Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 60 lir
TRST, nedelja, 11. februarja 1968
Leto XXIV. - St. 36 (6929)
Moralna moč
borcev v Vietnamu
Ameriška vojna v Vietnamu je naj očitnejša manifestacija brezobzirnega uporabljanja o-borožene sile, da bi se dose-Sli politični smotri Washingto-na- Hkrati ima ta strategija Svoje posebno mesto v celotni azijski politiki in strategiji ZDA.
Z zmago v Vietnamu bi ZDA utrdile svoje postojanke v vsej jugovzhodni Aziji, ki je pomembno nahajališče nekih strateških surovin (cina, kavčuka, jute in drugih) ter važno križišče letalskih in morskih poti ua stiku Indijskega oceana in Pacifika. Skupaj s Tajsko in Južno Korejo bi Južni Viet-Uam postal eno glavnih oporišč ZDA na periferiji azijske celine,
Izguba Južnega Vietnama bi močno oslabila prvo linijo izpostavljenih ameriških položajev na Daljnem vzhodu in jugovzhodu Azije. To bi verjetno spodbudilo aktivnost demokratičnih sil in osvobodilnih gibanj drugih držav jugovzhodne Azije v boju proti ostankom kolonializma in proti neokolo-uializmu.
Ker hoče po vsej sili obdržati in utrditi navzočnost ZDA v tem delu sveta, je ameriška vlada globoko zabredla v voj-Uo, ki ji je prinesla že veliko ueprijetnosti in razočaranj in ki čedalje resneje grozi sploš-nemu miru.
Opirajoč se skoraj izključno ha «logiko sile», je Washing-ton od leta do leta večal svoje oborožene sile v Južnem Viet-hamu, prepričan, da je to naj-*anesljivejši način, da premaga nasprotnika Januarja 1965 *o ZDA imele v Južnem Viet-hamu približno 23.000 ((vojaških svetovalcev«. Marca istega leta se je v bazi Da Nang izkrcal prvi odred ameriške hiornariške policije (3500 mož).
začetka letošnjega leta so ameriške sile v Južnem Vietnamu narasle na skoraj pol hiilijona mož, oboroženih z hajsodobnejšo vojno tehniko.
Skupaj z oboroženimi silami Sa,igonskega režima in vojaškimi kontingenti nekih svojih azijskih varovancev imajo A-pteričani zdaj približno 1 mili-ten 200.000 ljudi nasproti 250 tisoč borcem FNO (fronte nacionalne osvoboditve) ali 4,5:1, .ar je občutno več od razmerja sil, ki velja za zadostno, da Je v klasični vojni premagan
hasprotnik.
In vendar zmage ni, FNO pa « dneva v dan potrjuje svojo sPosobnost in se uspešno upi-£a sovražniku ter mu zadaja hude udarce, ki jih ameriško Poveljstvo v Vietnamu čedalje težje pojasnjuje Pentagonu in Beli hiši s ((samomorilskim razpoloženjem komandosov«, z oozdevno infiltracijo s severa,
P tem da imajo ((ameriški fant-le« omejeno prostost akcije, in z drugimi neprepričljivimi ar-
gumenti.
Resnica je namreč na drugi
tram. v osvobodilni vojni, kakršno vodi FNO, je razmerje ®'l dokaj širši in bolj zapleten Pojav, kakor pa so primerjal-*'e, številke o oboroženih lju-
ieh
v vojni tehniki.
Število oboroženih mož, vr-’te in količine sodobnih borbe-hb sredstev so skorajda edino tedročje, na katerem so ZDA h njih0Vj zavezniki močnejši >d fno
številni drugi dejavniki, od katerih je odvisna zmaga, phanjšujejo to inferiornost in dajejo osvobodilnim ‘am nesporne prednosti v Primerjavi z nasprotnikom.
„ hnieričani in njihovi zavez-■ai imajo več oboroženih mož,
tamkaj, tedaj in v obliki, ki mu najbolj ustreza. Ta svoboda manevriranja je eden pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na izid slehernega oboroženega spopada.
Ne da bi podcenjevala vlogo vojne tehnike, se FNO izredno opira na moralo borcev in prebivalstva in je glede tega neprimerno močnejša kot njen sovražnik. Vsakodnevna poročila z južno vietnamskega bojišča to preprečljivo potrjujejo. Samo ljudje z visoko moralo lahko prenesejo tolikšne preizkušnje, kakršnim je že leta izpostavljeno ljudstvo Južnega Vietnama, in edinole borci, katerih morala je neomajna, sg lahko bojujejo, prenašajo izgube m zmagujejo tako kakor borci FNO.
Svojo številčno in tehnično inferiornost nadomeščajo sile FNO z veliko veščino v vojskovanju z legendarnim pogumom borcev, s prikladnim izkoriščanjem konfiguracije tal in vremenskih razmer, z domiselnimi improvizacijami.
Na seznamu prednosti, ki jih ima FNO, ima pomembno mesto tudi močna podpora svetovne demokratične javnosti o-svobodilnemu boju vietnamskega ljudstva. Obsodba napada v Vietnamu je prizadela hud u-darec politiki ameriške vlade in njenih azijskih varovancev. Razgalila je resnične namene te politike in razkriva težnje Washingtona po dominaciji v svetu. V dokajšnji meri je tudi povod za rezerviranost evropskih zaveznikov Washing-tona glede vietnamske avanture ZDA.
Ker slepo verujejo v. absolutno moč oborožene sile, politični in vojaški voditelji ZDA v svoji praksi nočejo upoštevati tujih izkušenj. Ravno na področju jugovzhodne Azije sta si dve veliki evropski državi — Francija in Velika Britanija — pridobili bogate izkušnje glede tega, kaj se da in kaj se ne da doseči z oboroženo silo. Poraz pri Dien Bien Fuju (1954) je pomenil konec francoske vladavine v Indoki-ni, najnovejša odločitev predsednika Wilsona o pospešenem umiku s prostora ((vzhodno od Sueza« dokazuje odločnost Britanije, da ne sme zabresti v podoben položaj. To je prepričljivo svarilo Američanom, da bi morali svojo azijsko politiko zidati na drugih temeljih, ne na nasilju.
Najpreprečljiveje pa govori ameriški vladi sama FNO. Sredi optimističnih ocen Pentagona in Bele hiše o gibanjih v Vietnamu je FNO pripravila Washingtonu s svojo izredno organizirano in vseobsegajočo ofenzivo (ki še traja) takšno presenečenje, da so mnogi preprosti Američani šokirani, vodstvo ZDA pa se je znašlo v zares težkem položaju. Najmanj boleče se je mogoče izvleči iz tega položaja le tako, da se priznajo dejstva, ustavijo oborožene akcije in sprejme taka politična rešitev, ki bi vietnamskemu ljudstvu omogočila, da bi samo, svobodno in brez vmešavanja od zunaj odločalo o svoji usodi.
Berislav Badurina
Na številnih italijanskih univerzah so bile v zadnjem času demonstracije študentov, ki zahtevajo temeljito reformo na univerzah, študentje so v raznih mestih zasedli fakultete in mnogokrat so se spopadli s policijo. Vprašanje reforme na univerzah je zelo pereče. Večja slika kaže skupino študentov v Firencah, ki razobešajo protestni plakat. Manjša slika pa prikazuje prizor ob demonstraciji univerzitetnih študentov v Turinu. Spodnja večja slika prikazuje skupino univerzitetnih študentov na zborovanju na rimski univerzi.
Razgovor z nagrajencem Prešernovega sklada Jožkom Lukešem
Med letošnjimi nagrajenci Prešernovega sklada v Ljubljani je prvič, odkar ta sklad obstaja, tudi kulturni delavec -umetnik, ki deluje v slovenskem zamejstvu. Tega velikega in zasluženega priznanja je bil — kot smo že poročali — deležen Jožko Lukeš, že vsa povojna leta član našega Slovenskega gledališča. Nagrajenca smo ob tej priložnosti zaprosili za kratek razgovor, med katerim je rade volje odgovoril na naša vprašanja.
— S kakšnimi občutki si sprejel to priznanje, ki je razveselilo tudi nas in vse zveste obiskovalce našega	gleda': šča,
predvsem pa številne občudovalce Tvoje igralske umetnosti?
— Bil sem prijetno presenečen, ker vem, da je v celotnem gledališkem snovanju slovenskih gledališč v Celju, Mariboru in Ljubljani bilo v preteklem letu dosti lepih gledaliških stvaritev, čutim se zato še posebno počaščenega, da so mojega Baranca tako dobro o-cenili vsi člani gledališke ko-
oda
skoraj dve tretjini tega
°tenciala sta namenjeni za žalovanje vojaških oporišč in ’avnih komunikacij, tako da v ePosrednem boju proti FNO !?heluje samo tretjina teh sil.
. temu jih sili ne le nenehna
a.tarnost pred nepričakovani-
I	hapadi oboroženih sil FNO, te več tudi nezanesljivost v atnem zaledju, na ozemlju, ki
’ termalno nadzorujejo.
^ »orci FNO, uvrščeni v eno-redne armade in v partizan-“*te odrede, niso navezani na Porišča in ceste. Zato skrbe ro>ani 'tedske oblasti in obo-..Zen° prebivalstvo osvoboje-
II	ozemelj. Tako ima FNO ^Ptehehoma pobudo v svojih °*ah in napada sovražnika
liiilfililliillllllllllllllllllillilliiniillllllllllllllilllllllllllliiilliiilliiilliilllilliliimi/HilllllllllIlllillllVIlllliiiiiiiiiiiiilIlIllillIllIlllmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllllllllllllllllllllllllllllllillilllllllllllllllllllllllllMIIIlimillllliillllliliiirt
NADALJUJE SE OFENZIVA OKOLI SAJGONA, HUE IN KE SANA
Osvobodilna fronta hoče prisiliti Američane da se odločijo za začetek mirovnih pogajanj
Večina Saj gona še vedno pod večjim ali manjšim nadzorstvom osvobodilnih sil - Poziv mednarodnega Rdečega križa - Komentarji sovjetskega tiska
" jfAE *<» J
SAJGON, 10. — Osvobodilne sile še vedno neprestano z vso silo obstreljujejo ameriško oporišče Ke San in tamkajšnje letališče. Danes je na letališču eksplodiralo veliko a-meriško prevozno letalo, ki so ga partizani zadeli s strojnicami. Letalo je prevažalo okoli osem ton goriva. Zaradi tega je bilo letališče več ur neuporabno.
Ameriški bombniki
«B 52»
nadaljujejo bombardiranje položajev osvobodilnih sil okoli Ke Sana. Včeraj so ta letala bombardirala tudi številna področja južno od demilitariziranega pasu. Prav tako so ameriška letala včeraj nadaljevala bombardiranje Severnega Vietnama in številnih letališč, od katerih nekatera tudi blizu Hajfonga.
V zgodnjih jutranjih urah so se nadaljevali spopadi v predmestju Sajgona Gia Dinh, kjer so osvobodilne sile ponoči napadle skladišče streliva. Več hiš je bilo porušenih, ker so Američani bombardirali ta del mesta. Danes je bil močan spopad med osvobodilnimi silami in Američani v kraju Hok Mon 15 km od Sajgona. Bitka je trajala štiri ure in vanjo so posegla tudi letala, nato pa so se osvobodilne sile umaknile.
Ameriško poveljstvo je odredilo stroge ukrepe v Sajgonu, ker se bojijo novega nočnega napada v mestu. Na vseh strateških krajih postavljajo bodečo žico, helikopterji in letala so v pripravljenosti. Ves dan so se danes v raznih predelih mesta nadaljevali spopadi od hiše do hiše.
Samo trije predeli mesta od devetih so pod nadzorstvom Američanov, in sicer v središču me-
sta. V drugih šestih predelih je navzočnost osvobodilnih sil manjša ali večja. Ponekod nastopajo samo ostri strelci od hiše do hiše, drugod, kakor na primer v Cholonu, pa so partizani gospodarji položaju. Vsak trenutek prihajajo v središče mesta begunci. V nekaterih časnikarskih krogih pa pravijo, da bi ta «invazija» utegnila biti rezultat navodil osvobodilne fronte z namenom, da se Američanom in Sajgoncem u-stvarijo novi problemi z navzočnostjo tako velikega števila so vražnih ljudi
V	mestu je vedno manj živil, cene naglo naraščajo, bolnišnice so prenapolnjene, vse ulice so polne smeti.
Sajgonska policija je javila, da je osvobodilnim silam uspelo pripeljati v Cholon več tovornjakov, polnih orožja, med katerim tudi mnogo topov, lahkih minometov in strojnic.
V	Hue se nadaljujejo ostri boji od hiše do hiše. Američani in južni ' Vietnamci mečejo na to področje veliko število materiala in ljudi, toda vsi njihovi napadi na utrjeni del mesta, ki je v rokah osvobodilnih sil, so zaman. Ne zaleže niti letalštvo. Mesto, ki je velike zgodovinske važnosti, je sedaj v veliki meri porušeno. Osvobodilne sile so se po-
javile tudi v južnem delu novega mesta in od tu so obstreljevale ameriško poveljstvo.
Južnovietnamska osvobodilna fronta je objavila dokument iz katerega izhaja, da je bilo uničenih nad 50.000 sovražnih vojakov, od katerih 10.000 Američanov. Nad 200.000 sajgonskih vojakov je dezertiralo, uničenih p& je bilo 1.500 letal in 4.000 vozil.
Fronta zavezništva narodnih demokratičnih in miroljubnih sil v Hue, ki pa je bila ustanovljena tudi v mnogih drugih južno-vietnamskih mestih, je naslovila pismo ameriškemu ljudstvu, v katerem opozarja Američane, ua je namen vstaje južno-vietnamske-ga- ljudstva doseči neodvisnost, suverenost, demokratične svoboščine, mir, in dostojno življenje. Namenjena je. protifašistični diktaturi sajonskih voditeljev. Organizacija poziva ameriško ljudstvo, naj zahteva konec vojna, umik ameriških sil iz Vietnama ter povratek miru in svobode za vietnamsko ljudstvo.
Prezidij centralnega odbora južnovietnamske osvobodilne fronte je objavil izjavo, v kateri poudarja, da je smoter vojaških operacij osvobodilne vojske ustvariti koalicijsko upravo v Južnem Vietnamu in prisiliti Američane na pogajanja.
Izjava pozdravlja dejstvo, ker se je v Južnem Vietnamu ustanovilo zavezništvo vseh narodnih in miroljubnih sil. Program osvobodilne fronte je naletel na velik navdušen sprejem pri vseh južnih Vietnamcih v, mestih in na deželi ne glede na njihov socialni položaj, njihovo narodnost ah vero. Program uživa poleg tega naklonjenost in podporo velikega števila vojakov in funkcionarjev južnovietnamske vojske in uprave.
Izjava poziva na koncu vse Vietnamce, naj se združijo, da za vsako ceno zgradijo, neodvisen, demokratičen, miroljuben in nevtralen Vietnam, ki naj ustvari pogoje za mimo združitev domovine.
Severnovietnamska tiskovna a-gencija pa je objavila sporočilo, ki pravi, da je severnovietnamska preiskovalna komisija o vojnih zločinih ameriških imperialistov objavila podatke o uničenju, ki ga je utrpel Severni Vietnam v lanskih zadnjih treh mesecih.
Za bombardiranje Hanoja je ameriško letalstvo izvršilo 800 napadov ter bombardiralo središče mesta in številne obljudene dele mesta. Nad 400 civilistov je bilo ubitih ah ranjenih in 500 hiš je bilo uničenih.
V Hajfongu je bilo 300 žrtev in 500 uničenih hiš. V dveh pokrajinah je bilo napadenih 131 in 245 vasi, na področju Hajfonga pa je bilo poškodovanih 153 vasi. V istem razdobju je bilo bombardiranih v Severnem Vietnamu 31 bolnišnic, ubitih ah ranjenih je bilo 224 članov zdravni-
škega osebja in bolnikov. Uničenih je bilo 40 šol, ubitih ah ranjenih pa je bilo 634 učencev in učiteljev. Uničenih je bilo tudi devet cerkva ter 18 templjev in pagod.
Mednarodni odbor Rdečega križa in zveza društev Rdečega križa sta izdala skupen poziv 109 društvom Rdečega križa na svetu. Izjava pravi, da na podlagi informacij sajgonske vlade je pol milijona ljudi ostalo brez strehe zaradi zadnjih bojev in potrebujejo živila, predvsem pa mleko, zdravila in oblačila. Vietnamski Rdeči križ je ob sodelovanju, predstavnikov mednarodnega Rdečega križa in zveze društev Rdečega križa začel razdeljevati • mleko 100.000 osebam, ki so ostale v Sajgonu brez strehe. Sporočilo dodaja, da so se tudi potrebe žrtev vojne na severa in na področjih, ki so v rokah
osvobodilne fronte, povečale, toda v Ženevi niso dobili iz Hanoja in od osvobodilne fronte nobene zahteve za pomoč.
Severnokorejsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je severnokorejsko ljudstvo pripravljeno boriti se z Vietnamci, če bodo zahtevali pomoč.
Vsi sovjetski listi objavljajo z velikim poudarkom vsebino izjave sovjetske vlade o Vietnamu. ((Pravda« posveča Vietnamu poseben komentar, podoben vsebini včeraj objavljene note. Velik poudarek daje tudi izjavam ha-nojskega zunanjega ministra, ki poudarja, da je Severni Vietnam pripravljen začeti pogajanja, če Američani brezpogojno ustavijo bombardiranje in druga vojna dejanja proti Severnemu Vietnamu. Vendar pa list ugotavlja, da
(Nadaljevanje na 2. strani)
Nekoliko hitreje se razpravlja o deželnem volilnem zakonu
Od 19. februarja stavka uslužbencev bolnišnic za ne. določen čas in proglašena stavka zdravnikov bolnišnic Gui o zakonskem predlogu za reformo univerz
RIM, 10. — Položaj v senatu se je nekoliko umiril in ni več take napetosti, kot je bila pretekle dni. Zato je verjetno, da še bo razprava o načrtu deželnega volilnega zakona zaključila do srede ali do četrtka. Bistveno se je razprava pomirila, ko so na sestanku načelnikov skupin sklenili, da se lahko glasuje tudi sede, in se je prenehala hoja okrog žar, ki je bila za mnoge senatorje, ki so že priletni, utrudljiva, za vse pa mučna in žaljiva, saj so morali glasovati o brezpomembnih predlogih.
Včeraj so odobrili 17. in 18. člen, danes so pričeli obravnavo 19. in predvidevajo, da bodo prišli do vključno 20. člena. Jutri bosta predvidoma na dnevnem redu 21. in 22. člen. Drugi je važen in okrog njega se bo nedvomno vnela ostra bitka. 22. člen namreč določa, da bodo prve deželne volitve skupaj z občinskimi in pokrajinskimi leta 1969, in obvezuje parlament, da bo takrat odobril tudi deželni finančni zakon, ki je nujen za ustanovitev dežel na splošno.
Predsednik vlade Moro je danes priredil v palači Chigi sprejem na čast znanemu pesniku Giuseppeju Ungarettiju, ki ima danes 80 let. Pesnik je zelo mladosten in bo ob tej priložnosti obiskal razne kraje v Italiji in v tujini, kjer so že napovedane svečanosti njemu na čast. Na spre-
jemu je spregovoril Nobelov nagrajene*. Quasimodo.
Sindikalne organizacije uslužbencev bolnišnic so proglasile od ponedeljka, 19. februarja dalje stavko za nedoločen čas. Med stavko bodo prenehale poslovati vse službe vključno pralnice in kuhinje in bodo samo skrbeli neposredno za bolnike. Stavko je proglasilo 120.000 uslužbencev, ker še vedno ni ratificiran sporazum med FIARC in sindikati, ki je bil podpisan 8. novembra lanskega leta in v te, zvezi sploh ni ničesar znanega niti niso napovedani razgovori sindikati.
Medsindikalni odbor sindikata zdravnikov bolnišnic pa je napovedal za 12., 13. in 14. februar stavko zdravnikov bolnišnic, ker bolnišnice še vedno niso izplačale zaostalih plač in ker se se vedno ne izvajajo že zdavnaj sprejeti sindikalni sporazumi.
Minister za šolstvo Gui je danes govoril v Veroni na sedežu študentskega doma o zakonskem predlogu za reformo univerz. Minister je dejal, da je vlada že pred tremi leti predložila parlamentu načrt tega zakona, ki predvideva spremembo dosedanjih univerzitetnih struktur, tako da bi bile univerze v skladu s sedanjim razvojem znanosti in potrebami družbe. Zakonski predlog zato predvideva srečanje vseh sil, ki delujejo na
misije Prešernovega sklada.
— Kako pa gledaš na to visoko priznanje kot član Slovenskega gledališča, ki deluje izven meja matične domovine?
— Vloga v gledališkem komadu je le kamenček v celotnem mozaiku gledališkega dela, ki ga sestavljajo avtor, in-scenator, režiser, igralci in končno tudi tehnični ansambel, ki skrbi, da delo tehnično pravilno teče. Moja prizadevnost in moje oblikovanje te vloge bi bilo revno in skromno. če ne bi delal in živel med takšnim gledališkim ansamblom in pod vodstvom režiserja, ki je tudi to mojo gledališko stvaritev pravilno vodil in postavil. Torej je zasluga mojega uspeha tudi zasluga celotnega ansambla in poslanstva, ki ga ta opravlja skozi dolga leta.
— V svoji igralski karieri, domala vsej posvečeni tržaškemu gledališču, si ustvaril že celo galerijo, menda okrog 150 likov, med katerimi so mnogi predstavljali občasne umetni-niške vrhunce. Kako gledaš j sam na lik Barance, za katerega si prejel nagrado? Ga tudi sam po svojem notranjem doživetju prištevaš med take umetniške vrhunce?
— Sleherno umetniško delo je iskanje, kako dati nekemu liku odgovarjajočo odrsko podobo. To iskanje je pri dobrem igralcu vedno resno pri vsaki vlogi, veliki ali majhni. Je pa igralec odvisen tudi od tega, ali mu je kakšna vloga bližja ali ne. Torej je sreča igrati takšne vloge, ki ustrezajo registru tvoje igralske osebnosti in ki so tudi dobro napisane. Zgodi se tudi tako, da mnoge dobro odigrane in briljantne vloge iz enega ali drugega razloga na pridejo v poštev pri tekmovanju in ostanejo nezapaže-ne. Pri teh pač igralec občuti drugo zadoščenje in to je, da je z njimi prevzel občinstvo in to je tudi uspeh. Gospod Ba-ranco je bila vloga, ki je ustrezala mojemu gledališkemu izrazu, kateri teži h karakternemu oblikovanju tudi komičnih likov in vlog, v katerih zatrepeče zadržana tragičnost.
— Znano Ti je, da že mnogo let poklicno spremljam delo našega gledališča in da poznam njegove težave. Toda želel bi slišati od Tebe kot člana tega gledališča, ali ima SG v sedanjih pogojih možnost ohranitve sedanje umetniške ravni ali celo kvalitetnega napredovanja?
— Naše gledališče je v zadnjih letih odigralo več predstav, ki bi jih lahko dostojno predstavilo tudi na odm vsakega evropskega gledališča. Prav te predstave dokazujejo resnost umetniškega ansambla in njegovega vodstva. Seveda niso vse predstave takšne, kar pa se dogaja v vseh gledališčih, ki imajo tudi večje število m izbiro igralcev m ugodnejše pogoje za delo. Da se bo gledališče lahko še izboljšalo v kvaliteti, sta potrebni, predvsem resna zavzetost pri delu in pa poživitev ansambla z novimi igralci.
— Omenil si vprašanje novih mladih igravcev. Lahko po Tvojem studio SG vsaj do neke mere prispeva k reševanju vprašanja novega igralskega naraščanja?
— Morda se doslej ni moglo zaradi razumljivih gmotnih težav začeti resneje reševati vprašanja pomladitve ansambla. Gledališče je večkrat to poskušalo, saj je bila že pred 8 ali 10 leti ustanovljena gledališka šola, ki so jo vodili igralci sami. Nekaj mladih je sicer študiralo na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljeni, poskušali so se tudi na mnogih samostojnih nastopih v prosvetnih društvih in pri Gledališču mladih, vendar so se le redki vključili v ansambel. Zelo dobro bi bilo, da bi se v podmladku, ki je začel delati v studiu, pojavili talenti, ki bi jih gledališče lahko poslalo na nadaljnji ' študij na akademijo, zrelejše pa že vključilo v svoje delo. Iz drugih, za gledališče vnetih mladih ljudi, pa bi lahko postali dobri vodniki in režiserji dramskih skupin po naših prosvetnih odrih in bi tako vzbujali med ljudmi zanimanje za gledališče.
— Ne samo kot Prešernov nagrajenec, temveč predvsem kot izkušen gledališki umetnik imaš vse potrebne strokovne in moralne rekvizite, da lahko poveš misel, ki jo polagaš na srce tistim mladim
Razgovor zapisal j. k.
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje na 2. strani)
ZAKLJUČEN KONGRES ZVEZE MLADINE JUGOSLAVIJE
Tito je govoril o nalogah mladine in pohvali! njeno dosedanje delo
Poudaril je, da mora mladina tudi v bodoče krepiti svoje sodelovanje z naprednimi mladinskimi gibanji na svetu
BEOGRAD, 10. — S sprejemom več dokumentov, med njimi resolucije o aktualnih nalogah v uresničenju gospodarske in družbene reforme, o družbenem delovanju mladine, o zaposlovanju, o prostovoljnih delovnih akcijah, o šolanju, o mednarodnem sodelovanju in solidarnosti z borbo vietnamskega ljudstva se je končal danes 8. kongres Zveze mladine Jugoslavije.
■lltliiMiiiliillilllIltlllllllllllllllilllllllltlllHamilllllll
Osvobodilna fronta
(Nadaljevanje s 1. strani)
se Pentagon na vse načine izgovarja in zavrača vsako možnost sporazumne rešitve spora.
Drugi listi pa komentirajo Johnsonov sklep, da pusti ameriškim letalcem popolno svobodo, da bombardirajo katerikoli objekt v Hanoju in Hajfongu. »Komso-molskaja Pravda« meni, da gre za reakcijo na uspelo ofenzivo osvobodilnih sil v Južnem Vietnamu. Hkrati pa ta pobuda kaže, da se tvorci ameriške politike še dalje naslanjajo na mit Fosterja Dullesa o »komunistični grožnji« m še dalje prikazujejo borbo južnovietnamskega ljudstva kot napad s severa. Popolnoma očitno je, poudarja Ust, da je Johnson sprejel ta sklep pod pritiskom militarističnih m reakcionarnih krogov.
»Krasnaja zvjezda« pa ugotavlja, da je bil ukaz Bele hiše a-meriškim bombnikom objavljen takoj po izjavi hanojskega zunanjega ministra neki zahodni tiskovni agenciji. Dejstvo, da Wa-shington odgovarja na pametno ponudbo Severnega Vietnama z novim stopnjevanjem vojne, zelo zgovorno kaže, da Američani nočejo sporazumne rešitve spora.
«Izvestija» objavljajo komentar, v katerem poudarjajo, da ni točno mnenje, ki se je razširilo v ZDA, češ da so se sedaj zaradi ofenzive še bolj oddaljile možnosti pogajanj med Hanojem in Wa-shingtonom. List ugotavlja, da se je ofenziva osvobodilnih sil začela, potem ko je ameriška vlada odbila prejšnje politične pobude Hanoja. Zatem pravi, da je izjava sevemovietnamskega ministra imela velik odmev v ZDA, toda Američani so znova odbili ponudbo sevemovietnamske vlade.
Kongres je sprejel nova programska načela in statut Zveze komunistov Jugoslavije ter sklep o ustanovitvi predsedstva kot najvišjega organa v zvezi, ki mu je naloženo, da v enem letu izvede reorganizacijo in volitve za zvezno konferenco v skladu z novim statutom. Zveza mladine Jugoslavije bo v bodoče imela podobno organizacijsko strukturo kot SZDL Jugoslavije.
Današnje popoldanske plenarne seje se je udeležil tudi predsednik republike maršal Tito s soprogo, z Edvardom Kardeljem, Mijalkom Todorovičem, Milemtijem Popovičem in drugimi visokimi državnimi in političnimi osebnostmi. V svojem govoru pred delegati kongresa je predsednik republike izrazil upanje, da bo kogres dal novo pobudo za še uspešnješe zavzemanje mladine, posebno pri izpopolnjevanju nalog gospodarske in družbene reforme. Tito je v zvezi z bodočimi nalogami dejal, da se mladina mora zavedati, da se vprašanja, na katera se sklicuje, lahko rešujejo samo v okvirih sistema samoupravljanja, ter poudaril, da je za zagotovitev kontinuitete nadaljnjega revolucionarnega razvoja potrebno, da čim več mladih posebno iz vrst proizvajalcev stopi v vrste Zveze komunistov Jugoslavije. Tito je izrekel priznanje dosedanjemu delu mladinske organizacije. Ugotovil pa je, da politično delovanje med mladino m bilo do sedaj organizirano na utrezen način zaradi česar je v delu mladine posebno intelektualcev prišlo do pojavov nezainteresiranosti, apatičnosti in tudi do tujih pojmovanj. Mladinska organizacija mora v bodoče posvetiti mnogo večjo pozornost ideološko-političnemu delu in se zavzemati, da njeni najzavednejši člani postanejo člani Zveze komunistov. Predsednik republike je z zadovoljstvom ugotovil, da se je pri vsakemu srečanju z mladino prepričal kako je mladini pri srcu bratstvo in e-notnost jugoslovanskih narodov in dejal, da je mladina dolžna to največjo pridobitev jugoslovanskih narodov negovati in nadalje razvijati. Na koncu svojega govora se je Tito na kratko ozrl tudi na mednarodna dogajanja in pri tem ugotovil, da je mednarodni položaj danes zelo resen, da reakcionarne imperialistične sile skušajo e pritiskom in z oboroženimi posegi preprečiti nezadržen zgodovinski proces družbene in gospodarske o-samosvojitve narodov. To povzroča resne krize in odpira nevarna žarišča, ki lahko spravijo svet v katastrofo. Hrabrllno je, da se vzporedno krepe tudi sile miru in na-
Razgovor z J. Luk«
(Nadaljevanje s 1. strani)
predka, ki ne bodo dovolile, da se prepreči napredni razvoj človeštva.
Tito se je ozrl tudi na svoje nedavno potovanje, med katerim se je prepričal, da države, ki jih je obiskal, čutijo potrebo po okrepitvi skupnih naporov vseh, ki so za mir in napredek na svetu. Med obiskom v teh državah, je poudaril Tito, sem videl, da je mladini v teh državah zaupana velika vloga v premagovanju podedovane zaostalosti. Tito je izrazil posebno zadovoljstvo, da so na kongresu navzoče tudi številne mladinske inozemske delegacije, ter pozval mladinsko organizacijo, da tudi v bodoče krepi svoje sodelovanje z vsemi naprednimi mladinskimi organizacijami v borbi za svobodo narodov, napredek in mir.
Novo izvoljeno predsedstvo Zveze mladine Jugoslavije je za svojega predsednika izvolilo Slovenca Janeza Kocjančiča, predsednika CK ZMS in člana predsedstva republiške konference SZDL Slovenije.
Pokrajinski izvršni svet Kosova in Metohije je na sinočnji seji proučil poročilo državne komisije, ki je raziskovala tako imenovani »prizrenski proces«, ki se je 19. julija 1966 po tajni razpravi končal z ob sodbo devetih oseb na zaporne kazni za domnevna kazenska dejanja proti narodu in državi od 2 do 12 let zapora. V poročilu o delu državne komisije pokrajinski izvršni svet ugotavlja, da je komisija u-gotovila, da so ta proces uprizorili nekateri takratni pripadniki državne varnosti, ki so zlorabili varnostno službo za svoje razbijalne smotre in s konstruiranimi dokazi, nedovoljenimi metodami, lažnjivimi pričami, drastičnim mučenjem, zbrali «dokaze» in diskreditirali večje število poštenih političnih in državnih voditeljev albanske narodnosti. Ta skupina je kasneje organizirala kaznovanim dodatno preiskavo, da bi izsilila nova priznanja o domnevnem sovražnem razpoloženju nekaterih vodilnih držav nih in političnin kadrov.
Izvršni svet Kosova in Metohije je ugotovil, da je bil ta proces zlonamerno insceniran, in je priporočal sodnim organom obnovo procesa. Izvršni pokrajinski svet je sprejel sklep, da se ustreznim političnim organom da predlog za rehabilitacijo oseb, ki so utrpele politično škodo od «prizrenskega procesa«, in da se pokličejo na politično odgovornost pobudnik; in organizatorji »prizrenskega procesa«.
B. B.
ljudem, ki bi se ali se bodo odločili za igralski poklic ...
— Gledališko delo je resen poklic, kot vsak drug, in zahteva celega človeka. Zanj pa ni dovolj samo talent, ampak tudi vztrajnost, ljubezen in študij, pa tudi šolska izobrazba in razgledanost. Mladi, ki nastopijo lepo, toda težavno gledališko pot, se morajo zavedati, da se tudi igralec počasi oblikuje in da se bogati le z delom, izkušnjami, pa tudi z življenjem. Priznanja ne pridejo tako hitro in ne na lahek način. V zamejstvu pa ima gledališko delovanje še plemenitejši zven in vrednost, saj pomaga uveljavljati domači jezik in utrjevati narodno zavest.
Iz odgovorov Jožka Lukeša diha velika ljubezen do gledališkega poklica, do gledališke umetnosti in do našega gledališča še posebej. Skrbno je tehtal svoje besede, da bi v ospredju ne bil on sam kot nagrajenec, temveč Slovensko gledališče kot kolektiv, v katerem je rastel in zorel v u-metnika. Prav ta njegova lastnost ga uveljavlja tudi kot človeka, ki si je pridobil simpatije velikega kroga ljubiteljev gledališke umetnosti.
Ko izrekamo našemu nagrar jencu iskrene čestitke k visokemu priznanju, si samo želimo, da bi še dolgo let na našem odru oblikoval človeške značaje in s svojo umetnostjo ogreval naše gledališko občinstvo.
SINOČI NA SEDEŽU ŠD SOKOL IN PDJL GRUDEN
Razdelitev nagrad SSI nabrežinskim športnikom
Italija
Športno društvo Sokol in P.d. I Gruden sta priredila sinoči na svojem sedežu v Nabrežini sprejem, na katerem so razdelili nagrade najboljšim domačim športnikom, ki so tekmovali na slovenskih športnih igrah v Trstu in na Fi-lejevem memorialu v Gorici. Sprejema se je poleg predstavnikov do mačih oblasti in gostov iz nabre-žinske občine in Trsta udeležilo veliko število simpatizerjev Sokola, zlasti pa mladina. Predsednik Antek Terčon je v krajšem govoru nanizal uspehe domačih športnikov v minuli sezoni, nakazal nekaj problemov, na katere je društvo naletelo pri svojem delovanju, nakar je najboljšim športnicam in športnikom razdelil diplome, medalje in pokale. Po razdeljevanju nagrad je nabrežinske športnike pozdravil tudi predsednik organizacijskega odbora 10. slovenskih športnih iger, ki je predsedniku Sokola izročil spominsko diplomo.
Sledila je zakuska.
100-letnica čitalnice
Vrsta prireditev in proslava v Braniku
Branik v Vipavski dolini slavi 100-letnico čitalnice. Prireditve so se začele nocoj z gostovanjem gc riškega gledališča. Jutri bo na spo-, ,	.	..n
redu telovadna akademija, katere ||	:|	||	L	ki)
organizator je domače društvo Par- *"	v
t.izan, sodelovala pa bosta še
(Nadaljevanje s 1. strani)
univerzah, pri čemer je dejal da, so osvojili tudi nekatere predloge študentskih združenj.
Gui je zelo obširno govoril tudi o študentskih manifestacijah, ki so sedaj v večini univerz, kjer je v raznih krajih prišlo do zasedb univerzitetnih poslopij. Po njegovem ne gre toliko za splošna politična vprašanja, ki se nanašajo na univerzitetno življenje, temveč za odraz splošnega nezadovoljstva z obstoječim družbenim redom, katerega del univerze predstavljajo. Pri tem ne gre za organizirane stvari, niti s strani KPI niti s strani takoimenovanih »Kitajcev«, temveč bolj za ozračje in razpoloženje mladine.
Izvršni odbor radikalne stranke je sklenil predložiti avtonomne kandidatne liste za prihodnje politične volitve in se torej ta stranka ne bo več povezovala s PSU, kot je bilo to na prejšnjih volitvah.
tev sodelovanja in prijateljstva med našim mestom in mestom Bangor v državi Maine, kakor tudi z gospodarskimi krogi v VVashingtonu in New Yorku, kjer bo inž. Spacci-ni obrazložil možnosti, ki jih dajeta Trst in njegovo pristanižče za trgovske izmenjave z ZDA. V delegaciji sta poleg inž. Spaccinija tudi prof Marussi, predsednik mednarodne šole v Trstu in ravnatelj omenjene šole prof. Bernard Qu-beck.
Delegacija bo ostala v ZDA deset dni. Tržaški župan bo med drugim obiskal tudi novega župana J. VVashingtona v Washingtonu, ki je črnec, ter župana Nevv Yorka, ki ga bo povabil na zaključne ceremonije proslav »Trst 1968». Kakor je poudaril inž. Spaceini na včerajšnji tiskovni konferenci, ima obisk kulturni značaj i.i spada v okvir prizadevanj za boljše medsebojno spoznavanje in sodelovanje na kulturnem področju. Obenem pa s tem tržaška delegacija vrača obisk, ki ga je lani naplavil v našem mestu župan mesta Bangor skupno s šolskim inšpektorvm in predsednikom tamkajšnje trge vinske zbornice. Tako se bodo še bolj utrdile prijateljske vezi med Trstom in Bangorom.
Izjava tajništva PSI-PSDI
Partizan iz Prvačine in učenci do mače osnovne šole.
Glavne prireditve bodo v četrtek, ko v Braniku slavijo krajevni praznik v spomin na fašistično divjanje v teh krajih in na junaški odpor prebivalstva. Tega dne bo slavnostna seja krajevne skupnosti. Slovesnosti bodo pred spomenikom padlih ter pred zadružnim domom, kjer bodo odkrili spominsko ploščo. V zvezi s stoletnico čitalnice bodo odprli razstavo dokumentov o kultumo-prosvetni dejavnosti Branika v preteku stoletnici. Tega dne bo tudi otvoritev vaških kulturnih prostorov z akademijo in koncertom. Glede na pomen, ki so ga imele čitalnice v slovenskem narodnem prebujenju, bodo svečanosti v Braniku vsekakor daleč presegle krajevni okvir.
Tržaška delegacija odpotovala v ZDA
Sinoči je odpotovala iz Trsta v ZDA posebna delegacija, ki jo vodi župan inž Spaceini. V ZDA bo imela važne razgovore za okrepi-
.......................................Mlini".....■■iliiiliiiiliiiiuiiiiii|iiiHlllitfyil)>|flMiil'mM,,,,,,ll,"llmmumuu|,<m,"u*u>,,Viimimii..........................................................
IZ TRŽAŠKE KRONIKE
UČEBAJ ZVEČER NA CESTI PRED VHODOM V PREDOR
Ubita komaj 23-letna žena in hudo ranjenih pet oseb
Nesrečo je povzročil vozač pri neprevidnem prehitevanju
Tragična prometna nesreča, pri kateri je mlada žena izgubila živ-
')SŠU’*»°T *£ MS
vhodu v predor pri Trgu Forag-gi. Nesrečo je povzročil 36-letni Ferdinande) Czeicke, pomorščak, ki stanuje v Ul. D’Alviano 41. Okrog 22. ure je vozil svoj fiat 850 cou-ne. v katerem je sedela tudi 34-je^na žena Maria Pia Cester, od Sv Sobote v smeri proti središču mesta. Približno 80 metrov pred vhodom v predor Je začel prehitevati vrsto petih ali šestih avtov, s hitrostjo 90 km na uro. Cesta ima na tistem kraju širok ovinek na levo. Tu Je vozača zaradi hitrosti zaneslo na nasprotno stran ceste, da je pri vhodu v predor z vso silo trčil v nasprotni prihajajoč fiat 600, ki ga je vozil 37-letni uradnik Nereo Amoroso iz Ul. del Ronco 7. BUzu Amorosa je v avtu sedela njegova 23-letna žena Bruna Labignan, na zadnjem sedežu pa sta bila 48-letni Giovan-ni Labignan iz Ul. Sinico 56 in njegova 44-letna žena Carla German.
Nobenemu od šoferjev ni uspelo, da bi vsaj delno zavrl avto, tar ko da je bil sunek strahoten. A v-ta sta se takorekoč zadrla drug v drugega, nato pa je 600 vrglo na nasprotno stran ceste. Nekaj ljudi ki so bodili tam mimo ln so bili priče nesreči, je takoj priteklo na pomoč in iz razbitih avtov povleklo pet ranjencev, medtem ko za uoogo Bruno Amoroso ni bilo več pomoči.
Na kraj nesreče so pritekli agen. ti prometne policije ter karabinjerjev in rešilna avta Rdečega križa, ki sta ranjenca odpeljala v splošno bolnišnico. Nesrečno dekle pa so odpeljali z mrtvaškim avtom podjetja Zimolo, potem ko J« sodni zdravnik ugotovil njeno smrt m je sodnik dal dovoljenje za odstranitev trupla.
Kot smo že rekli, so ranjence odpeljali v bolnišnico. Amorosu so zdravniki ugotovili verjetni zlom leve stegnenice, udarce po prsnem košu ter zastrupitev od bencinskih par Sprejeli so ga na ortopedski oddelek s pridržano prognozo. Gio. vannija Lablgnana so pridržali na ortopedskem oddelku zaradi zloma leve noge, rane na čelu in možganskega pretresa. Zdravil se bo od 30 do 60 dni. Njegovi žem so ugotovili udarec na levi lični-ci jia levem kolenu ter izgubo spomina. Czeika so sprejeli v nevrokirurški oddelek s pridržalo prognozo zaradi ran po obrazu ter izgube spomina, njegova žena pa bo od 10 do 20 dni ležala na ortopedskem oddelku zaradi zloma
prednjega dela desnega stopala, rane na nogi, udarcev po obrazu in verjetnih kostnih poškodb.
Za 30 milijard posojila industrijskim podjetjem
Tehnični posvetovalni odbor za uresničenje deželnega zakona štev. 25 od 11. novembra 1965 je imel v 17 mesecih trinajst sej. Odbor pretresa prošnje industrijskih podjetij in sklepa o dodelitvi posojil na podlagi tega zakona. Posojila dajejo za razširjenje tovarn ter za nakup strojev in naprav z namenom, da se poveča proizvodnja, ah da se znižajo proizvodni izdatki. Doslej so na podlagi tega zakona bančni zavodi podelili že za 30 milijard posojil, pri temer je prispevala dežela 640 milijonov za kritje obresti. Doslej so ugodno rešili 338 prošenj; 320 za videmsko pokrajino, 16 za tržaško in 2 za goriško.
ki so takoj poklicali rešilni avto Rdečega križa. V tržaški splošni bolnišnici so mu ugotovili znake zmrznienja ter izpah levega ramena. Zdraviti se bo moral 8 dni.
Vespa jo je podrla
Včeraj je postala žrtev prometne nesreče 46-letna Nives Zobec, ki stanuje na Drevoredu XX. septembra 14. Ko je okrog 7. ure zjutraj prečkala cesto na prehodu za pešce na Trgu s. Giovanni, je vanju zavozila vespa, ki jo je vozil 22-letni Sergio Verzeri iz Ul. dei Vol-pi 56. Zaradi udarca na glavi ter verjetnega zloma leve stegnenice se bo morala zdraviti od 8 do 60 dni.
Za inženirje in arhitekte
Konzorcij za zgraditev industrijskega tehničnega inštituta tovarne svile »Paolo Carcano« v Comu razpisuje natečaj za novo stavbo. Udeleženci natečaja morajo biti vpisani v zadevne zbornice. Rok za izročitev načrta Je 31. maj. Načrt, ki mu bo žirija priznala prvo mesto, bo nagrajen s 6 milijoni lir, drugi s 3 in tretji z 1,5 milijona, še štirje načrti bodo za kritje stroškov prejeli po 500.000 lir. (Tisti, ki bi jih stvar zanimala, lahko dobe obširnejši razpis na vpogled na našem uredništvu.)
Padel je z zidu in ostal na tleh vso noč
Za 59-letnega Luigija Guglio iz Proseka 53 se je predvčerajšnjim slabo končal obisk v neko kraško gostilno. Potem ko je v petek zvečer nekaj ur presedel v družbi pri-jateliev v gostilni v Velikem Rep-nu, se mu je zahotelo svežega zraka Zato je zapustil družbo ter stopil na prosto. Mogoče se mu je malo vrtelo v glavi, zato je sedel na zidek ob cesti. Naenkrat pa je izgubil ravnotežje in padel na drugo stran zidu na njivo, poldrugi meter niže. Na ves glas je začel klicati na pomoč, toda nihče ga ni slišal, tako da je moral nesrečnik celo noč presedeti v mokri travi. Tu so ga šele drugo jutro na pol zmrznjenega našli vaščani,
ZA DESETI KMEČKI TABOR
Poziv za zbiranje dokumentov o zadrugah
Kmetijska zadruga v Trstu namerava letos prav posebno proslaviti 10-letrieo osrednjega kmetijskega praznika — kmečkega tabora.
Lani je bila v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah razstava starega kmečkega orodja; letos pa se bodo člani upravnega odbora zadruge lotili osveljevanja in dokumentacije delovanji; našega kmeta in delavca v tistih ekonomskih telesih oziroma družbah, ki so najbolj uspevale v naših krajih od konca prejšnjega stoletja pa do današnjih dni. Poleg poedmskih ali osebnih družb se je največ ljudi pečalo z zadružništvom. Posebno tu pri nas in to še pod staro Avstrijo, je bilo mnogo zadrug; od poljedelskih, obrtniških, potrošniških pa do zadružnih posojilnic itd. Od
iiiiiiiiikiiiiiiiiMinmiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiHiimniiiiiiuiiiiiiiiiifi V'
Sest mesecev pogojno za Renata Semillija ki je povozil Brovedanija
Pred prizivnimi sodniki (predsednik Franz, gen. pravdnik Marši, zapisnikar Mosca Riadel, obramba Girometta) se je moral ponovno zagovarjati 27 letni Renato Semilli iz Ul. G. Stampa, ki je bil obtožen predvsem, da je 3. maja lani nenamerno ubil n;. Lonjerski cesti tedaj 22-letnega študenta Sergia Brovedanija iz Ul. Pallini 17.
Nesreča se je pripetila zvečer omenjenega dne, ko se je Semilli peljal s svojim avtom «fiat 500» iz Lonjerja proti rnestu. Skupaj z njim so se peljali tudi Brovedani in še dve dekleti. Na nekem ovinku je Semilli zaradi prevelike hitrosti izgubil oblast nad vozilom, ki je tri čilo v obcestni zid na levi strani ceste. Vrata avtomobila so se odprla, a silni udarec je vr^el Bro-vedanija s sedeža no cestišče. Zaradi hudih poškodb je bil mladenič pri priči mrtev.
Na obravnavi, ki je bila lani v juliju pred tržaškim kazenskim sodiščem, je javni tožilec Franzot zahteval za Semhlija zelo strogo ka zen: 3 leta zapora Sodniki pa so v veliki meri upoštevali razne o lajševalne okoliščine, ki jih je pojasnil obtožencev zagovornik odv.
Poiljucci. Med drugim je odv. Poil-lucci trdil, du mladenič sploh ni bil vinjen. Samo -zadah po vinu* še ni prepričevalen dokaz za vinjenost. Posebno pa je zagovornik poudaril dejstvo, da pristojne oblasti razsodbo.
takrat je bilo mnogo političnih in ekonomskih preobratov ampak vseeno so nekate e vzdržale prav do danes. Od teh naj omenimo Kmečko zavarovalnico iz Bazovice, ki je pred kratkim slavila 70 let obstoja in Delavske zadruge, ki so postale zelo vazen činitelj v razdeljevanju živilskih proizvodov v na šem mestu.
Kmetijska zadruga želi zato zbrati čimveč listin, slik. statutov oziroma čimveč dokumentov, da bi bilo možno jasneje prikazati javnosti, kako in koliko se je naš človek trudil in deloval, da bi lepše in bolje skrbel za svoj razvoj in za razvoj družbe v kateri je živel.
S tem jasnim namenom prosi tudi zadruga vse stare člane in za sebnike, ki hranijo to dokumenta cijo, da bi pripomogli k tej akciji s tem, da bi se telefonsko ali osebno javili na njenem uradu v Ulici Foscolo št. 1.
Tajništvo tržaške federacije zdru Ženih PSI PSD! je včeraj izdalo tiskovno poročilo, v katerem obso ja ravnanje opozicije v občinskem svetu, katere predstavniki so zapustili sejo občinskega sveta, na kateri je bil odooren občinski proračun za letošnje leto Socialisti zatrjujejo, da stališče liberalcev, ko munistov in misinov, ki so hoteli preprečiti glasovanje in odobritev proračuna, ni nikakor razumljivo, Pri tem poudarjajo, da so o letošnjem proračunu obširno govorili vsi občinski svetovalci že na prejšnjih sejah. Socialisti tudi pripominjajo, da je tako ravnanje žaljivo za občinski svet, in izražajo ostro mnenje na račun komunistične skupine, »ki ne more ločiti svojega stališča od opozic je desnice«. Ob koncu svojega poročila tajništvo izraža zadovoljstvo zaradi odobritve občinskega proračuna za letošnje leto, ki odpira možnosti za izvajanje petletnega občinskega načrta, in zaradi odobritve važnih sklepov, kateri s. tudi v korist slovenskega prebivalstva.
Pokrajinski tajnik KD Coloni je danes govoril med otvoritvijo novega sedeža sekcije KD v Sesljanu o političnih zaključkih glasovanja o proračunu za tržaško občino. Coloni pravi, da je s strani republikan cev in Slovenske skupnosti prevla dala pripadnost levemu centru in zanimanje za mestne probleme, kljub temu da obstajajo še neka teri razlogi za nasprotovanja, tem se je okrepilo sodelovanje tržaški občini, na pokrajini in devinsko-nabrežinski občini. Coloni je kritiziral komuniste in liberalce, češ da so hoteli po njegovem izzvati komisarsko upravo v tržaškem občinskem svetu. V zaključku je tudi omenil proslavo dvajsete obletnice podpisa mirovne pogodbe, ki jo prirejajo istrski begunci. Po njegovem gre za »tragične posledice nepravičnega miru«, da pa je treba sedaj gledati naprej k sodelovanju, za združitev Evrope in da je treba zavrniti vsako nacionalistično ločevanj. Med svečanostjo so spregovoril še deželni predsed nik Rinaldini odbornik Stopper, poslanca Belci in Bologna ter župan Legiša.
(lastnica ceste niso poskrbele za primerne cestne znake, ki bi na tistem ovinku opozarjali na nevar nost. Semilli, ki se je le nekajkrat peljal po tisti cesti, ni mogel poznati vseli ovinkov.
Sodniki so upoštevali v določeni meri zagovor ter so obsodili mladeniča na 10 mesecev in 20 dni zapora. Kazen je bila seveda pogojna ter je niso vpisali v kazenski list.
Obsojenec pa ni miroval; vložil je priziv na tržaško prizivno sodišče ter zahte' al oprostitev s popolno formulo, uli pa vsaj zaradi pomanjkanja dokazov. Vprašanje vinjenosti jo bilo že deloma rešeno, ker so ga prvostopni sodniki oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Bolj kočljiva je bila zadeva pomanjkanja ustreznih prometnih znakov. Prav na to pomanjkanje je Semillijev zagovornik zgradil svojo obrambo. Med drugim je celo zahteval, naj bi sodniki zaslišali še enkrat karabinjerskega podčastnika, ki je vodil preiskavo in ki je baje sair. uvidel, da ni bilo nobenega - znaka ki bi opozarjal na nevaren ovinek (pozneje so na tistem mestu prepleskali zid s zebra-stitni progami).
Prizivni sodnik, so deloma upo števali zagovor ter so znižali ka zen Semilliju na 6 mesecev zapo ra. V ostalem so potrdili prvotno
Pustne prireditve na Opčinah 1968
V ponedeljek 5. februarja Je bil na Opčinah sestanek širšega vodstva za pustne prireditve na Opčinah. Prisotni so bili vsi poverjeniki: iz Gročane, Bazovice, Gropade, Padrič, Trebč. Ban, Opčin, Velikega Repna, Kontovela, Proseka in Križa. To so vasi, Id so prijavile svoje sodelovanje na pustni povorki v soboto 24.2. Kot lani se deli pustno slavje na Opčinah na tri dele: na pustno povorko, Izvolitev in kronanje kralja Pusta n.. Izvolitev kraljice ter na mašk&radnl pica Prosvetnem domu na Opčinah zvečer na pustno soboto. Na sestanku je bil določen razpored vozov, pot pustne povorke, ceremonial kronanja kralja ln kraljice na Brdini, poslovanje žirije za nagraditev treh najlepših voz, priznanje vsem sodelujočim vasem ln funkcija poverjenikov posameznih vasi, rediteljev ln smer dohoda, zbirališče ter »mer odhoda vozov.
Letošnja značilnost Je, da sodelujejo zgoraj navedene vasi 'saka s svojo krajevno posebnostjo Iško bo letošnja pustna povorka ^seja revija naše dejavnosti na Krasu po posameznih vaseh. Kraško ljudstvo
Iz sodelujočih vasi, z Opčin ln Trsta se prizadevno pripravlja na to veselo-resno revijo, ki bo v sproščeni
obliki prikazala naše ribiče, vino gradnike, kamnoseke ln druge značilnosti Krasa.
Vabimo prijatelje Pusta II. naj prispevajo k uspehu obnovljenega veselega kraškega pusta.
najboljši v teku na 15 km
Srebro za Finca Me n tiran to, bron pa za Šveda Larssona
AUTRANS, 10. — V smučarskem teku na 15 km so se Severnjaki pošteno oddolžili Srednjeevropejcem, ki so jim po zaslugi Franca Nonesa zadali na 30 km dolgi progi skozi gozdove in zasne. žene travnike, strahovit udarec. Danes na polovico krajši progi pa Italijani, in še posebno olimpijski prvak Italijan Nones, sploh niso prišli do besede. Norvežan Harald Groenningen si je osvojil zlato,
Finec Eero Maentyranta srebrno,
Šved Gunnar Larsson pa bronasto kolajno.
Vse pa je presenetil izreden slab nastop Nonesa na tej progi. Italijan je imel že po 5 km skoraj poldrugo minuto zamude, pri 10 im je ta presegla 3 minute, na cilj pa je prišel z zamudo 4’12”6, kar mu je prineslo le 36. mesto.
Nones je izjavil, da se ni počutil v formi, da ga je praznovanje zmage vrglo s tira in končno, da je zgrešil mažo na smučeh. Skratka polom. Na srečo sta Gianfran-co Stella s 13. in Giulio De Flo-rian s 15. mestom vsaj delno popravila slab vtis italijanskih tekmovalcev.
Izid tekmovanja na 15 km je naslednji:
1.	H A R A L D GROENNINGEN (Norv.) 47’54”2
2.	Eero Maentyranta (Fin.) 47’56”1
3.	Gunnar Larsson (Šved.) 48’33”7
4	Kalevi Laurila (Fin.) 48’37”6
5	Jan Halvarsson (Šved.) 48’39’’l
6	Bjarne Andersson (Šved.)
48’41”1
7.	Paal Tyldum (Norv.) 48’42”0
8.	Odd Martinsen (Norv.) 48’59”3
9.	Valerij Tarakanov (SZ) 49’04’’4
10.	Kalevi Oikarainen (Fin.) 49T1”4
11.	Roennlund (Šved.) 49’25”3
12.	Demel (Nem.)	49’38”4
13.	Gianfranco Stella (It.) 49’59”8
14 Stefl (CSSR)	50’15”4
15.	Giulio De Florian (It.) 50’19”4
16.	Akentjev (SZ)	50’19”9
17.	Hiermstad (Nory.) 50’25”7
18.	Haas (Šv.)	50’34”8
19.	Koch (Švica)	50’37”2
20.	Buhi (Nem.) 50’38”1 itd.
SMp|QU^
Hwj
%' co- $
ČETRTI DAN 10. ZIMSKIM OLIMPIJSKIH IGER V GRENOBLU
Groenningen
(Norveške)
UMIT NO DRSANJI
Zmaga Američanke Peggy Flemingove
GRENOBLE, 10. — Američanka Peggy Fleming je danes osvojila zlato kolajno v umetnostnem drsanju. Srebrna je pripadla vzhodni Nemki Gabrieli Seyfertovi, bronasta pa Čehinji Hani Maškovi.
HOKEJ NA LEDU
GRENOBLE, 10.
Danes so na
Vesti iz Križa
Ob koncu januarja so imeli člani Konzorcija pridelovalcev vin tržaške občine svoj redni občni zbor. Kot znano, se je ta konzorcij usta. novil lansko pomlad na podlagi pobude za razstavo domačih vin. Iz poročila predsednika je razvidno, da je bil prvi uspeh konzorcija prav vinska razstava, katera je dokazala, kaj vse zmorejo naši ljudje tudi samo s svojimi lastnimi močmi, če delujejo složno. Cilj razstave je bila valorizacija vin iz kriškega brega. Upoštevajoč dejstvo da Je kljub večjemu pridelku letošnja prodajna cena ostala na sti ravni, ali se je na splošno celo zvišala, lahko rečemo, da se namen razstave uresničuje. Kot bodoče naloge konzorcija je predsednik nakazal sledeče smernice: začeti z včlanjevanjem vinogradih kov ln ostalih vasi naše občine preiti na pripravo prihodnje razstave, ki bo ob priliki vaškega praznika in na katero Je treba povabiti tudi razstavljavce lz ostalih vinorodnih predelov tržaške občine; organizirati tečaj o kletarstvu, in vinogradništvu; poiskati sl primeren sedež; biti v stiku z občino glede načrta za kmetijsko področje ln končno resno razmišljati o zadružni obliki direktne prodaje pridelka. Na zboru je bil potrjen prejšnji odbor, v katerega pa so bili kooptlrani še 4 vinogradniki.
Na prosvetnem področju beležimo z zadovoljstvom postopno o-življanje prosvetne dejavnosti po združitvi prosvetnih društev. Pripravlja se Prešernova proslava, na vi odbor pa Je na delu za vpisovanje članstva, organlzaolje novih panog Itd. Hvale vredna Je bila odborova odločitev za ustanovitev, v sklopu društva, tudi mladinskega odseka, ki bo z raznimi dejavnostmi približal čimveč mladine kultumo-prosvetni dejavnosti.
Naj na koncu še omenimo, da se bo tudi Križ udeležil pustne po. vorke na Opčinah z dvema vozovoma. Fantje so že na delu ln so obljubili, da bo tudi na Dustni torek popoldne v Križu dovolj razvedrila.	S.
olimpijskem turnirju v hokeju na ledu zabeležili naslednje izide: Skupina A
CSSR - Finska 4:3 (0:1, 3:0, 1:2) Svedska-V. Nemčija 3:2 (1:0, 2:1, 2:1)
Skupina B
Japonska - Norveška 4:0 (2:0, 2:0, 0:0)
SMUČARSKI SKOKI
AUTRANS, 10. — Danes so izvedli smučarske skoke za kombinacijo. Izidi tekmovanja so naslednji:
1.	Franz Keller (Z. Nem.) 240,1 t.
2.	Hiroshi Itagaki (Jap.) 237,4
3.	Erwin Fiedor (Polj.) 234,3
4.	Akemi Taniguchi (Jap.) 224,4
5.	Vjačes Dragln (SZ) in Robert Makara (SZ) 222,8
7.	Gjert Andersen (Norv.) 221,2
8.	Josef Gasjenica (Polj.) 217,7
9.	Tomaž Kučera (CSSR) 217,4 10. Andreas Kunz (V. Nem.) 216,9
itd.
DANES, 11. FEBRUARJA
Autrans — ob 9. uri — tek na 15 km za kombinacijo Grenoble — ob 10. uri — hitrostno drsanje na 1000 m ženske
Chamrousse — ob 12. uri — prvi veleslalom moški Autrans — ob 13. uri — skoki na 70-m skakalnici Grenoble — ob 14. uri — u-metnostno drsanje parov obvezni liki)
Grenoble — hokej na ledu — ob 16.30 Kanaka . ZDA (A) ob 16.45 Avstrija . Francija (B)
ob 21. uri SZ - Z. Nemčija
TV prenosi
ITALIJANSKA
Prvi kanal — ob 14.45 — tek na 15 km za kombinacijo in veleslalom moški Drugi kanal — ob 17. uri — smučarski skoki
JUGOSLOVANSKA Ob 11.45 prvi veleslalom moški. ob 13. uri smučarski skoki, ob 16.30 hokej Kana da . ZDA, ob 20.20 filmski pregled.
JUTRI, 12. FEBRUARJA
Autrans — ob 8.30 — bialton Grenoble — ob 9.30 — hitrost no drsanje na 3000 m ženske
Chamrousse — ob 12. uri — veleslalom moški Viilard de Lans — ob 20. uri tekmovanje v sankanju — moški in ženske v dvojcu Grenoble — hokej na ledu — ob 13. uri CSSR - V. Nemčija (A)
ob 16.30 Švedska-Finska (A) ob 16.45 Romunija . Japonska (B)
ob 20.30 Norveška . Avstrija (B)
ob 21. uri ZDA • Z. Nemčija
TV prenosi
ITALIJANSKA
Prvi kanal — ob 14. uri drugi veleslalom moški Drugi kanal — ob 23. uri filmski pregled
JUGOSLOVANSKA Ob 20.20 filmski pregled, ob 22. uri drugi veleslalom moški
BOB
ALPE D’HUEZ, 10. — Danes so morali zaradi neprimernega vremena (pretoplo) ponovno odložiti zadnji dve vožnji v dvosedežnem bobu. Organizatorji so sklenili, da bodo zaključni manche Izvedli ju-tri navsezgodaj zjutraj in sicer ob 5. uri.

ODBOJKA
MOŠKA B LIGA
Nezaslužen poraz Borove šesterke
3:2 v korist gasilske enote Pagnin iz Padove
Res škoda, da Je moral Bor poražen lz Tržiča. Borovci so sinoči sicer medlo začeli tekmo z gasilsko šesterko Pagnin lz Padove, a so jo nadaljevali v takem slogu, ki ga že dolgo nismo videli. Lahko brez pretiravanja trdimo, da je bila njihova Igra v drugem in delno tudi v tretjem setu edinstvena, razburljiva in sploh taka, da Je gledalcem spontano izvabljala
aplavze. Prvi set se Je porazno za čel za borovce, ki se nikakor niso znašli. Tekmeci so menili, da jim Je pot, odprta. Toda niso računali na odpornost plavth, ki so se zagrizli v borbo. Do prve točke so prišli šele po 10 minutah Igre in po številnih menjavah servisa. Vsako točko sta sl ekipi Izsiljevali z res krasnimi potezami, s tolčenimi alJ z Inteligentno plasiranimi žogami. Čeprav Je bil Pagnin skoraj neranljiv, so borovol vedno našli primemo orožje, da to ga prisilili k predaji. Ostra borba je bila tudi v tretjem setu, ki so ga borovci prav tako zaključili v svojo korist. Bolj negotovi pa so bili v četrtem nizu, ko so sicer že vodili, a so Jih gostje, odlični v napadu ln skoraj nepremagljivi v obrambi, dohiteli ln zmagali.
Odločilni set pa skoraj ni vreden besed. Borovci so se trudili, vendar Jih Je sodnik tokrat pošteno oškodoval. Utrujenost pa Je naredila ostalo ln gostje lz Padove so se vrnili domov z zmago, ki Jo morda nltš oni niso pričakovali.
Izid
Pagnin - Bor 3:2 <16:5. 6:15, 13:15, 15:13, 15:11)
Bor — Jurkič, Plesničar, Vodopivec, Fučka, Orel, Uršič, Mijot, K. Veljak.
Pagnin — Luise, O. A. Roman. Magarotto, Zanella. Ballello. Re-becchl, Bulgarolll, Plcclnlni.
Sodnik Braglla (Bologna), stranski sodnik Marcon (Trst), zapisnikar Rlgonj (Trst).
GORIŠKI NOGOMET
Sovodenjei doma proti Fossalonu
Danes se bodo na sovodenjsken) igrišču ponovno srečali beli s Fo»-salonom. Sovodenjei jim dolgujejo prvotni poraz ter jim bodo danes skušali vrniti vsaj poraz, če he že vseh 5 prejšnjih golov. Za temo vlada precejšnje zanimanje, saj so se naši atleti ta teden spet vrnili na trening. Sicer pa en trening ne prinese kondicije, ki J* potrebna za razigrano tekmo, vendar upamo, da se bodo tl treningi nadaljevali ln v bodoče Pr*‘ nesli zaželene uspehe.
Kaj pa bo treba jutri storiti z* zmago? Najprej Je treba ustavit) kapetana gostov, ki režira igro-Nujno je tudr odpreti Igro na krila. Prvi pogoj za uspeh pa je n8J-boljše so/.ltje. Zato vodstvo kot tudi trener, naprošata naj se igralci ne hudujejo nad soigralcem, k> zgreši, marveč naj ga bodrijo Za to tekmo, ki bo ob 15. url na domačem igrišču, vabi vodstvo naslednje Igralce: Ferfolja S., Stan-zanl, Kuzm'" Devetak, Černe, Fer-folja B, Petejan J„ Petejan Marinič, Dužman, Fertolja A., Or tak. Sr lige u. MpHč. Ou'ln ter P*-telan B. Prosimo za točnost! vabljeni so tudi vsi simpatizerji-Za gledalce bo odprt bife
K. B.
turnega dueta
ATK. LINGER
Ko se je moj prijatelj Fredd vrnil iz Amerike, sem takoj opazil pri njem neke čudne navade. Tako se mu je miza zdela najprimernejši prostor za njegove noge,. roke pa je Nenehno držal v žepih. Z užitkom je pljuval — po preprogi. Kadar je bil slabe volje, je pljunil po vsakem tretjem stavku; a to je bilo redko; običajno namreč ni izpustil ne pike ne 'vejice. Z «dober dan» je pozdravljal samo ljudi, ki jih ni hiaral, snemanje klobuka z glave pa je bilo zanj znamenje najglobljega prezira. Kadar sva se srečala na ulici, je že od daleč tako glasno zaklical «halo», da so se splašili ljudje in so psi pričeli lajati.
Nekaj časa me je njegovo obnašanje zabavalo, potem pa nii je postalo neprijetno. Nekega večera, ko mi je s čevlji zamazal naj lepši namizni prt, si nisem mogel kaj, da ga ne bi oštel. Poslušal me je z zanimanjem, nato je otresel pepel cigare na preprogo in rekel:
— Dobro, če te že vznemirjajo čevlji na mizi, jih lahko sezujem!
— človek božji! Kaj ne poznaš nič več dostojnosti?
Fredd je pljunil čez mojo glavo v desni kot sobe in rekel: — Seveda poznam. Toda ti pojmi so mi drugačni od Prejšnjih. V Ameriki sem se naučil vljudnosti, ki je v meni vse postavila na glavo. Če te zanima...
— Prosim pripoveduj!
— Dobro. Veš, da sem bil v Brooklynu urednik nekega časopisa. V moji pristojnosti so bili različni feljtoni. Nekega dne mi je Thomas Nebraska poslal nekakšno humoresko. Saj veš, kdo je Thomas Nebraska? To je najbolj priljubljen humorist v Brooklynu. Za vsak feljton dobi dvesto dolarjev, pa haj bo še tako neumen. Prebral sem torej njegov rokopis. Uredniki dostikrat dobivajo neverjetne neumnosti; toda ta feljton je v tem pogledu nosil rekord. Takoj sem dal rokopis v kuverto in napisal:
((Velecenjeni gospod Nebraska! Z največjim zanimanjem sem prebral vašo humoresko Žulj poglavarja Siuksov, žal pa ni primerna za moj list. Vračam vam jo z največjim spoštovanjem. Vdani Fredd Rebrocke, urednik.«
— Je bilo pismo vljudno sestavljeno?
— Seveda!
— Vidiš, Thomas Nebraska je rekel, da ne. Ko sem naslednjega dne zjutraj našel na svoji mizi pošto, je bil med njo zopet žulj poglavarja Siuksov in spremno pismo: ((Prosim, naučite se vljudnejšega tona! Thomas Nebraska.«
Ah, sem pomislil, ta literarna veličina je prizadeta. Še enkrat sem prebral Žulj poglavarja Siuksov; humoreska res hi bila za tisk. Zato sem napisal:
«Visokospoštovani maestro! Vaša humoreska je veličastno delo. Nasmejal sem se do solz. Ne pravijo vam kar tako ((božanski Nebraska«! Dovolite mi, da vam iz srca čestitam k hajnovejšemu produktu vašega genija. Naj vas bog še dolgo ohrani ameriškemu narodu. Toda vseeno ne morem natisniti ^aše humoreske, kajti prerašča okvir mojega časopisa. Dovolite tedaj, da vam to čudovito delo vrnem z izrazi najglobljega sožalja. V prijetnem pričakovanju, da me boste kmalu zopet razveselili s kakšnim novim proizvodom vašega cenje-hega peresa — vaš vdani F. R.»
— Je bilo to vljudno?
.	— Odlično! In kaj je bilo potem?
— Thomas Nebraska je zopet rekel ne. Naslednjega dne sem zopet dobil Žulj poglavarja S.iuksov s pripombo: «Kdaj se boste naučili tona, ki velja med izobraženci? Th. Nebraska.« Bil sem presenečen. Takoj;' sepi.,priiftl, ?a .pero ip ,napisal: ((Največjemu človeku stoletja! Okrasku vesoljstva! Luči človeštva! Ležeč na trebuhu kot najbednejši črv si vam drznem poslati te smele vrste. Blažene naj bodo črke, ki jih "hdo čitale vaše napoleonske oči! Oh, kako zavidam ščetki, vam sme vsako jutro čistiti čevlje! Ah, če bi mogel biti P°lha, ki bi jo vi z lastnimi prsti zmečkali! Še več. če bi hhel to srečo, da bi bil bolha, bi ob branju vaše božanske humoreske počil od smeha! Zakaj mi niste poslali svojih nog, op bi jih poljubil? Toda mar bi človeštvo razumelo vaše gigantsko mojstrsko delo? Bojim se, da ne. Zato sem prisiljen, da vam solznih oči in strtega srca vrnem rokopis, vendar naj Pri tem raznesejo vetrovi na vse strani moj krik: Prebral s®m žulj poglavarja Siuksov in zdaj lahko mirno umrem.«
Naslednjega dne zjutraj sem znova dobil Žulj poglavarja Siuksov s pripisom: «če me boste še naprej tako grobo žalili, bom prisiljen priti v redakcijo in vam razčesniti nos. Th. Nebraska.«
Tedaj me je zgrabila jeza. Napisal sem mu:
((Smrdljivi pavijan! Da ste stoprocentna buča, lahko ve Vsakdo, ki prebere eno samo vrsto vašega trapastega dela. zplj poglavarja Siuksov je jasen dokaz, da v vaših možganih J11 niti atoma pameti. Toda ker vem, da se vas drugače nika-*0r ne bi mogel otresti, bom vašo bedarijo, teleban zabiti, endarle objavil, če pa mi boste še kdaj poslali rokopis, yas bom tožil! Robijo in kolero vam želi z odličnim nespo-
stovanjem F.R.»
,. ~~ Naslednjega dne sem dobil karto: «Zakaj vendar niste 111 že od vsega začetka tako vljudni? Najprisrčnejši pozdrav Thomas Nebraska.«
— Od takrat sem dobil povsem nove pojme o vljudnosti. Fredd je končal svojo zgodbo. Ogorek, ki je že žarel, je ršel na preprogo in stopil nanj.
— Sicer pa, je dodal, — imam namen poučevati pravila epega vedenja in vljudnosti. Vi, evropski rumenokljunci, nihate nit* pojma o obnašanju in vljudnosti.
Simetriji na ljubo je pljunil v levi kot sobe.
Prizor s predstave «Rusi most» v okviru Studia Slovenskega gledališča. Predstava se ponovi danes ob 16. uri
RUSI MOST
Iz del sodobnih tržaških slovenskih pisateljev
Izbral in uredil dr. Jože Pogačnik - Knjižnica Sivi kondor XVII. - Založba Mladinska knjiga in Založništvo tržaškega tiska - Ljubljana - Trst 1967
če bereš odstavek o Rusem mostu, ki ga je napisal Josip Godi-Verdelski leta 1872 v svojem «Opisu in zgodovini Tersta in njegove okolice« in ki je natisnjen na zadnji strani ovitka knjižice «Rusi most«, doživljaš vrvež, ki je še danes tako značilen za ta osrednji del našega mesta, bohotno razraščenega ob Kanalu proti morju, vendar pravilno vodoravno in navpično prepredenega z ulicami, ki vodijo v prosto pristanišče. To je tako i-menovana terezijanska četrt. Nastala je deloma že v drugi polovici osemnajstega stoletja in je v devetnajstem zajela ves prostor pod Montuco v smeri Ključa in šla do morja vzdolž potoka, ki so ga šele leta 1891 prekrili, da so tako pridobili res prijetno u-činkujoče boulevardsko cestišče, današnjo Carduccijevo ulico. Vrh te so pri Ključu imeli škedenj-ci svoje vinograde, kot mi je pravila znana tržaška kulturna delavka učiteljica Mara Gregorič-Stepančičeva. Njeni predniki so ob trgatvi prepevali narodne pesmi na pašnikih pri Ključu in zrli pod sabo, proti morju, nastajajoče novo mesto, izraz tržaškega podjetništva in bogastva po letu 1719, ko je Marija Terezija proglasila pravice prostega tržaškega pristanišča.
Marsikdo izmed mlajših bralcev bo osupnil, če mu povem, da je nekdanji slovenski Ključ današnje mestno vozlišče Chiozza. Ključ se je tako imenoval, ker je potok, ki je pritekal od Sv. Ivana, tu napravil ključ-zavoj proti jugu in se nato izlival v morje. Novo mesto je tako ločil od predmestij, ki so zelenela pod spretno roko slovenskih kmetov. Tu so meščani zidali svoje vile, sredi katerih so nastajale nove ulice, ki so predmestja vezala z novim mestnim središčem. Tako je nastala ulica Coroneo, ki je vodila do nekdanje vile ljubljanskega škofa Hrena-Coroneusa Zoisovi so imeli vilo v Barkov Ijah. Ne vemo, če se je Žiga rodil v vili ali v družinski palači Cancellieri za današnjo mestno hišo, na kateri je bila vzidana plošča s hebrejskim in glagolskim napisom, ki je v času med obema svetovnima vojnama marsikoga motila, tako da so jo sneli in jo vrgli na vrt arheološkega muzeja pri Sv. Justu, kjer še danes leži v največji pozabi, čeprav njen napis svarilno vpije: «Osveti se jim, Gospod!«.
V tedanjem mestnem odboru je imel važno besedo Vodnikov prijatelj Vincenc Franul pl. Weis-senthurn, ki si je, čeprav je bil zaveden Slovenec, poitalijančil
nemški plemiški priimek v Tor-rebianca. Naj o njem povem še to: leta 1811 je v svoji 355 strani obsegajoči italijansko - kranjski slovnici objavil tudi celotnega Linhartovega Matička.
Številni obrtniki, trgovci in meščani slovenskega porekla so se prav tako naselili v novem delu mesta. Da bi kdo ne mislil, da Slovencev v starem delu mesta za obzidjem pod gričem Sv. Justa ni bilo! Med dvesto podpisi Tržačanov, ki so na primer leta 1202 poslali znano pismo beneškemu dožu Henriku Dandolu, je bilo kar petdeset podpisov slovenskih meščanov.
Citalništvo je leta 1861 Slovence močno povezalo pod Levstikovim vodstvom. Slavjanski rodoljub in Jadranski Slavjan sta bodrila naš živelj in ga navduševala za slovansko misel, saj so se našega kulturnega življenja udeleževali tudi člani številne hrvaške in srbske kolonije v Trstu. Anton Dabinovič je za revijo Stvarnost (Trst, št. 2-3, april 1951) napisal v obširni študiji o Trstu, kako so na Rusem mostu in njegovem trgu govorile okrog leta 1830, ko je Trst štel 50.000 prebivalcev, zagorele prodajalke samo slovensko, kako so se po Korzu sprehajale naše deželan-ke in opozarjale nase s svojimi

V OKVIRU SPLOŠNEGA ZANIMANJA ZA KRAS
Umile Carso (Ponižni Kras)
Izbor slik in besedilo: Alfonso Mottola in Licia Ruzzier - Uvod: Stelio Crise - Založba Editoriale Libraria
Klišeje je izdelala klišarna Založništva tržaškega tiska)
«Zidovi v Bazovici* v publikaciji Umile Carso
Ne spominjam se, da bi kdaj bral kako knjigo z večjim zanimanjem, veseljem in zadoščenjem kakor v italijanščini spisano knjigo, ki je pred kratkim izšla v Trstu pod skromnim naslovom Vrnile Carso (Ponižni Kras). Ne vem, ali ima pri tem glavno zaslugo sam predmet, namreč Tržaški kras, ali prekrasna zbirka posrečenih in izbranih posnetkov našega življenja na tem ozemlju, ki so vzbudili v meni živ spomin na pretekla leta, ali jedrnato in res prisrčno besedilo, ki spremlja slike, ali uvodne besede, s katerimi sta prikazana pomen in namen knjige.	.
Izid knjig UriiiTe Carso ni o-samljen pojav, temveč spada v splošno zanimanje, ki je v zadnjem času .nastalo pri tržaških Italijanih za Kras in njegove lepote. Prav na dan, ko sem napisal ta prikaz, se je v Trstu o-tvorilo dvanajsto delovno leto združenja «Pro Natura Carsica», kateri predseduje ravnatelj botaničnega vrta tržaške univerze S. Pignatti. Pred dvema letoma je izšla v Trstu v bogati izdaji knjiga La flora del Carso (Kraška flora), ki jo je napisal ravnatelj tržaškega prirodoslovnega muzeja Renato Mezzena in za katero je slikarica Licia Pitacco napravila preko sto celostranskih akvarelov (Mimogrede naj omenim, da so v knjigi navedena tudi slovenska rastlinska imena). Pripravljajo se zakoni za varstvo narave na celotnem ozemlju Tržaškega krasa. Prirejajo razgovore za urbanistično tipologijo in za ohranitev stare arhitekture Krasa. Ob izidu knjige Umile Carso je bila mesec dni v Ses-ljanu razstava fotografij Tržaškega krasa, ki so jo obiskali najbolj ugledni predstavnik' političnega, kulturnega in upravnega življenja. O tem nenadnem silnem zanimanju za Tržaški kras, ki je izbruhnil z vso silo, bi bilo treba obširneje pisati, tu se hočemo o-mejiti le na knjigo Umile Carso.
Najprej pa jo moramo predstaviti bralcem. Knjiga je izšla oktobra lani. Obsega 316 strani ter prinaša 175 črnobelih fotografskih posnetkov in 18 barvnih slik. Slike sta zbrala in jih opremila z besedilom Alfonso Mottola in Licia Ruzzierjeva. Obširno uvodno besedo pa je napisal Stelio Crise, on je tudi izbral naslov knjige. Knjigo je izdala založba Editoriale Libraria v zbirki Ja-pidia (staro ime za Kras) kot prvo v seriji «A occhio nudo» (S prostim očesom). Izdajo pa je o-mogočila Cassa di Risparmio di Trieste (Tržaška posojilnica), ki je pokupila tisoč izvodov. Tak nadroben opis je potreben, da bralec lahko pravilno razume in pretehta besede, ki jih beremo v uvodu.
Avtorja Mottola in Ruzzierjeva sta si nadela nalogo, da s sliko prikažeta lepote Tržaškega krasa, ki se razteza od Mačkovelj na vzhodu do Cerovelj na zahodu, toda ne naravnih lepot, temveč lepote ustvaritev človeka, ki pričajo o njegovem trdem življenju in snovanju na kraških tleh v teku stoletij. Avtorja sta v vrsti let nabrala na tisoče slik in sta iz teh izbrala tiste, ki naj bi bile najbolj značilne. Med njimi ne najdemo ne ponosnih palač ne gradov ne veličastnih cerkva, tudi ne tovarn, mostov ali cest, temveč gole neometane hišne zidove, kamnite ograje, obokane vhode (kalune) na berjarje (dvorišča), strma, kamnita stopnišča brez ograje, lesene hodnike (ba-ladurje), strehe pokrite s škrli, visoke dimnike in iz hiše štrleča ognjišča (kure), primitivne svinjske hleve in senike, že močno od časa razjedena vrata, vmes še kak cerkveni zvonik, prav tako zgrajen iz neometanega kraškega
kamna ter kak star napis ali ornament, od okorne roke vklesan trd kamen.
Prav redke so slike, na katerih vidiš tudi prebivalce, toda čutiš jih pra' iz vseh slik in lahko sklepaš na njihov značaj, na njihovo vztrajnost in ljubezen do rodne grude.
Vse slike so naravne v njih ni sledu kakih fotografskih trikov in tudi ne retuširanja. Pri snemanju nista avtorja iskala za oko efektnih momentov V kontrastu med svetlobo in sčneo, ki ga vidimo na slikah, se izražata samo posebnost ambienta ter značilnost Krasa in gradbenega materiala.
Avtorja, sta razdelila zbran material, v šesi..Poglavij,„prv,o zajame naselja pod Socerbom: Pre-beneg, Mačkovlje, Dolino, Bolju-nec in Kraglje, drugo dolino Glinščice z naselii Boršt, Botač, Drago in Gročano, tretje naselja Ric-manje, Bazovico, Padriče, Gropa-do, Trebče, Konkonel in Opčine, četrto Repentaoor, Col, Veliki Repen, Repnič in Briščke, peto naselja vzdolž rase državne meje od Zgonika do Cerovelj, šesto pa obmejni pas z naselji Sesljan, Nabrežina, Sv. Križ; Prosek in Kon-tovel. Na kcncu vsakega poglavja je dvostranska pokrajinska fotografija. ki prikazuje opisano o-zemlje.
Besedilo, s katerim sta Mottola in Ruzzierjeva tolmačila slikovni material, je, kakor že rečeno, prav kratko, toda v skladu s slikami, jedrnato in spisano z veliko ljubeznijo.
Priznati moramo, da avtorja nista mogla bolje izbrati slik in jih primerneje prikazati z besedo. V slikah in v besedilu se odraža njihova velika ljubezen do obdelanega predmeta, do Krasa in do njegovih prebivalcev. Tako sta odkrila meščanskemu svetu lepoto in umetniško pomembnost hiše in kraške vasi in odkrito pokazala, da je to delo našega človeka \ teku stoletij. Njuna knjiga je prava epopeja slovenskega km 'ta s Tržaškega krasa.
Za etniške zanimivosti Slovencev na Tržaškem krasu so se zanimali tudi že fašisti in so s silo in zvijačo zbrali mnogo narodnih noš in hišne opreme ter jih na javnih razstavah in muzejih predstavljali kot italijansko posebnost. S tem so hoteli -Slovencem krasti še zunanje priče njihove narodnosti. Mottola in Ruzzierjeva sicer redko uporabljata izraza Slovenci v svoji knjigi in se dosledno razen v enem primeru izogibata slovenskim krajevnim imenom, toda v vsej knjigi odkrito
in javno priznavata pravi značaj tega ozemlja ir. njegovega prebivalstva.
Avtorja sta, kakor pišeta, hotela knjigo najprej posvetiti kra-škemu človek"., ki si v potu svojega obraza služi svoj vsakdanji kruh, toda bala sta se, da bi bila to za njega žalitev. Zato sta mislila na tiste Tržačane, ki jim je sicer Kras znan do njihovih izletov, ki se ga niso učili pravilno gledati in ljubiti Toda to sta opustila, ker bi utegnili v tem videti polemično ost. Zaradi tega sta knjigo nameravala posvetiti mladini, ki je nedolžna priča počasnega postopnega, stalnega zginjevanja pravega Krasa, ovrgla sta tudi to misel, ker nista hotela biti pesimistična preroka, in sta prepustila tjesčdo tretjemu® Steftu Criseju, ki je najborje rešil lo nalogo
Po njegovih besedah je knjiga Umile Carso novost, ki napoveduje novo prihodnost, polno medsebojnega razumevanja in resnične ljubezni med ljudmi različnega jezika in narodnosti, ki živijo
na tem ozkem zemeljskem pasu. Ta novost pa je, pravi Crise, akt poguma: to velja za avtorja, ki sta na občudovanja vreden način prevzela to duševno nalogo, prav tako pa tudi za založnika, ki je prevzel konkretno breme in tveganje; naloga bralca pa je, da si ustvari pravilno sodbo in da začne široko razmišljati o stvari; ljudje končno, ki so nemi junak knjige, pa naj bi spoznali in razumeli vrednost in pomen tega pohlevnega, skromnega, toda visokega darila našemu Krasu.
Trst bi, pravi Crise, brez Krasa nehal biti, kar je. Brez Krasa bi Tržačani postali revnejši. Tržaški ambient ima svoj'meščanski značaj, ki se sicer odpira vsem horizontom — a ostane zaprt — in izkoreninjen, kakor je Vedno bil — za vsako vez ^zemljo. Trst je dolgo časa Kras zanemarjal in ignoriral. To krivico mora sedaj popraviti. Na Krasu, nadaljuje Crise, živi j > ljudje, ki so povsem naši bratje, ki pa so jih Italijani klicali z drugim imenom (misli na izraz ščavi), na kar so
Kraševci odgovarjali s podobno žaljivko, ter zaključuje z besedami: «Tam, kjer je bila — in je morda še — če ne že pravo blazno sovraštvo, vendar še ostanek potuhnjene zamere, se mora u-veljaviti vsaj tolikšna, da, celo večja ljubezen brez pogojev.*
In še dalje pravi «Ta knjiga (Umile Carso) kaže biti trdna skala. Podobna je tistim svetlim apnenčastim skalam, ki silijo na dan iz rdeče zemlje in na zelenih travnikih. Na tej skali naj vzraste idealna zgradba, ki bi jo morali mi vsi graditi v vzajemnem skladnem sodelovanju, tu na meji, ki naj bi združevala, da, samo združevala z vedno tesnejšimi vezmi *
Pravilno ugotavlja Crise na koncu svojega uvoda: Tvegano je bilo "Riti odkritosrčen, še težje je bilo prodreti v bistvo stvari. Treba je bilo izločiti vsako lahkotno obljubo. Treba je bilo imeti moč,
Lavo Čermelj
(Nadaljevanje na 5. strani)
ai iiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiin im iiiiiiiii im iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiiiMiiimiiiii
Natančno pred 50 leti je umrl
VINKO ENGELMAN
«S čim se je neki zagrešil naš dobri mukotrpni narod, da v teh težkih časih, ko potrebuje in bo potreboval vsako silo, vsako in tudi najmanjšo enoto, padajo zaporedoma v grob sinovi izmed njegovih — najboljših. Hudo nas tepe usoda.»
S temi besedami je 12. februarja 1918 tržaška «Edinost« začela nekrolog za pokojnim Vinkom Engelmanom, ki je dan prej — torej natančno pred 50 leti — podlegel zahrbtni bolezni. Zakaj je «Edinost» v dobi, ko so leta in leta — saj smo bili tedaj že proti koncu prve svetovne vojne — prihajala neprestano z bojišč žalostna poročila o padlih, tako prizadeto sporočala vest o smrti Vinka Engelmana?
Danes je razmeroma malo tržaških Slovencev, ki so osebno poznali Vinka Engelmana, katerega se spominjamo ob 50-letnici njegove smrti, ker se ga morejo spominjati le ljudje, ki jih danes štejemo že med stare. Toda pred 50 leti in še prej je bil Vinko Engelman eden tistih ljudi na Tr-
žaškem in še posebej pri Sv. Jakobu, ki so s svojo dejavnostjo, požrtvovalnostjo in izrednim elanom spodbujali in krepili, pogosto tudi vodili vso dejavnost tržaških Slovencev na prosvetnem, kulturnem in socialnem področju S svojo prijaznostjo, družabnostjo in odkritim značajem se je priljubil vsem in vsakomur. In prav v tem najdemo razlago za njegove uspehe v javnem in družabnem življenju pred šestdesetimi leti v Trstu.
Vinko Engelman se je rodil 3. januarja 188'. v Starem trgu na Notranjskem v učiteljski družini. Tudi sam se je namenil učiteljskemu poklicu in se vpisal na ljubljansko učiteljišče, ki ga je končal leta 1902. Prvo zaposlitev je Vinko Engelman dobil v Velikih Laščah na Dolenjskem, kjer pa je ostal le malo časa, ker so ga kot nadučitelja poslali v Trnje pri Pivki. Toda tudi tu je ostal le krajšo dobo, ker ga že leta 1905 srečamo v Trstu med učitelji in vzgojitelji na šoli Družbe sv. Cirila in Metoda.
Odbor šentjakobske Čitalnice po komemorativni svečanosti v čast pokojnemu Vinku
Engelmanu, čigar slika je v sredi
Čeprav je bil že kot učitelj in vzgojitelj na zelo lepem glasu in so ga spoštovali ter cenili tako njegovi učenci ko;, tudi stanovski tovariši, se vendar ni omejil samo na to svojo poklicno dejavnost. Vinko Engelnvn je našel še veliko časa za delo v najrazličnejših slovenskih organizacijah. Tako je bil v vodstvu šentjakobske čitalnice, ki ji je kmalu postal tudi predsednik Udejstvoval se je pri Sokolu in po odhodu staroste Egona Jezerška v vojsko je prevzel tudi mesto staroste Sokola. Kot bi mu šolske obveznosti in delo v omenjnih dveh organizacijah ne bilo še dovolj, se je z vso vnemo zavzemal in konkretno deloval za širjenje in utrjevanje Ciril - Metodovih podružnic.
Nekaj let je bi* Vinko Engelman tudi odbornik političnega društva «Edinost v, nato pa tajnik osrednjega odbora Narodne delavske organizacije. Lotil se je tudi pospeševanja in utrjevanja zadružništva in kmalu postal podpredsednik obrtne zadruge in se pri tem še posebej ukvarjal s čevljarsko in gostilničarska zadrugo.
Kakor vidimo že iz navadnega naštevanja, je bil Vinko Engelman zelo delaven in človeku se zdi skoraj nemogoče, kako se je v samih nekaj letih, praktično le v obilnem desetletju mogel tako udomačiti in tako na široko razvejati svojo poklicno in družbeno dejavnost. Rekli smo, da je temu pripomogel odkrit značaj, seveda pa tud' zavzetost. Toda tolikšna dejavnost ga ni stala le veliko naporov, pac pa tudi zdrav ja. Vinko Engelman je začel bolehati in le močna volja in zavest dolžnosti sta ga velikokrat držala pokonci, da ni prej omagal. Sredi januarja 1917 pa mu vsa dobra volja ni več pomagala. Huda, tedaj neozdravljiva bolezen ga je priklenila na posteljo, s katere ni vstal vec. Leto dni je počasi usihal, doklei ni 11. januarja 1918 usahnil. Z njegovo smrt jo so veliko izgubile številne slovenske organizacije v Trstu, pri katerih je deloval, še največ pa je izgubil Sv. Jakob, kjer je Vinko Engelman največ delal in kjer so se rezultati njegovega delovanja najvidneje opažali.
čipkami in srebrniki, da pa niso bile redke dalmatinske in druge vzhodne narodne noše.
Paroplovne družbe in ladjedelništvo so bili v hrvaških rokah: Kurtovič, Risnič, Teodorovič, La-zovič, Dabinovič, Vučetič, Rajo-vič, Ivanovič, Gjurovič so utrli pot šele mnogo kasneje priseljenemu Panfiliju. Revoltella si je zgradil palačo na Beneškem trgu, da bi se kosal v razkošju s palačami Popovičev, Kovačevičev, Opuičev, Dukovičev in Skuljevi-čev prav tako na tamkajšnjem trgu ter s palačo srbskega finančnika Gopčeviča, ki je dal postaviti na njeno pročelje ob Kanalu (danes last zavarovalnice «Danubio») kipe Kosovske de-vojke, Miloša Obiliča, carja Lazarja in Jug-Bogdana, ki jih lahko še danes občudujemo. Postavitev polemično poimenovanega Zelenega mosta ob izlivu Kanala v morje leta 1858 ni mogla zavreti tega kozmopolitskega značaja tržaškega gospodarstva in zmanjšati pomena slovenskega in južnoslovanskega deleža pri njegovem nastanku. Rusi in Zeleni most sta še tesneje povezala o-ba bregova Kanala in s tem o-ba bregova Jadrana.
Ali naj še dalje dajem duška razpoloženju, ki ga je v meni povzročila antologija del sodobnih tržaških slovenskih pisateljev, ki jo je uredil dr. Jože Pogačnik za založbo Mladinska knjiga v Ljubljani in Založništvo tržaškega tiska in ki se ponaša pred nami s simboličnim naslovom Rusi most?
Dejstvo, da se Rusi most danes umika Ponterošu, ni bistveno važno. Na njem in ob njem vlada podoben vrvež kot pred stoletji. Z domačini, meščani in deželani, Slovenci in Italijani, se sprehajajo in kupčujejo ljudje celo v pisanih balkanskih nošah, še vedno tako kot pred stoletji. Trgovci in branjevke ponujajo blago v slovenščini, italijanščini, srbohrvaščini in nemščini. Pred srbsko pravoslavno cerkvijo je še do pred kratkim, zdaj je namreč umrl, prodajal kravate črnec iz Eritreje, poročen s Slovenko. Lahko sem se z njim lepo po slovensko pomenil, ko sem pri njem kupoval kravate zase in rute za sorodnice v Sloveniji. Večkrat sem se tudi od srca nasmejal italijanskim južnjakom, ki so svojo kramo čisto po ilirsko ponujali, kleli pa po srbsko, če ni bilo preveč prida s kupčijo. To je Ponteroš danes, in sicer nič drugačen kot Rusi most pred stoletji. Morda lahko dodam, da slišiš na trgu celo u-krajinščino, ki jo govore branjevci, potomci italijanskih bersa-ljerjev, ki so leta 1854 s Krimsko ekspedicijo pomagali Cavourju zlesti na majava in nezanesljiva kolena Napoleona III,, in ki so se po drugi svetovni vojni morali vrniti v domovino, katere jezika pa niso več znali.
Da, naslov zbirke Rusi most je posrečen. Dr. Jože Pogačnik je dobro zadel, ko se je zanj odločil. Vendar, razen za naslov, ne morem deliti preveč laskave ocene za vse ostalo. Zbirka je vse premalo pretehtana, zato moram ob njenem izidu izreči marsikak pridržek.
Začnimo kar z avtorjem prilog. Avgust Černigoj je vrhunski likovni umetnik, samonikla pojava našega najbolj nepotvorjene-ga tržaškega umetniškega izraza. Zakaj pa ni urednik izkoristil te edinstvene priložnosti, da bi skušal obogatiti antologijo s preglednim izborom del vseh tržaških likovnikov? Sam Černigoj bi s tem pridobil. Zdaj sameva z intarzijo in dvema lesorezoma. Spacal, Hlavaty, Cesar, Saksida, Bambič, Palčič, Cej in Lukežič bi zaslužili takšno pažnjo.
Glede pisateljev in pesnikov, ki nastopajo v zbirki, pa se je urednik v glavnem posvetoval z Borisom Pahorjem, čeprav so mu šli med pripravami za knjigo ljubeznivo na roko vsi avtorji, ki jih je vključil v Rusi most. S pobudami in predlogi je pri knjigi sodeloval tudi Uroš Kraigher, urednik Mladinske knjige v Ljubljani. To nam razlaga sam urednik pri zaključnih opombah in pojasnilih; obenem ugotavlja, da je prav zato ta knjiga predvsem njihova knjiga, ki jih hvali bolj, kakor bi to mogla njegova prisrčna zahvala. Urednik torej ni samostojno odločal o avtorjih in gradivu, zato so v zbirki vrzeli in hibe.
Predvsem ne gre v takšnem antologičnem delu, zlasti namenjenem šolski mladim, združevati vrhunske umetnike z začetniki, ki so se bolj ali manj uveljavili v kakšni reviji ali celo z že objavljenimi samostojnimi knjižnimi zbirkami. To ni smotrno in to ni vzgojno ne za šolsko mladino in ne za literarne začetnike.
Pahor, Rebula in Budal (da, tudi Budal, saj zlasti njegov Župan Žagar spada med dobra dela domačijskega realizma!) so si že uspešno utrli pot do priznanega mesta v slovenskem slovstvu. Vsi trije so svoja dela z uspehom objavili v knjižnih izdajah in so bili celo deležni ponatisa. Prav gotovo mi ne bodo zamerili, če izjavljam, da bi bilo mnogo bolje (ker bi to njim prav nič ne škodilo), če bi njim odmerjeni prostor namenili širšemu izboru iz proz in poezij
Janko Jež
(Nadaljevanje ti torek)
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 6,2 stopinje, najnižja 8, ob 19. uri 8 stopinj, vlaga 90 odst., zračni tlak 1015,9 raste, brez vetra, nebo 9/10 pooblačeno, padavine 8.1 mm .morje mirno, temperatura morja 7,8 stop.
Tržaški
Danes, NEDELJA, 11. februarja
RADO
Sonce vzide ob 7.14 m zatone ob 17,24. — Dolžina dneva 10.10. — Luna vzide ob 13.58 in zatone ob 5.55. Jutri, PONEDELJEK, 12. februarja DAMIJAN
Zora Košutova
Zora Košutova je umrla. Kruta bolezen, pred katero je znanost brez moči, ji je v petek zvečer pretrgala nit življenja.
Vsem, ki smo jo radi imeli in ki smo je bili vajeni gledati veselo in razigrano, se zdi skoraj neverjetno, da je ne bomo več srečali. Bridka je ta ugotovitev.
Zora Košutova je bila rojena v Trstu teta 1909. Kot otrok se je s starši preselila . Ljubljano, kjer je tudi študirala. Še mlada je ka zala veliko zanimanje za gledališče. Kot študentka je sodelovala v ljubljanskem šentjakobskem odru. Dramatiko je študirala pri prof. Šestu. Kasneje, ko se je poročila z znanim gledališkim igralcem in režiserjem Justom Košuto, je sodelovala pri potujočem gledališču, ki je nastopalo v raznih krajih Jugoslavije, zlasti v krajih, kjer so živeli primorski rojaki in pa v Beogradu. Vodja te skupine je bil Justo Košuta.
Izbruh druge svetovne vojne in okupacije Slovenije sta zajeli našo Zoro in vso njeno družino v Ljubljani. Takoj se je pridružila osvobodilnemu gibanju in kasneje se je morala umaknit,t v ilegalo, kjer je vneto delala za Osvobodilno fronto. Fašisti so jo ujeli, aretirali in mučili. Kasneje je bila predana po-
sebnemu fašističnemu okupacijskemu sodišču v Ljubljani. Obtožnica je bila huda. Pretila ji je dosmrtna ječa. Na srečo je propadel fašizem še preden je bila izrečena obsodba. Vse grozote fašistične ječe niso zlomile Zorine odločnosti. Takoj po vrnitvi iz ječe je nadaljevala delo v OF.
Leta 1945 ce je končno vrnila v svoj rodni Trst Pomagala je svojemu možu pri organiziranju Slovenskega gledališča, sodelovala na tržaškem radiu, kjer je nekaj časa vodila oddaje za otroke. Istočasno je sodelovala tudi pri Slovenskem gledališču in marljivo pomagala obnavljati dejavnost slovenskih prosvetnih društev.
Leta 1949 je sodelovala pri oživ-ljenju Ljudskega odra v Trstu in je v njem nekaj let nastopala tudi kot igralka. Napisala je tudi več otroških iger, pisala novele, aktivno sodelovala pri urejanju Ljudskega koledarja, objavljala članke v delavskem tisku, požrtvovalno vodila dramske skupine prosvetnih društev, zlasti na podeželju.
Pred nekaj leti so se pojavili prvi znaki nevarne bolezni, toda naša Zora jih je prikrivala, dokler je bilo mogoče. Delala je, čeravno s težavo. V delu je iskala uteho. Toda bolezen je napredovala . . .
Nemogoče je v kratkem sestavku zajeti vse, kar bi bilo potrebno, nemogoče prikazati njene zasluge, zlasti na ljudskoprosvetnem področju. Sicer pa je bila tako poznana in priljubljena, da bi bilo skoraj vsako nadaljnje naštevanje odveč. Težko pa je pisati o njej tudi zato, ker je bila tako skromna in ker sama ni nikoli marala govoriti o sebi, o svojem delu, da ne rečemo o zaslugah.
Danes ob 10.30 se bomo od nje poslovili pred mrtvašnico glavne bolnišnice v Trstu in nato v Križu, kjer jo bomo pospremili na njeno poslednjo počivališče.
Tovarišico Zoro Košutovo bomo ohranili v trajnem spominu, hvaležni ji za vse, kar je žrtvovala za rast slovenske kulture in prosvete, za delavski razred, iz katerega je izšla in na katerega je bila vedno ponosna.	MIRKO KAPELJ
Prvi na»top Studia SG
Sinoči smo prisostvovali krstu Studia SG. Mislim, da je bila izbira za recital iz literature tržaških ustvarjalcev za nocojšnjo krstno predstavo zelo posrečena in v nekem smislu utemeljena. V tem mozaiku proze, dramatike in poezije tržaških avtorjev, zbranem pod skupnim naslovom RUSI MOST, po istoimenski pravkar izdani antologiji, je Studio najbolje izpričal, vsaj v svojih osnovnih komponentah, svoje zahteve v iskanju novih gledaliških izrazov, v oblikovnem, in vsebinskem smislu, to se pravi v gledališkem oblikovanju. vrednotenem skozi prizmo posameznih sestavin — od režiserjevega uprizoritvenega koncepta, dela samega, kostumov, odrske izreke, stila, ritma, dinamike in luči.
V svojo otvoritveno predstavo je Studio vključil domala vse tržaške ustvarjalce. Gojenci Nora Jankovič, Marija Oficija, Alenka Kravos, Milica Kravos, Drago Gašperlin, Li-vio Bogateč, Pavel Morelj, Ivan Verč, Samo Sancin in Stojan Colja so vestno izpeljali svojo nalogo. Besedilo je priredil in predstavo pripravil Jože Babič, ki je spretno uporabil številne odrske možnosti, glasbo je skomponiral in izvajal komponist Aleksander Vodopivec. pri sceni in luči pa sta sodelovala Demetrij Cej in Franko Fabec. Okusno opremljen gledališki list je delo režiserja Jožeta Babiča.
Poročilu bo sledila v eni izmed prihodnjih številk daljša ocena.
s. v.
Sožalje KPI
ob smrti Zore Košutove
Tržaška federacija KPI je ob smrti Zore Košutove izdala tiskovno poročilo, v katerem omenja zasluge in delovanje pokojnice ter izraža sožalje hčerkam in sorodnikom.
S Deželno -odporništvo za zdravstvo in hi g: eno priredi v aprilu drugo deželno zasedanje o prehrani, in sicer pod pokroviteljem ministrstev za zdravstvo ter za kmetijstvo. Zasedanje bo na videmskem gradu.
			
uiednUtm
Ali ni mogoče preveč potovanj?
Gospod urednik,
pravkar se je vrnilo iz Izraela deželno odposlanstvo, ki ga je vodil odbornik za industrijo in trgovino odvetnik Vittorio Marpil-lero. Kolikor sem lahko zasledil v dnevnem časopisju in radiu, sta se naša dežela in Izrael na teh sestankih zmenila: 1. da bo Izrael odprl predstavniško pisarno za svoje zunanjetrgovinske posle pri tržaški zbornici za trgovino, industrijo, kmetijstvo In obrt, in da bo dežela Furlanija-Julijska krajina odprla podobno pisarno v Izraelu: 2. da bo podobno odposlanstvo iz Izraela čez nekaj mesecev obiskalo naše mesto in druge kraje V deželi. Sad skupnih prizadevanj naj bi pa bil v bistvu ta. da bi naše pristanišče sčasoma postalo odskočna deska za Izraelski Izvoz v srednjo Evropo, v smeri pa prav tako odskočna deska za izvoz iz srednje Evrope v Izrael.
V gospodarski situaciji, v kateri sta se v zadnjem času znašla naša trgovina in naš tranzit, je treba pozdraviti vsako pobudo, ki teži za tem, da preusmeri nove trgovinske tokove v naše pristanišče. Vendar pa se zdi, da naši gospodarski voditelji v tem primeru nekoliko pretiravajo.
že leta 1964 sta deželni odbornik Marpillero in predsednik tržaške zbornice dr. Romano Caidassi prvič obiskala Izrael, pozneje pa je to deželo obiskal tudi predsednik deželne vlade dr. Alfredo Berzan-ti. Izraelska ambasada v Rimu je še pozneje uradno izjavila italijanskemu ministru za zunanjo trgovino sen. g. Tolloyu, da namerava postaviti v našem pristanišču nekakšen terminal za izvoz svojega južnega sadja v Srednjo Evropo In končno. Se ni dolgo tega, ko se je ta napoved pričela tudi konkretno izvajati in so v Trst priplule prve ladje z izraelskimi pomarančami in limonami.
Posicrvno sodelovanje z Izraelom se torej uspešno razvija že delj časa sem, in prav je tako. Toda ravno zato se kot dcželan sprašujem, ali Je bilo treba, da se je v Tel Avlv odpravilo praktično po ist; posel zdaj še odposlanstvo nič manj kot 22 predsednikov trgovinskih zbornic, visokih bančnih funkcionarjev, zunanjetrgovinskih izvedencev, deželnih funkcionarjev in trgovcev. Al' ni to morda le predrago za naše finance? Sodeč po pičlih rezultatih sedemdnevnih razgovorov, je ta dvom menda upravičen Pa še nekaj: od 5. junija lanskega leta je Sueški prekop zaprt zaradi Izraelskega zavzetja Sinajskega polotoka To pomeni veliko gospodarsko škodo za tržaško pristanišče in za celotno deželo, poročila o razgovorih s predstavniki Izraelske vlade na nikjer ne omenjajo, da bi bili Izraelci pokazali pripravljenost, angažirati vsaj del svojih sil za to. da b| se plovna pot čimprej lahko ponovno odprla in da bi tudi tako šli kaj na roke našemu gospodarstvu
II. u.
Opozorilo
zavarovanem INAM
Tržaško ravnateljstvo bolniške blagajne INAM opozarja svoje zavarovance, da morajo dati potrditi svoie izkaznice za prvo polletje 1968, če hočejo nemoteno uživati zdravstveno oskrbo.
Vsi tisti, ki še niso dali potrditi izkaznice, naj se takoj obrnejo na okenca svojih področnih sekcij ter prinesejo s seboj izkaznice kakor tudi «Mod Prov. U8/A», to je izjavo o navzočnosti na delu, ki jo morajo izpolniti delodajalci.
VČERAJ PRI BOLJUNCU
Strokovnjaki so si ogledali mesto kjer bo vzrastla Grandi Motori Trieste
Razprava o cestnih zah - kmalu horio
Na ravnateljstvu industrijskega pristanišča so se včeraj sešli naj-višji predstavniki ustanove in družbe Grandi Motori Trieste, da bi se podrobneje pomenili o nekaterih vprašanjih v zvezi z gradnjo tovarne GMT pri Boljiincu. Prisotni so bili predsednik pristaniške ustanove dr. G. Sacerdoti, dr. Franzih ing. Pinzani, ing. Pellis, Ing. Amodeo, ing. Vignuzzi, predsednik in ing. Di Stefano podpredsednik družbe GMT, ing. Gre-goretti in dr. Tartarelli, generalna ravnatelja družbe, ter nekateri drugi funkcionarji in strokovnjaki. Pred sestankom so si zastopniki družlie Grandi Motori Trieste ogledali mesto pri Boljuncu, kjer so postavili znamenja okoli zemljišča, na katerem bo vstala glavna delavnica GMT in bližnja pod-ročja, kjer bodo zgradili velike Industrijske lope. V poročilu, ki ga je v tej zvezi Izdala pristaniška ustanova se pouaarja, da so se strokovnjaki podali neposredno na prizadeto zemljišče, da bi se dokončno domenili o natančni ubi-kaciji glavne delavnice in pomožnih obratov, da bi tako skrčili na minimum potrebo po zasegi zasebnih površin, na katerih že stoje stanovanja ali gospodarska poslopja, in da bi s tovarniškimi zgradbami ne prišli preblizu obstoječim hišam.
Na seji so razpravljali rudi o vrsti pomožnih naprav, tako imenovanih Infrastruktur, ki jih bo potrebovala Grandi Motori Trieste. Sestavili so načrt, po katerem si bodo sledile posamezne operacije pri gradnji in opremi novih obratov, da bi tako lahko zaključili posamezna dela v predvidenih obdobjih. Predvsem se Je razprava nanašala na odvoz odvečnega materiala in na gradnjo potrebnih nasipov in cest, tako da bi na najlažji način povezali industrijski obrat z obstoječim cestnim in železniškim omrežjem. Med razpravo so se strokovnjaki dotaknili tudi vprašanja potrebne ureditve tokov Glinščice in drugih voda, gradnje kanalizacije ter električnih in vodnih napeljav. Zgleda, da bodo zdaj v najkrajšem času postavili na prizadetih področjih tudi prva delovišča.
VČERAJ V KOPRU
Zaključen seminar italijanskega jezika
V	Kopru se je nocoj zaključil 7. seminar italijanskega jezika in kulture, ki je trajal od 31. januarja. V teh desetih dneh so učitelji in dijaki italijanskih šol koprskega In bujskega območja poslušali vrsto predavanj o literaturi, glasbi m umetnosti. Med mnogimi temami, ki so jih obravnavali, je bil tud; «prispevek Italije v jedrski fiziki«.
V	okviru seminarja so v prostorih italijanske gimnazije v Kopru priredile razstavo knjig razne založbe iz sosedne Italije. Knjige so zatem darovali gimnaziji.
Zahteva šolskega sindikata CGIL
Šolski sindikat CGIL v Trstu spo roča, da je proučil razpis izpitov za usposabljanji, za poučevanje na srednji šuh v ,.vezi s 7. členom zakona št. 60.3 ter pravi, da je to nov dokaz nerazumevanja vlade za
in železniških zve-, postavili delovišča
šolska vprašania, kar ostro obsoja. Sindikat fu.ii opozarja vse šolsko osebje ter družine dijakov, ki zahtevajo bolj učinkovito šolo, na resni položaj šolnikov izven stale ža, ki niso u.sjjosobljeni. Ti šolniki opravljajo svojo službo v slabšem juridičnem in moralnem položaju kot katera koli stroka delavcev. Nimajo pravice do periodičnih poviškov, niti do pokojnin kot vsi drugi državni uslužbenci, ki so v staležu, poleg teg pa jih zaposlijo na novo iz leta v leto. Vse to neugodno vpliva na te šolnike.
Zakon št 603 samo navidezno rešuje vprašanja uvrstitve osebja v staleže nižje srednje šole. Večina profesorjev, ki jih uvrstijo v ta stalež, v resnic* že poučuje v višji srednji šoli.
Sindikat CGIL zahteva reformo sistema najemanja šolnikov in predlaga vsem šolnikom, da postavijo naslednje zahteve:	nepretrganost
zaposlitve, kot velja za vse druge stroke; priznanje let službe; priznanje trajnost* v službi in priznanje juridičnega položaja, do kakršnega imajo pravice vsi državni u-službenci. Skraika, treba je znižati število šolniko- izven staleža na najmanjšo mero.
—
Danes se poročita
GRAZIELLA ROJC in MARINO KURET
Prosvetno društvo Slavec iz Ricmanj in člani pevskega zbora jima iskreno čestitajo in želijo obilo sreče.
POKRAJINSKA TURISTIČNA
USTANOVA - TRST
Na osnovi čl. 4 pravilnika Tržaške pokrajinske turistične ustanove, ki je bil odobren z medministrskim dekretom dne 3. marca 1965 RAZPISUJE
javni natečaj z izpitom za eno mesto svetovalca tretjega razreda v vodilnem staležu.
Natečaja se lahko udeležijo diplomiranci iz pravnih, ekonomskih ali političnih ved in drugi z enakovredno fakultetno izobrazbo.
Kandidati morajo:
L biti italijanski državljani,
2.	imeti zahtevano diplomo,
3.	dovoljena starosi 18 do 32 let,
4.	odslužen vojaški rok.
Starostna doba se lahko poviša v
smislu predpisov, veljavnih za natečaje za državne uprave.
Celotno besedilo natečaja je na razpolago pri Tržaški pokrajinski turistični ustanovi v Trstu, Ulica Rossini št. 6.
Prošnje, napisane na kolkovanem papirju za 400 lir, morajo biti poslane na Pokrajinsko turistično u-stanovo v Trstu nepreklicno 30 dni po dnevu objavt natečaja v Uradnem listu italijanske republike. Podpisi morajo biti overovljeni pri notarju ali na občinskem uradu občine, v kateri ima kandidat stalno bivališče.
Predsednik dr Aldo Terpin
Trst, 5. febr. 1968.
; PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK - KONTOVEL
<
)	v a b i n a
PREŠERNOVO PROSLAVO
i v petek, 16. februarja ob 20.30 v kino dvorani Ana na Kontovelu ) Program: 1. GOC.OR DR. DRAGA STOKE. 2. NASTOP PEV-
;	SKEGA ZBORA VASILIJ MIRK. 3. NASTOP
>	PROSESKE GODBE. 4. NASTOP ŠOLSKIH
(	OTROK S PROSEKA KONTOVELA.
/ Vljudno vabljeni
PREŠERNOVA PROSLAVA
v PROSVETNEM DOMU na
OPČINAH
Danes, 11. februarja 1968, ob 16. uri
Sodelovali bodo pevski zbori iz Bazovice, Trebč in Repna in openski recitatorji Govoril bo prof. Josip Tavčar Prireditev organizira Prosvetno društvo TABOR Vstop prost
Dvorana je ogrevana
GledaNšča
Verdi
Danes ob 16. uri: Fidelio. Prva ponovitev. Abonma ((dnevni« za vse vrste prostorov.
Akademik Fran Stele v Slovenskem klubu
Prihodnji torek, 13. februarja bo gost Slovenskega kluba član Slovenske akademije znanosti in u-metnosti v Ljubljani prof. Fran Stele. Na povabilo Slovenskega kluba bo prof. Stele govoril o «30-LETNI SPACALOVI LIKOVNI USTVARJALNOSTI«, kar sovpada s še trajajočo Spacalovo razstavo v muzeju Revoltella.
Akademik prof. Fran Stele je priznani slovenski umetnostni zgodovinar, znan ne samo v Jugoslaviji ampak tudi izven domovine. Stele se je rodil 1886 v Tunjicah pri Kamniku, študiral je na Dunaju, se vrnil domov in bil četrt stoletja spomeniški konservator v Ljubljani in pa profesor umetnostne zgodovine v ljubljanski univerzi. Prof. Stele ni samo avtor neštevilnih razprav in del, ampak slovi tudi kot kritik in prevajalec. Med drugim je izdal Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih, Monumenta artis slove-nicae. Umetnost zahodne Evrope, Slovenski slikarji in kot zadnja dela še Umetnost v Primorju ter Arhitekt Jože Plečnik v Italiji. Številne njegove članke in razprave najdemo v Naši sodobnosti, Likovni reviji, Naših razgledih, letopisu SAZU in drugod. Naj ne pozabimo omeniti, da je prof. Stele tudi strokovnjak za srednjeveško stensko slikarstvo.
Z veseljem pričakujemo tega našega velikega umetnostnega zgodovinarja, ki že dolgo let sledi vsemu, kar se dogaja na likovnem področju tudi pri nas zamejskih Slovencih. Prepričani smo, da bo vsaka njegova beseda pravi užitek za številne poslušalce, ljubitelje likovne umetnosti, bodisi da ga poznajo osebno ali po njegovih delih.
ODBOR
ZA PUSTNE PRIREDITVE NA OPČINAH
vabi rojake s Krasa in iz Trsta na
veliko
pustno
slavje
na Opčinah dne 24 februarja 1968.
Program:
KULTURNI DOM V TRSTU
DANES, 11. febr. ob 16. uri
STUDIO SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU *
RUSI MOST
Recital
IZBOR IZ LITERATURE TRŽAŠKIH USTVARJALCEV: ALOJZ REBULA, BORIS PAHOR, MIROSLAV KOŠUTA, JOSIP TAVČAR, FILIBERT BENEDETIC, MARKO KRAVOS, IRENA ŽERJAL-PUC-NIK, SERGEJ VERČ, BRUNA PERTOT, IGOR TUTA, FILIP FISCHER, MARIJA MIJOT
DRAMATIKA, POEZIJA, PROZA *
PRVI NASTOP GOJENCEV STUDIA
*
REŽIJA JOŽE BABIC GLASBA
ALEKSANDER VODOPIVEC
*
Vsi abonenti imajo pri vseh predstavah Studia 30 odstotkov popusta.
Prodaja vstopnic za Studio eno uro pred pričetkom predstave. Rezervacije na tel. 734265
KULTURNI DOM V TRSTU
GOSTOVANJE GORIŠKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
V	soboto, 17. febr. ob 21. uri
V	nedeljo, 18. febr. ob 16. uri
M o 1 i e r e
Šola za ljubosumne in neumne
(Ljubosumni godrnjav in Zdravnik po sili) Prevod: Janko Moder Josip Vidmar Prolog in vezni tekst:
Mirko Mahnič Režiser in scenograf:
VIKTOR MOLKA Nastopajo:
Andrej Jelačin, Aleksej Pregare, Sergej Ferrari, Metka Ferrarijeva, Berta Ukmarjeva, Stane Leban, Ernest Ze-ga, Lučka Uršičeva, Jože Žagar.
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265.
Povorka vozov iz kraških vasi Gročane. Bazovice, Gro-pade, s Padrič, iz Trebč, od Banov, z Opčin, iz Velikega Repna, s Kontovela, Proseka in iz Križa ob 15. uri.
Kronanje kralja Pusta II. s posebnim obredom na Br-dini na Opčinah ob 15.30.
Maškaradni ples v Prosvetnem domu na Opčinah ob 21. uri.
Gospodične stare 18 — 25
let, pripravljene preseliti se v Milan zaradi zaposlitve (dobra plača), išče resno milansko podjetje. - Pisati na: G.E.M., Via Asole, 4 — Milano.
Mali oglasi
»CITROEN* — mehanična delavnica Samaritani in Miceo ter prodaja nadomestnih delov, ul. C. Rittmeyer 4a. KDOR DA NOVICE O PSU, volčjaku sive barve, ki se je zgubil dne 3. tm. popoldne v Sempolaju, dobi dobro nagrado. Družina Kante, Sempo-laj št. 55.
NA OPČINAH PRODAM GARAŽO,
neodvisno, informacije pri brivcu, Ul. Udlne št. 23.
Prešernova proslava v Boljuncu
V četrtek zvečer je bila v boljun-ski šoli Prešernova proslava, ki ]0 je priredilo domače prosvetno društvo France Prešeren.
Tajnik društva Dušan Maver je govoril o življenju in delu velikega pesnika, nakar je sledil lepo izbran spored. Nastopili so domači dijaki z recitiranjem Prešernovih pesmi, zatem pa domači pevski zbor z «Zdrat>ico» in drugimi Prešernovimi pesmimi.
Proslave se je udeležilo zelo veliko število ljudi, tako da ni bilo v veliki sobi več prostora in so se gnetli tudi na hodniku.
Ob tej priložnosti se Je tajnik društva Dušan Maver ob zaključku proslave s primernimi besedami poslovil od vaščanov, ker odhaja k vojakom. Vsi so mu izrekli priznanje za njegovo dosedanje delo v društvu in mu želeli, da bi mu vojaški rok ne delal hudih težav in da bi mogel ob povratku zopet znova pridno delovati v društvu.
5 V prostorih deželnega odbor-ništva za krajevne ustanove v Vidmu je bil periodični sestanek predsednikov nadzornih odborov, posvečen proučitvi običajnih zadev. Sestanku je predsedoval odbornik za krajevne ustanove Vicario.
Tirolska folklorna skupina «TIR0LER BUEAM»
pod vodstvom dirigenta VCALTEllJA HUBERTA
Restavracija FURLAN - Repentabor
DVA VELIKA PUSTNA PLESA
V NEDELJO, 25. in v TOREK. 27. februarja Sprejemamo rezervacije • Tel. 227125
SLOVENSKI
KLUB
v kino dvorani v Skednju
Večer Lojzeta Spacala
O ((30-LETNI SPACALOVI LIKOVNI USTVARJALNOSTI« bo govoril akademik prof. FRAN STELE, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz Ljubljane.
Po govoru bo sledil film BARVE SPOMINA v režiji Jožeta Babiča.
Vsi ljudno vabljeni.
Prosimo točnost!
PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE
priredi v četrtek, 15. februarja, Ob 20.30 v društvenih prostorih na stadionu «Prvi maj« predavanje s predvajanjem skioptičnih slik
S FO TOK A M ER 0
PO ROMUNIJI
Predaval ho znani profesor FRANC HABE.
Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji društva!
Odbor
priredi v torek,
13. februarja ob 20.30
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU
PRIREDI V SOBOTO, 17. FEBRUARJA T.L. OB 21.30 V HOTELU
EXCELSIOR PALAČE riva Mandracchio 4
XII.
slovanski
ples
Igrata dva plesna ansambla
Vstop samo z vabili, ki jih dobite na sedežu društva (Ul. Machiavelli 22/11 od 16.30 do 19.30 in v Tržaški knjigami (Ul. sv. Frančiška 20), kjer lahko rezervirate tudi mize.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI. POROKE
Dne 10. februarja 1968 se je v Trstu rodila 15 otrok, umrlo je 15 oseb.
UMRLI SO: 77-letni Giovanni Zobec, 68-letna Antonia Primossi vd. Starace, 14 ur star Lorenzo Tripli, 70-letni Francesco Papo, 77-letna A-dele Contento vd. Ravalico, 56-letni Giuseppe Cavressi, 50-letni Angelo Za-dro, 72-letni Matteo Budinich, 43-let-ni Giuseppe Lagoi, 58-letna Zora Petelin vd. Košuta, 65-letni Mario Fab-brini, 85-letna Arina Sigon, 9t-letnn Teresa Rubclc vd. Fisser-Volpi, 64-letni EmiJio Buttignon, 78-letna Antonia Moratto vd. Vascottu
OKLICI: Uradnik Elio Gardossl m gospodinja Fulvia Olivo, uradnik A-lessandro Riboli In uradnica Giuliana Pavan, zastopnik Gianfranco Strissia in gospodiija Isabella Demichele, natakar Aldo Matcovich in baletka Sem. sa Salovic, risar Mario Carbogno 'n tajnica Verdiana Spazzali, uradnik Pietro Viccardi in učiteljica Valeria Canella, nameščenec Renato Rath-mann in uradnica Rossana Gregori, zdravnik Stelio Raccar in zdravnica Rastislava Radescek, industrijski izvedenec Giorgio Salateo in uradnica Fiorenza Raciti, pomorščak Gianfranco Giometti in prodajalka Maria Lui-sa Baricevic, občinski uradnik Giordano Visintini in delavka Adriana Mauri, gasilec Vincenzo Blasi in gospodinja Nivea Gigli, upokojenec Giuseppe Vidani in gospodinja Giuseppi-na Sila, delavec Aristide Cioninl in gospodinja Arabella Riolo, geometer Gianni Pinato in uradnica Maria Lui-sa Muccoli, geometer Elio Monteros-so in učiteljica Domenica Defina, u-pokojenec Augusto Percich in gospodinja Vlttoria Fontanot, uradnik Giuseppe Franco Lardera in uradnica Fulvia Sergas, nameščenec Enzo Fran-zelli in uradnica Fulvia Shiviz, Hans Sfiligoj in Heidemarie Madke, delavec Bruno Novel in gospodinja Mar-tha Melanitis, mehanik Guerrino Bi-loslavo in delavka Luciana Verbich, zastopnik Antonio Paoletti in name-ščenka Rita Dellorusso, stavec Fabio Verzier in tiskarka Graziella Miloš, prodajalec Remigio Giadi in gospodinja Gordana Petrovič, zdravnik Giuseppe Ravalico in študentka Ida Frat-tarolo, karabinjerski brigadir Glulia-no Scodellaro in gospodinja Gioia Fantinutto.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 1.30 do 19.30)
AlTAlabarda, Ul aellTstrla 7 (tel. 95-914) Al Galena, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan, tel. 96-252). De Leitenburg, Trg S. Giovanni 5 (tel. 36-924). Mir-zan. Trg Venezia 2 (tel. 24-905). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 1.30)
Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4 (tel. 90-015). Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta, tel 30-376). Godina A11TGEA. Ul. Ginnastica 6 (tel. 95-152). G, Papo, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz, tel. 93-395),
LOTERIJA
BARI	25	90	27	46	60
CAGLIARI	81	52	65	8	66
FIRENCE	27	22	33	90	35
GENOVA	22	19	36	10	47
MILAN	56	76	63	47	26
NEAPELJ	36	66	31	83	4
PALERMO	53	7	54	37	78
RIM	9	41	7	69	56
TURIN	66	2	49	20	4
BENETKE	75	35	1	29	64
ENALOTTO
121 1XX X 1 2 2 2 X
Dvanajstine dobijo 6.536.0U0 lir, enajstice 233.400 lir, desetice pa 18.900 Ur.
Kino
Nazionale 14,00 «Assalto finale«. Todd Armstrong. Max Baer, Glenn Ford, George Hamilton. Technicolor.
Excelsior 14.00 «La calda notte del-1’ispettore Tibbs«. Črni detektiv na vročem ameriškem jugu. Technicolor
Fenke 14.00 ((Preparati la bara«. Te-rence Hill, Eastmancolor. Prepovedano mladini pod 14 letom.
Eden 14.30 «Le grandi vacanze«. Louis de Funnes, Jean St. Clair. Eastmancolor Cinemascope.
Grattacielo 14.00 «Via dalla pazza folla« Julie Christie, T Stamp. Pa. navision Metrocolor.
Ritz (Ulica San Francesco štev. 10) 14.30 »Caroline Cherie«. France An-glade. Technicolor. — Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 14.30 «Bucka-roo». VVestern. Dean Reed. Technicolor.
Filodrammatico 14.00 «La resa dei conti«. Colorscope. Thomas Milian. Lee Van Cleft.
Moderno 14.30 «La bisbetica domata«. E. Taylor. R. Burton. Technicolor Cinemascope.
Cristallo 14.30 ((James Bond 007 Casino Royal». S svetovno znanimi i-gralci. Cinemascope Technicolor.
Garibaldi 14.30 «Squadriglia 633». Vojni film. Technicolor.
Capitol 14.00 «1 giorni delTira«. Giu-liano Gemma. Barvni vvestern. Pre. povedan mladini pod 14. letom,
Aurora 14.00 «Sinfonia di guerra«. — Charlton Heston. Technicolor.
Impero 14.30 «La calda preda«. Jane Fonda. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Astra 14,30 «La lu-rtga estate calda«. Paul Nevvman. Technicolor.
Vittorio Veneto 14.30 «Nel sole«. Al Bano, Romina Povver.
Ideale 14.00 »Sfida ai killers«. Susy Anderson, Vandisa Guida. Technicolor.
Abbazia 14.30 «11 bello, il brutto, ll cretino«. Franehi, Ingrassia. Technicolor.
Darovi in prispevki
V	spomin Terezije Zupan darujeta družina Zuban 1500 in družina Bevi-lacqua 1500 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Marije Pegan daruje družina Ceh 2000 lir za prosvetno društvo Ivan Cankar. V počastitev spomina pokojne gospe Marije Pegan darujejo žene dz Saleža 35 tisoč 750 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina na pok. Mari jo Domicelj daruje Ana Lavrenčič 2000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na rani grob prijatelja Bruna Žerjala daruje Gičko S. 2000 lir za Dijaško matico.
V	spomin dragih staršev daruje Viktorija Cok 1000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Marije Križmančič (Petračeve) darujejo Lukšovi in Petarosovi 2000 lir za Slomškov dom.
Resinovič Franc in Ivanka darujeta 2000 lir za Dijaško matico.
Razstave
Pri loteriji v občinski razstavni galeriji je bila izžrebana srečka s štev. 22987, ki je zadela sliko Luciana Posarja. Sliko je mogoče dobiti v sobi št. 124 v občinski palači.
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k njenemu večnemu počitku našo drago ženo in mamo
Barbaro Kuret roj. Žerjal
Posebna zahvala č. g. župniku, pevskemu zboru, sorodnikom in vsem darovalcem cvetja.
Družini Kuret in Berdon
Ricmanje, 11. februarja 1968
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi
Mario Fabbrini
železničar v pokoju
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 9.45 iz kapele glavne bolnišnice.
Žalujoči žena Sabina, sin Feručo, hčerke Roza, Sabina in Anamarija, snaha, zeti in vnuki Trst, 11. februarja 1968
Slovenska prosvetna zveza v Trstu sporoča, da je umrla požrtvovalna prosvetna delavka
Zora Košutova
Ohranili jo bomo v trajnem spominu.
SOŽALJE
Slovensko prosvetno društvo ((Tabor« na Opčinah izreka iskreno sožalje svojcem ob hudi izgubi tovarišice Zore Košuta.
Ob izgubi naše drage prijateljice
Zore Košuta
izražamo našo veliko žalost.
Družini izrekamo globoko sožalje
Licia in Sandro Passerini Roberto in mali Andrea
Sporočamo žalostno vest, da je preminila naša bivša članica
ZORA KOŠUTA
Ohranili jo bomo v lepem spominu.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Težko prizadeti sporočamo, da je po dolgem trpljenju preminila naša ljubljena
ZORA KOŠUTA roj. PETELIN
Pogreb bo danes ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Trstu na pokopališče v Križu.
Žalostno vest sporočajo:
Hčerki Soča in Vera z možema, nečakinji, mama. sestra in brat ter drugo sorodstvo
Trst, 11. februarja 1968
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
IVAN ZOBEC
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 11. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti, Zabrežec 10.
Zena in otroci z družinami ter drugo sorodstvo
11. februarja 1968
iAUVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali ob prerani izgubi našega nepozabnega
BRUNA ŽERJALA
se toplo zahvaljujemo.
Prisrčna zahvala č. g. župniku, sorodnikom, prijateljem pevskemu zboru Vesna, družbi Montecatini Edison s sedežem v Nabrežini, otroškem u vrtcu, vsem darovalcem cvetja ter vsem tistim, ki so ga v tako velikem številu spremi iali na njegovi zadnji poti.
Žalujoče družine Žerjal, Visentin in Gobho Nabrežina, Sv. Križ, U. februarja 1968
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali In spremili na zadnji poti našo drago mamo, nono in sestro
MARIJO MAVEC vd. ČEBRON
Posebna zahvala g. dr. Poldintju za nego posvečeno dragi pokojnici, č. g. župniku iz Trebč, darovalcem cvetja in ven cev in vsem tistim, ki so na kateri koli način počastili njen spomin.	Žalujoči hči Ema z možem, vnuki in sestre
Trebče, Bazovica, 11. februarja 1968
V občinah Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina in Milje je bilo lani več smrtnih primerov kot rojstev (329 rojstev - 330 smrti)
Objavljamo anagrafske podatke za leto 1967 za podeželske občine na Tržaškem. Iz teh podatkov je razvidno, da se je lani v občinah Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina in Milje rodilo ssupno 329 otrok, umrlo pa je 330 oseb. Bilo je torej več smrtnih primerov kot rojstev. To je zelo slabo znamenje.
Občina Devin-Nabrežina
Rojstva:
V preteklem letu se je v devin-sko-nabrežinski občini rodilo 85 o-trok.
Smrti:
Prancesca Venier iz Nabrežine, Marija Rojc, vd. Trampuž — Mav-ninje, Karlo Ferluga — Nabrežina, ■Maria Godini vd. Trampuž — šem-Pnlaj, Maria Padovan vd. Pierini —■ štivan, Ana Baučei vd. Kralj — Slivno, Ljudmila Legiša vd. Colja ~~ Devin, Amabile Tomasini vd. Zavan — Devin, Franc Terčon — Prečnik, Andrej Gorjan — Sesljan, Antonija Leghissa por. Bravin — Devin, Anton Medeot — Nabrežina, Maria Urizio por. Debello — Ses-yan, Cesira Regazzo por. Valeri — Devin, Josip Valič — Nabrežina, Anna Maria Parovel vd. Riosa — Sesljan, Matilde Zaccaria — Nabrežina, Jakob Sulčič — Nabrežina, Janko Furlan — šempolaj, Radone Trevisan — Devin, Ivan Pieri — stivan, Josip Devetak — Nabre-pha, Leopold Zavadlav — šem.po-laj, Alojz Terčon — Cerovlje, Ra-r&el Semez — Prečnik, Olga Dor-bes por. Pipan — Sesljan, Ivan Gro-bisa — Nabrežina, Pietro Bontem-Po — Sesljan, Josipina Cossutta vd. Bone — Nabrežina, Maria O-strouška vd. Pieri — Prečnik, Ro-zalrja Furlan vd. Kocman — Praprot, Martin Legiša Medjavas, Car-rbela Mazzitelli — Nabrežina, Giuseppe Giaconi — Sesljan, Fosca Pe~ tech vd. Balazs — Sesljan, Ladi-siao Cante — Praprot, Carlo Pie-•j1 — Nabrežina. Giuseppe Zan-degiacomo — Sesljan, Lucia Cosolo vd. Martinis — Nabrežina, Josipi-ha Gerlani vd. Jazbec — Nabreži-n t	Blasina — Sesljan, Pia
Dallabenn por. Leghissa — Sesljan. Jerina Bogateč por. Lucohini — Nabrežina, Anton Antonič — Ce-fbvlje,^ Silvia Petuzzi vd. Perini Nabrežina, Leonardo Speronello
Sesljan, Josipina Kir por. Caizzi — J.esljan, Kristina Žužek vd.
— Cerovlje. Angela Pertot Giorgj — Nabrežina, Vera K Por Furlan — Nabrežina, Rei ragliaferro — Sesljan, Francesco Del Fabbro — Sesljan, Giusto Bu-s>etti — Nabrežina, Celestina Donda •d. Tramcntini — Sesljan, Alojz leghissa — Mavhinje. Nazario San-rj’in — štivan, Vittoria Leghissa P°r. Schaffer — Nabrežina, Rodol-o Padovan — Sesljan. Francesca Postetto Race por. Maraspin — r®®uan, Matteo Grandi — Sesljan, Anton Radovič — Nabrežina, Pie-/o Petri — Nabrežina, Marco Vil-aita -- Mavhinje. Pietro Grubizza rr Nabrežina, Federico Spazzali — c5,!'ežin®' Salvatore Mazzuzo — “esljan, Maria Bontempo vd. San-J® ~ Sesljan, Ivan Radovič — Na-orezma, Gisella Vianello por. Go-o“n>. ~ Sesljan, Domenico Vaile — P®slJan, Giovanna Cosaro vd. Re-'“hger — Sesljan, Mirko Semolič Nabrežina, Alojz Štolfa Nabrežina, Vittorio Morteani — De-!*?• Luigi Marelli — štivan, Franc b^ghissa — štivan, Ivan Gabrovec ~~ Nabrežina, Francesco Angellotti ~~ Sesljan, Ladislav Leghissa. — Ce-ovlje, Rosa D’Anna vd. Gullo —
Sesljan.
Poroke:
Antonello Missaglia (obč. Trst) Marta Gruber (obč. Nabrežina), Luciano šusterčič in Daniela Giac-epmini, Roberto Russo in Laura “raccioiini (Sovodnje), Libero An-seiotti in Celestina Sonzogni, Vit-ori° Fagarazzi in Ida Ugo (Trst), Giuseppe Valenti in Luciana Le-snissa, Crispino Sapuppo in Irene Tj®ban, Romano Stacchetti (Tržič) r? Maria Luisa Zavan, Adriano Bra-ph in Loredana Vogrig, Gualtiero ^accelli in Natalina Pertot, Renato "ellucci (Trst) in Danijela Petrov-eič, Giuseppe Vlacich (Sacile) in Zaccaria, Antonino Giudici JI, Nadia Medelin, Karlo Masten in Miranda Fabjan, Lucio Leandrin trst) in Giuseppina Fasella,Gian-ru‘gi Gabrielli (Ronke) in Mirella peghissa, Dario Škabar (Trst) in Maria šibelja, Josip Pieri in Adri-lana Metlika (Trst), Romano Zet-ln (Milje) in Andreina Geroici, prečko Kocjančič (Trst) in Giovan-aa Bacci, Benedetto Di Pietro (Nuo 0). in Anna Peluso, Evgen Leghis-,a 'n Ana Marija Terčon, Anton Ja. čOrnin-.č (Trst) in Miroslava Sirca, "Onato (Trst) in Maria GraziaMaz-z°ne, Silvano Calzi (Trst) in Ma-
Krul-vd. Milič Nabrežina, Renato
ria Grobisa, Aldo Contento in Li-viana Benvenuto, Vojko Sirk (Trst) in Nadja Ukmar, Teodor Križman-čič (Trst) in Silvija Zaccaria, Franko Ciach in Annamaria Pernici (Tržič), Giorgio Pahor (Trst) in Sonja Petelin, Dario Zidarič in Silvana Rusconi (Trst), Danijel Peric in Angelina Bagozzi, Giorgio Fragia-como (Tržič) in Flavia Delise, A-leksander Žagar (Trst) in Milena Volpi, Luciano Ierman (Trst) in Annamaria Modenato, Guglielmo Giuliano Paganini in Mafalda Vi-sintin (Tržič), Luigi Virgilio (Videm) in Bernardina Leghissa, Aldo Pieri in Helena Svetlič, Natale Bone in Silvana Scrigni, Adriano Sta-nissa in Maria Poropat, Miroslav Škabar (Repentabor) in Marcela Briščak, Alojz Antonič in Nadja Leghissa, Franco Battaglia (Pon-tremoli) in Nadja Kavčič, Enrico Abrami in Gina Marchesi (Milje), Giuseppe Orzan in Orlinda Simeon (Vittorio Veneto), Italo Bertogna in Italia Capra (Fogliano Redipu-glia), Angelo Pennisi (Trst) in Nives Maurel, Lucijan Pernarčič in Irma Sirca (Trst), Bogdan Tinta in Bianca Ota (Dolina), Lodovico Lupiccolo in Mirella Starec (Trst), Maksimilijan Šušteršič in Marcela Lapanje (Benetke), Luciano Bama-la in Maria Deste (Trst), Rodolfo Stanissa in Loredana Capotorto (Trst), Antonio lori (Trst) in Silvana Pipan, Vittorio De Pase in Lida Žaro (Trst), Zmago Abrami in Nevia Veglia (Milje), Fausto Anto-nini in Marcella Giraldi (Trst), Bruno Bertolino in Veronika Škabar (Repentabor), Flavio Grossi in Adriana Crevatin (Milje), Francesco Fois in Antonia Zugan (Trst), Livio Sossi (Trst) in Marta Košuta, Mario Plenzio in Ada Tricari-co (Tržič), Dino Millo in Franca Boato (Benetke), Luciano Zacchi-gna in Maria Lucia Craievich (Trst) Claudio Degrassi in Annamaria O-rei (Trst), Franc Colja in Stella Di Pierro (Trst), Leopoldo Del Linz (Trst) in Liliana Blasina, Romano Metti in Loredana Babič (Trst), Angelo Pacorini (Tržič) in Annamaria Pahor, Aleksander Svetlič in Majda Žigon (Trst), Gino Ramani in Juna Bossi (Trst), Albert Peric in Ada Cosmani (Zgonik), Alberto Carrannante in Ivana Marizza (Fo-gliano-Redipuglia), Livio Delbello (Trst) in Xenia Roi, Mario Leghissa in Rada Pacor (Doberdob), Franc Leghissa in Franca Tinos (Ronke), Franco Mascarello in Maria De Marchi (Gorica), Alojz Šinigoj in Neva Rakar (Sežana), Franc Briščak in Renata Rebula (Ljubljana), Franc Leghissa in An-nemarie Reinelt (Nemčija), Roman Zidarič in Valerija Vodopivec (Dornberg), Ivan Zidarič in Marija Štoka (Sežana), Rihard Radet-ti in Zofija Radosevič (Nova Gorica), Josip Stančif, in Isabella Me-riggioli (Rovinj), Božo Štubel in Dušica Lisjak (Sežana), 'Lino Ur-’ sič in Zora Šturm (Sežana), Luigi I\ies$jndj,in Marija Grgič (Sežana), Egon Pertot in Pierina Jogan (Sežana).
Ce ni v oklepaju navedena občina, pomeni, da je ženin, oziroma nevesta iz nabrežinske občine.
Občina Zgonik
V zgoniški občini se je rodilo lani skupno 14 otrok
Smrti:
Milan Markuža — Briščiki 33, Marija Vrabec — Briščiki 19, Ema Doljak — Samatorca 5, Alojzija Živec — Repnič 34, Mario Milič — Briščiki 8, Franc Besenghi — Briščiki 13, Franc Milič — Zgonik 12, Ivan Rustja — Gabrovec 4, Mario Segina — Devinščina 4, Franc Gruden — Samatorica 27, Marija Pobega — Devinščina 13, Nazarij Vatovec — Devinščina 13, Stanislav Bla/ina — Gabrovec 38, Emil Ostro, uška — Salež 8.
Poroke:
Pietro Paulat — Trst in Grozda-na Milič — Zgonik, Josip Antonič — Cerovlje in Sonja Pirc — Salež, Albert Peric — šempolaj in Ada Kocman — Salež, Boris Grilanc — Salež in Barbara Severi — Salež, Angel Sedmak — Križ in I-vanka Škrk — Salež, Mario Terčon — Prosek Postaja in Ada Kralj — Trebče, Josip Blažina — Gabrovec in Silvana Ipavec — Prosek, Dario Scattizzi — Arezzo in Emilija Godnič — Brišče, Paolo
lil MO <IKIW» FHOSKli
Predvaja danes, 11. t.m., s pričetkom ob 16. uri Cinemascope Technicolor dramatični in pustolovski film:
COME RUBARE UN OUINTALE Dl DIAMANTI IN RUSSIA
1 grajo: FERNANDO SANCHO, INGRID SCHOELLER, EDUAR-DO FAJARDO in DANIELE VARGAS
Codelli — Trst in Marina Butinar — Božje polje, Mario Rustja — Gabrovec in Božica Štoka — Kon-tovel, Branko Hrovatin — Briščiki in Darinka Starc — Sežana, Ivan Milič — Repnič in Aleksandra Bra-toš — Vreme, Alojz Starc — Trst in Marija Kranjc vd. Ženi — Briščiki, Mario Grilanc — Salež in Eda Štolfa — Komen, Renato Kralj — Trebče in Sonja Merku-ža — Gabrovec, Maurizio Milič — Briščiki in Santina Morelli — Rim.
nje 74, Josipina Sancin vd. Zobec — Boljunec 94, Josip Corbatti — Log 3, Ivan Marc — Lakošče 229, Guido Faraus — Dolina 249, Anton Riccobon — Kroglje 31, Albin Sodnik	—	Lakošče	295,	Fiorina
Skergat por. Sancin — Dolina 194, Andrej Kofol — Krmenka 176, Er-nesto Nardin — Lakošče 287, Stanislav Krasna — Ricmanje	106,
Karlo Čok	— Zavije	188,	Danijel
Coretti	—	Ricmanje 95,	Marija
Franza	vd.	Babič —	Domjo 137,
Peter Zahar — Zabrežec 12.
Poroke:
Angelo Franceschini — Trst in Josipina Semenič, Valter Hrovatin
—	Trst in Elide Tul, Boris Lisjak
—	Trst in Silva Pettirosso, Bogdan Tinta — Devin in Bianca Rota, Mario Zeriali in Jolanda Smo-tlak, Edvin Sancin in Marija Loredana Fabris, Fulvio Coretti in Ai-da Hrvatič — Milje, Silvio Nesich
—	Trst in Anna Debernardi, Guido Umek in Dragana Kušljevič —
Zemun, Mario Perossa — Trst in Teresa Kodarin, Alfredo Cocolo —
Trst in Marija štrajn, Giuseppe A-mati — Taranto in Zmaga Cestnik,
Giuseppe Roici — Trst in Marija Petaros, Lino Rojac — Trst in E-milijana Furlan, Bruno Vidonis —
Trst in Sonja Žerjal, Adriano Ro-della in Edda Corbatti, Albino Giorgi in Stanislava Bernardi, Josip Grdina in Vanda Zeriali, Silvan Križmančič in Nevija Sancin,
Sergio Stopar — Trst in Marija. brijela Rojc štrajn, Guglielmo Dragovina —'
Trst in Marija Flego, Gianfranco Altin — Trst in Nevija Burlon, Ma-riano Bajc — Trst in Miranda Berdon, Sergio Maar in Eliana Franco, Ludvik Kus in Bosiljka Janič
—	Jugoslavija, Gino Pečar — Trst
Občina Repentabor
Rojstva:
V	repentabrski občini se je lani rodilo 8 otrok.
Smrti:
Karlo Škabar — Col 20, Marija Raubar vd. Guštin — Col 21, Ludvik Purič — Repen 13, Angel Škabar — Repen 27, Ivanka Raubar —
Repen 2, Josip Lupine — Col 9,
Anton Škabar — V. Repen 26, Boris Renzi — Fernetiči 12, Leopold Škabar — V. Repen 18, Josip Guštin — Col 44, Jože Bizjak — Col 10.
Poroke:
Veronika Škabar — V. Repen in Bruno Bertolino — Nabrežina; Olga Raubar vd. Zenič — Col in Karlo Raubar — V. Repen, Božica Gu. štin — V. Repen in Milan Križman
—	V. Repen; Marčela Briščak —
Nabrežina in Miroslav Škabar —
V. Repen.
Občina Dolina
Rojstva:
V	dolinski občini se je lani rodilo skupno 81 otrok.
Smrti:
Marija Maver vd. Corradini —
Dolina 240, Ana Mauri vd. Mauri
—	Boljunec 38, Antonija Montagna por. Turko — Boljunec 204, Anton Parovel — Boljunec 46, Marija Bernik vd. Kos — Dolina 126, Anton Pettirosso — Boršt 103, Josip Zu-ljan — Log 11, Vladimir Glavina —
Boršt 1, Mihaela Tul por. Sik —
Mačkovlje 42, Josip Racman — Gro-čana 33, Anton Grahonja — Groča-na 7, Anton Kocjančič — Prebenek 43, Humbert Racman — Boljunec 67, Jordan Tul — Mačkovlje 53,
Ana Rapotec vd. Bordon — Krmenka 238, Emilija Turko vd. Zu-ljan — Domio 119, Karlina Žafran por. Slapnik — Ricmanje 124, Marija Kosmač vd. Zobec — Zabrežec 16, Marija Zuljan — Krmenka 209, Josip Sancin — Boljunec 22, Emilija Jercog por. Žerjal —
Dolina 166, Marija Pregare vd.
Šturm — Krmenka 247, Albin Žerjal — Boljunec 139, Josip Prašelj
—	Dolina 122, Josip štrajn — Dolina 130, Ciril Giuliani — Ricmanje 148, Marija Derganc vd. Coretti —■
Ricmanje 4, Josipina Coretti por.
Coretti — Ricmanje 100, Ivan Pettirosso — Ricmanje 127, Renata Mutton — Krmenka 315, Virginija Ljubič por. Krevatin — Frankovec 272, Andrej Sever — Lakošče 183,
Antonija Berdon vd. Fabris — Ricmanje 137, Marija Krmec vd. Coretti — Ricmanje.56».,Rudolf Lovriha
—	Dolina gT^Ffaneesco Stroligo —-Domio 112, Mario Salvi — Dolina 219, Giovanni Stefani — Domjo 114,
Antonija Bak vd Umek — Draga 16, Antonija Serli vd. Pečar — Dolina 167, Gabrijel Ota — Dolina 235, Marija Rapotec por. Bandi —
Prebeneg 41, Josipina Cepak por.
Tul — Mačkovlje 54, Caterina Piz-zulin vd. Trevisan — Krmenka 173,
Štefan Vodopivec — Dolina 128,
Marija Rojc vd. Micussi — Domjo 93, Marija Prašel vd. Štrajn — Dolina 51, Viktorija Fram — Frankovec 286, Mihael Mauri — Boljunec 33, Josipina Klim vd. Pečar — Boljunec 78, Alojz Zah — Mačkovlje 22, Maksimiljan Prašelj — Boljunec 267, Emidia Schiozzi — Ricma-
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliilllMiiiiiuimiillllllmiMilllIilliliiltlillliiiiiiiiiiillllHIliillIll
in Vionella Angelini, Srečko Družina in Maruška Stopar — Trst, Josip Bandi in Nella Rupena — Trst, Albert Senica in Gianna Delise — Trst, Renato Ravalico in Nada Bernetič, Ambrogio Cazzola-to in Laura Ulian — Trst, Mario Turco in Loredana Schiulaz — Trst, Mario Vecchiet in MilevaMar. setti — Trst, Andrea Scarangella in Angela Murro — Trst, Umberto Casasola in Marina Cadotto — La-tisana, Edvin Sancin in Marija Križmančič — Trst, Giuseppe San-zone in Giuseppa Marletta — Che-ramonte, Ferdinando Gambadoro in Marija Sgrablich, Michelangelo Politi — Milan in Liliana Millo, Fedele Rizzolo in Vincenza Cotri-no, Silvester Umek in Ana Ukmar
—	Trst, Bruno Hervat in Nives Pu. rinani, Ezio Simionato in Lucijana Klima — Trst, Viktor Turko in Na. dalija Torjan — Harije, Edoardo Bassi in Elisabeth Fischer — Nemčija, Livij Zlobec in Ingrid Grener roj. Grobe — Nemčija, Bruno Kosič in Stanislava Nemac — Koper, Mario Rapotec in Alma Višnjevec
—	Vrhpolje, Mario Žerjal in Marija česen — Voglje, Ferdinand Coretti in Florijana Bizjak — črni vrh, Mario Komar in Ida Corbatti, Josip Raseni in Viktorija Vovk -- Gradišče, Armando Tul in Marija Mustač — Split, Mario Korošec in Olivija Flcgo — Buzet, Danijel Juraga in Krička Vukosova
Srbija, Marino Coretti in Ga-Škofije.
Občina Milje
V miljski občini se je lani rodi' lo 151 otrok, umrlo pa je 158 seb.
Zopet nameščeni dve učiteljici z diplomo iz Portoroža
Kakor smo zvedeli, sta bili te dni slovenski učiteljici Evelina Pahor in Karolina Malalan nameščeni na osnovno šolo v Borštu, oziroma pri Sv. Ivanu, ker je ministrstvo za šolstvo ugodno sprejelo njim priziv proti sklepu šolskega skrbnika v Trstu o izločitvi iz prednostne lestvice za poverjena mesta in suplence v šolskem letu 1967-1968, češ da sta dosegli diplomo v šolskem zavodu (učiteljišče v Portorožu), ki ga italijanska šolska ureditev ne priznava. Omenjeno ministrstvo pravi, da omenjeni ukrep šolskega skrbnika ni bil zakonit.
Evelina Pahor in Karolina Malalan sta vložili priziv tudi proti sklepu šolskega skrbnika o Izključitvi z natečaja za učiteljska stalna mesta. Nato sta bili sprejeti na natečaj, toda pogojno, v pričakovanju rešitve. Podtajnica ministrstva za šolstvo Maria Badaloni je v odgovoru na zadevno vprašanje poslanke Marije Bemetičeve 10. januarja med drugim odgovorila, da sta diplomi, ki sta ju Evelina Pahor in Karolina Malalan dosegli v Portorožu, veljavni in zaradi tega ministrstvo sprejme njun ugovor proti izključitvi z natečaja, češ da sta dosegli diplomo pred uveljavitvijo mirovne pogodbe.
Proti izključitvi z lestvice in natečaja so vložile prizive tudi učiteljice Albina Škabar, Marija Kalan roj. Raffone in Vida Čotar roj. Pahor, toda ministrstvo za šolstvo Jim ugovarja, češ da so dosegle diplomo po uveljavitvi mirovne pogodbe. Poslanka Marija Bernetiče-va je pripomnila, da bi ministrstvo moralo upoštevati njihov priziv tudi zaradi tega, ker so omenjene učiteljice bile vpisane na u-o- j čiteljišču že pred uveljavitvijo mi-i rovne pogodbe.
PREMIERA V GLEDALIŠČU «VERDI»
Odlična predstava Beethovnovega «Fidelia»
Danes popoldne se predstava ponovi, nato pa še v torek in četrtek
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHniiii
POROČILO 0 POTEKU ASANACIJE ŽIVINOREJE
Treba se je strogo držati predpisov zlasti glede nakupa nove živine
Uspehi dosedanje akcije so po ugotovitvah pokrajinskega veterinarja zadovoljivi
Pokrajinski veterinar je izdal poročilo o poteku akcije za asanacijo živinoreje na Tržaškem na podlagi zakona št. 615 od 9.6.1964. da se zatreta bruceloza in tuberkuloza goveje živine.
V preteklem letu je bila zaključena profilaksa za TBC v devinsko-nabrežinski in repentabrski občini in je bila razširjena na tržaško občino, kjer je bil opravljen prvi pregled. Po šestih mesecih so opravili drugi diagnostični pregled po vseh občinah na Tržaškem razen tržaške občine. V prvem in v drugem pregledu v 754 hlevih (3150 glav goveje živine) so ugotovili 182 prinjerov T]BC. Kakor je bilo. pričakovati, so v prvem pregledu na področju tržaške občine ugotovili zelo visok odktbtdk primerov TBC med govejo živino, in sicer 137 primerov na 818 glav, kar pomeni 16,7 odsto. V devinsko-nabrežinski in repentaborski občini pa so v prvem pregledu ugotovili le 4 odstotke primerov TBC.
Med drugim pregledom v miljski, dolinski, nabrežinski, zgoniški in repentaborski občini so v miljski in dolinski občini ugotovili večji odstotek TBC kot v ostalih treh občinah, in sicer 20 primerov na 702 glavi, v ostalih občinah pa samo en primer na 1043 glav goveje živine.
Od začetka akcije za asanacijo v miljski, dolinski, nabrežinski in zgoniški občini so ob koncu lanske-

predvaja danes, 11. t.m. s pričetkom ob 15. uri film:
Tutti insieme appassionatamente
(Vsi skupaj strastno)
Jutri, 12. t.m., s pričetkom 18. uri ponovitev filma:
Tutti insieme appassionatamente
IZ KRIZA
Brunota Žerjala ni več med nami
Vedno nam je hudo pri srcu, ko spremljamo znanca k zadnjemu počitku. še hujše nam je, ko nas prezgodaj zapusti mlad, delaven, pošten, zvest ter priden mož in dober oče, kot je bil Bruno Žerjal iz Križa. Vsi, ki so ga poznali, se kar ne morejo sprijazniti z mislijo, da Brunota ni več med nami. Kratka a zelo huda bolezen, ki ne pozna zdravila, ga je iztrgala njegovim dragim še mladega in polnega moči, saj je imel komaj 34 let. Pokojni Bruno je bil znan in priljubljen zaradi veselega značaja ne samo v rojstni vasi temveč tudi v Nabrežini, kjer je zadnja leta stanoval.
Pokojni Bruno se je rodil v Kri. žu 26. marca 1933. Po končani šoli se je izučil za kamnoseka. Ze kot mladenič, in sicer od leta 1949, je bil član domačega pevskega zbora «Vesna», katerega zvest član in priden pevec je ostal do zadnjega dne. Čeprav se je Bruno preselil v Nabrežino, kjer se je oženil, je vedno in redno prihajal v Križ na nevske vaje.
Kako je bil pokojnik priljubljen, je dokazal njegov pogreb, katerega se je udeležilo veliko število Križanov in Nabrežincev. Pevci zbora «Vesna» so dolgoletnemu čla-
r slovo lepo slovensko katero je Bruno zelo ljubil. Kriški pevci so najprej pred ceruvljo znp°li «Vigred», na pokopališču na ((Gozdič je že zelen« in ((Blagor mu«. Vojko Devetak, član
zbora, je ob odprtem grobu v kratkih besedah orisal lik poštenega, marljivega in požrtvovalnega tovariša.
IZ SALE2A
Pokopali smo Marijo Pegan
ga leta našteli 252 primerov TBC. Do sedaj so zaklali 187 bolnih živali, ki so jih nadomestili s 108 zdravimi živalmi. Prizadeti kmetje so prejeli skupno 6,518.600 lir prispevkov, oziroma odškodnine zaradi zakolov bolne živine.
Glede bruceloze je stanje na Tržaškem precej zadovoljivo, saj so pri 2793 analizah lani ugotovili le 6 primerov obolenj, medtem ko so od začetka akcije v letu 1965 do konca lanskeva leta ugotovili skupno 9 primerov. Vso bolno živino zaradi bruceloze so zaklali in kmetje so dobili skupno 390.000 Ur prispevkov.
Po dogovoru s pokrajinsko komisijo je urad pokrajinskega veterinarja sklenil, da se akcija za popolno asanacijo živinoreje nadaljuje z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Tako bodo v tržaški občini opravili drugi pregled za TBC in brucelozo v 264 hlevih, do konca leta pa bodo ponovili celotni ciklus v vseh občinah na Tržaškem.
Pokrajinski veterinar dr. ScherU v svojem poročilu izraža priznanje centra za dezinfekcijo ter dr. Lucianu Uxi in izvedencu Silvestru Križmančiču.
Uspehi dosedanje akcije, ugotavlja dr. Soherli, so vsekakor zadovoljivi, zlasti v vzhodnem In za-padnem delu pokrajine. Pri prvem pregledu v tržaški občini so sicer ugotovili visok odstotek obolenj TBC, toda z odstranitvijo obolele živine se bo ta odstotek že v letošnjem letu zelo skrčil. G-lede bruceloze je splošno stanje zelo dobro
Pokrajinski veterinar opozarja živinorejce. da lahko pride do nepri-lik in nevarnosti, da se pokvarijo uspehi dosedanje akcije za asanacijo živine, če se živinorejci ne bodo strogo držali predpisov glede nakupa nove živine. Pri nakupu nove živine ni dovolj veterinarsko potrdilo, da je bila živina pregledana in da je bil izid ugoden, pač pa Je treba kupovati novo živino iz hlevov, ki so bili uradno proglašeni, da niso okuženi po TBC in brucelozi, t. J. da so v razdalji 6 mesecev bili dvakrat pregledani.
živinorejci, ki ne bodo upoštevaili predpisov, ne bodo samo utrpeli škode, ampak bodo lahko tudi kaznovani.
Pokrajinski veterinar je živinorejcem poslal to kratko opozorilo:
«V hleve, kjer je trenutno v teku zdravstveni pregled, in v hleve, kd so označeni za zdrave, ne smete pripeljati na novo kupljene živine, ne da hi prej obvestili urad za nadzor zdravstvenega stanja živine. Ta urad bo ugotovil poreklo in zdravstveno stanje živine«. (Ulica Cadoma štev. 17 ,tel. 24-996).
Veliko pogrebcev ne samo domačinov temveč tudi Iz sosednih vasi se je včeraj zbralo v Saležu, da spremijo na zadnji poti domačinko Marijo Pegan roj. Milič, po domače «Kraljevo». Pokojna Marija je v svojem življenju mnogo pretrpela. Vendar se je vedno upira la vsem mogočim težavam ter s kleno voijo znala prebroditi vse težkoče in prenesti trpljenje. 2e kot otrok se je lotila dela, da pomaga številni družini. Tudi po poroki z domačinom Pepijem Peganom ni pokojnici manjkalo dela, saj je poleg svojega vsakdanjega dela še dolgo let nosila mleko v mesto.
Kot zavedna Slovenka in pridna mati je vzgojila svoje otroke v pravem, poštenem slovenskem duhu. Za časa narodnoosvobodilne vojne je mož pokojnice, kot vsi zavedni Slovenci, odšel v partizane, kjer se je v Kosovelovi brigadi boril proti okupatorju ter se na koncu vojne srečno vrnil domov. Ne glede na nevarnost je Marija večkrat obiskala moža v partizanih in prinašala hrano in cigarete tako za moža kot za njegove tovariše. Tudi po vojni se je vedno zavedala, kaj je dolžnost zavedne Slovenke.
Naj bo obema lahka domačo zemlja! Svojcem iskreno sožalje!
S1. aprilom redna letalska proga ATI Trst-Turin
Letalska družba ATI (Aerotra-sporti Italiani) je dokončno potrdila, da bo s 1. aprilom letos uvedla redno dnevno potniško progo Trst-Turin s pristankom v Milanu. Na progi bodo leteli avloni vrste Fok-ker 27, torej isti, ki vzdržujejo zdaj zvezo z Rimom. Odhod iz Trsta bo vsak dan od 8.55, pristanek v Milanu ob 10.30 in prihod v Turin (letališče Caselle) ob 11.10. Na povratni vožnji bodo letala odpotovala iz Turina ob 18.35, pristajala v Milanu ob 19.30 ter nato v Ronkah ob 21. uri. Iz Trsta, Gorice In Vidma bodo vsak dan peljali na letališče in nazaj posebni avtobusi. Cena za relacijo Ronke-Turin bo znašala 16.000 lir.
Sinoči je bila v gledališču «Ver-di» prva predstava opere «Fide-lio» Ludiviga van Beethovna. Opera v dveh dejanjih in štirih slikah je bila izvedena v originalnem nemškem tekstu Josepha Sonn-leithnerja in Friedricha Treitschke-ja, kar je predstavljalo za Trst novost. Skorajda se to kar čudno sliši, saj je prav opera «FideIio» priklicala v gledališče ogromno število ljudi ob vsaki uprizoritvi in to predvsem v letih takoj po nemški katastrofi; in ob obnovitvi dunajske Staatsoper je bila prav Beethovnova opera izbrana za svečano otvoritev.
Kot lahko rečemo, da je Verdijem «Requiem» vokalno-instrumental-na skladba napisana od popolnoma opernega skladatelja, tako lahko rečemo za «Fidelia», da jo je napisal skladatelj simfonične glasbe. Obe deli spadata namreč v področje, ki je skladateljema najbolj oddaljeno, skoraj v skrajnost njihove zmožnosti. In morda prav zaradi tega, ker sta se deli rodili z velikim trudom — Beethoven je svojo opero «Fidelio» pisal celih 11 let, od leta 1805, ko je napisal prvo verzijo te opere, do leta 1818, ko je delo predelal m ji dal dokončno, današnjo verzijo — sta oba skladatelja napisala dve ,monumentalni' deli.
Sinočnja uprizoritev je dosegla zelo velik uspeh in to v največji meri zaradi odlične interpretacije pevcev in izvrstnega in temperamentnega vodstva dirigenta Sieg-i frieda Koehlerja. Največji aplavz sta si orkester in seveda dirigent zaslužila po izvedbi ouverture k četrti sliki «Leonora lih, ki je ludi poleg ouverture k prvemu dejanju najbolj znan odlomek iz te opere, saj ju pogosto srečamo na koncertnih sporedih. 4 tudi odlični pevci so zaslužili največje priznanje. Zlasti so navdušili nosilka glavne vloge Maria van Dongen in Ernst Kozub v vlogi Florestana ter Hei-ner Horn v vlogi Don Pizarra, guvernerja državnih ječ, ter seveda tudi ostali — Elisabeth Witzmann v vlogi Marcelline, ječarjeve hčerke, Eduard Wollitz, v vlogi ječarja, Ragmond Wolanski kot minister Don Fernando m Jaguino kot vratar ječe.
Zelo lepa je bila scena, ki jo je pripravil Johannes Dreher, prav tako je bila zelo dobra režija Hein-richa Altmanna Zbor, ki ga je tokrat zelo dobro pripravil Aldo Daneu, je imel največjo težo v zaključni sliki opere, katera nam je skoraj podzavestno priklicala v spomin <tfinale-> Beethovnove deve te simfonije, saj je tudi v opernem zaključku zmagoslavna «him-na življenju, ki je — poleg izredne poglobljenosti in popolnosti najbolj značilna za Beethovnove zadnje skladbe.
Brez dvome si zasluži opera najboljši obisk, saj spada predstava skoraj v redkost za tržaško občinstvo. (Danes popoldne ob 16. uri je druga predstava te opere, ostali dve ponovitvi pa še v torek in četrtek.)
—dn—
iiuiiiiniiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiimii
Ponižni Kras
(Nadaljevanje s 3. strani)
zierjevi moramo samo čestitati k izdaji tako krasne knjige o Tržaškem krasu. Hvaležni pa jima moramo biti za veliko ljubezen, ki sta jo pokazala do predmeta svoje knjige, t. j. do Krasa in do prebivalcev, ter na izredno skrb, ki sta jo posvetila sestavi knjige. Knjiga je tako lepa, da nam je samo žal, da nismo mi izdali kaj podobnega. Ta pomanjkljivost se da morda ublažiti s tem, da dobimo knjigo tudi v slovenskem prevodu. Tako bi knjiga najbolje izpolnila svojo nalogo, da postane kamen k mirnemu sožitju med Trstom in Krasom, ki g^ obdaja.
S posebnim veseljem pa pozdravljamo možate besede Ste-lia Criseja, s katerimi je sprožil roko k pozabljenju nesrečne preteklosti in k ustvaritvi novega sožitja na tem ozemlju v pravem miru, v medsebojnem spoštovanju in v bratski ljubezni ljudi različnega jezika in različne narodnosti, ki tu živijo.
Tako prihodnost si želimo mi vsi v svojem srcu, toda žal ne moremo imeti prave vere v tako prerokbo. Ne maramo biti pesimisti, vend=r moramo biti v neki meri skentični in zaradi tega previdni. Res ie, da se je v zadnjem času močno razmahnilo zanimanje za n?š Kras, zlasti še za njegovo naravno lepoto in za arhitektonske spomenike. Žal pa se je pri tem popolnoma pozabljalo na čkiveka. Čeprav je z novimi načrti predvsem on neno-sredno prizadet, ga nihče ni pozval k sodelovanju: bil je samo objekt, ne pa subjekt, tako da si je moral izsiliti pravico, da pove tudi on svoje mnenje.
Naš kraški človek ie čimdalje bolj potisnjen v ozadje. Na njegovo zemljo prodira tuj element, in to ne samo s postopno urbanizacijo. kakršna je rosebno močno napredovala na Opčinah in v Sesljanu, temveč no široko osnovanem načrtu. Industrpske zahteve so se že močno zajedle v občini Dolino in BoUunec Na pobočju in na erebenu K^asa pa je nastal od Žavelj do S°sliana cel niz večjih novih naselij za istrske priseljence, tako da je nek;e domače prebiva it vo že v manjšini. V zadnjem času pa so začeli meščani na veliko kupovati zemlil-šča na Krasu, da si sezidajo vile in vikende. Vse to ’e naravno vzbudilo zaskrbljenost tržaških Slovencev, da so se začeh združevati in ukrenati za reševanje problema Tržaškega krasa
Zaradi tega še nosebno pozdravljamo kniigo Umile Carso, ker vidimo v n.iej svetlo znamenje, ki kaže pot k zaželenemu mirnemu sožitju na tem ožemi ;u. Da bi Umile Carso res imel u-speh v svojem prizadevanju!
Lavo Čermel)
enako odločni vztrajnosti, ki jo opažamo pri ljudstvu na vsem kra-škem pasu, o katerem smo razpravljali*.
Alfonsu Mottoli in Liciji Ruz-
SKBOFI.KX
VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERI Al 1'rst. Ul. Mazzini 53 Tel 7834161
Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo

KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
I K ST
Viale XX Settembre 16/111
FRANKO
PAHOR
ZENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA
DREV
msi
IM .R1AN1. 9 MIRAMARE 183
*’&.*<>■ *°	'J*
*****
O'"	.

IM* >0et
»it'* *	. eO'1'^rA.vO
J o PX
fijfe "* n C0<Z^°	(AT*4"1

11 1
i*oc'* jev **
KVALITETNO SVEŽE MESO, VSE VRSTE SVEŽE PERUTNINE, SUHOMESNATI IN MLEČNI IZDELKI, PRISTNA USTEKLENIČENA ISTRSKA VINA VAM NUDI
PREKO SVOJIH TRGOVIN
NA ŠKOFIJAH IN V KOPRU
NEDELJA, 11. FEBRUARJA PONEDELJEK, 12. FEBRUARJA
Radio Trst A
7.00	Koledar 7.15, 8.15, 13.15, 14.15 in 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba 11.40 in 17.40 Radio za šole - 12.00 Vibrafonist Jackson - 12.10 Pomenek s po-sluškami - 12.20 Za vsakogar nekaj 13.30 Melodije - 17.20 Ne vse, toda o vsem - 17.30 Ansambel Flecsus - 18.30 Zbor «Giuseppe Tartini* - 18.15 Umetnost - 18.30 Iz Schubertovega in Wolf-Ferra-rijevega opusa - 19.30 Moj prosti čas - 19.40 Glasovi in slogi - 20.00 Športna tribuna - 20.35 Trii in kvarteti - 20.50 Tamburaški ansambli 21.30 Retrospektiva jazza
22.00	Pol ure popevk - 22.30 Klarinetist I. Karlin - 22.25 Glasba za lahko noč.
12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.15 Popevke - 14.10 F. Tomizza: «Vera Verk* — prvo dejanje - 14.45 Jazz
Koper
6.30, 7.30, 12 30, 13.30, 16.00 in
19.15	Poročila 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Orkester Strings - 10.35 Polke in valčki - 11.00 Otroški kotiček -
11.15	Ritmi 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.15 Za oddih in razvedrilo - 14.30 Zvoki in barve -15.30 Popularne skladbe - 16.30 Športni ponedeljek - 17.00 Jugoslavija v svetu - 17.10 Prijetna glasba - 17.40 Tenorist F. Cru-sich - 18.00 in 19.30 Prenos RL -19.00 Ital. popevke - 12.10 Današnji motivi.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00 in 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9.10 Zvočni trak - 10.05 šola -10.35 Ura glasbe - 11.30 Glasbena antologija - 12 00 Zimske olimpia-de v Grenoblu - 14.40 in 15.15 Pesmi iz Sanrema - 15.45 Plošče
16.00 Oddaja za bolnike - 16.30 Melodije -	17.10 Shakespeare :
»Henrik IV* 18.21 Glasba za mladino - 19.12 Roman 20.15 Sestanek peUh - 21.00 Koncert -22.20 Verdijeve skladbe.
Radio Trst A
8.00 Koledar - 8.15, 13.15, 14,15 in 20. 15 Poročila - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 9.50 Skladbe za harfo - 10.00 Godalni orkester - 10.15 Poslušali boste... -10.45 V prazničnem tonu - 11.15 « Poslednji Mohikanec » - 11.50 Ringaraja - 12.00 Nabožna glasba - 12.30 in 13.30 Glasba po željah 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...
14.45 PopevKe - 15.30 «žena» -16.50 Revija orkestrov - 17.30 Prijatelji zborovskega petja 18.00 Koncert v miniaturi - 18.30 Iz pesniških gajev: «A.S. Novaro* -18.40 Zabavali vas bodo - 19.15 Sedem dni v svetu - 19.30 Klasiki lahke glasbe - 20.00 Šport -
20.30	Iz slov. folklore: «V Trst za deklo* - 21 00 Moderni ritmi -
21.30	Vaški ansambli - 22.00 Nedelja v športu - 22.10 Sodobna glasba - 22.25 Mali vokalni ansambli - 22.45 Antologija jazza.
Trst
9.30 Kmetijska odaja 9.45 Nabožna oddaja - 1115 Tržaške pesmi - 11.30 Za prijatelje cvetja -14.00 «E1 Camoanon*.
Koper
II. program
7.30, 8.30, 13 30, 14.30 in 19.30 Poročila 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Ropian v nadaljevanjih 10.15 Jazz - 11.44 Pesmi desetletja - 13.00 Tedenski športni preglei 14.05 Juke box - 15.35 Neapeljske pesmi - 16.00 Pesmi iz Sanrema 17.35 Enotni razred - 18 "0 Poljudna enciklopedija 20.00 Opern svet - 21.10 New York 68.
III. program
10.35 Bartokova sunata št. 1 -11.40 Mozartove skladbe 12.20 Izmed sonat Cimarose - 12.50 Antologija interpretov - 15.10 Bacho va suita štev. 1 - 15.30 Manuel de Falla «La vida breve» 17.20 Francoščina - 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled 19.15 Schubert in Rossini - 19.40 Dessi: Eleonora cTArborea - 22.50 Glasba danes.
Slovenija
7.30, 12.30, 13.30, 14.00, 15.00 in
19.15	Poročila; 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - Zabavni zvoki - 9.30 Nedeljsko srečanje -
10.00	Prenos RL - lO.vO Plošče -
11.00	Dogodki in odmevi - 11.20 Kitarist Almeida - 11.30 Današnji pevci - 11.50, 12.50, 14.30 in 15.07 Glasba po željah - 12.35 Zunanjepolitični pregled - 14.10 Sosedni kraji in ljudje - 16 00 Prenos RL -
19.00	Športna nedelja - 22.10 Plesna glasba.
Nacionalni program
8.00, 13.00, 15.00 in 20.00 Poročila - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.10 Nabožna oddaja - 10.35 Glasbena oddaja «Ferma la mušica* - 11.40 Roditeljski krožek - 12.00 Olimpijske igre v Grenoblu - 13.20 Glasbeno tekmovanje «Tisočak» - 13.45 poje Wilma Goich 14.30 Beat glasba - 15.30 in 17.00 Popoldne z Mino - 16.00 Nogomet od minute do minute - 18.00 Film. kon cert - 20.20 Glasbeni variete -
21.15	Športna nedelja - 21.30 Pianist P. Badura Škoda.
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila -8.45 Oddaja za ženske - 9.35 Veliki variete - 11.00 Nedeljske pesmi - 12.00 Orkester Ballotta -
13.00	Radijski kvizi - 14.30 Aktualnosti 15.00 Zabavna glasba -16.20 Nastopajo diletanti - 17.05 Športna nedelja - 18.40 in 20.00 Glasbeno - govorni spored - 21.00 Zlata leta Musič - Halla.
III.	program
10.30 Skladba za orgle - 11.00 Simf. koncert, sodelujeta sopranistka E. Cundari in basist C. Badioli - 12.10 Soldanijfeve satifč -13.00 Velike interpretacije - 14.30 Boccherinijeve, Dvorakove skladbe - 15.30 L. Antcnelli, L’uomo che incontro se stesso - 17.30 Sličice iz Francije - 18.30 Lahka glasba - 18.45 - Kulturni pregled -
19.15	Koncert - 20.30 Preteklost in sedanjost - 23.15 Revija revij.
7.00, 8.00, 1U.00, 13.00, 15.00 in
19.30	Poročila 6.30 in 7.25 Informativna oddaja 8.08 Glasbena matineja - 8.55 Za mlade radovedneže - 9.10 Iz jug. studiov -9.45 Mladinsko petje 10.15 Pri vas doma - 11.00 Turistični napotki 11.15 Plesni zvoki 12.00 Na današnji dan - 12.10 Ciccolini igra Griega 12.30 Kmetijski na sveti • 12.40 Mili ansambli 13.30 Priporočajo vam.. - 14.05 Razpoloženjska glasba
Ital. televizija
10.30	Sola 12.3- Poljudna znanost - 13.00 čudovita priroda -
13.30	Dnevnik - 14.00 Zimska o-limpiada 17.00 Giocagio - 17.30 Dnevnik - 17.15 Spored za mladino - 18.45 Knjižne novosti 19.15 Otrok v šolski dob> - 19.45 Športni dnevnik in kronike - 20.30 Dnevnik 21.00 Film «Jess il ban-dito* - 23.'0 Dnevnik.
II. kanal
18.30	Nikoli m prepozno - 19.00 Angleščina - 21.00 Dnevnik - 21.15 Športni tednik - 22.00 Simf. koncert - 22.45 V. Mortari «Alfabeto a sorpresa* 23.00 Zimska olim-piada v Grenoblu.
Slovenija
7.00, 8.00, 13 00, 15.00 in 15.30 Poročila - 6.30 in 7.20 Informativna oddaja - 7.30 Za kmetijske proizvajalce - 8.05 Setala: »Veseli dimnikarček* 10 00 Še pomnite, tovariši... Baraga: Civilno tabori šče v snežnišKih gozdovih - 10.45 Mozaik lepih melodij 11.00 Turistični napotki - 12.00 Na današnji dan 13.15 Iz operetnih partitur ■ 13.40 Nedeljska reportaža.
Ital. televizija
11.00	Nabožna oddaja - 12.00 Mladina danes - 12.30 »Settevoci* - 13.30 Dnevnik - 14.00 Kmetijska oddaja - 14.45 Športno popoldne
17.00	Program za mladino - 19.00 Dnevnik - 19.10 Polčas nogometne tekme 19.55 Šport in kronike strank - 20.30 Dnevnik - 21.00 Dickens, «Pickwickovci» - 22.15 Športna nedelja - 23.05 Dnevnik.
II. kanal
17.00	Zimske olimpiade v Grenoblu 18.09 A De Benedetti: «Due dozzine di rose scarlatte*
21.00	Dnevnik • 21.15 Film «Cosa č successo a George Foster* -
22.05 »Settevoci*.
JD(i. TELEVIZIJA OD 11. DO 17.-II. 1968
NEDELJA, il. februarja 9.35, 20.00 in 22.20 Poročila -9.40 Dobro nedeljo voščimo 10.00 Kmetijska oddaja - 10.45 Gospa Snežna — vzhodno nemški film -11.45 Grenob;e: veleslalom za moške - 13.05 Grenoble. smučarski skoki 16.05 TV kažipot - 16.30 Grenoble: hokej Kanada : ZDA— prenos i8.'<0 Rezerviran čas -
19.10	Gospa Baltimoora - film 20.50 Na kraju samem — glasbena oddaja
PONEDELJEK, 12. februarja
17.00, 20.00 in 22.00 Poročila -
9.30	in 11 5J r\ v šoli 10.35 in
16.10	Ruščini -	11.00 Osnove
splošne izobrazbe - 16.10 Angleščina - 17.30 Lov na tjulnje 18.00 TV obzornik 18.30 Pritlikavost in rastni hormor. 18.50 Memen-to mori — kulturni film 19.20 Turistična oddaj- 19.40 Prve tri iz Sanrema 10 20 Grenoble: filmski pregled 20 40 A.P. Čehov: Paviljon št. 6	22.20 Grenoble:
Veleslalom ca moške.
TOREK, 13. februarja 9.40 in 14.;0 TV v šoli 10.35 in 15.45 Angleščina - 11.00 Osnove splošne izobrazbe - 11-45 Grenoble: Slalo i za ženske 17.00 irenoble: hokej SZ : Švedska -
19.30	Obzornik - 20.10 Cowboy — ameriški film - 21 40 Grenoble: hokej C S 3 R Kanada 23.00 Filmski pregled iz Grenobla.
SREDA, 14. februarja 17.10, 20.00, 23.00 Poročila -15.25 Štafeta 4x19 km za moške -17.15 Kljukec skrb. za teto - 17.45
Kje je, kaj je - 18.00 Obzornik • 18.20 Združenje radovednežev -19.05 Mladinski festival popevk
19.45	TV prospekt - 20.20 Grenoble : Filmski pregled - 20.40 Grenoble: umetnostno drsanje pa rov.
ČETRTEK, 15. februarja 17.15, 20.00 23.00 Poročila - 9.40 in 14.50 TV v šoli - 10.35 in 15.45 Nemščina - 11.00 Angleščina -
11.45	Grenoble: Veleslalom za ženske 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 18.00 TV obzornik - 18.20 Na valovil revolucije — prenos iz Slov. Filharmonije 19.05 Prav-darji — humor oddaja - 20.20 Grenoble: Filmski pregled - 20.40 Šlager sezone - 21.00 Grenoble: hokej SZ . ČSSR — prenos. II premor: TV prospekt.
PETEK, 16. februarja 17.25, 20.00, 23.00 Poročila in 14.50 TV v šoli - 11.00 in Osnove splošne izobrazbe -Grenoble. hitrostno drsanje -Fotograf — film 18.00 Obzornik 18.20 Mladinski koncert - 19.05 Srečanje s Korunom - 19.25 Glas bena lepljenka - 20.20 Grenoble: filmski pregled - 20.40 Poletje in zima — firm - 21.40 Grenoble: umetnostno drsanje.
SOBOTA, 17. februarja 20.00, 23.50 Poročila - 9.40 in 14.50 TV v šoli - 11.45 Grenoble: Slalom :a moške - 16.00 Mladinska igra - 17.00 TV kažipot - 17.30 Grenoble: Filmski pregled Dramatika Ivana Cankarja Grenoble: SZ : Kanada
9.40
16.10
13.50
17.30
20.40
21.40 23.00
Sedem miij slaba ceste — film.
Novi odbor Sindikata slovenskih šolnikov
Predvčerajšnjim zvečer se je v Gorici sestal odbor Sindikata slovenskih šolnikov, da bi izvolil novi odbor, v katerem je ostalo izpraznjeno mesto ki ga je zavzemal dr. Bukovec. Novi odbor je soglasno izvolil za novega predsednika prof. Albina Sirka, za tajnika prof. Milka Renerja, za blagajničarko pa učiteljico Maurizio Pe-rat.
Interpelacija ministru glede tovarne SoIvay
Poslanca Franco (KPI) in Zuc-calli (PSU) sta skupaj poslala ministru Pieracciniju interpelacijo, v kateri zahtevata sestanek ministra s sindikalnimi predstavniki, da bi razpravljali o odpovedi zapore kemične tovarne Solvay v Tržiču, ker to ni v skladu z osnovami petletnega gospodarskega načrta in z ukrepi za polno zaposlitev prebivalstva.
MNENJE DELAVCEV COTONIFICIO TRIESTINO
Odpust 150 tekstilnih delavcev bi povečal izkoriščanje v tovarni
Ravnateljstvo bi rado odpustilo iz vsakega oddelka po nekaj delavcev, ne da bi se zato zmanjšala proizvodnja - CGIL napoveduje poostritev sindikalne borbe
Napoved ravnateljstva podgorske tekstilne tovarne, da namerava odpustiti 150 delavcev, je globoko odjeknila med vsem kolektivom tega velikega industrijskega obrata na Goriškem, prav tako pa tudi med vrstami sindikalnih organizacij, ki budno spremljajo razvoj dogodkov v tem problemu. Vodstvo tovarne se je na objavo svoje zahteve pripravljalo že delj časa. 2e pred meseci so se v raznih mesečnikih pojavljale vesti, da preživlja obrat krizo zavoljo inozemske konkurence ter da že nekaj
časa proizvodeno blago ostaja v skladiščih. Potem je prišla v javnost prva vest, da namerava odpustiti 1.500 delavcev, vendar je delodajalec odločitev spremenil ter se zadovoljil s sklepom, da odpusti le desetino tistih, ki jih je sprva hotel postaviti na cesto.
Kaj hoče tekstilna tovarna doseči z napovedanimi odpusti 150 delavcev? Ali je mogoče s tako majh. nim številom delavcev odstraniti krizo, ki naj bi vanjo zašla tekstilna tovarna?
V vrstah delavcev prevladuje
llliliiiliiiliiiiiliiiliiliiiiliiilllillliiiiliiilliiiliiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiliililiilllilliiiiiliiiilliiiiiiiliiiiiiilliiiiilliiiiiuiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiuiiiu
OKROŽNO SODISCE V GORICI
Zaključek avtomobilske kupčije s ponarejenimi meničnimi podpisi
Kupec iz Sovodenj je izpolnil svoje obveznosti Za tatu je bil usoden slamnik, ki ga je izgubil na vrtu
Avtomobilska kupčija med 32-let-nim Liviom Concionom iz Maria-na in Pavlom Cotičem iz Sovodenj se Je končala pred sodišč&m, kjer je bil Concion v petek popoldne obsojen na 6 mesecev zapora in plačilo sodnih stroškov zaradi poneverbe podpisa na menicah.
Zadeva je imela svoj začetek poleti 1966, ko je Concion zamenjal svoj avto giulio ti 1600 s Cotičem Pavlom iz Sovodenj, Ul. Fa-vetti 1, ki mu je dal zanj svojo fiat 1100 in še 380 tisoč lir doplačila. Za razliko v denarju je Cotič podpisal vrsto menic in kot je razvidno iz policijskih zapisnikov te tudi izplačal ter je ostal dne 4. aprila lani dolžan le še 50 tisoč lir. Med tem časom pa je Concion, ki je po poklicu trgovec, podpisal s Cotičevim imenom tri menice po 100 tisoč lir vsako ter jih egkompUraL Ko so ob zapadlosti poslair 'cotIču* opomin za plačilo. Je ta izjavil, da teh menic ni podpisal. Tako je paradi ponarejenega podpisa prišejt Concion pred sodišče ter bil tudi obsojen. Preko svojega zagovornika dr. Battella pa je vložil proti obsodbi priziv, ker pravi, da je podpisal menice v dobri ven, misleč da so trate.
Zaradi tatvine bi se pri naslednji razpravi moral zagovarjati 47-letni Giuseppe Sauzo iz Krmina, Ul. S. Giovamni 34, ki pa je bil odsoten. Uradno ga je branil odv. Giannattasio. Sauzo je dne 26. mala lani ukradel iz kleti Antonia Modonuttija 7 salam, kos prekajenega mesa, ter dve steklenici vina. Izsledili so ga po tem, da so našli na vrtu Modonuttija njegov slamnik ter z njegovo pomočjo prišli do tatu. Sodišče ga je ob-
sodilo na 8 mesecev in 15 dni zapora ter plačilo globe 40 tisoč lir in plačilo sodnih stroškov.
Drž. tož. dr. Laudisio; preds. sodišča dr. Cenisi; sodnika Arculeo In Mancuso; zap. Petti.
Dr. Bukovec na novem službenem mostu
Občinski tajnik dr. Stefan Bukovec je včeraj dopoldne prevzel svoje novo službeno mesto v So vodnjah in Steverjanu. Poprejšnji občinski tajnik dr. Cresta ga Je okoli 10. ure najprej predstavil ob činskim uslužbencem v Sovodnjan, ODoldne pa še v Steverjanu.
Novemu občinskemu tajniku, ki je
prišel na novo službeno mesto iz slovenskih srednjih šol, želimo pri izvrševanju poklica obilo uspeha.
Vesti iz Ronk
Pobiranje davkov za zapadli obrok, bo jutri, v ponedeljek, na županstvu v Ronkah od 8.30 do 12. in od 15. do 16. ure.
Prekop mrličev. Občinska uprava vabi svojce umrlih, ki so bili pokopani na levem odseku II v vrstah št. 7, 8 in 9, na ronskem pokopališču, da morajo poskrbeti za odnos spomenikov in drugih spominov naprav na grobovih najkasneje do 17. marca. Po tem datumu bo odstranila spomenike občinska uprava ter bodo postali njena last.
mnenje, da ukrep nima namena ozdraviti razmer v tekstilni tovarni, pač pa teži predvsem za tem, da se podvržejo delavci hitrejšemu tempu, da se od njih doseže večja produktivnost, skratka, da se jih bolj izkorišča. Odpusti namreč ne zadevajo enega samega sek_ torja ,ampak skorajda vse sektorje. Iz vsakega oddelka nameravajo odpustiti po enega ali dva delavca ali delavki. Proizvodnja bi morala teči naprej kot doslej, kar pomeni, da bi morali delavci, ki bodo ostali na svojih delovnih mestih, delati tudi za tiste, ki bodo odpuščeni. V končni analizi bo podjetje prihranilo precejšnje zneske, ne da bi moralo zaradi tega zmanjšati proizvodnjo.
Tudi same sindikalne organizacije ne verjamejo v razloge, ki jih podjetje navaja, ko zahteva odpuste. Delavska zbornica (CGIL -PILTEA) sodi, da opravičila ravnateljstva Cotonificio Triestino niso zadovoljiva ter je zato sklicalo za danes dopoldne izredno sejo izvršnega pokrajinskega odbora, katere se bodo udeležili tudi sindikalni aktivisti. Na njej bodo temeljito preučili proizvodno stanje v podjetju ter sklep ravnateljstva o odpustih, obenem pa bodo prihodnje dni začeli z vrsto pogovorov s predstavniki občine, pokrajine in dežele, da bi ravnateljstvo tekstilne tovarne prepričali, naj odstopi od svojega stališča. Pokrajinsko tajništvo bo nadalje predlagalo začetek sindikalne borbe, če ravnateljstvo podjetja ne bo do srede 21. februarja spremenilo svojega stališča.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabi na
PREŠERNOVO PROSLAVO
DANES, 11. februaja ob 16. uri v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13
Program:
Slavnostni govor podpredsednika SKGZ dr. Petra Sancina; Nastop pevskih zborov z Goriškega: «Kras» — Dol-Poljane, «Oton Župančič* — Štandrež, «Jezero» — Doberdob, »Srečko Kosovel* — Ronke;
Nastop članov Glasbene matice iz Trsta;
Nastop članov Slovenskega gledališča iz Trsta
Vstopnina: sedeži 300 lir, za dijake 200 lir; stojišča za ke 100 lir.
Sedeži se lahko rezervirajo na sedežu SPZ, tel. 24-95. tel. 24-95.
dija-
AVTOBUSNI PREVOZ NA PREŠERNOVO PROSLAVO
Na Prešernovo proslavo bosta iz Laškega ter s Krasa peljala v Gorico dva avtobusa, da bi se ju poslužili nastopajoči in udeleženci proslave. Prvi avtobus bo odpeljal iz Ronk (gostilna Alla Rocca) ob 14.30 ter se bo ustavil na trgu v Doberdobu, pri Bonetih in na Palkišču. Drugi avtobus bo ob 14.30 odpeljal z Vrha ter se bo ustavil na Poljanah in pri Devetakih. Pevci prevoza ne bodo plačali, udeleženci proslave iz Ronk pa bodo plačali za prevoz in vstopnico po 500 lir, iz ostalih krajev pa po 400 lir.
Po predstavi bosta avtobusa odpeljala potnike na njihove domove.

OB VČERAJŠNJI PREŠERNOVI PROSLAVI
Podelitev knjig dijakom ki so imeli dobre uspehe
Našemu velikemu duhu so se oddolžili z govorom ter deklamacijami primorskih pesnikov
IIIII1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 tiiiiiiimniniiiiiii IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII im lil lili II mil n
V Doberdobu slavijo 90 let "	Pencenelove matere
Pri Pencenelovih v Doberdobu so j gotovo tudi danes praznično raz-1 položeni, saj so včeraj v družini praznovali res izreden jubilej. Ma ti, odnosno stara mati je namreč včeraj, 10. februarja dopolnila 90 let življenja, kar je tudi za naše kraške korenine lepa starost. Kot najstarejšo vaščanko jo dobro poznajo vsi Doberdobci, saj jo večkrat videvajo, ko si vkljub svoji častitljivi starosti vedno daje opravka po domačem dvorišču, ali ko gre ob lepem vremenu na obisk k svoji vnukinji, ali k molitvi v cerkev. Vedno gre sama in peš.
•iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii
Kako pismonoši prikrajšati pot?
Oddaljenejše hiše na podeželju bi lahko na vrtnih vratih ob cesti namestile pisemske nabiralnike
Spoštovano uredništvo,
naj kar takoj v začetku povem, da gre za pisemske nabiralnike, ki jih nimajo pri tistih hiSah, kjer bi jih morali najprej namestiti. Toda preden pridem do tega nasveta, bi želel napisati nekaj ugotovitev, ki zadevajo postno službo v mestu in na podeželju. V mestu, zlasti v stolpnicah so na zahtevo postne uprave že zdavnaj namestili pisemske nabiralnike v pritličju, v veži, da more pismonoSa spustiti vanje vse pisemske pošiljke, ne da bi mu bilo treba prehoditi na stotine stopnic. Pisemske nabiralnike so namestili tudi na vrtna vrata v tistih hiSah, ki so oddaljenejše od ceste, da pismonoši ni treba po nepotrebnem izgubljati časa za hojo do hiSe, ki je ponekod oddaljena od glavne poti tudi po več desetin ali celo stotin metrov. Vse te ugodnosti so napravili v mestu, kjer so hiSe dokaj strnjene in opravijo pismonoše svoje delo, vsaj nekateri, na razmeroma majhnem ozemlju.
Vse kaj drugega je delo pismonoš na podeželju ter med njimi skorajda ni izjeme. Vsi opravljajo svoje delo na razmeroma raz-sežnem področju ter morajo dnevno prevoziti in prehoditi na desetine kilometrov. Njihovo delo bi bilo precej olajšano, če bi tudi na podeželju začeli nameščati pisemske nabiralnike na krajih, ki bi pismonošem prikrajšali pot. Tako se mi vidi, da bi lahko namestili pisemske nabiralnike na vseh glavnih vhodih ob cestah, od katerih je ponavadi do hiše še precej poti.
| Kdor pozna naše podeželje, pa naj bo to Kras, goriška okolica ali Brda, bo moral pritrditi moji ugotovitvi, da bi bilo moč olajšati delo pismonošem, obenem pa to službo tudi pospešiti, zakaj marsikje bi pošto prejemali v bolj zgodnjih urah kot jo sedaj, če bi z namestitvijo pisemskih nabiralnikov na zasebnih vhodnih vratih prikrajšali poštarjem pot. Seveda je takšna odločitev stvar vsake posamezne družine in njenega spoznanja, ali je namestitev takšnega nabiralnika umestna ali ne. To vprašanje zastavljam tudi zavoljo tega, ker se med našimi ljudmi čujejo pritožbe nad poštno službo, čestokrat tudi upravičene (v mislih imam za primer Vrh), nikoli pa se nismo vprašali, kaj smo sami naredili, da bi izboljšali frieno delovanje.
S spoštovanjem
(podpis)
Naša slavljenka Marija Gergolet., se je rodila 10. februarja 1878 v Doberdobu. Leta 1905 se je poročila z Jožefom Ferletičem, s katerim sta imela 7 otrok, od teh so štirje še živi. Ob izbruhu prve svetovne vojne je morala kot vse druge domače družine tudi Pen-cenelova v begunstvo v notranjo
Dirka po Gorici zaradi ukradenih gramofonskih plošč
Goriška policija je prejšnji večer nekaj po 18. uri aretirala dva mladeniča iz 4N<SV6 Gorice, 17-let-nega V.J. in 18-letnega S.P. zaradi tatvine nekaj gramofonskih plošč v trgovini Antonia Russa na Korzu Italija v Gorici.
Omenjena dva mladeniča sta se zglasila v Russovi trgovini in vprašala za plošče z beat glasbo. Ko sta si jih ogledovala je prišlo v trgovino še nekaj drugih klientov, s katerimi se je trgovec zamudil in pustil mladeniča sama, da sta izbirala plošče.
Skušnjava za mladeniča, ki prav gotovo nista imela dovolj denarja, da bi kupila vse kar sta si že-iela, je bila velika in končno ju je j tudi premagala. Pograbila sta ae-j kaj plošč in planila skozi vrata na cesto. Gospodar je takoj alar-
miral policijo in po ulicah se je začela dirka za tatičema. V Ul. novega dne za šolsk mladino, opi-
Z lepo pripravljeno Prešernovo proslavo so se gojenci Slovenskega dijaškega doma v Gorici sinoči oddolžili tvorcu mše kulture in naše narodne bitnosti dr. Francetu Prešernu. Lik našega velikega duha je v pome-mbnem govoru orisala dijakinja Adrijana Klanjšček, ki je povedala tudi pomen našega kulturnega praznika ter rekla, da je predstavljal Prešeren kal za vse naše kasnejše umetniško, znanstveno, javno delovanje in zlasti kulturno delovanje, iz katerega so vznikli naslednji primorski pesniki: Kosovel, Gruden. Gradnik, Gregorčič in Trinko.
V nadaljevanju večera so dijaki govorili o osebnosti ter ustvarjanju vsakega izmed omenjenih jfeti/i pesnikov, obenem pa so recitirali njihova dela O Kosovelu je spregovoril Martin Tomažinčič, deklamirali pa sta Magda Prinčič ter Lo-redana Prinčič. O Grudnu je govorila Eliana Bensa deklamirali pa sta Jožica Gravnar in Tamara Kont. O Gradniku je spregovorila Vere-na Buzzi, njegove pesmi pa sta deklamirala David Sošon in Magda Prinčič. G,ego; čičevo življenje in delo je opisal Igor Komel, njegove pesmi pa sta recitirali Jadranka Mozetič in Daria Prinčič. O Trin-ku je predavala Iris Battaino. deklamirala pa sla Anamaria Vižintin in Marino Krapis; vsi trije dijaki so iz Beneške Slovenije.
Ob koncu ie ravnatelj Dijaškega doma spregovoril o pomenu Prešer-

Avstrijo. Njeni otroci so bili takrat še majhni in z veliko vztraj nostjo in potrpežljivostjo se je vrgla na delo, da jim je lahko preskrbela vsakdanji kruh Po vojni se je družina preselila v štaranean, pozneje pa se je zopet vrnila v Doberdob, kjer so si postavili nov dom, v katerem še danes živi naša jubilantka s sinom Jožefom in nevesto Albino, ki jo lepo spoštuje. Leta 1940 je postala vdova, ko ji je bilo 86 let pa je padla doma po stopnicah ter si zlomila nogo. Kljub visoki starosti pa je hitro ozdravela.
Rada čita lepe knjige in časopise, med njimi seveda predvsem Primorski dnevnik, še vedno si sa ma pospravlja svojo sobo, skrbi za cvetlice v loncih in za piščance, da bi ne ostali ponoči na mrazu ter opravlja še druga hišna dela.
Vaščani se je še spominjalo, kako je leta 1902-1903 nosila mleko angleškim delavcem, ki so takrat začeli graditi ladjedelnico v Tržiču.
Svojci in vaščani želijo slavljenki še mnogo let zdravja in življenja.
J
Slovensko planinsko društvo v Gorici
VAS VABI NA
XI. PLANINSKI PLES
KI BO V SOBOTO, 24. FEBRUARJA OB 21. URI V PROSVETNI DVORANI V GORICI na Verdijevem korzu 13
Igral bo ansambel »Maks Kumer* (Kvintet slavček) iz Ljubljane
Vabila so na razpolago od torka, 13. t. m. dalje na sedežu Slovenske prosvetne zveze Ul. Ascoli 1/1 (od 9. do 12. in od 16.30 do 18. ure). Tam tudi rezervacija miz.
Deloval bo dobro založen bilč z Izborno domačo kapljico In dobrim prigrizkom.
Garibaldi ju je najprej skušal ustaviti policijski brigadir Rinaldo Franzon, pa sta se mu izognila. Pred županstvom službujoči občinski stražnik je videl dirko in zapiskal na svojo piščalko ter ustavil ‘ ves promet po Ui. Sauro. Mladeniča sta med tem zavila v Ul. Bar-zellini in prav pred sodnimi zapori sta ju ustavila policist Attilio Pezziol in čuvaj zaporov, ki sta bila na ulici. Odpeljali so ju na zaslišanje na kvesturo ter jima odvzeli ukradene plošče v vrednosti nekaj nad 10 tisoč lir in jih vrnili trgovcu. Tatiča so pridržali v zaporu na razpolago sodnim obla. stem.
sal je dosedan ir šolske uspehe ter izrazil željo, da bi bili v prihodnjem letu boljši da bi lahko večjemu številt dijakov kot tokrat podelili za njihove pozitivne uspehe v šoli knjigo s posvetilom. V Dijaškem domu velja namreč že več let lepa navada, da obdarujejo ob priliki Prešernove prnskive dijake, ki so imeli dobre učne uspehe.
Zdravniško predavanje v klubu «S. Gregorcih
V okviru dobro znanih priljubljenih večerov ob sredah, ki se
IIIIIIIIMII|UIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||U||||IM„„m|||m||M||||||||||||||n||||||
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI. POROKE
V tednu od 4. do 10. februarja se je v goriški občini rodilo 29 otrok, umrlo je 17 ljudi, poročil .se je en par, šest pa so Jih oklicali.
ROJSTVA: (slovenska imena v mastnem tisku): Franceseo Presche-ren; Sergio Picclnone, Andrea Ber-tagnolli, Giuseppe Della Ricca, Eli-sabetta Venuto, Kristina Kovic. A-lessandro Russi, Roberta Franco, Maria Claria Magris, Lorenzo Be-vilacqua, Monica Brancora, Claudio Ferfolja, Roberto Aizza, Giorgio Po-lan, Bruno Bonetti, Marco Marti-nez Sara Sciaulino, Nadia Bolzan, Loredana Pizzi, Lodovico Badali,' Davide Comolli, Alessandra De Lu-1 ca, Paola Stacchetti, Sandra Zam- I pa, Maria Rita Altieri, Giorgia Ro- j mitelli, Andrea Petri, Paolo Calli- • garis, Enrico Perin.
SMRTI: zidar 67-letni Franceseo Del Oste; trgovka letna Ernesta Pertossi; poljedelec 76-letni Antonio Luigi Mian; barist 58-letni Mario Corazza; upokojenec 74-letni Ro. berto Ianesch; upokojenec 80-letni Franceseo Bozzani; upokojenec 72-letni Giuseppe Boschin; upokojenec 71-letni Primo Marchioni; upokojenka 75-letna Marija Tušar; upokojenec 74-letni Giovanni Perusin; upokojenka 80-letna Maria Baulini vd. Ierman; 32-letna Marta Bril j por. Budin; upokojenka 90-letna Marija Skok vd. Wlnkler; 79-letna Augurta Cotič por. Franzot; upokoji SILirtr, GSnepf>inf Bet*'
vd. Iadrico; upokojenec 79-letni An-tonto Nerl; 58-letna Valeria Ga-sparin por. elemente.
POROKE: pleskar Bruno Perlon in baristka Leni Pontel.
OKLICI: delavec Claudio Delpin in delavka Christa Nebrich; študent Lucas Konitsas in zasebnika Eriča Gira; Mario Orefiee in Michaela Brodinger; mehanik Venceslavo Konič in paplrničarka Som« Paulin; gasilec Mario Furlan m tekstilka Vanda Petterin; profesor Franco Brisco in prodajalka Otta-via Mian.
vrstijo v klubu «S. Gregorčič« bo v sredo 14. februarja v klubskih prostorih na Verdijevem korzu 13 ob 20.30 uri zanimivo zdravniško predavanje dr. Rafka Dolharja o temi z naslovom «Na mejah sodobne medicine«. Ker je tema poučna in nad vse aktualna, bo prav gotovo zanimala strejše in mlajše obiskovalce klubskih predavanj.
Gorica
VERDI. 15.00:	«Masquerade», R.
Harrison in S. Hayword. Ameriški kinemaskope v barvah. CORSO. 15.00: «1 giorni delTira«, L. van Cleei in G. Gemma. Ki-nemaskopski film v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 14.45—22:	«11
massacro del giorno di San Valentino«, Jason Robards in Jean Hale, ameriški barvni kinema-skopski film, prepovedan mladini pod 14. letom
CENTRALE. 15.00:	«Un uomo
e una colt«, Femando Sancho in Gloria Miland, ameriški kine-maskopski film v barvah. VirrORIA. 14.15-17.30-20.45:	«Dot-
Živago«, Omar Sharif in Geral-dine Chaplin. Ameriški kinemaskope v barvah.
/ riič
AZZURRO. 14—22:	«Dalle Arden-
ne alTinierno«, K. Jurgens in D. Bianchi Kinemaskopski film v barvah
EXCELSIOR. 14—22: «A piedi nudi nei parco«, J. Fonda in Ch. Bo-yer Kinemaskopski film v barvah.
PRINCIPE. 14—22:	«L’uomo, or-
goglio e la vendetta«, Tina Au-mont. kinemaskopski barvni film. SAN MICHELE. 14—22: «Marines, sangue, gloria«, M Rooney, v ki-nemaskopu in barvah. — Film Noi siamo zingarelli«.
Koliki-
RIO. 15—21.30: «11 ritorno dei ma-gnlflci sette«, J Brjmner, v ki-nemaskopu in barvah.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči )e odprta lekarna S UIUSTO. Korzo Italija 244 - tel 35 38 TRŽIČ
Danes ves dan m ponoči je odprta lekarna San Nicolo, Olivetti, Ul. 1 maja 94, tel 73328 rtONKF
Ves dan tn ponoči je odprta lekarna «All'Angelo» dr Sergio Olivetti, Ul Roma 23 - tel 72393.
DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, 11 februarja je v Gorici odprta cvetličarna RE1CHMANN na Korzu Italija 34 - tel 53-71.
našemu
iAH VA L A
Vsem, ki so poznali in cenili ter izkazali zadnjo čast
č.g. CIRILU SEDEJU
števerjanskem u župniku v pokoju
izrekamo prisrčno zahvalo.
Posebno zahvalo želimo izraziti g. nadškofu za udeležbo pri pogrebnih svečanostih, msgr Rudiju Klinecu za vodstvo pogreba in spominski govor, g števerjanskemu županu za občutene besede pri odprtem grobu, združenim pevskim zborom za žalostinke
Ne bomo nikdar dovolj hvaležni g primariju dr. Jožetu Vrtovcu za ljubečo zdravniško oskrbo skozi dolga leta po kojnikove bolezni ter Justini Ciglič za dolgoletno požrtvoval no strežbo.
Brata dr. Jože in Vinko Sedej, sestra Katarina Mezck-Sedej, nečaki in števerjanski župnik
Steverjan, 11. februarja 1968
NAŠLI SO GA PRED PETNAJSTIMI LETI V SEVERNI INDIJI
Kljub vsem naporom ne morejo zdravniki razrešiti skrivnosti «volčjega» človeka
Ko so ga našli jje mogel hoditi le po vseh štirih in je dajal od sebe samo nekake živalske glasove - Po mnogih letih se mu ni stanje prav nič izboljšalo
roma mladeniča, pripravili do tega, da bi začel govoriti. Upali so namreč, da bo s časom sam povedal zgodbo svojega tragičnega življenja. Kot pa je videti, bo Ramu vso skrivnost vzel s seboj v grob. Kajti zdravniki dajejo kaj malo tipanja, da bi si fant še kdaj opomogel. Že mesece ga namreč samo umetno hranijo. Sedaj pa se ga je lotila še močna pljučnica, kar bo za tega nenavadnega mladeniča najbrž usodno.
Nobene uganke, ki je bila v zvezi z zagonetno Ramujevo usodo niso mogli zadovoljivo in jasno razrešiti.
Domnevali so, da je dečka verjetno našel kak berač, ki ga je vzel s seboj, da bi ga kazal ljudem kot nekako čudo in si s tem zagotovil večje dohodke. Toda volčje zavijanje, s katerim se je deček oglašal, njegovo renčanje in navada, da je za vsako malenkost popadel slehernega človeka, ki je prišel v njegovo bližino, vse to je privedlo berača do tega, da je dečka,
fantovih oči se vidi vsa zbeganost
Pacient se imenuje Ramu.
**ži v beli bolniški postelji,
2vit kot žival. Njegova usta »o vedno nekoliko odprta, in 110 je buden, blodi njegov po-Sted kar tako po sobi. Le tu Pa tam daje od sebe čudne vreščeče živalske glasove. Rantu, volčji mladenič, se bori * smrtjo.
Pred petnajstimi leti se je razširila po vsem svetu vest, da so v severni Indiji, blizu mesta Lucknow našli komaj šest ali sedemletnega dečka, ki je mogel hoditi le po vseh štirih in ki je dajal od sebe samo nekake živalske glasove.
Takrat je bilo splošno mnenje, da je ta deček zrasel med volkovi.
Sedaj leži Ramu zopet na kliniki v Lucknowu. šef te klinike dr. šanti Swarup Mitra opazuje tega nenavadnega pa-eienta z globokim sočutjem, obenem pa je čutiti v njegovem pogledu veliko razočara-nie, ker se zdravnikom v vseh ieh letih in kljub tolikšnemu trudu in prizadevanju, ni posrečilo, da bi tega dečka, ozi-
**|uiiiiii|l|,„ll|||||||||||„||||||||||||,||||||||||||||||||||iitiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii(i"iii"niiii
KRIŽANKA
Tako morata pitati bolničarja fanta, ki si ne zna nič pomagati sam
i -ilTVC *
H I J
vioivhbmc'1 ssnuu:
VODORAVNO: 1. temno zelen dragulj — izdelek tekstilne indu-strije, 2. bicildist - rudar, 3. najmanjši delec materije — ita-njanski renesančni arhitekt, ki je ogradil palačo Uffizi v Firencah, IGiorgio) — etiopski plemenski Poglavar, 4. tuje žensko ime — štorija — državna blagajna, 5. Avtomobilska oznaka Poljske — Prenkalni glasoeni instrument — sPpgledovanje, ljubimkanje, 6. o-rožje južnoameriških gaučev — neobdelana gmota, snov, 7. tonovska lestvica — slika ali kip ma-tere z otrokom — kratica za «Zve-Zo komunistov*, 8 težko oklopno yozilo — sodobni slovenski pesnik 'n prevajalec (Janez) - izraz naklonjenosti, poklon, 9. rimska .Sinja jeze — ožja sorodnica — ospica, lo. večja koncertna sklad-jA za petje in orkester — sojeni slovenski pisatelj (Anton, Gimnazijka*), 11. udeleženec stav-e ~~ lepa vrtna cvetlica.
NAVPIČNO: A. indijanska _tro-aja (z glave potegnjena koža z Asm!) _ reka v grškem mitolo-k«1) podzemlju, 2. hotel za montirane goste — merska enota 'A zi^ in dragulje. C. južna ra-, 7* z mesnatimi listi — mesnat ”?*ni sad, D. eden ob bajesloven ustanoviteljev Rima — bočna J®®* — kratica televizije, E. moč-3* Jgralna karta — orodje za ob--el°vanje kovin — ribiška mre ■®' F. star francoski ples — po som svetu razširjena dišavnica, V r®ka, ki teče skozi Maribor — jpuk živilske stroke, H, nared-P’ I. zakoličena črta za grad-ceste ali železnice — angle Jr Pevec zabavne glasbe, J. jugoslovanski pevec zabavne glasbe abahucjjn) — boginja smrti pri v®™! Slovanih, K. ljubkovalno moško ime — deček — avtomo *ka oznaka Grčije, L. medmet f. Priganjanje — ime italijanske igralke Martinelli — konico °deja, M. grški otok v Juž-n Sporadih — znameniti sodob-. , ^,Panski slikar (Salvador), N. kdanji pravniški poklic — be
ležka, notica, O. vloga, prispevek družabnika — prekajena svinjska noga.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. stisk, 6. Kirst, 11. stator, 12. sanskrt, 14. Karaš, 15. Beno, 16. oda, 17. atol, 18. valj, 19. Epir, 20. Vukovar, 22. Al tona, 24. ta, 25. Otto, 27. ANSA, 28. Lel, 30. OG. 31 bat, 32. Berg, 33. Loti, 35. PE, 37. kaviar, 38. Ronsard, 42. Alan, 43. Aden, 45. Irig, 46. Van, 47. spak, 48. trema, 49. astatin, 51, trener, 52. tabor, 53. Oskar. NAVPIČNO: 8. R(išto) S (a vin).
odetega v nekakšne cape, prepustil na železniški postaji njegovi usodi. In tam so ga potem našli drugi in ga odnesli na kliniko.
Najraje
se je igral s psi
Ko so ga zdravniki s klinike v Lucknowu leta 1953. prvič pregledali, so opazili po vsem njegovem telesu mnogo ran od ugrizov. Čudni deček ni mogel piti mleka iz skodelice ali kozarca. Ko pa so mu dali mleko na krožnik, ga je polo-kal podobno kot pes. Sleherno kuhano jed je vztrajno odklanjal. Kadar pa so mu ponudili surovo meso, se je od razburjenja naravnost tresel, dokler ga ni dobil. Pohlepno ga je požrl. Vselej pa, ko ga je hotela bolniška sestra okopati, je divje renčal nanjo. Ko so nekoč pripeljali k njemu ovčarskega psa, so se mu oči močno zasvetile. Z nenavadno naglico se je skobacal iz postelje in po vseh štirih stekel k psu.
Dva zdravnika sta v prvih letih izrazila domnevo, da so Ramu j a kmalu po rojstvu starši kje pustili, kjer so ga potem volkovi našli in ga vzeli k sebi. In tako je Ramu rasel v volčji tolpi kot volčič. Eden teh zdravnikov je bil britanski specialist za tropske bolezni sir Philip Bahr, a drugi dr. Dev Sharma, ki se je z dečkom ukvarjal že od vsega začetka. Seveda so bili še drugi zdravniki, ki se s tako «volčjo teorijo» niso strinjali. Ti so menili, da je bil otrok rojen kot nakaza, zaradi česar so ga starši pustili na železniški postaji. Kajti, po njihovem mnenju, ne bi mogel noben dojenček ostati pri življenju v volčjem krdelu.
Proti temu pa govori primer dveh deklic, ki so ju leta 1920 našli blizu okraja Midna-pore, kakih tristo kilometrov od Kalkute. Obe deklici sta bili takrat skttpaj z volčičema in volkuljo'v neki votlini. Deklici je potem vzel k sebi katoliški misijonar pater Joseph Singh. Dal jima je tudi ime:	prvi Amla, drugi pa
Kamla. Amla je kmalu zatem umrla, Kamla pa je živela do 20. leta. V tej starosti je jela že dobivati nekaj človeških potez v značaju.
Dr. Sharma, ki je že takrat vodil kliniko, je ves čas trdno upal, da se mu bo tudi pri Ramuju posrečilo nekaj podobnega. Po več ur na dan se je trudil z vzgajanjem svojega najdenčka. Poskušal je z masiranjem in še drugimi telesnimi vajami stegniti okrnjene ude.
Nobenega zanimanja za ženske
Številni poskusi, da bi otroka naučili govoriti, so spodleteli, ker ni sam kazal za to prav nobenega zanimanja, Le, če je prišel blizu kak velik pes, je kazal zanimanje in veselje. Ko so mu predvajali magnetofonske posnetke pasjega lajanja ali tudi drugačnih živalskih glasov, je pokazal nad tem veselje tako, da je odgovarjal s podobnimi glasovi.	. 1	-
((Poskušali smo Ramuju pri-
vzgojiti normalni človeški značaj«, je dejal dr. Sharma nekaj let pozneje. «Toda otroška leta med drugim in sedmim letom, so za nadaljnji človekov razvoj odločilna. In prav v tej dobi ni ta deček imel nobene človeške vzgoje. Sedaj pa ni za to več sposoben.«
Ramujevo usodo bi po vsej verjetnosti mogli pojasniti nekako takole. Ob rojstvu je bil duševno in telesno zaostal in pohabljen. Njegovi starši so ga zavrgli. Kaže pa, da so se za otroka zavzeli prav volkovi. Zaradi prenizke inteligenčne stopnje niso imela poznejša prizadevanja zdravnikov nobenega uspeha. A zadnje čase je poleg vsega še po-
gosto dobival epileptične napade.
Med tem časom se je Ra-mu razvil v odraslega mladeniča. Saj ima sedaj po sodbi zdravnikov najmanj dvajset let. Vendar pa se pri njem kljub taki starosti še ni pokazal spolni nagon.
Z neskončno potrpežljivostjo se zdravniki in bolniške sestre še vedno trudijo z njim. Hranijo ga z jajci, zelenjavo in z zrezanim sadjem. A še vedno se oglaša samo z živalskimi glasovi. Ko pa odpre oči, gleda po sobi kot zgubljen, kot bi kaj iskal. Toda nihče najbrž ne bo nikoli dognal, kaj ta volčji človek išče. Morda pa niti sam tega ne ve.
S. A.
Ena izmed celic, ki so jih preuredili nacisti
NIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMniUIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIItllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
PO TELEVIZIJSKI PRIREDBI PELHCOVIH,«MOJIH JEČ»
Spielberg ■ grad, trdnjava in ječa s temno in grozljivo preteklostjo
Razen italijanskih karbonarjev so tu trpeli in umirali tudi politični jetniki drugih narodnosti - Zanimivi dogodivščini z Jožefom II. in francoskim poslancem Drouetom
Televizijski film «Moje ječe« Sandra Bolchija, izdelan po knjigi Silvia Pellica, je obudil spomin milijonov italijanskih televizijskih gledalcev na čase priprav za italijanski ri-sorgimento. Na televizijskem zaslonu so jim prikazali življenje karbonarjev, ki so bili zaprti leta in leta v Spielbergu, ki Je bil hkrati trdnjava in ječa in je bil nekakšen simbol avstrijskega zatiranja.
Trdnjava obstaja še vedno in obvladuje z griča češkoslovaško mesto Brno, kjer je vsak september mednarodni velesejem mehanike. Za Italijane, ki obiskujejo ta velesejem, je postala že skoraj Obvezna navada, da si kot turisti ogledujejo gotske cerkve in romantične gradove na Moravskem, Mnogo se tudi ustavljajo pred vrati trdnjave, kjer so maja 1922 v neodvisni in o-svobojeni češkoslovaški ob stoletnici aretacije patriotov italijanskega risorgimenta odkrili ploščo z naslednjimi besedami v italijanščini: (Hz teh mračnih celic je izšla posvečena z mučeništvom zmagovita italijanska osvoboditev«. Leta 1925. so odkrili v trdnjavi Spielberg spomenik naslednjim Italijanom, ki so umrli v trdnjavi Spielberg: Fortu-natv Oroboniju, Antoniu Villi, Cesareju Albertiniju in Gio vanniju Vincentiju. Zatem so odprli v trdnjavi tudi italijanski muzej.
Prvi glasovi o neki trdnjavi v Brnu izvirajo že iz leta 1197, toda podoba sedanjega Spielberga je znana šele iz 16. stoletja. Najprej Je bila to utrdba, zatem pa knežja rezidenca, obkrožena z debelimi zidovi in globokimi jarki. Tako je postala utrdba neosvojljiva trdnjava in od leta
Celica, v kateri Je bil zaprt Silvio Pelllco
1621 tudi ječa. V temnih celicah so bili najprej zaprti samo politični jetniki, pozneje pa so zapirali v trdnjavo in mučili tudi tolovaje, tatove, postopače, nepoštene uradnike, krivoverce, prešuštnike, tihotapce s soljo in tobakom in tudi vse tiste, ki so šli rajši v ječo kakor služit vojsko. Tu je dal Evgen Savojski aretirati svojega nasprotnika, generala Bonnevala, ki je potem, ko so ga končno izpustili, postal slavni vojskovodja Ahmed paše. Tu se je tudi zastrupil Franz von Trenck, polkovnik nekega hrvaškega polka, ki je služil Avstriji. Tu je tudi umrla lepa grofica Filangieri.
V podzemlju je bilo 34 celic, ki so sestavljali težko ječo. Obsojence so zaprli v prostor 3 kv. metrov, kjer so jih priklenili k zidu z železnim obročem. Do smrti so jim vklenili v železje vrat, roke in noge. Nekoč je obiskal to ječo cesar Jožef II. (ki je umrl leta 1790) in je rekel, naj ga
zaprejo za eno uro vanjo. Tu je slišal od vseh strani ječanje, kletve molitve ter prošnje in mračno rožljanje verig. Zaradi zatohlega zraku ni mogel niti dihati. Iz cevi je kapljala voda na glave obsojencev. Cesar je prišel iz ječe ves pretresen in je izrazil željo, naj ne bi nikogar več zaprli v te brloge pod zemljo.
Kaj pa celice v gornjih nastropjih? Obiskovalci hodijo še danes po dolgih in ozkih hodnikih, ki so umetno razsvetljeni. Iz zidov zaudarja po plesnobi in s stropa kaplja voda. Težko si je predstavljati, da so lahko živeli ljudje v takšnih razmerah. V teh hladnih in nezdravih celicah, ki so bile polne podgan in ki so imele samo malo svetilko, katera je visela s stropa, so živeli z vklenjenimi nogami po letu 1820 Silvio Pellico, Pie-tro Maroncelll in drugi italijanski patriotje. Njihovo trp-ljenje jg opisal Pellico v knji-
gi «Moje ječe«. Druge knjige pišejo o poljskih, madžarskih, čeških patriotih in patriotih drugih narodnosti, ki so jih zatirali Habsburžani.
Med slavnimi jetniki Spielberga naj se spomnimo francoskega poštnega uradnika Droueta, ki je v Varenne prijel Ludvika XVI., ko je skušal zbežati. Dve leti kasneje, ko je bil Drouet poslanec in komi-, sar Konventa, so ga ujeli avstrijski dragonci. Niso ga poslali umret v podzemlje Spielberga, marveč so, ga zaprli v gornje celice samo zato, ker so ga hoteli zamenjati s hčerko Marije Antoinette. Drouet ni vedel za to in je skušal zbežati. Prosil je za dovoljenje, da bi lahko izdelal mehaničen mlin. V resnici pa je izdelal nekakšno malo padalo, s katerim je skočil z okna, a je padel na dvorišče in si zlomil noge. Ko je ozdravel, so ga zamenjali s princeso.
Leta 1855 so ukinili ječo v Spielbergu in grad je služil le za vojašnico. Toda med prvo svetovno vojno je avstrijska policija zaprla vanj zopet Čehe in druge avstrijske državljane, obtožene veleizdaje.
Trdnjava je zopet pridobila svoj stari žalostni sloves za časa hitlerjevske zasedbe. Tu so mučili češke jetnike. Spielberg je postal prehodna postaja na poti v koncentracijska taborišča.
Ko danes obiskovalci slikajo z griča Brno, se sprehajajo po senčnatih drevoredih okrog trdnjave, berejo napise na ploščah in si ogledujejo italijanski muzej, se ob spominu na tragične čase kar stresejo ter skoraj podzavestno izrazijo u-panje, da bodi to, kar predstavlja Spielberg, res le preteklost za vse države na svetu.
HORO
Veljaven od 11. do 17. februaija
OVEN (21.3. do 20. /	, t) V čustvenih za-
I	\ devah vas čakajo ne-
) ka presenečenja in spremeniti boste morali tudi svoje načrte. Ljubosumnost ni upravičena. Na delu boste preveč impulzivni in se boste zaradi tega zapletli v spor. Vzemite zdravilo za jetra.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Sprememba okolja bo pripomogla, da se boste z ljubljeno osebo bolje razumeli. Sploh bosta oba radostno razpoložena. Na delu boste prišli z nekom navzkriž zaradi interesov, kljub temu pa boste imeli možnost večjega zaslužka. Jemljite vitamine C.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) V ljubezenskih zadevah je molčečnost večkrat zelo koristna, toda ne smete biti molčeči do ljubljene osebe, sicer ne bo vedela, kako vse gori v vas. Na delu boste doživljali zelo ugodno razdobje in boste izboljšali položaj. Vzemite poživila za srce.
RAK (od 21. 6. do 22. 7.) V čustvenih zadevah bo položaj nekam negotov. Ne prenaglite se in ravnajte zelo previdno, preden sprejmete kakšno obvez nost. Na delu se boste z nekom sporazumeli in razjasnili neko zadevo. Pazite na ledvice. Previdnost je mati modrosti.
LEV (od 23. 7. do f n N 22. 8.) Ne hodite v jjgmg j družbo ljudi in v o t vr J kolje, ki ni primerno za vas. Tako se boste izognili neprijetnim presenečenjem in razor čaranjem. Na delu vam bodo poverili zelo važno nalogo. Napnite vse sile, da upravičite zaupanje. Imeli boste motnje v črevesju.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Imeli boste močen vpliv na osebo drugega spola, ker ste zelo o-čarljivi in inteligentni. Ne postanite preveč ošabni. Izkoristite proložnost ter rešite neko nepojasnjeno zadevo na delu. Ne jejte svinine, da se izognete izpuščajem.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 22. 10.) Čaka vas neko zelo lepo presenečenje. Srečali boste osebo, ki ste jo imeli vedno radi,
a ki je niste že dolgo časa vide li. Pozabite na neko zamero na delu, saj boste imeli od tega le korist. Pojdite k zdravniku zaradi želodčnih krčev.
ŠKORPIJON (od 24.
10.	do 21. li.) v čustvenih zadevah bo teden zelo razgiban. Prejeli boste vabila na družabne zabave
ter spoznali prijetne ljudi, s katerimi se boste zelo zabavali. Na delu boste imeli obilo posla in pazite, da se ne boste preveč utrudili. Priporočamo vam počitek.
STRELEC (od 22.
11.	do 20. 12.) Cas je primeren za po-
1 novno poživitev	ču-
stev, ki so nekam zamrla in za obnovitev zanemarjenih odnosov. Na delu bodite optimist in verujte v ugoden razplet svojih zadev. Ne kažite preveč svojih teženj. Ste zelo nervozni in morate zdraviti živce.
S	X	KOZOROG (od	21.
/—Al 12. do 20.1.) Čakajo l	J	vas zelo simpatična
V	j//	srečanja in eno	iz-
^ med teh vas bo še posebno zanimalo. Oseba drugega spola vas je spodbujala Na delu bo mirno in nihče vas ne bo motil pri uresničevanju vaših načrtov. Trpeli boste za glavobolom.
(D
VODNAR (od 21. 1, do 19. 2.)	V	odno-
sih z zaljubljeno o-sebo bo vladalo popolno soglasje in vaša čustva	se	bodo
še bolj poglobila. Prejeli boste ljubavno	brzojavko.	Na	delu
boste	zelo	marljivi, a	ne	boste
znali pobrati sadov svojega truda. Konec tedna vas bo bolel zob.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V srčnih za-fdevah boste nekam neodločni,	kar bo
treba pripisati vaši ^^	potrtosti. Proti	kon-
cu tedna pa boste prejeli zelo ugodno vest. So možnosti za izboljšanje položajev za tiste, ki opravljajo umsko delo. Dobro se ogrnite, da se ne poslabša vaš revmatizem.
ČETRTI DAN 10. ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER V GRENOBLU
Zmagoslavje A vstrije v žeaskem smuku:
1. Olga Pall, 2. Isabelle Mir, 3. Christl Haas
patična Pallova, ki je med spustom združila tehniko, silo in elegantnost ter kratkomalo izbrisala druge s prvega mesta in tako podedovala naslov, ki je od innsbruške olim-piade pripadel njeni rojakinji Christl Haasovi. Ta je letošnjo sezono slabo začela, danes pa se je neverjetno potrudila in se borila do skrajnosti, da bi ohranila sloves. Prvo mesto ji je ušlo, ostala pa ji je bronasta kolajna, kar je tudi lepa nagrada.
Marielle Goitschell, ki je spadala med favoritinje za eno od kolajn, je športno priznala svoj poraz. »Nisem bila v najboljši formi« je rekla Marielle, «vendar sem zelo zadovoljna za Isabelle Mir, ki je zasluženo osvojila srebrno kolajno«.
Preseneča še kar dobra uvrstitev Švicarke Zyrdove, ki je kakih 80 m pred ciljem padla in se zavalila preko ciljne črte, kjer je obležala. Švicarko so morali odnesti s kraja padca, vendar razen malenkostnih podplutb, ji niso ugotovili nobenih resnih poškodb.
Izidi tekmovanja žensk v smuku je naslednji:
1.	OLGA PALL (Av.) 1’40”87.
2.	Isabelle Mir (Fr.) 1’41”33.
3.	Christl Haas (Av.) I’41”41
4.	Brigitte Seitvald (Av.) 1'41”82.
5.	Annie Famose (Fr.) 1’42”15.
6.	Felicity Field (VB) 1’42"79.
7.	Femande Bochatay (švi.) 1’42”87.
Marielle Goitschel (Fr.) 1’42’'95. Florence Steurer (Fr.) 1’43”00. 1(1. Nancy Greene (Kan) 1’43”12.
11.	Anneroes Zryd (šv.) 1’43”76.
12.	Gertrud Gabi (Av.) 1’43”97.
HITROSTNO DRSANJI
CHAMROUSSE, 10. — Avstrijke so se oddolžile za včerajšnji poraz rojakov v smuku. Pobrale so zlato in bronasto kolajno in zasedle več častnih mest. Nova olimpijska prvakinja v smuku je komaj 20-letna Olga Pall iz okolice Innsbrucka, ki je prepričljivo premagala tako drugouvrščeno, Francozinjo isabelle Mir, kot svojo rojakinjo Christl Haas. četrto mesto pa je zasedla tudi mlada Avstrijka Brigitte Seiwald, ki je pustila za seboj bolj znana imena svetovnega ženskega alpskega smučanja: Francozinje Famosejevo (peta), Marielle Goitschellovo ( osma ) , Florence Steurerjevo (deveta), in Kanadčanko Nancy Greenovo (deseta). Od Italijank je bila najboljša Giusti-na Demetz, ki se je uvrstila za Avstrijko Gablovo, ki je razočarala, na 13. mesto.
Haasova in Mirova sta z doseženima časoma dala slutiti, da hitrejših smučark ne bo na cilju. Vse pa je presenetila mlada in sim-
8.
9.
Zlato na 1.500 m za Mustonenovo
GRENOBLE, 10. — V hitrostnem drsanju na 1.500 m so morale sovjetske tekmovalke poražene s proge. Lidja Skoblikova, ki je še pred štirimi leti prevladovala v tej panogi, se je morala zadovoljiti s kar nečastnim 11. mestom, medtem ko je prva sovjetska predstavnica La-sma Kauniste pristala šele na 5. mestu. Zlata kolajna pa je pripadla 26-letni reprezentantki Finske Kaiji Mustonen, medtem ko sta preostali kolajni odšli po zaslugi Geijssenove in Kaiserjeve na Nizozemsko.
Izid ženskega tekmovanja v hitrostnem drsanju na 1.500 m dolgi progi je naslednji:
1.	KAIJA MUSTONEN (Fin.)
2’22”4.
2.	Carolina Geijssen (Hol.) 2’22”7.
3.	Christina Kaiser (Hol.) 2’24”5.
4.	Sigrid Sundoy (Nor.) 2’25”2.
5.	Lasma Kauniste (SZ) 2’25”4.
6.	Kaija L. Kiskivitikka (Fin.) 2’25”8.
7.	Ljudmila Titova (SZ) 2’26”8.
8.	Ruth Schleiermacher (V. Nem.) 2’27’T.
9. Christina Lindblom (Šved.) 2’27”5
Hildegard Sellhuber (Z. Nem.) 2’27”5
11.	Lidja’ Skoblikova (SZ) 2’27”6.
12.	Johanna Schut (Hol.) 2’28”3.
13.	Dianne Holum (ZDA) 2’28”5.
14.	Martine Ivangine (Fr.) 2’29”9. Kari Kaaring (Nor.) 2’29”9.
16.	Jeanhz Ashvvorth (ZDA) 2'30”3.
17.	Lisbeth Berg (Nor.) 2’30”7.
18.	Sachiko Salto (Jap.) 2’31”4.
štirje znani obrazi alpskih smučark (od leve proti desni): Marielle Goitschell, Gertraud Gabi, Florence Steurer in nova olimpijska prvakinja v smuku Olga Pallova.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiif
24. marca začetek odbojkarskega prvenstva ženske B lige
Šesterka Bora v C skupini ekipi Brega in Sokola pa v D
Italijanska odbojkarska zveza je v preteklem tednu objavila sestavo posameznih skupin druge ženske odbojkarske lige. V tej sezoni, ki se bo za drugoligašice začela 24. marca, bodo v ligi nastopala kar 3 slovenska društva, kar je najlepši dokaz, da zamejska ženska odbojka v zadnjem času ne rase samo količinsko, temveč tudi kakovostno.
Športno združenje Bor bo nasto. palo v skupini C, kjer bodo igra-
la še naslednja društva: La Bolli-ta Bergamo, Presolana Gran Li-quore Nembro Bergamo, FARI E-ste, FARI Padova in FARI Trst. Breg in SoJ^ol, p^ bosta imela
NOGOMET DANES
(4. povratno kolo)
FIORENTINA — ROMA De Robbio
INTER — ATALANTA Sbardella
JUVENTUS — BOLOGNA Pieroni
L. VICENZA — VARESE Goneila
MANTOVA — MILAN
Picasso
NAPOLI — CAGLIARI
D'Agostini
SAMPDORIA — TORINO Motta
SPAL — BRESCIA De Marchi
B
(2. povratno kolo)
CATANIA — PERUGIA Marchiori
FOGGIA — REGGINA Giunti
LAZIO — MONZA Canova
LECCO — GENOA Lattanzi
LIVORNO — POTENZA Gussoni
MESSINA — PIŠA Calligaris
MODENA — BARI Piantoni
PALERMO — VENEZIA Ciulli
REGGIANA — CATANZARO Marengo
VERONA — NOVARA Valagussa
A SKUPINA
CL
Ul
ALESSANDRIA — TRIEST1NA Mascall
BOLZANO — BIELLESE
Stagnoli
ENTELLA — SOLBIATESE Reggiani
MARZOTTO — TREVIGLIESE Trlnohieri
MESTRINA — PAVIA Vannucchi
MONFALCONE — LEGNANO Fusaro
PIACENZA — SAVONA Magnani
PRO PATRIA — TREVISO Trilll
UDINESE — COMO Levrero
VERBANIA — RAPALLO
CantelH
za nasprotnike te ekipe: Marzotto Valdagno Vicenza, Porzio Videm, AGI Gorica in Casagrande Sacile.
Že na prvi pogled vidimo, da bo imel Bor precej napornejše prvenstvo od ostalih dveh slovenskih posestnih z dolgimi potovanji in več ali manj neznanimi nasprotniki. Pred leti je že igral z Este in je to ekipo tudi premagal, sedanja vrednost ekipe pa je neznana. Prav tako ni znana kakovost obeh ekip iz Bergama. Ker pa se je verjetno ena od obeh ekip preimenovala iz lanskega Citta dei Mille Bergamo lahko ugotovim**, da je bilo to moštvo na lanskem finalnem turnirju druge lige na končni lestvici na petem mestu. Kljub nepopolnemu poznavanju nasprotnikov v tej skupini pa lahko rečemo, da bo Bor, jasno, če ne bo prišlo do neljubih presenečenj, e-den izmed glavnih favoritov za prvo mesto, za eno od višjih mest pa gotovo.
V skupini D je absolutni favorit ekipa iz Vicenze. Na lanskem finalu druge lige je bila tretja in ji je torej za las spodletelo napredovanje v prvo ligo. V borbi za napredovanje v višjo ligo je na tem turnirju Marzotto izgubil z letošnjima prvoligašema Confitom in Cogne na 5 in 13, oziroma na 9 in 7, premagal pa je Catanio, ki je bila na kvalifikacijah četrta, z 2-1 (5, 10, 9).
Za obe slovenski ekipi bo hud nasprotnik tudi lanski prvoligaš go. riški AGI, enakopravno borbo bi lahko vodili s Sacilami, ki so na lanskih kvalifikacijah, to je v finalu druge lige zasedle šele 8. mesto. Zgolj kot podatek navajamo rezultat tekme, v kateri je letošnji prvoligaš na teh kvalifikacijah premagal Sacile na 5 in 1. Breg in Sokol pa imata možnost zmagati nad Porziem, najbolj zagrizena bitka pa se seveda obeta v derbiju med obema ekipama samima.
Dajati prognoze za potek tega tekmovanja je mesec in pol pred
začetkom prvenstva zelo tvegana stvar, zlasti ker je vrednost ekip tako rekoč neznana. Bor ima vsekakor lepo možnost, da osvoji prvo mesto in s tem pravico do nastopa na kvalifikacijah, vendar pa mu bo to uspelo le, če bodo vse tekmovalke na predprvenstvenih pripravah res vložile vse svoje sile v trening in seveda, če bodo vse sodelovale na vseh tekmah. Razvrstitev ostalih ekip je povsem zavita v temo.
V skupini D, kjer bo cela liga potekala tako rekoč na področju naše dežele in bo torej terjala od tekmovalk precej manj napora, od društev pa manj stroškov, bosta prvo mesto skoraj gotovo zasedla ali AGI ali Marzotto. Kandidat za tretje mesto je predvsem Sacile, poleg njega pa tudi oba slovenska predstavnika. Možnosti Porzia za boljšo uvrstitev so slabše.
Zmagoviti ekipi iz obeh skupin bosta nastopili na kvalifikacijah za prvo ligo, ki bodo 2. junija v kraju, katerega še niso določili. Up >j-mo, da bo med njima vsaj ena slovenska šesterka.
P.O.
OB TORKIH IN ČETRTKIH TRENINGI MINI - BASK ETA
KOŠARKARSKI ODSEK BORA
javlja, da bo v torek, 13. t. m. zopet začel s treningi za mini - ba-sket. Treningi bodo na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta 7, vsak torek ob 17. uri in vsak četrtek ob 16. uri. Udeležijo se ga lahko vsi dečki od 8. do 14. leta.
DOMAČI ŠPORT
Danes, 11. februarja II. zimsko športne igre v Črnem vrhu:
— Ob 9.30 slalom (člani in članice).
— Ob 11.30 veleslalom (začetniki in začetnice). — Ob 14. uri tek na 2 km.
ODBOJKA
Danes, 11. februarja
MOŠKO MLADINSKO PRVENSTVO
Ob 8.30 v telovadnici ENAOLI
ENAOLI-KRAS
KRAS-BREG
ENAOLI-BREG
* * *
ŽENSKO MLADINSKO PRVENSTVO
Ob 9. uri na stadionu «Prvi maj»
ZARJA-FARI
BREG-GAJA
Danes, 11. februarja
II.	KATEGORIJA
Ob 15. uri v S. Canzian dTson-zo
S. CANZIAN-VESNA * * *
Ob 15. uri v Poceniji POCENIA — JUVENTINA * • *
III.	KATEGORIJA Ob 8.30 pri Sv. Ivanu GRETTA-ZARJA
* * •
Ob 10.30 v S. Sergiu ALABARDA-BREG * * *
Ob 10.30 v Nabrežini PRIMORJE • TECNOFERRAMEN-TA
* * *
Ob 10.30 v Boljuncu
UNION-LIB. PROSEK * * *
Ob 10.30 na stadionu «Prvi maj» PRIMOREC-ROIANESE
AVTOPROMET GOBICA
priporoča zimovanje na LOKVAH
dnevno obratujejo vse štiri vlečnice (najmanj 5 oseb) — lepa smučišča in tereni za druge zimsko - športne dejavnosti. . HOTEL POLDANOVEC z več kot 100 ležišči in restavracijo z domačo hrano, vinom in drugimi pijačami — Tel. 21-314 Turistično društvo ima na razpolago tudi privatne sobe.
PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462
s svojimi obrati: restavracijo, kavarno Prvorazredna kuhinja - Ples vsak veter razen torka In barski program
In gostilna ’Pri hrastu* gostilna Zvezda*
telefon 21-239
>o
O
Q
<
25
NOVA IZBIRA USNJENE KONFEKCIJE IZ
KOZJEGA . SVINJSKEGA VELURJA
c/o
<
cu
s
§
DAMSKI
KRZNENI
PLAŠČI
IZ PLEMENITIH KRZEN
Novi kroji plaščev suknjičev koslimov
Za ženske plašče ovratniki in bovio iz plemenitega krzna
Krznena podloga za zimske dni
10*7o POPUST pr> plačilu s konvertibilno valuto
IZREDNO NIZKE CENE IZDELKOM IZ SVINJSKEGA VELURJA
HOTEL SLOH LJUBLJANA
IITOVA UL. 10	1'EL. 20641-43
HOTEL 2 MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
SPL0SNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje s svojimi tovorao-potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linij[o i Južno Ameriko, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi lad janu od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
»SPLOŠNA PLOVBAn Piran. Žuuančiceva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu.
Telesi:	341 23;	341-22 Plovba
telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477
št*****«*************«**#******"#*«***********-
|	GRAHAM GREENE:	|
1 Tihi Američan |
Poslovenil Miroslav Ravbar
g	I
M*«*****************- <1.
Nobeden od naju ga ni omenil, ko sva se prebudila drugo jutro po njegovi smrti. Phuong je vstala, preden sem se dobro prebudil, in pripravila čaj. človek ni ljubosumen na mrtve in to jutro se mi je zdelo mogoče, da bi obnovila skupno življenje.
«Ali boš drevi ostala tu?« sem vprašal Phuong pri zajtrku, kolikor se je le dalo mimogrede.
«Potem moram prinesti kovček.«
«Lahko bi bila tam policija,« sem rekel. ((Najbolje, bo, če grem s teboj.« Bliže se tega dne nisva dotaknila Pyla.
Pyla je imel stanovanje v novi vili blizu Rue Duranton, blizu ene tistih glavnih ulic, ki so jih Francozi neprestano cepili v čast svojih generalov — tako da se je Rue de Gaulle začenjala po tretji cepitvi Rue Leclerc in da bo prej ali pozneje najbrž nenadoma prešla v Rue de Lattre. Neka pomembna osebnost je najbrž prispela iz Evrope z letalom, kajti na vsakih dvajset metrov so stali ob cesti v rezidenco visokega komisarja policaji, z obrazom obrnjeni proti pločniku.
Na kremenčastem dohodu k Pylovemu stanovanju je bilo nekaj motornih koles in vietnamski policaj je pregledoval
mojo časnikarsko izkaznico. Phuong ni hotel pustiti v hišo, zato sem šel iskat francoskega častnika. V Pylovi kopalnici si je Vigot ravno umival roke s Fylovim milom in si jih brisal s Pylovo brisačo. Njegova tropska obleka je imela na rokavu madež — najbrž od Pylovega olja za lase.
«Ali je kaj novega?« sem vprašal.
((Njegov avto smo našli v garaži. Brez bencina. Sinoči je najbrž odšel z rikšo — ali v kakem drugem avtu. Verjetno so mu prej iztočili bencin.«
«Mogoče je šel celo peš,« sem rekel. «Saj veste, kakšni so Američani.«
«Vaš avto je zgorel, ali ne?« je nadaljeval zamišljeno. «Ali imate novega?«
«Ne.»
«To ni važno.«
«Ni.»
«Ali kaj sklepate?«
«Preveč,» sem rekel.
((Povejte!«
«Dobro. Najbrž so ga umorili Vietminci. Ubili so že mnogo ljudi v Saigonu, Njegovo truplo ste našli v reki pri mostu v Dakow, na vietminskem ozemlju, od koder se zvečer umakne vaša policija. Ali pa ga je ubila vietnamska Surete, tudi to se je že zgodilo. Morda niso marali njegovih prijateljev. Morebiti so ga ubili kaodaisti, ker je poznal generala Thčja.«
«Res?»
«Tako pravijo. Mogoče ga je umoril general Thč, ker je poznal kaodaiste. Morda so ga ubili Hoa-Haovci, ker je naskakoval generalove priiežnice. Mogoče ga je ubil kdo, ki mu je hotel vzeti denar «
«Ali pa, ker je bil ljubosumen,« je -ekel Vigot.
«Ali morda francoska SOretč,« sem nadaljeval, «ker ji niso ugajale njegove zveze. Ali res iščete ljudi, ki so ga ubili?«
«Ne,» je rekel Vigot. «Samo poročilo pišem, to je vse. Zgodilo se je v vojni in v vojni poginejo vsako leto tisoči.«
«Lahko me črtate,« sem rekel. «V to nisem vpleten, nisem,« sem ponovil. To je bil en člen moje vere. Ker je človeška usoda taka, naj se le bore, naj ljubijo, naj se ubijajo, jaz se v to nočem vmešavati. Moji časnikarski tovariši se imenujejo dopisnike, meni je bolj všeč naziv poročevalec. Pisal sem, kar sem videl; a tega se nisem udeleževal — celo misel je udeležba.
«Kaj delate tu?«
«Prišel sem po Phuongine stvari. Vaša policija je ni pustila sem.«
«No, pojdiva in jih poiščiva!«
«To je lepo od vas, Vigot.«
Pyle je imel dve sobi, kuhinjo in kopalnico. Šla sva v spalnico. Vedel sem, kje bi Phuong utegnila imeti svoj kovček — pod posteljo. Skupaj sva ga izvlekla, v njem so bile njene knjige s slikami. Vzel sem iz omare njeno skromno opremo, dve obleki in hlače. Zdelo se je, da je obleka visela tu samo nekaj ur in in da ne spada sem, da je tu le mimo-grede,, kakor metulj, ki prileti v soko. V predalu sem našel njene majhne francoske hlačke in zbirko šalov. Zares je bilo zelo malo za v kovček, manj kakor vzamemo s seboj na week-end.
V dnevni sobi je bila njena in Pylova fotografija. Slikala sta se v botaničnem vrtu zraven velikanskega kamnitega zmaja. Na vrvici je držala Pylovega psa, črnega kitajskega psa s črnim jezikom. Preveč črn pes. Položil sem fotografijo v kovček. «Kaj se je zgodilo s psom?« sem vprašal.
«Tu ga ni. Morda ga je vzel s seboj.«
«Mogoče se bo vrnil in boste lahko preiskovali blato med njegovimi kremplji.«
«Nisem Lecoq ali Maigret in sedaj je vojna.«
Stopil sem h knjižni omari in si ogledoval dve vrsti knjig — Pylovo knjižnico. Napredovanje Rdeče Kitajske, Poziv demokraciji, Vloga zahoda so bila, kot se zdi, zbrana dela Yorka Hardinga. Tu je bila še kopica poročil Kongresu, vietnamski slovarJek, zgodovina vojne na Filipinih, Shakespeare
v izdaji Moderne knjižnice. Kakšne knjige je bral za zabavo? Lahko čtivo sem našel na drugi polici: žepno izdajo Thomasa Wolfea, skrivnostno antologijo z naslovom Zmagoslavje življenja in antologijo ameriškega pesništva. Zraven je bila še knjiga o šahovskih problemih. Zdelo se je, da ni mnogo za konec delovnega dne, toda končno je imel Phuong. Skrita za antoligijo je bila brošura Fiziologija zakona. Mogoče Je študiral spolno življenje kakor Daljni vzhod — na papirju-Glavna beseda je bil zakon. Pyle je verjel, da se človek mora zaplesti.
Njegova pisalna miza je bila popolnoma prazna. «Dobro ste jo pometli,« sem rekel.
«Oh,» je rekel Vigot, «po nalogu ameriškega poslaništva sem moral vse zapleniti. Saj veste, kako hitro se širijo govorice. Lahko bi kdo kaj izmaknil. Vse njegove papirje sem zapečatil.« To je rekel resno, brez smehljaja.
«Ali je bilo kaj obtežilnega?«
«Ne moremo si privoščiti, da bi našli kaj obtežilnega-kadar gre za zaveznika,« je rekel Vigot.
«Ali dovolite, da si vzamem eno teh knjih za spomin?*
((Gledal bom proč.«
Izbral sem Hardingovo Vlogo zahoda in jo spravil v kovček k Phuonginim stvarem.
«Ali nimate ničesar,« je rekel Vigot, «ka bi mi povedali zaupno kot njegov prijatelj? Moje poročilo je zaključeno-Umorili so ga komunisti. Verjetno začetek gonje proti am» riški pomoči. Toda ta najin pogovor je presuh, kaj mislite, ali ne bi popila čašo vermuta tam na oglu?«
((Prezgodaj.«
«Ali vam ni nič zaupal, ko sta se zadnjikrat videla?*
«Nič.»
«Kdaj je bilo to?«
«Včeraj zjutraj. Po veliki eksploziji.«
(Nadaljevanje sledi)
UKKUN1ŠIVO: TRST - UL MONTECCH1 b, U., TELEFON 93-808 ln »4-838	- Poštni predal	559 — POOKUŽNICA:	GORICA: Ulica	24 Mag^o	1/1 Telefon 33-82 - UPRAVA:	TRST — UL SV. FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-338, «5 823 - NAKOCNINA: mesečna 800 Ur - vnaprej,
Četrtletna 2 250 Ur polletna 4 400 Ur. celoletna 8 100 Ur - SFRJ posamezna	številka v tednu	ln nedeljo 50 para (50	starih dinarjev),	meseftno 10	din (1.000 starih dinarjev), letno	100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - Za
SFRJ- ADJT D2S ’ Ljubljana Stari trg 3/1, telefon 22-207. teko« raCun pri	Narodni danki v	LJudljanl - 501-3-8*0,1	- OGLASI: Cena	oglasov: Za	vsak mm v širini enega stolpca:	trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglaai 40 Ur beseda - Oglasi za tržaško W
goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih d ki-ujln Italije pri »Socletš Pubbllcitš ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja Ir tiska Založništvo f'o«keC8 tiska Trst
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 60 Ur
Leto XXIV. St. 37 (6930)
TRST, torek, 13. februarja 1968
VELIKA AKTIVNOST OSVOBODILNIH SIL V VIETNAMU
Hue še vedno trdno v rokah osvobodilnih sil Nadaljujejo se ostri boji okoli Ke Sana
Velike ameriške in sajgonske izgube - Boji se nadaljujejo tudi v saj-gonskih predmestjih in v mestu samem - Sovjetsko opozorilo avstralski vic
BREZ HUJŠIH ZAPLETLJAJEV
hote streljale proti pagodi in da so požar, ki je izbruhnil, povzročili iz letal.
Ameriški tednik «Newsweek» piše, da je načelnik glavnega štaba general Wheeler prejšnji teden priporočal uporabo vseh vrst orožja in tudi jedrskega v Vietnamu, če je cilj «dovolj važen», kakor na primer ameriška navzočnost v Ke Sanu. Tednik dodaja, da je general Wheeler to izjavil, ko je odgovoril na vprašanje med pričanjem v senatnem odboru za oborožene sile. Dodal pa je, da po njegovem mnenju Američani lahko obdržijo oporišče Ke San s klasičnim orožjem.
Včeraj je nad 400 študentov Harwardove univerze ter univerz v Cliffe in Bostonu začelo štiridnevno gladovno stavko iz protesta proti vojni v Vietnamu.
Agencija Tass objavlja podatke, ki jih je objavil hanojski dnevnik «Nan Dan», ki pravi med drugim, da so osvobodilne sile od 30. januarja do 4. februarja napadle 30 letališč, pomorskih oporišč, topovskih položajev, središč za vozila in kolone tovornjakov. List dodaja,
V ZVEZI Z LETALOM «B-52»
SAJGON, 12. — Včeraj in preteklo noč so bile osvobodilne sile zelo aktivne na fronti ob demilitariziranem pasu. Bombardirale so z raketami, minometi in topovi oporišči v Ke San in Kon Tien in tudi mesti Hoi An in Quang Tri. Močno so napadale tudi južnovietnamske položaje na področju Tam Ki in Mo Duk ter ameriško oporišče Čamp Evans severozahodno od Hue.
Na področju osrednje planote so osvobodilne sile obstreljevale z minometi ameriške pologe tri kilometre severno od Jak To in električno centralo v Dala tu.
Sevemovietnamska tiskovna a-gencija poroča, da imajo revoiu-cioname sile trdno v rokah Hue ta so odbile vse sovražnikov napade. Ubitih, ranjenih ali ujetih v Hue in bližnjih pokrajinah je bilo 10 tisoč sovražnih vojakov med katerimi 1800 Američanov. Poleg tega je bilo uničenih mnogo oklepnih vozil in zajetega je bilo mnogo orožja.
Agencija omenja tudi sporočilo osvobodilne fronte, ki pravi, da so osvobodilne sile bombardirale a-meriško letališče Ho Quan kakih IM kilometrov od Sajgona. Polovica letališča je bila uničena in nad 200 Američanov je bilo ubitih.
Preteklo noč so bili številni spopadi tudi na področju delte reke Mekong, kjer so osvobodilne sile obstreljevale z minometi številne ameriške postojanke.
Na splošno se bijejo boji okoli vseh važnejših mest in ameriških oporišč. Osvobodilne sile, ki nenehno napadajo, hočejo vezati kolikor mogoče veliko število ameriških čet v posameznih krajih in Preprečiti generalu Westmorelandu vsako možnost manevriranja. Hue, visoka planota in večina področja °b delti reke Mekong so povečini P°d nadzorstvom osvobodilnih sil te prav tako tudi številni okraji
Sajgona.
, Zahodne agencije, ki se sklicujejo na poročila ameriškega poveljstva, dan za dnem poročajo, da se stanje v Sajgonu povrača k normalnosti. Vendar pa takoj nato po-tečajo o številnih spopadih v raz-teh delih mesta Vse okoli prestol-mce so se včeraj ponoči in prav tako danes nadaljevali boji, zlasti na področju dirkališča, kjer so se osvobodilne sile zabarikadirale na severnem delu. Močni boji so bili tudi v Hue, kjer se osvobodilne site učinkovito upirajo močnim ameriškim napadom ter s svoje strani napadajo od zunaj.
Ameriški bombniki so danes_ nadaljevali bombardiranje položajev osvobodilnih sil na področju Ke ban. Budistični voditelj Tien Hoa Jo poslal pismo ameriškemu poslancu v Sajgon, v katerem zanikuje nmeriške in sajgonske trditve, češ .o se je poveljstvo osvobodilnih sil v pretekTh dneh namestilo v Pagodi An Quang, ki je središče aktivnih budistov. Tien Hoa pravi, da so hoteli Američani izkoristiti napade osvobodilne vojske za represalije proti budistični cerkvi.
Nato pravi, da so ameriške sile
‘""""iillilillimm............  in
CK ZK Srbije o Kosovu in Metohiji
Beograd, 12. — Pokrajinski komite CK Zveze komunistov Srbi-Je za Kosovo in Metohijo je danes pod predsedstvom Veli Deva razpravljal o političnem položaju Pokrajini. Seje so se udeležili nekateri člani CK ZKJ in člani K ZK Srbije, med njimi tajnik “vršnega komiteja CK Srbije Štete* Doronski.
Veli Deva je v svojem poro-Cllu Ugotovil povečano zanimanje Prebivalstva za vsa dogajanja in Politična vprašanja, in je med vpra fteji, ki jim je potrebno posve ati večjo pozornost omenil vpra arije zaposlitve okrog 20.000 ne ‘»Poslenih v pokrajini in o potre C borbe proti malomeščanstvu v P°krajini, posebno proti pojavom teko srbskega kot šiptarskega šovinizma, ki jima ni všeč enakoprav-n°st med narodi.
elan predsedstva CK ZKJ Habil H°dža se je v razpravi ozrl na dnose Jugoslavije z drugimi državami in pri tem ugotovil, da dgoslaviji kljub naporom svoje ade m uSpeio normalizirati svojih ■dnosov s sosedno Albanijo, ker 0 vsa prizadevanja in pobude na ‘etele pri albanskih uradnih krogih 7a gluha ušesa. Vse dosedanje iz Jave predsednika albanske vlade zunanjega ministra, da je Alba teja pripravljena normalizirati od nse s svojimi sosedi, so po oe ihteli Hodže ostale na papirju ^•asprotno, Albanija se s svojo pro pgando neposredno vmešava v no ranJe zadeve Jugoslavije. Albansa tedni krogi so izkoristili celo tra-pdljo, kot je bil potres v Debru d Piškopeji, za napad na Jugo tevijo m njeno notranjo ureditev sl ne ustvarjamo iluzij o real dd odnosih med Jugoslavijo in manijo, je poudaril Hodža, toda telimo, da bi normalizacija odno-°v med obema državama koristili obema državama in narodom beh držav. Zato bomo tudi v bo-0<te nadaljevali dosedanje napore, fihdža se je ozrl tudi na oživljanje ®ko imenovanega makedonskega Prašanja v Bolgariji in ugotovil,
Ji Jugoslovanski narodi obsojajo vsllkobolgarske aspiracije.
da je ofenziva osvobodilnih sil spravila Američane' in njihove satelite v skrajno težaven položaj.
Sovjetski poslanik v Avstraliji je na tiskovni konferenci v Melbournu izjavil, da je Sovjetska zveza opozorila Avstralijo zaradi njene udeležbe pri sramotni vojni v Vietnamu. Dodal je, da bo Avstralija odgovorna za posledice u-deležbe v vojni. Dalje je izjavil, da bo Sovjetska zveza dovolila sovjetskim prostovoljcem boriti se v Vietnamu, če bo Severni Vietnam to zahteval, in je dodal, da bo Sovjetska zveza dala severno-vietnamski vladi na razpolago vse orožje, ki ga bo potrebovala.
Ameriški senator McCarthy je izjavil, da bi morale ZDA nasloniti svoja pogajanja za sestavo koalicijske vlade v Vietnamu, v kateri bi bili predstavniki osvobodilne fronte. Dodal je, da ameriške pobude za pogajanja ne bi smele biti v nobenem primeru podvržene vetu sajgonskega predsednika in podpredsednika. Odločno se je izrekel tudi proti uporabi atomskega taktičnega orožja v Vietnamu.
Ameriški senator Morton je danes izjavil, da je število nasprotnikov Johnsonove politike v Vietnamu znatno naraslo. Dejal je, da pred enim letom ni bilo v senatu niti deset «golobov». Danes je najmanj 25 «golobov» in drugih 16 senatorjev se nagiba na to
liiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Sovjetska Spomenka ameriški vladi
MOSKVA, 12. — Agencija Tass javlja, da je sovjetski poslamk v Washingtonu Dobrinin izročil v soboto ameriškemu državnemu departmaju spomenico v zv.ezi z ameriškim bombnikom «B 52», ki je nedavno padel blizu Tule na Gro-enlandiji z jedrskimi bombami.
Sovjetska vlada znova opozarja ameriško vlado na nevarnost in izzivalnost poletov ameriških bombnikov z jedrskim orožjem in še posebno blizu sovjetskih meja.
Z izključno vojaškega vidika nimajo ti poleti nobenega smisla. Lahko imajo samo edini namen povečati mednarodno napetost, ne da bi upoštevali posledice glede varnosti narodov in usode človeštva. Jasno je, da pade vsaka odgovornost za taka dejanja v celoti na ameriško vlado.
Spomenica poudarja, da taka dejanja ameriških oboroženih sil vodijo do okuženja oceanov, in izjavlja, da hkrati kršijo splošno priznana načela mednarodnega prava j ter nasprotuje smotrom moskov-' skega sporazuma iz leta 1963 in konvencijo o svobodi morja iz leta 1958.
Spomenica ugotavlja, dalje, da ni prvič, da ameriške atomske bombe padejo na zemljo, in se sprašuje, kdo lahko zajamči, da ne bo nov incident z bombnikom, oboroženim s takimi bombami povzročil eksplozije z vsemi strahotnimi posledicami. Kdo lahko zajamči, da ne bo v sedanji napetosti taka eksplozija povzročila vrste dogodkov, nevarnih za človeštvo.
Na koncu pravi sovjetska vlada, da je že večkrat opozorila ameriško vlado na nevarnost poletov
bombnikov z jedrskimi bombami zunaj ameriških meja. Toda kakor kaže novi incident, ni ameriška vlada izvajala posledic, ki bi bile potrebne.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja je danes izjavil, da je incidertt, ki se je dogodil 21. januarja z bombnikom «B 52» na Groenlandiji, «zelo nevšečen». Dodal je: «Toda to, kar je za nas še bolj nevšečno, je, da svetovna napetost narekuje nujnost teh poletov v interesu kolektivne varnosti, da se zavarujemo pred grožnjo sovjetskega jedrskega orožja. Naša politika in naša dejanja proti tej jedrski grožnji so bila določena šele po temeljiti proučitvi potreb varnosti in potem, ko so bili pripravljeni potrebni varnostni ukrepi.« Ameriška vlada ni še odgovorila na sovjetsko spomenico.
Pred sejo odbora Volkspartei
BOČEN, 12. — V ponedeljek, 19. februarja se bo sestal izvršni odbor Suedtiroler Volkspartei, ki bo razpravljal o političnem položaju, o pripravah za kandidate za politične in deželne volitve in o odnosih do socialdemokratske stranke dr. Jenyja. Poročati mora dr. Magnago, katerega zdravstveno stanje pa še vedno ni zadovoljivo, in je možno, da bo imel poročilo e-den izmed podpredsednikov, pri čemer se omenja dr. Brugger, ki je član ((komisije šestih«, ki je bila ustanovljena v Avstriji v zvezi z reševanjem južnotirolskega vprašanja.
stran. Na nasprotni strani je 36 «sokolov» in drugih 23, ki se bolj ali manj strinjajo z vladno politiko. Neki drug opazovalec je izjavil, da čeprav ni verjetna ustvaritev večine, ki bi se izrecno upirala vladni politiki glede Vietnama, ni izključeno, da se opozicija posredno odločilno izreče z zavrnitvijo bistvenih zahtev uprave, kakor na primer glede davkov. Tako stališče bi imelo namen prisiliti Johnsona, da temeljito menja svojo politiko v Vietnamu.
Nekateri senatorji izjavljajo, da bi morala ameriška vlada izjaviti, da ni več vezana na svoje obveznosti do sajgonske vlade spričo neučinkovitosti sajgonsk e vojske. V nekaterih krogih trdijo, da je bil prav glavni smoter ofenzive o-svobodilnih sil uničiti vojaški, u-pravni in politični ustroj sajgonske vlade, da s tem prisilijo ZDA, da se ločijo od nje in da same začnejo pogajanja.
V Moskvi je predsednik prežidn-ja vrhovnega sovjeta SZ Nikolaj Podgorni sprejel davi v Kremlju načelnika stalnega predstavništva južnovietnamske osvobodilne fronte v Moskvi Minha. Podgorni je v razgovoru z Minhom izjavil, da bo Sovjetska zveza še dalje pomagala vietnamskemu ljudstvu.
Minh je poročal Podgornemu o poteku nedavne ofenzive osvobodil, ne vojske in poudaril, da je osvobodilna borba v Južnem Vietnamu dosegla svojo najostrejšo fazo. Sporočil je hvaležnost osvobodilne fronte sovjetskemu ljudstvu za pomoč in za moralno podporo.
Moskovska »Pravda« piše, da ni nobene ovire, ki bi ameriški vladi onemogočila začetek pogajanj glede Vietnama, če ZDA to res hočejo. List nadaljuje, da ameriška intervencija v Vietnamu vedno bolj škoduje mednarodnemu ugledu ZDA, toda vladni krogi v Wa-shingtonu gredo po svoji avanturistični poti in se maščujejo nad civilnim prebivalstvom zaradi svojih porazov. V Washingtonu se slišijo blazni pozivi, naj se sprejmejo «odločni ukrepi« proti Severnemu Vietnamu.
Na koncu pravi list, da je pot k miru v Vietnamu v takojšnji uiki nitvi napada. List poudarja na koncu, da mora vietnamsko ljudstvo imeti možnost, da samo odloča o svoji usodi brez zunanjega vmešavanja.
Amnestija v Grčiji
ATENE, 12. — Grška vlada je danes razširila na druge skupine političnih jetnikov amnestijo td zajema sedaj tudi osebe, ki prestajajo kazen, ker so žalile ali napadle člane policije ali ker so zbirale prispevke «v nezakonite namene«. Amnestijo bodo uživali nekateri politični jetniki, ki so imeli opravka s policijo pred vojaškim državnim udarom. Amnestija velja tudi za nekatere komuniste, ki jih iščejo pod obtožbo zločinov med grško državljansko vojno, ki se je končala leta 1950.
brutalno izkoriščanje trgovine v diskriminacijske namene in da morajo vse države v razvoju sodelovati pri prevozu blaga, ki ga izvažajo. Kritiziral je rasistično po litiko Južne Afrike in izrazil željo, da ne bo več prisotna na prihodnji konferenci.
Predstavnica Ukrajine B.G. Tso-maja je obdolžila zahodne države, da niso nič naredile, da bi odstranile ovire za mednarodno trgovino, in je ugotovila, da se je najhitreje razvila trgovinska izmenjava med socialističnimi državami in državami v razvoju.
Senat je odobril ključni 22. člen predloga zakona o deželnih volitvah
Nenni uspešno prebil operacijo - Stavka zdravnikov bolnišnic - Sindikalne organizacije igralcev so proglasile stavko za nedoločen čas
RIM, 12. — Danes je prišel na dnevni red senata kritični 22. člen'zakonskega predloga o deželnem volilnem zakonu, ki določa, da bodo leta 1969 volitve v deželah istočasno z občinskimi 'in pokrajinskimi volitvami po vsej Italiji.
Liberalci in misovci so že v poslanski zbornici in sedaj ponovno
DUNAJ, 12. — Izpustili so iz zapora študenta Hareiga Nachtman-na in Rudolfa Watschingerja, ki sta pripadala Burgerjevi skupini in ki so ju preteklo sredo aretirali na bsvarsko-češkoslovaški meji. Vpletena sta bila v napad na italijansko postojanko na prelazu Flon (Vallona), vendar je baje niirnber-ško sodišče ugotovilo, da ju lahko dolže kvečjemu pomoči in ju je zato izpustilo. Mnogo se govori o tem, če je Avstrija zahtevala njuno izročitev, o čemer pa so različne verzije.
v senatu prvenstveno kritizirali prav ta člen, pri čemer je danes prišlo do dolgih načelnih obrazložitev njih stališča. Liberalec Ve-ronesi je najprej kritiziral določbe tega člena, češ da se vnaprej določa, kdaj bodo volitve, ko pa bi morali prvenstvene odobriti deželni finančni zakon. Nato je dejal, da nasprotujejo deželam, ker da pomenijo atentat na enotnost države, in je ori tem tudi navajal že znane razloge finančnega značaja. Glede ustavnosti pa je dejal, da tudi druge določbe ustave še vedno niso izpolnjene in da bi bilo treba razne člene ustave spremeniti, ker se je objektivni položaj bistveno spremeni!
Minister za notranje zadeve Ta-viani je zvečer odgovoril v imenu vlade na vse kritike in je dejal, da prav 22. člen predstavlja bistvo političnega sporazuma med strankami levega centra in s tem tudi vladnega programa. Stranke so se na tak način obvezale, da bodo pravočasno sprejel deželni finančni zakon, tako da bodo možne volitve 1969. leta, s čimer prav ta čien potrjuje odločno voljo za ustanovitev dežel.
Taviani pravi, da misovci m liberalci trdijo, da je večina italijanskega ljudstva proti deželam. Ljudska volja pa se lahko ugotavlja samo v parlamentu. Poleg tega pa obstaja še ena sama druga možnost — razpis referenduma. Vsak drugačen način nima nobene vrednosti, ne znanstvene niti politične. Vlada in večina levega centra sta se obvezali, da bosta uveljavili zakon o referendumu, čemur pa se upirajo prav liberalci.
Sledila je še nadaljnja razprava, v katero je posegla samo desnica, nakar pa je senat s tajnim glasovanjem zavrnil vse popravke in v celoti odobril 22. člen.
V	poslanski zbornici je bila krajša razprava posvečena obravnavi zakonskega odloka o združevanju trgovskih družb, ki se bo danes nadaljevala.
V	Dolini Aosta bodo 21. aprila volitve v deželni svet, ki ima 35 svetovalcev. Po raznih peripetijah in dolgotrajnem sodelovanju KPI, PSI in Union Valdotaine upravlja sedaj deželo večina levega centra.
Podpredsednika vlade Nennija so danes operirali zaradi ipertrofije prostate, za kar je bolehal že dalj časa. Operacija je bila lahka zaradi dobrega zdravstvenega stanja pacienta in jo je dobro prestal. Nenniju so po operaciji želeli hi-
iiiiiiiriiiiii«iiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZJAVE GENERALA GAVINA O VIETNAMU
«Leta 1955 smo se odločili za kršitev ženevskih sporazumov»
General ugotavlja, da so ZDA s podpiranjem Diema enostransko kršile ženevske sporazume
Konferenca UNCTAD
NOVI DELHI, 12. — Na konferenci UNCTAD je danes prvi spregovoril delegat mednarodne organizacije delo P. M. Menon, ki je zagovarjal nujnost, ((globalne strategije razvoja«, ki mora biti us merjena k zvišanju življenjske ravni delavcev. V tej zvezi je ugotovil, da je bistvena stabilizacija mednarodnega tržišča s surovinami, ki je tudi osnovno vprašanje konference.
Zunanji minister Ugande W.W. Kalema je zahteval, naj preneha
NEW YORK, 12	- V članku,
objavljenem v «Saturday Evening Post« piše bivši ameriški poslanik v Parizu general Gavin, da se je predsednik Eisenhower leta 1954 uprl invaziji Severnega Vietnama, ki so jo zahtevali voditelji Pentagona, in da je Washington v zameno za to sklenil podpreti novo juž-nokorejsko vlado v nasprotju z ženevskimi sporazumi.
«Po padcu Dien Bien Fuja 7. maja 1954 in podpisu ženevskih sporazumov julija istega leta, nadaljuje general Gavin, se je večina vojaških voditeljev Pentagona zavzemala za ameriško izkrcanje na področju Hajfong Hanoj tudi če bi tvegali vojno s Kitajsko.« Predsednik Eisenhower se je temu uprl, kakor se je uprl letalski podpori francoskim silam, ki so bile obkoljene v Dien Bien Fuju.
«Vendar pa, dodaja Gavin, je bil dosežen kompromis: mi smo sklenili podpreti listo, ki smo upali, da bo stabilna, predstavniška, neodvisna. Dejstvo, da je bilo to dejanje v nasprotju z ženevskimi sporazumi, se je zdelo brez važnosti. Šestnajstega julija 1955 je sajgon-ska vlada s podporo VVashingtona sporočila, da ne namerava spoštovati določbe ženevskih sporazumov, ki je določala za naslednje leto svobodne volitve.« Pri tem ugotavlja Gavin: «S tem da so ZDA ob tej priložnosti podprle Diema, so enostransko prekršile svojo lastno izjavo v podporo ženevski konferenci.«
tri tudi v Le Havru, v Marseillu, v Bordeauxu in v drugih mestih. Manifestacije bodo ob odhodu sovjetske ladje, ki bo odpeljala iz Francije velike količine živil in drugih potrebščin, ki so jih zbrali v Franciji za Severni Vietnam in za osvobodilno vojsko.
Zaključen obisk Fanfanija v Alžiru
ALŽIR, 12. — Danes je bilo izdano skupno uradno sporočilo o obisku italijanskega zunanjega mi nistra Fanfanija v Alžiru in o razgovorih, ki jih je prvenstveno imel z zunanjim ministrom Butefliko, kot tudi o razgovorih s predsednikom vlade Bumedienom.
V poročilu je rečeno, da sta zunanja ministra obsežno preučila mednarodni položaj in to zlasti z vidika držav sredozemskega področja, za kar sta Italija kot Alži rija še zlasti občutljivi. V tej zvezi sta obrazložila stališča obeh vlad glede položaja na Srednjem vzhodu in izrazila voljo, da prispevata k pravični in trajni rešitvi v višjem interesu miru
Tudi glede jugovzhodne Azije je bilo izraženo podobno stališče, pri
MmiiimiitmiiiinimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiitiiiitiitiuiiuiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiMiiiifiiiu
SESTANEK NASER-VIN0GRAD0V
čemer sta obe strani izrazili svoje različno mnenje in ocenili položaj za, izredno nevaren.
V nadaljevanju pravi poročilo, da Je alžirski zunanji minister govoril o različnih vprašanjih, ki se nanašajo predvsem na afriški kontinent, Fanfani pa je govoril predvsem o evropskih vprašanjih v zvezi s procesom pomirjenja.
Obe strani sta posvetili posebno pažnjo državam v razvoju in ugotovili, da je nujno • treba zmanjšati razlike med tretjim svetom in industrializiranimi državami. V tej zvezi se strinjata, da se je treba truditi, da bo konferenca UNCTAD, ki je sedaj v Ncvem Delhiju, rodila konkretne rezultate.
Končno se poročilo nanaša na dvostranske od™,s ki jih ocenjuje za odlične. Danes so podpisali sporazum o ekonomsko - finančnem sodelovanju. Ki predvideva ustanovitev mešane Komisije in posojilo 10 milijonov dularjev za uvoz italijanske opreme za graditev objektov v okvirj alžirskega načrta za razvoj. Podpisan je bil tudi kulturni sporazum, ki se nanaša na šolstvo, zdravstvo in kmetijstvo ter predvideva konkretno italijansko pomoč pri ustanovitvi fakultete za arhitekturo » Alžiru
l Tant v Londonu
LONDON, 12. — Glavni tajnik OZN U Tant, ki je prišel včeraj v Moskvo, je od tam prispel danes v London. Na letališču ga je sprejel državni minister v Foreign Of-ficeu, ki obravnava zadeve Srednjega vzhoda. Jutri se bo U Tant pogovarjal z zunanjim ministrom Brovmom in se bo skupno z njim udeležil kosila, ki ga bo priredil Wilson. Predvsem bodo govorili o Vietnamu, Srednjem vzhodu, Cipru in Rodeziji. Pozno popoldne bo U Tant odpotoval v New York.
V Moskvi se je U Tant davi pogovarjal s Kosiginom. Govorila sta o vseh aktualnih mednarodnih vprašanjih, ki so povezana z dejavnostjo Združenih narodov. Po pogovoru s Kosiginom je U Tanta sprejel Brežnjev. Navzoč je bil tudi pomočnik zunanjega ministra Kuznjecov. Pozno popoldne je U Tant odpotoval v London.
Na letališču v ameriškem oporišču Ke San, ki so ga osvobodilne sile obkolile, nosi skupina
riških vojakov ranjenca v letalo
Danes v Franciji manifestacije za Vietnam
PARIZ, 12. — Francoska vlada je prepovedala manifestacijo pred ameriškim poslaništvom v podporo južnovietnamski osvobodilni fron ti, ki jo je za jutri organizirala komunistična stranka. Dovolila pa je sprevod med Trgom republike in Bastiljo.
Za jutri so oblasti odredile stroge varnostne ukrepe. Računajo, da bo navzočih nad tisoč agentov in na stotine žendarjev, ki sa jih pripeljali iz drugih krajev Francije. Podobne manifestacije bodo ju-
Jarringovo poslanstvo
se nadaljuje
V Aleksandriji odkrili izraelsko vohunsko mrežo - Aretacije v Nablusu - Proces proti «pilotu miru» v Tel Avivu
tro okrevanje predsednik republike, predsednik vlade, številni predstavniki PSU in številni člani stranke. V kliniki bo še okrog 10 dni. Popoldne se je dobro počutil in je že pričel čitati večerne častnike.
Sindikalne organizacije igralcev so sklenile proglasiti od 14. februarja stavko za nedoločen čas, ki bo zajela igralce in igralke televizije, radijskih oddaj, filma, dubliranja in gledališč. 2e sedaj je bila proglašena stavka, ki pa ni zajela vseh igralcev in ki ni veljala za dramske predstave.
Na skupščini v Rimu so pojasnili, da ne gre za zahteve italijanskih igralcev, da ne hi dovolili nastopati tujim igralcem v Italiji, temveč da je treba rešiti vrsto vprašanj. V tej zvezi so navedli, da je treba uveljaviti načelo o ne-ločitvi obraza in glasu, ukiniti člen zakona o filmih glede koprodukcij, urediti kolektivne delovne pogodbe in čim prej sprejeti zakon o gledališčih.
Zjutraj se je pričela tridnevna stavka zdravnikov bolnišnic, ki so jo proglasili, ker še vedno niso bili imenovani člani ((blagajne za izravnavo prejemkov«, niso bile izplačane razlike že odobrenih plač in ker številne zavarovalne ustanove še niso izplačale bolnišnicam svojih dolgov
Poročilo St. Kavčiča o gospodarski politiki
LJUBLJANA, 12. — Republiški svet Slovenije je danes enoglasno sprejel poročilo predsednika izvršnega sveta Staneta Kavčiča kot osnovo za izdelavo resolucije o gospodarski politiki v 1968. letu, o kateri bo republiška skupščina skupno s proračunom razpravljala konec tega meseca. V poročilu se predvideva, da bo Slovenija povečala v letošnjem letu realni družbeni produkt za 5 do 6 odst., vlaganja v osnovna sredstva od 7 do 8 odst., nominalne osebne dohodke za 8 odst. a realne za 5 odst., izvoz za 9 do 11 odst.
Kavčič je kot največji dosedanji uspeh v izvajanju reforme ocenil spoznanje delovnih ljudi, da reforma ni nikakršen politični eksperiment, temveč gospodarska in družbena neobhodnost. Slovenija se, po besedah Kavčiča, ne zapira v republiške okvire, temveč se mora stalno vključevati v splošno jugoslovanske tokove. V praktični gospodarski politiki republike bo v letošnjem letu potrebno razširiti in uskladiti z reformo nekatera odprta vprašanja, podedovana iz časov pred reformo, predvsem v razširjeni reprodukciji in investicijski dejavnosti. Kavčič je ocenil kot iluzije pričakovanje tistih. ki v morebitnih spremembah posameznih predpisov vidijo izhod iz težkega položaja, v katerega »o zabredla nekatera podjetja.
Republiška skupščina je ustanovila danes skupno komisijo za u-stavna vprašanja. Komisiji, v Kateri je več uglednih politikov, pravnikov in znanstvenikov, načeluje Sergej Kraigher.
Republiški in gospodarski svet skupščine sta se izrekla za uvedbo komunalnih pristojbin za potniške in tovorne avtomobile. Razprava o zadevnem zakonskem predlogu o spremembah in dopolnilih zakona o komunalnih pristojbinah je bila precej živahna, ker je pravna komisija skupščine zastopala stališče, da predlog ni v skladu z ustavo. Poslanci, med njimi ugledni pravniki, se niso strinjali z mnenjem pravne komisije.
KAIRO, 12. — Predsednik Naser se je sestal nocoj s sovjetskim poslanikom v Kairu Vinogradovom.
«A1 Ahram« sporoča, da so včeraj prispele v Aleksandrijo tri enote sovjetske mornarice. Dve sta opremljeni z raketami, tretja pa je spremljevalna ladja.
U Tantov posebni odposlanec Jarring se je danes znova pogovarjal v Jeruzalemu z izraelskim zunanjim ministrom Ebanom. Pozneje je Ebanov predstavnik izjavil, da se Jarringovo poslanstvo nadaljuje v skladu s sklepi Združenih narodov. Jarring bo znava obiskal nekatere arabske prestolnice in se bo nato vrnil v Jeruzalem. Nocoj je Jarring odpotoval v Nikozijo, od koder bo jutri odšel v Kairo.
«A1 Ahram« piše, da so egiptovske oblasti odkrile vohunsko mrežo, ki jo je vodila iz Marseilla izraelska posebna služba in katere naloga je bila, opazovati pomorski promet med Sovjetsko zvezo in ZAR. List dodaja, da je bil samo en član te mreže aretiran. Gre za kapitana neke španske ladje, ki je zasidrana v Aleksandriji. Zalotili so ga v Aleksandriji, ko je skušal pridobiti na svojo stran nekega egiptovskega pilota, toda ta je obvestil policijo. Kapitan se imenuje Antonio Canalis. Aretiran je bil 8. januarja in dan procesa proti
njemu bo še javljen.
V Nablusu so danes aretirali 74 oseb ter odkrili dve skladišči orožja in streliva. To je javil radio Tel Aviv. Aretirali so okoli 12 oseb, ki jih sumijo, da pripadajo arabski organizaciji «E1 Fatah«. V starem delu Nablusa so določili policijsko uro.
Danes se je začel v Tel Avivu proces proti «pilotu miru« Natanu, ki je zavrnil obtožbe. Proces Je bil nato odložen na poznejši datum.
Seznam obtožb proti pilotu je precej dolg: nezakonito potovanje iz Izraela v Egipt, preletavanje prepovedanih področij, pilotiranje letala brez patenta, pristanek brez poprejšnjega obvestila itd. Obtožbe se nanašajo na dva pristanka Na-tana februarja 1966 in julija 1967 v Egiptu. Kakor je znano, je pilot izjavil, da je želel prepričati predsednika Naserja, naj bi začel mirovne razgovore z Izraelom, toda bil je izgnan z egiptovskega ozemlja.
Natan, ki je lastnik restavracije v Tel Avivu, vodi že dolgo časa kampanjo za mir na Srednje«, vzhodu in potuje z majhnim letalom. Nedavno Je obiskal več držav, da bi zbral sredstva, s katerimi bi kupil ladjo, s katere bi pošiljal Arabcem in Izraelcem ((mirovne pozive«.
Novi potresni sunki na Siciliji
PALERMO, 12. - Od sinoči do davi so na Siciliji registrirali štiri potresne sunke. Prvi je bil ob 20.22, drugi ob 20.56, tretji ob 22.40, četrti pa ob 3.10. Vsi sunki so Pili tretje stopnje Mercallijeve lestvice. Danes popoldne ob 17.28 pa ja bil nov močnejši sunek, ki so ga čutili na vsem potresnem področju zahodne Sicilije in v Messini. V Pa. lermu je nastala velika panika in ljudje so v vsej naglici zbežali na prosto, še pred tem sunkom je bil lažji sunek ob 12.28, pozneje pa še dva druga, in sicer ob 17 30 in ob 17.32. Nekateri teh sunkov so dosegli šesto stopnjo Mercallijeve lestvice.
Potres so zabeležili tudi v drugih mestih Italije.
NEW YORK, 12. - Davi okoli sedme ure po srednjeevropskem času so aparati v New Yorku registrirali močan potres, katerega središče je bilo oddaljeno 14.000 kilometrov in je verjetno bilo v Kitajskem morju. Okoli 8. ure po srednjeevropskem času so na kalifornijski univerzi v Berbeleyu re-gistrali nov močan potres. Domnevajo, da je bilo njegovo središče severovzhodno od Nove Gvineje na Salomonskih otokih.
NEW YORK, 12. — Enajst držav je zahtevalo danes nujno sejo varnostnega sveta, ki naj prouči vprašanje procesa in obsodbe 30 Afričanov iz jugozahodne Afrike, ki jih je prejšnji teden obsodilo južnoafriško sodišče.
Predstavnik OZN pa Je izjavil, da seje ne bodo mogli sklicati pred sredo.