Spomenik mladosti
9. maja se je rodila svoboda. Neko jutro je bilo najlepše in najsrečnejše. človek je slavil zmago nad temo. Svoboda je postala stvar-nost, toda zanjo so ugasnila mnoga življenja, prermnoga.
To so besede, ki so jih napisali otroci, učenci osnovne šole Vlado Bagat iz Splita, v voščilu, ki so ga poslali vsem mestom herojem v Jugo-slaviji.
Kako doživlja mlad človek, otrok, praznik, ki časti dneve pred štiridesetimi leti? Odrasli — in še to že malce starejši odrasli — obujajo spo-mine. Podoživljajo izkušnje, prelistavajo slike svoje mladosti. Večina prebivalcev Jugosla-vije pa bo kmalu sestavljena iz Ijudi, ki so se rodili v svobodi. In ki so zvedeli o težkih dneh
okupacije in boja za svobodo iz šolskih čitank ter pripovedovanja staršev, starih staršev. Ju-goslovanski narodi še nikoli v zgodovini niso živeli tako dolgo svobodni, v miru in neodvisni. Negovanje tradicij in izročil NOB ima zato danes nove, drugačne razsežnosti kot pred dvajsetimi, tridesetimi leti.
In prav zato smo lahko tem bolj ponosni, ker je Ljubljana dobila tako enkraten, veličasten spomenik. Pot spominov in tovarištva — cve-toči obroč okoli mesta, kjer je nekoč grozila bodeča žica, danes pa bo to prostor za življe-nje. Za zbliževanje med mladimi, za nova ra-zmišljanja in pobude. Mesto heroj je dobilo spomenik, kakršnega si zasluži in na katerega bo vedno ponosno!