Z97. Številka. V Ljubljani, v sredo 29. decembra I9Z0. LIH. leto IMEN lahafa vsak dan popoldne, tsvseamil mM|i ta prasni*.©. Irtse att: Prostor 1 m/« X M «/ai xa mile oglase do 27 m/« višine 1 K, od 30 m/m višice dalje kupčijskl in uradni oglasi i m!m K 2*—* notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov nai se priloži matnka za odgovor. gpnvnlstro „Slov. !faroda" In „Harodaa Tiskarna" ttnanera ulica si. 5, pritlično. — Telefon it. 30«. „Sletonaiil Narod4 vel!« w LJubljani in po potu s v Jugoslavije celoletno naprej plačan • K 180*-* polletno 4 # 90 — 3 mesečno...... m 45*— 1 m .......IS- Pri morebitnem povišanju se Ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai posijelo v prvič naročnino vedno 'SaT* po nakjznid. Na samo oismen* rtaročfla brez ©osiatve denarja se ne moremo ozirati. V Inozemstvo: celoletno ...... K 240 — polletno . 3 mesečno „120— Uredništvo „Slcv. V - ^a«« Knsflova ulica 8t. S, I« nadsiropJOi Telefon stav. 34. Dopise sprejema podpisane ln ssdestno frsnkorrae. ■ST Rokopisov ne vrata. ~*BH Posamezna štsvHka velSa 1 krono. Po?ta:na nlsiana v aotovtnt. Dobro znamenje. Razmere v konstituantJ, ki so Jih ustvarite volitve, so napotile obe največji stranki demokratsko in radikalno, ki ste po svojih programih eminentno državotvorni organizaciji, da ste se jeli približevat! druga drugi, ne toliko iz strankarskih interesov, da si porazdelita oblast med sabo, kakor predvsem zbog tega, da branita mlado našo svobodo in iz nje izišlo državo pred protidržavni-mi strujami, katerih glavni smoter je, da razrušijo tvorbo, ki je plod sijajnih zmag junaške srbske vojske na bojiščih m vekovne narodne borbe idealnih rodoljubov vseh treh plemen na političnem, kulturnem in gospodarskem polju. Vsa patrijotska javnost je ta dogodek pozdravljala z največjim zadoščenjem in s trdnim prepričanjem, da je ta preokret v politiki obeh največjih strank jamstvo za lepšo bodočnost naše domovine. Samo enemu očividno ni bilo po volji, da se zbižata radikalna in demokratska stranka ter ustvarita močan blok. ob katerem bi se naj razbili vsi protidržavni poizkus?.: Stojami Proriču. Protfć je od vsega začetka nasprotoval, da bi se demokrat! in radikala združili v obrambo od prevratnih elementov ogrožene države, ter storil vse, da bi onemogočil vsako zb! i žanje. Vsa javnost si je bila na jasnem, da so klerikalci in Radičevci elementi, katerih glavni cilj je izpodkopati temelje naši državi, samo Protić ni mogel ali ni hotel tega razumeti. Vse svoje sile fn ves svoj trud je zastavil v to, da bi radikalce odvrnil od sporazuma z demokrati in dosegel, da bi se sklenila zveza med radfkal-ci na eni strani in med klerikalci in Radičevci na drugi strani, čeprav so s! programi in politični cilji teh strank tako nasnrotni, kakor ogenj in voda. Stoian Protić je dovolj prebrisan politik, da ve, da bi takšna politična zveza za državo ne mogla obroditi nobenega dobrega sadu, toda njemu ni toliko ležeče na blagru in dobrobiti države, kakor na tem, da si ohrani politično moč in da si pridrži tudi v bodoče v rokah vodilno vlogo, ki jo je imel v kraljevini doslej vse od leta 1918. naprej, to pa je mogoče samo, ako ostane v državi stari kaos, ki omogoča takšnim politikom kakor je on nadaljno ribarenje v kalnem. Zdi pa se, da so to Protićevo igro spregledali tudi v radikalni stranki, zato so preko njega prešli na dnevni red ter pričeli kljub naj-odločnejšemu odporu z njegove strani z demokratsko stranko pogajanja, ki so prav v zadnjih dneh že v toliko dozorela, da pride danes ali jutri do popolnega sporazuma, iz katerega bo izšla nova vlada. Protić je torej ostal v svoji stranki osamljen in brez vsake za-slombe. Zato je jel frondirati proti lastnemu klubu. Radikalni klub je sklenil, da se mora vsak poslanec pokoriti začasnemu poslovniku ter položiti prisego zvestobe vladarju, državnemu in narodnemu edinstvu. Vsi klubovi člani so se temu sklepu pokorili, samo Stojan Protić ne. On, tolikokratni kraljevi ministrski predsednik in minister, se je raje odstranil od seje, samo da bi mu ne bilo treba položiti zakletve onemu vladarju, ki mu je že tolikokrat poveril svoje zaupanje ter ga poklical na prvo mesto v državi. Da je ta njegov neokusni in breztaktni nastop izzval v krogih njegovih lastnih somišljenikov vihar ogorčenja in nevolje, je jasno. Prišlo je do ostrega konflikta med Proričem in klubovo večino, ki mu je dala odločno razumeti, da obstoja klubova disciplfna čudi za gospoda Stojana Protića. Toda mož je trmast in neče nazaj s poti, na katero je krenil: raje izvaja konsekvence. Naznanil je predsedstvu konstituante, da se odpoveduje mandatu, ako ostane v veljavi poslovnik, ki določa, da izgube mandat vsi poslanci, ki ne prisežejo zvestobe vladarju in domovini. Naj bi ostal pri tej svoli odločbi! Uverjeni smo namreč, da bi se politične razmere v naši domovini znatno zboljšale v tistem hipu, ko bi bil Izkrcan iz našega političnega življenja g. Stojan Protić, čigar spletke so največ krive, da se naša kraljevina Še v dveh letih svojega obstoja ni mogla konsolidirati. Protićeva demisija v tem tre-notku bi bila največja usluga državi in narodu. Oddahnila bi si vsa rodoljubna javnost, ker bi ji bila Protićeva politična smrt jamstvo za nadaljni zdravi razvoj naših političnih razmer. Prlstopalte h „ Juqo-slouenskf matici!" Pismo Iz Prage. O božiču. Za3edanje poslanske zbornice je poteklo do petka 17. t. m. povsem mirno. V petek pa so pred otvoritvijo seje Nemci zagrozili z obstrukoijo, ker se je nahajal na dnevnom redu zakon za prevzotjs lokalnih železnic v državno upravo, obsegajoč v $ 4. preme-ščenje uradnikov. V teh lokalnih železnicah so obsežene tudi privatne proge K.osiska - Bohuminska, Bustehradska in Ustoško - Tepliška; te železnice proglašajo Nemci za svojo last in od tod njihov odpor. Dejstvo pa je, da je tičal pravi vzrok za obstrukeijo v tem, da bi si Nemci pred svojimi volilci radi napravili renome, ker se jim ni posrečilo doseči izvršitve svojih zahtev glede poslovnega reda, jezikovnega vprašanja, izpremembo zakona o vojnih posojilih itd. S svojo obstrukeijo so dosegli sicer pred volilci nekaj gledali* sitega efekta po ceni, a ker jc bila ob-etrukcija radikalno odbita, jim ni prinesla nikakega pravega uspeha. Nemci sa pričeli najprvo z govorniško obstrukcijo, med tem pa se je vršilo pogajanje za kompromis. Toda brezuspešno, ker so se Nemci nazdevno bali naglega pečeščenja uradništva na teh železnicah. Ko je predsednik To-masek naznanil, da se prične razpravljati o železniških predlogah, je zahteval Lrodgman, da naj bi se predloga sloh vzela z dnevnega reda, kar je pa čehoslovaška večina odklonila. In kakor na povelje se je pričela hrupna nem?ka. obstrukcj* ja* Nemške meščanske stranke (ne pa socijalni demokrati) so jo izvajale prav burno. Poslanci so razbijali po pultih in koncertrirali na piščalke. Dogovorjen je bil odmor, po katerem se je vršilo znova pogajanje z Nemci, pa zopet brez uspeha. Komaj je začel referent govoriti, so zopet začeli tako razbijati po pultih, da so morali govorniki govoriti stenografom na ušesa, da so jih razumeli. Nemci, videč neuspeh svoje obstrukcije. so se odločili za čin. ki je osamljen v zgodovini parlamentarizma: k naskoku na predsedniško tribuno. Tu pa so se spoprijeli z zborničnimi slugami in koj na to s prihitelo parlamentarno stražo, po številu 20 mož. Nemci so bili stisnjeni skupaj, kjer so grozili z deščicami s pultov v rokah. Proti njim se je postavil poslanec Stanek, poslanec Johanis pa je pograbil velik fotelj ter začel delati barikado proti naskoku Nemcev na govorniško in predsedniško tribuno. Nemci so bili potisnjeni k svojim klonem in popolnoma premagani fizično in duševno. Videlo se jim je, da se jim je pripetilo nekaj, česar niso pričakovali, kar jih presenetilo. Nemški socijalni demokrati so na to zapustili zbornično dvorano in za njimi tudi ob-strukcijonisti. pri odhodu kričoč in zmerjajoč Čehe. Zakon jo-bil na to sprejet in seja zaključena ob 2. ponoči. Obstrukeijonisti so bili izločeni iz * in vrhu te^ra je predsednik naznanil, da jih izroči državnemu zastopstvu, ker je njihovo početje prekoračilo moje poslanske imunitete. Poslanska zbornica je na to delovala toliko hitrejše, da reši še celo vrsto nujnih predlogov in kolikor je bilo mogoče, jo to izvršila s pomočjo ponočnih sej. V pori' d.ljek 20. t. m. ob A. zjutrej čo je vršila zadnja seja poslanske zbornice pred božičem. Neobičajna zgodnja ura seje je bila potrebna, ker v nedeljo popolno-M v prv^m čitanju sprejeti zakon o umetnih gnojilih in novela k zakonu o bolniškem zavarovanju sta mogla po poslovnem redu biti predložena v dru^o čitanje že po 24 arah. Tega roka so se točno držali in z ozirem na Slovake, da so mogli odpotovati ob 7. zjutraj, se 'r* vršila zadnja seja ob tako zgodnji uri zjutraj. Nadaljnje zasedanje poslanske zbornico prične najbrže 11. januarja. Tudi če parlament ni mogel vsega resiti, kar bi bilo želeti, in je nekatere predloge odlepil na januar, more vendar z zadovoljstvom gledati na dosežene uspehe. Gotovo je to neizpodbitni aktivum, da je redni proračun za prihodnje leto že trotov pred novim letom, kakor je tudi razveseljivo dejstvo, da je bila. obstrukciia Nemcev tako pobita, da so se mondi t: prepričati o svoji onemoglosti. To so pojavi, ki kažejo na redne razmere v državi in ki so se po popolnem porazu komunistične revolte še utrdili. Kar ee tiče boljševiško zarote, r>ostopajo uradi z vso strogostjo in vrši se brza preiskava proti arrti-raneem, katerih jo že nekoliko stotin. Tako se je zboljšala situacija vlade ker se je ustalilo prepričanj?, da ob obstoječih okolnostih ni mogoče vladati drugače nego z birokratskim kabinetom, oprtim na češke stranke. Komunisti so silili na te, da bi se sestavila vlada socijalistov z asrrarci, kateri bi imeli s socijalisti večino. Ta vlada pa bi ne moarla dobro izhajati z radikalnim komunizmom, zato pa je dr. šmeral zagotavljal, da bi komunisti ne imeli nič proti njej. marveč bi jo celo podnimU. Napram tej akciji se češki socijalisti niso postavili nasprotno in tudi ne bivši minister ftvehla izmed agrarcev. katerih odsotnost iz vlade traja že približno dolgo in ki zbog tega že pogrešajo ugodnosti, izhajajoče iz vlade. To prizadevanje pa se je izjalovilo. Soci-jalnodemokratična desnica noče še vstopiti v vlado, marveč smatra za primernejše, da bi uradniška vlada namesto nje izvedla sedanje zadeve s komunisti. Pa ne samo radi teh okolnosti, ampak tudi vsled svoje umerjene in snretne politike si je pridobila vlada dr. Černega dobro pozicijo._J. K. S. Sisomffiiaite se MM sv. Cirila ln Meto in. Politične uestl. — Nova vlada se v kratkem «*est*r vi. Beograd, 27. decembra. Danes 6$ 9. dopoldne so se sestali doimati de> i i • urat 1 b in radikala stranke na po* svetovanje gude sestavo nove vladm Na včerajšnjih pogajanjih se jo do*e» gel sporazum v vprašanju ustave in agrarne reforme. Feudalni privilegiji sc takoj okinejo, posestnikom v Bosni pa se prizna odškodnina v denarju, -—• Gleda volilnega reda se jo -klenlhj, da ?:• ukine favoriziranje manjšin, kjer se je izki zalo, da ie to le v prid rn> tidržavnim elementom. — Vprašanje spremenil o poslovnika i-o re.M 28. t. ra*> l;o so vrnejo v Beograd vsi šefi posah možnih strank. Dane* dopoldne se jo razpravljalo o rc-zdelitvi ministrskih mest K' likalej zahtevajo zase sledeča ministrstva: finance, javna dela* šume in rude, poljedelstvo, pravosod* jo in konstituanto in izenačenje zako> rov: demokratom pa bi ostali: notne* nje zadeve, agrarna reforma, železni* ce, presveta, poŠta in brzojav ter tr* govina, Ostula mc^ia bi so razdelila med stranke, ki bi kotel- sodelovali t vladi. Ob 10. dopoldne ee je seja prer kini!.!, ker so se pojavile težkoče gle*1 de zasedbe ministrstva za šume in rn> de, katerega zohtevaio za*'* tudi de* mokmti z motivacijo, da je to ministr* stvo v najožji zvezi z ministrstvom za agrarno reformo. Po konferenci dele*' gatov so leti reftrirali svojim klubom o poteku pogajanj. Ob 12. se je seja nadaljevala a ;e ie že ob z? 13. prekini* la. ker radi zasedbe ministrstva z* su* me in rudo ni prišlo co sporazuma. Pri teh pogajanjih se je razpravljalo tu*, di o osebah,ki bi naj prevzele posamen*; na ministrstva Do končnega sporazu* ma sicer še ni prišlo, pogajanja, se pa^ nadaljujejo, tako da je upati, da bo m kratkem novn vlada sestavljena* -s: Pogajanja za novo vlado. Dno 27. t m. so ee sestali delegati radikal*! no in demokratske stranke. Vprašanje" poslovnika se bo reMIo dne 28. t, m,, ko se vrnejo v Beograd načelniki vseh strank. V vprašanju agrarne reforme^ novih volitev in zakona o adrainistrsA tivni razdelitvi države je dosežen spo* razum. Razpravlja se o osebah, ki naj bi vstopile v novi kabinet. Težkoče so nastale radi ministrstva za šume in rude, od katerega nočejo odstopiti de»-mokrati. ker smatrajo, dA je to ministrstvo tesno spojeno z ininistrstveirt za agrarno reformo, —d 353 Naša vlada urgira izvedbo rs* pallske pogodbe. »Jugoslovcnski Pie-mont« javlja: Naša vlada je pooblastila poslanika Antonijevića v Rimu, nai intervenira pri italijanski vladi, da Icfa določi rok. v katerem bo v položaju, da izpolni določbe rapallskega sporazuma* = Razkol v radikalni stranki. Beogradski »Dnevnika poroča: »V političkih krogih se zatrjuje, da bo Stojan Protić izstopil iz radikalne stran- Fran Govekar: iuffanfe. (Dalje.) 140 Toda Verderberica se ie branila fn |e trdila, da ji je zoprni zatelebanec Danfc prisegal, da ubije ali vrže svojo ženo v Krko, samo če ga potem ona vzame za moža... Prizor, ki je bil smešen in ostuden obenem. Takrat se je oglasil Kalan ter dejal: .Oo-spod sodnik, pošten delavec sem bil doslei. Žena mi je ušla... skoraj ubil sem jo zato. Ni me sram tega, čeprav je zelo neumno. Ženska ljubezen se ne da izsiliti in ženska nezvestoba se s tepežem ne popravi. Ali sram me je. da sem zašel nevede v tako propalo družbo*. Pameten mož. In sodnik je nato ukazal zapreti tudi intrigantko Verderberico! Po vseh hodnikih je odmevalo, ko so jo gnali v ječo. Kakor levinja se je branila... se ponosno sklicevala na generala Murata in Bernadotta ter na polkovnika Picarda — zaman, morala Je v pržon! Jaz pa sem šel zs vašim bivšim možem, gospa. Dolgo sva govorila v ječi. Povedal ml je vse. In se kesa!. Smilil se mi je. In šel sem k baronu Zoisu ter mu povedal, kaj se Je zgodilo. Včeraj sem bil že tretjič pri Kalanu. Zlahka sem ga pregovoril: odpoveduje se vas — ne zahteva nobenega preganjanja — sprejme Zoi- sovih tisoč goldinarjev ter se odpelje na plavu takoi v Zagreb, kjer ostane v suknarni hrvatskega mojega tovariša. Dal sem mu priporočilno pismo s seboj. Godilo se mu bo še bolje kot pri meni. Mestni sodnik pa ie vzel na zapisnik mojo izjavo, da ne zahtevate, gosna. nikake kazni za bivšega moža. in da, priiateli Repič, Kalanovih eroženj nikakor ne smatraš za resne. Tako ie želel baron. In sodnik je Kalana posvari! ter ga izpustil... Tudi jaz sem mu dal še nekai nagrade za njegovo zvesto službo v Ljubljani ?n ga dal s svojimi konji ocmeljati do Zalosra, kjer se ie s prvim plavom odpelial v Zagreb. ,Naj m! odpusti žena!* mi je def al, ko se le poslavljal. .Recite ji, da sem jo imel rad ... hvaležen sem ji za najlepši čas svojega živlienia! In naj ostane srečna — srečnejša, kakor je bila z menoj!' Ko Je bilo to opravljeno, s«m še! zopet h gospodu baronu. Te dni ie dobil končno svoj voz: vesel ira je in se vozari ž niim po vseh sobah. Toda včeraj in danes Je kakor Iz uma. .Marijanfca, Rovanova Marijanlca Je Ka-fanka! Moj Bog, kal vse je doživela, a faz nisem niti slutil, da je v Ljubljani!* je ponavljal neprestano. »Moja hčerka je! Ljubil sem jo vedno, skrbel za njeno vzgojo, podpiral mater... o. o. na sem zadnja leta popolnoma pozabil na obe! Trgovina, podjetja, vojna, moja bolezen, večna razburjenja — oh, toliko izgovorov, a noben me ne opravičuje! Pa zakai ni Anica nikoli pisala?' Povedal sem mu, da je Anica, vaša mama, že umrla. Tedaj je prebledel, oči so mu zalile solze in poklical je svojo mater. Povedala sva ji. a baronica ie vzklikala: ,Oh, nerazumljiva slutnja! Ali se spominjaš. Žiga, kako sem, instinktivno skrbela za Marijanico. ko se ie bi! zgodil tisti šaserjev napad? Ali se soominjaš, kako sem prigovarjala gospodu dr. Wcgnerju in dr. Repicu, naj poskrbita zanjo? Glej. jaz sem prva pozvala dr. Repica, nai jo spravi na varno, in da se ie dr. Rodič v Marijanico zaljubil tako resno, ali ie čudno, ako je vsaj nekoliko podobna svoji rajni materi?' Tako je govorila baronica. Gospod baron pa je dejal: »Mama, nikdar ne pozabim Ane! Lepše m boljše ženske nisem srečal v svojem življeniu. Hišna in šivilja je bila... nisem ie mogel vzeti za ženo... zato sem ostal samec. Toda hčerko vzemiva k sebi, mama! Naj bo najin otrok! Ali hočeš?' Piši jI, naj se precej preseli k nama'« Je dejala gospa baronica. ,Rada Jo bova imela, kakor njeno mamico.' — In baron je pismo napisal in jaz sem vam ga zdaj prinesel.« »Hvala ti, prijatelj!« h dejal dr. Repič. »Saj ne veš, kaj si storil za aju!« »Nevede in nehote, 1 jpada. Veš. jaz moram zmerom in povsov* nehote igrati glavne uloge, ti pa si povsod tisti, ki odnaša največ priznanja in slave !* se je smeial tovarnar. »Ej. Tulpenheim. kal mi še danes zavidaš mojega Glažka?« ie vzkliknil dr. Repič, sporni-njaje se ulog. ki sta ju pred osmimi leti. še oba mladeniča, igrala po Zoisovi inicijativi in pod Ltnhartovo režijo na odru stanovskega gledališča v Linhartovi »Županovi Micikf<. »Nikakor ne... privoščim ti. privoščim rr vsega srca — in še nikoli tako. kakor danes!« se je vesel branil Desselbnmner. i Ampak gospod baron in gospa baronica Čakata vašega odgovora, gospa!« Dr. Repič je pokleknil ob postelji in obje! Marijanico okoli ramen: »Ali pojdeš od mene?« Ovila mu je roke okoli vratin »Nikoli! Do smrti ne... samo če ti Uilstf hočeš?« »Za priče ste, prijatelji!« ie delal dr. Re* pič in ji poljubljal roke in lice. »Slišali ste! Pred Bogom in pred vami si zaprisegava: svoja sva in ostaneva... mož in žena... do smrti zvesta!« In dvignil se ie ter rekel resno, svečano* »Ivan, prosim, sporoči gospei baronici fn gospodu baronu: Za pismo najina najlepše zahvala! Kakor hitro bo mogla Marijanlca zopet na cesto, bo prva najina pot k njima, da blago* slovita najino večno zvezo!« 2 stran .SLOVENSKI NAROD-, dne 29. decembra 1920. 207 štev. Se hi da bo z nekaterimi mlajšimi radi-kalci osnoval svoj list« = Prihod Italijanskega poslanika v Beograd. V Beograd je dospel novi poslanik marki Manzoni. Prinesel je sabo načrt trgovinske pogodbe, ki bi se naj sklenila med Italijo in Jugoslavijo. Italijanska vlada se trudi, da bi se sklenila trgovska pogodba med Jugoslavijo in Italijo še preie, oredno bi se izvedla rapallska pogodba. ~ Prevratni poskus v K um s ^ ovu. >Rijec< poroča iz Beograda: Vslevl prevratnih organizacij, ki so bile odkrite v kumanovskem okrožju in v kiferem SO po dosedanjih poročilih zapletene Smogo ugledne osebnosti v Sofiji, je bila izdana odredba, da se razen železniške zveze prekine vsaka druga sveza z Bolgarsko. Vrši se preiskava, dosedanji rezultat pa je še tajen. == Delo za ustavo. Beograd, 27. Steeembra. Pripravljalna dela za izde-lanje ustave so v polnem teku. Demokratski in radikalni klub sta Izvolila posebne strankine odbore za proučavanje načrta ustave, kakor ga je predložilo ministrstvo. Po teh odborih so klubi deloma ze zavzeli svoje stališče napram načrtu in po edinim članom tega načrta ter izdelali potrebne spremembe. Ko se sestane konstituanta, izvolil se bo posebne 42članski parlamentarni odbor, ki bo pretresal vladni načrt ustave, evenruelno se bavil z drugimi načrti in s poedinimi predia-ganimi spremembami. Demokratski klub bo imel v tem odboru 10 članov. Bazen tega se je ustanovila stalna ekspertna komisija pri ministrstvu za konstituanto. Ta stalna komisija se %e bavila v prvi vrsti z vprašanjem prehodnih odredb za ureditev pokrajin in reorganizacijo sodišč. To bo eno najvažnejših del, ker se bo po teh prehodnih odredbah postavila cela administracija države na enotno bazo. Ekspertna ustavna komisija se deli v dve sekciji, administrativno in sodno. Stalni člani adm. sekcije so: S'ob. Jo-vanoviS dr. K. Kumanudi dr. Tomislav Tomljenovič, "Radomir Filipovič, dr. Štefan Sagadin in dr. Vošniak: naknadno ho pristonil k t^rnu odboru še _dr. TjRdislav Polič. Stalni člani sodne "'sekcije so: Mihajlo Jovsnovič umirovljeni predsednik Icnsacijskesra sodišča, dr. Tomislav Tomljenovič. dr Vaša Jov?novlč, dr. Š*efan Sagadin. naknadno se dr. "Ladislav Polič. z= Zborovanj« trgovcev in obrtnikov v Zagrebu. Zagreb, 27. decembra. Včeraj 26. t m, ob 10. dopoldne se je vršil v tajništvu demokratske 6tranke sestanek pridobitnih krogov in sieer na poziv sekcije trgovcev in obrtnikov. V6i prostori tajništva so bili nabito polni. Zborovanju je predsedoval g. Milan Krešič. Namen sestanka je obrazložil zborovaleein g. Ancel, ki j« med drugim povdarjal, da so se prizadeti pridobitni krogi doslej večkrat upravičeno pritoževali nad diletantizmom, 8 katerim je vlada reševala trgovska In obrtniška vprašanja, ne da bi pri tem poslušala mnenje strokovnjakov. Trgovska in,obrtniška sekcija bo odslej sklicevala redne sestanke, na katerih se bodo razpravljala aktnelna trgovska in obrtniška vprašanja. Svoje sklepe bo sekcija sporočila demokratskemu klubu, da zainteresira zanje ne samo poslance, marveč, da se zanje zavzame rudi pri vladi. — Nato se je vnela živahna diskusija o trgovskih in obrtniških vprašanjih. G. Danilo Dimovič so je bavil dalje časa z vprašanji svobodne trgovino, izvoza, carine in valute. Spominjal se je v svojem covoru tudi finančne konference v Bruslju, katere se je udeležilo 39 držav in kjer so je ugotovilo, da ima naša država kljub vsem težkočam se precej dobro valuto. — Poslanec Večeslav VVilder je referiral q sedanjem političnem položaju ter zborovalcem pred-cčil. kako so demokrati v prvih dnevih konstituante storili vse, da se prične v konstituanti z važnim rednim delom in da so naša država končno enkrat postavi na pravno podlago. Obrazložil je končno še to, da sta dosedanje delo in pa uspehi demokratov pokazali, da je ta stranka za trgovsko največ storila in da je najbližja pridobitnim krogom, • r= Muslimani in vlada, Beograd, 27. decembra. Jugoslovenska muslimanska organizacija *e doslej še ni definitivno odločila, da li bo šla v vlado ali ne. Jutri. 23. se vrši v Sarajevu zborovanje te stranke, na katerem se bo odločilo o taktiki, ki jo naj zavrtimo jugoslovanska muslimanska organizacija v konstituanti in tudi o vprašanju, ali naj ?tranka sodeluje v vladi ali ne. as Gospodarska predkonferenca. Kakor doznava >Neuo Freie Presso«. se januarja 1921 sestane na Dunaju konferenca zastopnikov nasledstvenih držav. Konferenca se bo bavila s predmeti, o katerih bo razpravljala gospodarska konferenca, ki se. kakor znano, sestane v Karlovih Varih. = Vladna kriza v Romuniji. V kro-efh demokratske stranke se govori, da bo Take Jo nesen v kratkem podal ostavko. Dogodki na Jadranu. Borba za Reko. — d Bakar, 27. dec. Po izjavi ge- . fierala Fazzinija ni nobene nevarno- ' sti za Sušak, da bi ga D' Annunzio obstreljeval. Ker čete niso naklonie-ne Jugoslavenom, bi bilo potrebno, da se naprosi rimska vlada, nai pozove generala Fazzinija. naj na vsak Hačin varuje Sušak. 4da ne pride v Vojno področje,- Položaj na Reki ie neizpr em en 1 en. — d Bakar. 27. dec. Nocoi se le Čulo z Reke živahno streljanje topov in strojnic Dopoldne so pozvali ka-rabinjerji prebivalstvo, nai zapusti Svoje hiše. ker bo Sušak bombardiran. Ob 14. le d osel s torpedevko v Marmščico grenerai Cavbrlia ter se je vrnil ob pol 16. nazaj. Baie se le dosesre! sporazum, da Sušak ne bo bombardiran. Na Reki Ie več oseb mrtvih in ranjenih. »Vedette?: poroča, da je drobec jrranate ranil D' An-nunzia. Uradno poročilo v »Vedetti« pravi, da so zaplenili dva topa in ujeli 120 karabinieriev. Karabfr'eri* to včeraj zahtevali, da hierosloven-ske čete na noben način ne smelo priti na Sušak, ker bi v tem slučaju D* Annunzio obstreljeval mesto. — d Sušak. 27. dec. O božičnih dogodkih na Reki In Sušaku se doznavalo še nastopne podrobnosti: že v petek ob 10. so bile po nalofiru karabinieriev zaprte vse trgovine. Karabinieni so točno vedeli, kal se bo »sodilo, vendar pa niso nikogar pustili Iz mesta. Ob 22. se ie začula strašna eksolozifa, za katero te bil dan z gozdarskega urada na *Buti-Varuc znak Z lučko. Karabinierii so pobegnili z Jelačičevesra trga. Detonacija in potres sta bila tako močna, da so se na bližnjih hišah razbi'a Vsa okna. Zlasti ie bilo prizadeto oo-slopie I. hrvatske štedionice. Želez-niski most ki vodi preko Rečine. ie gletel ob pol 24. v zrak. Cterodie ie padlo v Rečino. Naslednrt dan ob 5. zjutrai ie zletel v zrak d ruci most. ki ie bil trikrat miniran. Tretfi most k! stofi ob občinskem kopališču, bi po-izjavi častnikov in karabinieriev moral zleteti v zrak ob pol 8. zintrai. kar se oa ni zgodilo, dasi le bil dvakrat miniran. Ltudstvo se ie umaknilo v notranjost mesta do Knmeie. Italijanski častniki so bili poučeni o nameravanih eks^loziiah. vendar na niso hoteli ničesar sporočiti prebivalstvu. Od trgovin ie ostala neoo-firodovana samo ona v bližini hotela »Continental«, vse druge so bile demolirane. — d Du"*M. 28. dec. Kakor poročajo listi Iz Rima. so se vršile v Rimo. Benekah in Trstu zaradi dojrod-|dk ured Reko nacionalistične mani« l festacije. Kakor doznava *Neue Fr. Presse*. so poskusili demonstranti v Rimu naskočiti hišo mfnistrskeea oredsednika Oiolittiia, kar pa ie preprečilo vojaštvo. — d Berlhn 27. dec. *Berl?ner Tasreblatt* poroča: Na poziv generala Cavisrlie D' Armunzio ni odgovoril neposredno. Izdal le samo proglas mesni Reki. v katerem se fme-nuie rapalska pogodba naicrSa go-Ihifiia. Prodali so. tako veli proglas. Reko sovražniku. Proti temu obstaia samo ena dolžnost: da se upremo. — Med tem se ie pričelo oble^ranie Reke, Redne italfianske čete so zasedle vhode v mesto in čete pomorščakov stra?iio vhode v luko. Na Reki ie baie samo še za dva tedna živil. PrasiMa ie izredno občutna. Na otoVm TrVlcn in Rabu vlada že lakota Ta dva otoka sfa noslafa zastoimike na Reko. nai b? se jima pomagalo, toda brc« poneha. Odgovorilo se ie. da Ima Reka s?*ma premalo rafoo* ?n da ne more ničesar oddati. Uml'ivo ie. da se ie ob takih razmerah zHo močno oslabil bojevit? r^h prebivalstva. — d Zadarr. 27. dec. Prmnči na 25. t. m. se fe sknnina 27 reSkih Te-gionariev poizkušala polastiti vol«e ladje »Maršale«. Posadka pa se fim fe uprla, Le^rionarte so aretirali in odpel M» v JaMn. —d Kraflevlca. 27. decembra. Danes sta pribe?a1a semkai dva ardita ?z Oml.^fia. Bila sr?> aretirana in Izročena vojaškemu povelinl^rvn. —d Senj, 27. decembra. Semkaj sta pribežala žunnfV m tnwm iz BasTce, za njima na še deset naših Pudf. — d FaV?»r, 26. dec. Po vesteh r Peke 7e nastal v noči od 24. na ?5. t. m. v zanadnem delu Reke nroti Pečinam po'?ar, k* ie traial nad dve nri. tf Anrtn^TifevI arditi. k* so te^a dne prišli na Snsak. so onlenifl vse tr^r»vine in ♦^e^ni^e ter odT>eli',l* ves ?ive3! na Reko. Oov^ri se. da je mM nreblval-«j^om hi)n ve? oseh ranienfh fn da fe Mfo nri r>nnro?en*m snonndtt med D' A*miMg*tevlnrt in it^liia^sVlrrri voiakf ntr^n ^oo mr^nh in ram'enik. Most med SuŠ^Vom i^eVo fe HI ra^^frelfen. — rl ""»V^r. 26. dec. Zarlnfe ve^ft <5*vo. T*f»ntqM «o n«M\ na^e 1*ud1 tnrll obe?-«H T »nd^fvo he?i. Ttalil*»n1 SO ha-ie tri *n *5t»n ladie. nMne n*gtmr*v, nnf^*^i. T^n^^tvo na Krkn zaM-v* eo-mocl in varstva **?c vr»t«-Ve. ako M ns *o r»e bilo Tno^o?**. n»i $*» m»» vsal da r%rn'lf». r^a s<* hn s^mo n^anli^ nren? fti1!fon«Vl»^ ^"vio^fv^m. Pn npV^t^rfh vaseh n^ i^-Vn r*r>*»b rfTo n^;tlb. — d **nHf« 27. d^e. ^e^tarne čete so došle ^e do reitkega kolodvora in prodirajo dalja. Po rtikib ulicah te vrši boi dalje. Regularne čete streljajo na mesto tudi z okoliških gričev Ka-stva. Včeraj Uopuldue so italijanske vojne ladje pozvale D' Anmtnzija, naj se uda. D* Annunzio na ie odbil to zahtevo ter je zapretil, da se bo branil do zadnje kaplje krvi. D' Aimunzijeve baterije so bile nameščene na pomola Lungo. Regularne čete so streljale nanje s topovi ter lih razbile. Italijanske vojne ladje so streljala tudi na mestu. Ob pol 14. se je čulo močno streljanje. Bije se boj po ulicah. £di se. da bodo regularne čete zavzel« mesto. Naši ljudje na Sušaku so zelo preplašeni. Mno£i so pribežali preko meje, mnogi pa so ostali onstran črte po vaseh. — d Bakar, 27. dec. Včeraj okoli 2. ure popoldne je priplula v bakarski zaliv italijanska torpedovka C. A. ter pristala pole? španskega parnlka. Tu ie italijanski častnik povprašal po Rusih in parniku »Vladimiru*, ki jih ie pripeljal. Torpedovka Je zatem odšla v Ba-karac. nato pa v Kraljevico ter pregle- j dovala, Če se nahajajo kjc Čehi. — d Split, 26. dec. Kljub temu da je italiianska eskadra admirala Simo-reliiia križarila po Kvarneriu in nadzirala blokado, ie D* Annunziicva torpe-đovka št. 6S prišia skozi Velebitski : preiiv tar je izkrcala nri Minjevcih, 25 | km severno vzhodi:; i od Zadra, !?0 D" Annunzijevih arditov z dvema strojnima puškama, ki so doš'e neš v Zader, kjer so bili sprejeti z velikimi ovaci-jaini. — d Split 26. dec. V četrtek je do- I šel v Zader novi civilni komisar Bon-fanti Dinares, ki ie izdal na prebival- , stvo proglas, v katerem opozarja, nai se drži reda in naj se pokori zakonom, pri čemer naglasa, da je Italia v ra-pallski pogodbi zastavila svojo čast. Preko Ankone ie doslo v Zader 400 novih karabinieriev. — d Kraljevica. 27. dec V Baski fe na božič došlo do krvavega 6popada t arditi, ki so prišli pred mašo v cerkev ter zahtevali od župnika, naj bere maso v latinskem jeziku. Ker župnik ni hotel niihovi zahtevi ujroditi, so mu nri-čell groziti z orožjem. Nato so se liud-ie uprli v cerkvi sami ter izgnali ardite na prosto, kier le došlo do krvavega spopada, pri katerem je bil eden naših ljudi ubit. Ranjena sta bila tudi dva ardita, eden na ie bil ubit. — d Clrkvenfca, 27. dee. Od Vrb-r»i^f* na otoku Krku so včeraf opažali veVke stebre d'ma. ki so brezdvomno izvirali od vel;kih požarov. Na višinah so opaziti na vseh straneh ognje, ki so bržkone bili znaki, s katerimi so oto-čani zahtevali oomoč. — d Kraljevica. 26. dee. Danes sta semkaj pribežala dva ardita iz OmišHa. ki so ju prijeli in izročili vojaški oblasti. Ze dva dneva in dve noči se Čuie z Reke močro streljanje topov in pušk. — d Cfrkvenfca. 27. dee. O dogodkih onstran morja na otoku se sedaj še ne ve mnogo gotovega. Brezdvomno pa je položaj naših hudi zelo resen. Snoči so zahtevali pomoči s Sv. Nikolaja, pri čemer so dajali znake z ognjem. Od tukaj je bil takoj odposlan motorni čoln, da sprejme dotičnike fn jih prepelje na našo stran. — d Bakar. 27. dec. Najnovejše vesti javljajo, da gori tvornica papirja na Reki. V plamenu je več javnih in zasebnih poslopij. — d Kraljevica« 27. dec. Tekom današnjega jutra je pribežalo iz Baške nadaljnjih 5 oseb, ki prinašajo podrobnosti o božičnem spopadu z arditi. Ugotovljeno ie. da so arditi streljali na Liudstvo v cerkvi sami. Pri spopadu je bilo več oseb ranjenih. Mrtvih je 7, od teh sta 2 ardita. — d Bakar, 37. dec. Tekom današnjega jutra je postajalo gromenje I topov od Reke vedno slah>ejše ter se ob j 10. dopoldne že skoro ni več čulo. i — d Rim. 27. dec. (Štefani) Po brzojavki iz Trsta 50 italijanske redne Sate v petek zvečer zasedle črto Bu-jevica - Pulac - Rečina, ki gre ob napeljavi za. plin. Pri tem je prišlo do spopadov s legiionarii, pri čemer je \ bilo na strani rednih čet ubitih 5 mož, ranjenih pa 20 vojakov in trije častniki. V nedeljo dopoldne so redne čete zavzele prve reške hiše. Redne čete vrše svojo dolžnost zvesto in disciplinirano- j — d Zader. 27. dec (StefanO. Re- \ ški legionarji in dalmatinski prostovoij-d v Zadru so se udali rednim četam. — d Rim. 27. dec. (Štefani) Komunikeja, ki jo ie izdal general Caviglia 24. in 25, t. m. trdita: Redne čete, ki naj napravijo reškemu prebivalstvu vtis efektivne blokade, so pritisk okrog mesta oiačile. Ladje krlžariio pred luko, dočim prestopajo mejo reške re» gence vojaški oddelki. Legijonarjl so se razen v nekaterih posameznih primerih umaknili v mesto, ne da bi se upirali. Komunike, ki ga je izdal general Cavigna 26. t. m. se glasi: Na bo-Sčni dan so dobile regularne čete novel ie, naj se ustavijo v posto'ankah, ki so jih zavzele, ker ie bilo upati, da bodo legiionarske čete vspričo trdne volje italijanske vlade potlačiti revolto, izpremenile svoie postopanje.. To upanje pa se Je izjalovilo, ker so legiionarii iz lastnega nagiba začeli streljati s puškami, stolnicami in topovi, pri čemer je bilo na naši strani ubit 1 kara-binier in ranienlh več mož. Na to so naše čete iele prodirati orotl mestu. —d Rim. 27. decembra. Kakor poročajo Usti. se Je ministrski svet bavti s odredbami zoper one. ki z javnimi manifestacij p mi. čini aH potom časopisja Izkušaio podpirati v kraljestvu kaznivo oostooanle onih. ki so na Reki dvignili oro*ie nrofl državi, nri čemer se ie naglasak), da se smatrajo ta dej?nia kot sokrivdo, ki zahteva zasledovanje in takojšnjo aretacija Telefonska In brzoUrona pc^eila, KRVAVI SPOPADI V BAŠKL —d Senj, 27. decembra. O dogodkih v Baski se doznavajo nastopne podrobnosti. Na Božič okoli 10. sta prišla v zakristilo dva ardita in zahtevala od župnika Bonifačića, da mora darovati mašo v latinskem jeziku. Ko :e žunnik odgovoril, da mu nima v cerkvi nihče zapovedovati, mu je rekel ardit: »Videli boste, k?j se bo danes zgodilo.« Nato sta odšla iz cerkve. Prebivalstvo je kakor ponavidi že pred mašo zače-lo peti boŽični.:e. Ko je župnik začel z molitvami, sta prišla v cerkev dva ardita. Štirje pa so se postavili pred cerkvena vrata. Eden od arditov se je postavil pred oltar in začel mahati z rokami, češ. da bo cerkev zletela v zrak. Občinstvo ie mislilo, da bo vrgel bombo; nastal ie nemir in prerivanje, v katerem so ardita pahnili iz cerkve. Četvorica arditov pred vrati pa fe zaprla izhod ter te nastal pretep in Streljanje. Metali so ročne bombe in tudi strojne nti^ke so začele streljati. Arditi so letali po v^em mestu bi streljali, prebivalstvo na je zbežalo v gore. Sfrelianie se ie slišalo se včeraj popoldne. Ni še znano, koliko lih ie ranjenih, gotovo ca jih Je večje število REPARACUSKA KOMISIJA. — d Beograd. 26. dec. Poslanika konferenca ie naznanila zavezniškim vladam, da je sestavljena reoaracijska komična po določbah neuillyske pogodbe, ki ho pričela poslovati meseca ja-Baarta prihodnjega leta. REŠKA DEPUTACIJA NA POTU V RIM, —d Ženeva, 27. decembra. Kakor doznavaio listi, so odposlanci mesta Reke odpotovali v Rim, da predlože italijanski vladi posredovalne predloge, FRANCOSKI SOCIALISTI. — dTonrs. 26. dec. Socialistični kongres je danes nadaljeval debato o pristonii k tretii intemacionali. Med govorniki, ki so govorili proti pristopu, je rudi Sembat. ki ie v imenu manlšin pobiial predlog in iz- javil, da bi sprejem tega predloga koristil reakcionarnim vladam in imel za posledico nasilen korak delodajalcev in buržoazije napram pro-btariaui. izrazil ie bojazen, da bi r>riklopitev k tretii intemacionoJl podalifala vlado buržoazijo, ne na. cla bi io ugonr^ila. RAZOROŽITEV NCMCUE. — d Pariz. 27. doc. Ko ie vcic-poafan&fca kor ferenca razmotrila korespondenco med generalom Noi-Ictom in nemško vlad o glede razorožitve domače brarnbe, l: soglasno sklenila predložiti to vnraSanlt zavezniškim vlWam. Obenem ie medzavezneiški voiaSki komite v Versafllesa pozvala, nai ii nemudoma pošlje poročilo o sedanjem stanki določb pogodbe glede vojaštva, mornarice in Jc'nMva, da se odda za-vozniškim vladam. ČEŠKOSLOVAŠKA P^OTl KOMUNISTOM. —d Praga, 27. decembri. TTafcor javlja »Češko Slovo , ie bilo doslej oddanih približno 1000 komunistov deželnemu 5odisIu. Obenem doznava list, da bodo sodna cblasrva preikone /zahtevala izročitev nekaterih komunisuč-nih parlamentarcev. TRO C KI J ZA MILITARIZEM. — d Dunaj. 21. dec. Ukrajinski tiskovni urad javlja iz Rige: Trockij je imel na nekem zborovanju govor, v katerem je izjavil, da vlada na Ruskem med rdečimi četami in civilnim prebivalstvom močen antagonizem. Sedaj se je pričelo misliti na načrt nove vojaške organizacije, ki bi imela nalogo, da odpravi ta antagonizem. Ta organizacija se zida na režimu boli intenzivne militarizacije industriiskib središč, kakor tudi na vpeljavi splošne obvezne vojaške izobrazbe v*eh letnikov od mtadenis^b let pa do 50. leta. Ruslia se mora rzp remeni ti v velik vojaški tabor. Id ga bo spoštoval ves svet. Iz naša kralieoiifg. — Predavanje dr. Fr. HeŠi&i o Koroški in Primorski v Sisku. 12. t m. Je ime! vseučiliški profesor dr. Fran 11 e š i č v Petrinji in v Sisku predavanje o Koroški in Primor&kL O predavanju piše >Sisacki Glnst, glaeilo Jugoeloveneke demokratske stranke, nastopno: Predavanje je bilo polno domovinske ljubezni. Predavatelj je vodil poslušalce po Istri, posebno pe po krajih, ki jih je opeval veliki slovenski pesnik Simon Gregorčič. Gledajoč v duhu z ffovornikom divne kraje ob Soci so Čutili vsi težko bol izgube teh naših krasnih krajev in našega mukotrpnega zavednega naroda. Zgodovinsko razlaganje razvoja Koroške, posebno ustoličevanje ne Go-jmosvetskem polju Je nudilo^ Ja*en dokaz O čistem slovanstva Koroške in tamkajšnjega ljudstva. Predavatelj je ooifa! dobo naSega narodnega preporoda v ilirski dobi, ko je prepotoval lliree Stanko Vraz vso Koro&ko do Ziljske doline, n* severnejše meje Ju-goslovenov, nadalje je poudaril, da je imelo slovensko kulturno življenje desetletja po 1- 1848 svojo središče r Celo vm, ne v Ljubljani. Dveurnemu predavanju so sledili vsi £ največjo pazljivostjo in burnim odebravanjem. Pripomniti moramo, da je nameraval dr. Fr. Uebič imeti o Gorici, Istri in Koroški tri predavanja, kakor Jih na-morava imeti v Zagrebu in Beogradu, al, da topot ni bilo mogočo aranfcirnti tri predavanja, ampak je moral predavatelj rešiti svojo nalogo v enem samem predavanju. Koiično izreka list g. predavatelju zahvalo in mu kliče na skorajšnje svidenje. — V Istem Hstn Čitamo, da je prof. Ilešić svoto 300 K- ki se je nabrala za njegove potne stroške, odklonil ter prosil, naj se svota pošlje ?JugosIoven«ki Matiei«. — Povračilo volne Škode. Mini* strstvo pravde, odsek za naknadu štete, je izdalo »Uredbo« in ^Pravilnik« o povračilu vojne škode. Pravico do povračila voine Škode imajo samo državljani prejšnje Srbije In Crnc gore v mejah dO junija 19t4. leta in dobrovoljci, ki so se udeležili voine z njimi. Ti imajo pravico prijaviti VSO vojno Škodo, ki so io utrpeli na svojem imetja tekom vojne. Nimajo pa tc pravice bivši podaniki Nemčije, Avstro-Ogrske, Turčije in Bolgarske.. — Škodo je prijaviti na predpisanih »prijavnih listinah«, katere ie Izdaio ministrstvo pravde in katere se dobijo pri okrajnih glavarstvih (mestnem magistratu LJubljana), — Rok sa prijave teh voinih škod se določa v zmislu razpisa ministrstva pravde O. Broi 22S0 25. novembra 1920 od L januarja 1921 do 31. Januarja 1921. Kasnejše prijave se ne bodo sprejemale in s tem dnem izgubi vsak oškodovanec pravico pri- javiti svoto škodo. — Podrobna pojas* nila se dobijo pri okrajnih glavarstvih (mestnem magistratu Ljubljana). — Prepovedana lista- Notranje ministrstvo Je prepovedalo uvažati in razpečevati v naši državi komunistična. 8 lista »Novi 2ivot« In »Komunist«. Id izhajata v Ameriki Oba lista sta prepovedana zato, ker sta naperjena proti naši kraljevini in njenemu državnem* ustroju. — Jrid volitev v dijaško društvo >Pobratimstvo«. Beoffrad. 27. decembra. Včeraj se je razglasil izid vobV ter v ndružeije studentov beogradske univerze >Pobratimstvo<. Oddanih je bilo v celoti 1170 glasov. Od teh so dobili demokrati S09 radi k alci 275, no-vtralri 104, republikanci 89. komunisti 888. b glasovnic pa je bilo praznih. Izid teh volitev znaci poraz radikal' cev, ki so zgubili ogromno fttevflo gla> sov. medtem ko se je število demokrat* akih glasov od sadnjin volitev podvojilo. — Gibanje reformi sto v. Zagreb, 27. decembra- Iz Koprivnice poročajo. da se je na Bo2ič in na Štefanovo čitala hrvatska maša pred več tisoč ver« ki, kljub temu, da §© klerikalci sknMH p vsemi sredstvi to preprečitL Obrnili so se telefonično tudi na nadškofijski urad v Zagrebu, da ta prepove čitanje maSe, kar so je tud? zgodi* 10. a župan de je moral ukloniti ©gronv ni večini prebivalstva ter dovoliti čitanje maže v hrvatskem jeziku. Dvorana, kjer se je masa čitala> je bila nv bito polna ve6 tisoč ljudi jo moralo oditi, ker ni naSIo prostora. Med verniki Je vladalo veliko navdušenje. 1»-Rnsevea eo prišli kmetje e šestero vpreženim vozom in s zastavami po roformističnega Župnika dr. Vihoiiča> nakar je moral tudi v RuAevou darovati hrvatsko mado. — Pra*a - Beograd. Cočkoslova sko železniško ministrstvo Je dovolilo, da smejo podaljšati direktni vlaki, ki vozijo trikrat na teden med Prago in Zagrebom, svojo pot do Beograda. Prvič se bo to izvedlo, ko bosta vzpostavljena direktna vlaka št. 5 in 6 med Beogradom In Zagrebom. — Za carinske uradnike. V" finančnem ministrstvu je izvrSen obeiren ukaz o napredovanju, kakor tudi o številnem premcsčenju enrinsklh uradni kov. Po istem ukizu bo mnogo flarin skih uradnikov, ki so se kompromitira. 11. odpuščenih Iz državne Flužbe. nend[rgj£*fa dosna-nfna. — Slovanske stranka na Reki. Dne 20. t m. je bil v Zagreba sestanek redkih Slovenov, na kaferem so razpravljali o ustanovitvi slovanske stranke na Reki. Po kratl:i debati je bil sprejet ftatut z nekaterimi izpromembarm*. Dneune umt V Liubtjam 28. decembra 1920. —~ Nov poverjenik. Beogradska »Demokratija* Javlja: »Za poverjenika za uk In bogočastje pri pokrajinski vladi v Ljubljani je postavlien g. dr. Fran Skaberne.« — Dr. Skaberne ie bil dosedaj samo začasni vodja pover-jeništva, — O&Hkovaiijc. Prestolonaslednik regent Aleksander je odlikoval s re- dom Sv. Save V. nusrefla prof. Ma*W Potočnika, referenta za Koro&ko pri deželni vladi v Ljubljani. — Premalo, klerikalna gospoda! Poročali smo, da je trboveljska družbe, povijala svoj delniški kapital. Pri tej emisiji dobo stari delničarji 3<'..(KK) delnic po ceni 1200 K, to je <#rat toliko kakor ia nominalna vrednoet delnic 297 štev. »SLOVENSKI NAKOO\ dne 29. decembra 11*20. sfran. 3, Ostane a še 84.000 novih delnic, o katerih objava Trboveljske družbe v dura jskih listih pravi, da jih prevzeiao inozemski intersentje. Klerikalna vlada je celo poletje iinela Dogajanji B r rboveljsko družbo. Dovolila ji je oo- < atno povišanje pre-nogovih cen. Pri se je ponovno izreklo začudenja t Igava je tista roka, ki pri nas vedno iti Trboveljsko družbo. Culo ee je to' a ono. Prišel bo morda Še čas, ko ?e i se to pojasni. Klerikalna vlada pod g. « \ Brejcem je, kakor se je včasih sli-: tfo, raagovarjala tudi o tem, toko bi se podjetje preuredilo pe upravi in del-ilioah novim razmeram primemo. Ke-1 lo t=e ie, da je židovsko vodstvo ob-i ubilo klerikalcem štiri mesta v uora- L Bil je občni zbor, ali javnost je ta * artelirana klerikalno - židovska jre- \>od* izključila. Ke vemo, aH se vol »če i i volilo ali pa se novoizvoljeni boje »bsodbe nase javnosti, da ne objavijo i dda volitev. Na drugi strani s.e je ,'omnožila delniška glavnica zelo moč-i o. Nasa javnost ima vendar pravim i zvedeti, kaj se je v tem poglr-dn nkre-vilo v varstvo naših interesov. Stavili *mo terej javno vprašanje do bivšega I redsednika deželne vlade g. dr. Brej- < a, kako se je dogovoril s trboveljski-i i magnati. Odgovoril je cinično, naj I i vprašali pri bankah glede delnic, : lede uprave pa da so vsa me^ta zasedena. Gospod dr. Brejc, va odgovor ne adoščal >Slov. Narod« nima navade 1 oditi okoli bank ca pojaeniia. Če je re po klerikalnem ekosu, svetujete svojim glasilom. Drnga slovenska javnost T a je mnenja, da ste vi in vaši tova« ! išl dolžni pojasniti celi naši javnosti, kaj ete dogovorili s trboveljsko družbo. Plitke »afrkacije porabite lahko drn> •T>d. Tu gre «a prevažne gospodarske '.oristL Kdor je bil plačan ia javnih -j*edstev, ima dolžnosti, katerih ga no odveze niti pripadni&rvo klerikalni ^•anki Prosimo torej! — Zanimiva in pen ena bo pravda, I .j se nam obeta. Dne 18. decembra t. i, je objavil socialistični >NoprejSkrivnooti kemične :ovarne v Ljubljanic Članek kritizira i »pravo te fabrike in prijemlje bivšega poverjenika ra javna dela gosn. ing. Dušana Seraeca in pa >tistega goepr*- ki mu je tozadevne akte predlagal ua podpis«. Očitki so težki za ni>£o upravo. V >6lovencn« z dne 25. i. m. ijod glavo >SkrivnoPti kemične tovarne v Mostah« pravi g. Dušan Semec, da >e članek v >Naprejuc % dne 18. decembra v diam8ntralnem nasprotju h resnico, ter napoveduje, da je naravno takoj, ko ga je čl tal. vložil tožbo proti zgovornemu uredniku >Naprejo«. Z t>airom na to notico g. Dušana Semeca v >Slovencu« pravi >Naprej<. da jemlje notico a Badovoljstvom na znanje. Tako nam je torej računati s procesom, v katerem so bodo razpravljale Tazme?e pri poverjenišivu za ja^na dela pod klerikalnim režimom. Imamo vtis, da imajo socialisti r rokah obremenilen materijal, ker je »Naprej« dne 33. t. kl objavil v tej zadevi tudi notico >Govori se!«, v kateri namiguje, da se le razposlala od poverieništve okrožnica industrijskim podjetjem, naj prispevajo za nekega visokega funkcijo-narja. Ta očitek nareja zelo mučen vtis v javnosti. V svoji petkovi iziajt smo objavili uradno pojasnilo o rej aferi. Na to pojasnilo odgovarja >hfeprej< Z dne 27. decembra pod glavo ^Govori $e< v posebnem članku. Tz vsega je videti, da socialisti nimajo volje umakniti se, marveč" da hočejo pred *odi-sceni utemeljiti svoje očitke. — Rudarska stavka. Danes ob 2. popoldne prično pri deželni vladi posadama med Trboveljsko premogo-kopno družbo, ki to zastopa ravna-teli g. Skubic. in zastopniki organiziranih rudarjev. Kolikor nam ie znano, obstoie tri rudarske organizacije: komunistična, socialnodemokratska fn narodno socijaiistična. — Položaj v vrstah stavkuiočlh ie do sedaj neizpremenjen. Živahno se komentira sklep ministrskega sveta, da 8« Trbovelisk? rudniki mflitarlziraio in pozovejo rudarji na vojaško službo. Proti temn komunisti uva'ajo med vrstami stavkujočih živahno proti-akcijo, poziva toč delavstvo, da vztraja v boju do zadnjega odločilnega rrenotka. V rudarskih vrstah trezno razmišljajo m so uverienL da komunisti s svojo zahtevo po 134 odstotkih oovišaniu mezde absolutno ne prodro. Politične oblasti zelo strwo nadzirajo favni red v vseh rerviriih. Posebno strosro pazijo na to, da so gostilne zaprte fn da se prepoved točenja alkoholnih pijač vestno vk-vaia. Glavni komunistični stavkovni odbor ali »Tarifni odbor« jma svoj sedež v Trbovljah. V Božičevi gostilni |q ta odbor irrml svoie sestanke. Tn so rm skrivaj popivali. Varnostni organi so popivanie zalotili, nakar je bila gostilna takoi zaprta in se ^ostilničarlu odvzame koncesija. — Za ravnatelja nemške gimnazije v Ljubljani v V., čin. razredu Je imenovan prof. dr. Valentin K o r n n. — Iz mariborskih žetezničarskih krofov nam noročato, da ie ravnateljstvo jnŽne ?e!emice v Mariboru ustanovilo posebne knrze, v katerih se ne bo poučevalo ničesar drugega, kakor slovenščina za prometno službo. Po kon'arib tečajih bodo morali napraviti nos^f^iVi teh fcnrgnar posebne skušnje. Ta orfink ravnateljstva ie vzbudil med zavednimi clovcndtim? želez: »čarj' veliko razbnrienie, ker se na ta način omogoči gnanim nemčuriem ga nadajj- dobelino. ■ — Zanimiva porotna razprava se vrši danes, 28. t. m. v Mariboru proti uslužbencu barona Twickelna Požarju, I ki je obdolien, da je meseca oktobra t. J. ustrelil na sadovnjaku baronovega posestva nekek:t srbskega vojaka. no službovanje, med tem ko se bo po ?' zmrznila in dosegla predpisano ledeno stari praksi zapostavljalo Slovence, — Občinski gerent nemškatar. Od merodajne strani smo naprošeni, da priobčimo na notica objavljeno dne 21. novembra pod tem naslovom tole pojasnilo: o Anton Inkret, vpokojen orožniški stražmojster, ic bil zaposlen kot pomožna moč od 1. julija 1914 pri okrajnem glavarstvu v Mariboru. Inkret je vedno veljai za enega najbolj Eavednih Slovencev m ie sodeloval tudi s sedanjim okrajnim glavari eni in z generalom Maistrom ob prevratu ph prevzet ju uprave. V poft zu liudsko štetje iz leta \9\0 je bi! Inkret vpisan za Slovenca. Ko se je 1015 ustanovi! prehranilni urad za mesto in okolico Maribor, se je pridelil Inkret kot pomožna moč temu uradu. Ker ie bil Inkret izvrstna sposobna moč, za je okr. glavarstvo le težko in na ponovne in odločne zahteve Narodnega sveta v Mariboru posebno na še odličnih članov demokratske stranke idr. Rozina, dr. Koderman, profesor Voglar) predlagalo za gerenta občine Krčevina. Inkret ie bil vedno znan kot zaveden Slovenec in je rudi danes kot tak vobče pripoznan.c — Naznanita ulcdc olač in no-kofnin. Vse osebe, korooracne. zavodi, družbe, društva, blajrainice itd., ki izplacujefo rfaČe in i>okojnfne na leto za eno osobo več vezo 1f>00 K. se pozivBafo. da vlože naznanila o upravičenih preiesnkih naikasneje do 31. januarja 1921 nri davčni administracij. Podrobn3i?5i podatki ?o r^z-vadili iz razirfasa, ki ie nabit na mestni deski in pa do mestu. — Sprememba pri tn»irifcorsRcifi okrajnem glavarstvu. Is Maribora poročajo: Okrajni komisar dr. Fran Bra- nainouelSa poročila. REKA V ITALIJANSKIH HOKA1 ? —- d Rim, 28. dec. vPopola [toh.t-no* priobčuic dotlej še ne potrjei* ! wmtn da je zonera! Cavaglia zasrdcl i Reko. tta'ijamke redne iete so obkn-- Služba /^družnega nadzornika ! ®e vladno palačo. O modi IY Annun- zia ni mč znanega. POGAJANJA IX VLADO. —<1 Rcograd, 27. jo ministrstvo finane za pebe. ministrstvo za in .efereniu zu stanovsko iti gospodarsko organizacijo kmetijstva pri poverjeni! t vu za kmetijstva v Ljubljani v IX. event v VIII. činovnem razredu driavnSi uradnikov je razpisana. Pravi Incr kolkovf.no in s potrebnimi dokazili in izpričevali ii]iremljene prošnje je vlagati najkasneje do *i. farmarja — Za koroške dijake-begiusce priredi poseben odbor 11. januarja 1921. v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru »Koroški večer« z dcklauui-cijami. govori itd. — Časopisne brzojavke v prometu r Bolgar sa o. Od 1. januarja 1921 so dovoljene v prometu z Bolgarsko časopisne brzojavke za znižano 50% pristojbino t. j. 7.5 cent. od besede po predpisih mednarodne brzojavne pogodba Napoved ca edmero dohodnine m plačarine na leto 1921, imajo podali vsi davčni javezonci najkasneje do 31. januarja 10*21 pri davčni admini-straeijL Toz^ilevni ra^gli? je nabit na mestni deski io pa po mostu. —■ Ljabrjansid policiji t>e je posrečilo zalotiti nekoga prebri^ine.^a sleparja, ki je ronnrefcl ursdna pun-cirarja. Pri njeni se je neelo orodje za j -unciranjo, ter veliko pjn< rikanslcih double -\ erižir. katere je nameraval prodati za zlato. Taki ponarejeni prefl-mr>ti so ?o 5c^h»j v prometa, vnled česar ^e občin^tve svari pred nakup oni \z privatnih rok in ,*e ponovno poživlja rB&ko sumljivo osebo takoj naznaniti policijskemn ravnateljstvii oz. izročiti najbližjemu t^tražniku. — Tat iz Ijrbeznf do kolee. Hla-]ie-e Tomaž Srdnikar je bil aretiran zarati 1 lavine kolesa. Varnostnim organom se je zagovarjal- *Ck»;pocl! vožnja s kolegom me jolco veseli!«: **- ■ >Ne kradllc vDenarju nimam, zato sem vzel, ko je tako bres gospodarja ?talo pred delavnicr>>. Kolo je bilo last g. Mrzlikarla is LtjabSfe&et. Roparski napad v Trnovem. Na Božič pozno zvečer je bila soproga ar* tilerijskejra nadmojstra Jurija Mauser* ja, stanujoČejra v Jeranovi ulici, nenadoma v temni in neobliudenl Razpotni uiici na povratku domov ustavljena od dveh drznih napadalcev. Na vogalu Frohlihove in Kačarjcve hiše sta napadalca, srednje postave, okros: 24 let stara, športno oblečena, zakričala: *»Kje iina je prestavljen k civilnemu komisa-rijatu v Mursko Soboto. Okrajnemu glavarstvu v Mariboru sta dodeliena okrajni glavar Maks \Vrischer iz Bo-rovelj in vladni koneipist Fran Rado-šek fz Sfovenie^a Gradca. — Okrajno finančno ravnateljstvo v Mariboru sprejme v službo 200 finančnih paznikov, s katerimi se namerava cjačiti obmejna finančna straža napram Avstriji. — Imenovanfe ori uižnl železnici. Nadzornik Fran Vidic. načelnik komercijeliiesa oddelka Dri obratnein ravnateljstvu južne železnice v Ltub-IjanL ie imenovan za vi$.ie.tra nadzornika. — S mod Hišnice na ljubljanskem pofjn. Naš severovzhodni del mesta ima lepo lego, zelo usrodna tla za stavbe, ima pa to nesrečo, da si noben človek neČe tamkaj hiše zidati odn. se tam stalno naseliti, ker mu zijajo — smodnišnice nasproti. Ker se v bivši Avstriji ni mosia doseči od vojaške uprave odprava teh objektov z ljubljanskega polja v kako sotesko na Golovcu, bo pa morda naša nova država ali njena vojaška uprava imela kaj več smisla in ozira za varnostne interese Ljubljanskega mesta. -r- Stroga prepoved prodalo alkohola mladini. Poverjeništvo za socialno skrb je izvedelo, da se naredba celokupne deželne vlade z dne 5. Tmtia 1920, št. 193, člen 1 in 2 prepovedi slede točenja in prodaje žzanih opojnih pijač in dajatve opoinih piiač v favnih lokalih mladoletnim osebam, ki %c niso I izpolnile 18. leta tvoje starostk po ve- | čini sploh ne izpolnjuje. Posamezni gostilničarji in drujri prodajalci žganih onoinih pijač se prav nič ne ozirajo na , .... . . to naredbo in le značilno, da na primer i "^t klobuk !n nabit samokres. Skoda razni fabrikantje spirittirrz v večjih I ?27?.1K- Iatu SEasIedu.iejo. S ano- množinah oddajajo svoje izdelke kup- { Ya»ie }g bl,° .??PrTtfi 8L\e,tl7h,1 m.od cem. ki to blaseo najbrže nemoteno in I zicnirni praznik .Jakob Vojska jc znaf ne oziraje se na gornjo naredbo, na j Wotmkom nasfflrn^ svo.va junaštva na drobno razprodala jo po mestih, trgih ! Koroškem v taki luči. da so bili Prepri-in vaseh. Kor le pa v interesu državne I čanS- da n! ™> Polomu v resnici izvi-m! avtoritete in liudske blaginje zlasti do- j nobenega vlcrna cim pa ic ufekel ka-raSčajo&e mladine nuino notrebno. da | 2fni* ie takoj pričel s tvojim sfcmm pose določbe te naredbe kar najnatanč- j g°-\ ^H? "f11!"6^t ,e ^*SSf neie iznolnjujeio, opozaria navedeno Človekoljubnost m lahkovernost porot- [ niKOv! — Tatvin n na dr. kolodvtu'n. Na pednem rušilen >Espero< }e iznmnnTt požar. Vei poskusi upora rr?kib nvr-sčan §0 bili krvavo zitrtl. ZVEZA NARODOM, — d Reegrad, ti. dce. bemkai tta tk>^Ia Edsrnr Milo, profesor šeoevtlcega vseučilišča, in B i bard kr.i^ue (od zvezo narodov) kot odpoeltim-a mednarodnega urada za delo. Proučevala bo^ta ra&e focialn* razmere. Po&etila \tnei* vca Q*tša iriiriičtretva. POI-TAKT IN BO L fl ARI. — t7 Zakopane, 27. doa VcVr^i je ooepel semlvf>i poljski ruinistrski pred tednik V. ilc^,. Imel je daljni razgovor 7 bolgarskim ministrski m predsednikom Biamtmlijskim, ki jo mudi tukej. ČASOPISNA STAVKA. —d Bern, 27. ilcc. V?led uie»nnirr zahtev nameščencev švicarskega Sam pipja in tiskarstva je izbruhnila deln« stavka. V Berna in 3t Gallnu delo pc polrioina stoji, v ženevi se ponekod dela. Po drug »i i švicarskih krajih lieti •** izbni-i jo. STAVKA OSTRAVSK1K KUDARJCV. — d Prasa. 28» dec. (Duh. kor. urjf »Prager Tasblact^ poroča i/ Moravske Ostrave. da preti izbruhniti nova stavka rudarjev, kateri zavračajo pravkar sklenieno kolektivnr. pogodr>j in H so stavili vec novih zahtev. Id naj se sprejemeio do 31. t. m. Za ugoditev 1 tem zahtevam bi bilo potrebno 19 mt-5ume in r:ide pa za nmnlimane. Vpri- i lijonov kron, Nj skupščinah rudar ex Banje mzdolitvo ministrskih li.-*cm: do j iirrajo levi sociaitsti zonet premoč. Ka- vecnra >e ni bilo rešeno, v pari dem tnrnih krogih govore* da bo Nikola, p«- #16 stavil Fvoi mandat kroni ca Mzpo-l?.?ro, eko tokom jalri&Bfega dne in do-■štvAs t^ioraznma. V ZASEDO IZVABLtfiSl AtvPlNČf. —d Tlim, 27. deo. 1A?\\ p^ro6-vio: N* izjavo -kuoJnr rejcih legionarjev, da z-** hočejo udati, 70 prikorakala «(o4-nije alpincev, bila pa je izvab^tm \* zaseJo in njetat Alpinei so hrabro branili in jo bilo »en ranjenih. Na tor- kov poroča »Tribuna« is Moravske OstravCf začelo >Jcrtx' stavkati 40<>' delavcev. Kakor javlja «Ceske islovo-. so bili zaupni!'« oerrovskm rudariev opozorjeni na motnost miHtarizadit rudnikov. ATENTATI V LI2BOM. ■— d Madrid, 28. dec, Ka potngel-skeici ministrvkec:a predsednika in f»w vej pnlitičniii osebnosti U h* . LizbOM Isvršeii bombni atentat, url Čemer pa rrt bil nihče ranjen. imas denar?« Ker šima ie odgovorila, da nima denarja, sta nameravala preiskati, na kar je pričela na pomoč klecati. Slučajno pa je prišel mimo neki nepoznani vojak, kateresrn sta se napadalca ustrašila ter sbežala v Konju-sno ulico. Napadalca sta ženi strgala oOO kron vredno Šerpo in na zimskem jopiču sta ji odtrgala dva 6 kron vredna gumba. — Hvaležnost oproščenega vtomtt-ca. V zadnjem porotnem za sedanj t? oproščeni tat in vlomilec 29letni Jakob Vojska je dobrih 14 dni pc oprostitvi med 25. in 26. decembrom že zonet vlomil v Kolodvorski ulici 34 pri žeL na d revi d en tu g. Pran ceru Papstu ter odnesel novo sivkastočmo moško obleko. 2 para novih čevljev, zelen harfo* Reperfoir Narodnega srleviali-ea v Ljubljani. Drama: Torok. 28. det.: Smrtni ples it, ;ed Sreda. 29. riec: zaprto. Četrtek. 30. dec.: Se:» kresne noči v opernem rleda ji?<'"u ob dramslrA «*«•- nah, red D. O p e c a : ToToi:. 38. dee.: Trabadnr, red C. Šveda. 29 dec: Tepca, red C. Oetriek, *. dec.: Ben kresne noc« opernem cTcdaliM-u. ob «lrunv»ki!i nah. red D. -iRokovnjari mi Vrbisiki. Ta iitro. ki jo je vprizoril na sv. tstefana dan >St«kolc na Vrhniki, |e uspela j prav izborno. Glavne v!oc;e 90 bile { razdeljene prav srečno in gre posebna i zahvala neumorno marljivemu in skrhr nemu režiserju. ««— nt. pranajhen in !e morata mnoco Ijtuii editi, ne da bi dobili prostor. /Celimo agilnemu dništv!.* tud^ za bodoCoool obilo tokih uspem v! — Prostovoliho itabiino hi reševalno društvo v Ljubliani ie priredilo 20 t. m. v dvorani * Mestnega doma« dobro uspelo božićnico, katero se je udeležilo mnogo občinstva In tattopnlteoi raznih oblasti. Lep nagovor je imel načelnik gosp. Bartc. Pri prireditvi j# marljivo svirala godba Dravske divizije pod vodstvom kapelnika g. dr. Će-rina. Za zabavo je slutil bogat srečo-lov in šaljiva poŠta, tu telesm* dobrobit pa razni paviljoni. Upati jc. da je moralnemu uspehu prireditve odgovaria! tudi gmotni uspeh. Na porrtoC*? r r- noverieniStvo na ta dejstva š pripombo, da se mora na?energičneje nastopiti za izvrševanje citirane naredbe. — Izselieniški škandal?. V črno-meljskem okraju se ie tekom zadnjih mesecev izdalo vojnim obve-zancem vsled goljufivih navedb o potrebnih podatkih notne liste v Ameriko. Ljubljanska policiia je nri-s!a temu na sled in ie uvedla stroeo kontrolo. Mno^rim osebam se je od- j vzelo potne liste. Proti krivcem sc vr§i pri okrajnem sodišču v Črnomlju kazenska preiskava. Kakor čujemo, ie zavzel ta izselieniški škandal velikanske dimenzije. V Črnomlju in tudi Kočevju fe aretiranih več uglednih oseb. Zadeva pa ima tudi v Ljubljani svoje ozadje. O tem bomo poročal7 3e nokatere podrobnosti. —Posledice starke v Trbovljah. Iz Maribora nam poročajo: Vsled do-manjkanja premoga je 24. t. m. zjutrai ukinHa mestna plinarna oddajo plina. Vsled tega je mnogo uradov v popolni temi. med njimi glavni kolodvor in pošta, kjer še nI električne razsvetljave. — Promet osebnih vlakov proti Avstriii je doslej že neizpremenjeu, pač pa je zelo omeien blagovni promet. Dnevno odhajalo k večjemu 2 do 3 vlaki z živili v Avstrlio fn so ti vlaki v glavnem namen**en? Dunaju in Oradcu. — Prijema vožnja Je sedaj v tem zimskem času in mrazu po naših železnicah, zlasti Še za toke. ki so lahko oblečeni, al? pa obdarovani državnem kolodvoru pred odhodom večernega gorenjskega vlaka Je bila Tiotelirki Julijani I,avtižar iz Kranjske gore ukrtdena znatna množina pljHnino, drajrooenosti. denarja in dragih predmetov v skupni vrednosti 10.706 K. — Krvav pretep. )z Maribora poročajo: Na sveti večer je priSlo v ka- I varno »Drava« 6 vinjenih vojakov pod j vodstvom nekega narednika, odvzelo j navzočim civilnim gostom palice ter i pričelo civiliste pretepati. Ko so bile J palice i)oIoml:ene, so segali vojaki po ! bajonetih. Več civilistov jc bilo ranje-■ nih In težko posTcodovanih, tako da so j morali iskati pomoči na rešilni postaji, j Pred kavarno so vinjeni vojaki napadli j še eno družbo, ki pa jim Je ušla. Pokli-! cana vojaSka straža ni dospela pravo- i časno na lice mesta vsled česar se je razgrajačem posrečilo uiti. Pijani vojaki so bili seveda Slovenci. — Umrl je 24. t m. na Pobrelju : uri Mariboru naducitelj g. Juri Brega n t N. v m. p.! — Umrla je na Vidmu pri Kr3-< kem ondotna peštarica gdC*. Zinka Verstoveek. P. v m.! iDksMnD. .Sokol T. opozarja ris -sv «n .Sil* vestrov večer, ki so vrsi 51. t m. v dvorani Mestnega, doma. Spored raznovrsten! Zdravo! ^krm '.elo hoirat in preksja pridelek jueteklih treh let za i/ol^vice. Bole fie so n! toliko -udilo. Velik del sladkorne £e*r Vt odda siddkvmi industrij r. Borze. —n ^agreiS. 27. decembre. Deme: Berlin 210—212. Italija 602—515 London f>00— 51* KeTvvork 145—146, Praga 174—180 Dunaj 34.75—», Vali? re: jDolarJi 144—146, tvs?rij«k^ krono 25.50—carski ruJblji 10—30 frani-oski 1'ranki 820— ^So, n^poieon-dori 472—nomske marke 200—20S. romunski leji 186—190, iUlijaoske lire 505—510. bolgarski levi 160, angleški fiuifi ")00. rehosUvaAko krnne 160—168. Fsložniee prilapramo današnji številki vsem cenjenim naročnikom v Jugoslaviji v svrho obnovitve naročnine za 1. 1921. Nova naročnina »a >Slovenski Narod« v 1. I?r2l znaša: V z — rev- j Jugoslaviji v Ljubljani ali po posti matizmom. Vozovi so nrmireč veČino- I dnlje v O^hoplovasko in Avstrijo n > ma nezrknrfent in ronrči — t^mni. * mesec K 25. Pog?mezna Številka 1 K — W*stm> drsaHSče rod Tfvon?.om 2$ vin. Za vse drugo inozemstvo na bo tudi letos odprto drsalcem proti mesec K 9Sk Posamezna številka v ino-.vstopnicam, čim ho voda v ribniku 1 zemstvn k 1.60. MM® mfi ia m«\\n. — Gospodarsko napredno društvo za §entiakobskl okraf je priredilo v ne- I . deljo, 26. t m. v salonu gostilne >nri , Lozariu^ svoj prvi družabni većer. I Občinski svetnik g. Likozar ic v krat-kih potezah očrtal delo iu razvoi dru- | štva, zlasti pa velik pomen društvene j javne ljudske knjižnice, ki je tako bogato založena z najmodernejšimi knjigami vseh vrst, da se mirno lahko šteje med prve ljudske knjižnice. Društvo si Je nadelo nalogo, da v bodoče priredi več družabnih večerov, na katerih I bosta sodelovali nanovo ustanovljeni I dramatični, pevski in godbenl odseki, za kaćere se spreiemajo priglasi v društveni lavni knjižnici na Vožarskem potu 5t. 2 med uradnimi urami. — Sledile so recitacije Albrechtovih in Zupančičevih oesmr. komični nastopi in godbenc točke. Bil ie to prvi poizkus, a videlo se ie. kako zanimanje vlada med občinstvom za to agilno društvo-i ker je bil sicer obsežen prostor mnogo Zlttt n ha u hc ie ir.iTubit at j od Zarnikovo nI r s do Marijinega tr\ ga. Polteni najdiielj nc( ga blagovni*' vrniti v Zarnikci uHei 9. L nadstr. Zgubila se ie dne 27. decembre1 od hotela Tivoli do frančiškanske cerkve denarnica z vsoto denarja. Pošten najditelj sc naproša, da *v prinese v trgovino Menclngrer. Re«.-Ijeva cesta*. OTavni urc?fnlk: Raslo Pustoslemlek. Odgovorni urednik: Božidar Voden. Ste nrehlalcnl? Imate bolečme v prsih? V grlu? Ali kašliate? Imate nahod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam je Fellerjev Elza-fluid! 6 dvofnatih ali 2 veliki specijalni steklenici 42 K. Državna tro&a-rina ooscbei. Zagorski sok gon*r kaseti in prsne bolečine 1 steklenica 9 kron. Slaba hrana Vam te Dokvarfl* želodec? Fellerieve prave Plza-kro-plice ga spravijo v red! 6 škatljic 18 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje. Evcen V. Fcfler. Stuhfcn dooia, Elzatrg št 236. Hrvatska, a 4. stran. .SLOVENSKI NAROD*, dne 29. decembra i#*U. 297. štev. i na tri vrste, dobro ohranjen«, močni basovi, mesing, plolće, je na prodaj 3000 K. F.F.,Zrinjskega c.3, Lnadstr. tm deteljo Si-j Sever 4 kwnp.. LJubljana, VVotfova ulica 12 niinntiinuntiHiHHiiiiimmniininniiiiiiniii Proda se Sledilnih (Tiscnherd) hi kratka rimska suknja Zvtaarska allca 11, I. aadsiresje. 9773 Proda se po ceni radi pre selitve Jedilna soba ter spalna soba sa eno osebo. Polzre se v opravi Slov. Naroda. 9797 Proda n debro ohranim in antika Dospođfčaa začetnica sprejme metra hianaiaihfkB v mestu ati na deželi. U!dydJDildinE Ponudbe pod .B>ajni-čarka 9786a na upravniitvo Slovenskega Naroda. 9786 Proto se Z paro sKiiev. Poizve se pri Nsikvar ia dni;, Sv. Faha casU. 9789 toba z bihh ibodoi pripraria za *araa as ilra Ponudbe pod .Polet SlRB K liU. 979$' na upravniitvo Slov. Naroda. 9788 rastorjl (sto-res) in poste- Prodajo se Ijae preproge- Ogleda se Sp. Šiški, Ce levslta e. 73, od pol 2 do 8 popoldne. (Fmna Rosner & Comp.) 9772 Slaščičar, i&ss^r& nemega Mesta. Ponudbe pod .Nastop takoj 9782" Rl upravaiStvo Slovenskega 9782 Naroda. fnU se sealskin plašč za srednje veliko damo. Cena 5000 K Ogleda se lahko vsak dan od pol 2 do i. Ljohljiaika al. it 80 T Zeleni Jani. 9784 {tU]! za stroiie Izdelale h prodala na debelo in drobno m2 po R 4*80 pri večjih naročil h znaten popust Steiaer Anion, LJublJaaa, Jeraaova alfe« "3, Trnove« 4256 PfF|lfi«Bj fPfS nova zeleno ro- » I Mllael 5C *asta plišasta tekoča preproga (Laufteppicb) 75 cm Široka 9-75 m dolga. Več se polzve dnevno od 10 do 12 dopoldne na Sv. Petra c. »t. 11, I. nadstr desno. 9774 Ledenico dom v nojem Plutovinasto obstenje. (Korkwandung) Sprejmem učenca. Sv. Petra ceata 70 9776 Obtesači železniških pragov (švelenhaker) skupina 20—30 mol se ob dnevni plači 400—500 kron in dohri hrani sprejmejo Oratzer, Oraflnd, Korošca 9780 VODOVODNE CEVI v premeru po 4/4 in 5/4 cole oddaja, dokler traja zaloga, mnogo pod dnevno ceno, tvrdka J. Razborsek, Šmartno or Litiji. 9355 naprodaj ie starlnsKa tridelna omara, vložena (tabernakel), 2 starinski omari, rezljani v relifih, kredenčna ter visoka za obleko, starinska blagajna zrezljana runaj in znotraj. Poizve se: Tvoraica eetaentafh izdelkov .Paga*, Rožna delita it. 383 9 81 v velikosti 47X*5 cm priporoča Mn Wm. v INK Cena II 24-—. Bencin prvovrstnIt v amerikanskih zabojčkih s 25 kg ciste teže, oddaja družba .Jadna*, Da naj tka cesta it. t, le Industrij skim podjetjem in obrtnikom po sol dni cent. 9790 Konjak« Pri starosti, slabosti pri Želodčnih teg-kocah in pomanjkanja moči je star vinski konjak v mleku pravo oživljajoče sredstvo. Dve politme steklenice po-sibe Bene* Bsrtl, pesestcik, grad OellČ pri Keajicafe. Slovenija. 9180 Karbldne gorile na debelo ia drobno priporoča po tovarniški ceni A. Suchjf, Kranj. Zastopniki se iščejo. Naznanjamo vsem raaneem žalostno vest, da smo v ponedeljek, dne 20. grudna t. 1. potožili k večnemu počitku našo blago sestro, gospioo Zinko Verstovšek poštarino na Vidma pri Erikam Vsem, ki so ji lajšali mukepolno trpljenje ob Času njene dolgotrajne bolezni in vsem, ki so spremili blago pokojriico na zadnji poti, izrekajo prisrčno zahvalo žalujoči bratje in sestre. Knjigovodja mlajia moč, po možnosti v lesni stroki vetziran, peric,ten v nemikem, srbo-hrvatskem po možnosti italijanskem jeziku, se liče za tako i in j i nastop proti dobri plači. Ponudbe pod .Celje 9778* na upravo Slov. Naroda. 9778 Jfapradaj na Štajerskem prvovrsten hotel, 30 sob, restavracija, ves inventar, veletrgovina z manufakturo in lena hiša v Mariboru, veletrgovina 3 hiše, veliki nagaeini in 18 ora lov, 2 vili pri Ptuiu, 1 vila v La'kem K 10.' 00 do K 2S0 000, hiše, majhne in velike, ro*est>a i osreduie Karo!, Brsiaik Celi©, Volgo polja S. §716 lifenzafttafflfliiafflgkii!!- ff fflllfflflisi vc5č bilance ter gOUUlBSalp zmožen sloven-skega in nemškega jezika Prednost majo uradniki, ki so zmožni voditi popolnoma slogoslovno slovensko korespondenco. Ozira se le na samo-stomo moč. Obfr a ponudba ie poslati Železarni na Mati ob Dravi. Pozor, lonci! Imam na prodaju šest mladih lovačkih pasa (Dachs Bncken) najbolje pašni-ne n Gotskom kotaru pet Žute hoje I iedan crn! čebri muški 1 dve Ženske Interesenti neka se pismeno obrate na Mati (a Abrazaovla aađlagar Brod na Eaol. 9718 Jvornica keksov, prepecenca, oblatov in va/eljnov V. BIZJAK P«"G. RogaSka Slatina MP* priporoma svojo fino ladoika. "VI mri Premogovnik v dobrem razvitju, analiza premoga ravna trboljskl, s proda kapitalno moCni oseni aH družbi a ! se s rejme v sotrudnistvo. Natančnosti se poizvejo od Ign. Ferlež, prem. rud podjetnika pri Sv. Tomažu nad Ormo* Zom v Sloveniji. 9762 Suariln. Svarim vsakogar, da ne daje denarja in izvršuje ola'il nekemu indi-vidiju, ki se izdaja za mojega potnika, ker pripoznavam samo pačila naravnost name ali ra potom banke. — Prosim, naj vsakdo človeka, ki se izdaja za mojega potnika, da aretirati. Anton Baver, trgovina z mizarskimi potrebščinami ia okovi, oraz, Maaaelstr. S. Ravnateljstvo mostnega dobodarstvenega ■rada javlja, da je njega zvesti in trndoljubivni prejemnik, gospod FRANC KORUN dne 27. decembra 1920 po daljši bolezni preminul. Pogreb se bo vršil dne 28. decembra 1920 ob 16. uri iz hiše št. 24 na Vidovdanski cesti na pokopališče k Sv. Križu. Kaj v miru počiva. Ljubljana, dne 27. decembra 1920. Ženltna ponudba« Trgovec, solastnik večje lesne tvrd!ce» gostilničar v prijaznem kraju na deželi blizo želez, postaja star 2** let Intel!* gen ten dobrega značaia želi znania v svrho takojšnje ženitve z gospodično primerne starosti z večjim premoženjem ki Ima veselje do gospodinjstva. Pied-nost imajo trgovsko izobražene. Mlade vdove niso izključnne. Le resne ponudbe s sliko, koja se vrne na opravo nod .Planinka 9712" na upravntštvo Slov. Naroda. Tajnost častna zadeva. 9712 Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornlc: nudim eiektrctehničnl materija!, betonsko železo, različen železni materija! in motorje. Zahtevajte ponudbe Gjorgje Grujie Beografi, Petina iL 15. Dospela je velika pošiljatev raznih gumbov, igel, modnih stvari, vezenin, finih žlic, rinčic za čevlje, zapon, toaletnih stvari, čevljarskih potrebščin, orodja itd. — Za obilen obisk se priporoča tvrdka J. Peteline. Lifl&ljaaa,.?. hftl nasip It. 7. Na|n'i;e cene na drobno In debelo. Za Jiovo Uto naročite prausča^no v Jfarodni tiskarni aH v Jlarodni knjigarni. I 3 ffniiflnfffiffi9 popolnoma samostojen, HR]tyOMI|df bilance zmožen, dober korespondent in zanesljiv kslkulant, perfekten v slovenščini, srbohrvaščini in nemščini v srnam in pisavi, se takoj sprejme. Reflektira se samo na prvovrstno moč. Prednost i^;aio tisti, ki so bili zaposleni v ksmeaolomskih ali stavbenih podjetjih fn ki obvladajo tudi italiianšč-'no. Istotam se sprejme gospodična z večletno prakso, zmožna strojepisja, stenografije in vseh pisarniških del, ki obvlada pooolnonta slovensko ln nemško korespondenco. Natančne ponudbe s prepisi spričeval, navedbo reference In plače ter sliko ie doposlati hamaosasai lntiutrljakl drutbl ▼ CoP.a. 9761 KOLESA shranjuje preko zime tvrdka 3. gORCC, pobijana ftosposvataka o. 14. Kuverte in pisemski papir s firmo kakor tudi osako-u orstne druge tiskovine :: Izariale toZno ft Narodna tiskarna $$ i Rudolf Pevec trgovec v Mozirju, |e otvorii svojo podružnico v Beški, Srem, v bližini Beo- rda in Novega Sada ter bode v položaju najceneje najkulantneje postreci vso Slovenijo s pšenico, koruzo, ječmenom, ovsem, vsakovrstno moko, slanino, mastjo, svinjami, vinom karlovškim in banatskim, vse najceneje po dnevni ceni. Naročila naj se pošiljajo direktno na tvrdko Rudolf Pevec v Belki, Srem. Naslovi: Pevec, Beška, Srem. Nakupoval bodem direktno od kmetov ter bodem mogel konkurirati z vsako drugo tvrdko. Obenem se bodo tamkaj prodajale deske, les in drogi. Slovencem se bodo brezplačno dajale eventnelne informacije. Za mnogobrojno naročilo se priporoča Rudolf Peoec, proa slovenska tordfca o Sretno. tojltilillai atretao ope^o: zarezno in ogljato-. laVd6IUJ6 ploščo sa tlakovan'o dvorišč, delavnic, hodnikov, kuhinj, kopalnih sob, hlevov i. t. d. vseh barv in vzorcev (izdelane pod pritiskom 300 atm., torej neobrabljive), izdelke iz ometnesa Kamenja in marmorja: železobetonske stopnice klepane in brušene, postamente, balustrade ornamente za fasade, vrtne ograje, podboje, nagrobne spomenike in okvire korita, žlebove, cevi za kanale (6—100 cm premera) itd. Prodaja cementa. Naročila za bodočo gradbeno sezono priporočava fe sedaj I 11 3E 3 Jedini na Balkanu »Medjunarodni trgovinski posrednik14 Štampa se a 50.000 primenka I kao ekonomsko-informatlvnl list, dobro nredjen, zanimljiv, potreban, on ]e us?eo da sa kratko vreme prodre u sve krajeve naše zemlje. •iMedjunarodni trgovinski posrednik11 je Jedini časopis ove vrste i najviše su njime za interesov* ni proizvodjaći, industriialci. trgovci I zanatlije jer a svakom broju nalaze sva obavestenja koja su Im potrebna. Naročito ih je tpMedlunarodni trgovinski posrednik" zainteresovao sa svojim rubrikama .Prodaja" 1 .Kupnja' o kojima ovaj časopis kao organ Muzeja M^djunarođne Trgovine i Industrije publiknje u svakom brojn sve ponude stranih artikala i traZme naših zemalisklh proizvoda, koja M-jzej dobije svako dnevno iz celog sveta. I tako oni koji imaJj nekf zemaljski produkat na rrodaiu nadju uvek najbolji trebaju neki strani artikal nabave ga is prve ruke i po najpovoljnijim cenama. tfNediunarodnl trgovinski posrednik" Je najpodesniji časopis za oglašavanje jer ne samo da se rastura mnogo više od svih dnevnih listova, nego ae i čita mnogo više, uvek je pred očima. Pritom cene oglašavanja su mnogo tevtiniji nego a ostal m listovima. Pretplatu koja iznosi 50 — Din. godišnje treba slati administraciji tiMediunarodni trgovinski posrednik" Beograd, Knjeg-'nfe Ljubice ul. brot 9, sa oznakom artikala koje pretplatnik ima na prodaju kao i onth koje oa treba da bi se to bre.p'atno m^glopnblikovatt o narednom broju posle čega če pretplatnik dobiti trijadama tražnja za ono Što nudi, kao 1 hiljadama ponuda za ono što on treba. Tarifa oglaša na zahtev. 9493 3 2E C Parni stroji 45 PS, 12 PS in B PSse podajo ij. b»ncfnov motor 25 P5, a u tov motor na 2 cilindra z nagonom ia h adi Ini* kom, v e v Ljubljani. Amelia, SHai« skena e. e. 9594 Pito Mm 3. m 4. lan. 1921. 100.000 im * 50.000 doHkn. 5 dobitkov od 60.000-— do 600.000— dinarjev ali od 240.000*— do 2,400.00Cr— (dva milijona štf-ristotisoč kron) Tub tim ffttt. mora tmui Izplačilo vseh dobitkov v gotovem novca brei odbitka!!! Največji dobitek v srečnem slučaju: tanin 1,000.000 (ea oM ali km 4.000.000 atm mm) nadalje 600.000*-, 400000'-, 200.000"-150.000-, 100.000-, 80.000'-, 70.000'—, 60.000—,60.000—, 50.000*—, 2 po 40.000—, 5 po 30.000-—t 18 po 20.000*— dinarjev odnosno 2.40i.mi-—. tno.nr--. Mo.wr-w.mt—, mm— 210 006*—. mm—, mm— zh.ni'—. 2 pi 1hht—. s % 120.009*—. n n um — km m. brez odbitka! Cene srečk za vsaki razred % srečka 48 dinarjev ali 192 kron is srečke 24 dinarjev aH 96 kron. j \ srečke 12 dinarjev ali 48 kron. v. srečke 6 dinarjev ali 24 kron. Točno in brzo izplačilo vseh dobitkov zajamčeno! Naročbe iz vse države se vrJe s poStno nakaznico pooblaščeni glavni nabiralnici liemunnrodna bniikfl d. d. odio razredne lutrije Gajeva uiica 8. Gajeva ulica 8. • v* 031 ■ i In Ook sNarodM rtakar—a Xa laoaraiai m odgovorna VaJentla Kopitni 17 72 86