_8LOVKlfSKT DOM* Izhaja v*ak (Mavntfc opoldne. TJretnJe: Mirto Javornik. Izdajatelj: inž. J. Sodja. Z* ljudsko tiskarno: Jote Kramarič, vsi v Ljubljani. Uredništvo in nprava: Ljubljana, Kopitarjeva 6, Teleion 4001 do UX£>. Mesečna naročnina 11 lir. za tujino 20 lic V Ljubljani 31. avgusta 1943 - Uto Vlil. - St. 198 JTojno poročilo št. 1192: PRED AUGUST0 POTOPLJENE ŠTIRI LADJE Dve petrolejski ladji uničeni Okjepnica in križarka zadeti 10 letal zbitih i Vrhovno poveljstvo. Vojno poročilo 1U2: Neka naša letalska skupina je skupno z nemškimi bombniki napadla pristanišče AuguKto; bombniki so zadeli štiri enote ▼ skupni tonažl 21.000 ton. Neka petrolejska 8000 tonska ladja, ki so jo dosegle bombe, je eksplodirala, neka druga Iste topaze pa je zgorela. V zahodnem Sredozemlja so nemška letala prestregla nek sovražen ladijski sprevod ln poškodovala eno oklepnlco In eno križarko. Močne skupine sovražnih letal so Izvršile letalske napade na Orte v okolici Napo-lija ln v pokrajini Salerno ter na Catanza-ro ln povzročile znatno škodo. Naši lovci so sestrelili 7 letal, dve pa nemški lovci. Eno letalo vrste Spltflre je strmoglavilo v plamenih, zadeto od protiletalskih baterij. - : ! > , General AMBROSIO. * V letalskih bojih dne 27. In 29. t. m. se 3e odlikoval narednik Gorini Luigi iz Alse-sa (Piacenza) tretje lovske jate, ki je sestrelil dve žtirimotorni letali in eno dvomotorno lovsko letalo. Žalovanje za pokojnim bolgarskim vladarjem Bolgarski tisk o njegovem življenju in delu - Poročila o sožalju iz vseh evropskih prestolnic Sofija, 31. avgusta. «. Truplo kralja Borisa je zdaj izpostavljeno v stolnici svetega Aleksandra Nevskega, kamor so ga v predpretekli noči prenesli v spremstvu dvorne straže. Velika množica ljudstva se je zbrala po cestah v bližini spomenika carju osvoboditelju. Včeraj popoldne se je kr. italijanski poslanik, ki eo ga spremljali vsi uradniki poslaništva, vojaški ln letalski odposlanci ter kr. konzul, odpravil na dvor, kjer se jo vpisal v žalno knjigo. Sofija, 31. avgusta. «. Bolgarski tisk obširno piše 6 dogodkih v zvezi s smrtjo kralja Borisa. Vsi listi poudarjajo, da mora bolgarsko ljudstvo v tolikšni bolečini najti pogum in voljo, da ostane združeno in da pomaga vladi pri težkem delu v tako resnem trenutku za ves narod. Prinašajo popise raznih dogodkov lz življenja mrtvega vladarja ter posebej naglašajo, kako si je kralj Boris prizadeval za narodni napredek na vseh področjih in kako se je trudil: da bi izboljšal življenjske raz- mere bolgarskega ljudstva. Zlasti poveličujejo njegovo politično delo. Smrt kralja Borisa je narod hudo zadela, a mora biti hkrati opomin vsemu bolgarskemu ljudstvu. Kakor je bil ves narod združen z njim, tako se mora edinost bolgarskega naroda znova potrditi in se razvijati okrog osebe novega kralja, ki je svetlo znamenje upov in volje vseh Bolgarov. Iz Kima: Rim. 31. avgusta, s. Izredni komisar za rimski guvernatorat senator Notta je ob smrti bolgarskega kralja razposlal naslednje brzojavke: »Nj. ekso. dvornemu ministru Nj. Vel. kralja in cesarja: Prosim Vašo ekscelenco, naj tolmači vdano sožalje rimskega mesta zaradi žalosti, ki je • smrtjo bolgarskega kralja Borisa zadela Sabaudsko hišo.« »Častni dami Nj. Vel. bolgarske kraljice, Sofija: Prosim Vas, da bi hoteli Nj. Vel. bolgarski kraljiol tolmačiti globoka sožalja x .veliki žalosti vzvišene vladarice.« Vri napadi to Sovjetom prinesli strašne izgube Dvomesečna ruska ofenziva ni zlomila nemške obrambe - Uspešen napad na sovražno brodovje pri Augusti Hitlerjev glavni stan, 31. avgusta. Nemško vrhovno poveljstvo Je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: V hudih bitkah, ki skoraj brez prestan-ka trajajo na vzhodnem bojišču od 5. julija dalje, se Sovjetom kljub veliki številčni premoči v moštvu In orožju ni nikjer posrečilo, da bi nemško bojno črto prodrli ali zrahljali, čeprav jo sovražnik brez ozira na hude Izgube pošiljal v borbo vedno nove oddelke tja, kjer je upal doseči vdore, je bila vendar z ogorčenim odporom in protinapadi brezprlmerno se bojujoče pehote, ki so Jo odlično podpirale druge vrste orožja, bojna črta povsod držana ali pa zopet zavzeta. Kjer so bili podvzetl izml-kalnl pokretl, se je t0 Izvršilo v popolnem redu po uničenju vseh za sovražnika važnih naprav In vedno z namenom, da se skrajša bojna črta In s tem pridobe nove rezerve. Tudi včeraj Je prišlo posebno na Južnem Odseku vzhodnega bojišča do težkih obramb- nih bojev. Popolnoma razdejani Taganrog Je bll po načrtu Izpraznjen. V zadnjih dveh dneh so Izgubili boljše-vlkl 467 oklepnikov ln 82 letal. Ob vzhodni obali Sicilije ao napadali nemški in Italijanski letalski oddelki zbrano ladjevje ▼ vodah pri Augusti. Uničili so dve petrolejski ladji a skupno 16.000 tonami in dve drugi ladji ter težko poškodovali z bombnimi zadetki štiri tovorne ladje. Pri napadu daleč v zahodnem Sredozemlju so dosegla nemška bojna letala z bombami velikih mer bombne zadetke v polno na neki sovražni oklepnlcl In eni križarki. Nekaj sovražnikovih' vznemlrjevalnlh' letal je metalo v pretekli noči posamič bombe na zahodno nemško ozemlje. Na področju pri Sevsku se Je ▼ hudih bojih posebno odlikoval 12. grenadirskl polk 31. pehotne divizije. Uspeh nemške prožne obrambe pri Taganrogu Mesto je bilo izpraznjeno in bojna črta skrajšana, . s t v5!.<• v:j, ne da bi Sovjeti za to kaj vedeli ** Berlin, Sl. avg. a. V zvezi z izprazni- skimi četami, ki so pridrle z vzhoda, pa tvijo Taganroga poudarja vojaški dopisnik jih prisilile na umik ob občutnih izgubah, agencije DNB, da je bilo poročilo o tem Končno so tudi poslednji branilci Tagan-dogodku za večino javnosti nepričakovano, roga pod zaščito minskih zapor * lahkoto aaj tudi Sovjeti še niso objavili, da bi se zapustili svoja mesta in se umaknili pred a« tem področju razvili težji boji. Izpraz- nasprotnikom. “U#v tega odseka jo nemškim četam nare- Na odsekih pri Harkovu in Sijevsku se k0val razlog čisto strategične narave. Dej- odločilni boji z nezmanjšano srditostjo na-T°| da j0 “eniški izpraznitveni nastop daljujejo. Na obe bojišči so Sovjeti vrgli °Smšk°d Sov^etov neopažen, pove, da je svežo pehoto in oklepna vozila, ki so jih -noPovel;istvo ted«- k° je smatralo za malo poprej uporabljali na drugih odsekih, HJneel vnHv^eU> tB 8klep’ ne osia-ništvu ter bolgarskemu poslaniku izrekel sožalje nemške vlade. Na nemški kancla-riji, zunanjem ministrstvu in nemškem državnem zboru so razobesili zastavo na pol droga. i/J Jui — II1 Iz Bukarešte: y Bukarešta, 81. avgusta, s. Zaradi smrti bolgarskega kralja Borisa bo romunski dvor žaloval šest dni. Bukarešta, 31. avgusta, s. Včeraj zjutraj so imeli v bolgarski cerkvi v Bukarešti slovesno žalno opravilo za kralja Borisa. Nato so zapeli Te Deum za novega kralja Simeona, ki je zasedel prestol. Pri teh obredih so bll člani bolgarskega poslaništva v Bukarešti ter diplomatski zastopniki -za-vezniškilh in prijateljskih držav, zastopniki romunske vlade ln vsa bolgarska naselbina v Bukarešti. Bomunskl tisk je še včeraj prinašal obširne prikaze plemenite osebnosti pokojnega vladarja sosedne in zavezniške države. , Iz Budimpešte: Budimpešta. 31. avgusta, a. B.ž ko je zvedel o smrti kralja Borisa, je madžarski regent poslal brzojavke globokega sožalja italijanskemu vladarju Viktorju Emanuel« ter bolgarski kraljici Ivani. Budimpešta, 31. avgusta, s. Vest o smrti bolgarskega kralja Borisa je madžarsko javno mnenje globoko zadela. Snoči so listi Izšli v žalni opremi ter posvetili uvodnike pokojnemu vladarju. »Madžarski narod,« piše Zester Lloyd, »deli globoko žalost z bolgarskim narodom, s katerim je Madžarska povezana v tesnem ln prisrčnem prijateljstvu. Bolgarsko ljudstvo je izgubilo velikega vladarja in odličnega državnika, ki ga je vodil po poti narodne obnove. Madžari in Bolgari,« zaključuje list, »ki so se pobratili že v zgodovini ter v trpljenju zaradi vsiljene versajske ln trlanonskee pogodbe, skupno objokujejo pokojnega velikega vladarja.« , , Iz Stockholma: Stockholm, 31. avgusta, a. Švedski kralj Gustav je v žalni brzojavki bolgarski kraljici izrazil sožalje zaradi smrti kralja Borisa. Prav tako je storil švedski ministrski predsednik, ki je poslal brzojavko sožalja predsedniku bolgarskega ministrskega sveta. DRZNA DEJANJA LETALSKEGA NAREDNIKA G0RINIJA Rim, 31. avgusta, e. Med pogumnimi lovol, ki so v preteklih dneh bili bude in zmagovite letalske boje, o katerih je bilo govora v uradnem poročilu vrhovnega poveljstva, se je še prav posebno odlikoval letalski narednik-vodnlk Luigi Gorini iz Piacenze. Ta mladi podčastnik, ki že štiri leta pripada 3. roju lovskih letal in se je z njim boril tudi že na vzhodnem bojišču, nad Ro-kavsklm prelivom, v Grčiji, v Libiji, v Egiptu ln v Tuniziji, izvnjeval Številne zmage ter si zaslužil dve bronasti kolajni za hrabrost, je pred nedavnim v dveh letalskih spopadih nad Lazijem sestrelil tri ameriška letala, od katerih sta bila dva šti-rimotorna bombnika vrste »Boeing 17«, eno pa dvomotorni težki loveo »Loockeed 88«. Imeli smo priliko zvedeti od hrabrega podčastnika samega nekaj podrobnosti iz njegovih zadnjih dveh bojev, ki jih je čisto preprosto popisal. 27. avgusta zjutraj, malo po enajsti nrl Bmo bili dobili povelje, da odletimo ln pre-strežemo močne skupine štlrimotornikov, ki so v spremstvu lovcev prileteli na naše področje. Odleteli so takoj. Odletel sem z drugimi vred do širine Nettuna in tam nem opazil prvo skupino sovražnikovih letal, ki so letela zelo visoko. Začel sem se dvigati tudi jaz, in ko sem dosegel višino 8.500 metrov, sem zagledal nad seboj drugo skupino, Vesti 31. avgusta 50 anglei ih letal je v nedeljo zarnam poskušalo napasti japonske postojanke pri Akyabu. Nastala je le lažja škoda in nekaj žrtev med. prebivalstvom. Japonsko protiletalsko topništvo je zbilo tri letala. Angleikl ministrski predsednik bo jutri iz Amerike govoril po radiu. Pooblaščeni angleški govornik je izjavil, da Churchill ne bo podal nobene posebne izjave. Na mednarodni velesejm v Smirni jo prispel predsednik turške vlade Sa-radžoglu. V svojem govoru Je rekel, da bo Smirna v bodočnosti zadobila še večji gospodarski pomen. Švedski pravosodni minister ,Westmann je odstopil. Na njegovo mesto je prišel konservativeo dr. Bergekuis, Razen tega je postal posla-neo Rubstadt minister brez listnice. Neko ameriško letalo, ki se je udeležilo napada na japonsko bojno oporišče ua Kurilih, je moralo prisilno pristati na Kamčatki, pa so Rusi posadko internirali. Tako poročajo Švicarji iz Moskve. važnem vojnem trenutku narekovala Brazilsko potniško letalo,- ki Je | uvedbo takšnih ukrepov, da bl se ohranit vozilo med San Paolom in Riom de j mIr m javni red pred rušilnim delom Janeirom, je treščilo sa tla ia pokopalo ! raznih lzpodkopavalcev. Večina danske-pod seboj 21 oseb. Med žrtvami Je j prebivalstva so vede mirno in spo-J " ..........^ " k^no' Potrjujejo Kopenhagena Po drugi strani pa v kateri je bilo 17 »letečih trdnjav«. Bil sem od njih oddaljen samo še kakšnih 600 metrov la sem se stisnil na levo stran med motorje. Z vseh letal iz sovražnikove skupine so začeli streljati s težkim orožjem, in v razdalji kakih 800 metrov sem odgovoril z ognjem tudi jaz. Videl sem, da so že takoj prvi streli zadeli cilj. Zasukal sem letalo in se pognal drugič v napad. Posrečijo se mi je ločiti eno sovražnikovo letalo od njegove skupine. Vztrajal sem ln ob tretjem rafalu se Je zlomilo levo krilo »leteče trdnjave« ln letalo s« Je začelo spnščati v obliki vijačnice. Videl sem. da sta se dva člana posadke spustila s padali na tla. Se dalje sem zasledoval letečo trdnjavo, dokler ni nekaj kilometrov od Nettuna treščila na tla. Potem sem se vrgel na zasledovanje ostale sovražne skupine in sem jo dohitel nad Avezzanom. Tokrat sem vzel na piko skrajno desno letalo ln sem meril na krilo med oba motorja. Po prvih mojih strelih se je letalo stisnilo k ostali skupini. Pri drugem napadu sem videl, da si me je bilo posrečilo zadeti motorje in da se sovražnikovo letalo že bori s težavami. Začelo je zaostajati za drugimi, se spuščati in tako se je ločilo od skupine. Ze sem nameraval tretjič napasti, ko me je nenadno napadel eden od »Llghtningov«. Pustil sem ga, da me je preletel, potem pa som začel streljati nanj, a' sovražnikovo letalo se je zavilo v moglo ln izgubil sem ga lz vida. Znova sem poletel za štlrimotornikom in videl, kako se je šost ljudi pognalo s padali lz njega, takoj nato pa sta jim sledila še ostala dva. Potem se je letalo obrnilo na glavo in je strmoglavilo na tla. Posrečilo se mi je, da sem pravočasno ušel napadu dvanajstih »Lightningovc in se vrnil na svoje letališče.« S tem je Golrnl končal svoje pripovedovanje. O svojem drugem napadu n! imel dosti povedati. Na znak alarma »e je dvignil ln je južno od Civitaveoohie skupaj z ostalimi trčil na skupino »Lightningov«. Ko je videl, da je eno sovražnikovih letal napadlo njegovga tovariša, je Izločil to sovražno letalo iz boja s tem, da Je napadalca! točno zadel s nopom svojih krogel. Sovražnikovo letalo se je v zraku razletelo. Narednik-vodnlk Gorini je sestrelil še neko drugo ameriško štirimotorno letalo, in sicer 13. avgusta, ko je sovražnik vprlzoril napad na Rim. Varnost danske obale narekuje uvedbo obsednega stanja Berlin, 31. avgusta, e. V zvez! a razglasitvijo obsednega stanja na DarH skem so v pristojnih nemških krogih iz-? Javili, da Je varnost dansko obale v tako važnem i *.uJ.y*» tudi sanpaolski nadškof uugr. Seča. Japonska lovska letala so včeraj napadla skupino ameriških bombnikov, ki so poskusili z nastopom proti velikemu kitajskemu pristanišču Kantonu. Ia Japonskega uradnga vira poročajo, da so zbili t ameriška letala. čljl pred dvema tednoma izgubili 109 bombnikov in lovoev, torej eno tretjino Pri napadu udeleženih letal, medtem ko ao Nemci izgubili 301 loveo. V resnici pa so imeli Nemci samo tri mrtve in šest ranjenih, in slednji ao sl rešili življenje a padali, kar tudi potrjuje angleška revija »Tribune«, po kateri taka divjaška taktika pretiravanj« a avojo amešuoatjo aamo rahlja živce lastne države, vojni zakoni ne bodo dovoljevali nobeno popustljivosti. Ker je nemška vojska prevzela varstvo nad Dansko, bo to svo-i Jo nalogo izvedla do konca, dokler na bo vojna končana. Odkrita prevratniška zarota na Norveškem Berlin, 31. avgusta, a. Mednarodna po-ročevalaka agenoija javlja, da je bila na severni Norveški odkrita družba agentov, ki so vzdrževali zvezo a sovražnikom. U Norve-Žanov je bilo obsojenih na smrt, več drugih pa na ječe. Premoženje obsojencev je bilq l zaplenjeno, i Stran 2. »SLOVENSKI DOM«, dne 31. avgusta 1943. Stev. 198. Pred novo devetdnevnico 13. sept. bodo po vseh cerkvah sv. maše za tiste, ki so padli kot žrtve nekrščanskega in brezbožnega mišljenja Organizirani brezbožni komunizem trdi, 804« septomberske navadne živilsko nakaznice lahko dvignili pri tvrdkah: Gregor*. Marinko, Nlklsbacher, Zadruga trgovcev. Že Irznliarska zadruga, Jelačin, Bahovec kg 1 (en) krompirja na osebo, in sicer od 1. pa do l.fc m- 1 Prehranjevalni zavod sporoča, da je cena akuti v nadrobni prodaji določona na lir J0.10 za kg. Tatovi električnega gradiva, kakor kontaktov, števcev, žarnic, varovalk, posebno* pa okiopnih varovalk so se pojavili zlasti^ po cerkvah ln tudi po zasebnih hišah. Mestna elektrarna spet opozarja prebivalstvo, J naj vsakega pa'stranke' ne bodo zadovoljne samo z osob-$ čer po paradi na admiralski ladji vrhov-—— temveč mora vsak pokazati«! nega poveljnika francoskega Z Gorenjskega Poročili so se v Kranju: Albin Svetel in Ljudmila Letnarjeva; Jožef Pipan in Lojzka Darmastija; Jakob Bebernak ln Angola Barletova ter Lovro Likozar in Ana Rozmanova. Doma so iz okoliških krajev. - Na Jezerski cesti v Kranju je umrl Simon Nanut. V Stari Loki se je;poročil stavbni risar Franc Hojkar z Bernikovo hčerko Iz Škofje Loko. — Posestniku Florjančiču na Pun-gratu je pogorel petnajstdelni kozolec ln je škoda precejšnja, ker je bil kozolec poln rži In pšenice. — Kmeta Franca Stanovnika je konj udaril v obraz In so nevarno poškodovanega prepeljali na Golnik. Značilno pa je, da se pisec prav tako upira željam Poljske, ki bi sl hotela priključiti dele nemškega ozemlja, hkrati pa tudi kljubuje predlogu Češke, da bi se namreč morale nemške sudetske manjšine spraviti iz češkoslovaške. Zdravila, slabša od bolezni Glede drugih točk članka pa je omembe vredno stališče majhnih držav, kakor ga obravnavajo gotovi nauki neuradnih an' glosaških krogov. Tako člankar ne sprejme varstva majhnih držav po neki mednarod ni organizaciji, v kateri bi prevladovale velesile, niti se ne strinja z zamislijo pokrajinske zveze srednjih ali malih držav. Taka zdravila, poudarja piBeo, bi bila slabša od bolezni same, ki bi jo bilo treba zdraviti, saj bi posamezne velesile izkoriščale majhne države. Izseljenim vladam in narodnim odborom v Londonu očita, da zapletajo probleme po vojni in da niso drugega kakor zbor hujskačev, stremuhov, ki hočejo do prestola, in starih kompromitiranih politikov, ki bi jih washlngtonska vlada in londonski urad za zunanje zadev* ne «ine!» trpet*. Sovjetska zveza kot najsilnejša država ovropske celine bo hotela imeti odločilen glas pri urejanju Evrope po vojni. Za obnovo svojih poteptanih ozemelj in svojega polomljenega gospodarstva bo Rusiji potreben trdon mir. Zato jo prisiljena, da *e bo čimprej bavila s tehtnim preučevanjem vseh problemov. Skratka, — končuje dopisnik svoja izvajanja — ta uvod se dobro prilega nemškemu nacionalnorou čutu, hkrati pa je tudi v skladu z ohranitvijo nemške države kot enega najvažnejših člnilcev v evropski politiki po vojni. Za to imamo dokaz tudi v »Nemškem osvoboditvenem odboru«, ki so ga nodavno ustanovili v Moskvi s privoljenjem Kremlja. S tem se skladajo tudi nacionalne misli v propagandi za zasedene dežele. Vse pripombe glede ravnanja z majhnimi državami za-dova.io brez dvoma predvsem jugovzhodno in severno Evropo. (»Le Ultime Notlzie«) Sovjetske spletke proti Angležem v Parizu Erzerum, 28. avgusta, s. Iz Perzije prihajajo poročila o hudih nesoglasjih, ki so nastala med poveljstvoma sovjetskih in angleških zasedbenih čet; nesoglasjih, ki jih je troba pripisovati spletkam Sovjetske zveze, ki bi rada razširila svoje vplivnost-no področje. Pri Erinžanu je prišlo do krvavega spopada med sovjetskimi in britanskimi oddelki. Pri tem je bilo na obeli straneh skupno 400 vojakov ubitih ali ranjenih. Red je naredilo ameriško orožništvo. Na drugi strani pa je Perzija še vedno prizorišče uporov in sabotažnih dejanj. Poročajo, da se je tedaj, ko je vlak, ki j* peljal ameriške vojne potrebščine v Rusijo, ravno vozil čez most pri Barugiku, nastala pod tem mostom eksplozija, zaradi česar se je ves vlak razbil. Kaže, da je napad treba pripisovati Kurdom, ki so bili vedno nezadovoljni s tujo oblastjo nad Perzijo. Joit MahnISl ILJŠl F Skrivnosti z nevidnega bojišča Vohunski spomini i» prva ivatoTn« T»jna Sonce je pilo valovito mlečnobelo moglo, ki jo je bila nad jezerom stkala hladna noč. Vrbe in bilke, vse umite in čiste od jutranje rose, so se lesketale v njegovih mladih, mehko božajočih žarkih. V zelfencffl bukovju so razlfrrano ščebetati ptiči, sinice in kosi. Nad vencem gora, ki so obrobljale jezero, se je bočilo jasno poletno nebo. Pražnje opravljen je Tine Hodnik tisto jutro stopal po cesti ob jezeru. Bil je truden, kakor omotičen in skoraj neobčutljiv za vso svežo lepoto, ki ga je od vseh strani oblivala. Včasih ga je obšla edina tolažeča zavest, da bo s tem dnem vsaj konec njegove negotovosti; to nemirno ko-prnenje ga je tako strašno použilo in razjedlo, da ne bi mogel več dolgo vzdržati. Dospel je že nekajkrat do Sv. Duha in se spet vračal. »Ne bo je, ne bo!« se je bolestno Izvilo iz njega. Le še motno se jo zavedal, kako mu neka tajna sila vedno bolj razpihava uničujofce žgoči plamen njegovega srca in sapleta njegov trudni korak. Omahnil je vstran, se sesedel v travnat breg nad potjo, težko in razbeljeno čelo mu je klonilo. Veke so so mu neopazno stopile v spokojen sen. Blagodejno je občutil, kako so se mu v spanju razvezovale kite njegovih trudnih udov in kako je njegova duša, prej ujeta v kletko tesnobe, sproščeno razširila svoje {\ peruti in se dvignila v svobodne ln sijajne j, višine sanj. < I Nenadoma Be mu je zazdelo, da se je 11 nekaj prav narahlo dotaknilo njegovega 11 čela in se slepeče slino zableščalo skozi 11 njegove zaprte veke. Zdrznil Odprl #je oči ln naglo dvignil tilnik, da bi * tudi mestno ■vui, ________ Potem me je doletela sreča, da sem ki bi se Izdajal za mestnega^ s to lepotico lahko enkrat plesal na ve-ikoj legitimira. Pri tem naj J liki družabni^ Prireditvi,^ ki je b da "^veno izkaznico, temveč mora vsak pokazan j £<=&<* ----------s- brodovja. tudi mestno službeno izkaznloo, ki doka- * enkrat, za*. .. zuje da je oseba ros uslužbena v mestni < Tista dama, ki je leta 1909 obiskala elektrarni in upravičena popravljati ali J v caričinem spremstvu Francijo in ki mi odstranjevati električne naprave. Ponavlja- je-vsa, za t.st,i večer - Povzelasrce mo. naj stranke z vso odločnostjo od vsa- < je bila prav ta, pred katero sem teira zahtevajo mestno službeno izkaznico . nocoj. . ler človeka brez izkaznice brez usmiljenja Kraj, kjer sva ee dobila, m bil ravn ler ciovom “ f pripraven, da bi bil mogel človeka spo- minjati na sijajno preteklost t® nekdanje ruske dvorne gospodične. Sešla E\a se rw l •• v • 1 namreč na megleni in na videz precej Zadnji cas je, da se narocuei>6UmijjVi zak0tni cestici v tistem gustavs- na »Svet«. Čez nekaj dni bo'! berškem gnezdu. Tedaj ko sva se spozna-?v. i •• n I la, se pač nobenemu izmed naju m sa- izsla prva knjiga »Denar«, Ki# njai0i da se bova prihodnjič videla v ta-bo prav gotov, za vsakogar. ^ ^ ^ Naročite se na »ovet« ---------------- nie-# |ica Mary Beitner. Človeku, ki je imel »?ni nmnevek le 20 lir. \ posla z obveščevalno službo, to ime m ‘cm prispeven. ie um < motflo biti neznano, tudi če te dame m takoj Izroče policiji. secm nikoli srečal. O njej je bilo pogosto go-Prof. Osip Sest, višji režiser našega1 |VOra v najzaupljivejših listinah po pisar-gledališča, je imel Se malokatero šolsko le-' nah evropskih vlad. to, odkar deluje na šoli Glasbene Matice,^ Mary Beitnerjeva je bila nad vse za lako vestne in nadarjene gojence kakor v' nimiva ženska, kakršne človek ne sreča minulem šolskem letu. ki so nadaljevali J vsak dan ali na vsak korak. Njena pre-pouke tudi v počitniškem tečaju ter se z^ teklost je bila zelo zanimiva, saj je dolga izredno resnostjo pripravljali za svoj ja- leta pridno in vneto delala v zasebni ven nastop, ki bo v četrtek, 2. septembra,' policiji ruskega carja. To delo ji je pn-ob 7 zvečer v frančiškanski dvorani. Naj neslo naslov carjeve zaupnice, kar do-nastoP oddelka za deklamacijo opozarjamo" vse, ki se zanimajo za naš gledališki naraščaj. Spored ln vstopnice so na razpolago v knjigarni Glasbene Matico, o'l volj zgovorno priča o važni vlogi, ki jo -(| je igrala, če so mi torej pripravili sesta-nek z njo, je to bilo jasno znamenje, da. * ie še vedno zelo pomembna osebnost, ki jo zelo ceni in ji do kraja zaupa tudi naša obveščevalna služba. Ko sva, se pozdravila ter po predstavljanju ugotovila, da se prav za prav že dolgo poznava, me je povabila, naj grem z njo. Storil sem to brez besedi in brez spraševanja. Nisva hodila daleč, prav za prav samo nekaj korakov, tako da sva dobro prišla čez cesto. Tam sva se ustavila pred nizkim, zamazanim, mračnim poslopjem. Grofica je položile prst na usta ter se oprezno ozrla na vse strani. Ko se je prepričala, da ni na cesti žive duše ter da naju nihče ne opazuje in ne more videti, je odprla torbico ter potegnila iz nje ključ. Še preden sem se jaz razgledal, kje so vrata, jih je ona že odprla. Iz tega sem sklepal, da je morala ta kraj in hišo dobro poznati. Potegnila me je za sabo in vrata spet zaprla. Šele potem je obrnila stikalo ter prižgala luč. . Ozrl sem 6e okoli sebe, da bi videl, kje prav za prav sem. Zagledal sem zelo prazno in prašno vežo, tako pusto, da se mi je zdela dolgočasna celo zdaj, ko na take reči nisem utegnil misliti. Grofica se ni nič ustavila, temveč je molče krenila po stopnicah v prvo nadstropje. Šel sem za njo. Na hodniku v prvem nadstropju je spet odklenila nova vrata in znašla sva se v zelo borni in po-maenjkljivo opravljeni sobi, urejeni na pol za pisarno, na pol za prebivanje. Mary Beitnerjeva si je tam snela kožuh ter ga vrgla čez naslonjalo bližnjega stola. Malce se je yzpela, kakor da se navad- pogledom še ujel metulja ^cekinčka, Wi ________________________________ isalnik, Jaz pa sem si izbral prostor nasproti nje. hoče pretegniti, potem je sedla za navad- zmotil no mizo, ki je služila tudi za pisalnik. ie bil sredi počitka zmotil. Vzpel se je na komolce. Oči bo se mu široko razprle. Bil je kakor ubog pastir- Radoveden sem bil, kaj bo njena prva fček, ki mu je bilo dano doživeti čudež, beseda, in kako jo bo izgovorila. Priča- {sijajen in razkošen... koval sem kaj mrkega, težkega, resne- I Pred 3« stala ona. v temno ga, toda grofica me je ogovorila z vese- ( modrem, nagubanem in zvonastem krilu in lim, skoraj lahkomiselnim glasom, rekoč; f rahlo rožnati, Bkoraj prosojni luzl x »Torej, stotnik Dreker, vi bi radi pri- < vtkanimi drobnimi cvetkami, vsa prepro-šli v Rusijo?« |sta in Praznična, sveža in nasmejana> Njena veselost me je presenetila, da ( v nemem občudovanju se je zazrl vasem samo pokimal. ^njo, kakor da no verjame lastnim ocem. Pogledala me je bistro, potem pa na- jNato se je zavedel, se oprl na "f daljevala: f ,mu nemočno drhtele, in »e dvignil. V ti- »Prav, prav, gospod stotnik! Čisto na- \stein trenutku ni vedel, kako naj bi jo na-tanko vem, kakšna je vaša naloga in * govoril. V njegovi duši bo prekipevala ču-kakšna naročila ste dobili. Želim samo, ^ g tv a nepričakovane, rajske sreče. Bil je da bi se vam to posrečilo. Carja je tre- *znieden In omamljen. ba za vsako ceno rešiti, ker gre pri tem Zazdelo se mu je, da bi tisto najglobljo za rešitev vse Rusije. In jaz...« * jn najtoplejšo vsebino svojega srca morda Malo je prenehala, zakaj pri zadnjih ^najbolj točno Izrazil z besedami: »Smem besedah se je bila ogrela, da sem iz nje- J smatrati vaš prihod za znamenje, da sprej-nih besedi čutil tihi ogenj, ki je v njej , meta mojo ljubezen ln mi jo hočete vra-gorel. Potem je položila svojo roko na ' (gatil Lilijana, tako zelo sem vam hvale-mojo ter rekla: ||žen za to včliko milost!« Nato bi segel po »Jaz vam bom pomagala pri tem. Na |njoni ročici. jo kakor monštranco apo- to se lahko zanesete. Še nocoj se bova (, stljivo poljubil m jo dolgo, dolgo pridržal z ladjo odpeljala na otok Gotland. Od (v Bv0]lm Toda bal se je, da ona v njegovi ondod pojdeva v Visby, od tam pa...« besedi In kretnji ne bi našla vse tiste Najbrž sem moral kazati_ precej neje- , iskrenosti, kakor j0 je občutil v svoji duši. veren obraz, ko da ne verjamem, da bi ge ji morda celo zdelo, da pretirava šlo vse tako gladko, zakaj pri teh bese- ||in ^ teatraličen. Zato ji je dejal samo: dah se je ustavila, me pogledala, potem . »Dobro jutro, gospodična! Predvsem vas pa zagotavljaje dejala: , moram vprašati, če vas vodi pot tod mimo »Nič se ne bojte. Vse, odnosno sko- (slučajno ali pa ste prišli prav zaradi me- raj vse je že pripravljeno za ta poskus. (, ne, kakor som vam predlagal v pismuU T0dfi--‘ (Dalje) « WW