-god, ker pomenijo izzivanje vseh afriških narodov. PfBnorslcnSnevnik — 2 14. junija 1S64 RAZPRAVA PROTI BIVŠEMU GLAVNEMU TAJNIKU CNEW Prof. Felice Ippolito zavrača vse obdolžitve Na današnjem zaslišanju je pojasnil zadevo o štirih milijonih, ki so «izginili» s tekočega računa in postopek z njegovo odpravnino pri CNEN RIM, 13. — Potem ko je sodni dvor, po poldrugi uri posvetovanja, zavrnil vse ugovore branilcev, je predsednik sodišča začel z zasliševanjem g;avnega obdolženca prof, IpriUta bivšega glavnega tajnika CNEN ( Državnega sveta za ' jedrsko e-nergijo), ki je obdolžen raznih poneverb na škodo države, sam pa da si je neupravičeno prilastil okrog 78 milijonov lir! Hkrati z njim je na zatožni klopi še devet obdolžencev, od katerih se jih je danes javilo sodišču le pet, med temi tudi prof. Girolamo Ippolito, oče glavnega obdolženca. Prof. Ippolito je najprej pripovedoval sodnikom o svoji kar rieri: «Imenovali so me 2* glav-.------------- nega tajnika državnega odbora Plr«na odpravnina postila element za jedrsko raziskovanje leta I v obtožnici. 1952. Ko so to ustanovo razpustili, sem postal glavni tajnik CNEN, ki jo je nadomestil.» Tu je Ippolito pripomnil, da se je prostovoljno javil javnemu tožilstvu prizivnega sodišča, ko se je začela preiskava o upravljanju CNEN, kjer so ga zasliševali štiri dni, ne da bi ga obdolžili kakršnega koli prekrška. Ob tej priliki je izjavil, da je na razpolago sodišču; nenadno pa so ga 3. marca letos priprli. Na vprašanje javnega tožilca, «li je bil univerzitetni profesor je Ippolito to potrdil in dodal, da je bil redni profesor za uporabno geologijo na fakulteti za inženje-rijo na neapeljski univerzi. Na vprašanje, kako .ie leta 1952 prevzel funkcijo tajnika državnega odbora za jedrska raziskovanja, je Ippolito dejal, da se je to zgodilo brez vsakršnega formalnega akta; tudi formalno pa je HI imenovan šele leta 1956. Ker je Ippolito izrazil željo da bi se najprej opravičil, je predsednik sodišča v to orivolil; glede prve_ poneverbe je Ippolito dejal: «Dolžijo me, da sem si prilastli okrog 78 milijonov; med drugim se govori tudi o tekočem računu 28 milijonov, s katerega so izginili štirje dilijoni. To je lahko pojasniti: 3 milijone sem dal «Voce Repubblicana», milijon pa tedniku «Il Punto». Bilo je le.a I960, strašno kritično leto za CNEN. Potrebno je bilo popularizirati v največji meri raziskovalno dejavnost naše ustanove in statut te ustanove dopušča tako propagando Nadalje me obdolžujejo, da sem si prilastil okrog 30 milijonov, kot odpravnino.» Tu je Iopalito po-jjasnil kakšni so bili upravno pravni odnosi med ustanovo in njenimi nameščenci, ki da so mogli vsak čas zahtevati odpravnino. Ippolito je zatrjeval, da te u-stanove ni moč primeri-.rti z drugimi državnimi ustanovami, zaradi njene bistvene tehnične dejavnosti. Ippolito je še poudaril, Ca t ožine Turčijo, da koncentrira svojo vojsko za takojšnjo invazijo Cipra, da je ponovno kršila ciprski zračni prostor in teritorialne vodar da hujska in podpihuje ciprske Turke pri njihovih poskusih za razdelitev otoka, pošilja jim orožje ter ■neredne* vojake, ki napadajo ciprsko redno vojsko. Tudi vprašanje Laosa in Vietnama se prejšnji teden ni premaknilo dalje v smeri konstruktivnega reševanja. Glede Laosa je sicer postalo povsem jasjno, da je poleg Sovjetske zveze in Velike Britanije sedo tudi vlada ZDA pristala na po-j-ski predlog za sklicanje ožje ference, ki naj bi bila nekje na nevtralnih tleh, verjetno v Svici. Tudi o tej zadevi je mnogo rr.e-pravljal ameriški državni podtajnik Bali, najprej z de Gaullom :n Couve de Murvillom v Parizu, liuto pa s Homom in Butlerjem v Londonu. Vendar pa posebnih pobud v tem pogledu njegovi obiski niso rodili. Pač pa je nekaj dni dejanske prekinitve sovražnosti v Dolini vrčev napotilo predsednika koalicijske vlade Suvano Fumo, da je ugotovil, da pravzaprav izvidniški preleti ameriških letal niso več potrebni, še manj pa njihovo spremljanje z reakcijskimi lovci, oboroženimi z majhnimi topovi, ki imajo poleg tega ukaz iz Bele hiše, da lahko na streljanje vojakov Patet Laa odgovarjajo in obstreljujejo postojanke s katerih se nanje strelja. Po tej ugotovitvi je Suvana Fuma zahteval, naj se preletanje prekine pred rokom, za katerega so se zmenili. Predsednikovo sporočilo je kar precej presenetilo ameriškega veleposlanika v Vietnamu in po «posvetovanjii» z njim, je Suvana Fuma izjavil, da nima nič proti preleta-nju ameriških letal z reakcijskimi lovci, tako da se bo preletanje nadaljevalo. To pa pomeni, da bodo vojaki Patet Laa na umeriš’ a letala še nadalje streljali in jih tudi verjetno sestreljevali, kot se je že dvakrat zgodilo. Kakšno je stanje v Južnem Vietnamu, pa je ameriški javnosti najbolje prikazala zelo razširjena ilu strirana revija, ki je objavila barvne fotografije, ki kažejo, ka’:o grozno mučijo vietnamski vojaki vojake Vietkonga, kako izgledajo uničene vasi in trupla gverilcev itd. Hkrati pa je obrambni državni tajnik ZDA McNamtXR* ki je osebno raziskal razmere v Južnem Vietnamu, v amerijSkeiR^par-se je potorio poslabšal, ker južnovietnamska vlada ne nadzoruje več velikega dela svoje države in da se ta del vedno bolj veča. Dejal je, da pre-bivalstvo dezertira iz juŽnoviet-namske vojske ali pa se skriva ter vstopa v vojsko Vietkonga. Po nje-' povem mnenju je slabo tudi dejstvo, da je sedanja vlada, ki fi predseduje Ngujcn Tanti, zelo šib ka. ZDA Ciper Z.irudi Cipra je še pred enim tedni m grozila lurško-grška vojna. Danes pa se j* nevarno ozračje tako omililo, da je vojna, vsaj za sedaj, izključena. V Grčiji pravijo, da je odstranitev neposredne vojne nevarnosti predvsem zasluga odločnega odgovora grške vlade na turške grožnje. No, vsekakor je na pomiritev okrog Cipra vplivalo zlasti posredovanje predsednika Johnsona, ki je poslal v Atene m Ankaro svojega državnega podtajnika Balla, kakor tudi posredovanje generalnega tajnika atlantskegu pakta Stikkerja, ki je prav tako obiskal obe prestolnici. Poleg tega je Johnson povabil predsednika turške vlade Inonuja na razgovor v Washington, medtem ko v Atenah pravijo, da ni izključen bodoči obisk v ZDA tudi predsednika vlade Papandreuja. Oba sta mnenja, da je stanje še vedno nevarno. Zato pa ta pomiritev v resnici ni taka, da je svetovno javno mnenje ne bi moralo spremljati tudi v bodoče z veliko pozornostjo. Dodati je treba namreč, da je sovjetski veleposlanik na Cipru prejšnji teden izjavil, da Sovjetska zveza •razpolagu z za Javnost v ZDA je bila ves prejšnji teden pod vplivom nadaljnjega napredovanja reakcionarnega republikanskega senatorju Goldwaterja na vseh konvencijah za republikanske kandidate na predsedniških volitvah, ki bodo v le tošnjem novembru. Ko so ugotovili, da mu manjka dejansko samo Še 120 glasov, ki mu jih ne bo težko pridobiti, so vsi njegovi tekmeci, od Rockefellerja do N Deana in Scrantona, umaknili in se hkrati odrekli enotni akciji, da bi mu kandidaturo preprečili. Sele konec tedna se je Scranton. republikanski guverner Pennsylvania, premislil in izjavil, da namerava kandidirati za predsednika, ker se je prepričal, da bi Goldwater ««• ničil sleherno upanje na republikansko zmago». Po njegovem mnenju je namreč več kot polovica delegatov v San Franciscu šc «nevezana» ter bi bilo zaradi tena absurdno, če bi se kandidaturi odrekel. Premislil se ie tudi Rockefeller in dejal, da se bo tudi na pojavil kot kandidat svoje stranke v primeru, če ho to zahteval boj proti nazadnjaškemu Goldtva-terju. Ameriški senat je izglasoval prejšnji teden sklep, naj se razprava o zakonu za državljanske pravice, hi je eden najvažnejših in najbolj potrebnih zakonov v sodobni Ameriki, zaključil. Glasnga-nje je pokazalo, da bo čez kakih štirinajst dni tudi zakon sam fr-plasovan z več kot potrebno večino, čeprav je opozicija predložila čez 900 spreminjevalnih predlogov, Predsednik Johnson ga bo predvidoma podpisal na svečan način 14. julija za praznik ameriške neodvisnosti. Na Floridi pa so se nadaljevali rasistični izgredi Tudi tokrat F policiia prizanašala belim rasistom in celo zaprla najvidnejšega ameriškega črnskega voditelja proti rasni diskriminaciji Martin« L’1' tbern Kinga in njegovih šest tovarišev. Pogajanja Drndic-Sehnitter ZAGREB, 13. — Načelnik uprave za zahodno Evropo v državnem t*l-nižtvu za zunanje zadeve Ljubo Drndič in veleposlanik v ministrstvu za zunanje zadeve Zahodne Nemčije Oskar Schnltter sta 12. in 1«-junija nadaljevala v Zagrebu že večkrat prekinjene razgovore o odprtih vprašanjih Jugoslavije in Zahodne Nemčije. Tonrat sta proučila možnosti nadaljevanja gospodarskih pogajanj med vladnima delegacija-ne Neme*- ma Jugoslavije in Zahodne Nem je, ki naj bi se v kratkem pričete-Z nemške strani sc se razgovoroy udeležili poleg Schnitterja zastopniki zveznega ministrstva za gospodarstvo, kmetijstvo in finance* z Jugoslovanske strani pa zastopniki Z° dostnimi vojaškimi sredstvi, da bt i zunanjo trgovino in Jugoslovansk' preprečila kakršno koli izkrennie I narodne banke. P rim òr sTcT nevni Itr OceMkd REDAR IM AT H ft& ftfegovet» ùlitoiu Oprezno je zaprl za seboj težke lesene duri, skrbno pazeč, da ne bi povzročil najmanjšega ropota, nato je zavrtelj ključ v vratih. Navajen gibanja v mraku je brez šuma zdrsnil skozi temno predsobo na majhno dvorišče. Vroče popoldansko sonce je pripekalo na skromen dvor. V prvem hipu ga je svetloba oslepila. S privajenim, skoraj avtomatskim gibom je sunil roko v hlačni žep in izvlekel revolver. Ženska je sedela v kuhinji na nizkem stolčku in nekaj mešala v loncu na ognjišču. Vzela je ko-iček jedi, da bi jo pokusila in ta košček je držala s prsti. Pogledala je predse. Hotela je zakričati — glas ji je zamrl v grlu. Prav pred obrazom je zagledala revolversko cev. Oči so ji nemirno vztrepetale. Komaj opazen, okruten nasmeh se je pokazal moškemu na ozkih ustnicah. — Prestrašena je, — je pomislil. Bil je zadovoljen z vtisom, ki ga je povzročil. Pogled njegovih velikih črnih oči je držal žensko kot v kleščah. Hkrati pa je on še na hitro pogledal vse, kar je stalo naokrog. Ozke stopnice so vodile z dvorišča na podstrešje; sosednje hiše niso bile visoke — od tod ga nihče ni mogel opaziti. Tamle bi morala biti dnevna soba, poleg nje spalnica. Mož je najbrž pred kratkim odšel zdoma, torej je popolnoma sama. Olajšano „e je oddahnil. Malo je sklonil glavo in se spet zazrl vanjo. Ni bila preveč visoka, imela pa je lepo oblikovano postavo. Njena ušesa so bila majhna in mična, spominjala so ga na morske školjke, lista so ji drgetala, nemoč je dajala njenim očem čuden, zamišljen izraz. — Popolnoma brez moči je, — je pomislil. Medtem ko ga je ogledovala, je razmišljala, kakšen čudežen do- m ii* \ WW mm i*' •• L' ■ !§MPf Kristama vaza daril« «Primorskega dnevnika» za najboljšo popevko na letošnjem festivalu >dek hi jo mogel 5e rešiti. Cula je vzburljivo bližino tega vi-ikega meža z revolverjem v iki. — Ne, — je zaključila, — česar si ne bom izmislila, kar mi pomagalo. Predvsem pa se oram obvladati. «Samo brez vika,» je dejal. Nje-(v tihi, zapovedujoči glas jo je trenutek zmrazil. Počasi se je čenjala osveščati, grlo ji je užil suh, nervozen kašelj. «Denar in druge vrednosti!» je cazal, ne da bi se premaknil n še vedno zviška gledal nanjo. Vstala je in krenila proti so-Sel je za njo. Vstopila sta v men, hladen prostor. Ni je pu-al iz oči. Čeprav se je silil u-leriti svojo pazljivost le na cilj, ga je pripeljal v to hišo, je «darle moral gledati njene Togline mirne nežne gibe in s lik njenega telesa se mu je nehno vrtel v mislih. - Priliko imam, — je pomislil, samotna, mlada ženska, postav-i in lepa! — Prisilil se je, da odgnal tako željo. — Niti tre-itka slabosti, biti moram zbran! Soba je bila skoraj prenapol-ena s pohištvom. Zenska se je tonila nad omarico v kotu. Nje-va opreznost ni popustila, vse-ozi jo je držal v dosegu svo-ga revolverja. Pri odpiranju ikega predala je ženska stresla glavo in temni kodri las, *i l je imela zvezane v mehak zel na vratu, so se ji razsuli po po oblikovanih ramenih in ji dii skoraj do pasu. [zvlekla je debel šop bankov-v, par uhanov, zapestnice, princ. Obrnila se je k njemu, •čudil se je: na njenem po-lgovatem temnem obrazu ni lo več prejšnjega izraza smrt-ga strahu, bil je le še žalo--n, pravzaprav obupan. Oči ro ji razširile in se ji še bolj escale. Tudi jokala ni več, Ubogala je na njegov pogled in začela spuščati dragocenosti na mizo. Nato je naglo stopila k njemu in se zazrla v njegove oči. «Vzemi me s seboj!» je tiho poprosila. V njenem glasu je začutil veliko odločitev. Videti je bilo, da se je imela za zelo sposobno. Sam pri sebi se je zasmejal. Saj ga ona vendar sploh ne pozna. On nikakor ni novinec in ga ni mogoče provariti. Take osebice so mu dobro znane! Nič ni odgovoril. Namesto tega je ukazal: «Toaletna mizica!» Ni spustila oči z njegovega obraza, njen pogled je bil jasen in skoraj nežen. «Toaletna mizica!» je jezno ponovil in z revolverjem pokazal nanjo. Ko se je obrnila proti mizici, je mislila; — Nemiren je, to je dober znak, — Ubogljivo, s komaj zaznavnim nasmeškom je zaporedoma izvlačila predale mizice. Grabila je denar in dragocenosti ter jih polagala na bližnjo mizo. Opazil je, da ni bila več nemirna. Nasprotno, vse, karkoli je počela, se je trudila, da bi naredila točno in skoraj z veseljem. No, sedaj mu je pa skuhala zares popolno presenečenje: Ko je ogledoval svetilko na toaletni mizici, je ženska nenadoma segla za njen podstavek, potegnila majhen skriven predalnik, ga odprla in izvlekla debel sveženj bankovcev po sto rupij. — Kaj naj pa to pomeni? — se je začudil sam pri sebi. Že dalj časa je opazoval njeno hišo, njenega moža. Suh, od nje precej starejši moški, bolnega videza. Nezanimiv. — Morda se pa vendar skriva za tem kakšna zvijača! — si je mislil. Ne, ne bo se pustil presenetiti. Saj vendar ve, kaj mu je storiti, ko bo vse pobral; zveže jo, ji zamaši usta in odide. Instinktivno je pogledal na uro. Pomiril se je. Njen mož se vrne šele čez tri ure. m Ptf ' , i’mìm Orkester Miramar, ki ima velik delež za lep uspeh II. revije slovenskih popevk , Q ............"H"1"...........................................................................................-............................!..Hlinim......................... Zbrano delo Srečka Kosovela (Še enkrat: I. knjiga) Že kmalu po osvoboditvi je Državna založba Slovenije zasnovala svojo monumentalno knjižno zbirko zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, ki je kljub vsem oviram in zamudam vendarle dosegla že čez sedemdeset zvezkov. In kot prva knjiga te zbirke je v jeseni 1946 izšla prva knjiga zbranega dela Srečka Kosovela. Od takrat je minilo skoraj osemnajst let, vendar smo vsa ta leta zaman pričakovali obljubljeno drugo knjigo zbranega dela Srečka Kosovela. Zdaj pa smo v počastitev šestdesetletnice rojstva velikega pesnika znova dobili prvo knjigo Kosovelovega zbranega dela, z obljubo, da v doglednem času dobimo še drugo knjigo in tako kompletno izdajo njegovega dela. Seveda je tudi sedanja knjiga izšla v zbirki zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, v standardni, preprosti, resni a okusni opremi, vezana v celo platno, na finem papirju in v redakciji istega urednika, profesorja Antona Ocvirka ZADNJA ŠTEVILKA JUBILEJNEGA LETNIKA «GALEBA» Vzoren, priljubljen mladinski list «Pridi!» je nestrpno rekla. «Pridi!» Kakor bi se podvrgel njeni volji, je šel za njo v sosednjo sobo — bila je spalnica. Bilo je poletje, onadva sta najbrž spala na ravni strehi, kljub temu pa je bila široka postelja odgrnjena. pomislil je na njenega moža. Revež! Stari osel. Nemogoče, da bi bila vanj zaljubljena. Preiskala je vse kote, vsak predalnik m od vsepovsod izvlačila bankovce, droben nakit vse, karkoli je imelo kakšno vrednost. Mrzlično je hitela; njena odločnost, da oskube stanovanje, ni bila nič manjša od njegove. — Kot bi bila moja sodelavka, — mu je šinilo v glavo. Bilo je že kar zabavno! Spet se mu je približala in se ga dotaknila. Spet so njene oči iskale njegov pogled. «Vzemi me s seboj,» je ponovila. - Jaz! — je ironično pomislil, jaz, izmeček človeške družbe, nebeški ptič, osamljen vlomilec! Moja narava potrebuje ženske drugačnega kova. Kar pozabi name, moja mala! — Toda ona je gledala naravnost v njegove oči. — Vroča si, mala moja! In najbrž zelo strastna; mogoče da res misliš tako kot govoriš. Toda to je vse! Konec s tem! — v mislih se je pogovarjal z njo in ni odmaknil pogleda. Pravila njegovega posla so ga prepričevala, da dela prav. — Nobenih neumnosti z ženskami med delom! — je spet poudaril sam pri sebi. Toda njen pogled je božal njegova široka ramena, njegov silni, skoraj bikovski vrat. Te hrepeneče, pronicljive oči so ga zmedle. — Ne, — se je odločil. — Ne bom se spustil v to skušnjavo. Pohiteti z delom in pobrisati, dokler je še čas! Polnil je svojo vrečo. Ona mu je molče pomagala. Nazadnje, kakor da bi ne mogla več prenašati molka, je začela bruhati iz sebe nepovezane besede. Mož jo je poročil proti njeni volji. Je bogat, toda vedno jo opozarja na svoje bogastvo. Pet let je živela z njim! Otrok nimata. Zelo je osamljena! Mož ve, da je zanjo prestar, vseskozi jo sumniči, je surov in podel. Raztrgala si je obleko na prsih. «Poglej,» je rekla, «tule me je udaril!» Ni mu bilo mar kaj je govorila, gledal je le jedre, lepe prsi. Začutil je mršavico po vsem telesu, toda še vedno se je obvladoval. Pustil jo je govoriti. / Ihtenje, ki je stresalo njeno telo, in solze, ki so ji lile iz oči, so ga pretresli.,. Bil je res ču-den tip. Mogel se je naslajati nad prestrašenostjo ljudi, nad bole- vreden ljubezni otrok in vzgojiteljev (Nadaljevanje na S. itrani) Pred nami je osma in zadnja številka X. letnika tržaškega mladinskega lista «Galeb». S to jubilejno številko je «Galeb» dopolnil 10 let svojega rednega izhajanja od tistega leta 1954, ko mu je pokojna pisateljica in učiteljica Mara Samsa vdahnila življenje in mu sprostila krila, da je zajadral visoko pod sinje tržaško nebo in se potem vsak mesec vračal k svojim mladim prijateljem na kratek, a zato toliko bolj prijeten obisk. To naše poročilo o jubilejni številki in ob njej bi lahko nadaljevali v takem liričnem slogu, saj je vsak resnični mladinski list kot neposredni izraz otroške duševnosti ena sama lirika mladostne iskrenosti, en sam spev otroškega pogleda na življenje, na svet, ki nas obdaja, na stvari, ki se dogajajo. Vse to se v otroški duševnosti poenostavi in postane često Skozi otroške oči in otroški razum Celo jasnejše in razumljivejše kot pa ob kakšni izumetničeni razlagi. «Galebu» in njegovim urednikom, posebno pa sedanjemu u-redniku Milanu Jerebu, je trefia priznati, da urejuje list z velikim in izbrušenim posluhom za otroško duševnost in da je kljub težavam, ki spremljajo vsako podobno delovanje pri nas, naredil iz «Galeba» vzoren mladinski list, ki se je priljubil mladini, kar dokazuje njegova razširjenost med njo, ki pa je deležen laskavih priznanj tudi vseh tistih, ki se ukvarjajo z vzgojo mladine, to je vzgojiteljskega in pedagoškega šolskega osebja ter staršev, še prav posebno pa se je «Galeb» na moč približal temu, kar bi lahko označili kot idealno za vsak mladinski list, prav s svojo jubilejno številko, katero so z eno samo izjemo v celoti napisali in ilustrirali njegovi mladi čitatelji sami. Prav s to številko je «Galeb» namreč pokazal, da ni samo list za mladino, temveč resnično list mladine. Iz kazala je razvidno, da so prispevke v to številko prispevali učenci skoraj vseh šol na Tržaškem Posebno so se izkazali učenci šole v Barkovljah, ki so poslali kar 7 prispevkov. Prav toliko jih imajo objavljenih tudi učenci osnovnih šol na Opčinah in pri Sv. Ivanu, pri čemer so se openski učenci postavili tudi s kar 13 ilustracijami. Po enega ali več sestavkov so prispevali učenci šol v Bazovici, Ce-rovljah, Devinu, pri Domju, v Gabrovcu, Gropadi, na Katinari, v Mačkovljah, Mavhinjab, Nabrežini, na Pesku, Proseku, Re-pentabru, v Rojanu, Sesljanu, Slivnem, pri Sv. Ani, Sv. Barbari, v Ul. sv. Frančiška, pri Sv. Jakobu, v šempolaju, Trebčah in Zgoniku. Odrezali so se tudi dijaki nekaterih nižjih srednjih šol in med njimi predvsem dijaki nižje srednje šole pri Sv. Jakobu, ki so prispevali kar 8 sestavkov. Ostale prispevke so poslali dijaki iz Nabrežine, z Opčin, Proseka, od Sv. Ivana, z znanstvenega liceja in nižje gimnazije v Gorici. Redke so torej šole, ki niso zastopane in žal je med njimi največ gori-ških, To si je sicer mogoče razlagati s tem, da se je «Galeb» šele v zadnjem letu začel bolj sistematično širiti na Goriškem, vendar pa se bo moralo uredništvo lista, predvsem pa tudi učiteljstvo na Goriškem, v bodoče bolj zavzeti tako za širjenje lista, kot za sodelovanje otrok pri njem. Jubilejna številka «Galeba», za katero je osnutek za naslovno stran napravila dijakinja I. razr. Vso povečano jubilejno številko so s svojimi pisanimi in slikanimi prispevki izpolnili otroci slovenskih šol sami Franko Peric, II- razr. Iz obilice ilustracij, ki so jih dijaki sami napravili za jubilejno številko «Galeba», objavljamo tukaj dve, ne da bi hoteli s tem dajati prav tema dvema prednost pred ostalimi. nižje srednje šole na Opčinah Marina Babič, je — kot je zapisalo uredništvo — na prvi notranji strani, posvečena ustanoviteljici in prvi , urednici lista Mari Samsovi. S tem se je uredništvo na najlepši način oddolžilo spominu te velike prijateljice naših šolskih otrok, katerim je posvetila toliko svojih pedagoških sposobnosti in toliko svoje ljubezni, oddolžilo pa se je tudi spominu žene, ki se je v najtežjih trenutkih našega narodnega življenja z vsem srcem postavila na stran ljudstva v njegovi borbi za svobodo. Pokojna Mara je bila utelešenje dobrote in idealizma, v katerem je tudi prezgqdaj izgorelo njeno življenje, ki bi nam lahko še toliko dalo lepega in koristnega. Prvi prispevek — in edini, ki ni izpod peresa otrok samih — je spominski zapis znanega slovenskega mladinskega pisatelja Josipa Ribičiča o gostovanju «Tržaških palčkov» v Ljubljani v maju leta 1917. Napisan je preprosto in prisrčno in bo prav gotovo marsikomu iz starejše generacije obudil spomine na bujna leta slovenskega gledališkega življenja v Trstu pred prvo svetovno vojno. Sledi posvetilo «Galebu» — pesmica Vojka Lovrihe, nato pa vrsta opisov naših vasi, ki so zbrani v poglavju «Po naših krajih». Mladi avtorji nas često s kar presenetljivim darom opazovanja in še bolj presenetljivim poznavanjem nekaterih zgodovinskih in sedanjih podatkov, predvsem pa z iskreno preprostostjo ter lepim ta skrbnim jezikom, vodijo od vasi do vasi: od Sv. Ivana (Nadja Lozej) z lepim zapisom starih svetoivan-skih šeg in navad, preko Dom-ja (Nadja Berdon), Barkovelj (Lavra Pertot), Cerovelj (Nadja Legiša), Sempolaja (Boris Sardoč, Neva Zidarič, David Paulina, Miloš Rebula), Trebč (Zof» ka Ferluga), Gropade (Irene Gojča), Peska (Anamarija U-mek), Drage (Alida Gropajc), Gročane (Nada Grahonja), Bazovice (Dora Žagar), Kontovela (Tatjana Prašelj), Repentabra in okolice (Marko Lupine), Mačko-velj (Boris Tul), Stare mitnice (Julka Bezjak), Korošcev (Vili Cač), Gradišča (Remigij Eler), Slivna (Ivan Marušič), Padrič (Oskar Grgič), Skednja (Magda Štoka) do sprehoda po Krasu, ki ga je tako lepo in s tolikšno ljubeznijo do domače zemlje opisala Majda Cibic. Mislim, da so ti opisi in spremne ilustracije (prispevali so jih Bruna Manin, Boris Rebula, Nadja Legiša, Zorka Ferluga, Nevenka Doljak, Anamarija Umek, Nada Grahonja, Dora Žagar, A-leš Lupine, Boris Tul, Sonja Komar, Franko Kanzian in Magda Rebula) tako lepi, da bi marsi- kateri med njimi zaslužil mesto v kakšni osnovnošolski čitanki, v katerih je sploh premalo primernega gradiva o naših krajih in ljudeh. Naslednja skupina prispevkov je zbrana pod poglavjem «Zi-vkli — naše prijateljice». Učenci osnovne šole v Šempolaju (Edi Kante, Olga Gulič, Nadja Trampuž, Jordan Kosmina, Franko Peric, Neva Adamič, Vijolica Fi-notto, Nadja Doljak) so skupno avtorji spisa «Naše živalice» (s čednimi'ilustracijami Franka Pe- rica, Jordana Kosmine in Neve Adamič), Majda Artač je napisala pesmico «Čebelica vabi», Aleš Lupine «Poslušal sem ptičje petje», Marica Sardoč «Naši psički», Nada Gerželj -Moja kokoška), Paimira Puntar «Dobila sem mucko», Gabrijela Bevilacqua «Kiti in Pavelček», Nadja Babič «Moja Bela», Tanja Rebula «Psi v naši okolici», Sergij Colja «Naša muca» in Miran Kabalin «Pes moje babice». Humoristično vinjeto «Mihec in Jakec se kregata» je narisal Ro- bert Gantar. Naslednje poglavje «Sola in dom» združuje več vsebinsko manj enotnih prispevkov, ki so jih prispevali: Eneo Carli ilustracijo «Moji sošolci», Milena Padovan «Življenje v našem razredu», Mara Žerjal pesmico «V razredu» in ilustracijo, Neva Umek «Ob ognjišču», Livij Pertot «Šolsko sodišče», Grozdana Milič «Žalostna obletnica» v spomin na tragično smrt mladega učitelja Julijana Colauttija, Darko Grgič linorez «Študent», Igor Strnad «Razpoloženje ob zaključku II. tromesečja», Ivan Sirca pesmico «Zaspani študent», Tamara Baldassi «Rodil se je bratec» in ilustracijo, Aleksej Kalc «Moja babica», Marija Besednjak «Mama mi pripoveduje», Lučana Bembič «Moj dom», Igor Se-gulin pesmico «Sanje», Aleksej Harej «Moja babica» in Alenka Starc linorez «Grad Miramar». Sledi poglavje «Pravljice in pripovedke» z vrsto prispevkov, v katerih mladi avtorji često posegajo po zgodbah in prigodah iz starih let v naših krajih, v drugih pa zopet z bujno fantazijo opisujejo aktualne zgodbe in pripovedke. Ingrid Kalan (z ilustracijo Iva Petkovška) opisuje, zakaj ima hrast krive veje, Marina Gabrovec objavlja «Legendo o okamenelem tesarju», Vera Caharija spis in ilustracijo o «Pravljici o morski zvezdi», Patricija Don «Lisica in jež», Gracijela Terčon «Zakleti grad», Nadja Cuk «Volk in medved», Alenka Legiša (z linorezom Ser- Jože Koren (Nadaljevanje na 5. ««rani) Suzana Gherlani, II. razr. osn. šole na Katinari muniiiiiliiiiniimummmiimiiilii...im..............i................................... V ZBIRKI '100 ROMANOV» h 5500 lir deset lepili knjig Cankrajeva založba §e je odločila za zelo koristen in hvalevreden posel, ko je sklenila izdajati knjižno zbirko, v kateri bodo izšli najlepši romani svetovne književnosti. Ne gre zgolj za romane, ki bi se šele prvič pojavili v slovenščini, pač pa za romane, ki so si po svetu in pri slovenskih bralcih utrdili sloves in jih novi rodovi kar naprej zahtevajo v novih izdajah. To so romani, ki jih je literarno zgodovinska veda in kritika uvrstila med temelje svetovne književnosti, med najvišje, mojstrske u-spehe človeške ustvarjalnosti, romani, ki so postali last vsega človeštva. Končno so to romani, ki predstavljajo osnovo za vsakega kolikor toliko literarno izobraženega človeka; spadajo torej v knjižnico vsakega intelektualca. Cankarjeva založba je dala zbirki naslov «100 romanov», kolikor jih namreč misli izdati, in sicer po deset na leto. V desetih letih bodo imeli naročniki v svoji knjižnici zbrane najdra-gocenejše umetnine svetovne književnosti. Zelo pomembna in za noroč-bo vabljiva Je cena, saj bo naročnik prejel za 5500 lir kar 10 knjig na leto. (Naročila sprejema Tržaška knjigarna.) Medtem ko na zbirko že sedaj opozarjamo, bomo v prihodnjih dneh navedli seznam romanov prvih letnikov. Uredništvo zbirke je prevzel univ. prof. dr. Anton Ocvirk, ki je kot odličen poznavalec svetovne književnosti prav gotovo največje jamstvo za dober, res tehten izbor. Vsa dela bodo izšla v dobrih prevodih naših priznanih prevajalcev, starejši prevodi bodo pregledani, popravljeni in usklajeni s sodobnim pravopisom. Da bodo res kvalitetni, jamči že utrjeni ugled Cankarjeve založbe. Vsak roman bo imel izčrpno, pregledno napisano uvodno štu- dijo o pisatelju in njegovem delu. Študije bodo prispevali naši ugledni kritiki in slovstveni zgodovinarji: Josip Vidmar, dr. Anton Ocvirk, dr. Bratko Kreft, dr. Vladimir Kralj, dr. Dušan Pirjevec, Rapa Suklje, Janko Kos idr. Te študije bodo bralcu pomagale, da bo lahko pravilno vrednotil pisatelja in njegovo delo ter razumel čas, v katerem je nastalo. Zlasti bodo v pomoč dijakom, Študentom in sploh mladini pri študiju svetovne književnosti in seznanjanju s pisatelji. Kljub nizki ceni bodo knjige zbirke «100 romanov» tiskane na solidnem papirju, vezane v karton, ki bo prevlečen z zaščitno plastjo iz polivinila oz. lakiran. Vezava bo okusna, naslovna stran ovitka zmeraj opremljena z večbarvno podobo. Za opremo bodo oskrbeli naši najbjoljši o-premljevalci. Vse knjige bodo oštevilčene na hrbtu, tako da bo vrtsni red romanov v zbirki. Morda se bo kdo čudil, zakaj je ponovno izšla prva knjiga Kosovelovega dela, ne pa tako dolgo napovedovana prva. Ponoven izid prve knjige je narekovalo dejstvo, da je prva izdala že zdavnaj razprodana, predvsem pa to, da je bilo šele v zadnjem času, vsekakor pa po izidu prve knjige neposredno po vojni, odkrito novo gradivo, predvsem pisma, s katerimi bo mogoče izdati celotno Kosovelovo delo .in podati zaokroženo podobo tega velikega pesnika pri-mirske zemlje. Sicer pa poglejmo, kaj pravi urednik sam v svoji uvodni besedi h knjigi. «Pesniško delo Srečka Kosovela še do danes ni izšlo v celoti, prav tako še niso bili zbrani drugi njegovi spisi, ki so vredni, da jih vključimo v našo edicijo, in so obtičali v revijah in časnikih ali pa se ohranili v njegovi zapuščini. Naša izdaja hoče zajeti vse in razporedit! gradivo tako, kakor to ustreza naravi in bistvu Kosovelove o-sebnosti. Najprej pride na vrsto njegova poezija v verzih, saj obsega skoraj dve tretjini vsega, kar je ustvaril, in je zanj tudi najbolj značilna; zatem pesmi v prozi, eseji, članki, študije in naposled pisma. Naša zamisel, ki je bila v načrtu že leta 1946, ko je izšel prvi zvezek Zbranega dela, prihaja do svoje uresničitve šele v času, ko praznujemo šestdeseto obletnico pesnikovega rojstva. Tega so bile krive različne ovire, v največji meri dolgotrajno in mučno iskanje korespondence. Izdati celotno koso-velovo delo brez pisem, ki razjasnjujejo, kot se je izkazalo, mnoge poteze njegovega telesnega in duševnega obraza in osvetljujejo marsikaj tudi v njegovi poeziji, bi pomenilo poslati v svet torzo. Temu ne kaže oporekati. Kako težko pa je bilo priti do pisem, nam najlepše priča dejstvo, da je prejel urednik nekaj na moč pomembnih pisem šele v zadnjih letih. Če bi hotel podati zapis datumov, ki so zvezani z odkrivanjem korespondence, bi se nam pokazala zanimiva in presenetljiva slika. Pripomniti velja, da imamo opraviti s pesnikom, ki je umrl mlad da lepo število njegovih sodobnikov še živi in da se nekateri iz različnih razlogov niso mogli odločiti, da bi prišla njegova pisma v javnost. Spričo tega je dobil urednik od leta 1946 do 1952 v objavo le majhen kupček Kosovelovih pisem, izvečine takšnih, ki jih je pisal svojim šolskim tovarišem in literarnim prijateljem; vse drugo mu je bilo nedostopno. Šele od tega datuma dalje so se stvari začele obračati na bolje in pisma polagoma dotekati, med njimi celo takšna, ki jih urednik sprva sploh ni imel v evidenci. Zadnja pa je dobil šele po letu 1960. S tem seveda še ni rečeno, da je zasledil vsa, to še tem manj, ker mnogi korespondenti še niso dokončno dognani. Kljub temu pa ne kaže več odlašati, saj bodo že ta pisma, kolikor jih bo prišlo v drugo knjigo, dovolj zgovorna in tehtna.» Ce si po tem pojasnilu k drugi izdaji prve knjige Kosovelovega zbranega dela ogledamo samo knjigo, vidimo, da prinaša ta na štiristodvanajstih straneh same pesmi, razdeljene na štiri cikle. Za tistega, ki pozna samo prvi izdaji Kosovelovih pesmi, ki sta izšli pred vojno, predstavlja ta izredno bogata pesniška žetev tako mlado umrlega pesnika pravo presenečenje. Na videz pa je sicer ta, sedanja izdaja, tudi precej podobna prvi izdaji iz leta 1946. Šele podrobnejši pregled pokaže, da se od prve tudi nekoliko razlikuje. Seveda je tudi sedanja izdaja urejena po istih načelih, ki jih je urednik uveljavil ob prvi izdaji, ko je moral sam sestaviti celoto iz tiskanih in rokopisnih virov. Ze prva izdaja je zaobjela vse plati Kosovelove lirike in mimo do takrat znanih pesmi objavila še nad sto petdeset novih, zajetih iz pesnikove rokopisne o-staline. Toda tudi izdaja iz leta 1946 ni bila popolna. Natančne raziskave so odkrile med rokopisnim gradivom še okoli sto sedemdeset pesmi, izvečine konstrukcij, vendar tako dognanih v tem načinu pesniškega izražanja, da jih je bilo treba uvrstiti v novo izdajo. Ker jih ni bilo mogoče vključiti v prvo knjigo, deloma zato, ker tvorijo celoto zase, deloma pa zato, ker bi z njimi knjigo preveč razširili, bodo dobile svoje mesto v drugi knjigi. Urednik je izločil še nekaj pesmi, ki bodo našle mesto v drugi knjigi, uvrstil pa je v prvo knjigo kopico novih pesmi, ki pa so v skladu s stilno naravo prve knjige in ki doslej v glavnem niso bile objavljene. S tem je urednik svojo izdajo še bolj dogradil in stilno ubral. Seveda ima tudi nova izdaja bistveno razširjeno urednikovo uvodno besedo, tako k izdaji sami, kot k prvi knjigi. Bistveno pa so razširjene tudi urednikove opombe k posameznim pesmim Povečanje urednikovega deleža pri knjigi kaže že dejstvo, da je bilo pri prvi izdaji leta 1946 vsega skupaj 37 strani urednikovih opomb, da pa jih sedanja obsega že 90 strani. Nova izdaja Kosovelovega dela, taka kot se nam kaže v drugi izdaji, je obširna, lepa in bogata knjiga, ki nam daje celoten Kosovelov pesniški opus. Ob njej si želimo samo še čimprejšnjo izdajo druge knjige, da bo tako dostopno vse Kosovelovo delo in podana njegova celotna P”“‘- Sl. Ru. PffinorsTcTIneviilfc — 4 14. junija 1964 Večidel se nedolžnost Izkaže ^ le če najdejo pravega krivca Arhitekt na poslovnem potovanju, osumljen umora svoje žene - Tudi vlomilec ni ubil nesrečne žene - Pes, ki je zastrupil svojega gospodarja in sebe - Likalnik gospe Russelove je zdrknil skozi okno v tretjem nadstropju in ubil zidarja Prikupna ameriška igralka Shirley Mac Paine, ki je znana in priljubljena zaradi svojih komičnih vlog, počiva med dvema prizoroma novega filma, v katerem nastopa V kriminalnih romanih so popisani številni primeri zločinov, v katerih se zgodba nadvse čudno zapleta in se nazadnje vse razreši tako, da najdejo pravega storilca in ga kaznujejo kot je zaslužil. Toda v življenju je včasih moč slediti še daleč bolj zapletenim zgodbam, ko izkušeni kriminalci ne morejo najti pravega krivca, ali pa na podlagi raznih in navideznih dokazov, osumijo in obtožijo docela nedolžne o-sebe. Lahko si predstavljamo občutke nekoga, ki je obtožen za kak umor, a ne more dokazati, da tistega zločina ni storil. Nekega jutra so našli ženo arhitekta Henryja Litsa mrtvo v njeni sobi. Ležala je na podu in na zatilniku je imela globoko in široko zevajočo rano, verjetno zaradi udarca z bronastim kipom, ki je ležal poleg ženinega trupla. Že kar prve informacije, ki jih je policijskim agentom dala služkinja, so jasno in nedvoumno kazali na to, da je storilec pokojničin mož. Policijski častnik je takole rekonstruiral potek dogodkov : Arhitekt Lits se je prejšnji ve-več okoli desetih vrnil domov, in je poldrugo uro pozneje zopet odšel zdoma, kar ni do takrat nikoli storil. Iz nekih pisem, ki jih je našel v miznici, je bilo razvidno, da je imel ljubezensko razmerje z neko žensko, ki ga je v več pismih silila, naj vendar uredi zadevo s svojo ženo, naj jo pregovori, da bi pristala na ločitev, da bi se potem mogla onadva poročiti. Častnik je torej sklepal, da je arhitekt tisti večer prišel domov, da bi o tem govoril s svojo ženo. Pri tem pa je, po detektivovem mnenju, prišlo med njima do prepira in v jezi je Lits svojo ženo uda- ril s kipom po glavi, pobral ves denar in dragocenosti ter izginil iz hiše. Ta zločin je bil za policijo že docela razjasnjen in ni bilo potrebno nič drugega kot prijeti pobeglega arhitekta. In vse bi šlo kot so si zamislili na policiji, če ne bi, medtem ko so vsepovsod iskali morilca, zasačili nekega sumljivega tipa, ko je skušal prodati nekaj dragocenosti, za katere se je izkazalo, da so bile last pokojne arhitektove žene. Ob tem odkritju so policaji bili nemalo presenečeni in ko so možakarja nekoliko trše prijeli, je izpovedal. Dejal je, da je videl nekaj pred polnočjo, kako je arhitekt s kovčkom v roki šel iz hiše. Zato je sklepal, da so sedaj doma same ženske, ki ga pri vlomu v vilo ne bodo preveč ovirale. Splezal je torej na balkon in od tam skozi okno v sobo. In prav tisti hip je stopila v sobo žena, a je od strahu popolnoma onemela ter se onesveščena zgrudila na tla. A tudi on se je tako prestrašil, da je pri begu iz sobe prevrnil bronasti kip, ki je padel na nezavestno ženo in ji povzročil rano na tilniku. Tatove navedbe so potrdili prstni odtisi, a zdravniški izvid je pokazal, da je nesrečna žena umrla od strahu in da je padel nanjo kip potem, ko je bila že mrtva. Na podlagi vseh teh ugotovitev je ostala čast arhitekta Litsa, ki je tisti večer odšel na neko važno poslovno potovanje, neomadeževana. A tudi vlomilec se je pravzaprav kar poceni izmazal. Morilec je bil - Hektor Bančnega uradnika Alfreda Mamforda so v njegovem londonskem stanovanju našli ne- RIŠE Vlado Pirnat Storžkovepustolovščine kega dne mrtvega v postelji. Zdravnik je ugotovil, da je nesrečni Mamford umrl zaradi zastrupitve z arzenikom. Preiskava je nadalje dala še druge podrobnosti. Pokojnik je trpel za neko boleznijo, ki jo je zdravil s tabletami, ki so vsebovale precejšnjo dozo arzenika. Čudno pa je bilo to, da je škatlica s tabletami izginila. Pač pa so našli lonec, v kateri je bila pripravljena jed za pokojnega Mamforda, in v njej veliko množino arzenika. Vse je kazalo, da je zločin zagrešila pokojnikova gospodinja. Se bolj se je utrdil proti njej sum potem ko so ugotovili, da ji je gospod Mamford zapustil zaradi dolgoletnega zvestega službovanja pri njem, vse svoje premoženje. In ker ni nobena druga oseba prihajala k bolniku, kdo bi še dvomil o njeni krivdi? Pri nadaljnji preiskavi so v nekem oddaljenem kotu vrta zagledali psa Hektorja. Ker je ležal v svojem kotu popolnoma brezbrižen in tih, so se previdno približali. Tedaj so videli, da je poginil. In po skrbnem pregledu njegovega želodca, so tudi tam našli precej arzenika. Takrat so jeli nekoliko natančneje preiskovati vrt. In res so kaj kmalu našli pogrešano škatlico, v kateri so bile tablete, a prazno. Vse te okoliščine so kazale na gospodinjino nedolžnost. Pes je najbrž prišel čez dan h gospodarju v sobo, se tam smukal okoli postelje in je v razigranosti pobral škatlico z ar-zenikovimi tabletami ter stekel z njo na vrt. Moral pa je skočiti skozi okno v kuhinji, ki je blizu sklede z jedjo. Pri tem pa se mu je iz škatlice streslo nekaj tablet v jed in tako je gospodar zaužil zastrupljeno hrano, ne da bi se kdor koli tega zavedel. V resnici so tudi našli od okna do pasje ute raztresene tablete, kar je potrdilo prejšnjo domne- vo. Zaradi tega je bila, seveda, gospodinja oproščena sleherne krivde. Likalnik ga je ubil Neki policaj je ob svojem obhodu po londonskih predmestnih ulicah ob jutranjem svitu ugledal moškega, ki je nepremično ležal v najtemnejšem delu ulice. Brž je spoznal, da je že nekaj ur mrtev. Bil je to zidar James Tomlin. Že na prvi pogled je bilo videti, da je podlegel rani, ki jo je imel vrh glave. Uradni zdravnik je to potrdil in še izpopolnil, da «je rano povzročil močan udarec s kakim trdim predmetom». Policajem pa se kljub še tako skrbnemu povpraševanju bližnjih stanovalcev in natančnemu preiskovanju okolice, kjer so našli nesrečnega zidarja, ni posrečilo najti ne storilca in ne predmeta, s katerim je bil zločin storjen. Nazadnje pa se je gospa Russel, vdova, ki stanuje sama v'tretjem nadstropju najbližje hiše, spomnila, da ji je oni večer med likanjem perila zdrknil likalnik z deske skozi odprto okno, na katerem je bila likalna deska naslonjena. Brž je stekla na ulico in pobrala likalnik, ki ga je ugledala ob svetlobi iz veže, v blatu na tleh. Pobrala ga je in se vrnila v stanovanje. Razen likalnika pa ni nič drugega videla tam zunaj. Ko so preverili izjave stare gospe, so spoznali, da je to mogoče, kajti likalnik, ki je zletel z okna in zadel zidarja, je odletel nekaj proč, medtem ko je nesrečni mož obležal na mestu, ki je bilo v temi. Iz opisanih primerov se vidi, kako lahko pade sum za kak zločin na popolnoma nedolžnega človeka. In le naključju gre včasih hvala, če pride resnica na dan. Kaj pa tam, kjer takega srečnega naključja ni? S. A. S strahom v srčku je mali junak v mislih vroče rotil gospodično Srečo naj mu bo mila. Le-ta se ga je velikodušno usmilila. Tom pri fotografiranju ni opazil črnega napisa. Tudi ni opazil, da se na posnetku v ozadju lepo vidi kadeča se gora. Tako je bil zatopljen v misli o milijončku, da ga je vsa previdnost pustila na cedilu. Ko so bile slike naslednjega dne gotove, se je zadovoljno zarežal: «He, he, he — kmalu bom bogat!»--------------- Medtem je «Vintgar» že spustil sidro v nekem pristanišču. Storžkov očka je takoj po ugrabitvi poslal vsem obrežnim policijskim postajam radiotelegram, v katerem je sporočil, da mu je neki zlikovec s helikopterjem ugrabil sina. Detektivi so pazljivo tipali za sledmi, ladijska posadka pa je mrzlično pričakovala novic o nadaljnjem razpletu. «Saj se mi je vedno zdelo,» je mrmral kuhar Jovo, «da bo poredneža njegova radovednost nekam odnesla.» —- — — V skrivališču pod vulkanom se Je Cml Tom pripravljal, da poleti s helikopterjem na tajni zmenek. «Zdaj imam važne opravke,» je rekel Storžku, «in moral te bom pustiti samega. Ali naj te privežem na mučilni steber? No, naj ti bo. Sicer pa je vsak poskus pobega v tem pragozdu isto kot gotova smrt. V koči boš na varnem. Tam počakaj.» To je povedal, potem pa se urno vzpel v helikopter m odletel. Kmalu Je brnenje utihnilo in drobna pikica Je utonila za obzorjem. Storžek je ostal sam. Prevzel ga je čuden občutek tesnobe. — Sam v osrčju neznanih, zahrbtnih pragozdov! Nehote se je spomnil dogodkov pretekle noči, in kar streslo ga Je. Kradoma se Je ozrl okrog sebe, potem pa jo je umih krač ubral v kočo. IT8 7 3 n S 6 7 u 8 9 10 11 12 13 vT~ w~ ;a V~ 18 m IiZ 19 ?r~ 21 77 KS 23 1 UT % ?6 C 27 ?8 m h5 .1 29 H 30 31 b 37~ 33 34 39 36 37 !!! 38 ul nZ 39 Ul U in uS W~ Ki 43 a ts n ÙT" 47 u __ _ 11 W~ _ VODuHAVNO: J. luka, pristanišče, 8. zajedavec v človeškem telesu, ]4. naziv za morsko obalo z razvitim turizmom, 15. leopard, 16. hrib pri Beogradu, 17. kratica za «Ljudsko milico», 19. ime francoske filmske igralke Versois, 20. medena rosa na listju, 21. pesnik, 23. turško mesto ob ustju Marice, 24. ime mladinske pisateljice Peroci, 25. polotok v severovzhodni Aziji, 27. kemični znak >.a nikelj, 28. mitološko bitje, 29. severni jelen, 30. kemični znak za americij, 32. vrsta močnate jedi, kipnjenec, 35. žensko ime, 36. pismena šolska naloga, 38. klicno seme tajno-cvetk, 39. starogrški novčič, 40. italijansko moško ime, 42. okrajšava za «primer», 43. tanka kožica, opna, 44 staroperzijska verska knjiga, 46. triletje, 48. nek-daj pomembno mestece nad Reko, 49. država v zahodni Evropi. NAVPIČNO; 1, snop svetlobe, 2. tekmeci, 3. žensko ime, 4. moč, 5. čaj (angleško), 6. sto kvadratnih metrov, 7, nepopoln zlom, 8. začetnici priimka in imena francoskega slikarja, ki je živel na Tahitiju, 9. počelo tuoizma, 10. knjižica visokošolcev, ll. junakinja znanega romana danskega pisatelja Nexója, 12. trup, 18. grški bog divjega vojskovanja, 18. hladno orožje, 21. karta pri taroku, 22. starogrški filozof prirode, 25. pevski zbor, 26. struja, 28. pevec, 30, spojina dušika z vodikom, 81. ozek polotok v jugovzhodni Aziji, 32. špansko žensko ime, 33, orodje žanjic, 34. cenjeno pecivo, 35, tropska drevesa s temnim lesom, 36. poljski plevel z zelo razpredeno korenino, 37. sotočnica Drine, 39. planinska ujeda, 41. žensko ime, 43. tip sovjetskih reaktivcev, 45. medmet nolečine, 47, kemični znak sa rcdon. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1, optika, 7. dentai, 13. bravina, 15. Toksovo, 16. leča, 17. koran, 19, usta, 20. Ada, 21. kanata«, 23. tor, 24. KP, 25. sari, 26. tvar, 28. na, 29. astra, 31. Albano, 33. vstop, 34. čuk, 37. osama, 39. Ane, 40. anapest, 43. lih, 44 vinotok, 46. presoja, 48 akacija, 49. akromat, NAVP1C-NO; 8. E(dvard) K(ardelj), 45. O(liver) C(romwell). Mrve in drobiž »Jlfl! ::::::::::::::::: si::: it PRAZNOVANJE «DNEVA DOLGINOV» V Frankfurtu je, kot vse kaže, kar precej oseb, ki se lahko ponašajo s svojo visokostjo. Seveda je tu mišljena telesna visokost. Kako bi sicer imeli celo lasten klub, ki šteje 350 članov! Toda tem dolginom sam klub še ne zadostuje. Pred kratkim so sklenili, da bodo en dan določili za svoj dan, to je za «dan dolginov». Seveda pa se bodo mogli udeležiti te proslave samo člani kluba. Kdor pa želi postati član tega kluba mora imeti «pravšno telesno mero», to je, da mora biti moški visok najmanj 1 meter 90 centimetrov, ženska pa vsaj 1 meter 80 centimetrov. Dva «najvišja» člana kluba merita po 2 metra 37 centimetrov. it SMREKA STAREJŠA OD SEKVOJE Vsakdo najbrž ve, da imajo v Ameriki drevesa, ki jih štejejo za naj večja na svetu in ki tudi glede starosti prekašajo vsa druga. Toda nedavno je v češki strokovni reviji «Priroda a společnost» napisal profesor Schulman glede tega tole: «Ameriške sekvoje, za katere smo do sedaj vsi mislili, da so edine, ki morejo doseči izredno starost, niso v resnici takšne. Daleč jih namreč prekašajo smreke, ki rasejo v severnih gozdovih. Krona starosti pripada brez dvoma eni teh smrek, ki je visoka 20 metrov in meri v premeru nekaj več kot poldrugi meter ter je stara že 4.600 let.» it VLJUDEN TAT Kako se to ujema? Saj vendar ne moremo reči o nekom, ki svojega bližnjega okrade, da je vljuden. In vendar označujejo Angleži, kajti tam se je to zgodilo, tatu, o katerem je tukaj govora, za vljudnega. Zgodilo se je to pred nekaj dnevi v Londonu. John Hedges se je pripeljal v svoj urad z novim avtomobilom, ki ga je pustil na prostoru, ki je bil prav zanj v ta namen rezerviran. Toda, kako se je začudil, ko je po končanem delu prišel iz urada in je opazil prostor, kjer je pustil svoj avto — prazen! Nekaj časa se je sicer oziral okrog, misleč, da ga je morda po pomoti pustil kje drugje. Toda zaman! Brž je pohitel na policijo, kjer je prijavil tatvino. In potem je čakal. Pravzaprav ni imel prav mnogo upanja, da bo svoj avto še kdaj videl. Toda, čakal pa je vendarle.... In veliko je bilo njegovo začudenje, ko je neko jutro stopil iz svoje hiše in je opazil pred vrati — svoj avto. Ves se je bliščal, kajti tat ga je temeljito sčistil. Na volanu pa je našel pismo: «Strašno mi je žal, da sem vam moral vzeti vaš avto. Toda bil sem v takem položaju, da nisem videl zase druge pomoči. Slo je za zares nujno in neodložljivo zadevo. Prevozil sem z vašim avtom 900 milj. čeprav sem vozil 50 milj na uro, sem pazil, da ne bi kako poškodoval vašega avta. Po končani vožnji sem poskrbel, da je bil voz temeljito pregledan, zlasti zavore, dal sem tudi popraviti okvaro na zapiraču torbice iz krokodilovega usnja, ki je verjetno last vaše gospe, ki se ji še posebej opravičujem.» Kljub temu pa je bilo pismo brez podpisa. it PISANJE SPOMINOV NESE Christine Keeler je te dni prišla na svobodo. O njej je svet dolgo časa govoril. Vendar pa so sedaj že skoro vse glavne osebe, ki so bile povezane s «škandalom Profumo» že skoro pozabljene. Le redko jih kdo še omenja. John Profumo, ki je bil takrat vojni minister v angleški vladi in je moral prav zaradi Christine odstopiti, je pred kratkim napisal svoje spomine. Seveda s pristankom svoje žene. Vendar pa Profumovi spomini ne bodo izšli v Londonu, temveč v Parizu. Lahko si mislimo, da bo honorar za te vrste spominov precej «obilen». Sicer pa se tudi spodobi, da je za pisanje «mastnih spominov» tudi honorar «masten». it SVEŽE CVETICE BREZ VODE Se otroci vedo, da cvetje v vazi prav kmalu ovene, če v posodi ni vedno sveža voda. Angleži pa sedaj poskušajo neko holandsko zamisel, ki so jo tam tudi že preizkusili, po kateri se morejo ohraniti odrezane cvetice sveže tudi več kot teden dni. In to brez vode. Ako se bo ta način uveljavil, bo to vsekakor zelò koristilo cvetličarjem, zlasti za prevažanje cvetja v oddaljene kraje Veljaven od 14. da 20. junija \ OVEN (oil 21.3. do f v\ 20.4.) Z ljubljeno o-I 1 sebo bo ostal še ne- Itki nesporazum, toda V y sprava ni več daleč. s-----' Kdor Išče «sorodno dušo», naj predvsem sam nudi ljubezen in zaupanje. Potovanja in obiski vam bodo prinesli prijetne novice. Tudi na delu boste imeli mnogo uspeha. BIK (od 21.4. do 20. 5.) Kar se čustvenega življenja tiče, so vplivi zvezd zelo u- godni, S pomočjo svojih prijateljev se boste spoznali z novimi ljudmi, ki bodo utegnili odločno vplivati na vašo prihodnost. Ko se boste odločili za neke nakupe, bodite previdni. DVOJČKA (od 21.5. do 20.0.) Zaročenci naj se ne predajajo preveč diskusijam Ta teden utegnejo nastati v ljubezen sklh odnosih spori in nespora »tmi, Zato bodite spravljivi. Teden Je še posebno ugoden za odnose med prijatelji. Rešili bo ste razne drobne vsakdanje za deve. KAK (od 21.6. do 22 7.) Vpliv zvezd Je u goden bodisi za nove I zaljubljence kakor tudi za ljudi, ki so že dolgo čustveno vezani. Med njimi bo nastalo pravo romantično vzdušje s popolnim medsebojnim razumevanjem. Prijetne urice boste doživeli tudi s prijatelji. Ugodna prilika za potovanja. LEV (od 23.7. do 22. . _ m. \ B.) Imeli boste pri- ] hko tesnejših stikov I z osebo, ki jo imate 1 radi. Tudi s prijate- lji se boste pogosteje srečali. V družabnem življenju in v stikih s prijatelji ne bodite malenkostni, temveč velikodušni. Iz ljubosumja in nevoščljivosti ne nastane nič dobrega. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Z osebo, ki vas ima rada, pojde vse gladko. Tudi s prijatelji bodo odnosi zelo prijetni. Spoznali boste lahko tudi nove ljudi, in sicer v kaj nenavadnih okoliščinah. Spričo nekega zelo ugodnega predloga boste imeli znatne gospodarske koristi. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) V ljubezenskih odnosih bo položaj zelo nestanoviten. Neka stvar vas bo motila, a se biste polagoma privadili nanjo. Možnost nekega obiska, kt vas bo zelo razveselil. Ge nameravate preurediti hišo ali stanovanje, Je čas sedaj zelo ugoden. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21.11.) V ljubezenskih odnosih bodo nastale neke male razpoke. Zato se morate brzdati, kajti škoda je, da bi se zaradi nekih malenkosti razšli z ljubljeno osebo. Precej ugoden položaj za sklepanje novih prijateljstev. Gospodarski položaj bo precej zapleten. STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Trenutno ne morete srečati o-sebe, ki bi ustrezala vašim čustvom V družini bodo spori z otroki ali med samimi mlajši ml člani družine Na delu se skušajte okoristiti z naukom, ki ga lahko izvlečete iz okoliščin in sedanjih dogodkov. —X KOZOROG (Od 22.12. f »v \ do 21.1.) Preživljate [ ] dobo, ko so vaši srč- \f ^ J ni odnosi postavljeni V na zelo solidno pod- --------lago, vendar se morate Izogibati trenutnih muh Ti dnevi so tudi ugodni za sreča nje s prijatelji in za pojasnitev nekaterih nesporazumov. V družabnem življenju vas čaka velik uspeh. VODNAR (od 21.1. do 19.2. ) Vasi čustveni odnosi se bodo izboljšali, ker boste našli v sebi dovolj moči, da premagate razne ovire Uspehi vas čakajo tudi v odnosih s prijatelji in v družbi, kar bo vse ugodno vpil vaio na vaše razpolo ;enje Tudi na delu bo precej uspeha. RIBI (od 20.2. do 20.3. ) Bodite zelo po-trpežljivl z ljudmi, »J J ki jih Imate radi. ,/ Gesto se niti ne zavedate, kako ste zvesto ljubljeni Do/iveli ooste tudi obilo novega; čakajo vas nepričakovani obiski, vabila ln neko potovanje. Uresničite svoje stare načrte. uspeh. (D — 5 — 14. junija 1964 PrnorsTcTdnevnik TEDEN Tudi v tem tednu so se nadaljevala pogajanja med štirimi strankami levega centra za sestavo deželnega odbora. Pogajanja so bila v torek, v sre-ao in včeraj. Pomemben napredek so dosegli v sredo, ko so dosegli splošno soglasje o programskih točkah o katerih so razpravljali, pri čemer pa so ostala še nekatera vprašanja, med katerimi prvenstveno vprašanje vloge deželnega kmetijstva in ustanov za njegov razvoj, o katerih bodo morali še razpravljati. Medtem se je v četrtek sestalo predsedstvo deželnega sveta in pa komisija za pravilnik deželnega sveta, ki je proučila prvih 25 členov predloženega osnutka za katerega je služil kot vzorec pravilnik dežele Sardinije. Proti temu o-snutku pa je odločno nastopil svetovalec Liste slovenske skupnosti dr. Josip škerk, ki je naslovil na predsednika de Ri-naldinija protestno vlogo, v kateri ugotavlja, da predloženi o-snutek pravilnika popolnoma prezira dejstvo, da živi v okviru dežele Furlanija-Julijska krajina slovenska manjšina. V svojem pismu graja dr. škerk tudi razne druge člene in predlaga njihovo spremembo tako, da bo zajamčena demokratičnost vsem svetovalcem v deželnem svetu in da bodo zagotovljene pravice slovenske manjšine. Medtem ko je dežela 02. njen glavni organ šele v formiranju, pa je bilo gospodarsko življenje Trsta tudi v tem tednu močno prizadeto zaradi 48-ur-ne stavke uslužbencev krajevnih ustanov, ki se je začela v torek in ki je popolnoma uspela, zaradi istočasne 48-urne stavke kamnarjev in klesarjev, zaradi stoodstotne stavke tekstilcev in zaradi nadaljevanja stavke glede nadurnega dela pristaniščnikov in uslužbencev Javnih skladišč. Končno so tudi v Trstu stavkali železničarji, včlanjeni v sindikat CGIL in pa ponovno delavci v ladjedelnicah CRDA in v Tržaškem arzenalu. V petek zvečer se je sestal na redni seji tržaški pokrajinski svet, občinski svet pa se bo sestal jutri. V Trstu se je sredi tedna mudil italijanski veleposlanik v Beogradu dr. Ducei, ki je na-yezal stike s predstavniki krajevnih oblasti, predvsem pa z gospodarskimi krogi, s katerimi je podrobno razpravljal o trgovskih odnosih z Jugoslavijo s posebnim poudarkom na blagovni izmenjavi v okviru lokalnih avtonomnih računov, ki je v aprilu dosegla v obeh smereh rekordno raven 1.100 milijonov lir. V teku so tudi priprave za tržaški velesejem, ki se bo začel 21. t. m. Prefekt dr. Mazza je izdal Posebno okrožnico, v kateri 0- Pozarja na spoštovanje maksimalnih cen za prodajo mesa na drobno in ugotavlja, da so nekateri mesarji te cene kršili. Iz poročila občinskih nadzornih organov za cene pa je raz-vidno, da se je v maju ponovno dvignila cena mesa in masla na drobno. Na vseh srednjih šolah, in torej tudi na slovenskih, se je včeraj zaključil pouk. Po raznih šolah so v teku zaključne šolske prireditve. V Slovenskem klubu je bilo zaključeno predavanje letošnje sezone. Predaval je prof. dr. Andrej Budal o Ivanu Trinku, včeraj pa Je bil v Avditoriju drugi festival slovenske popevke Trst 64, ki je doživel zelo lep uspeh. In še dve nevsakdanji zanimivosti tedna: v torek je slavila svojo 100-letnico najstarej-~a Tržačanka Slovenka Lojzija ^lun iz Rojana, ki je zadovoljna in zdrava slavila svoj re- dek jubilej, v sredo pa se je tudi Trst pridružil velikim mestom s pravcatim gangstrskim roparskim napadom na banko y Savljah, ki pa se Je na srečo Izjalovil in so roparja, ki je že ®dnesel iz banke skoraj 2 milijona lir, takoj prijeli, njegovega pajdaša pa dan kasneje. Osrednji dogodek tega tedna da Goriškem je bil nedvomno bdadni obisk delegacije goričkih krajevnih oblasti v Novi Oorici, kjer so bili poleg drugih tudi župan dr. Gallarotti, pokrajinski predsednik dr. t-hientaroli in predsednik trgovinske zbornice inž. Rigonat. Sestanek Je bil v četrtek na sedežu občinske uprave v Novi Oorici, kjer je goste sprejel Predsednik občine dr. Jožko strukelj ob prisotnosti predhodnika okrajne skupščine Jo-“®ta Eržena, predsednika zbor-dme za gospodarstvo Lojzeta ~fsJaka in drugih. Na tem sestanku, ki je bil povratek za obisk oblasti iz Nove Gorice Preteklega aprila v Gorici, so obravnavali številne probleme, Jd so skupni za obe mesti in za obmejno prebivalstvo na tem Odseku. Govora je bilo o uredili vprašanja odpadnih voda v "Ornu, o zvišanju cestnega Podvoza na prehodu v Rožni dolini, o možnosti izkoriščanja noriškega letališča pri Mirnu obe strani itd. Glede avto-otobilake ceste ViUesse — Go- rica — Ljubljana so se sporazumeli, naj bi bila stična točka dveh cestnih odsekov nekje pri goriškem pokopališču. Razpravljali so tudi o zemlji italijanskih dvolastnikov v Jugoslaviji in dobili zagotovilo, da bodo to vprašanje rešili, upoštevajoč v največji meri koristi posameznikov v skladu s potrebami krajevnega gospodarstva. Ob slovesu pri Rdeči hiši so se načelno sporazumeli, da ìeo prihodnje srečanje zopet v Gorici, kjer bodo nadaljevali s koristnim obravnavanjem starih in novih vprašanj v duhu sodelovanja. Ob zaključku šolskega leta so imeli preteklo nedeljo gojenci Dijaškega doma v Gorici kulturno prireditev, na kateri so nastopili z dvema igrama, baletom in glasbenimi točkami. Prireditev so ob pomoči vzgojiteljev pripravili sami gojenci ter s tem pokazali izredno pridnost. Tudi v Sovodnjah in v Doberdobu so imeli včeraj na osnovnih šolah zaključne prireditve ter razstave ročnih del, ki so jih učenci napravili med letom. Omenimo naj še zasedanje porotnega sodišča iz Trsta v Gorici, ki je tudi ves pretekli teden obravnavalo zadevo o u-moru na pevskem mostu. Največjo pozornost je zbudilo zasliševanje vlagne priče Venere Cavallaro, ki je obtožila Vittoria Zonna, da je on vrgel Oa-staldija v Sočo ob njeni prisotnosti .Pozneje je to izjavo preklicala. Pretekli petek jo je sodišče z naglim postopkom obsodilo na eno leto zapora pogojno zaradi krivega pričevanja in prikrivanja resnice. Proces proti Vittoriu Zoimu se bo nadaljeval jutri, v ponedeljek. Sedaj stoje stvari tako, da Ca-vallarova trdi, da se dne 1. novembra 1960 sploh ni srečala z Zonnom in da ni šla iz svoje hiše. Zonno pa priznava, da se je srečal z njo zvečer da pa ni bil na pevmskem mostu m da ni niti videl Castaldija. Prvotno je priznal svojo krivdo in opisal, kako je vrgel Castaldija tisti večer v Sočo s pevm-skega mostu. V petek popoldne je okrožno sodišče v Gorici izreklo tudi razsodbo o zadevi sleparij, ki so se dogajale na uradu za menične proteste pri goriški sodniji, ter obsodilo vodjo tega u-rada Costantina De Noio na osem mesecev zapora. Pokrajinska uprava je upoštevala upravičene pritožbe Spremenili bodo načrt za ureditev pokrajinske ceste skozi Nabrežino Spremenjen tudi načrt za ureditev eeste iz Nabrežine v Sempolaj, da ne bodo kvarili vrtov in dvorišč Od 27. do 29. junija vinska razstava Pred nekaj dnevi sta bila v Nabrežini pokrajinski predsednik in inženir, ki vodi javna dela. Sporočila sta občinski u-pravi, da je pokrajinska uprava pristala na predlog nabre-žinske občine in da pokrajinski tehnični urad pripravlja zdaj nov načrt za ureditev pokrajinske ceste Bazovica - Opčine - Nabrežina, in sicer za odsek skozi Nabrežino. Občinska u-prava, ki je zagovarjala utemeljene zahteve Nabrežinc.ev in je predlagala boljšo rešitev, je torej končno zmagala. Kakor je znano, se je pokrajinska uprava že predlanskim lotila ureditve omenjene pokrajinske ceste, ker ima mnogo nevarnih ovinkov in je v nekaterih krajih preozka ter ni več primerna za vedno večji promet. Tako so jo že delno uredili ter razširili na Proseku, kjer so porušili znano gostilno Lukša. Delo bodo opravili postopoma po sektorjih. Dva najbolj kočljiva sektorja sta skozi Bazovico in skozi Nabrežino. Na vrsti je zdaj Nabrežina. Dela za ureditev tega sektorja bi se lahko začela že lani ali vsaj letos spomladi, če se zadeva ne bi zapletla in če pokrajinska uprava ne bi toliko časa vztrajala pri svojem načrtu. Kot smo že pred dobrim letom poročali, je pokrajinski teh nični urad napravil načrt, po katerem naj bi novi del ceste skozi Nabrežino krenil od kavarne Terčon malo na desno proti pokopališču do Paulina, od koder bi šla nova cesta skoraj po stari do odcepa proti županstvu. Tako bi bil odpravljen le ovinek pri bencinski črpalki, pri osnovni šoli pa bi šla še bliže šolskega poslopja in bi ce lo morali podreti sedanji zid ob cesti. V tem primeru bi bila še večja nevarnost za otroke, ki obiskujejo to šolo, ter za šoferje, ki bi vozili mimo. Občinska uprava se je seveda uprla izvedbi tega načrta in je posredovala pri pristojnih obla- tej zadevi razpravljal in je naslovil vladnemu generalnemu komisarju, pokrajinski upravi in nekaterim uradom protestno pismo z zahtevo, da se razveljavi načrt pokrajinske uprave cer da se upošteva načrt, ki ga je izdelal nabrežinski občinski tehnični urad. Ta načrt se popolnoma razlikuje od pokrajinskega in je bolj primeren. Po tem načrtu naj bi novi del ceste šel od omenjene kavarne naravnost proti vojašnici karabinjerjev, nato pa pod železnico do odcepa proti županstvu. Ta cesta bi bila skoraj ravna, odpravili bi vse ovinke in bi bila 500 m krajša od tiste, ki jo je predvideval pokrajinski načrt: Izognili bi še šole in stroški bi bili znatno manjši. Upati je, da bodo pri izdelavi novega pokrajinskega načrta vse to upoštevali, da ga bodo kmalu izdelali in v kratkem začeli z deli. Prav tako je občinska uprava v Nabrežini te dni prejela pismo od pokrajinske uprave, ki oporo-ča, da so popravili prvotni načrt za ureditev ceste Nabrežina-Sempolaj, in sicer od železniškega prehoda proti Sempolaju. Po prvotnem načrtu bi bil namreč novi del ceste speljan tik ob hišah, ki so na desni strani, in bi zato vsakemu lastniku odvzeli del vrta, ki ga ima pred hišo. Prizadeti so seveda protestirali in delegacija je bila celo pri vladnem generalnem komisarju. Občinska uprava jih je podprla, zdaj pa je pokrajinska uprava sporočila, da bo novi del ceste bolj na levi strani in da se ne bodo dotaknili vrtov in dvorišč. V Nabrežini bo 27., 28. in 29. junija razstava domačih vin. Posebna komisija obiskuje zdaj vinogradnike, ki so se prijavili, da bodo na razstavi sodelovali s svojim vinskim pridelkom. V poštev pridejo le tisti vinogradniki, ki so prijavili pridelek najmanj 5 hi vina. Kdor se ni še prijavil in se namerava udeležiti razstave s svojim vinom, naj se prijavi čimprej na županstvu. Vse kaže, da bo število razstavljavcev večje kot lani. Pravijo, da bodo vina prav dobra. Tudi letos bodo seveda za najboljša vina podelili primerne nagrade. Prav gotovo bo letos razstavo obiskalo — in si privoščilo dobre domače kapljice — še več gostov kot lani. Med razstavo ^ • _ * —gg m O, £ • 1 ■limi.-/■ »m*■ ■- ' r . ■ - .ASH» . -m Kmetje imajo zdaj polne roke dela s košnjo in pospravljanjem sena. Letina ni slaba, vreme pa je ugodno. llllllllllllllllllllimilllliiliirfllllllllillllllllliiiliilllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllMllIllllllllllllllllllllilllllllillIlfllllltllllllllllillilllllliMiiliiiiiiliiliiiiiiiiiill KONTOVEL Poslednje slovo od Pepce NABREŽINA V četrtek smo na Kontovelu pokopali pok. Jožefo Štoka roj. Škrk. Umrla je nenadoma na cesti, pri Regentih, kjer jo je zadela srčna kap in je v nekaj minutah izdihnila, ne da bi se kaj zavedla. Pokojnica, ki so jo po domače poznali za Pepco, je dočakala 77. leto starosti. V vsem svojem življenju ni bila nikoli bolna in do pred dvema letoma ne bi no-bo tudi tombola, koncert godbe. beden rekel, da ima 75 let, tako na pihala, ples itd. | je bila čila in zdrava. Toda smrt iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiHiuiHiuuiMiiiiitiHiiiiiiiiiiMMKMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiifHitiiiiiiiHiiimniimuiuifiinmmHMumiHm,,,,,,,, Grozdna plesen CESTA NA JEZERO steh. Tudi občinski svet je o liiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHfiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitritiiiiiiiilimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHimiiiiiiHBiiuii Zlata poroka Včeraj sta praznovala na Ko-lor.kovcu zlato poroko Frančiška in Anton Malalan, ki jtu je poročil 13. junija 1914 pokojni slovenski župnik Cink na Opčinah. Ob*, sta se rodila na Opčinah, kjer sta stanovala do leta 1914. Takoj po poroki pa sta se preselila na Kolonkovec. Cez nekaj tednov po poroki je moral novoporočenec v vojsko, kjer je ostal skoraj do konca vojne. Slavljenec «Toni od Mihca» kot mu pravijo na Opčinah je po poklicu »dar, kot je bil tudi njegov pokojni oče. Delal je več let pri železnici in pri raznih podjetjih. Naš Anton vedno rad bere knjige in časopise ter ga zanima vse, kar se dogaja po svetu. Ima zelo dober spomin in rad pripoveduje svoje dogodivščine. Dobro sta mu ostala v spominu dva nastopa «Sokolov», ki sta bila na Opčinah in pri katerih je tudi, 00 sodeloval. Po vojni, ko se je vrnil domov, je začel z novim poklicem, in sicer vrtnarstvom, kar še dandanes dela. Vsako jutro vstane navsezgodaj, ker na njivi ne manjka dele. Njegova soproga Frančiška roj, Hrovatin je že v mladih letih morala delati doma, zlasti od spomladi do jeseni, pozimi pa Je morala služtU pri druga,, da 4 je prh,ranila kakšno kf&no. V mladih letih je bila naša slavljenka članica prosvetnega društva «Zvon» na Opčinah ter se je aktivno udejstvovala več let v pevskem zboru. Kp gaje poročila in takoj po poroki priselila na Kolonkovec, se je njeno življenje precej spreobrnilo. Leta in leta je vsak dan pešačila na trg v mesto, da je prodala svežo zelenjavo. In to dela še dandanes, toda z razliko, da se vsako jutro zgodaj odpelje na trg * avtobusom. V zakonu je povila pet otrok, kateri *u *e val živi; trije živijo v Trstu, hčerka Angel* je v Avstraliji, sin Stanko pa potuje kot pomorščak. Kot zavedna Slovenca sta vzgojil* svoje otroke v ljubezni do ma. terinega jezika. Čestitkam njunih otrok, sorodnikov, prijateljev iz Kolonkovca in Qpčin se pridružuje tudi Primorski dnevnik z željo, da bi v krogu svojih preživela ie mnogo zdravih in srečnih let. M. M. JOSIP SIRK 80-letnik Jutri praznuje svoj 80. rojstni dan .loslp Sirk tz Gorice. Se do nedavnega je opravljal «voj poklic dimnikarja, kateremu se je posvetil v mladosti in mu ostal zvest vse življenje. Ob lepem življenjskem Jubileju želimo .slavljencu, ki stanuje s svojo ženo Milko v hišici v Ul. Campi, da bi še dolgo let užival zasluženi pokoj Ni nepotrebno, ampak je celo zelo potrebno, da resno opozorimo vinorejce na grozdno plesen (oidij) in to iz teh dveh razlogov : prvič, ker vinogradniki nanjo radi pozabijo, in drugič, ker je pri nas prav tako — in večkrat še bolj — nevarna kot strupena rosa (pero-nospora). Naj povemo zakaj : Peronospora se napase v vlažnih (mokrih) in vročih (soparnih) letih (takšen je bil zlasti lanski avgust). Grozdna plesen pa ni odvisna od vlage in se zato pojavi že zgodaj spomladi in torej pred peronosporo. V sušnih letih — kot so pri nas — napravi več škode kot peronospora. Napade poganjke in liste z obeh strani ter grozdje. Glavica je pepelasta in prekrije napadene dele a sivo prevleko; ti porjavijo in odmrejo. Napadene drobne jagode nastanejo trde, ne rastejo in se posušijo, večje pa počijo. Ce bolne mladike, liste in grozde poleti na-lahko obrišemo s prstom, zadišijo po plesni in tudi gobah. Peronospora napada najprej listje in potem grozdje, oidij iprej g pa najprej grozdje in nato list- ja. Tako je navadno pri nas» Ni- so pa zanjo vse sor te. enako do* lija Gregorija stari vinski grad) spis «1 vzetne. Napada pa bolj bele sorte. Vinogradniki, naj se torej varujejo in pazijo nanjo prav tako kot na peronosporo. 2vep-ljanja ni trti nikoli preveč, le v veliki vročini žveplo škoduje. Za uničevanje te bolezni so še drugi pripravki, kot npr. co-san, droben žveplen prah nemškega izvora. PRAPROT Posestnik Kante, po domače Sesljanken, ima že teden dni osmico in toči res odlično belo in črno kapljo, ki je gosti ne morejo prehvaliti. Seveda gre za to zasluga skrbnemu kleta-renju, a pred tem vinogradniški oskrbi. Trta je bila deležna škropljenja z modro galico v onih kritičnih dneh v sredini lanskega avgusta, ko se je peronospora tako razbohotila, da je razen količine odnesla tudi kakovost pridelka. Kante redno Itvojega vina, a 1 posebno lahko Omenili smo že, da Je lega naše vasi zelo vabljiva in je zelo všeč Tržačanom. Kos za kosom zemljišč menjuje lastnika, in to le zaradi gradbenega namena. Obvestilo kmetovalcem Kmetijsko nadzorništvo v Trstu sporoča, da je začelo razdeljevati male količine pripravkov za zatiranje parazitov ter male količine semen raznih povrtnin. Razdeljevanje bo trajalo dokler se ne bo izčrpala vsota, ki je za to določena. Prispevek za pripravke proti parazitom in za semena znaša 50 odst. nakupne cene. Nekatere pripravke, kot Rogor L-40, Korathane in Va-pam, bodo razdelili brezplačno. Na Jezero pelje Iz Bazovice cesta, ki so jo pred kratkim dobro popravili, tako da je vožnja v malo vasico nad Glinščico, od koder je krasen razgled, prav prijetna. GALEB... (Nadaljevanje s 3. strani) in novi de-«Bela gospa», franca Mauro «Bogataš in berač» in Vfcselk* Krmec «Zlata koža». ' V poglavju «Pisana trata» se mladi sodelavci spet vračajo k prirodi in k raznim doživetjem. Alenka Rebula objavlja spis in ilustracijo «Jesenski dan mravljice Cici», v katerem se kaže znaten dar za opazovanje in lepo izražanje, Lidija Colja se spominja na ločitev od doma, Lidija Martelanc je napisala pesmico «Pomlad», ki jo je ilustrirala Suzana Gherlani, Andrej Petkovšek piše o svojem obisku na mednarodnem letališču, D. Udovič in M. Krpan sta izdelala linorez «Pretep», Nadja Ambrožič piše o tem, kaj je videla v akvariju, Maja Poljšak je prispevala pesmici «Deževni dan», Pavel Cok piše o «Dveh iz starega Lonjerja», Valter Prassel o «Miški», Ivo Strnad o svojem kolescu, Ladi Cač objavlja «Prijeten spomin», Majda Artač pogovor med borom in brinom z ilustracijo, Zorka Ferluga «Prazen strah», Diego Marega spis «Moja železnica» z ilustracijo, _ _... . . * sestav- Semlja se je zamajala», Valter Burolo je napisal pesmico «Zaspanec», Ana Pertot «Z dedkom na sprehodu po nabre-žinskem gozdu» z ilustrativnim linorezom «Veter v gozdu», Igor Guštin piše o divji mački v Zgoniku, Sonja Barei je prispevala linorez «Steklenice», Dušan Udovič opisuje vožnjo v avtobusu, Aleksij Briščik objavlja linorez «Ptica», Tamara Blasina opisuje lovsko zgodbo, Nadja Raztresen svojo operacijo, Marino Ota je izdelal linorez «List in plod», Mira Kraus je napisala zgodbo o jegulji, Vihra Kodrič fantazira o izletu na Luno, Svetka Ver-ginela objavlja spis «Poslušala sem....», Rosanda Kralj pa zaključuje to poglavje z risbo «Kraška vas». Zadnje poglavje te prelepe jubilejne številke je posvečeno spominom na narodnoosvobodilno borbo. «Galeb» se je z njim skozi usta, pero in misli naših najmlajših hotel oddolžiti ne samo spominu borke — Mare Sam-sove, temveč tudi spominu vseh tistih, ki so v tej vojni trpeli in se žrtvovali zato, da lahko danes naši otroci obiskujejo slovenske šole, da lahko govorijo prosto v svojem materinem jeziku in da končno — lahko «Galeb» tudi izhaja kot njihovo glasilo. Ne samo koristno, temveč tudi moralno nujno je, da naši .otroci vedo, kaj so njihovi predniki storili za svobodo našega naroda in ko dajemo «Galebu» priznanje za njegovo poudarjanje te naše častne osvobodilne borbe, moramo v isti sapi še enkrat in tudi na tem mestu z žalostjo grajati našo šolo, ki del-no po krivdi učnega programa, delno pa tudi po krivdi dela učnega osebja samega, premalo seznanja naše učence s tem slavnim poglavjem iz bližnje preteklosti Pod skupnim naslovom «Žalostni spomini» piše Silvana Križmančič o spomeniku bazoviškim žrtvam, Adrijan Pahor o žalostnih spominih na vojno, I-rena Sosič o letalskih napadih med vojno (z ilustracijo), Gabrijel» Osbich o dveh dogodkih iz časa vojne, Peter Grom o nemškem napadu, Andrej Križnič o streljanju openskih talcev, Sergij Briščik o dogodku med nemško okupacijo, Eddi Ferrari pa objavlja spis «Neverjetno a resnično» z ilustracijo Gabrijela Perica. Naj mi bo dovoljena še zaključna misel: «Galeb» bo moral težiti za tem, da bi po vzoru te res edinstvene jubilejne številke objavljal tudi v bodoče, če že ne izključno, pa vsaj v pretežni meri, prispevke svojih mladih prijateljev in čitateljev. Ne smemo misliti, da bi zaradi tega «trpela kvaliteta». Sodelavci jubilejne številke so pokazali, da znajo pisati, da je med mladimi avtorji celo nekaj izrazitih talentov, ki zaslužijo res vse pri-znanie in pohvaio, kakor ju zasluži tudi uredništvo in posebno urednik M-lnn Jereh tr svoje dosednnie dnin ,n to nneobet prav za to jubilejno številko. soproga Jakoba jo je nepopravljivo potrla. Sicer pa ni bila pokojna Pepca nikoli v svojem življenju brez skrbi za otroke in družino. V težkih letih fašistične Italije, ko je bil njen mož več dni v tednu doma kot na delu, je vsak dan hodila v mesto z domačo «mer-kancijo», da je lahko prislužila otrokom kos kruha. Dokler niso dorasli je bilo v hiši več pomanjkanja kot dobrote. Toda tudi leta Pepci niso prinesla miru. Najprej ji je naj starejši sin Ivan zbolel za tuberkulozo ko je imel 18 let. Potem ko se je dve leti zdravil v zdravilišču in bolnišnicah je prišel domov, kjer se je oprijel lažjega domačega dela. Vojna je Pepco doletela kot vse druge. Dva sina sta bila poklicana v italijansko vojsko. Po 8. septembru 1943 so vsi trije njeni sinovi odšli v partizane, kjer je njen najstarejši Ivan med septembrsko ofenzivo padel nad Črnučami v Vipavski dolini. Poleg tega je imela ena iičerno v konfinaeiji, druga pa je delala c'c ma v ilegali. Njena hiša, čeprav tik ob glavni cesti, je bila vedno odprta partizanom in aktivistom i, kjer so našli vso podporo, ki jim jo je lahko nudila. Sedaj počiva Pepca na konto-velskem pokopališču, kjer počiva tudi njen mož Jakob. Naj ji bo lahka domača zemlja, svojcem in sorodnikom pa naše iskreno sožalje. ŠIRITE PRIMORSKI DNEVNIK TRNOVKA Delo na pokrajinski cesti Prosek —Sempolaj — drž. meja napreduje počasi, za nas pa preveč počasi, ker mora promet skozi našo vas, ki nima za to pogojev. Ozka in vijugasta pot mu ni kos. Velikim vozilom je kroženje po tej poti sicer zabra-njeno, a je itak dovolj drugih vozil in smo vedno v skrbeh, da se kaj ne pripeti. zagotovljen ugoden nakup tudi pri nabavi rabljenega vozila pri zaupnem prodajalcu .......‘"hiiiiiiiiiI up'.. n» fiat PODRUŽNICA V TRSTU RAZSTAVA-SEJEM RABLJENIH VOZIL III. Campo Marzio 12 - Tel. 319-85 razstava vedno odprta obiščite jo! velik« izbira po pri odplačevanju tudi najugodnejših cenah ( • na zahtevo kupca na avtomobili z jamstvom olajšavo prodaj Že večkrat smo poudarili, da naše ljudstvo izredno ljubi glasbo, posehno pa petje, a še najbolj zborovsko» To danes najbolj pogrešamo. A nagnenje za glasbo kljub vsemu živi in tli v nas kot žerjavica v pepelu. Tli z našo veliko željo, da bi se v tem kaj spremenilo in bi se naša mladina namesto na moderen, plehek in vsestransko negativen načih izživljala v tradicionalni obliki z našo večno lepo in poživljajočo pesmijo. Zato tako radi posečamo glasbene prireditve in se jih po možnost.Ji udeležimo tudi izven ase vasi. V nedeljo smo popolnoma zasedli dvorano «I-gor Gruden», da ob zaključku šolskega leta slišimo naše in druge gojence glasbene šole, ki ima pri nas že dolgo let svoio podružnico in že pet let mladinski pevski zbor, ki stalno napreduje z lepim uspehom. Navdušile so nas vse točke obširnega sporeda in izrazili smo priznanje profesorjem in gojencem. Ker polagamo naše upe na mladino, iskreno želimo tudi v bodoče čim večji uspeh, saj bo to pomenilo prispevek kulturnemu napredku naše narodne manjšine. t PrnhorsjcnTnevnik — 6 — 14. junija 1964 Vreme včeraj: najvišja temperatura 29.4, najnižja 22.2, ob 19. uri 27.2; zračni tlak 1008.9 stanoviten, vlage 48 odst., veter jugozahodnik 3 km, nebo 7 desetin pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 23.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, nedelja, 14. Junija Metod Sonce vzide ob 4.15 in zatone ob 19.56. Dolžina dneva 15.39. Huna vzide ob 8.52 In zatone ob 23.50. Jutri, ponedeljek, 15. junija V>d SLOVENSKI KLUB Z družabnim večerom v torek, 16. t.m. bo Slovenski klub zaključil svojo letošnjo — drugo sezono obstoja in delovanja. Zato najprej nekoliko obračuna. Od 1. oktobra 1963 do 9. junija 1964 je bilo v klubu 32 «večerov ob torkih», torej 32 prireditev prvenstveno kulturnega značaja, ki so pogosto zaradi svojega pomena presegle okvir amaterske kulturna-prosvetne dejavnosti. Naj navedem le nekatere: otvoritveni koncert zbora «Jacopus Gallus», srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem ob njegovi 50-letnici, srečanje s pisateljem Vladimirom Bartolom ob njegovi 60-letnici, koncert baročne glasbe, medicinsko predavanje dr. R. Hlavatyja, slikarska razstava v korist žrtev Skopja in Vajonta, večer Draga Gervai-sa s sodelovanjem gostov prof. Antiča, prof. Fabria in pisatelja Ljuba Pavešiča z Reke, večer gojencev Glasbene Matice, obisk pisatelja Franceta Bevka, predavanja dr. Demšarja ob 150-letnici Verdijevega rojstva, večer slovenske knjige ob izidu Jadranskega koledarja, glasbeno predavanje prof. Pavla Merkuja, obisk in predavanje pisatelja Jože Horvata, predavanje o tiskarstvu in časnikarstvu, predavanje prof. Rijavca o Braziliji, večer filmov Aljoše Žerjala, večer pisatelja Ksaverja Meška, predavanje dr. Sl. Frasa o porabskih Slovencih, večer pesnika Srečka Kosovela s predavanjem prof. Alojza Rebule, predavanje Srečka Vilharja o slovenskem pomorstvu, diskusijski večer o Sartru in njegovem delu «V-mazane roke», predavanje dr. VI. Turine o svetovnem gospodarstvu in konferenci v Ženevi, predavanje inž. arh. Jagodica o urbanistični ureditvi Trsta, predavanje dr. S. Poliča o italijanski manjšini v Jugosla-viji, komorni koncert altistke Marije Bitenčeve, predavanje prof. Urbanija o Vuku Kara-ažiču in končno predavanje prof. A. Budala ob 10-letnici smrti Ivana Trinka. Toda delo Slovenskega kluba se ni omejilo samo na prirejanje «večerov ob torkih». Navezal je prijateljske stike z Matico Hrvatsko na Reki in v okviru teh stikov je prišlo do izmeničnega gostovanja v Trstu in na Reki; priredil je zelo lepo uspel izlet v Hrvatsko Primorje in v Senj; vzdrževal je stike in sodeloval pri kulturnih manifestacijah umetniških društev v matični državi; s prireditvijo razstave v korist prizadetih v Skopju in v Vajontu pa je dal svojemu kulturnemu in družabnemu poslanstvu med tržaškimi Slovenci tudi značaj ustanove, ki hoče v tem svojem poslanstvu poudarjati humanistična načela človeške solidarnosti, ki naj prevevajo delo in miselnost vsakega kulturnega človeka. S tako delavno bilanco v e-ni sami sezoni se je Slovenski klub uvrstil med najaktivnejše postavke našega kulturnega življenja in predstavlja najbolj konkreten dokaz, da se tudi v pogojih in časih, za katere se vse prepogosto trdi, da niso več naklonjeni kulturno-pro-svetnemu življenju, da vendarle mnogo narediti. Slovenskemu klubu gre v priznanje, da je kulturno in družabno življenje v samem središču mesta, kjer so praktično zaspale vse druge tovrstne pobude, zdramil iz sna in mu dal novega razmaha, predvsem pa nove perspektive. Slovenskemu klubu je namreč uspelo pritegniti k svojim prireditvam in v svoj družabni krog ljudi, ki jih sicer ve že ista želja po kulturni sprostitvi in neprisiljeni domačnosti, ki pa do nastanka kluba niso našli okolja, v katerem bi lahko zavrgli pomisleke take ali drugačne prirode. Slovenski klub se lahko pohvali, da so njegovi prijatelji in obiskovalci različnih nazorov, različnih mišljenj in opredelitev, aa pa so vsi ljudje dobre volje in iskrene želje, da bi naše kulturno in družabno življenje dobilo novo vsebino, bolj primerno duhu časa in pogojem v katerih živimo kot manjšinski narod. Ob taki častni bilanci po drugem letu dejavnosti moramo Slovenskemu klubu in njegovemu pobudniku in voditelju dr. R. Hlavatyju samo čestitati in zaželeti še večjih in še lepših uspehov v tretji sezoni. JOŽE KOREN ZARADI PROIZVODNIH NAGRAD l letalom v Dubrovnik Opozarjamo na posebno vožnjo štirimotornega letala DC 6 B podjetja «Adria Aviopromet» iz Ljubljane v Dubrovnik, v nedeljo dne 28, junija letos. Odhod iz Ljubljane ob 6. uri; prihod v Dubrovnik ob 7.30. Odhod iz Dubrovnika ob 21. uri, prihod v Ljubi,ano ob 23. uri. Rezervacija prostorov pri potovalnem uradu «AURORA», Ul. Cicerone 4, tel. 29-243. «Vulcania» bi morala včeraj odpluti iz neapeljskega pristanišča v Severno Ameriko, a je še vedno zasidrana v luki. ker so pomorščaki napovedali stavko iz mezdnih razlogov. Na ladji je 481 pomorščakov, ki nameravajo stavkati do Jutri opoldne. Enotna stavka kovinarjev v ladjedelnicah CRDA in arzenalu Uslužbenci Javnih skladišč ne opravljajo nadur ■ Tu teden bodo stavkali uslužbenci ONMI in delavci v kamnolomih - Skupščina delavcev stroke in sestanak aktiva gradbincev Včeraj so ves dan stavkali v ladjedelnici Sv. Marka, v Tovarni strojev, na ravnateljstvu CRDA, v ladjedelnici Sv. Roka in v Tržaškem arzenalu. Delavci so se udeležili stavke 95-odstotno, uradniki pa v nmogo večjem številu kot ob prejš. njih stavkah. Stavko sta enotno napovedala oba sindikata kovinarjev. Med stavko so se delavci, včlanjeni v FIOM-CGIL, sestali tudi na skupščini in razpravljali o položaju. Domenili so se o nadaljevanju borbe prihodnji teden, o čemer pa se bo moralo vodstvo PIOM še sporazumeti z vodstvom sindikata kovinarjev Delavske zbornice v Ul. Duca d’Aosta. Kovinarji stavkajo, ker se nočejo ladjedelska podjetja z državno udeležbo, včlanjena v In. tersind, pogajati o proizvodni nagradi na podlagi zahtev sindikatov. Včeraj ob 8. uri so se uslužbenci Javnih skladišč po predvčerajšnji stavki zopet vrnili na delo, ob 13. uri pa so delo zapustili, ker se ob sobotah konča ob tej uri redni delovni umik. Uslužbenci namreč nadaljujejo stavko v času, ko bi morali delati nadure. Prav tako so zapustili ob 13. uri pristanišče tudi pristaniški delavci, ki tudi ne opravljajo nadur iz solidarnosti z uslužbenci Javnih skladišč. Jutri bodo po vsej državi in v Trstu stavkali uslužbenci in zdravniki ustanove za mater in otroka (ONMI), Id hočejo s stavko opozoriti oblasti na to, da je ustanova zaradi pomanjkanja sredstev skrčila svojo dejavnost. V torek ob 18.30 bo v Ul. Pon-dares št. 8 skupščina delavcev lesne stroke, ki bodo razpravljali o zahtevah v zvezi s pogajanji za sklenitev nove pogodbe. Od 17. do 19. t. m. bodo zopet stavkali delavci v kamnolomih v okviru vsedržavne tridnevne stavke, ki so jo napovedale vse tri sindikalne organizacije. 17. t. m. ob 8.30 uri se bodo stavkajoči delav-sestali na skupščini v prostorih prosvetnega društva Igo Gruden v Nabrežini in razpravljali o položaju. V četrtek ob 18.30 se sestane v l. Pondares št. 8 sindikalni aktiv gradbenih delavcev. Iti bodo razpravljali o zakonu št. 167, o načr-zakona o urbanistiki, o kreditih gradbeno industrijo in o polni zaposlitvi. Matteottija ob 40. obletnici njegove mučeniške smrti. Zgodovinar prof. Elio Apih bo ob tej priliki govoril o «Političnem položaju v Julijski krajini leta 1924». Sledilo bo predvajanje dokumentarnega lil. ma. Predsedoval bo pokrajinski tajnik Arnaldo Pittoni. Stavka tiskarskih delavcev dnevnikov Sindikalne organizacije tiskarskih delavcev CGIL, CISL in UIL spo- ročajo: Po razbitju pogajanj za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe uslužbencev založniških podjetij, ki tiskajo dnevnike, ter tiskovnih agencij, zaradi negativnega stališča delodajalcev do vseh zahtev delavcev, saj so med drugim ponudili samo 2 odstotka zvišanja plač, so se sestala tajništva sindikatov in proglasila vsedržavno stavko za sredo 17. t. m. Zato ne bo ta dan izšel noben dnevnik. Delavci tiskovnih agencij bodo stavkali od 15. ure v torek do 15. ure v sredo. Med tednom se bodo tajništva sindikatov zopet sestala in razpravljala o nadaljnjih borbah. SINOČI V NATRPANEM AVDITORIJU Prodoren uspeh druge revije slovenske popevke Trst '64 Odlično uvežban orkester pod vodstvom prof. Aleksandra Vodopivca - 17 pevcev in 21 lepih izvirnih popevk - Veliko navdušenje občinstva -Aplavzi tudi med izvajanjem Druga revija slovenske popevka «Trst ’64» je doživela prodoren uspeh in izzvala navdušenje. Ni to samo običajna vljudnostna fraza do nastopajočih in prirediteljev, pač pa je dejstvo, ki ga je treba dvakrat podčrtati, kajti nikakor ni majhna stvar, če lahko v našem skromnem tržaškem slovenskem okolju nastane kar 21 in v nekaterih primerih celo zelo dobrih slovenskih popevk na izvirno glasbo, na izviren tekst, če nastopi 17 pevcev, ki zaslužijo vsi pohvalo m priznanje, pa čeprav je občinstvo to priznanje doziralo po svojem okusu različno, m če končno igra slovenski zabavni orkester «Miramar», ki ima sicer že ime, ki pa nas je tokrat znova prijetno presenetil. itfiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||i||,|||||||,limili,|,l||||i|lm,|l,„|l||,|||l||l||||,l|,|||l,l|l|lll)||ll|l||ll|ll||l,ll)t,,„|, NOVA TRAGIČNA ŽRTEV PROMETNE NESREČE Strahotno trčenje dveh avtov: eden mrtev, dva hudo ranjena Nesreča se je zgodila včeraj okrog 15.45 na obrežni cesti pod Križem Cesta je spet zahtevala smrtno žrtev. Tragična nesreča, pri kateri je izgubil življenje 37-letni Lucio Ulcigrai iz Križa 160, se je dogodila včeraj popoldne okrog 15.45 na obrežni cesti v neposredni bližini lokala «Tenda rossa» pod Križem. Takrat je 21-letni delavec Marino Specia iz Ul. Bo veto 50 vozil svoj fiat 1100 TS 68116 v smeri proti Trstu. V avtu se je peljala tudi Speciova prijateljica 17-letna Ono-rina Gorlato iz Ul. Melara 40. Speda je včeraj popoldne hotel poskusiti svoj novi avto in se je po popoldanskem izletu vračal v mesto. Ko je privozil na lahek ovink v neposredni bližini lokala «Tenda rossa», kjer se cesta nalahno obrača na levo je zaradi prevelike hitrosti zdrsel na od dežnih kapljic mokrem asfaltu, izgubil je nadzorstvo nad avtom in zavozil na levo. Prav v tistem trenutku se je v svojem fiatu 600 TS 59432 iz nasprotne smeri pripeljal Ulcigrai, ki je nenadoma zagledal pred seboj drveči Speciov avto in v tistem odločilnem trenutku ni utegnil ničesar ukreniti, da bi se umaknil, ker se je fiat 1100 čelno zaletel z vso silo v njegov avto. Trčenje je bilo tako silovito, da sta se avtomobila popolnoma zmečkala. V notranjosti fiata 600 je Ulcigrai bil .............................................................hiiiniiiiiiiiiiiii.. Komemoracija G. Matteottija Danes ob 10. uri bo v kinu «Arcobaleno» komemoracija Giacoma SNOCI NA SEDEŽU KRŠČANSKE DEMOKRACIJE Nadaljevanje pogajanj strank levega centra Začetek izrednega kongresa Krščanske demokracije - Včeraj so orisali resoluciji dveh skupin Včeraj so se na sedežu Krščanske demokracije v Trstu nadaljevala pogajanja med delegacijami demokristjanov, socialistov, socialdemokratov in republikancev o deželnem programu in o sestavi deželnega odbora. Med drugimi so udeležili pogajanj za KD Ber-zanti in Mizzau, za PSI deželni tajnik Castiglioni, poslanec Bo-naccina in Pittoni, za PSDI deželni tajnik Nardoni, senator Zannier in poslanec Zucalli, za PRI Cum-bat itd. Pogajanja so se pričela 16. uri; ob 20. uri je bil kratek odmor, nakar so nadaljevali z razgovori. Po nepotrjenih vesteh so končno prebrodili nasprotja v zvezi s kmetijskimi vprašanji ter se sporazumeli, da bodo ustanovili ustanovo za razvoj kmetijstva po vzorcu, ki velja na podlagi osrednjega sporazuma o levem centru. Ustanova bo delovala skladno z deželnim oddelkom za kmetijstvo. Nato so nadaljevali razpravljanje glede načina omejitve večine levega centra nasproti desnici in levici ter o številu predstavnikov vsake izmed strank v deželnem odboru. Težave glede tega izvirajo tudi iz zahteve republikancev, da dobe enega odbornika, čeprav imajo samo enega svetovalca. • • « Sinoči se je pričel v Trstu izredni kongres tržaške federacije Krščanske demokracije, na katerem bodo izvolili tri delegate za vsedržavni kongres, ki bo v Rimu prve dni julija, ter nacionalnega svetovalca namesto poslanca Bel-cija, ki se mora kot poslance odreči tej funkciji. Kongresa se u-deležuje 150 delegatov vseh štirih struj, katerih stališča se izražajo v štirih resolucijah, ki jih bodo predložili tudi na vsedržavnem kongresu. Sinoči so orisali dve resoluciji, ostali dve pa bodo orisali danes. Nato bo sledila razprava, okrog 20. ure pa bodo izvolili delegate. Resolucijo skupine «impegno democratico» (dorotejci in morotei-ci) je orisal poslanec Belci, ki je med drugim dejal, da sta večina levega centra in vlada kljub tež-kočam pokazala svojo moč in strnjenost tudi spričo nedavnih manevrov desne in leve opozicije, ki sta bili v zadnji parlamentarni debati poraženi. Politika sedanje večine sledi črti Jasnega demokratičnega razvoja. Ta politika se naslanja na ljudske sile, ki hočejo odločno prispevati k zgraditvi demokratične države ter k socialnemu napredku. Levi center mora ohraniti perspektivo celotnega demokratičnega razvoja. V takšna gledišče se uvršča obveznost vlade, da se loti reševanja prehod- nih gospodarskih težkoč, ne da bi pri_ tem spremenila osnovno smer načrtovanja. Krščanska demokracija mora biti gibalna sila globoke preosnove. Resolucijo skupine «Una forza nuova» je orisal Mario Dassovich, ki je dejal, da se ta skupina bori za ustvaritev kvalificirane politične sile, ki bo sposobna tudi s stališča metod in politične morale doseči učinkovito obnovo demokratičnih in ljudskih funkcij Krščanske demokracije. Nato je naštel reforme struktur, ki jih terja ta skupina, to je deželne avtonomije, razvoj krajevnih samouprav, gospodarsko načrtovanje v demokratičnem duhu itd. Te reforme pa je moč izvesti le z aktivnim sodelovanjem socialistov. Ce pa bi prevladala «zmerna» razlaga levega centra, bi se liberalci prej ali slej vrnili na oblast, je zaključil Dassovich. Za kulisami kongresa pa sta glavni vprašanji izvolitev delegatov za osrednji kongres in nacionalnega svetnika. Po sestavi delegatov se lahko sklepa, da bodo izvolili po enega delegata morotej-ci z dorotejci, desničarji in fan-fanijevci. Za prve predvidevajo, da bo izvoljen Belci, za druge Vi-gini, za tretje pa Romano. Za nacionalnega svetnika so se tri skupine, ki so za levi center, sporazumele, da bodo predložile skupno resolucijo in ga enotno izvolile. Menijo, da bo izvoljen Dario Rinaldi. na mestu mrtev zaradi prebitja lobanje. Prvim reševalcem, ki so prihiteli na kraj grozne nesreče se je nudil pretresljiv prizor. V razbitem fiatu 600 je s prebito lobanjo na skrotovičenem volanu slonel mrtev Ulcigrai, medtem ko se je iz fiata 1100 slišalo stokanje obeh ranjencev. Iz bližnjega lokala je nekdo telefonsko poklical cestno policijo, medtem ko so nekateri mimoidoči avtomobilisti že odpeljali Spedo in Gorlatovo v bolnišnico. Oba so sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral Specia zdraviti od 6 do 12 dni zaradi ran in udarcev po zatilju, sencih, hrbtu, levi rami, levem kolenu, levem stegnu in gležnju. Specia je tudi začasno izgubil spomin. Gorlatova se je pri nesreči ranila po levem sencu, bradi, ustnicah, kolenih, desnem komolcu, rami in rokah. Zlomila si je tudi gornji sekalec. Zdraviti se bo morala od 8 do 15 dni. Na kraju nesreče so medtem potrebne meritve opravili agenti cestne policije. Pol ure po nesreči sta na obrežno cesto prihitela sodni zdravnik in republiški prokurator, ki sta po pregledu trupla tragično preminulega Ulcigraia izdala dovoljenje za prenos v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Policisti so promet na obrežni cesti usmerjali izmenično v eno in drugo stran. dokler niso s razbita avta. cestišča odstranili Včeraj, dne 13. t. m. sta praznovala 50-letnico poroke FRANČIŠKA HROVATIN in ANTON MALALAN Otroci z družinami, sorodniki in prijatelji jima želijo še obilo srečnih let v zdravju in zadovoljstvu. Nezgoda pri razkladanju Včeraj popoldne se je na delu ponesrečil 28-letni špediter Enrico Paozin iz Ul. Ponzianino 9, usluž-ben pri podjetju Pillitz iz Ul. Ceppa 4. Ko je v Ul. Combi pri neki gostilni raztovarjal blago s tovornika je nerodno padel s tovornika samega in se pobil po zatilju. Ponesrečenca so z zasebnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurškem Oddelku s prognozo okrevanja od 10 do 20 dni. Vse to je tako presenetljivo, tako razveseljivo in pomembno, da je že samo po sebi lahko predmet našega zadovoljstva, ki pa se še poveča ob upoštevanju, da je bilo za pripravo te revije potrebno o-gromno velike volje, ogromno požrtvovalnosti in mladostnega navdušenja, ki je moralo premagati marsikatero težavo in nepriliko. Prav zaradi tega pa zaslužijo vsi, ki so imeli opravka z organizacijo in izvedbo te prireditve, naše največje priznanje. Seveda pa je poleg požrtvovalnosti in prizadevnosti bilo treba tudi mnogo strokovnega glasbenega znanja za uspeh revije in pri lem je vsekakor slonela glavna teža na prof. Aleksandru Vodopivcu, ki je uvežbal in vodil orkester, ki pa je tudi aranžiral vse izvajane popevke. Kdor se vsaj nekoliko spozna na ta posel, bo vedel, da za to ni bilo potrebnega vdušenjem, kar je navsezadnje na ravno in če naj sodimo po aplavzih, potem nikakor ne bi želeli biti v koži strokovne žirije. Vsaj pet ali šest izvajanih pesmi se bo lahko s približno enakimi možnostmi potegovalo za prvo in naslednji dve mesti. Sicer pa so nastopili kot pevci: Miranda Caharija (Trst ’64, Preko valov in v duetu Tržaške lučke) Nora Jankovič (Moja ljubezen si ti in Drag spomin), Ivan Sancin (Prva ljubezen), Anka Sugan (Vrtinec, Kakor pravljica in v duetu Ljubezen in autostop). Pitia Hro vat (Španske noči, En starček je živel in v duetu Tržaške lučke) Vokalni kvartet «Melodyn: Milka Milič, Jadranka Šuligoj, Marta Va-letič in Savina Valetič (Hully-gul-ly črni muc), Ida Ukmar (Srečna boba midva), Ljubica Berce (Odpusti mi in Samo ti), Dario in Darko (Ljubezen je vse), Mario zabavni orkester «Miramar», izpopolnjen z novimi elementi in novimi inštrumenti, je od prve revije znatno napredoval tako v ritmični kot zvočni zanesljivosti in čeprav na splošno morda še vedno nekoliko premočan, je pod veščo dirigentovo roko vendarle dovolj občuteno izbirali izrazne teme. Pesmi so bile aranžirane z zanesljivim poznavanjem tehnike in zvočne efektnosti, čeprav je aranžer tu in tam posegel po nekoliko izrabljenih temah. Teksti so bili v glavnem dobri, dovolj neprisiljeni in v nekaterih primerih tudi vsebinsko dovolj izvirni, ne glede na to, da je prevladoval naj priljubljenejši motiv — ljubezen. O pevcih bi kot kronisti danes še ne smeh povedati vsega kat bi hoteli, ker je pač na današnjih dveh nastopih še v teku glasovanje občinstva in nanj ne bi hoteli in tudi ne smemo vplivati. Pač pa lahko brez bojazni da bi šli predaleč, zapišemo, da so tudi pevci v celoti ali skoraj v celoti izpolnili pričakovanja. Občinstvo je ploskalo vsem, seveda nekaterim z večjim drugim z manjšim na- Prosvetno društvo Barkovlje organizira «TRST 64» drugo revijo slovenske popevke Nastopa 17 bodo peli pevk in pevcev, ki 21 novih popevk DANES v AVDITORIJU ob 17. uri in ob 20.30 Vstopnice so še na razpolago v avli Avditorija pred obema nastopoma. mlajša prikupna Nevica Lnkeš popevko «Latinščina, ko tebe ne bi več bilo» Ves spored sta simpatično napovedovala Karmen Bandelj in Livio Valenčič, za smiselno sceno je poskrbel dr. arh. Dario Jagodic, režijo pa je imel Adrijan Rustja. Občinstvo, ki je do kraja napolnilo Avditorij, je bilo živahen soakter te res lepe in kvalitetne revije in prepričani smo. da bo i svojim polnoštevilnim obiskom tu di pri obeh današnjih ponovitvah dalo vsem izvajalcem več kot zasluženo plačilo. j. k. Včeraj popoldne je bila V prostorih prosvetnega društva v Bar-kovljah tiskovna konferenca, ki so se je udeležili novinarji in reporterji iz Trsta, Kopra in Ljubljane. Po kratkem poročilu o nastanku revije popevk in razvoju te dejavnosti se je razvil razgovor med člani odbora prosvetnega društva in novinarji, katerim se je vodstvo prosvetnega društva zahvalilo Za udeležbo ter jih je povabilo na revijo. Občinski oddelek za zdravstvo in higieno sporoča, da so od 1. do 10. 6. ugotovili v tržaški občini sledeče število primerov nalezljivih bolezni; davica 3; škrla-tinka 20; meningitis 2 (1 mrtev); Ošpice 61; norice 26; oslovski kašelj 4; priušesna slinavka 3; rdečke 10; infekcijsko vnetje jeter 2. Včeraj je nenadoma postalo slabo 88-letnemu upokojencu Josipu Pečarju iz Bazovice št. 91. S privatnim avtomobilom so ga odpeljali na nevrokirurški oddelek bolnišnice, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo. mimuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiniiiMiiiHimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V PISARNI ODBORNIKA ZA MESTNO POUČIJO Svečanost ob 102-letnici zbora mestnih redarjev Nagraditev 15 redarjev za posebne zasluge - Položitev venca na spominske plošče redarjev, ki so izgubili življenje pri izvrševanju svojega poklica Včeraj so mestni redarji praznovali 102-letnico svojega obstoja. V dopoldanskih urah so najprej delegacije članov redarskega zbora položile vence na spomenik padlim pri Sv. Justu in na spominske plošče padlih redarjev pri izvrševanju službenih dolžnosti. Kratka svečanost je bila tudi v pisarni odbornika za mestno policijo dr. Venierja. Ob 11. uri je odbornik ob prisotnosti poveljnika zbora nagradil 15 redarjev, ki so se posebno izkazali v službi. Po kratkem nagovoru, v katerem je prisotne pozdravil v i-menu župana in celotne občinske uprave, je dr. Venier najprej nagradil redarja Gabriella Marassi- grade še županovo pohvalo. Marassi je 12. marca letos zasačil dva tatova, ki sta se med popoldanskim delovnim odmorom pritihotapila v neko trgovino. Oba so nato aretirali. Nadalje so bili nagrajeni z denarno nagrado in z županovim priznanjem tudi podčastnik Mario Spadaro in redarji Angelo Ber-nazza. Giuliano Blocher, Claudio Borri, Luciano Bossi, Vittoriano Brizzi, Egeo Carboni, Domenico De Luca, Giordano De Tela, Luciano Divo, Gianfranco Macoratti, Giorgio Mauri Silvio Turini in Eraldo Vezzani. Prihodnji torek ob 21.30 se bodo na gradu Sv. Justa zbrali člani zbora in upokojeni redarji na skupni večerji, da proslavijo svoj DRŽAVNI ZNANSTVENI LICEJ v TRSTU priredi v soboto, 20. junija ob 21. uri v Avditoriju v Trstu ZAKLJUČNO SOLSKO PRIREDITEV z uprizoritvi jo Cankarjeve drame JAKOB RUDA Ob 20.30 bo v prostorih pred Avditorijem otvoritev slikarske razstave učencev višjih srednjih šol. Razstavo so pripravili dijaki s svojim profesorjem risanja Avgustom Černigojem. GLASBENA MATICA V TRSTU priredi v nedeljo, 21. junija ob 18. uri v Avditoriju ZAKLJUČNO PRIREDITEV GLASBENE SOLE Sodelujejo orkester Glasbene Matice, zbor harmonik ter mladinska pevska zbora iz Trsta in Nabrežine. Vljudno vabljeni! ja, ki je dobil polog denarne na- praznik. _______ ROJSTVA, SMRTI IN POROKE ENALOTTO Natečaj št. 24 ZMAGOVITI STOLPEC Bari . . . • 46 X Cagliari v , 35 X Firence a . • 73 2 Genova . . • 4 1 Milan . . 40 X Neapelj . . • 61 2 Palermo . . • 34 X Rim . . . • 53 X T urin . . g 31 X Benetke . . 17 1 Neapelj II • 73 2 Rim II . . • 76 2 Dne 13. Junija se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo Je 13 oseb. UMRLI SO: 73-letml Anastasio Had-zlpantelis, 69-letna Maria Orzlnl vd. Pečar, 86-letnl Giuseppe Riccobon, 82-letna Maria Orsi por. Bomelli, 77-letna Carolina M arseti c por. Toma-sin, 69-letna Francesca Pavletič por. Zornada, 48-letma Assunta Sacrato por Depase, 80-letnl Rodolfo Ratikel, 11 dni stari Diego Marciò, 87-letna Anna Regent vd. Segina, 76-letna Santa Perhauz vd. Prelec, 79-letma Maria Giovanna Pitacco por. Manzoni, 47-letni Stanislao Grandine. OKLICI: nogometaš Alfredo Isersi in gospodinja Marialena Fresco, bančni funkcionar Mario Pastoni In gospodinja Maria Luisa Serri, delavec Ruggero Covaccl in služkinja Romana Velie, trgovec Arsitio Bianchi In učiteljica Renata Calieri, električar Emilio Martellarli in gospodinja Isabella Potocco, prodajalec Giordano Zemanek in frizerka Giovanna Va-scotto, mehanik Marino Picur n ba-ristka Irma Carluzzl, študent Edoardo Germani in študentka Pia Cam-pantalli, električar Michele Fiorio In Včeraj-danes bolničarka Livi a Francesco Bolle Vaja, računovodja in uradnica Sara AVSTRALCI, ITALOAVSTRALC1, A- meričani, Angleži, Portugalci, Spanci. Francozi, Švicarji, Nemci, Holandci, Danci, Norvežani, Eskimi, ki prihajajo v Italijo, bi se takoj poročili z Italijankami Pisati dopisnico (ali razglednico) na naslov Club «Eureka» casella 5013, Roma. AUSTRALIANI, Italoaustrallanl, A- mericani, Inglesi, Portoghesi, Spagnoli, Francesi, Svizzeri, Germanici, O-landesl, Danesi, Norvegesi, Esquimesi, venendo In Halla, sposerebbero sollecitamente italiane. Raccomandasi scrivere su cartolina postale (o Illustrata) al lub «Eureka»; Casella 5013, Roma. Botta, brivec Cosimo Brancolino in gospodinja Rina Francesihinis, uradnik Matteo Porro in gospodinja Ma- ria Cannone, uradnik Franco Zi vec In uradnica Marina Kočevar, delavec Bruno Cottiga In služkinja Narina Rosman, zidar Giovanni Gustila in šivilja Emilia Stoicovlch, radiotehnik Bruno Amelio in gospodinja Fulvia Gerdol, kuhar Luciano Selvagno In likalka Marta Tognon. mehanik Lucio Fontamot in delavka Bruna Pitacco, Sofer-mehanlk Giacomo Mejak In gospodinja Anna Zimmerman, sprevodnik Bruno Cleva In delavka Maria Anna Grisan, stražnik Giuseppe Quaranta in gospodinja Rosina Rigo, tiskar Antonio Totto In gospodinja Antonia Urloh, pomorščak Aldo Apollonio In uradnica Silvana Siciliano, markonlst Oliviero Cervini m prodajalka Glueppina Fuch. uradnik Amieto De Ninno In uradnica Bianca Pauluzzi, prodajalec Nevio Radlcchiso In gospodinja Iris Prlbaz, uradnik Bruno Clolll In gospodinja Llves Zo. ratto, orkestraš Stello Salvi In gospodinja Immacolata Lingesso, uradnik Elvino Perini in vzgojiteljica Li- eta Krassnlgg, pleskar Romano Strani in šivilja Maria Grazia Riusalem, šofer Emilio Micheli In frizerka Claudia Tretjak, delavec Dante Dalla Riva In delavka Marisa Chicco, teniški učitelj Mario Malaroll in študentka Laura Cadel, geometer Raffaele Vaccaio In uradnica Loredana Deber-nardl, podčastnik karab. Salvatore In šivilja Anna Maria Cozman, r Armando Guerrera in go-Emllia Slkur, uradnik Roto uradnica Vittorlna r Dino Senica in delavka Bernardi, uradnik Carlo Čoln blagajničarka Graziella tehn. uradnik Pierpaolo ta prodajalka Giacomina trgovec Giuseppe Boccia itoja Lucilla Cosci ani, poni, tehnik Lucio Caselli to uradnica Livi» lansa, očlclr-pomorščak Giovanni Fabbro In frizerka Silvana Fasciano, šofer Giorgio Visnovic in gospodinja Maria Sluga, uradnik Giancarlo Mls-darils to učiteljica Emanuela Grino-veio, pravnik dr. Giuseppe Russo in uradnica Liana Vitali, tapetnlk Angelo Argenti In gospodinja Adelaide Motta, kapetan Mario Rosin to u-radnlca Rosalia Mezzina, PROVIZORIČNI dobitki za zmagovalce z 12 točkami lir 4.094.000 11 točkami lir 252.400 II) točkami lir Dokončne kvote določi o-srednja komisija • Ohranite odrezek, da boste Imeli pravico do nagrade 21.700 K'n0 Nazionale 16.00 «Lo sciacallo» East-maneolor. Jean Paul Beimondo. Stefania Sandrelii. Arcobaleno 15.00 «I magnifici sette» Technicolor. Pul Brynner. Excelsior 15.30 «La dolce vita» Marcello Mastroianni, Anita Ekberg. Prepovedano mladini. Fenice 16 00 «La guerra del mondi» Technicolor. Grattacielo 15.30 «Silenzio si spara» Eddie Constantine. Supercinema Zaprto zaradi počitnic. Alabarda 14.30 «Gkinawa» Richard Widmark. Filedrammatico 14.30 «Due mattacchioni al Moulin Rouge» Prepovedano mladini. Aurora 15.00 «I 3 volti della paura». Cristallo 15.00 «Sfida nella valle dei comanches» Technicolor. Capitol 15.30 «Mare matto» Gina Lollobrigida, Jean Paul Beimondo. Garibaldi 15.00 «I magnifici 3» To-gnazzi, vìanello. Chiari. Technicolor. Impero 15.00 «Pippo, Pluto e Paperino allegri masnadieri». Moderno 16.30 «La pantera rosa» — Technicolor. Claudia Cardinale, David Niven. Zadnji dan. Astra 15.30 «Wincester 73». Astoria 15.30 «Le avventure di Don Giovanni» Technicolor. Vittorio Veneto 15.30 «La donna ohe inventò l0 strip tease» Technicolor. Natalie Wood. Abbazia 15.00 «Gli Inesorabili» Technicolor. Burt Lancaster. Ideale 14.30 «Venere imperiale» Technicolor. Gina Lollobrigida. Marconi 15.00 «Qualcuno verrà» — Technicolor. Frank Sinatra. KINO NA PROSTEM Skedenj 20.15 «Una fidanzata per papà» Metrocolor. Doris Day. Glenn Ford. (V dvorani predstava ob 18. uri ). Marconi 20.15 «Qualcuno verrà» — Technicolor. Frank Sinatra. Paradiso 20 15 «IL BUIO OLTRE LA SIEPE» Gregory Peck. V torek, 16. junija zaključuje SLOVENSKI KLUB letošnjo sezono 1963-64 SLOVENSKI KLUB vljudno vabi svoje številne prijatelje na ZAKLJUČNI VEČER SEZONE na katerem bo podal predsednik kluba pregled čez delo v tem letu. SOLSKE RAZSTAVE Na slovenskem učiteljišču pri Sv. Ivanu je razstava risb in slik dijakov. Razstavo sl lahko ogledate vsak dan od 9. do 12. to od 15. do 17. ure. ŠOLSKE VESTI Učenci osnovne šole v Barkovljah vabijo na zaključno šolsko prireditev, ki bo v nedeljo 14. t.m. ob 18. uri v župnijski dvorani v Barkovljah. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Slavko Škamperle priredi od 23. do 30. Junija t.l. teden ljudske umetnosti. Udeleženci so vabljeni, da oddajo svoja dela od 10. do 15. Junija vsak večer, razen sobote, od 20 do 21. ure v društvenih prostorih, v nedeljo pa od lido 12 ure predpoldne Slovensko planinsko društvo priredi večer diapozitivov z društvenih Izletov 19. Junija ob 20.30 Kdor želi sodelovati s svojimi deli naj se javi pri Vislniju v Ul. Roma 13. PROSVETNO DRUŠTVO PRO-SEK-KONTOVEL priredi v po nedeljek, 15. t. m. ob 21. uri v sedežu društva na Proseku predavanje Marija Magajne: O ŠPANIJI. Predavanje spremljajo številni barvni diapozitivi. Vljudno vabljeni vsi ! Slovensko planinsko društvo priredi dvodnevni Izlet 28. in 29 junija na Pokljuko z vzponom na Tošč " Vpisovanje v Ulici Geppa v uradni» urah. Mali oglasi PODI in pokrivala za pode, preprb ge in sintetične preproge za hodnik* Iz plastike, gume, Moquette in Mera klon. Beneške zavese po meri, z» stori. Cinz lavatex, prevleke iz plastike. A.R.P. italplast — Trg Ospedale Št. «, Tel. 95-919 Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob In v počastitev spomina pok. Jožefe Stoka-mame urednika Slavka, darujejo člani uredništva Primorskega dnevnik« 20.000 lir za Dijaško Matico. TRGOVINA ČEVLJEV ZA POLETNO SEZONO ELEGANTNI MODERNI UDOBNI ČEVLJI ALIA MODA Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni zapustil naš dragi mož in oče ANGEL GUŠTIN Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, uri lz hiše žalosti, Vel. Repen št. 14. 14, t.m., ob 17. Vel. Repen, 14 6. 1964. Žalujoči: žena, sinova Milko In Ivan ter ostalo sorodstvo PfTmòFsltr dneSSdf 14. junija 1964 furti: na Lì umil m predvaja danes 14. t. m. ob 16. uri film: U delitto della signora Allerson (ZLOČIN GOSPE ALLERSON) V ponedeljek, 15. t. m. ob 18. uri ponovitev filma: IL DELITTO DELLA SIGNORA ALLERSON (Zločin gospe Allerson) susanhaYWARD peterfinCH il delitto DELLA SIGNORA ALLERSON DIANECILENIG CY",LCUSACI Sončarica zakrivila hudo nesrečo delavca Na gradbišču gradbenega podjetja Sereni iz Ul. degli Artisti y v Ul. Re^voltella 1.44 se je včeraj zjutraj dogodila huda nesrjča. Na •prizidku strehe štirinadstropne stavbe v gradnji, je 37-letni dela-vec Angel Kocijančič iz Doline št. 124 nastavljal leseno ogrodje za dvigalo. Zelo verjetno je delavca zadela sončarica, ker je . nenadoma izgubil ravnotežje in padel '■vznak na streho meter in pol niže. Kocijančiču so delovni tovariši takoj priskočili na pomoč in ne’icdo je poklical rešilni avto RK. Ponesrečenca so nemudoma cdpe-ljali v bolnišnico, kjer so ga s pridržano prognozo v nezavest-nem stanju in z več ranami po glava sprejeli na nevrokirurški oddelek. KINO «ROSANDRA» BOLJUNEC predvaja danes, 14. t. m. ob 18. uri Cinemascope barvni film Il tavoliere dei tento volti (VITEZ S STO OBRAZI) Igrajo: LEX BARHER, LIANA ORFEI, LIVIO LORENZON in GERADO LANDRY Samomor KINO PROSEK^KVNTOVEL predvaja danes, 14. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni film: Le ragazza più bella del mondo (Najlepše dekle na svetu) Igrajo: DORIS DAY ln JIM DURANTE Kiaio «IBIS» PROSEK predvaja danes, dne 14. t, m. s začetkom ob 16. uri barvni film v Cinemascope: La schiava di Bagdad (Bagdadska sužnja) Igrata: ANNA KARINA — GERARD BARRAY s plinom Bolehnost in starostne tegobe so bile krive, da se je 81-letni mizar Natale Satti iz Ul. dell’Indù-stria 5 odločil za usodni -korak m se predvčerajšnjim zastrupil z gorilnim plinom. Nesrečnika je’ našla njegova 44-letna hči Roma Batti por. Vidali, stanuje v ipetem nadstropju iste stavbe. Včeraj zjutraj je Sattijeva odšla v tretje nadstropje, da bi obiskala očeta ko pa je skušala s ključi, ki jih je imela pri sebi odpreti vrata, se je zavedla, da je priletni oče od znotraj zaprl vrata z •zapahom. Sattijeva se je začudila, ker je dobro poznala očetove na-■vade, toda prijele so jo Jle slutnje, ko je zavohala vonj po plinu. Zaletela se je v vrata ter jih tako odprla, stekla je v kuhinjo, kjer je na tleh zagledala že mrtvega očeta, poleg njega pa je iz gumijaste cevi uhajal plin. Sattijeva je takoj poklicala rešilni avto RK, toda za nesrečnega Sattija ni bilo več pomoči. V Ul. dell’Industria so prihiteli a-genti letečega oddelka policije i.n sodni zdravnik dr. Nicolini, ki je po pregledu rtupla ugotovil, da se je 'Satti zastrupil že predvčerajšnjim zjutraj. ZASKRBLJENOST PREDSTAVNIKOV PRIZADETIH KRAJEV Naftovod utegne resno prizadeti turistično privlačnost gradeške lagune Člani komisije, ki so se včeraj sestali na trgovinski zbornici, si bodo od 24. do 26. junija v Zahodni Nemčiji ogledali posledice petrolejskega pristanišča za obmorski turizem Dvojna nesreča šoferja v pristanišču 58-letni šofer Giorgio Salvadori iz Ul. Appiari 28, uslužbenec SA-IM, je včeraj zjutraj postal žrtev dvojne nesreče. Salvadori je v skladišču 6 v pristanišču Vittorio Emanuele polnil leseni zaboj z blagom, pri tem poslu pa si je poškodoval levi palec. Zaradi hude bolečine je Salvadori padel v nezavest in se pri' padcu še udaril po zatilju. Z avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v dveh tednih. LOTERIJA Po prvem sestanku na prefekturi, je bil včeraj na trgovinski zbornici v Gorici drugi sestanek zaradi izgradnje naftovoda, ki ga bo financirala neka mednarodna družba. Sestanku so prisostvovali predstavniki krajevnih uprav prizadetih občinskih uprav iz Tržiča, Starancana in Gra-deža, trgovinske zbornice, ustanove za turizem, Zveze industrijcev iz Tržiča ter nekateri predstavniki prizadete družbe. Gradnja naftovoda naleteva namreč na 'najrazličnejše težave. Med glavnimi je ravno skrb, kaj bo z o-balnim področjem zlasti z gradeško laguno, ki jo bo natta skoraj gotovo onesnažila. Strokovnjaki bodo proučili dobre in slabe strani tega izredno pomembnega industrijskega objekta in bodo izrekli zadnjo besedo. Na včerajšnjem sestanku so skle-; nili, dà bodo vse tiste osebe, ki so’ bile prisotne sestanku na trgovinski zbornici odšie v Wilhelmshaven. ki je eden izmed velikih petrolej-' skih pristanišč Zahodne Nemčije. Komisija si bo ogledala naprave od 24. do 26. junija. V tem pristanišču ob Severnem morju si bodo mogli od blizu ogledati, kakšne posledice povzroča pristanišče bližnjim obmorskim turističnim krajem. V sredo 17. junija se bodo člani komisije znova sestali ter proučili predvsem material, ki ga že imata na razpolago trgovinska zbornica in Zveza industrijcev iz Tržiča. Zaključek šolskega leta v Dijaškem domu BARI 46 20 6 60 30 CAGLIARI 35 89 51 88 39 FIRENCE 73 23 72 2 22 GENOVA 4 2 86 48 54 MILAN 40 56 29 64 19 NEAPELJ 61 73 48 25 55 PALERMO 34 3 75 57 10 RIM 53 76 51 67 11 TURIN 31 4 1 7 65 BENETKE 18 17 70 48 19 Mladinski dan 21. junija v Standrežu Mladinina Iniciativa priredi mia. dinski da-n v Standrežu v nedeljo 21. junija. Popoldne bo kulturni program, pozdrav gostov, zvečer pa ples. Ob tej priliki bodo otvo-rili odbojkarsko igrišče, ki ga dokončujejo te dni. Osrednja prireditev bo na nogometnem igrišču. CINE FOTOMATERIALE ŠEGUL! N Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361 vabi prijatelje ln znance, naj ga obiščejo. Hvala ! URARNA IN ZLATARNA KARLO MIKOU TRST, Trg sv. Jakoba 3 Tel. 95-881 — Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike TRŽAŠKA KNJIGARNA I rai - (JI. sv. FrančIAka 2«> l«l«l«ii «1-7K2 N O V O : Grzimek: «Serengeti ne sme umreti - CZ Lit J.800 Polibios: «Obča zgodovina» • DZS Lit 1.200 Gytisolo J.: «Praznovanje drugih» CZ Lit 1.350 COMMA PLASTICA Ulica dellTstria 8, tel. 50-054 (pri Sv. Jakobu) LASTNICA A. BIRSA vam nudi vse hišne potrebščine, torbe, igrače, lutke, plastiko za pode — imitacija par-k6tov Vse po konkurenčnih cenah ! ZLATARNI Splendente (ŠKERLJ) Trst, Ul F. Mizi 5 - Tel. 23-379 dobite natlepša darila za birmo, krši, poroko tn za vsako priliko ure najboljših švicarskih znamk tn zlate okraske OBIŠČITE NASI KINO SKEDENJ predvaja danes 14. t. m. ob 18. uri v dvorani in 20.15 na prostem zabavni Metrocolor barvni film: • Meiro f}oMu}yn\[mjer nimm • • • • LA BIONDA? ut ROSSA ? IA BRUNA? GLENN FORD t IN IMBARAZZO Glenn Shirley FORD JONES « STELLA STEVENS-DINA MERRILL ROBERTA SHERW00D.RONNY HOWARD -JERWWNDYKEm«»^.. JOHN GAY ^ HMKRwr.VINCENTEMlNNEU-l -JOE PASTERNAK . % ». CANAVISION* .METROCOLOR 1 S-U-.K^v.vaiWs « (ZAROČENKA ZA PAPANA) Včeraj se je v Dijaškem domu v Gorici zaključilo šolsko leto s skiipnirii kosilom, kateremu so prisostvovali vsi gojenci ter vzgojitelji. Ravnatelj dr. Sancin je imel ^ UU1 , pcl,cr. Iia SR.up. ob tej priliki kratek nagovor, med nem izletu po Tržaškem, ogledali katerim je poudaril, naj tudi med j so si miramarski park, mesto in šolskimi počitnicami dijaki, posve-i zgornjo okolico. tijo del svojega časa čitanju, pred pričetkom novega šolskega leta pa ponavljanju predelane snovi, še prav posebej pa jim je priporočil, naj se dostojno obnašajo, ter vedno pazijo, da bodo delali ugled Domu, v katerem so se vzgajali. Dijake, ki imajo popravne i: te, je opozoril, da bo uprava ma priredila zanje lekcije za popravne izpite. Pričele se bodo v ponedeljek 3. avgusta ob 8.30. Gojenci so bili v petek na skup- X. Učni uspehi na slovenskih srednjih šolah v Gorici Enotna nižja srednja šola 1. a — Izdelali: Blazizza Antonietta, D’Autilio Loretta, Drufovka Ben-dika, Hvala Silva, Mauri Elvira, Moro Ivana, Nanut Nadja, Terpin Marija. Tomšič Franka, Vižintin Lilijana. Izpiti: Barisič Ra-dojka, Beccia Laura, Malič Ada, Vi. žintin Nadja. Zavrnjene so bile 3 dijakinje. i. b. — Izdelali: Brajnik Herman, Komeii Gregor, Frandolič Darij, Kogoj Jožef, Mucci Jordan, Pausič Rudolf, Pivk Pavel, Klanjšček Gabrijela, Klanjšček Marjeta, Ko-mjanc Vida, Prinčič Neva, Radetti Anita, Radetti Bernarda, Tabaj Iva. Izpite imajo: Tussa Hiacint, Visin-tin Marij, Humar Aleksandra, Zavrnjeni so bili 3 dijaki. 1. c — Izdelali so: Beccia Oskar, Cemic Lucijan, Legiša Silvan, Mozetič Ivan, Sobani Gabrijel, Budal Lucijana, Ferletič Franka, Jakončič Loretta, Klanjšček Sonja, Radetti Erminia, Skok Ana. Izpite imajo: Ožbot Jordan, Stanič Vladimir, Tomšič Edvard, Devetak Anamarija, Hlede Lilijana, Knez Lucijana. Padli so 4 dijaki. 1. d: — Izdelali so: Cogni Fran- co, Gravner Franc, Jakin Marij, Missio Leo, Buzzi Venera, Kocjančič Laura, Stanič Adrijana, Šuligoj Nevenka, Uršič Marija, Vižintin Sonja. Izpite imajo: Černič Alojz, Klanjšček Silvan, Zavadlav Daria. Padlo je 6 dijakov. Nižja gimnazija 2. a razr. — Izdelali so Brešan Nikolaj, Cemic Venceslav, Cotič Boris, Klanjšček Nikolaj, Kranner Marko, Mermolja Franc, Radetti Jordan, Špacapan Peter. Izpite ima. jo: Jakin Aldo, Jarc Roman, Hlede Severin, Ressi Valter, Sošol David. Zavrnili so 2 dijaka. 2. b razr. — Izdelali so: Ceudek Metoda, Perfolja Danila Hvala Miriam, Komjanc Cvetana, Koršič Ve. rena, Krnic Danila, Rossi Renata. Izpite imajo: Brajnik Katarina, Cemic Marija, Stanič Vanda. Zavrnili so 2 dijaka. 3. a in 3. b razr. — Vsi dijaki ' ’ * ’ | 3. a in 3. b razr. — Vsi dijaki iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMii,niiiitiiiMiii,in,iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMii,ti„ii[iii,ititniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiii in dijakinje so pripuščeni k nižjemu tečajnemu izpitu 1 ZADNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA KlaNicna Rimnazija Izjava župana občine Sovodnje o goriški industrijski coni V njej poudarja stališie glede industrijske cone, ki naj bi se razprostirala med Štandrežem in Sovodnjami Pred zaključkom zadnje seje občinskega sveta ff. junija v Sovodnjah je župan Jožef češčut prebral izjavo o izgradnji industrijske cone Gorice. Izmed '4 prisotnih svetovalcev je zanjo glasovalo 13 svetovalcev, eden pa se je vzdržal. Izjava se glasi: «Smatram za votrebno, da obrazložim nekatere točke, ki so po mojem zelo važne v zvezi z znano zadevo o medobčinskem regulacijskem načrtu z Gorico, s katerim je združena industrijska cona. Razpravljanje o tej zadevi, seveda po številnih razgovorih in posvetovanjih z raznimi osebami, me je, v soglasju z občinskim odborom in s posebnim ozirom na obrambo slovenske etnične sestave sovodenjske občine, privedlo do tega, da sem sprejel, v glavnih obrisih, to kar nam je bilo predlagano: tovarne v Sovodnjah, stanovanjske hiše v Gorici. Vedeti namreč moramo, da imajo regulacijski načrti običajno petdesetletno veljavo. Kar se nas tiče, tudi če ne bi imeli -medobčinskega regulacijskega načrta, nam ni težko predstaviti si, kakšna bo Gorica čez petdeset let. Mesto se bo prav go- tovo raztezalo čez Standrež in Sovodnje prav do Vipave. O tem si ne smemo delati nobenih iluzij. In če bi tovarne gradili na desnem bregu Soče, na Majnici, bi stanovanjske hiše prav gotovo gradili pri nas, tudi če ne bi bilo regulacijskega načrta. S predlaganim regulacijskim načrtom, ki bi vezal skoro vsa zemljišča n naši občini kot industrijsko področje, bomo ustvarili tiste pogoje, po katerih bomo lahko ohranili, v mejah možnosti, etnično sestavo prebivalstva naše občine; istočasno bomo lahlco povabili slovensko delovno silo s Krasa in iz Brd. dosegli ničesar. Takih primerov imamo na pretek. Poglejmo stvar tudi s stališča tistih, ki bi hoteli, da bi ostali prebivalci sovodenjske občine navezani na kmetijstvo, ker vidijo v njem edino obrambo slovenske narodnostne manjšine. Danes, in še bolj jutri, da bi lahko uspešno konkurirali na tržišču in seveda dostojno živeli, bi vsak kmet potreboval posestvo z najmanj S—10 hektari skupne in namakane zemlje. To pomeni, da bi ozemlju sovodenjske občine, na ozemlju sovodenjske občine, ki ima. 450 hektarov obdelovalne površi-sruj ucnjvuu suu s o rasa m iz ara. rte, živelo lahko le 50 družin; podvo-S tem v zvezi oo občina lahko mno-1 jimo to število na 100, če že hočemo go napravila, da ho omogočila nakup gradbenih pircel tako v Sovodnjah, kot v Rupi, na Peči in v Ga-brjah. Na drugi strani pa nam nihče ne zagotavlja, da bi zavračanje sodelovanja z Gorico zadostovalo, da bi ustavili širjenje sosednega mesta. Na podlagi zakonu, bi nam lahko vsilili medobčinski regulacijski načrt, napravljen po njihovem, in kaj bi nam potem služilo, v obrambo etnične sestave naše občine, protestirati leto ali ave, ko pa bi ne .......................imiiNiuiimmiiiuiii,.iiiiniiminiiiiiiiiiiiiiim.immillili VČERAJ OPOLDNE BLIZU PEVMSKEGA MOSTU Vespist po vozil dekle ko je izstopilo iz avtobusa Oba so odpeljali v bolnišnico, kjer so ju pridržali na zdravljenju URARNA - ZLATARNA •— LAURENTI Trst, Largo si. Santorio, 4 lei. 723240 Bogata izbira najboljših Svi-carskih znamk ur ln zlatnine za BIRME. POROKE ln KRSTE Poseben popust l IVAN SAKSIDA, Scalasanta it. 149, vabi v svojo o s m I c o vse, ki želijo piti dobro domače vino. NEDEUA, 14. JUNIJA 1964 Radio Trst A 8.00 Koledar: 8.30 Poslušali boste...; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Cvetice v slovenski pesmi ; 13.25 Vzporedni glasovi; Haydnove skladbe; 14.30 V deljo skupaj; 16.00 Radijska __ tiča; 16.15 Glasba za praznični dan; 17.15 Simf. koncert; 18.30 14.00 150-letnlci karabinjerjev; 15.30 ne- športni prenos; 18.00 Program za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.20 Registriran športni dogodek; 20.15 športne vesti; 20.30 e v,slovenski pesmi; dan; 17.15 Simf. koncert; 18.30 dek; 20.15 športne vesti; 1000 Masa; 11.15 Oddaja za naj- Plesna glasba; 19.15 Športna ne- Dnevnik; 21.00 B. Randone: «Le mlajše, nato harmonikar Basel- delia; 20.25 Lov na naslov: 21.20 vi» di fatto»- M is Vt,ìì*„. mlajše, nato harmonikar Basel-li; 12.00 Slov. nabožna pesem; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Karakteristični ir in T«™ ___ vie vosti ; 23.00 dnevnik. -, 22.15 knjižne no-športna nedelja in ansambli; 15.10 Jam 15.30 Radijska novela; l____ poldanski koncert; 17.25 Plesna čajanka; 18.30 Po društvih in krožkih; 18.45 Pojeta Mara Rio in Fausto Cigliano; Sonate a tre; 19.15 Ne vestnik; 19.30 Florentinski tivi; 20.00 Šport; 20.30 Iz venske folklore; 21.00 Vabilo na ples; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Čajkovski, Simfonija št. 9; 22.50 Plesna glasba. session ; 16.30 Po- del .... 19.00 Nedeljski mo-slo- Slo venijo 9.30 Kmetijska oddaja; 12.15 Danes na športnih igriščih; 14.00 «El campanon». Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 8.35 Domače viže; 9.00 Reportaža; 9.15 Zabavni zvoki; 9.45 Zbor Jacobus Gallus; 10.00 Prenos RL; 10.30 Slov. pesmi; 11.30 Reportaža; 11.50 in 12.50 Glasba po željah; 12.35 Zunanje- Glasbena matineja; 11.30 H politični pregled; 13.30 Sosedni taža; 11.60 Hammond orgle; kraji in ljudje; 14.00 Glasba po Naši poslušalci čestitajo; željah; 15.15 Melodije; 15.30 Do- Za nato vn«- 13 5n te,• delja; 20.25 Lov na naslov; 21.20 Čelist Pierre Fournier; 22.20 Plesna glasba. II. program drugi kanal 7.45 Jutranja glasba; 8.40 Ital. «erito^^dalievanil^lITs Pr’en^ pesmi; 9.00 Oddaja za ženske; f, VenB?mf»lf.- wnn1 10 25 Usneli motivi* 11 Ppvri • ^ Ventimiglie, 20.00 Kotocftlcnl g?» s<° sns&as Ponedeljek, 15. junija 18.00 Program za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Glasbeni karnet; 20.00 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV. tednik; 22.00 Baletni program ; 22.45 Petnajst minut z Omello Vanoni; 23.00 Dnevnik. DRUGI KANAL press; 14.30 Teden aktualnosti, 15.45 Neapeljske pesmi ; 16.15 Klakson; 17.00 Glasba in šport; 18.35 Vaši izbranci; 21.00 Športna nedelja; 21.40 Glasba v večeru. III. program 16.30 Bachove kantate; 17.30 L. Codignola: «II gesto»; 19.00 Skrjabin in Ive»; 19.15 Gledališki pregled; 19.30 Koncert; 20.40 Haydnove skladbe; 21.20 Alojz Hiba: «Maska» — opera. Do- RL; 19.30 mače .pesmi; 16.00 Prenos 19.00 Orkester Henkels; -------- Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 22.35 Športna nedelja. Nacionalni program 8.30 Vreme na Ital. morjih; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna glasba; 11.10 Sprehod skozi čas; 11.35 Roditeljski krožek; 8.00 Mladinska radijska igra; 8.35 Zbor in godalni ansambel; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 Še pomnite, tovariši...; 10.30 Glasbena matineja; 11.30 Repor-' 12.05 13.30 14.10 anes te d- "-I Za našo vaš; 13.50 Koncert; Koncertna glasba; 15.05 «Di popoldne»; 16.00 Humoreska na; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Izberite popevko; 21.00 Bč la Bartòk; 22.10 Plesna glasba; 23.05 Posnetki hrvatske glasbe. Ital. televizijo 10.15 Kmetijska oddaja; 11.30 Nabožna oddaja; 12.00 Parada ob 21.00 Dnevnik; 21.15 Borba proti gangsterjem; Film «Zadnji gangster; 22.45 Jazz; 23.25 Šport. Jug. televizija 11.00 Kmetijska oddaja; 11.30 Disneyev svet; 14.00 Reportaža s plavajočega otoka, nato športna reportaža; 18.30 Nenavadni konj Champion — film; 19.00 Mladinski klub; 20.00 TV dnevnik; 20.45 D. Milhaud: Ubogi mornar — opera; 21.30 Ekran na ekranu ; 22.40 Poročila. Ponedeljek, 15. junija 10.40 Televizija v šoli; 15.20 Ponovitev; 18.30 Poročila; 18.35 Lutkovni in risani filmi; 19.00 Obzornik; 19.30 Tedenski športni pregled; 20.00 Dnevnik; 20.30 Propagamlna oddaja; 20 45 Celovečerni film; 22.15 «Umetnik v svetu bikoborskih aren»; 22.45. Poročila. Včeraj okrog 12.30 se je pripeti-la v Ul. Torrione v Gorici, v bližini gostilne Gira nesreča, po kateri so morali odpeljati dva ranjenca v goriško bolnišnico. Ob isti uri se je pripeljala z mestnim avtobusom iz Podgore, kjer je zaposlena v predilnici, 18-letna Roberta Kos, ki stanuje v Ul. Generale Papa 21. Na postajališču v bližini gostilne Gira je izstopila ln hotela prekoračiti cesto. V tistem Je privozil na svoji vespi 150 od pevmskega mostu v smeri proti Podgori 23-letni Luigi Pellegrino doma iz Podgore, Ul. Brigata Cuneo 32, ki je prepozno opazil dekle na cesti ter zavozil vanjo. Oba sta padla na tla in dobila pri tem poškodbe. Takoj so poklicali avto Zelenega križa, ki je odpeljal dekle v goriški civilno bolnišnico, kjer so ji ugotovili rano na lasišču, nalom hrbtenice, pretres možganov in več odrgnjenj na desni nogi ter so jo pridržali za 20 dni na zdravljenju. Pellegrinija so pripeljali z zasebnim vozilom in so mu ugotovili rano nad desnim očesom ter številne praske na rokah. Pridržali so ga za 15 dni v bolnišnici. Izvidnica cestne policije je napra. vila o nezgodi zapisnik, vendar ni mogla točno ugotoviti, kako je pri šlo do nezgode, ker ni bilo drugih prič. Iz soriške bolnišnice Včeraj ob 14.15 so nudUi prvo pomoč v goriški civilni bolnišnici 25-letnemu Lucianu Zuccaro iz Gorice, Ul. Žara 13, ki je padel s svojim motociklom na Majnici ter si Pri tem povzročil nekaj manjših prask na desni roki. Okreval bo v treh dneh. Ob 15.45 pa so nudili prvo pomoč Gori- 56-letnemu Rihardu Bičku iz ce, Ul. Cadoma 4, ki se je ponesrečil na delu pri avtoprezovni-škem podjetju «Goriziana», kjer se je z brusilnim kamnom porezal na komolcu. Okreval bo v 8 dneh. Tatvina v gostilni «Pri Ivanki» Gostilničarka v gostilni «Pri Ivan. ki», ki je na začetku Kraške ulice v bližini železniškega podvoza, Je danes dopoldne prijavila tatvino v svojem lokalu. Prejšnji večer je neki gost, ki je prenočeval v gostilni, opazil, da mu je zmanjkalo nekaj kosov perila. Ko se je pritožil pri gostilničarki Ivanki Na-mit, je ta ugotovila, da je neznani zmikavt tudi njej odnesel 300 lir. Zato se je odločila za prijavo na policiji, ki sedaj išče tatu. > Jutri, 15. junija, se bo ob 22. uri v Gorici sestal občinski svet ter nadaljeval z obravnavo proračuna in drugih vprašanj, ki so na dnevnem redu. biti širokogrudni. Kaj pa ostalih 300 družin? Hočete en primer? V Steverjanu, kjer se ukvarjajo pretežno s kmetijstvom, so v zadnjih desetih letih izgubili skoro 20 odstotkov svojega prebivalstva. V manjši meri zapuščajo ljudje tudi vašo in doberdobsko občino. Zapuščanje kmetijstva je vsedržavni pojav. Mi mislimo, da obramba slovenske manjšine nè gre po tej poti. Ne smemo niti pozabiti, kakšna je sestava naših zemljišč; v glavnem gre za revna in peščena zemljišča, kjer je dovolj pomanjkanje dežja, da se pridelek uniči. Na drugi strani pa moramo pomisliti tudi na namakanje na Krminsko-gradiščanskem polju, ki bo zelo olajšalo delo furlanskim kmetovalcem na desnem bregu Soče in ki bodo zaradi tega lahko še bolj konkurirali našim kmetom. To so dejstva. Vse ostalo je propaganda. včasih samo trenutnega volilnega značaja, kot se je dogajalo pred mesecem dni, ko so propagandisti «Liste slovenske skupnosti» z zvočniki po Sovodnjah kričali, da sem se prodal Italijanom in še posebno krščanski demokraciji in da sem vedno tekal k senatorju Val-lauriju, to je poslancu, katerega nimam časti osebno poznati. Mislim, aa ta način propagande ne brani koristi slovenske manjšine v Italiji. Prišel je čas, da se na te) naši zemlji ustvari dejansko sožitje, da se odpravijo nerazumevanja, da pričneta obe tu živeči narodnosti živeti v miru, v obojestransko korist, posebno pa še v korist naše slovenske manjšine. Ne smemo voditi naše obrambe s tem, da se zapiramo sami vase, da samo protestiramo in da zahtevamo ohranitev stare manj rentabilne ekonomije. ko se nam vendar *nudi novo. bolj ugodno življenje tt med sebojnem spoštovanju». 4. razr. — Izdelale so: Brešan Nevina, Koren Marija, Primožič Ida, Špacapan Bernarda, Zavrnili so 4 dijakinje 5. razr. — Vsi so pripuščeni k sprejemnemu izpitu. Klasični licej 1. licej — Izdelali so: Karel Cernie, Kortič Marija, David Mikluš, Emil Valentinčič. Izpite imajo: Marij Gergolet, Dušan Gri/man, Zvonko Legiša, Jožef Prinčič, Emil Radetti in Marija Vižintin. 2. licej — Izdelali so: Gravner Nadja, Komac Peter, Terpin Ro-; bert, Valentinčič Slavka. Izpite ima, )o: Brajnik Miroslava in Rutar* Boris. 3. licej — Vsi so bili pripuščeni* k zrelostnemu izpitu. Strokovna šola 2. a — Izdelali so: Ceščut Lo-* vrenc, Ferfolja Evgen, Hlede Bruno, Korečič Martin, Kovic Vojko, Perkon Jožef, Peric Gabrijel, Pete-jan Edvard. Izpite imajo: Gergo-I let Roman, Gnezda Henrich, Ma-; kuc Marčel, Vižintin Feliks. Zavrnili so 6 dijakov. 2. b — Izdelali so: Ceudek Nada,? Gravner Stanislava, Malič Anamarija, Malič Elvira, Maraž Klara, Markovič Jožefa, Petejan Vojka, Vo.: grič Ana, Zelloth Martina. Tapir.?» imajo: Florenin Nadja, Komic Marija, Markočič Gabrijela, Pahor Marija, Škorjanc Alma. Zavrnili so ono dijakinjo. Vsi dijaki in dijakinje tretje a in b strokovne šole so pripuščeni k zaključnemu izpitu Učiteljišče 1. razr. — Izdelali so: Klanjšček Adrijana, Zavadlav Majda, Nikolav-čič Ingrid ima izpit, dve pa so zavrnili. 2. razr. — Izdelale so: Bric Nevenka, Leban Maja, Pavlin Nataša ta Plesničar Ester. Izpite imajo Bregant Marija, Marassi Lucija, Miklus Ksenija in Quizi Adele Za-vrnili niso nobene dijakinje. 3. razr. — Izdelale so: Carrara Zmagoslava, Hvala Stanislava in Lasič Marija. Izpit ima Deveta Vojko. 3- ra.zr- — 4 dijaki so bili pri-puščeni k učiteljskemu izpitu. Prosvetno društvo «Briški grič iz števerjana priredi v nedeljo 5. julija enodnevni avtobusni izlet v Longarone. Vpisujejo: Bruno šte-kar, Marija Koren, Ferdinand Komjanc, Bruno Gravitar, Roman Ju-retič, Ivan Miklus in Saverij Rožič. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 7. do 13. junija se je v goriški občini rodilo 20 otrok, umrlo je 15 oseb, porok je bilo 4 in oklicev devet. Rojstva: Walter Cidin, Stefano Scanferela, Antonella Nardini, Gianluca Culot, Consuelo Simone, Paolo Lualdi, Paolo Kleindienst, Guido Tofful, Paolo Mio, Paola Lena, Gianluca Benatti, Paola Contìn, Federica Contin, Gavino Padovan, Mariano Cingerli, Cristina Novelli, Alessandro Grattoni. Beniamino Sonato Roberta Bais, Roberto Farioglia. Smrti• upokojenec 70-letni Domenico Barbarisi, industrijec 7-tietoi PROSVETNO DRUŠTVO SOVODNJE organizira danes, 14. junija Avtobusni izlet v Anhovo ob priliki nogometnega srečanja domače ekipe z ekipo iz Anhovega. Vožnja za člane 400, za nečlane 500 lir. Vpisovanje v škrljah pri Vilku Fajtu ta v Sovodnjah pri Miru Kuzminu, Odhod avtobusa izpred občine v Sovodnjah točno ob 14 uri Lino Mattioni, upokojenec 73-letni Liberale Ferrari, gospodinja ■■8-ietna Nives Cecotti, upokojenka 7C-letna Rosa Morabito vd. Suraci, 57 tetni Dante Zjgaina, električar 57->tni Au gusto Culot, gospodinja 57 letna Elisabetta Visintin Dor Moretti, upokojenec 68-letni Antonio Veiuer, 38-letni Enrico Brocco, upokojenec 62-letni Umberto Gaier, gospodinja olle tna Caterina Matè vd. Rostas, 77-letna Lucia Batocoa por. Pascoletti, upokojenka 75-letna Teresa Urli por. Montanari, upokojenec 67-letni Luigi Oblasciach. Poroke mehanik Mario Garizio ir. gospodinja Loredana Sfiligoj, delavec Antonio Pacor in šivilja Me-ria Leon, trgovski pomočnik Eugenio Turus in trgovska pomočnica Nada Smania, električar Roberto Soara-bot in gospodinja cuazia Decollo. Oklici: šofer Giuseppe Paoli in uradnica Omelia Coiliani, barisi Alfonso Bettinelli ta gospodki in Rosetta Podgornik, električar Bruno Bizaj in tekstilka Zmaga Leban, plo-sčar Tiberio Schabetz ta tekstilka A-lenka Jakin, trgovec Luigi Sforza in vrtnarica Maria Menoiascina trgovec Claudio Manera in profesorica Maria Rossi, karabinjer Luigi Bruzi-ches m živilja Paimira Morgern, skladiščničar Eugenio Beilo in bolničarka Franca Biasimi, ’elavec Oiu-tepn- ’*>'•>gnuolo ta gospodinja Anna 'i^!a. v Gorici VERDI. 15.15: «Il Piave mormorò...», dokumentarni film o prvi svetov ni vojni. Zadnja predstava ob 22. CORSO. 15.15: «Quella nostra estate», H. Fonda ta M. O’Hara. Ameriški cinemascope v barvah Izven programa kratkometraini film «Noi due ladri». VITTORIA. 15. Zadnja ob 21.30: «La legge dei fuorilegge», D. Robertson in Y. De Carlo. Ameriški barvni film v cinemascope. CENTRALE. 15.15: «Il ladro di Damasco», M. Russel in A. Gigiy. Ameriški barvni tilm. v Tržiču PRINCIPE. «Qual é lo sport preferito dall’uomo», Rock Hudson in Paula Prentis. Barvni film NAZIONALE. «I deportati di Bo-tany Bay», Alan Ladd in Patricia Medina. AZZURRO. «Il castello in Svezia», Monica Vitti, Jean Claude Brialy ^ in Curd Jurgens. EXCELSIOR. «Appuntamento fra le nuvole», Dlores Hart in Karl Malden. v Ronkah RIO. «McLintock», John Wayne in Maureen O’Hara Barvni film. EXCELSIOR. «La spada del Cid». v Novi Gorici NOVA GORICA: 14. junija amer. barvni film Zadnji mrak, 18. in 17. Junija amer. film Baster Ki-ton General, 18. ta 19. junija amer. barvni film Enajst vetera-nov. ŠEMPETER: 14. junija ameriški barvni film Enajst veteranov, 16. junija jugoslovanski film Opera-cija Tioijan, 17. in 18. junija a-meriški barvni film Zadnji mrak, 19. junija amer tilm Baster Ki-ton General sOLKAN: 14. junija italijanski film Delfini, 19. junija ameriški barv. film Zadnji mrak. DEŽURNA LEKARNA Danes ves elan in ponoči je oc prta v Gorici lekarna S. GIUSTC Korzo Italia št. 242, tel 31-51. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes 14. junija bo v Gorici o< prta cvetličarna VOIGTLšNDEl Ul. IX Agosto 3, tel. 24-33 TEMPERATURA včeraj Včeraj smo imeli v Gorici na višjo dnevno temperaturo 33,6 ste ptnje ob 14. uri ta najnižjo 15, stopinje ob 4.20 Povprečna 'dnevn vlaga je dosegla 40 odstotkov, Dr. S. PERAZZI (Perhavec) ZDRAVNIK . KIRURG Ul. Dante 10 — Telefon 51-10 sprejema od 8. do 9.30 in po dogovoru (ob 18. uri) Zdravi tudi za INAM Vpisovanje pri Bolniški blagajni v Ul. Leopardi do 30. junija najnovejsi izum moderne tehnike SUPERAUTOMÀTIC s 57 rubini in z 88 rubini ELEKTRONIC na baterijski pogon ULTRAPIAT LUX za dinamičnega človeka «Luis D’Or> najtanjša ura na svetu Specialne ure za potapljače od 200-1000 metrov globine švicarska supermarka HOTEL ZVEZDA KOBARID s sobami z eno in dvema poste ljama ter s tekočo toplo in mrzlo vodo, centralno kurjavo — skupaj 54 ležišč. • Streže s prvovrstnimi vini: specialitete: soška postrv in divjačina. | V 5 km oddaljenem Livku so prvovrstna smučišča, v Nadiži pa lepe kopeli. • Cenjenim gostom se priporoča za obisk. NOVA GORICA — Telefon 30-44 opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov in tovora doma in v inozemstvu. Informacije dobite v naših poslovalnicah v Novi Gorici, Tolminu, Ajdovščini, Postojni in Sežani. — Turistična agencija «Izletnik» s poslovalnicama v Novi Gorici in Bovcu vam hitro in solidno or-ganizira izlete po Jugoslaviji in i inozemstvu, ter nudi vse ostale turistične usluge. Obiščite zdravilišča ROGAŠKA SLATINA, LAŠKO, RIMSKE TOPLICE Rogaška Slatina zdravi bolezni prebavil, ledvic in jeter, Dobrna ženske in manegerske bolezni, Laško revmatizem in rehabilita-cija invalidov — Za izlet priporočamo tudi prekrasno Logarsko dolino — Informacije in prospekte dobite pri tržaških potovalnih uradih Aurora, Utat, Patemiti ali pri Tourist Office — Celje Nedeljsko jutro žrtvujte za ogled STALNE RAZSTAVE POHIŠTVA ZERI AL, ki je odprta vsak dan od 8. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9.30 do 13. ure •POLU RAZSTAVE POHIŠTVA SI OGLEJTE TUBI TRGOVINO Z RABLJENIM POHIŠTVOM I- Trst, Ul. Settefontane št. 58-62-64 KVALITETA IN DOBRE CENE (Nadaljevanje s 3. strani) činami, gnevom, tedaj bi celo ubijal. Toda pogled na solze ga je popolnoma raznežil. Nehote se je sklonil k njej. Stisnila se je k njemu. Njena usta so bila še mokra in slana od solz, ki so ji tekle po licih. V zgčetku so njegova usta tavala po njenem obrazu, čez hip pa so se spojile i njenimi v dolgem strastnem po ljubu. Odtrgal se je od nje z nepričakovanim besom, prestrašeno ga je pogledala, «Zapomni si,» je dejal, «če misliš steči na ulico ali dvigniti krik in vik, le zapomni si,» je ponovil, «da imam revolver na šest strelov in te ubijem, brez ponovnega opozorila.» Pobledela je... Solze so ji zalile oči. «Darovala sem ti vse, kar imam,» je šepnila, «čemu mi ne verjameš?» Njena iskrenost ga je razorožila. «Poznam ženske,» je kljub temu uporno rekel, «Mislim pa, da si tudi ii mene že spoznala.» Potegnil jo je k sebi. «Veš,» mu je rekla, «nikoli me ni privlačilo domače življenje. Vedno sem želela izvleči se od tod in spoznati resnično življenje.» «Pohitiva!» je dejal Naglo se je obrnila in začela zbirati svoje reči v velik, usnjen kovček, medtem pa je glasno vzklikala kot mlada, srečna deklica. «Kako prekrasno bo bežati s tebaj!» «Da!» je potrdil. «Samo pohiti!» «Kam l e odpeljeva?» «Mogoče v Bombay!» Sklonil te je, da bi vzdignil kovček. «Trenutek še počakaj,» je re- ŽENSKA PO NJEGOVEM OKUSU kla in ga zadržala. «Kaj pa spet? Hitro pojdiva!» «Poslušaj,» je zaupljivo dejala. «Ko se bo moj mož vrnil, bo nemiren, če mene ne najde doma. Želim pa, da bi si mislil, da sem le za kratek čas odšla h komu od naših sorodnikov ali znancev» «Dobro! In kako si to zamišljaš?» «Pridi, boš videl!» Sla sta v kuhinjo. Na ognjišču je plapolal ogenj Pristavila je veliko kozico in nalila precej olja. Testo je ležalo v široki o-krogli medeninasti nečki ob o-gnjišču. «Povedala sem mu, da bo — puris — pečen, brž ko se vrne domov. Ne smeva vzbujati nje- gove pozornosti! Tako nama bo to dalo nekaj ur prednosti in miru. Ali ni res tako?» «Ti si pa res pametna!» ji je moral priznati. Nasmehnila se mu je in se naglo lotila dela. Zadovoljen in popolnoma pomirjen se je ulegel na slamnato preprogo na tleh. — kaj nisem pravcati srečnež? — si je mislil. Spomnil se je prizorov iz mnogih filmov, ki jih je gledal. Olje je veselo cvrčalo v posodi. Ženska je razgnetla nekaj delov testa in jih zapovrstjo potopila v vroče olje. Dotaknil se je njenih lic. «Ne moti me » je dejala z narejeno strogostjo. «Lepa sj!» «Kolikim ženskam si že isto UGODNO UGODNO UGODNO USNJENA KONFEKCIJA (plašči, kostumi suknjiči) USNJENI IZDELKI (kovčki, potovalke, torbice) v največji izbiri VELEBLAGOVNICA V LJUB1.H1M Obiščite naše poslovalnice: • PRED POSTO — Cankarjeva ul. 1 • TROMOSTOVJE — Wolfova ul. 1 • KONFEKCIJA — Čopova ul. 5 20 ODST. POPUSTA ZA NAKUP S TUJO VALUTO UGODNO UGODNO UGODNO u Gostilna «Maček» u jJL LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje 15-17 Vas vabi na razne primorske in druge specialitete ter se priporoča za cenjeni obiski BOSTE OBISKALI LJUBLJANO? DOBRODOŠLI STE v hotelu «TURIST» - Ljubljana DALMATINOVA, 13 - Tel. 36-129, 37-11« Restavracija, senčnat vrt, bife - Hotel je oddaljen vsega 3 minute od glavne železniške postaje . Nudi vam: sodobno opremljene sobe s kopalnicami, telefonom, dvigalom - Znana je naša kuhinja, ki vam nudi jugoslovanske in inozemske specialitete - Tudi v naših obratih: restavraciji «ZLATOROG» Župančičeva 9, ki vam nudi lovske specialitete, gostilni «DALMACIJA» Trubarjeva 23, ki vam nudi ribje specialitete, boste postreženi hitro in solidno. VABI VAS HOTEL «TURIST» LJUBLJANA ! HOTEL LEV LJUBLJANA Vošnjakova 1 Telefon 30-555 Telegram: ----—t LEVHOTEL LEV 209 sob s kopalnico, restavracija, terase, dancing kavarna, a-peritiv bar, slaščičarna, poslovne in klubske sobe, sale za bankete in konference, lastne garaže in prostor za parkiranje, hladilnice za divjačino in boksi za pse Novo — moderno — luksuzno srn PLOVBA - PIRAN vzdržuje z modernimi tovorno . potniškimi ladjami redno progo Jadran • Južna Amerika • via Zahodna Afrika (Rijeka • Split . Napoli - Genova ■ Marseille • Casablanca • Dakar • Conakry . Takoradi . Tema. Rio de Janeiro - Santos - Montevideo • Buenos Aires). Redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo . Indonezijo • Japonsko • ZDA • Zahodna afriška obala . sredozemske luke) TER NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18.000 ton nosilnosti. — Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja «Splošna plovba», Piran, Zupančičeva ul. 24, in na naše agente po vsem svetu. Telegrami: Plovba Piran. Te-lexi: 035—22, 035—23. Telefoni: 73470 do 73-477. SLON HOTEL „ LJUBLJANA - Titova 10, tel. 20-644, 20-645 (Jugoslavija) Opozarjamo spoštovano javnost na naše usluge, ki jih nudimo v kletni restavraciji, kjer si lahko postrežete s hladnimi in toplimi malicami, kosilom in večerjo iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah. Hotel Vam nudi 177 modemih ležišč. V moderno urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače in tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavarni. V nočnem BARU se lahko vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih in mednarodnem artističnem programu Sprejemamo rezervacije za manjše in večje družbe. Telef. 20-641 M HOTEL «JELOVICA» - BLED - TEL. 316 Obiščite najlepše podzemsko čudo na svetu POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16. in 18. uri Izredni obiski po dogovoru z upravo Obiščite tudi škocjanske jame pri Divači Obiski ob 10. ?n 15. uri vsak dan BLED vabi mmmmm fr Hoteli ob jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila ter čolnarjenje po Jezeru govoril?» je rekla in se brezskrbno posmejala. 1 «Ne govoriva o drugih ženskah!» se je uprl. Začela je pripovedovati o svojem možu. Prepričevala ga je, da se mu bodo vsi posmehovali, saj se celo njej zdi tole smešno. «Ne govoriva o njem!» je lenobno dejal. Ležal je na trebuhu, oprt na komolce in jo z eno roko gladil po hrbtu, kar jo je spravilo do izbruhov norčavega smeha. Nenadoma je zadonelo naglo in glasno trkanje pri vhodnih vratih. Nepričakovan preskok od šal in igranja do strahovite resničnosti ga je popolnoma zmedel. Uprl je oči v vrata, poskušal se je dvigniti na eni roki, z drugo pa seči v hlačni žep po revolver. Vendar ni imel več časa, da bi roko izvlekel. Hitreje od njega je ženska držala v roki kadečo se posodo. Zatulil je in se je, kakor je bil dolg in širok, iztegnil po tleh, ko je več kakor pol velike kozice I vrelega olja zalilo njegovo glavo, oči, prsi, roke. V strašni muki, oslepljen, je potegnil za sprožilec na revolverju, ki ga je imel še v žepu. Krogla je dokončala njegove bolečine. HOTEL KRN TOLMIN — TEL. 39 Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, specialitete na žaru in dobra kuhinja. Ob sobotah in nedeljah ples. Vljudno se priporočamo HOTEL «KRAS» “ sedi »se hotelske usluge i» se priporoča za cenjeni obisk PARK HOTEL GORICA NOVA GORICA — Tel. 20-61, 20-32 s svojimi obrati restavracijo, kavarno. Prvorazredna kuhinja. Ples vsak večer razen ponedeljka. V primernih dneh je ples na vrtu. PARK HOTEL BLED Telefoni 284 • 338 200 ležišč, restavracija, kavama, nočni bar Hotel odprt celo leto. sestavu Park hotela Je tudi otel na Pokljuki in Izlet-dom v Ribnem. Vsi obrati poslujejo celoletno V Sporthoti niški dot Hotel TRIGLAV Koper Telet. 16 • Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar s programom. - Priporočamo svoje o-brate Giustemo z olimpijskim bazenom in restavracijo «Riža-na», s specialitetami, postrvmi in rečnimi raki HOTEL CEL EIA C KI. J K - tel. 2041. 2042 SE PRIPOROČA ALP HOTEL iTS HOTEL KANIN A !•!! HOTEL GOLOBAR U nudijo vse hotelske usluge. Priznana domača in inozemska kuhinja. Telef. 21 in 51 Priporočamo tudi obisk hotela 4 «Planinski orel» v Trenti m gostišče v Soči m Logu pod Mangartom V E HOTEL GALEB tel. 21605 RIBJA RESTAVRACIJA » 21182 KAVARNA LOŽA RESTAVRACIJA TAVERNA Priporočajo svoje gostinske usluge - Cene zmerne S SVOJIMI POSLOVALNICAMI VRŠ! VSE TURISTIČNE USLUGE LJUBLJANA, Dvoržakova ulica številka 11 Izkoristite vaš izlet za ogled izvirkov VIPAVE V HO TEL U VIPA VA m v GOSTIŠČU OB LIVLRU vas prijetna postrežejo HOTEL ADRIA ANKARAN (bivši S. Nicolò) Ttfefon 74-112 bo odprt od 1. maja dalje skozi celo leto T. G. p. - METROPOL PIRAN — Telefon 73-313 vabi na odlične specialitete in izbrane pijače v vseh svojih obratih; nočni bar «Tri papige» v Piranu z mednarodnim artističnim programom, odprt Je vsak dan razen srede. Priporočamo novo restavracijo «Lucija» pri Portorožu PALAČE HOTELA Pod zdravstvenim nadzorstvom ponovno vsakodnevno poslujejo svetovno znane moderno rekonstruirane morske termalne kopeli Indikacije: revmatična obolenja, ženske bolezni, obolenja dihalnih organov — Na razpolag o : Tople morske kopeli. Kopeli z morsko slanico. Masaže, inhalacije, blatne obloge, blatne kopeli - Vse informacije v upravi Palače hotela, Portorož, tel. 73145 V PORTOROŽU Hotel BELLEVUE Tei. 33-133 LJUBLJANA priporoča cenjenim gostom domačo in mednarodno kuhinjo • Terasa ■ Vrt • S terase lep pogled na Ljubljano GRAND HOTEL «UNION» Tel. 20-750, 21-742 s svojo restavracijo in senčnatim vrtom, kavarno in hotelom, se priporoča cenjenim gostom «V'V'VWW JOŽA H OR VA T: i' «: .: 90. Tu je zdaj pred cerkvijo, z &ne strani je razvrstil enote zagrebškega odreda, z druge strani bataljone kalniškega odreda, na sredo pa je ustoličil satnika železnih brkov, hrabre topničarje in tri. tope, ki se mu jih je posrečilo privleči na Kalnik. Da, tri, vsega tri. Dovolj! Kapara stoji pred borci, meče pogled sem in tja, izdaja ukaze, kliče k sebi komandante, jim daje zadnje napotke in kakor s kom govori, tako kuka izpod šlema in obrača glavo, če bi kje na dohodu v vas zagledal tiste, ki jih pričakuje. Zraven Kapare stoji kot njegov pribočnik, resen in mrk, ogorel vojak — mali Stevica. Je živ? Da, tudi on je živ, da bi ga koklja! Sedem dni je taval po Zagorju, a ko se je prikazal na Kalniku, je molčal kot riba in nikomur ni črhnil, kaj se je zgodilo s Kaparo in niti z besedo ni omenil, kako se je ločil od brigade in divizije. Na čelu kalniškega odreda je dočakal Kaparo in ko sta se zagledala oba «mrtveca», sta pohitela drug k drugemu, si skočila v objem in ko sta se napoljubljala, vpraša Kapara: — Kam si izginil, kam si se izgubil, zijalo zijalasto? — Stevica mu odgovori naglo in strumno: — Nisem se izgubil, tovariš desetar, pač pa sem po nalogi hodil od senika do senika in zbiral zaspance 32. divizije. — Kapara se ni razjezil in kako naj bi se? Srečen je, da vidi pred seboj tega dečka vojaka, zadovoljen je, ker se je še enkrat potrdila njegova misel, da se ptica nikoli ne Izgubi v Jati ne ri- ba v vodi ne partizan na bojišču. No, zdaj stoji Stevica zraven Kapare, resno in zaskrbljeno gleda, zdaj razvrščene vojake, zdaj svojo mater, ki se v tistem vrvežu bori za svoje mesto pred cerkvijo kraj poti, od koder vse vidi. Starka ne odmakne očesa od svojega junaka, gnete se med ljudmi, ne da se potisniti v drugo vrsto. A gneča postaja vse hujša, ljudje so privreli z vseh strani, vse se Je nateplo okoli cerkve, okoli vojakov in topov, vsi iščejo kar najugodnejše mesto, da bi bolje videli, da kar najlepše dočakajo — divizijo. Divizijo?! Da, divizija se vrača in v tem je skrivnost tega prazničnega razpoloženja. Treba je biti na preži, ker se vsak čas lahko prikaže predhodnica in za njo nepregledne kolone čet, bataljonov, brigad. Davi Je divizija na široki fronti napadla in prerezala progo Zagreb— Koprivnica, razgnala sovražnika po dolgi in hudi bitki, pregnala tudi ofclopni vlak in zdaj nezadržno napreduje po znanih stezah. Divizija se vrača z dolge poti, prehodila je Zagorje, obšla Moslavino, se sprehodila po Bllo-gori, prečehljala Podra vino — po neskončnih pohodih se vrača v svoje gnezdo, vrača se na Kalnik. Zato je vse, kar živi, prihitelo sem; ta, da pil-čaka očeta, ta moža, ta brata, ta sestro, ta sina, ta vnuka, ta dragega, vsak svojega, a vsi skupaj svojo ljubljenko 32. divizijo. Kapara gleda ljudi okoli sebe, gleda zastave, ogleduje hiše in pogorišča, gleda gozdove, ki obkrožajo Poganac in se na vsem lepem spomni Zagorja, spomni se tiste borbe z ustaši pred napadom na Zeleno Mrkvico, spomni se tistih aviouov, bombardiranja, spomni se tistih letakov, belih igrivih lističev na katere je Pavelič natiskal z debelimi črkami: «Partizani...! Predajte se! Obkoljeni ste, v jeklenem obroču, v objemu smrti...!» — Zdaj imaš figo! — postane mrk Ilija — zdaj smo v Poganou, a ti, Pavelič, ne boš nikoli več videl stotin svojih napadalcev, legionarjev, domobranov, bojnikov in zdvojnikov. ki smo jih potolkli v Zagorju, ne boš videl tudi teh svojih topničarjev, a kaj šele borcev 32. divizije! — Gredo...! Gredo...! — se utrgajo glasovi otrok, ki so splezali na vrh lipe zraven cerkve in prvi zagledali borce in solono. Na njihove klice se na mah vse umiri, vse utihne, vse pritaji, vsi so obrnili glave v smer, od koder so pričakovali divizijo. Kapara si naglo popravi šlem, si za tri luknje skrajša pas pri hlačah, še enkrat pregleda topničarje, potem pa iztegne vrat, da bi še on kaj videl. Res, na južni strani vasi se prikažejo vojaki. Kolona! Kapara napne oči. Kdo je tisti na čelu predhodnice? Da ni ravno... da ni ravno? Seveda je! To je Martin! Medved! Glej, na ramah ima puškomitraljez, tu je Martin in prva desetnija prvega voda prve čete... že gre kalniška brigada na čelu divizije! In kdo naj bi šel na čelu, kdo naj bi šel prvi, če ne oni! Kapara gleda svoje fante, požira jih z očmi, naslaja se... hrti so, ni kaj reči! Glej Vodenjaka s klapastimi ušesi, glej Kapsulo — da bi ga le zvezali tudi njega — glej Tamburico z jazbečevskim smrčkom, glej štorkljastega Kočijaša, glej Brico, pokvarjenca, glej Mornarja šc zmeraj v črnem, glej Djaka, modrijana, glej Repico... Živel Repica, živel! — Glej tudi njega, kako šepa na koncu kolone... Vsi so, vsi so zbrani! Ej, zverine grde, živi ste! — otožno vzdihne Kapara in že Je hotel steči k njim, a se v zadnjem trenutku spomni, da se mu to ne spodobi, čast mu ne dovoljuje, da bi zapustil komandno mesto. Z roko pomaha Marinu in že je odprl usta, da bi ga vprašal za buče in prašiče, ko se iz sto grl razležejo klici Titu, partiji, rdeči armadi in 32. diviziji... Hrup narašča, borci prihajajo, pokriti s prahom, okrašeni s cvetjem, mahajo svojim, ponosno se nasmihajo, gredo, sprejemajo in mečejo razne pripombe, pozdravljajo Stevlco in Kaparo, ki še zmeraj tako stojita pred topničarji in čakata svoj trenutek. Nasmiha se Ilija, kdo mu je danes enak? Nasmiha se, nasmiha, ko mu na lepem črn oblak zastre oči: opazi svojega komandirja Siračo Laza, opazi tisto hudo partizansko kačo, kako mrkega obraza koraka zraven kolone. Kaj zdaj? Kapara zagleda svojega komandirja, komandir zagleda njega. Za- gleda Kaparo in malega Stevico in ko ju zagleda, se takoj loči od drugih, steče k njima, se ustavi za korak pred njima, izbulji oči in se zadere : — Tu sta, sonce vama ognjeno! — Se malo pa bi zajokal od veselja. — Pa to? — pokaže na topove — kdo je te le ...? — Jaz .. .1 — skromno odgovori Kapara, zavedajoč se moči In veličine te besede. Komandir gleda topove, potem P8 od strani premeri Kaparo : — Tisočkrat si ušel smrti, a nekega dne boš plačal. Ali veš, pod čigavo roko boš končal, ali veš, kdo te bo ustrelil? — Vem, tovariš komandir, ti me boš ustrelil! —' Tako je, uganil si, sonce ti ognjeno, priznaj, da si capin, kar pri-znaj! — Sem, tovariš komandir, priznam. O, če priznaš, bom vse pozabil, vse ti bom oprostil od veselja, da vaju vidim, zlasti da vidim malega Stevico. Zdaj lahko tudi njegovi materi stopim pred oči, zato ti oproščam in vse pozabljam. — Sirača Lazo pokaže zobe, še enkrat omeni ognjeno sonce in jo ubere z» kolono. Ilija pa se veselo nasmehne, srečen, da se je tako lahko pobotal s svojim komandirjem. V tem trenutku mu bel oblaček prahu, ki se je pokazal na potu pod vasjo, pritegne pozornost. Kmalu iz oblačka vzniknejo konji, jezdeci... štab. Štab kalniške brigade! Tu je komandant, komisar, operativni oficir-obveščevalec, ekonom, kurir ... spremstvo. — Divizija, pozor! — zagrmi Ilija in kakor odmev se glasijo povelja: — Baterija, pozor...! Odied, pozor...! Bataljon, P0-zor .. ! Pozor... ! Konjeniki hitijo, zdaj so že pred cerkvijo. Pred vsemi pleše na belku komandant brigade Blagoje Kušlec. Ko zagle — živ si, mačkon, živ! da Kaparo, pridrži konja in mu še od daleč zakliče: Trdnih in odločnih korakov stopi Kapara proti komandantu, se ustavi blizu jezdeca, vzdigne roko k šlemu in zagrmi1 — Smrt fašizmu, tovariš komandant! Konjeniki obstanejo, vse utihne, vsi navzoči pozorno poglc-dajo, da bi po tolikem času zopet videli srečanje partizanskega mačka in njegovega komandanta. (Nadaljevanje sledil UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 8 II. TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 - Il Telefon 43 82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 47-448 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: čet*' letna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 lir - SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din. polletno 960 din. četrtletno 480 din - Postni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5474 - Za SFRJ: ADIT, DZS. Ljubija»1* •tari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 150, rtnančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 Ur beseda — Oglasi tržaške tn gorlSke pokrajine ** naročajo pri upravi. — la vseh drugih pokrajin Italije pri «Società PubMlcità Italiana». — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst