PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ AA Abh postale I gruppo - l^eDS 90 lir Leto XXVHI. Št. 156 (8249) TRST, torek, 4. julija 1972 ____sirT^oi£Tm r^«2n,nzizev&t* • ust"“ NA SEJI POSLANSKE ZBORNICE IN SENATA Danes začetek razprave o zaupnici Andreottijevi desnosredinski vladi Tajnik PSI o sedanjem političnem položaju - Misovci ponujajo podporo vladi - Predsednik ACLI o negativnih posledicah sredinske politike KD RIM, 3. — Nova Andreottije va vlada se bo jutri predstavila Poslanski zbornici in senatu. Predsednik Andreotti bo podal najprej Programsko izjavo pred poslanci, nato pa pred senatorji. V sredo popoldne se bo v poslanski zbornici začela razprava o zaupnici v adi, ki naj bi se zaključila z glasovanjem v petek. V senatu Pa se bo razprava začela 11. julija in predvidevajo, da se bo zaključila z glasovanjem o zaupnici v petek, 14. julija. Kot se je zvedelo, se bo vlada -----------------— sestala jutri takoj po Andreottijevi Programski izjavi v senatu. Poleg drugih vprašanj bo vlada proučila tudi zakonski osnutek o dodatnih volitvah v dolini Aosta za izvolitev enega poslanca In enega senatorja namesto dveh kandidatov, sta umrla pred volitvami. Med tem se nadaljujejo ostre polemike o sestavi Andre/ittijeve desnosredinske vlade. Tajnik PSI Man-cini je v govoru, ki ga je imel v pokrajini Reggio Calabria, med drugim izjavil: «Kdor trdi, da je centrizem danes samo epizoda, ki bo trajala eno poletje, daje zelo površno in prenagljeno oceno, ker ne upošteva sil, na katere lahko sredinska vlada računa na Jugu in v državi*. Mancini je nadalje poudaril, da stojimo pred zelo resno in skrajno nevarno politično operacijo, s katero se mora PSI takoj odločno spopasti. Stojimo pred politično operacijo, je dejal tajnik PSI, proti kateri moramo najbolj odločno nastopiti. Glede položaja v Reggio Calabrii je Mancini dejal, POGOVORI GANDI-BUTO NISO RODILI PRIČAKOVANIH SADOV Na vrhu v Simli nerešena ključna sporna vprašanja Kljub izjavam o dobri volji, nobenega dogovora o Kasmiru in o pakistanskih vojnih ujetnikih vajo, da gre za pripravo ofenzive proti mestu, ki jo pričakujejo že več kot en mesec. Severno od Hueja, v osvobojeni pokrajini Quang Tri. pa se nadaljuje protiofenziva kolaboracioni-stičnih sik pri kateri sodeluje kakih 20 tisoč vojakov s podporo ameriškega letalstva in topništva. Saj-gonski uradni glasniki ne dajejo skoraj nobenih informacij o poteku akcije, iz česar se da sklepati, da je bila doslej povsem neuspešna. Glasnik sevemovietnamskega zunanjega ministrstva je sporočil, da je neko ameriško letalo spustilo včeraj na stotine min pred pristaniščem Haiphonga in pred ustjem rek Ninh Co I da Krščanska demokracija nosi ve liko odgovornost. Volilni rezultati 7. maja so sad zgrešene in kratkovidne konservativne politike. Man cini je naglasil, da je MSI dobila glasove v Kalabriji zaradi slepe politike širokega kroga Krkčanske demokracije v Reggio Calabrii in v Rimu. Misovci ne prikrivalo svojega zadovoljstva, da je prišlo do sestave desnosredinske vlade, čeprav je Al-mirante danes v Milanu izjavil, da niso v teku priprave za zunanjo podporo MSI novi vladi, je vendar poudaril, da so z zadovoljstvom vzeli na znanje ustanovitev vlade brez socialistov. Misovski vodja je dejal, da bodo ocenili vlado med razpravo o vladnem programu in da Krščanska demokracija naj ne pozabi, da je obljubila volivcem revizijo najslab-ših zakonov leve sredine. Misovec Rpmualdi pa je v glasilu neofašistične stranke napisal, da Andreotti in Malagodi resnično predstavljata novo politično izbiro in jo morata tudi dokazati. Ta priložnost se jim sedaj nudi in če bo treba bosta našla tudi potrebne glasove. Kot torej vidimo, misovci odkrito ponujajo svojo roko Andreottiju, kar je gotovo všeč vsem reakcionarnim silam, ki so tako navdušeno pozdravile novo vlado. Načelnik demokristjanske skupine v senatu Spagnolli pa v članku, ki ga je napisal za revijo «La discussione», trdi, da druga An-dreottijeva vlada ni samo zasilna vlada, temveč tudi vlada, ki ima nalogo, da po volitvah pripravi prehod «iz težkega in nevarnega obdobja v trdnejše obdobje*, ki bo omogočilo zavarovanje državnih u-stanov ter gospodarskega in socialnega sistema. Spagnolli meni, da je treba odpraviti dosedanje napake in odpreti pot novim gospodarskim perspektivam. Po njegovem mnenju je sedanja vlada edina, ki lahko pretrga krivuljo krize. Zanimivo je tudi stališče predsednika ACLI Gabaglie do sedanjega političnega položaja. V govoru, ki ga je imel na zasedanju vsedržavnega sveta ACLI, je Gabaglio med drugim dejal: «Zdi se, da se hoče sedaj odpreti novo politično rek Ninh Co in Gianh. . iiiiiiiiiiimimii imm nun mu,,,,,,,,,,,,,,,, ŠE 0 OSNUTKU ZAKONA 0 DVOJEZIČNIH TOPOGRAFSKIH NAPISIH 1 vprašanja na Koroškem reševati v duhu državne pogodbe v Članek «Slovenskega vestnika» - Nadaljevanje gonje nemških nacionalistov proti slovenski manjšini SIMLA, 3. — Po petindvajsetih letih ostrih konfliktov in vojn sta Indija in Pakistan odprla novo stran v zgodovini medsebojnih odnosov. Tako vsaj trdijo protagonisti vrha v uradnih izjavah, iz branja uradnega poročila, ki so ga danes objavili, pa izhaja, da niso v Simli rešili niti enega od odprtih vprašani med obema državama. Uradno poročilo, ki sta ga sinoči Podpisala predsednica indijske vlade Indira Gandi in pakistanski Predsednik Ali Buto. pravi, da si bosta obe državi prizadevali za vzpostavitev prijateljskih odnosov, ki naj privedejo do trdnega miru na indijskem podkontinentu. V pričakovanju rešitve medsebojnih spornih vprašani se Indija in Pakistan obvezujeta, da se ne bosta Posluževala sile ali grožnje s silo v medsebojnih odnosih ter da bosta spoštovala nacionalno enotnost, teritorialno nedotakljivost in politično neodvisnost druge strani. Indira Gandi in Buto sta se tudi domenila, da bosta umaknila oborožene sile znotraj državnih meja, Vazen v Kašmiru. kjer bodo ostale na črti premirja Glede Kašmira torej ni bilo mo-Roče najti sporazuma, kot tudi ni bilo dogovora o vprašanju pakistanskih vojnih ujetnikov v Indiji. sta bili dve ključni točki, vsekakor najvažnejši postavki vrha v Simli. Dejstvo, da nista bili reše-Pi. opravičuje oceno, da ie bil vyh v bistvu neuspešen. Obe strani sta se sicer dogovorili, da se bodo pogajanja o obeh vprašanjih nadaljevala na ravni izvedencev, nakar naj bi se Gandijeva in Buto ponovno sestala. Skupno poročilo sploh ne omenja ftepgla deša (bivšega Vzhodnega Pakistana): zaradi tega opazoval-01 sklepajo, da ie Buto priznal de-lansko stanje ter se je v bistvu odrekel temu delu ozemlja Južnovklnamski partizani Pritiskajo na Hu« SAJGON, 3. — Topništvo južno-rietnamskih osvobodilnih sil je že j sedilo vloge v Priigo noč zaporedoma intenzivno ? tl|illiiiliniiiill„lkllllllll|l||||||l||||||J||||||||||||)||)||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||IM|||||||||||||||1||l„„i,iiiii,l,i,ii„iiiiiiiiliiiiii,iiiiiiiiliiiilluiii,iiiiiiiiuiiiiiiiiiil Pozvala sta k enotnosti protifašističnih in demokratičnih sil v državi ter k budnosti v duhu NOB. Program so izpolnile godbe na pihala, pevski zbor in mladi kotalkarji. V istem času je bil na Repen-tabru ob udeležbi več sto 24. tabor Slovenske prosvete, katerem je nastopil mešani ski zbor »Višarski zvon» iz nalske doline in pa člani radijskega odra z Mahničevim triptihom «Slovenski satir«. Pokrajinski tajnik KD v Gorici Pasquale De Simone bo še eno leto ostal na tem mestu, čeprav je bil izvoljen za goričkega župana. V svojem poročilu na seji pokrajinskega vodstva stranke se je izrekel proti sedanji centristič-ni vladi, ki po njegovih lastnih izjavah odpira pot nevarnemu nazadovanju. Dejal je, da gorička KD ostaja zvesta levi sredini in da ne soglaša z izbirami osrednjega vodstva stranke. Politiko osrednjega vodstva KD v Rimu so obsodili tudi v izglasovani resoluciji, ker je v nasprotju s kongresnimi sklepi. obdobje, ki bo služilo potrebam kapitalistične reorganizacije in utrditve sistema. Toda vse to z optimalno vladno obliko, ki jo sedanja vlada ne more zadovoljiti, temveč predvideva vključitev v vlado demokristjanske levice, ali njenega dela, in socialistov, ki bodo še bolj pogojeni kot doslej. Če se bodo vse te domneve uresničile, je dodal Gabaglio, čakajo delavsko gibanje in vso italijansko levico zelo težki časi. Gabaglio je poudaril, da vodstvo Krščanske demokracije s svojo sredinsko politiko zelo slabo izkorišča zaupanje volivcev, kar se negativno odraža na koristi širokih ljudskih množic in predstavlja hkrati nevarnost za demokratični razvoj. Matura na slovenskih šolah ludi rta slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu so se včeraj začeli zrelostni Izpiti, in sicer s pismeno nalogo v slovenščini. Letos dela na slovenskih višjih srednjih šolah zrelostne izpite skupno 100 maturantov s Tržaškega in Goriškega. Na sliki: matura na trgovski akademiji .."""""....................................... ........... PRVI DflN FRflNCOSKO-ZflHODNONEMŠKEGfl VRHA V znamenju premagovanja nesoglasij bonski razgovori Brandt-Pompidou «Popolno soglasje* o monetarnih vprašanjih - Bonn proti odložitvi pariškega vrha deseterice BONN, 3. — Prvi dan francosko-zahodnonemškega vrha v Bonnu je potekel v znamenju odpravljanja nesoglasij in velikega optimizma. Srečanje med Pompidoujem in Brandtom, ki ju spremljata delegaciji na ministrski ravni, spada sicer v okvir občasnih posvetovanj, ki jih predvideva francosko - nemški sporazum iz leta 1963, vendar je zadobilo pose ben pomen glede na kočljivost sedanjega trenutka in na obilico perečih problemov, ki so prišli na dnevni red. Prvi problem, z rešitvijo katerega ni mogoče odlašati, je vprašanje konference na vrhu desetih držav EGS, ki naj bi bila med 19. in 21. oktobrom v Parizu. V zadnjih tednih pa so se vedno bolj pogostoma pojavljale govorice, pa tudi poluradne iz- jave, in to predvsem iz francoske | ter na pogajanjih z Vzhodom o urav-prestolnice, da bi kazalo vrh odložiti, ' novešenem zmanjšanju vojaških sil na V našem časniku smo že poročali o stališču, ki sta ga zavzeli osrednji organizaciji koroških Slovencev (Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev) do osnutka zakona o dvojezičnih topografskih napisih. Obe organizaciji sta poslali ustavni službi pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju skupno vlogo, v kateri izčrpno prikazujeta pravne vidike teka vprašanja, ter opozarjata, da predvideni zakon tudi iz pravnih pogledov ne ustreza jasnim določilom člena 7 državne pogodbe »Slo-venski vestnik*, ki objavlja v svoji številki od 30. junija celotno be-nemščini, objavlja tudi izvajanja določil člena 7 državne pogodbe in posebej do vprašanja dvojezičnih topografskih napisov je splošno znano. Ponovno smo že poudarili, da pozdravljamo vsak u-krep, ki pomeni korak naprej pri reševanju naših odprtih vprašanj. Ne moremo pa se strinjati z reševanjem, kj gre mimo naših utemeljenih zahtev in upravičenih pomislekov. To velja splošno glede obravnavanja manjšinske problematike in velja posebej tudi glede izvajanja določil, ki jih vsebuje državna pogodba v zaščito naše narodnostne skupnosti. Zato tudi ne moremo dati pristanka k takemu reševanju vpra- - , .. Ofccuma k .tocvauju - M' ‘J sledeči , šanja dvojezičnih napisov, ki temelji ant*. . na ljudskem štetju in s tem na «Stališče koroških Slovencev do | atomizaciji našega ljudstva. To je Predsednik nove desnosredin-ske vlade Andreotti bo danes v Poslanski zbornici in senatu pre-C|tal programsko izjavo, nakar se bo v obeh vejah parlamen-*a začela razprava o zaupnici. Razprava in glasovanje o zaupni bo najprej v poslanski zbor-nicj in nato v senatu, kjer so bo zaključila baje 14. t.m. Danes se v Bonnu konča francosko - zahodnonemški vrh. Že oa prvem dnevu razgovorov med Pompidoujem in Brandtom so dosegli soglasje o nekaterih perečih vprašanjih, ki so poveza-na z mednarodno monetarno krizo. Ostaja še odprt problem konference evropske deseterice, ki . morala biti oktobra v Parizu , ki bi jo hoteli Francozi odložiti. Kot napovedano bo danes zvečer v Trstu splošna stavka vseh pameščencev prevozniških družb ■n vseh delavcev industrijskega sektorja, ki bo zajela okrog 20.000 delavcev. Med stavko bo na Trgu Goldoni skupna manifestacija v podporo akciji za mu-nicipalizacijo zasebnih avtobusnih ie prog. 100 slovenskih maturantov s Tržaškega in Goriškega je včeraj pisalo nalogo iz slovenščine. Za vse zavode je bila skupna tema iz pisma Antonia Gramsci-ja sinu Deliu, na vsakem zavodu pa so lahko maturanti izbrali še med drugimi tremi različnimi naslovi. Več kot 1.000 ljudi se zbralo v nedeljo popoldne 7. partizanskem taboru na Opčinah, kjer sta zbranim bivšim borcem, antifašistom in mladini spregovorila poslanec Silvano Ba-cicchi in v imenu ANPI Vladimir Kenda. Oba sta pomen partizanskih taborov povezala s sedanjim političnim položajem v državi, ki se je po zaslugi cen-trističnega dela KD in s sestavo sredinsko - desne vlade Andreotti - Malagodi zasukal v desno. ljudi na pev- Ka- bilo s strani slovenskih predstavnikov jasno povedano že pri zadnjem kontaktnem razgovoru na Dunaju in je celo zvezni kancler dr. Kreisky sam izjavil, da razume, če koroški Slovenci take rešitve ne morejo sprejeti in zato tudi ne pričakuje njihovega pristanka. Toda stališče koroških Slovencev se bistveno razlikuje od stališča, ki ga v tem vprašanju, kakor sploh glede manjšinske problematike, zastopajo nemški nacionalisti. Le-ti absolutno odklanjajo vsako, še tako minimalno rešitev; odklanjajo tudi sedanji osnutek zakona, ker Slovencem »preveč daje*. Ravno v teh dneh dosega višek nova hujskaška gonja združenih nacionalističnih sil, ki se spet poslužuje znanega potvarjanja dejstev in zlobnega podtikanja, da bi ustvarili v deželi «primerno* vzdušje, v katerem bi potem ob zlorabi domovinskih čustev »spontano* odklonili še tako malenkostno in pomanjkljivo izvedbo enega izmed določil člena 7 državne pogodbe. «če kdaj, se v tem primeru maščuje dosedanje stalno popuščanje šovinističnim krogom in tako imenovanim domovini zvestim zvezam, ki se edine smatrajo pristojne za reševanje koroškega vprašanja in jim vedno spet uspe, da izvajajo pritisk tudi na vlado*, je bilo — kakor kažejo najnovejši dogodki — povsem pravilno ugotovljeno na nedavnem občnem zboru ZSO, ki je tudi jasno in nedvoumno opozoril: »Dokler bo vlada popuščala tem krogom, tako dolgo ne bo miru v deželi, kajti le-ti poskušajo preprečiti vsako, še tako minimalno rešitev upravičenih zahtev ter priznanje mednarodno in ustavno zajamčenih pravic naše narodnostne skupnosti*. Zato se bodo morali na merodajnih mestih odločiti, ali se bodo še naprej ozirali na te kroge, ali pa bodo končnu pristopili k celoviti rešitvi naših vprašanj po črki in duhu člena 7 državne pogodbe*. ker bi v sedanjem trenutku ne mogel roditi pričakovanih rezultatov. Zahodna Nemčija, kot tudi številne druge članice EGS, so se jasno izrazile proti odložitvi, čeprav so si znašle pod nogami poleno tako imenovanega tajništva in njegovega sedeža. Proti prevladujočemu mnenju, da bi moral biti sedež izvršnega organa deseterice v Bruslju, kjer je že danes osredotočen glavni del dejavnosti skupnosti, so Francozi namreč predlagali, naj bi sekretariat namestili v Parizu. V takem polemičnem ozračju je kriza funta šterlinga odjeknila še močneje, kot bi sicer, posebno ker sta se Pariz in Bonn znašla na povsem nasprotujočih si stališčih. Glede na tak položaj je jasno, da je za današnji vrh vladalo nemalo pričakovanja. Iz uradnih izjav pa bi kazalo, da sta obe strani pokazali precejšnjo mero treznosti ter da bi bonski pogovori znali bistveno prispevati k reševanju sedanjih težav. Glasnik bonske vlade Von Wehmar je po razgovorih (dve srečanji Brandt-Pompidou, dolgo zasedanje plenarnih delegacij in vrsta srečanj na ministrski ravni) poudaril predvsem »popolno soglasje*, ki je bilo doseženo glede monetarnih vprašanj. Finančna ministra Karl Schiller (ki je s svojo udeležbo na razgovorih dejansko demantiral govorice o odstopu) in Gi-scard d’Estaing sta se strinjala, da je treba ohraniti določbe vvashington-skega in luksemburškega sporazuma, medtem ko je Schiller zagotovil, da Bonn ne bo vztrajal pri predlogu o sporazumnem nihanju evropskih valut v odnosu do dolarja. Von Wehmar je bil bolj zadržan v informacijah o pogovorih glede evropskega vrha. Že zunanji minister Scheel je sinoči izjavil, da vprašanje sedeža sekretariata ne bo kamen spotike med Bonnom in Parizom. Po današnjih pogovorih pa prevladuje med opazovalci mnenje, da sta obe strani naklonjeni črtanju tega vprašanja iz dnevnega reda zasedanja deseterice. Znano je tudi stališče Bonna, da bi morali na nameravani konferenci desetih osredotočiti : napore o-krog vprašanj, glede katerih obstajajo konkretne možnosti sporazuma, ter se skrbno izogibati polemikam, ki bi lahko ošibile pozicije Zahoda na bodoči evropski konferenci o varnosti kontinentu. Brandt ima tudi ves interes, da bi bil vrh deseterice oktobra, ker bo takrat že v teku volilna kampanja za obnovo Bundestaga ter bi pozitiven potek konference utrdil položaj vladne večine. FrancosKo - zahodnonemški vrh se bo zaključil jutri, ko bodo objavili tudi uradno poročilo. Danes zvečer pa je Pompidou obiskal zahodnonem-škega predsednika Heinemanna. V zvezi z vprašanji, ki so na dnevnem redu v Bonnu, moramo še beležiti današnjo izjavo britanskega ministra za evropska vprašanja Rippo-na v parlamentu: Rippon je dejal, da ni nobenih razlogov, da bi odložili predvideni vrh desetih v Parizu. Dodal je, da priprave redno potekajo. Večina članov PSIUP za vključitev v KPI RIM. 3. - Vodstvo PSIUP je sporočilo, da je bilo doslej že 22 pokrajinskih kongresov stranke pred vsedržavnim kongresom, ki se bo začel 13. julija v Rimu. Uradna strankina agencija sporoča, da se je doslej izjavilo za vključitev v KPI 15.282 članov stranke, za vključitev v PSI 2.500 članov, za nadaljnji obstoj PSIUP pa 3 650 članov. Od 22 pokrajinskih federacij, se jih je doslej 17 izreklo za vključitev v KPI, 2 za vključitev v PSI. 3 pa za nadaljnji obstoj PSIUP. 8 ur zasliševanja za fašista Venturo MILAN, 3. — Preiskovalni sodnik dr. Gerardo D’Ambrosio je danes osem ur zasliševal založnika iz Trevisa Giovannija Venturo, ki je obtožen vrste bombnih atentatov v številnih krajih Italije med aprilom in decembrom 1969. Zaslišanju sta prisostvovala tudi Vemturov branilec odv. Ghidoni in namestnik državnega pravdnika dr. Ales-sandrini. Kot se je zvedelo, je sodnik zaslišal elana zloglasne fašistične celice iz Veneta o nepojasnjeni smrti Alberta Murara, ki so ga našli mrtvega 13. septembra 1969 ob vznožju stopnišča neke stavbe v Padovi, kjer je bil zaposlen kot hišnik. V isti stavbi je stanoval tudi tedanji voditelj FUAN in sedanji misovski občinski svetovalec Massimiliano Faccin. Muraro bi se moral prav v tistih dneh javiti pri padovskem preiskovalnem sodniku, da bi poročal o delovanju mestnih fašistov, ki so se zbirali v hiši, kjer je bil zaposlen. V milanskih sodnih krogih se je zvedelo, da je dr. D’Ambrosio izdal zaporni nailog proti Marcu Poz-zanu, slugi v nekem padovskem zavodu za slepce. Pozzan je bil prvi, ki je sodniku iz Trevisa Sti-zu povedali o sestanku med Venturo, njegovim pajdašem Fredo in članom vodstva MSI Rautijem v Padovi sredi poletja 1969, na katerem naj bi pripravili načrte za atentate. Nekoliko pozneje je Pozzan preklical svoje izjave, takoj nato pa izginil. D Ambrosio ga je že dolgo iskal kot pričo, sedaj pa se je Pozzan, kot kaže, spremenil v obtoženca. Ngujen Thi Binh gostja deželne uprave v Bologni BOLOGNA, 3. — Zunanja ministrica in načelnica delegacije začasne revolucionarne vlade Južne-ga Vietnama Ngujen Thi Binh je danes zaključila svoj obisk v Italiji, kamor je prispela na vabilo deželne uprave Emilie - Romagne. Na današnjem srečanju z deželnimi upravitelji se je Thi Binh zahvalila deželni upravi za vabilo, ki ji je omogočilo, da je s svojo delegacijo obiskala Emilio - Roma-gno in Imela stike s predstavniki krajevnih ustanov, političnih sil in raznih družbenih organizacij. Danes sta predsednik KPI Lon-go in tajnik Berlinguer sprejela na sedežu centralnega komiteja predstavnika Severnega Vietnama na pariški konferenci Ngujen Maia in Sia Thana. Pompidou (levo) in Brandt med včerajšnjim srečanjem v Bonnu ........:....................-....................................-.................................................. SPOROČILO JUGOSLOVANSKEGA NOTRANJEGA MINISTRSTVA Uničena v zahodni Bosni skupina ustaških teroristov (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — Po sporočilu zveznega tajništva za notranje zadeve se je te dni v Jugoslavijo vtihotapila ustaško-fašistična skupina teroristov, v kateri so znani bivši kriminalci, člani skupine so prispeli na področje zahodne Bosne iz nekaterih zahodnoevropskih in prekomorskih držav. Prebivalstvo področja, kjer se je skupina pojavila, je po poročilu zveznega tajništva za notranje zadeve zelo aktivno pomagala in nudila pomoč organom varnosti in enotam teritorialne obrambe pri uničenju teroristov. V prvem stiku z organi varnosti in enotami teritorialne obrambe je bila ta teroristična skupina razbita in večji del uničen. Organi varnosti zasledujejo ostanke razbite skupine. B. B. Bijcdič v Alžiru ALŽIR, 3. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Bijedič je prispel včeraj na vabilo alžirske vlade in Fronte nacionalne osvoboditve Alžirije v glavno mesto Alžir, kjer se bo udeležil slovesnosti 10. obletnice proglasitve alžirske neodvisnosti. Proslave se bo udeležila tudi delegacija jugoslovanske ljudske armade Indijski predsednik Giri danes na obisku v SFRJ BEOGRAD, 3. — Jutri dopoldne bo prispel na uradni obisk v Jugoslavijo predsednik Indije Giri. Njegov obdsk bo po proglasu mestne konference SZDL Beograda prebivalstvu nov prispevek k napredku tradicionalnega sodelovanja Jugoslavije in Indije na načelih politike neuvrščenosti, v borbi za mir in za enakopravne mednarodne odnose. V intervjuju dopisniku Tanjuga v Novem Delhiju pred odhodom na obdsk v Jugoslavijo je Giri med drugim dejal, da z velikim zanimanjem pričakuje razgovore s predsednikom Titom, «ki ni jetnik nobene doktrine oziroma dogme, temveč vnet zagovornik mirnega preporoda družbe, proti uporabi sile in groženj pri reševanju medna- rodnih vprašanj*. Po besedah Gi-ri.ja imata Indi ja in Jugoslavija na političnem področju iste poglede. Obe državi sta za politiko neuvrščenosti in medsebojnega spoštovanja, neodvisnosti, suverenosti, popolne enakopravnosti držav in njihove pravice, da same odločajo o notranjem družbenem razvoju. Na vabile zvezne skupščine je danes prispela v Beograd parlamentarna delegacija Egipta pod vodstvom predsednika, narodne skupščine Hefeza Badavija Med bivanjem v Jugoslaviji do 9. julija se bo delegacija razgovariala z zastopniki zvezne skupščire in drugimi osebnostmi. Poleg Beograda bo obiskala Ljubljano Bled. Pulj to Sarajevo. / J A 00 VČERAJ DO PETKA V HOTELU ENALC 100 SLOVENSKIH DIJAKOV OPRAVUA ZRELOSTNE IZPITE Mednarodno zasedanje pri Nabrežini Včeraj na vseh šolah naloga iz slovenščine o odplakah in onesnaženju morja Zasedanje j« priredila pokrajinska ustanova za turizem - Prisotnost številnih znanstvenikov in Izvedencev Iz Italije in ZDA - Ali je res naše morje tako onesnaženo, da je nevarno za zdravje? Natoežiittka obala med Križem in Staljanom je znana po svojem čistem morju. In res so si včeraj udeleženci mednarodnega zasedanja o isplakah v morje, ki se bo nadaljevalo do petka v hotelu ENALC, lahko ogledali z viška nenavadno prostornost in sinjino morja. To jim ja dalo vtis, da ni v našem zalivu nobenih večjih vprašanj v zvezi s onesnaženjem voda, o čemer so znanstveniki, ki se zasedanja udeležijo, največji izvedenci na svetu. Naj omenimo, da so med njimi tudi predstavniki mednarodnega »druženja za raziskovanja o onesnaženju vode — IAWPR, znanstveniki Inštituta zdravstvenega inženirstva milanskega politehnika, pa še profesorji iz ameriške univerze v Barkele.vu in Nashvillu. Skupno se zasedanja udeležuje, poleg 15 poročevalcev, še 56 izvedencev, ki predstavljajo največje italijanske industrije — Solvay, Mobil CMl, Esso Standard, Plašmon, Montedison, Italsider in tržaško Gas Compressi — ter več predstavnikov italijanskih občinskih uprav — Imperia, Genova, Monteargentario, Terracina, Grosset^, Messina, letina, Catania, Tržič, Livorno, Rimini, Palermo, Ardreale in Sanremo — in še predstavniki Višjega inštituta za zdravstvo, Blagajne za italijanski jug, satanove za veliki vodovod v Pu-Ijd in drugi. Zasedanje je sklicala tržaška pokrajinska ustanova za turizem. V imenu prireditelja .je prisotne najprej pozdravil predsednik ustanove dr. Berce. Seveda je obrazložil zakaj je ustanova sklicala ravno to-vrstno zasedanje: za turizem čistoča morja postaja življenjske važnosti in spričo velikega tehnološkega napredka, ki povzroča onesnaženj;, je treba rešiti svet onesnaženja s še boljšimi tehnološkimi po-stopk* Devinsko - nabrežinski župan dr. Legiša je izrazil zadovoljstvo svoje uprave in občanov, da je tako važno mednarodno zasedanje prav pri Nabrežini. Za njim pa je ia tržaški župan inž. Spaccini pozdravil goste in izrazil upanje, da bi dosegli čim uspešnejše rezultate, katerih se bo lahko okoristila vsa »kunnost (in seveda tudi tržaška občinska uprava, ki še ni rešila majhnega, skoro neznatnega, a za vse Tržačane bistvenega vprašanja kopanja v bližini Trsta). Po uvodnih pozdravih je ravnatelj Inštituta za zdravstveno inženirstva pri milanskem politehniku prof. Eugenio de Fraja Frangipane orisal tečaj, ki bo trajal do prihodnjega petka, predsednik IAWPR prof. W. Wesley Eckenfelder Pa je podal v krajšem govoru osnovna vprašanja, okrog katerih bo vrtela razprava v prihodnjih dneh: varstvo človekovega okolja kot varstvo človekovega obstoja samega. Med včerajšnjim dopoldanskim in popoldanskim zasedanjem so bila še tri predavanja: zjutraj je prof. dr. Philip N. Storrs spregovoril o različnih uporabah morske vode in o mejah okuženja v zvezi s posamezno vrsto uporabe. Profesor na tržaški fakulteti inženirstva inž. Raffaello Olivotti je popoldne predaval o poprečnih normah za morsko vodo, medtem ko je berkeleyski docent prof. Erman A. Pearson •pregovoril o nadzorovanju odplak ln obrežnih voda. Vsakemu predavanju je sledila daljša razprava. Naše bralce bo verjetno najbolj zanimal naslednji podatek, ki ga je posredoval v svojem predavanju prof. Storrs: v večini držav ZDA je najvišja meja, do katere je dovoljeno kopanje, poprečje 1000 bakterij «coli» na sto kub. milimetrov, v New Yorku je meja celo 2000 «colijev». V Italiji pa je dovoljeno komaj 100 bakterij na 100 kub. milimetrov. Prav na podlagi te norme so pri nas prepovedali kopanje. Italijanska norma je do pred nekaj desetletij veljala za pitno vodo! Ta podatek torej resno postavlja v dvom vse trditve o nevarnosti kopanja v naših vodah, kj presegajo le za nekaj odstotkov določeno mejo: 100 »colijev« brez-dvomno ne koristi zdravju, dokazano pa je, da človekov organizem prenese mnogo višje količine. Z včerajšnjega zasedanja smo torej odnesli občutek, da se ni motil tržaški občinski zdravstveni funkcionar dr. Fabiani, ko je trdil, da bi se lahko vsi prav mirno kopeli v Barkovljah. V MIRAMARSKEM CENTRU Prvi dan tečaja višje matematike Danes se bo pričel v miramarskem centru za teoretsko fiziko poseben tečaj višje matematike. Tečaj, katerega se bo udeležilo nad dvesto matematikov iz 57 držav, se bo zaključil 25. avgusta. Na njem bodo znanstveniki obravnavali probleme pregledne analize in njene uporabe. Organizatorji, profesorji Dolcher s tržaške ter Eells in Zeeman iz warwickške univerze, so javili, da bo tečaj seznanil prisotne o množičnih vidikih tradicionai ne matematike in matematične analize. Poleg tega bodo preučevali statistične, geometrične in dinamične probleme. Tečaja se bodo letos prvič udeležili matematiki iz Nigra, Sirije, Ko-• V soboto, 8. t. m. ob 18. uri bo starike, Paname, Cejlona, Nepala, Kuna sedežu ENAIP v Istrski ulici 57, i vajta, Jemna, Zaire, Saudove Ara-sestanek z razpravo na temo: «Pro- I bije in iz Sierre Leone. blemi javnih prevozov*. Sestanek bo priredila šentjakobska rajonska kon-zulta. danes iz matematike, grščine in trgovinstva Ministrstvo za šolstvo bi moralo na slovenske šole poslati naslove nalog v slovenščini Danes zaprt konzulat SFRJ Uradi Generalnega konzulata SFRJ v Trstu bodo danes, 4. julija zaprti, zaradi državnega praznika. m v Nasmejani obrazi dijakov in dijakinj na klasičnem liceju S pismeno nalogo v slovenščini so se včeraj začeli zrelostni izpiti (velika matura) tudi na slovenskih višjih srednjih šolah. Zrelostne iz- pite na slovenskih šolah polaga letos skupino 100 maturantov s Tržaškega in Goriškega. Na znanstvenem liceju in na učiteljišču V NEDELJO POPOLDNE SEDMIČ NA OPČINAH Drevi se sestane tržaški občinski svet. Javnost pričakuje, da bo občinska uprava našla priložnost, da jo seznani z dogajanjem na področju javnih prevozov m odgovorila na zaskrbljena vprašanja, la jih postavljajo stavkajoči uslužbenci SAP in ACEGAT. Občinski odbor je že pred časom zavzel do vprašanja javnih prevozov načelno stališče, sedaj pa je treba od besed k dejanjem. V tem smislu zahtevajo potniki in stavkajoči delavci s svojimi sindikalnimi organizacijami, naj občina takoj naredi red in prevzame v lastno režijo koncesijsko družbo SAP. Prepričani smo, da bi v tem imela podporo vsega mestnega prebivalstva, da o prebivalcih okolice, ki so že skoraj 40 dni brez avtobusov, sploh ne govorimo. Občasno se slišijo govorice, da pogajanja med občino in Sergasom le trajajo in da gredo h koncu. V resnici gre za nepotrjene vesti, o katerih bomo lahko izrekli svojo oceno šele tedaj, ko jih bomo slišali iz ust pristojnih upraviteljev. Res pa je, da bi občina lahko stopila tudi na pot radikalnejših posegov, ki v Italiji končno niso prav redki- Prav te dni smo brali, da je župan neke občine milanske pokrajine na osnovi obstoječih zakonov za dva meseca »zaplenil« Ptk" tekstilno tovarno in jo izročil v upravo delavskemu svetu. S tem js preprečil odpust 500 delavk. Podobno bi lahko tudi tržaška občina zaplenila SAP in ga za prehodno dobo dveh ali več mesecev oddala Tradicionalni partizanski tabor v duhu tradicij NOB in antifašizma Govorih sta poslanec Silvano Bacicchi in Han pokrajinskega vodstva ANPI Vladimir Kenda - Nastop godb s Proseka in ir Trebi, zbora PD Igo Gruden» iz Nabrežine in malih openskih kotalkarjev desničaski vladi Andreotti - Malago-di, ki uživa podporo izključno desničarskih sil in nasprotovanje vseh demokratičnih in naprednih sil vključno z levico v sami demokrd-stjanski stranki. Poslanec Bacicchi je ostro obsodil tako politiko, ki že po prvih ukrepih nove vlade kaže svoj protisocialni in protide-lavski značaj, in obenem obsodil vsako toleriranje in celo podpiranje delovanja fašističnih elementov, ki ostajajo za svoje zločine neodkriti in nekaznovani, od atentatov v Milanu do one^a pri Petovljah, o katerem se že ne govori več. čeprav so pri njem izgubili življenje trije karabinjerji. Zahteval je. da se ta zločin kakor vsi drugi razčistijo od izvršiteljev do mandatarjev. Poslanec Bacicchi je na koncu svojega govora pozval k enotnosti vse demokratične in protifašistične skih demokratičnih množic pri nas, sile, k enotnosti slovenskih in italijanskih demokratičnih mnozič pri nas, k solidarnosti z vsemi, ki se v svetu borijo za svobodo in mir proti fašizmu in imperializmu, k solidarnosti z vietnamskimi borci za svobodo in drugimi. V tem naj vse spodbuja entuziazem, ki nas je preveval pred 27 leti v boju za našo osvoboditev. Za poslancem Bacicchijem je v slovenščini spregovoril bivši partizanski komisar in politični preganjanec ter zapornik v fašističnih zaporih, Vladimir Kenda. Vse prisotne je pozdravil v imenu pokrajinskega vodstva ANPI. Poudaril je pomen in važnost takih taborov in omenil, da prav v teh dneh praznujemo 30-letnico ustanovitve slovenske vojske — zgodovinski dogodek, ki je imel takojšen odmev tudi pri nas na Primorskem, saj smo zanesljivo začutili, da je nastopil čas končnega boja za našo narodno osvoboditev. Važno je. da .je takratni duh — je dejal Kenda — živ še danes, zlasti v novih generacijah, da bomo izbojevali še vse tiste pravice ki jih kot narodna skupnost še ne uživamo. Duh NOB je namreč osnovni pogoj našega obstoja, zlasti še sedaj, ko se fašizem v Italiji spet pojavlja kot grozeča nevarnost za demokracijo in s tem tudi za nas Slovence in za naše s krvjo priborjene narodne svoboščine. V našem boju ne smemo popuščati — je poudaril tov. Kenda — in od svojih zahtev ne smemo odstopati. Ožigosal je tudi dejstvo, da večini bivšim partizanskim borcem, država, ki je zrastla iz boja proti fašizmu, še ni priznala borčevskih pravic in da se z ureditvijo statusa bivših partizanskih borcev zavlačuje. Potem ko je strnjeno tudi Kenda (Nadaljevanje na 6. strani) Dvorišče Prosvetnega doma na Opčinah med nastopom kotalkarjev Dvorišče Prosvetnega doma na Opčinah je bilo v nedeljo že sedmič zapovrstjo prizorišče partizanskega tabora, ki prehaja tako po zaslugi Zveze partizanov na Opčinah v tradicijo. Namen teh taborov ni samo obujati spomine na čas narodnoosvobodilnega boja temveč tudi in predvsem mobilizirati vse naše moči v današnjem boju proti fašizmu in proti vsem oblikam, v katerih se danes pojavlja kot grožnja za naše narodne pravice, za mirno sožitje ob naši meji, za socialni napredek naših ljudi in za mir v svetu. V tem smislu sta tudi izvenela oba govora na taboru, ki sta ju imela poslanec KPI Silva- Program tabora se je začel z nastopom godbe na pihala s Proseka. ki je pod vodstvom Zdravka Kanteja zaigrala vrsto partizanskih in drugih skladb. Medtem se je prostorno dvorišče vedno bolj polnilo, saj so prihiteli na srečanje vodstva Vsedržavnega združenja bivših partizanov ANPI Vladimir Kenda. MuliiiliiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiifuiiiiiiiiiiifituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ŠOFERJE DELAVCI IN POTNIKI ZA MUNICIPAUZACIJO SAP Drevi ustavljene tovarne in avtobusi Skupna manifestacija na Trgu Goldoni Danes soja občinskega sveta ■ Javnost pričakuje takojšnje ukrepe v upravo samim delavcem ali ga prevzela v lastno režijo. Saj ne gre v tem primeru za zgolj osebne koristi 110 zaposlenih v podjetju SAP, temveč predvsem za koristi tisočev občanov, ki so že skoraj poldrugi mesec brez avtobusov. Res, da je vojaška oblast namenila svoje tovornjake, ki opravljajo vsaj najnujnejše prevoze. Zavlačevanje spora nikakor ni v korist stavkajočih, saj je stavka žrtev, ki jo morajo prenašati na svoji koži in na koži svojih družin. Tudi solidarnostna nabirka, o kateri smo poročali, ni obrodila zadovoljivih rezultatov. Zbranih je bilo baje okoli 2 milijona lir, kar pomeni manj kot 20 tisoč Ur za vsakega delavca. Občutek je torej, da skuša Sergas zavlačevati in s tem prisiliti stavkajoče k predaji. Od tod sklep sindikalnih organizacij, da napovejo za danes zvečer skupno manifestacijo in splošno stavko vseh drugih avtobusnih nružb in vseh delavcev industrijskega sektorja. Stavka bo na tak način zajela nad 20 tisoč tržaških delavcev. Ti bodo stavkali zadnje dve un svoje izmene, medtem ko avtobusi ACEGAT, SAP, Carsica in ACNA ne bodo vo žili približno od 17. do 21. ure. Toč neje bodo avtobusi ACEGAT ustavljeni tri večerne ure, ACNA od 18. do 21.30, Carsica pa od 16 30 do keo ca službe. Poleg tega pa bo stavka uslužbencev ACEGAT vplivala tudi na dnevne vožnje, zaradi česar bo tudi dnevni promet okrnjen. Ob 18. uri se bodo stavkajoč* delavci Ib šoferji zbrali na Goldonije- no Bacicchi in član pokrajinskega ' ne samo domačini, temveč tudi šte-’ ’ vilni bivši borci iz bližnjih krajev. Posebno številni pa so bili na taboru mladi ljudje, kar je še en zgovoren dokaz, kako se tudi naša mladina zaveda nujnosti angažiranja v protifašističnem gibanju in se zato spontano udeležuje posebno tistih prireditev, ki imajo narodni in protifašistični značaj. Po prvem delu godbenega koncerta, v katerem je sodelovala tudi godba iz Trebč pod vodstvom Danila škrgata, je zbrane udeležence tabora pozdravila v slovenščini in v italijanščini (saj so bili prisotni tudi mnogi bivši italijanski borci in stari ter mladi antifašisti in demokrati) v imenu prireditvenega odbora Stanka Hrovatinova, nakar je povzel besedo poslanec Silvano Bacicchi. Pote ko se je spomnil na junaški boj pratizanslrih borcev pred 27 in več leti in na zmago nad fašizmom, je govornik prešel na oris sedanjega političnega položaja v državi, za katerega je značilna naraščajoča dejavnost fašističnih elementov, ki se kljub jasnim določilom ustave zbirajo v neofašistični stranki MSI, prav tako pa tudi jasno usmerjanje vodilne politične stranke v državi, Krščanske demokracije, v desno, kar je dobilo svojo potrditev tudi v sredinsko vem trgu in od tod šli po mestnih ulicah do deželne in občinske palače. • Na oddelku 10 — Ekonomat tržaške občine, občinska palača, tretje nadstropje, soba 110, so na razpolago lastnikom sledeči predmeti, najdeni v juniju: italijanska in tuja valuta, ure, prstani, kolesa, torba, dežniki, dekliški škornji in čepica, foulard, knjiga poezij, denarnice, torbice, zapestnice, zaboj z varilnimi aparati, zlata zaponka, mošnje. Lastniki lahko dvignejo predmete vsak delavnik od 9. do 12, ure. Včeraj med pismeno nalogo na znanstvenem liceju bodo danes imeli nalogo iz ma-j tematike, na klasičnem liceju izi grščine, na trgovskem tehničnem! zavodu pa iz trgovinstva. Naloge za slovenske šole so enake kot za italijanske in jih določa ministrstvo za šolstvo. Teme za naloge dospejo v zapečatenih kuj vertah in so napisane v italijanšči} ni, zato jih morajo člani izpitne komisije prevesti v slovenščino: Nič čudnega torej, če nastanejo pri prevajanju teksta v raiznih šo lah male razlike. Pravilno bi tore bilo, da bi ministrstvo za šolstv< poslalo na slovenske šole besedili v slovenščini. Kandidati so imeli včeraj 6 ur časa na razpolago za pismeno na* logo, izbrali pa so si lahko sami temo med 4 predloženimi teksti. Objavljamo teme za pismeno nar logo v slovenščini (na italijanskih šolah v italijanščini). Prvi tekst, ki je veljal tako za klasični licej, kot za znanstveni licej, učiteljišče in trgovski tehnični zavod se glasi: «Ti pa mi vedno piši o vsem tem, kar te zanima v šoli. Mislimi da ti zgodovina ugaja, kakor ji ugajala meni, ko sem bil v tvojih letih, ker se ukvarja z živimi ljudmi. In vse to, kar se nanaša na ljudi, m čim več ljudi, na us« ljudi na svetu, kolikor se mea seboj povezujeooi.v družbo in delajo in se borijo in se izpopolnjur jejo, ni mogoče, da bi ti ne ugaja, lo bolj kot vsako- druga stvar. Pa je tako?* Antonio Gramsci (iz pisma sinu Deliu) Druge teme. KLASIČNI LICEJ 2. Odporni tokovi proti fizročilu XIX. stoletja: «crepuscolari», futu-risti in hermetiki. 3. Mir bomo imeli šele takrat, ko bo prišlo do Združenih držav Evrope; samo tedaj ne bo požigov, morišč, ampak bosta zavladala red in blaginja». Ob tej Cattaneovi misli, izraženi leta 1849, govorite o ideji evropske združitve kot q sodobni etično politični nujnosti ih priznanju skupne omike. 4 «Naj verujemo, da likovna umetnost vedno podaja izrazitejšo podobo neke dobe kot besede pesnikov in zgodovinarjev?* Huizinga ZNANSTVENI LICEJ 2. Tragika soočenja z lastnim življenjem v Pirandellovi umetnosti 3. «šele tedaj bomo imeli mir, ko bomo imeli Združene evropske) države, šele tedaj ne bo več požigov, morišč, ampak red in blaginja.» Ob tej misli, ki jo je izrazil Cattaneo l. 1849, govorite ideji evropske združitve kakor sodobni etično-politični nujnosti ir priznavanju skupne kulture. 4. Razloži, kako so se premog, petrolej in uran znašli v središči) treh modemih revolucij. UČITELJIŠČE 2. Smernice sodobne poezije pesnik, ki ga najbolj poznaš. 3. Mir bo zavladal šele tedaj, ko bomo imeli Združene državi Evrope, tedaj ne bo več požarov morišč, pač pa red in blagosta nje.* Ob tej misli, ki jo je Cat taneo izrazil leta 1849, spregovori te, kaj mislite o ideji evropskegi združevanja kot o sodobni etično politični nujnosti in o spoznanji skupne kulture. 4. Razložite naslednjo izjavo Celestina Freineta: *Ko se otrok za ve, da ima njegovo delo smisel ir da se lahko popolnoma posveti ne več samo šolskemu delu, pač pc tudi socialnemu in človečanskemu začuti, da se v njem sprošče močan zagon do dela, iskanja, ustvarjanja.* TRGOVSKI TEHNIČNI ZAVOD 2. Znanost, tehnika in umetnost, čeprav z različnimi sredstvi, po spešuje bratstvo med ljudmi. 3. |> pel icc slovenskih pesne. ^5 «/ fP. .M **** . ... v * čeprav .le bil na razpolago kar cel kup nagrad, je imela žirija kaj težko delo, da bi izmed 397 «najboljših med najboljšimi izbrala prav najboljše*, kot se je izrazil nekdo iz žirije. Mislimo na letošnjo prireditev svetovnega bienala risb. ki ga prirejajo na Reki. Žirijo, ki je odločala o prvih mestih in nagradah, so sestavljali naslednji člani: Benečan Giuseppe Mr.-chiori je bil predsednik, člani pa so bili Pierre Descargues iz Pariza, Zagrebčan Božidar Čargo, Poljak Riszard Stanislawski, Rečan Boris Vižintin ter Avstrijec Peter Weier - Mair. Tri prve nagrade po milijon starih dinarjev so dobili Japonec Ay O, Slovenec Oton Gliha ter Brazilec Antonio Dias, častna priznanja z nagrado po pol milijona dinarjev so dobili Joan Miro iz Pariza, Belgijec Pierre Alechin-sky, Francoz Antony Pies ter Poljakinja Alina Szaposznikovva. Odkupne nagrade od po 200 do 500 tisoč dinarjev vsak so dobili Jugoslovan Zlatko Priča, Anglež lan Colverson, Avstrijec Rudolf Ho-flehner. Tajlandec Ithipol Thang-chalok, Francoz Geradiaz, Italijan Renzo Margonari, Japonec Take-sada Matsutani in mnogo drugih, saj smo v začetku rekli, da je bilo nagrad veliko. .............................................mu.................................... '...... gel izpolniti dane obljube. Nekdo vas bo imel v mislih. Sentimentalno razpoloženje. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Neuspeh vašega prijatelja vam bo odprl nove perspektive. Nagnjeni boste k prepiranju z ljubljeno osebo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1,) Če hočete uspeti, morate modernizirati svoj način dela in misli. Srečne srčne spremembe. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) O pravem času je treba sprožiti nove pobude. če nočete biti presenečni. Brez obžalovanja zavrnite lažna u-panja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Sklepanje poslovnega združenja se bo zelo zavleklo. Srečne ure z ljubljeno o-sebo. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Držite se delovnega načrta, ki ste ga delali že pred časom. Vaše misli bodo v družinskem krogu slabo tol mačili. BIK (od 21.4. do 20.5.) Primeren dan za finančne mahinacije. Rodilo se bo novo in zanimivo prijateljstvo. Neupravičen nervozizem. DVOJČKA (od 21.5. do 22 6.) Bodite realisti, če hočete narediti u-goden vtis na predpostavljene. Manj egoizma vam ne bo škodovalo RAK (od 23.6. do 22.7.) Med mnogimi predlogi ne bo težko izbrati li ofenzivno razpoloženje nekoga LEV (od 23.7. do 22.8.) Dobro pretehtajte ponudbo, ki vam je bila dana. Znati bo treba prositi odpuščanje za storjene napake. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Na videz nepomembna finančna napaka utegne biti usodna_. Poslušajte nasvet osebe, ki vas nesebično ljubi. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Zanimivo duševno razpoloženje, ki razvija fantazijo. Solidno ozračje v družini zaradi medsebojnega razu mevanja. Zdravje odlično. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) najboljšega. Obvladati boste mora- Kljub dobri volji, nekdo ne bo mo- gradnja predeufrazijiskih nabožnih objektov na tem področju in kako je sredi sedmega stoletja nastala tudi poreška bazilika, ki jo še danes občudujemo. »Zbornik Poreštine» ne obsega politične in kulturne zgodovine Poreča. V njej je govor tudi o gospodarski zgodovini tega dela Istre. Viktor Vitolovič, ki sicer poučuje na gospodarski šoli v Poreču je v članku ciz preteklosti gospodarstva Istre od antike do 18. stoletja» podal zaokroženo sliko razvoja kmetijstva v prazgodovini, v antiki, v srednjem veku w vse do 18. stoletja. do konca beneške vladavine v Istri. Lahko bi rekli, da je ta o-pis poskus znanstvene obdelave zgodovine kmetijstva v tem delu I-stre. Isti avtor je zbral tudi podatke o kmetijski šoli v Poreču ob 95-letnici njenega obstoja. Sestavljavci in uredniki Zbornika so se v svoji publikaciji spomnili tudi nedavno umrlih javnih delavcev iz tega dela Istre in na koncu zbornika objavili njihove biografije in zasluge za razvoj tega dela Istre, pa tudi njih zasluge v času borbe proti fašizmu. T. F. Prejeli smo SCRITTI PROGRAMMATORI Dl JDEOLOGIE (1968-1971). Edizioni di Ideologie, Roma, 1972. LIDICE. 1942-1972. Soubor 24 fotografij s vysokym leskem. Navrh obalky Jiri Veškma. Vyrobdl n.p. Polygrafia. zavod 4 v SadskA. Hi MELODIJE ISTRE IN KVARNERA Mestni trg v Labinu je bil v soboto zvečer premajhen, da bi mogel sprejeti vse občinstvo, ki je hotelo prisostvovati zaključnemu koncertu festivala Melodije Istre in Kvarnera». In kljub temu, da je prireditev prenašala zagrebška TV. Nad dva tisoč sedežev so ljubitelji glasbe zasedli že dolgo pred začetkom prireditve. Prireditvi je prisostvovalo tudi neka j vidnih javnih delavcev med drugim tudi predsednica CK ZKH Milka Planinc, predstavnik izvršnega sveta sabora SR Hrvaške dr. Ivo Perišin in mnogi hrvaški javni in kulturni delavci. Prvo mesto in najvišje priznanje je dobila skladba Bogdana Sepčiča «Kupil san ti prstenac*. ki io je predstavil pevec Mirko Cetinski. Drugo mesto je zasedla popevka Ivice Krajača »Hofiranje po senj-ski*. na tretjem mestu pa pesem Ferda Pomgkale «Amor de pesca-dov», ki so jo izvajali v italijanščini in hrvaščini.Zlati pokal RTV Zagreb je dobil skladatelj Bogdan Sepčič, strokovna žirija pa je nagradila Nela Minottija za pesem »Petešič*. ki sta jo izvajala Beti Jurkovič in Hrvoje Hegedušič. NA FILMSKIH PLATNIH Claude Chabrol: La decade prodigieuse «La dčcade prodigieuse* (Dieci ineredibili giorni, 1971) je nov film režiserja Clauda Chabrola, ki se izkaže za najboljšega delujočega francoskega režiserja skupaj z E-ricom Rohmerom. Oba izhajata iz gibanja «nouvelle vague», ki je v šestdesetih letih obnovilo francoski film. Chabrol in Rohmer sta se dolgoročno izkazala za najpopolnejša avtorja v tem gibanju. Truf-faut in Demy sta po nekaj odličnih filmih manj prepričljiva; Franju ni nikdar dosegel prejšnjih; Godard je prešel k ideološkemu filmu in pokazal precej intelektualističnih omejenosti (prisotnih v njem od vsega začetka); Resnais pa je bil le posredno vezan na omenjeno gibanje. Chabrol, Rohmer in Truffaut so se izkazali tudi kot kritiki z esejema o filmih Alfreda Hitchcocka, ki je med njihovimi najljubšimi režiserji. To ni brez pomena: v Chabrolovih filmih (kot pri ostalih dveh), in tako tudi v «La decade prodigieuse», se jasno razodeva Hitchcockov vpliv in sploh vpliv hollguvoodske kinematogra- . .I.IMI.I.III. I H.II11HI.MIMH...I....... ...» ...»H I...I.I..HI..I. ...I........1.1.1. H... BIONIKA - NAJZANIMIVEJŠI ASPEKT KIBERNETIKE «Dinamična polarnost» in «nevronsko vezje» Manchestrski računalnik «pška in ženska reprezentanca LR Kitajske je na Hvaru premagala Jugoslavijo s 470,15 : 463,50. Med posamezniki je pri moških zmagal Kitajec Cai Huang Cung pred Jugoslovanom Kersničem, med ženskami pa so vsa prva mesta osvojile Kitajke. 1. — 1. Mlssissippi 2. Sandrino 2. — 1. Castellaro 2. Ani pital 3. — 1. Badrenar 2. Vopano 4. — 1. Pompasc 2. Rempis 5. — 1. Tuareg 2. Oscar 6. — 1. Rivolta 2. Mallo KVOTE 12 - 3.635.272 Ur 11 — 176.469 lir 10 — 15.500 lir X 1 1 2 2 X X 2 X 1 2 1 MLADOSTNI DNEVNIK 7 SIMONA RUTARJA A mi smo rekli, da nas je 24 na našej strani in da smo Vsi enih misli. 65) Tedaj omolkne zagovarjavec in le še opomni, naJ se razprave ogibamo. 26. [novembra] pride vodja sam na-zato v šolo in nas zopet po stari navadi tolaži in nam o-ter obljubi, da nam za tisto uro sobo (ob potrebi zakurjeno) prepustil, da nam ne bo treba v mrazu okoli hoditi in gubiti. Zlati pa povdarja naj bratovsko med seboj živimo se vsacega razpora skerbno ogibamo (tega se menda naj bolj bojijo nemški profesorji, ker potem bi bilo njih vlade konec?). -* Tolsto priporoča še enkrat razrednik Kosu, naj kolikor mo-mir dela v šoli. 19. Cesaričeu god, tedaj prosto. 27. Perva spoved in potem vsaki mesec ena. Veliko govorov j11 opominjevanj. — Tako je minil pervi mesec v semenišči. Bi-Jo mi je jak0 tiudo se temu življenju privaditi, še drugi, ki so bili že poprej v semenišči (toda vživali so popolno, če ne še Večo prostost pod pervim vodjem 1=Andrej Raspetl) neso bili 2 niitako rečjo zadovoljni. Le hrana mi je po večem dopadla. December. 1. čitanje ((domačih Statutov« vpričo knozoškofa. Nagovor Godničev 66) na-nj, kakoršnega bi se ne bil nadejal iz njegovih ust slišati. Ob tem času pride dr. Lavrič prosit Marušiča, naj nas pusti k deklamatoriki. Vodja mu prijazno odgovori, da on nema obisti tega dovoliti, ampak konsistorij, 67) na katerega naj se blagovoli g. Lavrič obemiti. (Sicer je Marušičeva navada se z nadškofom izgovarjati. Tako npr. N.ljegoval ekscel.lencal mi je prepovedal itd.) 4. Se pogovarja Hočevar s šafenhauerjem zastran nekega Ceginega? dopisa v «Oittadiinu» 68) v kteirem strašno goriške dijake (Slovence) napada. Kmalu bi ga bil Hočevar na to pripravil, da bi se dopis vradno preklical. Ali ker je tisti dopis šafenhauerja hvalil ni hotel tega storiti. 5. Blagoslovljenje štacjonov. 69) Bili smo 4 ure v cerkvi ln to kakor tudi kadenje mi je storilo jako slabo, tako, da popoldne nisem mogel na sprehod. Zvečer sem se vlegefl in pervič še le 8. XII. vstal. Pa moral sem krnelo zopet v posteljo, kjer me je razun tega, da je bila postelja terda kot kamen, še dolgčas mučil, ker nesem mogel nič brati. Sploh je bilo mnogo vzrokov moje bolezni, med drugim tudi to, da je bila vsa hiš« nova, je toraj jako po mokroti dišala. Ravno tako se ni bila še nikjer barva posušila. 8. Slišijo naši odgojenci že zopet lepo kopo zmirjanj na sprehodu, med drugimi n. pr. «čala se regiment dl fisod«. 70) Tudi praefekta so neki zmerjali, «flapp, flappa».71) 10. «Narod» prinese (nekoliko okrajšan) dopis iz Gorice, kot odgovor na Cegin? v Citt.ladinul Spisal ga je J.[osipi Ivančič, odposlal pa Glowacki. 72) 11. O poldne so morali vsi tisti k šafenhauerju, Id so hodili k deklamatoriki. Vodja se jim je prav hlinil in priilzeval, ter hvalil ukoželjnost učencev in obljuhoval kmalu novega učitelja iz slovenščine, zadnjič pa naravnost prepovedal k deklamatoriki hoditi, rekši, da on nema oblasti tega započetja dovoliti. Gorje nam, godi se Lavriču, kakor Kocjančiču s petjem pred dvema leti pod Holzingerjem. Juvančič in Glowaoki sta krepko vgovarjela, zato ju je vodja tudi delj časa pri sebi obderžal. 12. Je Kloddč seminišče inspektiral. 13. Po večerji nenavadno ostra pridiga, ker je vodja zvedel, da se zunaj pritožujemo, da nemarno dovolj časa za učenje, da ne delamo druzega, nego molimo. 24. Zapusti Bizjak 73) semdinišče za vselej. Povod Je bil, ker ga ni hotel vodja za božične praznike domu pustiti. 24.—27. Prav dolgčasmi in pusti prazniki, dasdravno je kan.tonlk] Castellani vpil «Freuet euch, ja so freuet euch«. 74) K stricu nesem hotel iifci zavolj tete, dasiravno me je povabil. 27. po noči se vname Ritter-jev malin v Stražicah75) in ves pogori vkljub izverstnim gasilnim pripravam. O polnoči smo zagledali ogenj. Videlo se je tako lepo, da bi bil lahko bral. 30. Dobim pismo od doma, ki pravi: «če Je zelo hudo noter pride eden dol in te preloži!« Sporočilo od moje bolezni (ki je trajala 14 dni dn me bila ob vso moč pripravila) jih je menda najbolj ganilo. 31. Gremo iz velike cerkve pervič čez Travnik, česar smo se naj bolj bali. Vendar ni bilo tako hudo, kakor smo mislili. — Konec zame jako osodopolnega in spreminljiivega leta, ktero mi Je mnogo žalosti in potertosti, pa tudi veliko Skušenj prineslo. Mnogo sem prebil, mnogo pretrpel, marsiktero slišal in včasih tako otožen bil, da sem menil, da ni več pomoči zame, a vendar je vse prešlo. Leto 1870 Janiuarij 1. Spomin za eno leto nazaj mi je labudil grenke občutke. Cel svet si danes vošči, le meni nobeden in jaz nobenemu. Pri zajutreku vošči Godnik L = Godniči vodji in vplete v voščilo tudi nekaj Siličevih 76) verzov, kar je Italijane bodlo. Rudež77) vošči prefektu kar ga je zelo veselilo, ker je rekel, da je on v saminišču ničla. Ob 10. moramo v verstd čez Travnik v veliko cerkev. — Vodja reče, da sicer ni slabo če se ((Sl.[ovens4dl Narod« bere, a da je bolje, če se to opusti. — Ob tem času dovoli visdko šolsko svetovalstvo, na ktero se je bil g. Dr. Lavrič obemil, da sme deklamatoriko predavati in sicer (ne kakor do zdaj v čitalnici) ampak v eni šolski sobi, ktero naj vodja odloči. In Pred kratkim smo že poročali o uspelem kolesarskem tekmovanju, ki so ga prizadevni športni organizatorji v štandrežu priredili za svoje najmlajše tekmovalce. Danes priobčujemo sliko z nagrajevanja, na katerem so najboljši mladi kolesarji dobili, poleg drugega, v dar tudi nogometne žoge 6. je pervič Lavrič predaval v tretji šoli v pričo Safenhauer- ja, ki je tudi pozneje večkrat to predavanje poslušat hodil. 78) 65) Vseh dijakov v razredu je bilo 26, verjetno pa s Slovenci tujca Saamen m Tamoczy nista sodelovala. iozef p0*’1? Komna, tedaj je obiskoval 8. razred gimnazije. bi) Konzistorij je bilo nadškofovo duhovno svetovalstvo, ki so ga se-javljale najvidnejše cerkvene osebnosti v nadškofiji 68) Tržaški list «11 Cittadino» (27. 11. 1869. štev. 282) je objavil ne-podpnsani dopis iz Gorice, ki se spotika ob slovenskih političnih ambicijah (interpelacija za »zedinjeno Slovenijo* v goriškem deželnem zboru) in omenja nemir pri gimnazijski mladini, ki da je zahtevala, d!a se razdelitev učnih ur uredi «na način, ki bi odgovarjal njihovim nezdravim kapricam*. Zadevo pa je uredi] energični poseg ravnatelja. 69) Postaje križevega pota. 70) (Ital. dlalektalno) = «glej regiment fižolov*. 71) Prefekt malega semenišča je bil Ivan (Giovanni) Flapp (rojen 1845, ordmiran 1868). V furlanskem jeziku fianp- ohlapen, medel upadel, mlahav itd. 72) Dopis opisuje dogodek, češ da je profesor italijanščine izjavil da zaradi 4 «spezzettov» ne bo menjal svojih ur. Slovenci so to hoteli, ker je njih dvajset po številu čakalo eno šolsko uro na 8 Italijanov, da so končali njim namenjeni pouk Dijaki so bili napadeni v «Cittadinu». Ali se bodo slovenski profesorii potegovali za slovenske dijake? (Slovenski narod, 9. 12. 1869, štev 144). 73) Osmošolec Ivan Bizjak iz Gorice. 74) (Nem.)= »Veselite se. da tako se veselite!* Prazniki o katerih piše dnevnik so božični. 75) O tem požaru, ko je zgorel «amerikanski mlin v Stračicah* je pisala obširno «Domovina» (31. 12. 1869. str. 218). 76) V slovenski literarni zgodovini nastopata dva Biica, oba pesnika-Franc (1786-1824) in Janez (1839-1906). Verjetno gre za pesem zadnjega. 77) Osmošolec Anton Rudež iz Kobjeglave. Rudež (1847-1907) je bdi po letu 1876 učitelj v goriški gluhonemnici in izdal v Gorid strokovno knjigo o gluhonemih (1894). 78) V gimnazijskih izvestjih se navaja, da je imel »nebenlehrer* dr Lavrič «deklamatori6na predavanja za Slovence*. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 4. julija 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 »ADlT. • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak nirn v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice In sožalje 200 lir. «Mali oglasi« 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst NA ZAHTEVO KAIRSKEGA DNEVNIKA AL AHRAMfl Palestinci v vojaški in politični ilegali Čez 14 dni bodo proglasili enotnost palestinskih gverilcev Razburjenje v Londonu zaradi anonimnega grozilnega pisma KAIRO, 3. — Dnevnik Al Ahram poziva danes palestinsko osvobodilno gibanje, naj gre v ilegalo in vojaško ter politično deluje iz arabskih ozemelj, ki so pod zasedbo Izraela. Isti dnevnik izraža tudi nezadovoljstvo nad dejstvom, da je Severni Jemen navezal diplomatske odnose z ZDA in da tudi Sudan proučuje to možnost. Res je, pravi Al Ahram, da lahko vsaka arabska država skrbi za svoje koristi, vendar ne sme nikoli oškodovati celotne arabske domo vine. Tudi Al Gomhouria z obžalovanjem jemlje na znanje to novico in med drugim ugotavlja, da so se ameriške investicije v arabskih deželah povečale, povečala pa se je tudi kulturna in informativna infiltracija ZDA. Vzrok temu je, po mnenju kairskega lista, pomanjkanje enotne arabske strategije. Nihče torej ne more obsojati Jemena ali Sudana, ker utrjujeta vezi z Ameriko, saj je to povezano s splošnim položajem in s pomanjkanjem osnovne politike, po kateri bi se morale ravnati vse arabske države. Danes pa je iz Kaira odpotovala parlamentarna delegacija, ki bo obiskala najprej Beograd, nato pa še 14 drugih držav, med katerimi tudi Italijo. Namen delegacije, ki jo vodi predsednik skupščine Ha-fez Badawi, je, da obrazloži arabski pogled na krizo na Bližnjem vzhodu. BEJRUT, 3. — Čez 15 dni bodo proglasili vojaško enotnost vseh palestinskih organizacij To bo glavna točka seje tajništva odbora, ki mora izdelati predloge vrhovnega palestinskega sveta, ki je zasedal v Kairu aprila letos. Takrat so tudi določili, da mora do združitve priti najkasneje v treh tednih. Medtem so že združili vsa informacijska sredstva in je tako edini uradni glasnik Palestincev agencija Wafa, posamez ne organizacije pa ne izdajajo več svojih poročil. Le Ljudska fronta za osvoboditev Palestine, katero vodi Ahmed Ghobril, ne sodeluje pri pogajanjih. LONDON, 3. — Mednarodna zveza za letalske prevoze IATA je sporočila, da je prejela sporočilo, v katerem so navedeni štirje pogoji, s katerimi bi se mojal glavni tajnik OZN Waldheim strinjati, izraelske oblasti pa bi jih morale sprejeti. V nasprotnem primeru se bo razvila prava vojna proti izraelskim letalom, pa tudi proti letališčem, kjer letala družbe ELAL pristajajo. Pogoji so sledeči: osvoboditev Koza Okumota, preživelega Japonca, ki je na Tel Avivskem letališču z dvema tovarišema ubil 26 oseb in ranil 78, vrnitev denarja, ki ga je japonska vlada izročila Izraelski kot pomoč svojcem žrtev, plačilo štirih milijonov dolarjev, ki naj bi jih OZN porabila za pomoč nerazvitim deželam in umaknitev vojakov iz zasedenih ozemelj. IATA je mnenja, da se to obvestilo ne sme podcenjevati in je opozorila vse letalske družbe, naj pazijo predvsem na letala, ki prihajajo iz Izraela, ali so tja namenjena. Izraelski minister za prevoze Peres pa je dejal, da se Izrael ne bo pustil ustrahovati, »kajti kdor nasede anonimnim grožnjam, daje le povod za druge grožnje, ki lahko popolnoma omrtvijo mednarodni letalski promet*. TEL AVIV, 3. - Vladi Golde Meirove grozi kriza. Koalicijska vlada je v nevarnosti zaradi dveh zakonskih osnutkov, ki jih je predložil le del koalicije, kar je v nasprotju z vladnim sporazumom. Vendar pa je krajevni tisk mnenja, da bi bila vladna kriza neumestna, saj sta zakonska osnutka (prvi o uvedbi civilne poroke, drugi pa o pravilni definiciji Juda) le postranske važnosti. O tem je govorila tudi predsed niča Golda Meir, ki je po povratku z Dunaja, kjer je sodelovala na kongresu socialistične internacionale, dejala, da nekaj časa ne namerava potovati v tujino, ker se je poslabšalo stanje vladne koalicije, kateri predseduje. V Tel Avivu so tudi regativno ocenili sporazum med libanonsko vlado in Palestinci, saj 1» ta, po izraelskem mnenju, ne rešil vprašanja na izraesko-libanonski meji. Popoldnevnik Maariv piš«*, da bodo Palestinci odprli 'fronto na južnem delu Golanske planote. To pa bi le še zaostrilo položaj. Irska policija in vojska z naperjenimi bajoneti odvračata demonstrante, ki protestirajo pred taboriščem, v katerem so zaprti irski rodoljubi V NEDELJO POD OSTROŽNIM BRDOM Postavili so spomenik upornim Brkinom ki so zanetili vstajo primorskega ljudstva Pred 30 leti so fašisti po drzni akciji pri Ambrožičevi opekarni požgali desa turistične ustanove v Sesljanu do morja večkrat brez razsvetljave. (Žarnice razbijajo pobalini). Svetovalec Markovič (KPI) je pozval občinsko upravo, naj poskrbi, da ne bodo vso obalo zasedla zasebna podjetja in razne ustanove. Svetovalec Zanevra (PSDI) je omenil nekatere pomanjkljivosti in potrebe, ki so bolj občutene v Sesljanu v turistični sezoni, glede štivanske papirnice pa je dejal, da so v ozadju špekulacije in da bo nastala nevarnost odpustov, če bi prišla last v druge roke. Prihodnja seja občinskega sveta bo v ponedeljek ob 19. uri. PARTIZANSKI TABOR (Nadal evanje z 2. strani) TEDEN DNI PO NESREČI Mladi gasilec podlegel poškodbam prikazal sedanji politični položaj v državi in njegovo usmerjanje v desno, je še enkrat pozval k enotnosti vse slovenske in italijanske pro-tifašiste in demokrate in k budnosti zlasti mladino. Po govorih sta ponovno zaigrali godbi s Proseka in iz Trebč, nato pa je pevski zbor PD «Igo Gruden* iz Nabrežine pod vodstvom prof. Radoviča zapel »Pesem 14. divizije*, puntarsko »Le vkup, le vkup uboga gmajna* in «Hej brigade* ter požel navdušeno ploskanje številnega občinstva. Sledil je še nastop najmlajših openskih kotalkarjev, ki so prikazali šaljiv in simpatičen prizor iz življenja na «Ponterošu», v katerem so nastopili pometači, branjevke, mornarji, »bambola* in drugi. Za svoj nastop so bili deležni navdušenega odobravanja. Slavje se je potem ob godbi in plesu ter ob omizjih zavleklo dolgo v noč. Med udeleženci tabora smo videli tudi slovenskega poslanca Albina Škerka, senatorje Šemo, podpredsednika deželnega sveta Arnal-da Pittonija in člana pokrajinskega vodstva ANP1 Branka Pahorja jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu Borisa Trampuža in konzula SFRJ Draga Žvaba, pa seveda oredsednika zveze partizanov na Opčinah in bivšega komandanta Ko- ! Rossi in Butto^.oni in ji povsem ne-scvelove brigade, Andreja Renerja opazno odnesli 12 kokoši. Skupno in druge. ^vrednost plena cenijo na 35.000 lir. Claudio Hrovatin Po tednu dni je podlegel poškodbam, ki jih je utrpel prejšnjo nedeljo na trbiški cesti, 38-letni pod-brigadir tržaških gasilcev Claudio Hrovatin iz Ul. Carpineto št. 14 v Skednju. Ko se ugasne življenje mladega človeka zaradi prometne nesreče, je vedno velika tragedija, tokrat pa .ie tragedija še večja: Hrovatinu je se je po dolgih letih zakona končno rodil otrok, katerega se je nadvse veselil in ki je imel včeraj komaj 20. dni življenja. Nesreča se ie Hrovatinu pripetila na trbiški cesti, ko je prehiteval ustavljen avtomobil. Za hip se je obrnil, a tedaj je zaneslo njegov avto simca 1000 v eno redkih dreves, ki so ob tistem delu ceste. V bolnišnici so mu ugotovili hud možganski pretres, rane po obrazu, zlom levega ramena in številnih reber. Zdravniki v oddelku za oživljanje so mu skušali rešiti življenje do včeraj popoldne, ko je nesrečnik ob 14.40 podlegel hudim poškodbam. nežev že konec prejšnjega tedna, ko so njihovi glasniki napovedali gradnjo barikad in «no go Areas* v protestantskih predelih. V tem trenutku so dejansko le protestantski krogi, ki povzročajo napetost. Katoliške četrti so začele svohodneje dihati konec prejšnjega tedna, ko so gverilci, sporazumno z angleško oblastjo odstranili nekaj barikad. Prav zaradi nastopa protestantskih gverilcev v uniformah in s krinkami na obrazu je prišlo do streljanja s katoličani in še posebej z enotami angleške vojske, ki so se znašle v navzkrižnem ognju. Na srečo ni bil nihče ranien, če izvzamemo dva gverilca IRA, ki sta bila ranjena od strelov angleških vojakov. Angleške oblasti trdijo, da so gverilci oraganizacije IRA izstrelili v Belfastu vsaj 250 nabojev. Večina zadnjih žrtev v Ulstru pa je preminula zaradi posameznih terorističnih akcij. Sem je treba prišteti tudi primer Augusta (Gusty) Spencerja, ki je bil svoj čais eden od najpomembnejših članov protestantske skupnosti v Belfastu. «Gu-sty* je pred leti ubil nekega katoliškega natakarja ter je bil zato obsojen na dosmrtno ječo. V teh dneh se je poročila njegova hčerka in oblasti so mu dovolile, da se udeleži poročne slovesnosti. Ko se je vračal z javnim avtomobilom v zapor, so ga ugrabili neznanci. Kaj se je zgodilo z njim, se še ne ve. Današnje stanje v Ulstru je na splošno mimo. člani protestantske organizacije UDA so sicer odstranili barikade v raznih krajih mesta, toda še vedno obstajajo tako imenovane «no go Areas* na nekaterih protestantskih področjih. Gre za področja pri Shankhill Roadu, Park Roadu in Crumlin Roadu. Tu so protestanti zgradili železobetonske barikade. Prav pred temi barikadami so postojanke bojevnikov organizacije IRA ter je zato pričakovati, da bo prej ali slej prišlo do spopada med obema skupinama, če se ne bo angleški vojski in še posebej politični oblasti posrečilo prepričati protestante, naj uporabljajo pri svojem boju zmernejše metode. «Običajni» neznanci ukradli 12 kokoši Pri tatvini pride v poštev vsaka vrsta blaga, skoraj klasični pa so tatovi kokoši: pravijo da je to navadno tudi prva, krstna tatvina za večino tistih, ki raje segajo po tujem, kot bi se preživljali s poštenim delom. »Srečno* je uspela tatvina, ki so jo izvedli v kokošnjaku Marije Vi-sintin por. Crevatin z Jeričljevega trga 2. Neznanci si vlomili v njen kokošnjak na križišču Ulic Cesare ENEL ima težave z dobavo električnega toka RIM. 3. — Državna ustanova za električno energijo ENEL je novembra lani prosila nekatere uporabnike električnega toka iz srednje in južne Italije, naj zmanjšajo upo-|rabo v urah. ko je ta največja, ker ne more dovajati zadostne količine energije. Vzrok za to ie premajhno število elektrarn, saj bi morale že obratovati termoelektrarne v Anconi, Salernu in Kalabriji, katerih pa zaradi birokratskih zapletljajev še niso začeli graditi. Možno je torej, da bo zaradi vedno večje porabe ENEL v prihodnjih letih prekinjal dobavo za dalj časa. Prijava sodišču zaradi incidentov na Ouarticciolu RIM, 3. — Incidentom, ki so se pripetili na Quarticciolu 28. junija letos, ko je policija aretirala dva mladeniča, bo sledil sodni postopek. Davi je namreč tajnik krajevne sekcije KPI Sergio Galeotti odšel v spremstvu svojega odvetnika na državno pravdništvo, kjer je vložil prijavo. Po aretaciii obeh mladeničev se ie pred komisariatom javne varnosti zbralo kakih deset, ljudi, kate- rim je baje agent z naperjenim samokresom zagrozil da iih ubije. Le posredovanju nekega drugega policaja se je zahvaliti, da dogodek ni imel hujših posledic Kmalu nato pa se je pojavila skupina policistov s ščiti in čeladami ki so najprej odstranili ljudi zbrane pred komisariatom. nato pa napadli sedež KPI s solzilnimi bombami in povzročili precej škode. Komisar, ki je vodil napad, je imel opasano trobojnico. Galeotti je v svoji prijavi zahteval, da sodna oblast odkrije krivce teh dejanj in uvede proti njim kazenski postopek. SZ-ZDA: znanstveno in tehnološko .sodelovanje MOSKVA. 3. — Danes so se začeli razgovori med ZDA in SZ o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju. Ameriško delegacijo vodi Nixonov svetovalec Edward David. Delegaciji bosta preučevali praktično izvajanje tozadevnega sporazuma, ki sta ga vladi spreieli med letošnjim Nixonovim obiskom v Moskvi David se je danes sestal s predsednikom državnega sovjetskega zavoda za znanost in tehnologijo Ki-rilinom, kateremu je izročil sovjetsko zastavo, ki so jo ameriški kozmonavti z ladje Apollo 16 ponesli na luno. «Ta zastava*, je dejal David. «je simboličnega pomena glede na rezultate, ki jih želimo doseči.* Ameriška delegacija bo ostala v Moskvi šest dni. PO NEUSPELEM PODVIGU Samotar Chichester pristal v Plymouthu Na prekooceanski regati še vedno vodi Francoz Terlain PLYMOUTH, 3. — Sir Francis Chichester je davi pristal s svojo ladjo Gipsy Moth V. ob pomolu tukajšnjega pristanišča. Njegovo ladjo je slučajno opazil pešec, ki se je tam sprehajal. Sedemdesetletni samotar je namreč izkoristil temo. da se je vrnil domov. Domačini so Chichestru pripravljali slavnosten sprejem, saj je bil to verjetno njegov zadnji podvig. Večstoglava množica, ki bi ga morala pričakati opoldne, je bila tako razočarana. Razočaranje pa se je še povečalo, ko se Chichester ni hotel prikazati iz ladje, ampak je raje spal dalje. Ko se je v popoldanskih urah prebudil, pa so ga spremili na pregled v bolnišnico. Zadnji dan so jadralca spremljali trije mornarji francoske meteorološke ladje France II. in sin Giles. Tako se je zaključila tudi ta pustolovščina. ki je vznemirila an-aleškp prebivalstvo, saj je tam Chichester zelo priljubljen. S tem. da se ie jadralec izognil vsem častem in ni dal časnikarjem nobene izja-T ve. se je svojim someščanom še bolj priljubil. Igre br«z meja v Passarianu V sredo bo v vili Manin v Passarianu pri Vidmu mednarodna turi-stično-športna prireditev Igre brez meja. Na prireditvi, katero že vrsto let prirejajo televizijske ustanove sedmih evropskih držav, bodo so- delovala naslednja mesta: Zottegem (Belgija). Sarnen (Švica). Ober-ursel (Nemčija), Moelan sur Mer (Francija. Dalkeith (Vel. Britanija). Venray (Nizozemska) in Co-droipo (Italija). Doslej te prireditve v naši deželi še ni bilo. kljub temu pa je precej poznana, saj jo televizija redno prenaša. Namen Iger brez meja ie, kot pove naslov sam. zbližanje med narodi. V bistvu pa je to dobro zamišljena in velikopotezna turistična akcija, kar je razvidno tudi iz tega, da sodelujejo le predstavniki drugoka-tegomih turističnih krajev, katere bi si sicer ogledalo le malo tujih turistov. Prireditev bo direktno prenašala koprska televizija, italijanska televizija pa bo posnetek predvajala dan kasneje. iiiiiiiiHiiimiKiMiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiimiiiiiiiiinifiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii PO PISANJU NEW Y0RK TIMESA pomena za splošno vsta.io na Primorskem. Zborovanje ob spomeniku, kateri na preprosto sklesanem kamnu, prenesenem iz Nove Šušice. do zamisli inž. arhitekta Marina Kontla iz Sežane, simbolično ponazarja njegovo naravno čvrstcet, je začel član sveta krajevne skupnosti Košana Stane Slaibnik. Zbrani množici je nato govoril narodni heroj Karlo — Drago. V svojem izvajanju je zlasti poudaril vlogo, ki jo je pozneje imel odmev te akcije v protifašističnem narodno - osvobodilnem boju. «Do tega podviga ni prišlo niti najmanj po naključju, pač pa je to bila zakonita in logična posledica skoraj 24-letnega nenehnega, spontanega in organiziranega boja našega ljudstva za svoj nacionalni in socialni obstoj ter družbeni napredek*, je dejal heroj Drago, ko je navedel več primerov iz preteklega obdobja, kako so se Brkinci upirali nasilju in zatiranju. Ob koncu svojega govora je želel, da bi Brkini tudi v današnjem času hitreje napredovali ter da bi širša družbena skupnost imela večje razumevanje za te pasivne kraje, kjer stoje ljudje dolgih štirinajst stoletij na braniku slovenstva. Obširneje je na tem zborovanju govoril tudi novoizvoljeni predsednik Občinske skupščine Ilirska Bistrica Jože Gril, nakar sta mladinca teritorialne zaščite brigade «Ar-tilerijcev — prekomorcev* odkrila spomenik. V kulturnem sporedu so nastopili recitatorji mladincev — vojakov, dalje harmonikarji, ilirsko bistriški moški pevski zbor in godba na pihala iz Postojne. Dolgo v noč je zatem na prostrani livadi trajalo ljudsko rajanje, medtem ko so si starejši borci zopet segali v roke ob obujanju spominov na težka, a lepa in zmagovita partizanska leta. Dj. PLANJAVEC NOVARA. 3. — Dve osebi sta utonili zaradi padca avtomobila v reko. Do nesreče je prišlo v bližini Malega Sv. Bernarda, ko ie voznik na nekem mostu izgubil nadzorstvo nad vozilom. Potnika; ki sta sedela na zadnjih sedežih, so rešili mimoidoči, za voznika. 50-letnega Giacoma Umetno povzročanje dežja metoda boja ZDA v Vietnamu Kuhinjska sol, srebrov jodid in nekatere druge sestavine povzročajo umetno povečanje padavin VVASHINGTON, 3. — New York Times piše, da Pentagon že več let opravlja v Laosu in Vietnamu poskuse, s katerimi spreminja me- V sardinskem mesili Aiguero so na i: eti-iareL Naslov je osvojila predstavnica Turčije Hule Suyguzi (v sredini), druga 1. veiacin tekmovanju proglasili « Dekle evropskega filma ». jc lila Jugoslovanka Lidija Nukič teorološko stanje v vojaške namene. Ti poskusi so v bistvu tajno razprševanje kemičnih sestavin,' ki povzročajo povečanje padavin v obdobju monsunov. Deževje tako otežkoča promet po blatnih cestah in paralizira sovražnikovo protiletalsko obrambo. Obenem pa imajo južnovietnamski »komandosi* lažje delo in lahko prodirajo na sever. Ti poskusi, piše newyorški dnevnik, so se začeli že leta 1963, med budističnimi demonstracijami proti južnovietnamskemu predsedniku Diemu. Demonstranti, proti katerim solzilne bombe niso pomagale, so se v hudi plohi hitro razšli. Od tedaj so ameriška letala stalno razprševala srebrov jodid, kuhinjsko sol in druge sestavine, ki so povzročale zgoščevanje oblakov in seveda deževje. Poskusi se seveda niso vedno posrečili. Nekoč je bilo poplavljeno ameriško taborišče: v dveh urah je padlo 15 cm dežja. Do sedaj je Pentagon te novice vedno zanikal; New York Times pa je o njih zbral dokaze. Baje mu je te dokaze posredovalo zunanje ministrstvo, ki naj bi stalno nasprotovalo meteorološkim poskusom. Leta 1967 je ministrstvo protestiralo pri predsedniku Johnsonu, ker so ZDA tvegale, da spremenijo v nedovoljeno orožje tisto, kar je bilo do tedaj le sredstvo za preprečevanje suše. Čeprav omenjeni dnevnik pravi, da poskusi niso povzročili resnejše škode, kot n. pr. hudih poplav v Indokini, je prof. Meselson s Harvardske univerze izjavil, da umetno spreminjanje vremenskih prilik lahko deluje kot zelo nevarno orožje, ki povzroča večjo škodo civilnemu prebivalstvu kot vojski, predvsem kjer se prebivalstvo preživlja izključno s kmetijstvom. 90 ljudi zastrupljenih na poročnem kosilu TORINO, 3. — 90 ljudi se je zastrupilo na poročnem kosilu v neki restavraciji v Cambianu. Slabo so se počutili že pri kosilu, od koder so jih prepeljali v bolnišnico z rešilnimi. policijskimi in zasebnimi avtomobili. Vsi so že izven nevarnosti in bodo okrevali v nekaj dneh. Vsa jedila, ki so jih servirali pri kosilu, bodo analizirali.