/ + J'’ #v * '* v'' k»..' /*/ '1 ;\tf: ;z , 1 4 *,^r ,> y • • i * ., * J# •'Hk AlV ->♦ • '• ♦* • * #« * ‘ , V, f V*1 s 3pf‘ ? , 1 ■ v W. /'/ <;$&* “ ■p/- H v! -.K ' ?"'.:> -:4 Š,\ J'' /*?- V4 II? *'."'' /%. ■'■■ - S //** 'W*T > //n , * N. /f? ■ - //- A **h*4fZ * j <;• > > w* :. . f y *.. s’ -s; * ■»k: i •'* v-'\i&^SK - y»w H ««■ ’-.• *•' J ABr/fk Matajur v Beneški Sloveniji. Letos na žalost vstopamo v novo leto v znamenju protizakonite sodne razprave pred florentinskim porotnim sodiščem proti petdesetim partizanom in antifašistom, ki to se na pobočjih in v dolinah pod Matajurjem z orožjem v roki uprli fašistom in nacistom. Leto XV, * št. 1 (4155) TRST, četrtek 1. januarja 1959 Cena 30 lil l’ znamenju treh ugotovitev Ko bomo začeli pisati letnico 1959, bomo hkrati pohiteli z mislijo čez vseh dvanajst mesecev starega leta. Spomnili se bomo velikih svetovnih dogodkov in morda najprej ugotovili, da od oktobrskega sputnika v letu 1957 ni bila naša Zemlja niti en dan brez umetnih — sovjetskih in ameriških — satelitov, ki so nam kazali in nam kažejo naj višjo točko, ki jo je doslej dosegel človeški um v svoji nenehni težnji, da ugotovi, kaj se dogaja pravzaprav izven območja našega planeta. Nato pa bomo najbrž takoj pomislili, kako daleč je prišlo človeštvo v zadnjem letu. v dogovorih, da bi onemogočilo uporabo druge epohalne iznajdbe človeškega u-ma — jedrske energije — za uničenje samega sebe. Pregledali bomo nato odnose med vojaškima blokoma, ugotovili napore in tudi uspehe tistih, na katerih strani smo tudi mi in, nočejo za vsako ceno vezati svoje usode z nobenim blokovskim poveljstvom. In na žalost bomo morali reči: da po eni strani blokovska politika ni doživela bistvenih sprememb, da po drugi strafii ni bilo vojaških spopadov med njimi, po tretji strani pa, da človeštvo vedno boli po-gostoma prisluhne izven-biokovskim naporom, pri katerih igra tako važno v'ogo tudi predsednik in njegova vlada v naši matični domovini. V tem pogledu si torej želimo tudi letos novih in popolnejših satelitov in raket za raziskovanje vesolja, želimo si vsaj prvih u-spehov v pogajanjih za odstranitev ne samo jedrske, temveč vsakovrstnih vojn, zmanjšanje napetosti med blokoma in čim več uspehov tistim, ki se tako vztrajno in dosledno borijo za edino možno obliko sožitja, ki se ,ii pravi aktivna koeksistenca. Če pa ob tej besedi, ki je tako zmerom sveža in važna tudi za nas v tem kotičku dejansko prav mc nevažnih dogajanj Srednje Evrope, se bomo morali o-zreti zlasti na dvanajstmesečna dogajanja pri nas in na vse tisto, kar se tiče tako neposredno — naše kože. Ko smb lani na ta dan pisali o dogajanjih v letu 1957, smo na tem mestu lahko brali natiskane naslednje besede: «Nismo sicer videli uresničene vrste naših zahtev in pravic, priznanih v londonski spomenici o soglasju; toda pogoji za to so podani predvsem zaradi novega ozračja. Na nas je, da jih dosežemo z njihovim neprestanim postavljanjem na dnevni red. Tudi italijanska ustava, katere desetletnico proglasitve so 27. decembra proslavljali po vsej državi, je — v svojih načelih in predpisih — pravni okvir našim zahtevam. Tako zahtevanje je in bo zlasti naloga naših mlajših rodov.» če se danes, po enem letu, vprašamo, ali smo v njem videli uresničeno katero izmed tiste vrste naših zahtev in pravic, potem moramo reči, da odgovor ni ravno razveseljiv. Če smo lani na ta dan lahko poudarili važen dogodek vziaave spominske listine v temelj Kulturnega doma v Ul. Petronio in da je bil ustanovljen bančni zavod* Banca di Credito di Trieste — Tržaška kreditna banka, moramo letes ugotoviti, da se je iz nerazumljivih razlogov delo pri gradnji Kulturnega doma za dobrega pol leta ustavilo in da ga ho moč nadaljevati šele v teh zimskih mesecih. Kljub temu pa imamo dovolj razlogov za prepričanje, da bomo dosegli dograditev Kulturnega doma in da bo banka letos začela z delom. Ovir za o-boje ni in jih tudi ne bo smelo biti. Pač pa hočemo in moramo ugotoviti, da lanskoletno zasedanje mešanega odbora za izvajanje posebnega statuta ni dalo tistih rezultatov, ki smo jih pričakovali. Pri tem nam seveda ni potrebno posebej praviti, kateri del komisije nesi odgovornost za to. Tisto, kar smo že večkrat zapisali, moramo ponoviti tudi ob letošnjem novem letu: Posebni statut se namreč ne izvaja kljub poteku več kot štirih let od podpisa londonskega sporazuma. Vnovič moramo povedati tudi, da so bile okrnjene nekatere pridobitve, ki smo jih uživali do vstopa v veljavo določb sporazuma, to je do pre- vzema uprave po italijanski vladi. Ne bomo naštevali vseh osmih točk statuta. Omeniti pa moramo; 1. Pisma, ki so jih najprej prejeli slovenski šolniki, ki ze več kot eno desetletje poučujejo v zvezi z ureditvijo njihovih diplom spričo poteka štirih let po podpisu sporazuma, in pa pisma, ki so jih prejeli slovenski profesorji z vsemi predpisanimi diplomami in dokumenti v rokah — da ne morejo biti uvrščeni v prehodni stalež; 2. Zakon o slovenskem šolstvu, o katerem ni iz uradnih krogov ne duha ne sluha in 3. Tudi v lanskem letu predstavniki naših kmetovalcev niso bili sprejeti v tisto zbornico, ki se imenuje zbornica — ne samo za industrijo in trgovino - temveč tudi za kmetijstvo. No, najbolj grenka pa je vsekakor ugotovitev, da vstopamo v novo leto v znamenju sodnega preganjanja petdesetih partizanov in antifašistov iz slovenskih nadiskih dolin, če pomislimo ne samo na tisto, kar določa člen 16 mirovne pogodbe, temveč predvsem na — nediktator-ski! — zakonski odlok namestnika poglavarja države tik pred koncem vojne leta 1945, kakor tudi na zakon, ki je v preteklem letu izenačil partizanske borce s pripadniki rednih vojaških sil v državi, potem moramo reči, da ni nerazumljivo samo ravnanje preiskovalnih organov z njihovo površnostjo vred, temveč tudi ravnanje florentinskega porotnega sodišča, ki je sklenilo, s sodno razpravo nadaljevati kljub tako očitni njeni škodljivosti, anahronistič-nosti in protizakonitosti. Slednjič nočemo in ne smemo pozabiti, da tudi v preteklem letu rimski parlament londonskega sporazuma še vedno ni ratificiral. Z ugotovitvijo torej, da vstopamo v novo leto v znamenju florentinskega procesa in v znamenju neizpolnjevanja posebnega statuta ter v znamenju še vedno neratificiranega londonskega sporazuma, izra-žarre željo, da čez eno leto na ta dan in na tem mestu ne bomo morali ponavljati takih in podobnih — tako upravičenih zahtev. Zahteve nameščencev je zavrnil izgovarjajoč se na obrambo lire - Ustavno sodišče je proglasilo za protiustaven zakon o obvezni zaposlitvi kmečke delovne sile - Tretja novoletna težava vlade pa je še vedno nerešen spor v krščanski demokraciji (Od našega dopisnika) RIM, 31. — čitatelji, ki so sledili poročilom o delovanju Fanfanijeve vlade v prvih šestih mesecih njenega obstoja, so morali ugotoviti, da ji pot ni «z rožicami posuta*. Ob zaključku starega leta pa se je Izkazalo, da srečuje Fanfani na tej poti namesto rožic trnje, ki se je prav danes pokazalo v trojni obliki: nerešeni notranji spor v njegovi stranki, nesposobnost rešitve zahtev zadovoljitve državnih nameščencev in od včeraj dar lje najnovejše vprašanje, ki se je odprlo z razsodbo ustavnega sodišča, ki je razveljavilo zakon o obvezni zaposlitvi kmečke delovne sile. Medtem ko je vprašanje notranjega spora v večinski stranki že staro in znano in se v tem pogledu ni zgodilo danes nič novega, imamo opravka glede zahtev javnih nameščencev z zelo važno novico. Dane« je namreč Fanfani sirupa i z zakladnim ministrom Andreottijem sprejel sindikalne predstavnike teh nameščencev in v bistvu njihove zahteve odklonil. Nameščence so zastopali predstavniki trinaj- stih sindikalnih organizacij. Glavne med njimi CGIL, CISL, jn UIL so zastopali: generalni tajnik CGIL No-vella s svojim namestnikom S'antijem, poslanec Storti in dr. Cavezzali sta zastopala demokristjansko CISL, Vi-glianesi in Corti pa socialde-kratsko UIL. Fanfani je sindikalnim zastopnikom izjavil predvsem, da vlada ne more sestaviti državnega proračuna s primanjkljajem, ki bi bil višji od lanskoletnega in zaradi tega ne more zadovoljiti zahtev državnih nameščencev v celoti. Vlada lahko pristane le na 50 odstotkov zvišanja družinskih doklad. Zakladni minister Andreotti pa je izjavil, da znaša število nameščencev 1 milijon 660.000, poleg 460.000 u- pokojencev. Za vse te nameščence pa razpolaga samo s 60 milijardami lir, ki jih lahko uvrsti med izdatke proračuna za leto 1959-60. Vsako nadaljnje povečanje stroškov bi dvignilo primanjkljaj. S svoje strani je Andreotti predlagal povišanje tisoč lir mesečno družinske doklade za ženo in za otroke mlajše od 14 let, po 2000 lir pa za otroke izven 14 let. Glede ostalih zahtev pa je predlagal avtomatično prilagoditev plač povprečnemu indeksu cen ki ga ugotovi statistični urad. Prilagoditev bi se začela pri plačah od 40.000 lir mesečno. To bi veljalo tudi za upokojence. Sindikalni predstavniki so pri tem marsikaj pripomnili in si pridržali pravico sporočiti v prihodnjih dneh svoje stališče glede omenjenih 60 milijard. Andreotti je zaključil sestanek z nekaterimi pojasnili. Po sestanku je predstavnik demokristjanske CISL Storti izjavil, da je po njegovem mnenju vlada dve o- snovni zahtevi nameščencev sprejela, vendar pa da bo dokončni odgovor dal šele potem, ko bo pazljivo proučil vladne ponudbe. Po njegovem mnenju je zelo važno, katera vrsta indeksa bi se uporabila za prilagoditev plač življenjskim stroškom. Predstavniki CISL se bodo sestali še danes. Poslanec Novella, glavni tajnik CGIL pa je dejal: «Moj prvi vtis je nezadovoljiv, kajti prevelika je razlika med ponudbo in med tistim, kar mi zahtevamo. Po drugi strani pa obstaja obveznost nadaljnjih posvetovanj, prej ko bo vlada dokončno sklepala. Se nocoj nam bo zakladni minister Andreotti poslal «promemo-rijo», na podlagi katere bomo do 8. januarja poslali svoj odgevor. Zastopniki našega sindikata se bodo sestali 2. januarja skupaj z ostalimi avtonomnimi sindikati drugih nameščencev in s predstavniki raznih šolskih sindikatov.* Generalni tajnik UIL yi* glianesi pa je izrekel najprej nekaj besed zahvale vladi, v kateri sedijo tudi njegovi socialdemokratski kolegi, nato pa je dejal, da spričo pičle vsote 60 milijard nekatere zahteve niso bile vzete v poštev. Tudi z razdelitvijo poviškov družinskih doklad ni izrazil zadovoljstva; podobno se je izrazil glede indeksa o življenjskih stroških. Končno pa je dejal, da vladni predlogi lahko predstavljajo podlago za nadaljnja pogajanja in za rešitev vprašanja zahtev javnih nameščencev. A. P. (Nadaljevanje na 2. strani) NAS NOVI PODLISTEK V nedeljo 4. januarja bomo začeli objavljati nov roman z napeto vsebino tsdamski sporazum iz 1. 45; in končno iz pretresa danjega položaja v Berli-x in v Nemčiji. Tudi Francija in ZDA sta slali Moskvi analogni noti. neriška nota je bila izroče-namestniku zun. ministra jznecovu ob 15.45, medtem . mu je bila angleška nota ročena uro pozneje. Franco-a nota pa je bila izročena i 16. uri drugemu namestni-l zunanjega ministra, Zori- i. Britanska vlada izjavlja, da more na noben način spreti enostranske sovjetske od-ivedi mednarodnih obvez o irlinu. Imela bo še naprej vjetsko vlado za neposred-i odgovorno po še veljavni igodbi. Velika Britanija, nadaljuje ata, ne bo sprejela, da pre-:ame Nemška demokratska ■publika vlogo SZ, kolikor ideva varstvo prostega dosto-i za zahodne države v za-adni Berlin. Ce je Berlin istal žarišče mednarodne na. itosti, nadaljuje nota) je tre-i to pripisati dejstvu, da je ivjetska vlada zavestno gro-la, da bo kršila sporazume, 'j so sedaj v veljavi v tem estu. Medtem ko zavrača sovjet-:e predloge, da se zahodni erlin spremeni v svobodno esto, zatrjuje britanska nota; taščita svobode več kot dveh lilijonov oseb v zahodnem erlinu predstavlja pravico in olžnost ki sta bili po zahodih velesilah slovesno spreje- Zaradi tega britanska vlada ; more vzeti v poštev nobe-;ga predloga, katerega rezul-t bi bil, da se postavi v ne-irnost svcboda in varnost te-i prebivalstva. Pravica treh slesil, da ostanejo v .Berlinu, aslužujoč se pr- tem prostih ozemeljskih in zračnih korau-tkacij med mestom in Nem-co zvezno republiko, je bi-vena za izvrševanje omenje-e pravice in odgovornosti. Po im takem sledi, da je sovjet-ti predlog za spremenitev za-odnega Berlina v tako ime-ovano svobodno mesto, ne-arejemljiv«. Britanska vlada tud; sporni- 30. septembra, v kateri je bila izražena pripravljenost za razgovore o volitvah ki naj bi bile v vsej Nemčiji ali pa o katerem koli predlogu, ki bi bil usmerjen v to, da se zagotovi združitev Nemčije v svobodi. V svojem zaključnem delu pravi britanska nota, da ne more javna zavrnitev slovesnih obvez ki so bile uradno sprejete ter pozneje ponovno potrjene, nuditi nobene pamet- ne osnove za pogajanja med suverenimi državami. Britanska vlada ne bi mogla pričeti pogajanj s SZ v ozračju grožnje. Upati pa je, da ni bil takšen namen sovjetske note od 27. novembra in da je tudi sovjetska vlada pripravljena pričeti razgovore v ozračju brez izsiljevanja in groženj. Britansko vlado bi veselilo zvedeti, če je sovjetska vlada pripravljena pogajati se na tej osnovi o vseh teh vprašanjih med štirimi prizadetimi velesilami. V takem primeru bi bila želja britanske vlade, da razpravlja o berlinskem vprašanju v širšem okviru pogajanj za rešitev nemškega vprašanja ter vprašanja evropske varnosti. Britansko vlado bi veselilo, zaključuje nota, če bi kmalu izvedela za stališče sovjetske vlade. Vsebina ameriške in francoske note je precej enaka vsebini britanske note. Opazovalci v Moskvi menijo, da se ne bo zvedelo za sovjetsko reakcijo prej kot čez dva dni. Mogoče pa se bo le kaj zvedelo že danes opolnoči, ko bo ameriški veleposlanik sprejel dopisnike ameriškega tiska, ki so akreditirani v Moskvi. Ta sprejem bo po sprejemu v Kremlju. V noti, ki jo je SZ izročila zahodnim velesilam 27. decembra, je bilo rečeno, da sovjetska vlada ne bo dovolila, da bi se vlada Nemške demokratične republike imenovala z ne- Jugoslavija šteje 18,280.000 prebivalcev BEOGRAD, 31. — Po začas-nik ocenitvah zveznega zavoda za statistiko se je v 1958. letu število prebivalcev Jugoslavije povečalo za okrog 250 tisoč tako da skupno število prebivalcev znaša danes 18 milijonov 280.000. Izraz prijateljstva med SZ in Vzhodno Nemčijo BERLIN, 31. — Nemška demokratična republika od jutri, 1. januarja 1959 dalje, ne bo več plačevala stroškov za nastanitev sovjetskih čet na svojem ozemlju. Sklep CK KP SZ ter sovjetske vlade, da se odpove 600 milijonom mark za omenjene stroške, je sporočil v mesecu juliju Hruščev na petem kongresu socialko-munistične stranke Vzhodne Nemčije. List «Neues Deutsch-lznd», ki danes omenja ta sklep, izraža svoje zadovoljstvo ter dostavlja: »Uresničenje tega sklepa je važna pomoč za razvoj in okrepitev nemške demokratične republi- Fanfanijeve težave (Nadaljevanje s 1. strani) ANTON ŠVARA Trgovina jestvin in drogerija KAT AKA želi cenj. odjemalcem srečno in uspeha polno novo leto! Iz vsega tega je razvidno, da je s 60 milijardami nemogoče zadovoljiti zahteve, ki terjajo izdatek najmanj 180 milijard lir. Zato ni verjetno, da bodo sindikalne organizacije na tako neugoden kompromis pristale. Pozneje je bilo sporočeno, da je vlada ponudila 60 milijard in 600 miljonov. Od tega bi odpadlo na povišane družinske doklade 30 milijard in pol, 30 milijard in 100 milijonov pa na tako imenovano »avtomatično prilagoditev plač življenjskim stroškom«. Prvih 30 milijard in pol bi takole razdelili: 16 milijard in 600 milijonov za povišanje družinskih doklad za nameščenčevo ženo in otroka izpod 14 let, 6 milijard in 60Q milijonov za otroke iznad 14 let, 7 milijard in pol pa za družinske doklade upokojencev. Ostalih 30 milijard bi razdelili na sledeči način: 23 milijard za aktiv- primernlmi besedami v urad-lke. Obenem je izraz prijatelj-1-----------------------------| stva med obema državama.« nih besedilih. milil .......... ■iiiiiiiiiimi.... -mT . ig ••• Zamenljivost šterlinga INOVO leto V r rancill ta laburiste * velika napaka • _ * ® LONDON, 31. — Laburisti«- v znamenju draginje 5 Gaitskell, da je britanska vlada s tem, ko je odredila zamenljivost šterlinga, napravila veliko napako. «Vlada v senci« je zahtevala o tem vprašanju debato, ko se bo 20. januarja pričelo parlamentarno delo. V teh dneh so sc cene dvignile povprečno za 15 odst. Pesimistični «Le Monde*: ^Ravnotežje sveta sloni na terorju* PARIZ, 31 — V zadnjih dveh, treh dneh so se cene dvignile za povprečno 15 odstotkov in predvideva se, da Parižani letos ne bodo v tako velikem številu kot po navadi čakali novo leto v kabaretih in restavracijah, kjer stane večerja od 4000 do 20.000 frankov. Mnogo bolj številne bodo družine, ki bodo čakale novo leto doma ob radiu in televiziji. Jutri bodo namreč nastopili postni dnevi: kruh bo dražji za 4 franke, mleko za 4 franke, čokolada, olje, čaj itd. najmanj od 6 do 12 ^odstotkov. Od jutri dalje bodo dražje tudi telefonske in železniške tarife, premog bo dražji za 11 odstotkov, prav tako tobak, bencin in gorivo sploh, poštne tarife itd. itd. Kljub temu pa je zelo verjetno, da bo mnogo Francozov v pričakovanju tako imenovanega «težkega franka« potrošilo mnogo »lahkih frankov« v tej noči, da bi pozabili vsaj za trenutek na žrtve, ki jih čakajo. V tem pogledu je zelo pesimističen današnji u-gledni dnevnik «Le Monde«, ki razpravlja ne samo o suhih letih, temveč tudi o politični bilanci preteklega leta in piše; »Ravnotežje sveta sloni na terorju. Nasprotna taboTa sta sklenila storiti vse, da bi se izognila svetovnemu spopadu, kljub temu pa nadaljujeta s skubljenjem milijard od ljudi, da bi proizvajala vedno bolj strašno orožje. To je pač višek absurdnosti' Ali obstaja možnost izhoda, jz lega položaja? Napredek, ki je til do- nitve jedrskih poskusov odpira končno skromna vrata. Na žalost pa so zaloge atomskih bomb tako velike, da prekinitev poskusov ne bo skoraj nič spremenila dejanskega stanja. Medtem pa je druga ženevska konferenca, na kateri razpravljajo o nenadnih napadih, na popolnoma mrtvi točki. Glede tega. kakor tudi glede drugih argumentov, bo Mi-kojanov obisk v ZDA prvi politični dogodek prihodnjega leta, ki bo lahko prinesel nekaj novega. Sovjetsko-ameriški razgovori, ki so jim toliko nasprotovali, se bodo končno začeli. Selwyn LIoyd na kliniki LONDON, 31. — Britanski zunanji minister Selwyn Lloyd bo šel danes zvečer v neko kliniko, da mu odrežejo mandlje. Na kliniki bo ostal nekaj dni, potem pa bo šel še malo na deželo, da se popravi. Med njegovo odsotnostjo bo posle zunanjega ministra vodil sam minis\ .£1 predsednik Harold Mac Millan. FANFANI ne službujoče nameščence, milijard in 100 milijonov za upokojence. Zahteve glede gibljive lestvice pa bi zadovoljili tako, da bi prišlo do prvega poviška s 1. julijem 1959, nadaljnji poviški bi prišli na vrsto pozneje do konca leta. Povišek bi se izvajal le na prvih 40.000 lir mesečne plače, ne pa na celotno mesečno plačo. Druga naloga, ki je prišla nad Fanfanijevo vlado, pa je — kot smo zgoraj omenili — razsodba ustavnega sodišča, ki je bila izročena včeraj in s katero se razveljavlja zakon o obvezni zaposlitvi kmečke delovne sile. Gre pravzaprav za zakonski odlok začasnega poglavarja države od 16. de cembra 1947. štev. 929, ki je bil nato ratificiran z zakonom od 17. maja 1952 štev. 621 Po tem zakonu so namreč posamezni prefekti lahko v svo- sežen v Zepevi glede prekr .................................................. V v TITOVO NOVOLETNO VOŠČILO mm v mmmm Vfanuel Urrutia, ki ga hočejo uporniki predsedni ka Kube. Fidel Članek Puniše Peroviča v «Komunistu» * «Borba» o razgovorih TitoSukarno - Drugi protest poslanika Vošnjaka v vzahodnem Berlinu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 31. Predsednik republike Jugoslavije je iz Balija v Indoneziji poslal svojim rojakom novoletno voščilo, v katerem opozarja na potrebo največjih naporov, da bi se ohranil mir in utrdilo mednarodno sodelovanje. »Mi smo daleč od tega, da bi bili lahko mirni za bodočnost človeštva,« ugotavlja maršal Tito, «in prav zato moramo skupno z vsemi miroljubnimi silami v svetu vložiti največje napore, da bi se ohranil mir in ustvarila miroljubna aktivna koeksistenca in sodelovanje med narodi sveta. Maršal Tito ugotavlja, da je minulo leto poteklo v znaku nenehne borbe za mir, za prepoved jedrskih poskusov, za razorožitev itd. Toda, ugotavlja Tito, čeprav v najvažnejših vprašanjih niso bili doseženi neki odločilni rezultati, je vendarle doseženo vsaj nekaj. Bila je preprečena vojna na Bližnjem vzhodu, pričelo se je resnej- iiuiiiriiimmiMiiiitiniiiiiiiiniiii”! Uporniške sile na Kubi prisilile vladne čete k umiku Neka radijska postaja upornikov javlja, da se je vladna posadka v Guantanamu predala upornikom - Pristaši Fidel Castra so davi manifestirali po Elizejskih poljanah v Parizu HAVANA, 31. — V mestu Santa Clara, ki je glavno mesto pokrajine Las Villas, so trenutno zelo krvave poulične borbe, kakršnih kubanska republika doslej sploh še ni poznala. Uporniki že trdijo, da ■o zmagali, v vladnih krogih pa .‘rde, da so izgube uporrT-kov trikrat večje kot izgube med vladnimi vojaki. Vladne čete uporabljajo tudi angleška letala, topove in rakete. Ni mnogo vesti o borbah na otoku. V vladnih krogih poudarjajo hrabrost rednih čet in izražajo optimizem, vendar pa tudi izjavljajo, da so se morale vladne čete iz razlogov, ki niso pojasnjeni, na »ektorju Manzanilla v pokra- jini Oriente, umakniti na druge položaje. Vsekakor je značilno, da je prišlo do tega u-miza prav v času, ko bi se moralo pričeti obiranje v sladkornih plantažah. Včeraj je uporniški radio sporočil, da se je 300 vladnih vojakov ne da bi oddali en sam strel, priključilo upornikom. Dopisnik «Chicago Tribune« pa je sporočil, da je prešlo k upornikom v mestu Santa Clara 400 vojakov z oklopnim vlakom vred. Isti dopisnik izraža mnenje, da se predsednik Batista zanaša predvsem na 10.000 članov policijskih sil. Tudi v mestu Santa Clara so se morale vladne čete po makniti na nove položaje, medtem ko se je posadka Guantanamu, približno 30 km severno od istoimenskega ame riškega oporišča v pokrajini Oriente, predala upornikom Skupina zvestih pristašev Fidel Castra je danes manifestirala v Parizu po Elizejskih poljanah od Etoile do Con-cordie. Manifestanli so nosili napise »Nobene intervencije na Kubi«. Med manifestacijo ki je zbudila radovednost občinstva, ni prišlo do nikakih ,»e razgovarjati o prenehanju poskusov z atomskimi bombami itd. Pri vsem tem so odločilno vlogo odigrali Združeni narodi. Jugoslavija se je v preteklem letu zavzemala za popuščanje mednarodne napetosti, za aktiv no mednarodno sodelovanje in nadaljevala borbo za izgradnjo socializma, za uresničenje lepše in srečnejše bodočnosti svojih državljanov, za gospodarski napredek Jugoslavije. V tej borbi so bili doseženi lep, uspe* hi. V zvezi s tem omenja maršal Tito uspešno izgradnjo novih tovarn, novih cest in drugih objektov ter povečanje industrijske in kmetijske proizvodnje. «Mi stopamo v 1. 1959, ugotavlja maršal Tito,' »z globoko vero v naje lastne sile In ustvarjalne sposobnosti naših delovnih ljudi. Tudi v tem letu‘imamo pred seboj nemalo nalog, ki so precej težke, ki pa jih bomo lahko premagali, če bomo imeli vedno pred očmi našo skupnost kot celoto, če bomo naša materialna sredstva pravilno im vtfrčnb u-porabljali. Potem ko je poudaril, da so vse naloge v Jugoslaviji usmerjene v ustvarjanje boljšega življenja delovnih ljudi, maršal Tito ugotavlja, da je zvišana življenjska raven odvisna v prvi vrsti od samih delovnih ljudi, od dviga produktivnosti dela in od varčevanja. Vsestransko varčevanje in pravilna razdelitev sredstev, ugotavlja Tito, igrajo odločilno vlogo v premagovanju naših materialnih težav. Maršal Tito ugotavlja, da letos silvestruje skupno s svojimi sodelavci in prijatelji v prijateljski Indoneziji. »Vi veste, poudarja maršal Tito, da smo se odločili na to dolgo potovanje, da bi še bolj utrdili stike in vsestransko sodelovanje z državami v tem delu sveta. Mi se bomo potrudili, da tudi ob tej priložnosti točno tolmačimo težnje naših narodov in simpatije, ki jih čutijo do narodov v tem incidentov. Res je sicer, da | delu sveta. Naša skupna je bilo manifestantov mogoče kakih 40, pa se policiji ni zdelo potrebno intervenirati. skrb je mir in uresničenje čim boljšega sodelovanja med narodi.* Clan CK Zveze komunistov Jugoslavije Puniša Perovič piše v novoletni številki glasila ZKJ »Komunista o sodelovanju med ZKJ in drugimi komunističnimi partijami. Perovič ugotavlja, da je poizkus anatemiziranja pogledov jugoslovanskih komunistov in prikazovanja jugoslovanskega »revizionizma« kot glavne nevarnosti sodobnega sveta ne le jalov, temveč nesmiseln. A metode, ki se pri tem uporabljajo, so anahronistične, kajti pogledi jugoslovanskih komunistov, ki se naziavjo »revizionistov, ki se nazivajo «revizio-praksi v socialistični državi. One so potemtakem stvarnost, ki zasluži svojo pozornost in ki bi jih zaradi tega morali proučiti. Pri ocenitvi njihove stvarnosti lahko obstajajo razlike, ki so neizogibne. One so izraz objektivnega gibanja posameznih narodov in celotnega človeštva ter socializma. Ko proučuje sodelovanje ZKJ z drugima komunističnimi partijam; ugotavlja Perovič, da se je takoj po VII. kongresu ZKJ začela nova ideološka in politična gonja iin vojna proti socialistični Jugoslaviji in njeni neodvisni politiki. To je bila dejanska prekinitev sodelovanja z ZKJ, ki je deloma negativno vplivala tudi na meddržavno sodelo vanje. Medtem se je skušala sklenitev za prekinitev vreči na Jugoslavijo, češ da se je ona »izolirala« od ostalih ko munističnih partij. «Mar to pomeni, da neka komunistična partija ne sme samostojno sprejeti svojega programa?«. Perovič ugotavlja, da so bolj ali manj vsa stališča, ki so prikazana v programu bila prej znana in da niso ovirala razvoja prijateljskega sodelovanja. ZKJ je v programu n pr. ostala popolnoma na pozicijah prikazanih v deklaraciji o odnosih med ZKJ in KP SZ, ki sta jo podpisala 20. junija 1956. leta Tito in Hruščev. Potemtakem je krivica za prekinitev sodelovanja na drugi strani. Na petem kongresu Enotne socialistične partije Vzhodne Nemčije je Nikita Hruščev, potem ko je napadel jugoslovanske voditelje zaradi »revizionizma«, med drugim rekel: «Mi smo za nevmeša-vanje v notranje zadeve drugih partij, tem bolj za nevme- šavanje ene države v notra-- nje zadeve drugih držav, a za tovariško kritiko, ki je isto-, časno tovariška podpora tistim, ki greše. Kar pa se tiče l upravljanja s to ali ono drža-vo, to v celoti spada v pristoj-inost vsake vlade in narodov vsake države«. Tako je govoril Hruščev, " toda vztrajanje na napakah ZKJ in jugoslovanskih voditeljev ter gonja, ki.se v zvezi s tem vodi, je v nasprotju z omenjenimi besedami Hrušče-va. «ZKJ ugotavlja^ Perovič je za tesno sodelovanje z vse mi komunističnimi in delavskimi partijami. Ona to srna tra kot imperativ borbe za novo družbo. Toda če se kot pogoj za sodelovanje zahteva, da ZKJ spregleda svoje «napake», potem dejansko ne gre za sodelovanje, temveč za poglobitev razlik.« Perovič zaključuje, da je čas postavil na dnevni red nova vprašanja socializma, ki jih je potrebno načeti na nov način. Eno od teh vprašanj je tudi sodelovanje med socialističnimi državami in komunističnimi partijami. Ta vprašanja stara praksa in stare teorije ne morejo rešiti, temveč je potrebno poiskati nova pota in nove metode V zvezi s skupno jugoslo-vansko-indonezijskim sporočilom, poudarja jutrišnja »Borba«, da sta Tito in Sukarno pozivala odgovorne sile na mir v svetu, da omogočijo rešitev nerešenih mednarodnih Vprašanj in da sta neposred no podprla osvobodilna gibg-nja v . svetu. Zavest teh gibanj se je pokazala, ne samo pri dogodkih v Aziji in na Bližnjem vzhodu, temveč pri najnovejših dogodkih v Afriki. »Po sedemdnevnem bivanju Tita v Indoneziji, poudarja «Borba», je bila zelo jasno označena njegova pot. Tito, Sukarno, Nehru, Naser in drugi voditelji neodvisnih izvenblokovjjkih držav* nimajo namere ustvariti »tretje sile« niti delovati proti »nekemu tretjemu«. Oni so proti «vsem silam«, vsem blokom in delujejo za »tretje«, če se pod tretjem razumejo nažodi, ki podobno kot oni žele mib, neodvisnost in socialni napredek«. Jugoslovanski poslanik v Demokratični republiki Nemčiji Mitja Vošnjak in prvi tajnik poslanstva Milan Malalan sta odšla sinoči v Berlinu s proslave, ki je bila prirejena ob 40. obletnici ustanovitve KP Nemčije. Vunjak ip Malalan sta bila uradno povabljena, da se udeležita proslave. Odšla sta s proslave zaradi napadov na ZKJ v govoru nekega delegata B. B. jih pokrajinah izdali ukaze, da morajo veleposestniki obvezno tudi v zimski sezoni zaposliti določeno število kmečkih delavcev. Na ta način je bilo vsaj do določene mere rešeno na podeželju vprašanje nezaposlenosti kmečke delovne sile. Odslej dalje bodo to-terj zemljiški posestniki po mili volji odpuščali delavce in nezaposlenost delovne sile med kmečkim delavstvom bo narastla. Popolnoma razumljivo je, da je razsodba ustavnega sodišča izzvala ogorčen odtpor v delavskih organizacijah. Tajništvo CGIL in tajništvo «Federacije kmečkih delavcev« - «Feder-braccianti« sta se takoj sestali in tudi druge sindikalne organizacije so imele posvetovanja. Tajništvo CGIL je Fanfaniju poslalo fonogram, v katerem se poudarja velika nevarnost povečanja brezposelnosti in zahteva od vlade, naj takoj ukaže prefektom, naj ukrepajo tako, da se zaposlenost ne bo zmanjšala izpod tistega števila, ki je določeno z dosedanjimi ukazi prefektov. Vsakršno zmanjšanje zaposlene delovne sile bi imelo zelo hude socialne posledice na podeželju. Zelo nujno je ukrepati tako, da se zagotovi, zlasti spričo letošnje zime, možnost zaposlitve kmečkemu delavstvu. Tajništvo uFederbraccianti» pa zahteva od vlade, da prepreči odpust stotisočev kmečkih delavcev in s tem tudi socialne nemire. Kmečki delavci morajo ostati na svojih delovnih mestih in začeti s sindikalno akcijo, da bi se ohranila dosedanja zaposlenost, hkrati pa bodo zahtevali tudi izvedbo splošne agrarne reforme, tako kot jo določa u stava. Tajništvo uFederbrac-cianti» poziva vse sindikalne organizacije na solidarnost kategorijo delavcev in delavk, da bi združeni vodili borbo za obrambo svojega dela in za prepotrebne globoke reforme na podeželju. Končno je tajništvo zahtevalo nujen sestanek z ministrom za delo Vigorellijem ter sklicalo sestanek izvršnega odbora za 2. januarjaj -Tudi demokristjanski sindikalisti CISL so negativno komentirali razsodbo ustavnega sodišča. Fanfani je naročil ministru za. delo Vigorelliju, naj stopi v stik s prefekti zainteresiranih, ki naj se sestanejo z organizacijami zemljiških posestnikov po eni strani in. z organizacijami delavstva po drugi, -da bi sporazumno rešili vprašanje ohranitve dosed: njega* šteVila zaposlenih kmečkih delavcev. Fahfani je tudi hbrčfčfi''Ministru -za 'kmetij stvo, naj izda potrebne ukrepe za * vse prizadete pokrajine, da se sprejemajo in hitro rešijo prošnje glede prispevkov za zboljšanje zemljišč in druge razne melioracije, ki bi omogočile zaposlitev kmečkega delavstva z novimi deli. S strani organizacij zemlji Skih posestnikov pa se poudarja protiustavnost razveljavljanja zakona o obvezni zapo slitvi delovne sile, češ da se s tem »samo od ene kategorij državljanov zahteva izpolnjevanje dolžnosti in obveznosti ki bi jih morale vršiti vsa Skupnost«. Zakon je po njihovem mnenju slabil osebno pobudo podjetnika in oblast mo ra spoštovati določbe ustave Današnja »Unita« poudarja da je razsodba ustavnega sodišča v skladu s politično linijo vlade, ki hoče prevrniti na ramena kmečkih delavcev vso težo agrarne krize in vse negativne posledice izvajanj sporazuma o Skupnem, evropskem tržišču. Vlada se ne more in ne sme izogniti temu vprašanju s pomočjo izdaja nja ukrepov o socialni pomoči nezaposlenim. Razsodba je odprla vprašanje, ki zahteva takojšnji poseg vlade, tako da se zaposlenost delavstva bo zmanjšala niti za en dan Zaradi tega je nujno potreben nov zakon, ki bo zajamčil najvišjo zaposlenost na podeželju v zvezi z melioracijskimi deli. Današnje socialistično glasilo «Avanti» pa označuje sklep ustavnega sodišča kot zelo negativen zlasti za področje Pu-glife in z«. Padsko nižino, kjer je več . sto tisoč kmečkih delavcev že dobilo stalno zaposlenost pozimi prav na podlagi zakonskega odloka iz leta 1947. Ze leta 1956 je bilo na podlagi tega zakona zaposle-, nih čez 155.000 delavčev, ki je opravilo 12 milijonov delovnih dni, leta 1957 pa je število takih delavcev znašalo 180.000. Podobni zakoni * so v Italiji veljali že od leta 1910 in sicer najprej za okolico Mantove. Tudi «Avanti» zahteva temeljite vladne ukrepe za preprečenje naraščanja brezposelnosti. A. P. f ČEVLJAR MARIJ MAGAJNA vošči in želi vsem svojim klientom srečno in uspeha polno novo leto KRIZ MILAN ŠVAB SOAVE Import-Export sanitetnega materiala Projektiranje, montaža centralnih kurjav in vodovodnih instalacij — kleparstvo TRST, Ul. S. Giusto 16 — Telefon- 38-609 želi srečno novo leto MAGAZZINO DELLE STOFFE INGLESI E NAZIONALI TRST, Ul. Valdirivo 13 . Tel. 300-22 vošči vsem svojim klientom SiRECNO NOVO LETO GOSTILNA ANTONIJA ŠTRANJ DOLINA, 40 — Tel. 99-116 vošči cenj. gostom srečno novo leto PEKARNA I1« SLAŠČIČARNA SANCIN TRST, Skedenjska ul. 126 vošči srečno novo leto 1959 MANUFAKTURNA TRGOVINA KRISTAN SUSIČ TRST Rojan, Ul. di Roiano 2 želi svojim cenj. klientom SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1959 TRGOVINA Z MESNIMI IZDELKI LJUBO JAKLIČ TRST Ul. S. Cilino 109 Tel. 96-945 želj vsem svojim cenj. klientom srečno novo leto 1959 MIZARSKA DELAVNICA MILAN KOVAČIČ TRST, Ul. F. Severo 113 želi srečno in uspeha polno novo leto__________________ MIZARSKA DELAVNICA DANILO POČKAJ TRST, Ul. Ghirlandaio 7 vošči srečno novo leto Srečno novo leto želi cenjenim gostom, prijateljem in znancem GOSTILNA GODNIČ TRST, Strada del Friuli 339 Tel. 28-133 TRGOVINA JESTVIN MILAN BEVK r, *■ .knso h TRET; 'Ulr Sonnino 9 . Tel. 41-572 vošči svojim cenjenim odjemalcem srečno in uspeha polno novo leto DIPLOMIRANA KROJACNICA LEOPOLD PODGORNIK TRST Ul. Oriani, 9 . Tel. 41-915 želi vsem cenj. klientom srečno in uspehov polno novo leto GOSTILNA GALLIANO TRST. Ul. Valdirivo 20, - Tel. 36-241 želi cenjenim gostom srečno in uspeha polno novo leto TRGOVINA JESTVIN GRUDEN NABREŽINA želi svojim cenjenim klientom in prijateljem srečno in uspeha polno novo leto. Ameriški guvernerji povabljeni v SZ MOSKVA, 31. — Sovjetska vlada je povabila guvernerje osmih ameriških držav, kakor tudi havajskega guvernerja, naj pridejo prihodnjo poletje y SZ. Guvernerji, ki so povabljeni, so iz Floride, Illinoisa, Utaha, Mississippija, Nebraske, Colorada, New Yerse-jater Zahodne Virginije. Guvernerji še niso odgovorili, TVRDKA USTANOVLJENA LETA 1883 Destilacija esenc JAN0USEK TRST — Barkovlje — TRIESTE — Barcola — Telelon 29-963 Lastna proizvodnja in izvoz: eteričnih olj za lekarniško uporabo in izdelavo parfumov; eteričnih olj za izdelavo dišečih mil in kozmetičnih izdelkov; esenc za izdelavo likerjev, sirupov in slaščičarskih proizvodov; neškodljivih barvil in aromatičnih kemičnih proizvodov. 2eli srečne novo leto KROJAŠKA DELAVNICA AVGUŠTIN FURLAN DOLINA, 198 -t v, želi srečno in uspeha polno novo leto! DANILO ŠULIGOJ OPČINE proseška ul. 24 . Tel. 21-172 ZALOGA DRV I*N PREMOGA vošči svojim klientom srečno novo leto Ribarič Ivan IMPORT ♦ EXPORT VSEH VRST LESA IN TRDIH GOBI V TRST — ULICA F. CR1SPI 1« — TEL. S3-5M ULICA UELLE MILIZ1E 1* — TEL 96-S10 TVRDKA V. MARINAC Telefon 41-17« TRST, Strada Vecchla per 1’Istrla KMETIJSKI STROJI, UMETNA GNOJILA, KRMA, SEMENA, SADIKE Itd. želi srečno in uspeha polno novo leto Pred 42 leti je to bilo Leta 1916. so bili tukajšnji kraji vojno pozorišče »n vojno področje, kjer se nisi mogel poljubno kretati in kamor ni smel na dopust vojak iz zaledja. Takrat sem bil pri tržaškem 97. pešpolku, ki je bil širom Avstro-Ogrske znan kot skrajno nezanesljiv. Nemci so mu rekli eKatzelmacherregimenU (po naše mačji polk), do čim so ga Tržačani krstili z bolj smiselnim nazivom »demogelas. Bolj primernega pridevka mu niso mogli dati. Ko sem namreč vprašal nekega Tržačana, ki se je kmalu po prvih spopadih. avstro-ogrske armade z Rusi v Karpatih sprehajal po radgonskih ulicah, kako da je bilo v borbi, se mi je nasmehnil in rekel: *No so, perche no go inteso altro che elaufen, laufen, laujens (Ne vem, ker sem slišal le steči, teči, teči*). sSicer si je ta polk pridobil svojevrstno slavo tudi z raznimi podvigi: Vojaki so »t-rpelh za srčno hibo, za revmo, in splošno telesno onemoglost, o gostilnah pa je kmalu izginil jedilni pribor in če si hotel do gostilniške hrane, si moral v lokal s svojim priborom in garnelo, v okolici niso več puščali perutnine na prosto in so si naročili dobre pse čuvaje. Matere so se zaskrbljeno ozirale za hčerami, a število paglavcev se je vendarle izredno množilo. Radgončani, skoro sami nemčur-ski purgerji, so vedno glasneje preklinjali in tolkli po mizi češ: sTo ni naša vojska, a teh postopačev je vedno več; eden gre na fronto, dva se vrneta... Verdamte solche Krieger (Prekleti taki borci) !» sSaj je ta kritika upravičena, — je rekel neki častnik, — ker en slab zasenči deset dobrih. Za te meščane se pa zares ne izplača boriti. In to ti fantje ved0!» Jaz sem bil v decembru leta 1916 še vedno pri Televizijski komisiji, ki je imela nehvaležno nalogo, da je zaradi pomanjkanja hrane brskala po kmetijah in odvisne zaloge pridelkov (mast, meso, žito, fižol) odnesla. Ker pa je naša komisija premalo nabrala, ker smo radi zatisnili eno in večkrat celo oboje oči, ker da bo vojne prej konec, so kasneje prišli za nami vojaki graškega 27. pešpolka in nabrali še enkrat toliko. Spet smo pri oblasteh in nemških meščanih padli v nemilost... Verdamtes Katzel-macherreg iment!* Za božič pa sem se odločil, da po dveh letih, obiščem svoj dom, pa naj se zgodi, kar hoče. Vse sem si bil pravočasno priskrbel in v komisiji uredil tako, da so me za nekaj dni lahko pogrešali. Nahrbtnik sem si napolnil z dobrotami, ki jih je družina pogrešala. In dokumenti? To pa je zgodba zase, v kateri so pri odtisu bataljonskega žiga na dovolilnici imele odločilno besedo kožice trdo kuhanih jajc. Dva dni pred božičem pred 42 leti sem se nekako proti polnoči znašel na openski železniški postaji. Ker vlak ni vozil dalje, sem se moral skolehati iz kabine v čudovito lepo noč, kot je nisem že zdavnaj doživel. A uživati je nekaj časa nisem mogel, ker mi je mraz na približno osemurni vožnji v tovornem vlaku zaradi njegovega premikanja in postajanja na vseh postajah od Brezovice dalje prerešetal telo in duha. Nog nise mveč čutil. pač pa toliko več neko mrzli-čavost. Kmalu sem našel pot, a nisem natančno vedel, kam vodi. Hodim in hodim in se pri tem ugrejem. Toda... kje sem... kam sem zašel?... Ali sem na poti sploh kaj napredoval?... Prav malo. Saj se kot omamljen vrtim na gladki gmajni okrog brinja..; Oprezno sem se splazil od tod in hajd po poti v zaželeno smer. • * * Se danes mi ni znano, kod in kako sem taval in kako sem prišel pred kotlino, ki Je pošastno zazijala pred menoj. Vrnila se mi je zavest in nekaj me je streslo... Se dober korak, morda dva, pa bi bil v kamnolomu — Petroviča... Z grozo sem kot oka-menel obstal in nekaj ledeno mrzlega mi je lizalo obraz in telo. Umaknil sem se nekaj korakov nazaj, se obrnil in jo ubral navzdol. Ko sem izsledil m ubral pot proti severozahodu, sem kmalu zagledal luč, nato vojake, konje, vozove. Nisem vedel, da sem v Repniču. Bil sem utrujen in sem si želel počitka, a še bolj tople pijače. Toda v to druščino nisem maral in sem jo mahnil dalje... V zgodnjem jutru sem se znašel pred svojim d omoti. »Stoji* — se oglasi vojaška straža, ki se je nenadoma pojavila pred mano. «Kaj ni nikogar v tej hili?» »Nikogar.* »Kam so odšli... kdaj... zakaj?» — je bruhnilo iz mene. *Ne vem... Odidite/j* »Toda jaz sem...* »Tukaj smo sedaj mi. Stopite na cesto!* — mi ostro prestriže straža. Kaj sem hotel? Uklonil sem se povelju. Tedaj pa sem v oddaljenosti kakih petdeset korakov opazil dva vštric stopajoča orožnika. Ker »i moja dovolilnica in ti možje postave ni so bili preveč v sorodstvu, sem se jima u-maknil na pot, ki se odcepi v vas in se vrnil pred dom šele, ko sta se bila oddaljila. »Stražar, pustite me v hi* šo... Tu je moja družinah «Kaj ste vi mož mlade gospe?» — me vpraša stražar z bolj mehkim glasom. »Da, da... Prišel sem na dopust.!» »Veste, tukaj je blagajna. Vojaki vedo, da je tukaj gostilna in tobakarna in radi nadlegujejo tudi ponoči. Zato sem rekel, da ni nikogar doma. Takoj jih pokličem.» * # # Ko sem se dobro prespal in odpočil, je bila prva vest, da je stražmojster B... spraševal po meni in ukazal, naj se čimprej javim na njegovem uradu. »Strela! Kako je zvedel, da sem doma?» »Dva orožnika sta videla zjutraj lug in zaprosila cigarete, ko te ni bilo več v kuhinji. Stražar jima je povedal, da si prišel na dopust.* »A stražmojster me ne bo videl.* »Zakaj ne?» Pojasnil sem ženi zadevo z dovolilnico. »Torej vidiš, kako je s to zadevo. B... bi si mel roke, če bi me malo zmrcvaril. Pa me ne bo. Prijavil in hkrati odjavil se bom pri županu; za moje potovanje bo to dovolj. Jutri se moram vrniti. Stražmojstru pa ne smeš povedati mojega naslova.» Božič... Nobenega streljanja, nobenega regljanja ali bobnanja... Mir ljudem ob rojstvu onega, ki ga trpeči in ponižani že stoletja zaman želijo! To je mir pred strastmi, ki se bodo že jutri spet razvnele... S takimi in enakimi mislimi sem se oddaljeval od doma po zemlji, opu-stošeni po naravnih silah, a še bolj po volji in računih onih, ki niso nikoli bili in niso za one, ki sanjajo o svobodiKorak se mi je upiral... Kaj pa, če bi se vrnil in se nekam skril?... Ne... Cesarsko - kraljevi stražmojster je na preži... Ni še čas za to... Kar mi pridirja nasproti neki častnik in se zaustavi ob meni: »Od katerega polka ste?* — me vpraša osorno. Ko mu odgovorim, pljune stran in spodbode konja. Ozrem se za njim: »Tepec, šlevasti — si mislim —, tudi tvoja oholost ti bo prešla. Ce bi bili vsi polki »demo-gelas, bi bilo vojne konec še preden se je bila začela. Ti in cela dolga veriga tebi podobnih vse tja do cesarsko -kraljevega prestola ste na poti in v okovih usode ubežne-ga kralja, ki je izgubil vso svojo vojsko in zemljo, blodil od vseh zapuščen po temnem lesu in končno končal v prepadu; tako boste končali.* Ko sem tako izstresel svojo jezo, sem jo z mešanimi čustvi ubral po kraških kraj-Sencah v Vipavsko dolino in od tam — seveda s postajališči pri nekaterih znancih — do prve zame takrat najbolj primerne železniške postaje — Postojne. Ne da bi bil zasenčil slavo našega polka, sem dospel v Spilje onkraj Maribora, kjer je bila tedaj naša, *demogelska» refcvizi-cijska komisija. Lepa je mladost. A njenega božičevanja iz leta 1916 si ne želim. JANKO FURLAN 'mmmrn — Pej kašen si danes, Jakec moj, jen glih na novo leto. Sej si ku smrt. Kej si delau. Ki si ga lomu sn uči? . •— Pestme stat, dej, ke srn ves u malori. Ze an teden ke ne morem neč jen po želodci me nečko ščipa. Ne morem jest, ne morem spt.Jest mislem, de bom umrou E, ma dej, Jakec, ne stoj zgebet ko-ražo. Sej nisi tol ko star, de be mogu že jet. Boš vidu, de bo pasalo. •— Ja, ti lahko govoriš, ke te ni neč. Ma me martra že od Božičeu. — Morbet se tabat preveč jeu. Si se preveč nabasau. — Ma ne. Sej me je začelo že na viljo božično. Okoli ane devete zvečer. — Pej kej si delau? — Ma prou neč. Sm sedu doma jen sm poslušou radjo. Jen na lepem me je začelo zvivat. — Kadaj si reku, de je blo tu? Na^ viljo? Alora tabat, ke je blo tisto «Božeč se ponaula u našeh srcehs božična misel, pesem, navade u glasbi in besedi izbral in napi... — Ja, ja, glih taku dougo je blo. — M a človek, ti, ke se držiš taku fur-bast jen ke mene zmiri učiš, pej si šou poslušat tisto božično misel u našeh srceh izbrau navade u glasbi jen... Jen pole se čudeš. Znaš, de u naši hiši so mogli za anga mulca klicat rdeči križ, ke ga je primla božjast, ke je poslušou tiste glase od strahou. Jest ne znam, de moreš bet taku naumen. Ma neč ne stoj skrbet: ti si močen jen zdrou jen če ni ku tu, bo pasalo samo, ne se bat. Za bet bol gvišen, naredi magari en banjo roma no, de se fejst prepotiš, de gre vsa tista oddaja ven, pej boš dober. — Ma te bom poslušou. Jen zdej, ke si me namalo potolažu, te bom povedou, de sm slišou od ane jegre od stareh gregou, kaku ke so tabat babe (njeh kapa je bla nekšna Lisi-strata) ustaule vojsko taku, de niso tele več jet spat sez možmi, ke so misleli zmiri samo na vojsko. Jen vojske je blo preči konc. —Vidi na. Danes pej tolko štedirajo kaku be nardili, de ne be blo vojske. Babe, ke si danes dajejo take arje jen jemajo vseh sort organizacije, be lahko tudi od-ločle: «če začneste vojsko, nas ne boste kukali*. Be ti vidu, kaku be moškem hitro pasala voja za vojsko. — Vse prou. Ma be mogle bet vse da-kordo. Ne be smelo bet pr njeh prou no-benga krumirja prouzaprou krumirke. — Ja, ma ne bo neč. Kej češ naredet, če pej glih ta lepše se nečejo organizirat. Pole je vse zastoju. — A, se zna. Je že taku na sveti, de se ledje za nobeno reč ne morejo dent dakordo. Jen babe še mejn. Ma znaš kej, danes je novo leto jen se šika, de voščemo tudi mi, ne. Alora:. Midva, Mihec nu Jakec, tudi u imeni našeh rajnkeh Tince nu Marjance, voščemo vsem, ke berejo Primorski Dnevnik ano srečno novo leto, dosti dnarja, dosti bab, dosti jen dobrega vina natural, de be bli zmiri veseli, de be ne preveč trpeli, kadar ke poslušaste radjo al pej gledaste televižjon, de be vam nikoli ne blo treba hodet na seje, de be bli zdravi, de be se z autam nikoli nika-mer ne zaleteli, de be vas u nobeni bete-gi ne osleparli, de be vam tramvaj nikoli ne ušou, de be vas nikoli ne klicou telefon, kadar ke ste tam, kamer ke gre cesar h nogam jen sploh živjo. Zivjo. — Orka, Mihec, ma ta bot si povedau ku an dohtar. Zivjo. NEKAJ O SOCIALISTIČNEM GIBANJU NA PRIMORSKEM (Iz neobjavljenih spominov Ivana Regenta) 4. Po razpustu Delavske zveze je bilo treba več let, da si je delavsko gibanje v Trstu zopet opomoglo. 1893 se je 0-snovala v Trstu neka slovenska okrajna socialistična or ganizacija, ki je po ustanovitvi Jugoslovanske socialdemo-krstične stranke v Avstriji 1. 1896 postala njen sestavni del in njena deželna organizacija na Primorskem. 1894. so Karlo Ucekar in tovariši ustanovili v Trstu organizacijo «Uega socialista democrat’oa» (Socialdemokratična zveza), iz katere se je razvila Italijanska socialistična stranka v Avstriji, ki je imela svoj prvi kongres leta 1897 v Trstu.*** Leta l!f95, v februarju, je začel izhajati v Trstu list «11 Lavoratore* kot glasilo Italijanske socialistične stranke; 1898 pa je začel izhajati v Trstu «Rdeči prapor* kot glasilo Jugoslovanske socialdemokra* tične stranke. Pri volitvah v državni zbor 1897, ko so ime li tudi delavci prvič volilno pravico (V. kurija), je dobil socialistični kandidat v Trstu že 4559 glasov. V podeželskih volilnih okrajih pa so bili socialistični glasovi še redka izjema. Takrat je stranka načelovala v Trstu že močnemu delavskemu gibanju, ki so se ga buržoazne stranke bale. itiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii MHHUM»»»»»i»m«niniinwiMiwi>iim»Mn»miHiti»«iwi»»iiii»imnimnmim»ti«ti»»»«H»i»i»»»»tiii»iii»iiti»«»Hii«iii»»iii»mnnn»iiMiii»»n»»imm«niii»»«in»»»»»» ANKETA »AMERICAN INSTITUTE OF MENAGEMENT* O CERKVI V XII. stoletju je dosegla višek od tedaj pa njena moč stalno pada Pri končni oceni je AIM dal Vatikanu 88 odst. točk, kar pomeni, da je «Standard Oil» boljša le za dve točki, «General Motors» in ostali dve anketirani družbi pa so slabše od Vatikana Pokojni papež Pij XII. je imel izrazite simpatije do a-meriškega sveta in do učinkovitosti in organizacijskih sposobnosti Američanov. Ni treba se torej čuditi, če je poglavar katoliške cerkve sprejel bivšega bančnika Jacksona Martin-dela, protestanta episkopalne smeri, ko ga je le-ta zaprosil za osebno avdijenco. Papež je pri tem upošteval predvsem to, da je bivši bančnik dosegel ogromne dobičke z upravljanjem zavoda «American Institute of Management*, skrajšano AIM. To podjetje je specializirano za dajanje nasvetov organizacijski in gospodarske narave ogromnim podjetjem in industriji. Po običajnih formulah dobrega vedenja je gospod Jackson takoj načel vprašanje, zaradi katerega je hotel govoriti s papežem in ga vprašal, če AIM sme izvršiti najobsežnejša in najglobja proučevanja o celotni organizaciji cerkve. V potrdilo, da je AIM v stanju to izvršiti, je predložil podatke o taki anketi glede Standard Oila in General Motorsa. Pij XII. je pristal. Cez nekaj mesecev je prišlo v Rim kakih 200 tehničnih strokovnjakov AIM in začelo brskati po sedežih različnih kongregacij, ki so dejansko ministrstva vatikanske države, hkrati je prav toliko strokovnjakov začelo raziskovati po vseh številnih podružnicah, ki jih ima cerkev po vsem svetu. Vprašanje, na katero se je iskalo odgovor, je bilo: Kateri sistem dela je, ob isti ceni, koristnejši? Anketa je trajala več koti leto dni, nato pa so začeli obdelovati zbrani material. To proučevanje še ni zaključeno, toda medtem je AIM objavil prve delne rezultate, ki pa povsem zadoščajo, da si moremo ustvariti zanimivo sliko o stvarni učinkovitosti cerkve. AIM daje svojo oceno v obliki točk in odstotka. Organska struktura in razdelitev odgovornosti — 78,5 odst. točk. Cerkveni kadri so v teku zgodovine imeli različne gradacije učinka svojega dela. Sele od papeža Siksta V. obstaja prava organizacija vsega osebja. Danes ima ta organizacija razne resne napake: 1. cerkev nima zadostno za statistiko specializiranega osebja; 2. prevelika je in nesorazmerna odgovornost na škodo višjih hierarhov Osebje — 84,5 odst. točk. Od mučeništva sv. Petra do danes so krstili okrog 5 milijard ljudi. Obsežno delo, ki pa ni brez določenih napak, zlasti v ZDA, kjer se zdi, da cerkev ne napravi vsega, kar je v njeni moči, da bi pritegnila k sebi ljudi iz srednjih slojev. Poleg tega se katoliška cerkev v ZDA ne znajde pri izkoriščanju davčnih olajšav, ki jih ji daje zvezna vlada. Hkrati pa AIM ugotavlja, da je verska vnema danes v naraščanju, kljub temu, da je za polovico slabša od vneme prvih kristjanov, vendar pa je dvakrat večja od verske vile-ma v preteklem stoletju. Ta vnema je bila na vrhuncu okrog leta 1200, upadala je do leta 1800, nato pa naraščala. Sloviti pevki Marii Meneghini Callas, ki Je pred dnevi pela v Parizu, je čestital sam predsednik republike Coty, ki ga vidimo na sliki, ko veliki pevki stiska roko. Naprave in vzdrževanje 75 odstotkov tofjc, Kar zadeva opremo, je cerkev danes razmeroma v dobrem položaju. V svetu je 416.466 cerkva in 385.486 župnikov in koadju-torjev, nekaj manj od 400.000 redovnikov, razdeljenih v 195 verskih redov in 800.000 redovnic, razdeljenih v nad 1500 redov in zavodov s papeškimi pravicami ter nešteto redov z diocezanskimi pravicami, od katerih je 400.000 samostanov s klavzuro. Poleg tega ima cerkev 191.681 ustanov za pomoč. AIM smatra, da je njihovo vzdrževanje na nizki ravni. Tu navaja tudi resno podrobnost: «Cerkev ni v svoje predračune nikoli vnašala postavke o izgubi vrednosti nepremičnega kapitala.» Finančna politika — 78,50 odstotka točk. V tem pogledu je cerkev boljša od vsakega drugega podjetja, ki ga je XlM proučeval. Toda tudi tu imamo negativne plati: cerkev ne zna kapitalizirati. «Prevelik del razpoložljivega denarja je vložen v Italiji, zlasti pa je nerazumno investiranje v gostinskem sektorju». Vodilni kader — 66 odst. točk. Razlog za tako nizek odstotek se pojasnjuje takole: 1. cerkev nima upravnega odbora, ker je kolegij kardinalov samo podoben upravnemu odboru; 2. najvišja hierarhija je sestavljena iz prestarih ljudi; 3. preveč je italijanskih kardinalov. Produktivnost osebja — 93 odstotkov točk. #Vzdušje Vatikana je zasičeno s produktivnostjo. Od zgoraj navzdol, vsi delajo dolgo in aktivno... Navodila se dajejo hitro in inteligentno. Kljub nerodnostim protokola, se resni sklepi sprejemajo z 'največjo hitrostjo... V ostalih primerih pa se sklepi uresničujejo po stoletjih.* Za zaključek AIM daje cerkvi nekaj nasvetov, vzporedno pa daje tudi ameriškim podjetjem nekaj nasvetov, ki bi jim utegnili biti koristni. Cerkva priporoča večjo elastičnost in manj sprejemanja jasno na-glašenih negativnih stališč, kot n.pr. v vprašanju ločitve zakona in kontroli rojstev; svetuje pa ji solidno kampanjo za «obnovo krščanske družine*. Kaj hoče AIM s tem reči, je težko razumeti, ker ni moč želeti stare patriarhalne krščanske družine, hkrati pa biti za ločitev zakona in kontrolo rojstev. V čem pa naj bo Vatikan vzor ameriškim podjetjem? 1. Cerkev pripravlja svoje voditelje počasi in skrbno, prav tako počasi in skrbno pa jih poviša; 2. cerkveni funkcionar na visokem položaju ima precejšnjo avtonomijo glede sklepov, ki jih mora sprejeti in precejšnjo oblast nad svojimi podrejenimi; 3. velika razsodnost v hierarhijskih odnosih, združena z največjo vljudnostjo; 4. spretno im precejšnje uporabljanje vseh činih moralnih nagrad, ki niso gmotnega značaja in 5. predvsem železna disciplina, ki se vzdržuje v spretno ustvarjanjem vzdušju ponižnosti, tako podrejenih, kakor tudi nadrejenih. Upoštevajoč vse in ko je seštel točke, je AIM dal Vatikanu 88 odstotkov točk, kar pomeni, da je Standard Oil boljši samo za 2 točki, medtem ko je Vatikan mnogo boljši od ostalih treh anketiranih družb. Vsekakor lep rekord! Stremljenje italijanskega, pa tudi slovenskega nacionalističnega meščanstva, da bi ohranilo gibanje za razširjenje demokratičnih pravic v mejah narodnega boja, se ni uresničilo. To gibanje je dobivalo vedno bolj značaj razrednega boja, kar ni moglo biti pogodu buržoaziji. Leta 19v2 pa je prišlo v Trstu iz solidarnosti s stavkajočimi pomorskimi delavci prvič do velike splošne stavke in do viharnih demonstracij. Stavkalo je 100 tisoč delavcev in nameščencev. Proti demonstrantom je nastopilo vojaštvo, V demonstracijah, ki so se razvile do oblike uličnih bojev in ki so trajale 14. in 15. februarja, je padlo 15 delavcev, več pa je bilo ranjenih. 16 februarja je bilo v Trstu proglašeno obsedno stanje. Med padlimi so bili italijanski in slovenski delavci mesta in okoliških vasi, to pot prvič v krvi bratsko združeni v znamenju bojevne proletarske solidarnosti. Udarec februarskih dni 1902 je precej potrl duhove in po tlačil mlado delavsko socialistično gibanje. Treba je bilo zopet nekaj let, da so se ljudje otresli more strašnih dogodkov. Boj za splošno in e-nako volilno pravico in za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer je duhove zopet zdramil in združil. Leta 1907, pri volitvah, ki so se vršile na podlagi splošne volilne pravice, je Trst izvolil v štirih mestnih volilnih o-krajih štiri socialistične poslance, medtem ko je bil izvoljen v okolici (peti volilni okraj) slovenski narodni kandidat dr. Rybar. Tržaški mestni socialistični poslanci V. Pit-toni, I. Oliva, Silvio Pagnini in Scabar so bili vsi italijanske narodnosti. V okolici je dobil slovenski socialistični kandidat Anton Jernejčič okoli 1500 glasov. Po ustanovitvi italijanske in Jugoslovanske socialdemokra-tične stranke se je začelo socialistično gibanje v Trstu, v vsej Julijski krajini, v Istri in tudi v Dalmaciji organizacijsko diferencirati po narodnosti. Slovenski in hrvatski socialisti so začeli ustanavljati svoje, Jugoslovanski socialde-mokratični stranki podrejene organizacije; italijanski socialisti pa svoje, Italijanski socialistični stranki podrejene organizacije. Ni težko uganiti, da je bil s tem vnešen tudi v socialistično gibanje narodni motiv in da se je utegnila razviti na podlagi take organizacijske diferenciacije tudi politična razdvojenost. y obeh socialističnih strankah so bila sedaj bolj ko prej odprta vrata malomeščanskim nacionalističnim elementom in vplivom. Narodni motiv, ki je dal nasprotju med mestom in vasjo značaj narodnega boja, je silil sedaj tudi v vrste delavskega razrednega gibanja in je bil dovolj močan, da izmaliči tudi to gibanje z gesli narodnega boja. Slovenski in i-talijanski nacionalisti so se resno trudili, da bi do tega prišlo in so imeli pri tem tudi določene uspehe. Najboljši voditelji organizacij obeh socialističnih stranic v Trstu pa so si prizadevali, da bi ohranili gibanje v okviru in na načelih mednarodne socialistične solidarnosti. Ko danes v mislih analiziram tiste čase in boje tistih časov, od katerih nas loči več ko pol stoletja, si ne morem kaj, da ne bi z vso dušo odobraval prizadevanja tedanjih voditeljev socialističnih organizacij, da ohranijo socialistično gibanje daleč proč od nacionalističnih vplivov, ki so čedalje bolj silili vanj. To prizadevanje je bilo s stališča Kot smo že pisali, je žamet glavni element letošnje mode. Na sliki vidimo zelo okusno oblekco, za katero bi težko mogli reči, da je iz žameta. In vendar je in tudi zelo lepa je. u iiMiiiiMiiiiiiiaiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiu iiiiiiiiiiiKiaiiiiiiii m mil Hlinil miiii iiiiiiiii iiiiiiiuii m iiiiiii n m ki iiiiiiaiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iii|}|||||| Kaj nam mo pripravljajo za pomlad Za nas se je zima tako re-1 metnih kamnov, ki pa jih bo-koč komaj začela, ko je za dtx nosile ženske ovite okrog ustvarjalce mode že pomlad, | vratu tako, da bodo v glav- oziroma poletje. Medtem ko se me ženske komaj prilagajamo modnim novostim, ki so si jih umislili za to zimo, se modni ustvarjalci že vneto pripravljajo nu nove modne revije, s katerimi bodo pokazali, kakšna bo bodoča pomladanska in poletna moda. V tem času «ustvarjanja» so krojači, šivilje in modni risarji precej molčeči. Nič kaj radi ne izdajajo svojih tajnosti, ker hočejo vsa k po sooje ženski svet presenetiti. Toda nobena stvar ni na svetu tako skrita, da se ne bi o njej ie kaj zvedelo. Tako je prišlo na primer na dan, da se bo moda visokih životkov, ali kakor jo imenujejo linija «lmperos, še bolj uveljavila. Tako pomladne, Kot tudi poletne obleke bodo imele visoke životke — sprednji del bo povečini gladek, zadnji del pa se telesa ne bo oprijemal, temveč bo v bogatih gubah padal prosto ali pa ga bo zadrževal visok pas. In ker mora imeti vsaka moda svoje ime, bodo imenovali to novo pomladno in poletno modo «Lutka». In lutkam bi morale biti me žene tudi podobne, če bi nosile obleke, ki spominjajo resnično v mnogočem na oblekce malih deklic. Seveda pa se modne hiše tako v Rimu, kot tudi v Parizu, niso odrekle oblekam linije «charlestons in »chemi-sier*. Saj se spominjate oblek »charlestons z nizkim ži-votkom, bogato nabranim krilom, globokim izrezom in brez rokavov? No, takšne obleke bodo še vedno v modi: zanje so modni ustvarjalci pripravili še vrsto lepih ogrlic iz u- nem krasile z njimi hrbet in ne prsi. Obleke linije echemisier» bodo, kot že rečeno, še vedno v modi. Prav gotovo veste, da izhaja poreklo mode «chemi-siers iz čisto navadne moške srajce ter so jo prve uvedle tako imenovane sufražetke, ki so se začele boriti za ženske pravice. Prihodnjo pomlad bomo lahko izbirale med dvema linijama »chemisiers: prvo — »klasičnos linijo bo sestavljala bluza in bogato nabrano krilo, druga pa bo mešanica «vrečaste» in pa ravne linije. »Chemisier» obleke pristajajo prav vsem postavam, zato jih bodo ženske tudi najraje nosile. Primerne so tudi za večerne in popoldanske obleke, če jih napravimo seveda iz lepšega, za večerne čbleke primernega blaga. Modni ustvarjalci so pri- pravili za novo pomladansko modo tudi nove tkanine in nove vzorce. Skoraj vse obleke, pa tudi plašči bodo iz vzorčastega blaga. Ker pa so vzorci v glavnem zelo majhni in diskretni, bodo ustrezali tudi vsem postavam. -Obleke tn jopice iz volne mohair bodo je vedno v modi, le da bo tckrat volna pletena nekoliko drugače. Moda pentelj, tančic in še drugih okraskov se bo prihodnjo pomlad še bolj uveljavila. Pentlje bomo nosile ne samo v pasu ali ob izrezu, temneč tudi na hrbtu, v laseh, na torbicah itd. Prav tako ostajajo v modi dolge ogrlice ali pa tudi kratke ogrlice, da nam bodo le bogato pokrile izrez na hrbtu in na prsih. In če še pristavimo, da bo v modi tudi umetno cvetje, ki je bilo nekoč namenjeno le večernim oblekam, potem nam je slika nove pomladanske mode že kar jasna. KOPRSKA ZALOŽBA LIPA Vam priporoča svoje najnovejše romane in druge knjižne izdaje. VSE KNJIGE LAHKO NAROČITE V TRŽAŠKI KNJIGARNI* TRST Ulica sv. Frančiška štev. 20 kjer dobite vse potrebne podatke. Svojim bralcem, sodelavcem in prijateljem založbe želimo SREČNO NOVO socializma, s stališča razrednega boja, še posebej v tedanjih pogojih socialističnega gibagja v Julijski krajini, I-stri in Dalmaciji, ko smo imeli dve, po narodnosti ločeni socialistični stranki, nujno potrebno in pravilno. V vrstah slovenskega socialističnega gibanja je bila nevarnost nacionalističnih vplivov manjša kot med italijanskimi socialisti. Slovenski nacionalizem je bil še v povojih in je bil zaradi objektivne demokratičnosti slovenskega narodnega gibanja v ofenzivi. To gibanje je nudilo vsem slojem slovenskega ljudstva še vedno dovolj prostora v svojih vrstah in je pritegovalo nase tudi zelo velike množice slovenskih delavcev, ki so šele prihajali z dežele narodno, toda ne razredno prebujeni. To gibanje je bilo pod vodstvom slovenske bur-žoazije in slovenskega malomeščanstva tudi zelo aktivno, imelo je povsod in v vseh slojih trdne postojanke. Ideja narodnega prebujenja in narodnega boja proti narodnemu zatiranju je bila v polnem razmahu in silno odporna oro-ti socialističnemu internacio-nalizmu tistih časov. Slovensko socialdemokratično gibanje je bilo še šibko, ni bilo še nevarno slovenskemu nacionalizmu in je moglo biti zaradi svoje objektivne in subjektivne demokratičnosti kvečjemu le dopolnilo objektivni demokratičnosti slovenskega narodnega gibanja. Prvi redki, ko bele vrane redki slovenski intelektualci so se začeli oglašati v slovenskih socialističnih organizacijah na Primorskem šele nekako leta 1906. Do začetka prve svetovne vojne jih ni bilo niti toliko kot prstov na eni roki. Vodstvo slovenskih socialističnih organizacij na primorskem. kolikor jih je bilo, je bilo krepko v rokah proletarcev, ki so se pa glede vprašanja narodnosti nagibali bolj k nekemu narodnemu nihilizmu. Internacionalizem so tolmačili malone kot anacional-nosl'. Tako tolmačenje je bilo prav gotovo odraz pomanjkljivega znanja marksizma, pa tudi svojevrsten izraz odpora proti divjaškemu, živalskemu narodnemu sovraštvu. Bolj kakor proti nacionalističnim vplivom v stranki se je bilo treba boriti za pravilno mesto socializma v narodnem vprašanju in v naodnem gibanju. Iz tega seveda ne sledi, da ni bilo med slovenskimi socialisti v Julijski kajini in v Istri v tistih časih malomeščanskih vplivov. Bili so, nedvomno. Saj je bil narodni nihilizem med njimi že sam po sebi odtenek malomeščanskih vplivov, vpliv malomeščanskega anarhizma, ki si v svojem večnem omahovanju in v svojem obupu misli, da more družben pojav uničiti ali odpraviti s tem, da ga zanika. Za tedanje socialiste vid. ni, tako rekoč otipljivi malomeščanski in nacionalistični vplivi so se pojavili v stranki šele mnogo let kasneje in so proti koncu in ob koncu prve svetovne vojne speljali stranko na pot sodelovanja v liberalno-klerikalnih narodnih svetih tudi v Trstu, v Istri in v v'ej Julijski krajini. V vrstah italijanskega socialističnega gibanja na primorskem je bila nevarnost malomeščanskih in nacionalističnih vplivov večja in celo zelo velika. Italijanski nacionalizem, ki je moral braniti privilegirane pozicije italijanske bur-žoazije, je bil zaradi svoje objektivne antidemokratično-stv v defenzivi proti slovenskemu in hrvatskemu narodnemu gibanju, obenem pa tudi proti demokratičnim zahtevam italijanskih delavskih množic. Italijansko socialistično gibanje ni moglo biti v nobenem primeru dopolnilo italijanskemu anti demokratičnemu nacionalizmu. Italijanska liberalna, to je nacionalistična stranka je s svojim konservatiizmom odbijala napredne demokratične elemente. Ker je bila med italijanskimi strankami v Avstriji le socialistična stranka resnično demokratična, so ti, od liberalne stranice odbijanj malomeščanski elementi začeli siliti v socialistične vrste. Ti elementi so zanesli v italijansko socialistično gibanje na Primorskem v Istri in v Trentinu zelo mnogo nacionalističnega. Vpliv teh elementov je bil v strank!’, občuten, saj so začasno zasedla v Trentinu, v Istri, deloma tudi v Trstu vodilna me9ta v delavskem gibanju (v Istri G. Lazzarini in razni R tossa, v Trstu Pagnd-ni, Pueeher, Senigaglia idr., v Trentinu pa Cesare Battisti in drugi). IVAN REGENT (Nadaljevanje sledi) *** Naziva »socialistična stranka* ali «socialdemnkratična stranka* sta bila v II. Internacionali istovetna. Prvi je bil bolj v rabi v latinskih deželah, drugi pa bolj v nemških ali slovanskih deželah. Vreme včaraj: NajviISja temperatura 9,4, rnajnižja 7,5, ob 17. uri 9,2 zračni tlak 1025,2 pada, veter zahodnik 3 km, vlaga 83 odst., nebo oblačno, morje mimo, temperatura morja 10,4. Tržaški dnevnik Danes; ČETRTEK, 1. januarja Novo leto Stnee vjide ob J.45 in zatone ob 18.30. Dolžina dneva 8.44. Luna vtide obi23.47 in zatone ob 11.07. Jutri, PETEK, 2. januarja Makar V Se z zadnje seje občinskega sveto Številna vprašanja svetovalcev o raznih perečih problemih v občini Med drugimi je tov. Dekleva vprašal, kaj je s popravilom ceste v Križu in Lonjerju, svetovalec Pincherle pa je načel vprašanji pomanjkanja cepiva proti poliomielitisu in vesti o ukinitvi otroške klinike v splošni bolnišnici 1 Na torkovi seji tržaškega ob-1 črnskega sveta so svetovalci postavili županu in odboru l več zanimivih vprašanj. Tako , je socialistični svetovalec dr. Pincherle opozoril župana in j odbornika za zdravstvo o sedanjem popolnem pomanjka-' nju v našem mestu cepiva > proti poliomielitisu. Zaradi tega ne samo, da ni mogoče i najti cepiva za prvo cepitev j otrok, ampak primanjkuje tu-. di cepivo za drugo oziroma • tretjo cepitev. Zato je svetovalec vprašal župana kakšne : ukrepe namerava občina spre-. jeti za odpravo tega stanja, ki močno zaskrbuje naše prebivalstvo, čeprav Trst ni se-, daj prizadet po epidemiji po-' liomielitisa. Prebivalstvo ve, da za to stanje niso krivi kra-1 jevni špekulanti, ampak da je i za to kriva osrednje državna l uprava, kot ie bilo u.gotovlje-i no že v parlamentu. Zaradi J odsotnosti odbornika je župan sporočil, da bo odbornik za 1 zdravstvo odgovoril na pri-i hodnji seji. Menimo pa. da ; to vprašanje ne zanima samo pristojnega odbornika, temveč , celotno občinsko in tudi držav-, no upravo v našem mestu. Ogorčenje prebivalstva proti takšnji zanikrnosti, ki zna po. : vzročit; hude zdravstvene po-i sledice, je popolnoma upravi-, ceno, ker ni nobena skrivnost, | da je cepivo na prostem trgu zmanjkalo prav tedaj, ko Je 1 bil objavljen ukrep o zniža-t nju cene tega življenjsko važ-J nega cepiva za otroke. : Isti svetovalec je vprašal j župana in odbornika za zdrav-, stvo, če je res, da pripravija- ■ jo načrt za dodelitev klinike novorojenčkov, ki je sedaj v 1 okviru združenih bolnišnic, o-troški bolnišnici »Burlo Garo-folo». Ta načrt naj bi se pn-. rodil za časa komisarske u-prave. Načrt naj bi predvide-1 val popolno odpravo klinike novorojenčkov, ki bi morala - zapustiti tudi sedanje prosto-i re v središču mesta, ter od-c pustitev iz službe vsega viso- - ko kvalificiranega strežnega in j pomožnega osebja. Svetovalec fiiiiiiiimiiiiiitiiimiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V novo i leto ' Pišemo leto 1959. Na steni C nisi nov svež koledar, starega i pa smo sinoči vrgli v koš. Por r štarji nosijo te dni polne bisa-• ge voščil in daril, trgovine so . delale na polno paro, frizerji, brivci, gostilničarji, potovalni uradi, vsi so imeli polne roke 1 dela. c Sinoči se je vsem mudilo, c vse je nekam hitelo. Vsak je 3 hotel čimprej opraviti svoje ' posle, da bi bil čimprej prost, da bi zadnje ure starega leta ■ in prve ure novega preživel j v dobrem razpoloženju in pri-, jetni družbi. Časopisi so bil’ | polni oglasov in vabil na sil- vestrovanje. Izbira ni bila . lahka, je tistemu, ki ima do-' volj časa in denarja na razpolago. j Čeprav je bilo kilavo vreme, je bilo po mestnih ulicah precej živahno; gneča pešcev po pločnikih, ceste pa polne avtomobilov. Zveče- so se ulice spremenile, napolnili pa so se lokali, od navadne gostilne do najboljše hotelske restavracije. Marsikdo je zapustil mesto in se odpeljal na silvestrovanje v Istro, na Kras, v Carnijo, v Kanalsko dolino itd. Drugi pa so dočakali Novo leto doma, v j krogu svoje družine. Kdor je šel po polnoči po i mestnih ulicah, je moral zelo j paziti, da mu ni kaj prifrčalo j na glavo. Zadnja leta se je i namreč tudi v našem mestu začela navada, ki je prišla iz 1 južnih krajev, da opolnoči gospodinje «očistijo» stanovanje in zmečejo na ulico staro šaro, razbite krožnike in kozur-ce, stare čevlje, cunje itd. Ziuahno je bilo tudi na podeželju, kjer so bile gostilne polne domačih in tujih gostov. Ponekod imajo navado, da na Silvestrov večer ugibajo, I kaj naj jim bo prineslo novo leto. Eni ulivajo svinec in iz raznih figur prerokujejo prihodnost, drugi pa vržejo čez glavo copato proti vratom. da vidijo če bodo morali v tem letu iz hiše. Najbolj pa so te dni v časteh dimnikarji. Ce ga srečate na Novo leto, vam bo šlo vse srečno; če pa vam bo v Novem letu prva voščila ženska, se vas bo skozi in skozi držala smola. Marsikatera gospodinja, ko na Novo leto zjutraj pozvoni, se prej prepriča, če je prišel moški ali ženska, Čudno v tej atomski dobi, pa vendar še resnično. Vsi si te dni voščimo in želimo, da bi bilo novo leto boljše kot prejšnje. Ta želja se ponavlja leta in leta, menda odkar stoji svet, ker si pač ljudje žele vedno nekaj boljšega. Sinoči, ob zvokih vesele glasbe, v prijetni družbi, prt čašah šampanjca in kozarcih dobre kapljice so mnogi pozabili na vse skrbi, ki so jih lani trle in se jim je zazdelo, da so se jih rešili. Ko so se o polnoči ugasnile luči, je vriskanje pozdravilo prihod novega leta. V dvoranah, lokalih in domovih se je nadaljevala zabava do prvih jutranjih ur. Danes pa ima marsikdo umačkas in življenje bo spet teklo svojo pot kot prej, iz dneva v da'.., od meseca do meseca, do konca leta, če ne bo izrednih dogodkov. Bolje pa da jih ni, ker po navadi niso kaj prida. dr Pincherle, ki je zaposlen kot zdravnik v omenjeni kliniki, opozarja župana, da je občinski svet že svojčas odločno zavrnil to rešitev, ki bi hudo prizadela mestno prebivalstvo in bi odvzela združenim bolnišnicam edini otroški oddelek. Zato je svetovalec zaprosil župana, naj se zanima, ali so te vesti resnične in naj celotno vprašanje predloži v obravnavo občinskemu svetu, ki mora o tem sklepati. Glede tega vprašanja je župan izjavil, da mu ni nič znano, da se bo osebno zanimal in sporočil občinskemu svetu, kaj je na stvari. Svetovalec dr. Jože Dekleva pa je obvestil odbornika za javna dela, da je 22 prebivalcev iz Križa predložilo občinskemu tehničnemu uradu pismeno vlogo, v kateri prosijo za popravilo vaške ceste, ki gre od cerkve do hišne številke 23 v vasi. Dr. Dekleva je dejal, da se je osebno prepričal o zelo slabem stanju cestišča te poti, ki ga je treba čimpreje popraviti. Poleg tega je dr. Dekleva opozoril odbornika za javna dela tudi na upravičene pritožbe I. on; er cev glede slabega cestišča ceste, ki pelje iz Lonjer-ja na novo cesto. Dr. Dekleva je zaprosil odbornika, naj se zanima, da bo tudi ta cesta čimprej popravljena. Demokristjanski svetovalec Babille je hotel vedeti od župana, kdaj bodo končana de-'a nove občinske stavbe in Kdaj se bodo v to poslopje vselili občinski uradi. Poleg tega pa je demokristjanskj svetovalec vprašal odbor, ald so resnične govorice, da namerava občina zgraditi dvigalo za povezavo središča mesta z gradom Sv. Justa. Svetovalec je dejal, da se govori, da bo dvigalo nameščeno v sredini predora, ki gre od Ulice Tea-tro Romano do predora San-drinelli. Od te točke, naj bi se dvigalo dvignilo naravnost v stolp grada SV. Justa. To bi po njegovem mnenju veliko pripomoglo k razvoju mestnega turizma, saj je sedaj skoraj nemogoče misliti na katero koli drugo redno povezavo središča mesta z najlepšo turistično točko, ki letno privablja toliko tujih turistov. Na to vprašanje bo župan odgovoril na prihodnji šbji'1 * Svetovalec Coloni (KD) pa je načel vprašanje pravilnika, ki ureja poslovanje občinske tržnice za prodajo sadja in zelenjave na debelo. Potem ko je obžaloval, da je parlament zavrnil vladni zakonski osnutek, ki naj bi spremenil stanje v teh tržnicah, je vprašal. ali ne bi bilo primerno, prilagoditi sedanji pravilnik o občinskih tržnicah vladnemu zakonskemu osnutku, kar bi bilo po njegovem mnenju zelo koristno za prebivalstvo. Podžupan Cumbat mu je odgovoril, da odbor ni proti predlogu o spremembi sedanjega pravilnika, če bi to koristilo potrošnikom. Toda občina sedaj ne more sprejemati sklepov, ki bi bili nasprotni sedanjemu stanju v vsej državi, zlasti pi ne more prilagoditi svojega pravilnika vladnemu zakonskemu osnutku, ki ga je parlament zavrnil in proti kateremu se je izjavilo tudi združenje italijanskih občin. Obenem pa je podžupan de-| dela, kdaj bo županstvo po- jal, da prvi ukrepi, ki jih je komisariat sprejel na osnovi zavrnjenega vladnega zakonskega osnutka, niso rodili nobenega pozitivnega uspeha in se cene sadja in povrtnine v Trstu niso znižale, čeprav so trgovci na debelo lahko prodajali blago v svojih skladiščih v mestu in ne samo v občinski tržnici, kot to določa pravilnik, ki je sedaj v veljavi. Misovski svetovalec Morelli pa je ponovno načel vprašanje obnovitve zbora mestnih redarjev, o čemer je bilo govora že v prejšnjih občinskih svetih. Podžupan Cumbat je izjavil, da se to vprašanje zavlačuje že dolgo let, in sicer zaradi spora med občino in vladnim komisariatom glede števila redarjev, ki jih mesto potrebuje. Zagotovil pa je, da je sedaj vprašanje že skoraj rešeno im da upa, da se bodo v najkrajšem času dokončno sporazumeli z vladnim komisariatom, kar bo omogočil dokončno rešitev tega važnega vprašanja. Svetovalec Gombač (KPI) je vprašal odbornika za javna skrbelo za dostojne grobove padlih partizanov in talcev, ki so pokopani na polju XX. pokopališča pri Sv. Ani. Hkrati pa je hotel vedeti, kdaj bo županstvo uredilo tudi grobove žrtev bombnih napadov. Odbornik Geppi je odgovoril, da bodo grobove žrtev bombnih napadov čimprej uredili.-Glede grobov partizanov in talcev pa bo odgovoril na prihodnji seji. Povedati iporamo, da je odbor že pred leti zagotovil, da bodo grobovi padlih partizanov in talcev čimprej dostojno urejeni. Zdi pa se, da se je v to vprašanje začelo vmešavati vojno ministrstvo in da se celotna zadeva zavlačuje prav 'zaradi nezadostnega zanimanja vojnega ministrstva za dostojno im pii-merno ureditev grobov padlih partizanov in talcev. Svetovalec dr. Agneletto pa je vprašal župana in pristojnega odbornika, kako . je z raztegnitvijo mestne telefonske mreže na Kontovel in Prosek, zakar je občinski svet že pred leti odobril 10 milijonov lir prispevka. Odgovorili mu bodo prihodnjič. Kmetijska vprašanja Premalo pobud za izboljšanje živinoreje na našem področju Prav bi bilo, da bi razpisali nagradni natečaj za dobro mleko, pri čemer bi morali upoštevati tudi krmo in hleve 2e pred dobrim letom smo v našem listu pisali, da bi bilo zelo primerno in koristno organizirati med živinorejci na Tržaškem nagradni natečaj za dobro mleko. Upali smo, da bodo pristojni organi in organizacije to zamisel uresničili, toda skoraj vse je ostalo pri starem. Zaradi tega se hočemo spet povrniti k zadevi, ker se nam zdi važna. Rekli smo, da je skoraj vse ostalo pri starem, ker je bilo nekaj novih pobud (na pr. razstava živine v Bazovici) in so ostale prejšnje olajšave za nakup plemenske živine, krme itd. Po našem mnenju pa bi bilo treba vse te pobude združiti in jih dopolniti. Predvsem moramo poudariti, da na našem področju ni vinogradništvo edini vir dohodkov tukajšnjega kmetijstva, ker imamo, široke predele, kjer sploh ni vinogra- iiiiiimiiimiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiimiimiiiiiiif umnim iMiiimiiimiiitimiiimitiiiiiiiitiiiTtiiiiiiiiiifiimiititittiiii Po zasedanju odbora trgovinske zbornice Zahteva po obno v železarni ILVA v Skednju Medtem ko je tehnika v zadnjih letih zelo napredova. la, niso v železarni po vojni skoraj nič napravili Na zadnjem zasedanju . izvršnega odbora tržaške trgovinske zbornice je bilo obsež-neje tudi govora o položaju v podjetju ILVA in o korakih, ki jih je v tej zvezi že napravila zbornica v Rimu. V tej zvezi je predsednik tudi poročal o stikih med strokovnjaki zbornice in med strokovnjaki podjetja, da bi sestavili organski in tehnično utemeljen načrt za okrepitev tega važnega tržaškega industrijskega podjetja. Položaj v podjetju ILVA po. »taja stalno b»lj zaskrbljujoč, ker so v tem podjetju po vojni naredili le kaj-. malo novega, medtem ko tehnika dela v zadnjem razdobju velike korake naprej. Zlasti bo položaj postal vedno bolj težaven s opstopno uveljavitvijo skupnega evropskega tržišča, kar bi pomenilo tudi istočasnu postopno znižanje cen za izdelke železarske industrije in se bo ILVA znašla pred še hujšim konkurenčnim pritiskom. Ze sedaj se lahko predvidi, da bo v takem stanju s sedanjimi napravami podjetje le z veiiko težavo vzdržalo pod pritiskom te konkurence in da je zato obnovitev produktivnih naprav nujno potrebna. Vendar pa o tem za sedaj na ni-kakih perspektiv, saj spada ILVA v sklop državnih industrijskih podjetij (IRI) in ga vlada ni vključila v štiriletni načrt investicij. To pomeni, da podjetje ves ta čas ne more pričakovati da bi dobilo po- lllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllUlllllllllllHIIIIIIIIIIHIIIIIMIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Zu n i m i vb številke n brezposelnosti v Trsta V preteklem oktobru nad 15.000 brezposelnih Brezposelnih je bilo nehaj manj kot prejšnja leta, a jih je vseeno relativno največ v primerjavi s položajem v drugih italijanskih mestih Število brezposelnih oseb se je v letošnjem letu nekoliko znižalo in je doseglo povprečje nekaj čez 15 tisoč oseb. To je res nekoliko manj kot v preteklih letih, vendar pa je treba upoštevati, da je to število še vedno relativno mg višje v vsej Italiji, ki žal, kar se brezposelnosti tiče, na svetu nedvomno prednjači. Poleg tega je to tudi delno rezultat dejstva, da si mljdenici, ki i-ščejo prvo zaposlitev in tudi kvalificirani delavci, študentje. ki so končali srednje ali višje strokovne šole — torej visoko kvalificirana delovna sila v vedno večjem številu išče dela drugod. To pa je privedlo do znižanja števila brezposelnosti, po drugi plati pa tudi do stalno slabše strukture tržaškega prebivalstva, med katerim je vedno več starih ljudi. . Zanimivi so podatki o razdelitvi vseh uradno registriranih brezposelnih po raznih kategorijah. Zadnji uradno objavljeni podatki se nanašajo na mesec oktober. Po teh podatkih je bilo skupno 15.916 brezposelnih in od tega jih je bilo 8101 že prej zaposlenih. 4956 je mladeničev izpod 21 let ki iščejo prvo zaposlitev. 1255 spada v kategorijo »gospodinj«, ki iščejo prvo zaposlitev; 1767 je upokojencev, ki iščejo zaposlitev in končno je 197 oseb, ki bi radi službo zamenjali. Drugačna razdelitev brezposelnih pa govori, da med njimi daleč «prednjačijo» osebe, ki nimajo pjkake kvalifika-tfije, saj je bilo v oktobru zabeleženih takih delavcev pod postavko »splošni« kar 4037. Slede uradniki, kurirji in po- dobno, katerih je bilo 2149. Kovinarjev je bilo brezposelnih 1366, službencev pri prometu 1152, iz hotelirske stroke 1102 in trgovskih pomočnikov 778. trebna sredstva za razširitev in modernizacijo. Tržaška trgovinska zbornica je že v septembru 1957. leta pripravila obširen memorial o nekaterih perečih tržaških gospodarskih vprašanjih, kjer je daljše poglavje posvečeno tudi ILVA'. V tem memorialu se u-gotavija, da- bo Italija prisiljena zgraditi nova in razširiti obstoječa metalurška podjetja, zlasti ker ni mogoče računati z izkoriščanjem starega železa ter da je zato treba graditi obrate s polnim ciklusom proizvodnje, to je .Jake obrate, kjer ekonomsko najbolj Ugodno proizvajajo železo iz rude in jih takoj tudi predelajo v jeklo in profile. O tem so bili istega mnenja tudi tehniki, ki sestavljajo »načrt Vanoni«, ki so predvideli gradnjo večjih železarn, po možnosti v bližini večjega pristanišča. V tej perspektivi pa je prav Trst eno izmed najbolj ugodnih pristaniššč za tako industrijsko podjetje. To trditev obrazložujejo tržaški tehniki z naslednjimi argumenti. 1. Genova in Ligurija ter njuno zaledje že ima potrebna metalurška središča v Corni-glianu, Srednja Italija v Piom-binu, Neapelj in Južna Italija v Bagnoli. Ni pa takega središča s kompletnim ciklusom proizvodnje v vsem vzhodnem delu Severne Italije in zlasti ne na področju vzhodno od Padske nižine. 2. Trst in njegovo bližnje področje je velik potrošnik izdelkov kovinske industrije in zlasti jeklenih plošč za potrebe ladjedelnic. 3. Trst je že sedaj sedež velikega jeklarskega podjetja, kjer je zaposlenih okoli 150(1 delavcev in torej obstaja že resna osnova in bi bilo toliko laže razširiti to podjetje in ga modernizirati. 4. Trst je tudi veliko pristanišče in zato obstajajo ugodni pogoji za dovoz surovin in izvoz izdelkov. 5. V zvezi s Skupnim evrtp-skim tržiščem se predvideva, da bo Trst lahko postal pomembnejše trgovinsko središče a potrebe teh dežel in to ne na škodo domačih pristanišč. V tem okviru je pomembna tudi železarska industrija, saj bi lahko predstavljala važno dov, pač pa živinoreja. Kakor imamo že nekaj let natečaje in nagrade za grozdje in vino, bi lahko imeli tudi natečaj in nagrade za mleko. Pri tem pa je treba pojasniti, da ne mislimo samo na mleko kot na nekaj ločenega. Pri organizaciji natečaja bi morali upoštevati tudi krmo in hleve. Vsak dobro ve, da sta kakovost in količina mleka od,visni od dobre krme in vzornih hlevov. Dobra krma — vzorni hlevi .— zdrava živina — dobro mleko. To je povezano kot členi verige. Kakšni pa so naši travniki? Kakšna je krma in koliko je je? O tem bi lahko napisali več člankov. Zal moramo u-gotoviti, da smo spričo splošnega napredka glede tega zelo na repu. Marsikateremu kmetu že zdaj primanjkuje krme in mora prodati živino. Seno pa skoraj povsod ni tako, kot bi moralo biti, ker nima dovolj hranilnih snovi. Zaradi tega bi že v tej zimski dobi morali čimprej organizirati po vaseh predavarfja o travništvu in dobri krihi. Živinorejci bi zdaj morali o-čistiti travnike in pašnike ter jih nato posejati. S Ali pri nas kdo seje travo? Kakor nam je znano, skoraj ROJSTVA, SMRTI IN POROKE nobeden. To je treba kmetom Dne ■ £ 1958 se Je " Z obdaritve otrok vojnih invalidov in vojnih sirot, ki je bila v torek. raztolmačiti, jih poučiti in jim dokazati, da je koristno in potrebno. Zelo umestna bi bila glede tega razstava krme ,na kateri bi kmetje lahko videli razne vrste trav z označbo njihove krmilne vrednosti. Prepričan* smo, da br bilo to presenečenje za marsikaterega našega živiijprejcg.. Glede hlevov srho v zadnjih letih zelo napredovali; pa bi še iahko, zlasti glede hifeiene in zdravja goveje živine. Pri nas imamo namreč vse pogoje, da odpravimo tuberkulozo goveje živine In to ni malo. O mleku samem pa ne bomo zdaj na široko pisali, ker se bomo k zadevi še povrnili. Samo nekaj pripomb. Naše mleko glede kakovosti, maščobe, arome itd. se nima bati konkurence. Glavno je, da tudi v tej zadevi najdemo pravo pot zlasti pri zbiranju in prodaji mleka, ker bo stari način, pod silo razmer, zahtev in zadevnih predpisov odpadel. Ob zaključku bi radi ponovno opozorili kmetijsko nad-zorništvo, pokrajinsko upravo in kmetijske organizacije, da proučijo možnost razpisa tega natečaja in da čimprej začnejo s potrebno organizacijo. «»------------------ Prometna nesreča 40 do 60 dni bo moral 29-letni Anton Zgaljardič iz Ul. deirOlio ostati na ortopedskem oddelku, kjer se bo zdravil zaradi zloma stegnenice desne noge in raznih odrgjjin. Zgaljardiča so pripeljali v boln*šnico z rešilnim avtom. DitKOVI I.\ 1'lilKl‘llV — ............ ,'Kl) V počastitev spomina Silvestra Pečarja da«ijejo sestre 1500 lir za Dijaško Matico. .-i—«»---- Včerajšnje cene NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) izvozno postavko. 6. Avstrija se že sedaj poslužuje tržaškega pristanišča za uvoz potrebnih surovih (rud in premogaj za potrebe svojih železarn. Ce lahko Trst služi kot pristanišče za take bilo to presenečenie za mar- ^ avstrijske potrebe, bi torej še " " ’“** ’’ = toliko laže in s toliko večjo u-pravičenostjo služil lastnemu velikemu jeklarskemu podjetju. 7. Z uveljavitvijo skupnega evropskega tržišča obstajajo perspektive, da se bo Avstrija vedno bolj usmerila proti morju in' da b« skušala postaviti tudi svojo jeklarsko industrijo čim bliže morja. 8. Končno je treba upoštevati tudi socialna vprašanja, ki pa imajo nedvomno tudi gospodarsko težo. V Trstu obstaja dovolj specializirane delovne sile in istočasno najvišji odstotek brezposelnih v vsej Italiji, kar po eni plati pomeni še eno ugodnost za graditev velikega podjetja, po drugi pa bi pomenilo resen prispevek, da se ta velika brezposelnost vsaj omili. Večina teh trditev strokovnjakov tržaške trgovinske zbornice velja v nič zmanjšani meri še danes. Zato niso z gospodarskega stališča prav nič utopistični načrti, da bi v Trstu zgradili odnosno razširili že obstoječe podjetje ILVA tako ,da bi v racionalnem ciklu proizvedlo 500.000 ton jekla na leto in to jekol tudi predelalo v polizdelke. Zal je bila do sedaj vlada gluha za vse te zahteve tržaških poslovnih krogov, delavcev in vsega prebivalstva ter Trst ni bil vkljyčen v načrt okrepitve podjetij IRI. Neki agent prometne policije je povedal, da se je ranjenec peljal s trokolesnim tovornikom, katerega je šofiral Gio-vanni Paoluzzi s Fora U1J piano, po Ul. Flavia proti mestnemu središču. Pri podjetju S. Giusto je Paoluzz* izgubil iz neznanih razlogov oblast nad vozilom, ki je zašlo s ceste in se prevrnilo. Šofer se je rešil brez vsakršnih poškodb. «» Avto povozil pešca 71-letni -trgovec Guido Bo-netti iz Ul. P.P. Vergerio je hotel prekoračiti D'Annunziov* drevored ter je stopal po pro-> štoru, ki je določen za pešce. Toda niti ta previdnost ga ni rešila nezgode, 'Ker se je prav na križišču z Ul. Raffineria zaletel vanj Fiat 1100, s katerim' je Giuseppe Cergoli od Sv. M. M. Sp. vozil proti Carduccijevi ulici. Bonetti ki se je pri padcu udaril po čelu in licu ter se, ranil nad levim očesom, je bilj potreben zdravniške pomoči’ zaradi česar je moral z rešilnim ' avtom "Rdečega križa v bolnišnico. Toda tu so mu zdravniki razkužili rano in odrgnine in ga odslovili. Na njegovo svečoj je lahko priletni trgovec prainoVal; Silvestrov večer v krogu svoje družine. OD VČERAJ DO DANES v Trstu rodilo 8 otrok, umrle so tri osebe, poroka je bila 1 POROČILA STA SE: klepar Ermanno Faiduttl in gospodinja Ines PiroVich UMRLI SO:' 85-letna Carmela F arina vd. Contirello, 66-ietni Vincenzo Libardo, 73-letni Antonio.. CapDClletu. pomaranče I. . . . 94 176 129 pomaranče II. . . 41 59 53 limone 72 112 100 mandarini I. . . . 106 188 141 mandarin: II. . . . 35 94 76 jabolka: saobondanza« I. . 35 41 41 »abbendanza« II. . 24 29 24 »delizia« 1 71 112 94 ((delizia« II. . . . , 59 71 71 »imperatori« I. . . 47 53 47 »imperator;« II. . 24 35 29 hruške 29 118 94 zelje . 519 65 65 cvetača z listi . . . 24 71 53 ohrovt 18 59 24 cikorija 24 47 35 čebula 30 41 35 koromač, 59 71 65 raona solata . . . 112 375 150 krompir 29 49 35 zeleni radič I. . . 87 500 106 rdeči radič . . . . 112 375 187 zelera 41 118 53 špinača ....... 56 200 81 Večina blaga se prodaja PO prevladujoči ceni (3. stolpec). PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! Izpred kazenskega sodišča V Štiri mesece zapora pogojno beguncu za psovanje in robantenje Fantu, ki je neopaženo smuknil v mlekarno v odsotnosti lastnice, so za poskus tatvine prisodili 4 mesece zapora 32-letni begunec Mario Chies iz taborišča na Opčinah hoče biti bolj papeški kot papež in ko mu kaj ne ugaja, psuje tudi ostale begunce s komunisti, izdajalci itd. Toda mož je precej nasilen, kar sp morali na lastni koži ugotoviti odjemalci točilnice v taborišču samem in tudi policijski agent Nicola Liuni. Popoldne 5. decembra letos je bil Chies že precej okajen v točilnici in ker mu gostilničar ni hotel dati več vina, se je razjezil. Vse je zmerjal s komunisti, z izdajalci, ki pljuvajo v krožnik, iz katerega zajemajo hrano in ker mu ni zadostovalo, je z vinom oblil po obrazu begunca Giordana Pertota. S pijanci se prerekati, si je mislil najemnik točilnice Giuseppe Lonzar, ni prijetno in da bi ga pomiril, mu je natočil kozarec oranžade. Toda niti to ga ni zadovoljilo ter je kozarec zagnal v zid točno nad Pertotom, ki se je umaknil, da ne bi bil v »napoto« pijancu. Njegovo vedenje pa seveda n. ugajalo nekaterim gostom, ki so nasilneža s skupnimi močmi spravili čez prag. Toda Chies je bil nekaj minut kasneje zopet v točilnici in ker n: bilo drugega izhoda, so poklicali policijo. Na kra^ je prišel Liuni, ki je možu 1 naročil, naj zapusti gostilne. Toda Chies ukaza n. hotel izvršiti ter je tudi a-genta oblil z vinom. Vrhu tega ga je nahrulil, da je »umazan komunist« in da ne bo do- končal službe, ker ga bo on osebno ubil. Žalitve so presegle vse meje, zaradi česar so pijainca s silo odvedli na policijski komisariat, kjer so ga zaprli v celico. Niti tu ni miroval, ker je začel brcati po zidu, s čimer je povzročil nekaj škode. Včeraj pa je moral mož ponižno pred sodnike, kjer se je izgovarjal, da je živčno bolan in da ima srčno hifbo. Želel je, da hi ga oprostili in da bi preživel praznike v krogu svoje družine. Sodniki so ga uslišali, ker so ga obsodili le pogojno na 4 mesece zapora zaradi žalitve, medtem ko so ga obtožbe pijanosti oprostili. * • * Isti sodniki so morali »oditi tudi 31-letnega Rudolfa Guargnalrja iz Vicolo delle Rose, k: je bil kljub svoji mladosti že sedemkrat pred sodniki in enkrat celo pod obtožbo ropa. Tokrat je bil obtožen poskusne tatvine v mlekarni v Ul. Commerciale. Obtoženi je povedal, da je šel 19. novembra letos na delo s skuterjem. Zaželel si je mleka in je stopil v mlekarno, katere vrata so bila priprta. V notranjosti ni bilo nobenega in zato je stopil za prodajalno mizo. Medtem ko se j? ogledoval, je vstopila last- šil in zbežal. Toda rta ženski- no kričanje je odgovoril sin sosednega trgovca Giusto JVljir-chesi, ki se .ie usedel na vespo m zdirjal za bežečim' Guargnalom. Ujel ga je v Vi- demski ulici, kjer ga je izročil v varstvo agenta upravne policije Romana Babudra. Ta gl je izročil v roke organom kvesture, ki so ga seveda odpeljali v zapor. Fant se je izgovarjal, da ni hotel ničesar ukrasti in da je našel vrata priprta. Nasprotno pa je lastnica mlekarne trdila, da je tistega jutra kot po navadi nesla mleko na dom nekim odjemalcem in da je vrata dvakrat zaklenila. Zato so biti policijski organi mnenja. da je fant odprl vrata s kakim ponarejenim ključem. V njegovem skuterju so mu našli le žepno svetilko in dolg zavijač, kar »o mu zaplenili vn bo orodje ostalo po odloku sodišča za garancijo za plačilo sodnih stroškov. Fanta so namreč sodniki spoznali za krivega poskusa tatvine in so mu prisodili 4 mesece zapora ter 3.000 lir globe. Preds.; Fabrio, tož.: Bren- či. zapisn,: Rarhelli, obramba; odv. Romano. Z lambreto v trokolo Zaradi nepričakovanega zavijanja motornega trokolesa se je 50-letni Danijel Komar iz Boršta včeraj proti večeru zaletel s svojo lambreto v drugo vozilo in se zvrnil na tla Komar je moral v bolniš- Društvo slovenskih u-metrikov priredi v ponedeljek dne 5. januarja 1959 od 20.—22. ure sprejem v .Gregorčičevi . dvorani, Ul. Roma 15.-II. Člane DSU vabimo tem potom, da se ude-’ leže sprejema.« RADIO RADIO TRST A ČETRTEK, 1. januarja 1959 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Slovenski narodni motivi; 9.00 Grieg: Pfer Gynt — Suita št. 1, op. 46 in Suita št. 2, op. 55; 9.30 Vesela glasba; 11.30 »Prigoda debele Johartce«, radijska pravljica, ki jo je napisal Lovro Valentinčič; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Karakteristične zasedbe; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Album priljubljenih melodij; 15.30 Ko-daly: Hary Janos, suita; 15.55 Glasbeni variete; 16.40 Koncert sopranistke Ileane Bratuževe, pri klavirju Silva Hrašovec; 17.00 »Salomino prerojenje«, igra, v 3 dejanjih; nato Plesna čajanka; 19.00 Male vokalne zasedbe; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Operetna fantazija; 21.00 «Naše kolednice«, zbral in priredil Jože Peterlin; nato Glasbeno potovanje; 22.00 Čajkovski: Italijanski capriecio, op. 45; 22.15 Zbor Vinko Vodopivec; 22.35 Slavni violinisti; 23.00 Saksofonist Sil Austin in njegov orkester; 23.30 Nočni ples. RADIO TRST 9.15 Orkester Cergoli igra odlomke iz operet; 9.45 Mario Zafred; Simfonija za godala; 16.00 Simfonična glasba; 21.00 Bellini: Norma. II. PROGRAM 11.00 Zabavna glasba; 16.00 Novoletni program; 17.00 Koncert operne glasbe; 21.00 Franca Va-leri: «2enske». RADIO KOPER Poročila v slov.; /.30, 13.30, 15.00. Poročila v italijanščini: 12.30. 17.15 19.15. 22.30, 6.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Jutranja glasba; 8.00-10.30 Prenos RL; 10.30 Operne arije; 11.15 Opoldan, ski koncert; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Narodni motivi; 14.00 Naša reportaža: «Veselo v novo leto«; 14.15 Čestitke delovnih kolektivov; 15.10 Čestitke delovnih kolektivov in glasba po željah: 15.45-19.00 Prenos RL; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasDa. SLOVENIJA 327,1 lil, 202,1 /n, 212,4 lil Poročila; 5.UU, 6.00, 7.00. 8,00 lU.OO, 13,00, 10,00. 17,00. 19,30 a 00 22.05. 7.15 V okroglem ritmu; 7.35 Harmonija in fa.niara; 8.00 «Mla. di koledniki«; 8.30 Blaž Arnič: Uvertura «Iz komične opere«; 8.40 Venček narodnih; 9.00 Kraguijč-ki v novoletnem jutru; 9.30 Slovenski solisti svojim poslušalcem za Novo leto; 11.00 Mladinska radijska igra — James Kruess: Gospod Anton v puščavi; 11.40 NO-vosli iz repertoarja komornega zbora; 12.00. Praznična revija zabavne glasbe; 13.30 Naši kolektivi čestitajo; 14.30 Obisk v studiu Radia Zagreb in Sarajevo; 15 30 Popevke, ki ste jih v preteklem letu najraje poslušali; 16.00 Matija Maležič: Poti med modrim in belim; 16.30 Koncert lahke glasbe; 17.00 «Iz Starega trga v Zum. berk« (belokranjske rodne pesmi); 17.30 Jacques Offenbach: Hoffmannove pripovedke; 20.00 Novoletni četrtkov večer; sodelujeta trio Avsenik in Slovenski oktet; 20.30 Claude Denys — Pierne Nivollet: Brutove počitnice; 21.30 Modni atelje 1959; 22.15 Zaigrajmo in zapojmo; 23.10 V plesnem ritmu do polnoči. TELEVIZIJA 12.15 Evrovizija; Dunajski no-vpletnj koncert: 13.30 Evrovizija: Prenos smučarskih tekem iz Gar-misch-Partenkirchena; 17.00 Spored za otroke; 18.30 Poročila; 18.45 Življenje je čudovito- 20.00 Cestna patrulja; 20.30 Poročila; 21.00 Odnehaš ali nadaljuješ?; 22.00 Lov na kite; 22.20 Popevke; 22.50 Leto dni športa; 23.25 Poročila. sodelovanjem Glasbene Malice V nedeljo 4. jan. 1959 ob 16.30 in v torek 6. januarja 1959 ob 16.30 v LJUDSKEM DOMU V SV. KRI2U Franz von Suppe BOCCACCIO opereta v treh dejanjih s prologom Prolog, dramaturška predelava in prevod ANTON KOREN Dirigent OSKAR KJUDER Režiser ANTON KOREN Korepetitor ERMINIJ A1V1BROZET Scenograf JOŽE CESAR Baletni mojster ADRIJAN VILES Uprava SNG sporoča vsem nastopajočim, da odide avtobus iz Trsta dne 4. in 8.1. ob 14.30 z Largo Panfili. Prodaja vstopnic eno uro in pol pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane. ( OI/EHAtlSČA ) VERDI V ponedeljek se po božičnih In novoletnih počitnicah zopet prične v gledališču Verdi operna sezona, in sicer s premiero «Umora v katedrali« Ildebranda Pizzettija. V glavnih vlogah nastopijo Plinio Clabassi, Giuseppina Asaro, Bruna Ronchini ih drugi. Dirigent Bruno Bartoletti. TEATRO NUOVO Danes ob 17. uri; Shakespeare: «Ukrooena trmoglavka«. Izven abonmaja. ( KINO ) Excelsior. 14.30:’ «2enska, ki je dvakrat živela«, James Stevvart, Kim Novak, i echnlcolor, vista-vision. Femce. 14.30; «Yihar», S. Manga-no, V. Heflin, V. Lindfors, G. Horne, V. Gassman. Današnje cene 500 lir, znižane 350. Nazionale. 15.30: »Mačka na žgoči strehi«, E. Taylor, P. Nevvmann. Arcobaleao. 14.00: «Gostišče šeste sreče«, I. Bergman, C. Jurgenš. Superciuema, 13.00; »Okrog, sveta v 80 dneh«, David Niven. Fiiodrammatico. 14.30: »Burlaki na Volgi«, John Derek, D, Ad-damš, E. Martlneill. Gratiacielo, 13.30: «La Maja des-nuda«, A. Gardne/ in A. Fran-ciosa. Crlstalio. 13.30: »Mornarji, ženske in nezgode«, Maurizio Are-na, Ugo Tognazzi, Abbe Lane. Capitol. 14.00; «Ana iz Brookly- na», G Lollobrigida in V. De Sica. Astra Roiano. »Tujka«, G. Gar- son, Tecnnicolor, cinemascope. Aiabarda. 14.00: »Poletne pripovedke«, A. Sordi, S. Koscina. Afdebaran. 14.00: «Tom in Jerry», Arlston. 15.00: nlammy, divji cvet«, D. Reynolds. Aurora. 14.00: «3az m polkovnik«, Curn Jurgens, D. Kaye. Garibaldi. 14.30: »Toto v Parizu«, loto, Sylva Kascma, F. Gravet. Ideale. 14.00: «Sayonara», Marlon Brando, Impero. 15.00: «4. pešadijski«, R. Schneider. Technicolor. Italia. 14.00: «Poletne pripovedke«. Moderno. 14.00: «Nori pevec«, D. Martin, J. Levvis. S. Marco. 15.00: «U. Boat 55». Savona. 14.30: «Pa-rižanka», B. Bardot. Viale. 14.00: «27 dni planeta Sigma«. Vittcrio Veneto. 14.30: «Benetke, luna in ti«, A. Sordi, M. Al-lasio. Belvetiere. 14.00; «Zarak Khan«. Technicolor. Marconi. 14.30: «Vrtinec veselja«, E. Fischer. Massimo. 14.00: «Sir... ljubezen in fantazija«. Novo cine. 14.00: «Preko Mombase«, C. Wilde, D. Reed, Odeon. 14.00: «Družina Trappii. Radio. 14.30: «Cloveški izstrelki«, R. Midland. MILJE Roma: «Don Camillo«. Europa; »Kongres se zabava«, Verdi,- ((Materin ljubček«. Volta: »Mornarjeve obljube«. Citajte in širile PRIMORSKI DNEVNIK [ MALI OGLASI V TRSTU v veletrgovini »Fellcei Ul. Carducci 41, nasproti pokril tržnici, so na izbiro vsakovrstn bund« (vetrni jopiči) vseh vrst dežui plašči za moške in ženski hlače iz žameta ter že Izdelan obleke in posamezni jopiči, vs PO najnižjih v Trstu obstoječi cenah. Nadalje obveščamo, d smo ravnokar prejeli 10.000 Mont gomery plaščev za dečke, ki s v prodaji za vsakega kupca p reklamni ceni, t. j. po 4.000 lii lorej pomnite, v veletrgovin »Fellce« v Trstu dobite bunde p 2900 lir. S tem odrezkom var priznamo poseben popust, KUPIM HIŠO s 3 ali 4 prostor v predmestju Trsta ali Gorici Navesti ceno. Naslov na uprav lista v Ul. S. Prancesco 20 po «Hišica». Slovensko narodno gledališče v Trstu vabi na IV. GLEDALIŠKI PLES 10. jan. 1959 ti vseh prostorih doma na stadionu «Prvi maj» pri Svetem Ivanu Začetek ob 21. uri Mesnica DE LORENZI KRIZ želi cenj. odjemalcem srečno novo leto n.ca, katere se je fant ustra- nico, kjer so mu zdravniki ili številne odrgnine po Vitri! 'in nogah ter rani na čelu m desni nogi. Sprejeli su ga, s_prognozo okrevanja v S ali 10’ dheh na I/ kirurškem oddelku, Ziglio ^ TRST, Korzo Italia 28 — Tel. 94-030 FOTOCORSO IMA V ZALOGI VES MATERIAL ZA KINO IN FOTOGRAFIRANJE DAJE TUDI NA OBROKE želi srečno novo leto NA TRŽAŠKEM IN V ITALIJI 1 NAROČITE SE NA OlTATELJI PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1959 Tako boste prejemali liti ceneje in poleg tega prejmete kot nagrado lepo slovensko knjigo ali gramofonsko ploščo t Avsenikovimi popevkami. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA sr : i,- s., , Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-338 Za novoletno voščilo r~" mm Kitajska protipartijska skupina Delali so razdor znotraj stranke Voditelji skupine so bili sami bivši visoki partijski in državni funkcionarji PEKING, 31. — List «Dnev- jinske vlade ter Sung Li, biv- nik Liao Ninga», ki je glasilo KP istoimenske kitajske pokrajine, je pozval člane stranke, naj izkoreninijo vpliv pro-tipartijske klike, ki je skušala širiti meščanska stališča. List poroča, da je to skupino ztrl partijski komite pokrajine Liao Ning z disciplinskimi ukrepi proti vsej skupini. Eden izmed članov te protipartijske klike, bivši predsednik sindikatov Ceng Lieh, je bil izključen iz stranke, medtem ko o usodi drugih niso znane podrobnosti. List piše, da je bil voditelj .skupine Vang Čeng, bivši pokrajinski tajnik stranke, ter trdi, da so hoteli ta in njegovi pristaši narediti razdor znotraj stranke ter prevzeti vodstvo v pokrajini. Razen tega, dostavlja list, se je hotela skupina upirati nekaterim važnim načelom, ki jih je sprejelo centralno vodstvo stranke zaradi česar je bil poljedelski in industrijski razvoj pokrajine nižji kot bi moral biti. Poleg Lieha in Cenga je bil član te skupine tudi Tuče Heng, bivši pokrajinski guverner, nato Li Tao, bivši namestnik guvernerja, Wu To, bivši generalni tajnik pokra- ši župan Lu Šuna (Port Arthur). Toplo na Moravskem PRAGA, 31. — V zadnjih dneh so na Moravskem zabeležili kar poletne temperature, zlasti okrog Goltwaldova, kjer je termometer pokazal 22 stopinj. Po vsej pokrajini drevje brsti in zvončki so začeli cveteti. V čeških hribih, kjer ni niti 15 cm snega, so zimsko - športne postojanke napol prazne in smučarj ščejo cvetlice. Državni meteorološki zayod sporoča, da bo ta topli val, kakršnega ni bilo že 24 let, trajal še nekaj dni. Beneška Biennala Je izbrala gornje Spacalovo delo za svoja novoletna voščila •NlllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllHIlIllIlllllltllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllimilllllllllllllllllllltlllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIHIKHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Nerešeno vprašanje med Rossellinijem in Ingrid Bergman llcberte Kessellini da se njemu dodeli Odvetnik Graziadei še ne ve, če bo sprejel pravno zastopstvo Bergmanove, «kajti cesto se taki spori končajo v obmetavanju z blatom in v tem primeru ne bi hotel biti zraven* RIM, 31. — Zvedelo se je, ? znanstvenik Morgensen vrnil. | Norveški ledolomilec »Po- da je prijava režiserja Roberta Rossellinija proti Ingrid Bergman, s katero hoče Ros-sellini od sodišča doseči, da bi niemu izročilo otroke iz zakona z Bergmanovo, posledica nesoglasja med zakoncema, ki traja od konca preteklega poletja. Po sporazumu glede otrok je prišlo do poskusa pravnih zastopnikov obeh strank, da bi se vprašanje drugače uredilo; poskus pa je ostal brez uspeha in zato je Rossellini izjavil, da se bo obrnil na sodišče. V tem je tudi pojasnilo za poroko med Bergmanovo in Larsom Schmidtom, za katero se zdi, da se .ie zelo mudilo. Rossellini se pri svojem koraku proti Bergmanovi sklicuje predvsem na to, da ima ona razmerje s Schmidtom. Namen igralke z zakonom v Londonu je bil torej ta, da bi onemogočila zahteve Rossellinija. Ko se je izvedelo, da bo baje Bergmanovo zastopal odv. Ercole Graziadei, se je nanj obrnil dopisnik Anse. Na telefonsko vprašanje je iz Cor-tine, kjer se sedaj nahaja, Graziadei izjavil; «Da je zadeva prišla pred sodišče, me ne preseneča, pač pa me je močno užalostila. V zadnjih roesecih sem si prizadeval, da bi preprečil spor, ker mi je šlo predvsem za koristi otrok. Ne bi rad, da bi bil takšen konec obdobja, med katerim sta obe stranki vodili vso zadevo z diskretnostjo in dostojnostjo. Ne vem še, če bom sprejel zastopstvo, kajti često se taki spori končajo v obmetavanju z blatom. In če pride do tega, bi bil raje daleč proč.n «»------ Raketa «Thor» eksplodirala CAPE CANAVERAL, 31. — Raketa Thor, ki je bila to noč izstreljena z oporišča Cape Canaveral, je eksplodirala v zraku približno minuto p° 1Z strelilvi. Uradno poročilo po* jasnjuje, da raketa ni brezhibno funkcionirala in zato je častnik, ki je odgovoren za varnost pri izstrelitvah, povzročil eksplozijo rakete. #»------ Ponesrečena košuta MER AN, 31. — Neki lovski čuvaj v nacionalnem parku blizu Valnere je opazil krasno košuto, ki pa se je s težavo vlekla naprej in hropela. S strelom jo je podrl. Ugotovil je nato, da je košuto malo prej močko poškodoval po glavi in nogi večji kamen, ki se je odkrušil na strmini. #»------ Povratek s tečaja p« 14 mesecih NEW YORK, 31. — Po 1* mesecih bivanja v oddaljenosti manj kot eno miljo od Južnega tečaja se je ameriški Morgensen, ki je po rodu Danec, ima 50 let in je-eden izmed tistih, ki je sPTejel to dolgotrajno izoliranost od civiliziranega sveta ob mednarodnem geofizikalnem letu. Njegove kratke izjave ob povratku dajo lahko bežno sliko o njegovi izoliranosti: strašne vremenske razmere med januarjem in novembrom in zelo majhna možnost za sprejemanje radijskih obvestil. j Morgensen se je posvetil študiju vprašanja, kakšna bi bila najboljša oprema za pokrajino na Južnem tečaju, in sicer od bivališč do prevoznih sredstev. Poudaril je, da bi bilo treba uporabljati jedrske motorje za vozila, kajti s sedanjimi vozili je zelo težko tudi samo malo oddaljiti se od oporišč. Sovjetska agencija Tass poroča, da bodo sovjetski znanstveniki na Ozemlju kraljice Maud postavili novo antarktično oporišče za znanstvene raziskave. Postaja se bo imenovala Lazarev. elani te postojanke bodo nadaljevali znanstvena raziskovanja, začeta v mednarodnem geofizikalnem letu. larkov* je naletel 24. decembra na zelo debel sneg okrog 30 milj od belgijske antarktične postojanke «Kralj Bau-douin» v zalivu Braid na O-zemlju princese Ragnhild. Na uklenjenem ledolomilcu je 22 belgijskih znanstvenikovj ki naj bi zamenjali ekspedicijo kapitana de Gerlasa, ki je bila v Antarktiki že leto dni. Observatorij na Luni GAINSVILLE (Florida), 31. — Znani ameriški astronom dr. Lawrence Aller je izjavil, da bo mogoče v naslednjih 50 letih zgraditi na Luni observatorij. Tu bodo astronomi lahko študirali razmere v vesolju brez težav, ki jih zanje predstavlja zemeljska atmosfera. -- . —- Dvestoletnica klasične gimnazije v Mariboru MARIBOR, 31. — Bivši in sedanji profesorji ter dijaki so proslavili 200-letnico obstoja klasične gimnazije v Ma- riboru. Leta 1758 ustanovljena šola je kmalu postala kulturna in prosvetna matica štajerskih Slovencev. Njeni učenci so v znanstvenem in kulturnem svetu dobili vidno vlogo, saj so dela nekaterih (n. pr. Miklošiča, Murka, Kidriča) našla pot v svetovno kulturno zakladnico. Sola je vseskozi stala na naprednih temeljih. Številne žrtve iz vrst njenih profesorjev in dijakov v času NOB (ki so jim včeraj odkrili spominsko ploščo) doka zujejo to dovolj zgovorno. Vloge v poštnih hranilnicah RIM, 31. — Ministrstvo pošte in telekomunikacij sporoča, da je znašal porast vlog v poštnih hranilnicah v mesecu decembru 6.927 milijonov. Dne 31. decembra znašajo investicije v poštnih bonih 1372 milijard, vloge na knjižice imenom 206 milijard itd.. S sodnimi vlogami ter knjižicami Italijanov v inozemstvu ter še z nekaterimi drugimi vlogami znaša vse skupaj 1616 milijard 267 milijonov. Avrelij Lukežič Pokrajina m anke —> ji i- O-nete- A a hn V Zaradi megle trčili ladji v Benetkah BENETKE, 31. — Zaradi megle sta se zaleteli dve trgovski ladji. Ko je motorna ladja «Barbara B.» manevrirala, da bi zavozila v industrijsko pristanišče, je zadela — na srečo z minimalno hitrostjo — v trgovsko ladjo #Pertussola». ki je plula po kanalu Marghera proti izhodu iz pristanišča. Na obeh ladjah ki praktično nista utrpeli škode, so bili piloti pristaniškega poveljstva. Ladji sta lahko nadaljevali plovbo. »Barbari B.» se m zgodilo prav nič, »Pertussola* pa je nekoliko obdrgnjena in jo bo treba popraviti. Nafta v SZ in na Sinaju MOSKVA, 31, — Kakor poroča agencija Tass, računajo sovjetski strokovnjaki, da so letos načrpali v Sovjetski zvezi okoli 113 milijonov 500 tisoč ton nafte. Ta količina je za 15 milijonov ton večja od količine nafte, načrpane leta 1957. Egiptovski vzhodni petrolejski družbi so dali koncesijo, da išče nafto na Sinajskem polotoku. Pri tem bodo sodelovale tudi italijanske petrolejske družbe. I 1 Horoskop za vse leto OVEN (21. marec — 20. april) TEHTNICA (23. september — 23. oktober) ince Vaš položaj se je že bistveno Izboljšal in to na vseh področjih. Mnogi, ki so se rodili pod tem znamenjem, so prispeli do cilja. Vendar pa o-stane še vedno vrsta nerešenih vprašanj in ni povsem verjetno, da boste lahko dosegli končni cilj na vseh področjih v letošnjem letu. Ne gre toliko za družinska in ljubezenska vprašanja, kot za delovne dolžnosti in uspehe. Po vsej verjetnosti boste morali resno proučiti možnost večjih sprememb. V letu se predvideva več potovanj in med nji- Xibu Točno ob začetku leta bo Saturn zapustil vaš znak in čutili se boste, kot da bi bili rešeni težkega bremena. Vse se bo izboljšalo: prenehale bodo skrbi in srčne težave, zdravje se bo utrdilo in finančni položaj se bo popravil. Res lepo novoletno darilo. To srečno razdobje bo trajnejše prirode, saj se že sedaj lahko predvideva, da se bo nadaljevalo vsaj še spomladi 1960. leta. Vendar pa ne bo minilo vse brez grenkih kapelj: predvideva se izguba drage osebe in nekaj sporov na delovnem mi zlasti daljše potovanje izven države in običajnega oko- področju. Zaključki pa so izredno ugodni in leto posebej lja. Pazite na zdravje, ker obstaja možnost resnejših za- srečno. Zlasti veseli in smeha polni bodo: april, junij, ju-pletljajev, kar pa .lahko s pravočasnim zdravniškim pose- lij, avgust, oktober in november, gom preprečite. Veseli meseci: januar, marec in december. BIK (21. april — 21. maj) ŠKORPIJON (24. oktober — 22. november) reJTcaTflilrtm Razna razdobja v letu bodo polna truda in skrbi. Toda kaj kmalu boste prišli na zeleno vejo in obvladali boste položaj. Seveda vas bo to stalo naporov, solz in bolečin. Za določene osebe se kaj lahko zgodi, da se bodo morale posloviti od domovine, kar pa velja samo za one, ki so rojene v parnih dnevih. Vendar pa si boste ustvarili novo življenje, ki bo srečnejše in bolj veselo. Zlasti za ženske, ki si bodo ustvarile novo ognjišče, je usoda muhava, če jim ne Gcoipio 2al boste dosegli samo nekatere stvari od mnogih, ki si jih želite. Radi bi dosegli u-speh v življenju, mnogo denarja, ljubezenski nasmešek... toda od vsega tega se bo le malo uresničilo. Mnogo se boste morali truditi, da bi dosegli notranji mir in uspehe na delu. Iz popolnoma nerazumljivih razlogov obstajajo nevarnosti tudi za zakonce, med katerimi kaj lahko pride do hudih prepirov. Vendar, če boste vztrajni in se boste z vsem naporom volje trudili, da obogatite svoje znanje, iz- Na sliki so otroci Roberta Hbssellinlja in Ingrid Bergman, ko odhajajo iz neke šole v Parizu. Od leve na desno: Isabella, Roberti no in lsolda. Guatemala opozarja GUATEMALA CITY, 31 — Predsednik guatemalske repu-bl^e Miguel Idigoras Fuentes je opozoril Mehiko in ZDA, da bo guatemalsko vojno letalstvo streljalo na vsako »piratsko ladjo*, ki bo prišla lovit ribe v guatemalske ozemeljske vode. Predsednik Fuentes, poudarjajo v Guate-mali, je dal nalog obrambnemu ministru Gonzalesu, naj takoj organizira letalsko nadzorovanje nad guatemalskimi ozemeljskimi vodami od 31. decembra naprej. —«»—— Smrtonosna megla LONDON, 31. — Neka statistična razprava, ki jo je ob javilo britansko ministrstvo za zdravstvo, ugotavlja, da je povzročila velika megla, ki je zajela dolino Temze v prvih dneh decembra 1957, smrt najmanj 760 in verjetno tudi čez 1000 oseb. Megla je namreč zakrivila poslabšanje bolezni dihalnih organov pri ljudeh, ki so že bili bolni. To je bila četrta velika megla, ki je v zadnjih 10 letih povzročila v pokrajini okrog Londona povečanje umrljivosti. Megla leta 1948 je povzročila 800 do 1000 smrtnih primerov, 1. 1952 okrog 4000 in 1. 1956 okrog 1000. «*------ Žrtvi sneženega plazu DUNAJ, 31. — Malo pred polnočjo so izvlekli iz snega 17-letnega Dunajčana Kurta Maderja, ki ga je z 18-letnim Edijem Hedrichom vred zasul plaz pri Dachsteinu na Severnem Štajerskem. Mader je bil že mrtev. Iskali so naprej — tudi a pomočjo dresiranih psov —- in ob 4. uri zjutraj so našli še Hedricha, ki je tudi Dunajčan. Čeprav v sporočilu ni izrecno pove dano, vendar je domnevati, da je bil tudi on že mrtev. Minister Malraux pri bolnem sinu v turinski bolnišnici TURIN, 31. — Francoski minister Andre Malraux je prispel s francoskim vojaškim dvomotornikom na letališče Caselle. Prišel je k 18-letnemu sinu, ki je na smučanju dobil pljučnico, in so ga pripeljali v Turin v bolnišnico. Na letališču je Malrauxa sprejel francoski konzul in takoj sta se odpeljala v Turin v bolnišnico Martini. Stanje ministrovega sina je še nespremenjeno, vendar pa so zdravniki izrazi-I li upanje da mu bo njegova I močna narava pomagala pre-i magati bolezen. b° uspelo, da s taktom in na- boljšate svoj materialni položaj in ustvarite boljši odnos porom volje ohranijo sedanji ljubezenski odnos. Potres tu- z okolico, posledice ne bodo izostale. Boginja sreče se vam di na gospodarskem področju in torej zopet nevšečnosti, bo nasmehnila in to za daljše razdobje. Relativno srečni ob koncu leta pa boljši materialni položaj. Uspeh vas ča- meseci: februar, april in december, ka v: februarju, avgustu in novembru; veselje pa v maju in oktobru. STRELEC <23. november — 20. december) DVOJČKA (22. maj — 21. junij) {L-SUiaacrea t3cnniu Vaš položaj je podoben mavrici na nebu. Polno nepričakovanih srečanj, novih poznanstev in srečnih trenutkov, da boste zaklicali s pesnikom: «Ustavi se, bežeči trenutek!« Vendar pa bo to pomenilo istočasno stalni občutek nestalnosti in negotovosti. Pustolovščine, ljubimkanja, ljubezen in nezvestoba... vsa mogoča čustva. Na poslovnem torišču « in tudi glede finančnega položaja stalna in ravna črta navzgor. Vendar bodite oprezni: boljši je vrabec v roki kot go- Se nikoli niste preživljali tako napetega, razburkanega in presenečenj polnega razdobja, kot vas čaka sedaj. Potrebno je mnogo dobre volje, značaj-nosti in poguma, da se ne izgubite. Gospodarske razmere se bodo izpreminjale iz meseca v mesec in stalno boste i-meli občutek negotovosti. Pazite na živce, in mirno kri! Morda vaš življenjski tovariš nima dovolj razumevanja? Tudi v srčnih zadevah izpremen-ljivo ozračje. Za določeno skupino se predvidevajo bistvene izpremembe v okolju, go- lob na strehi. Zdravje dobro spodarskem položaju in srčnih stvareh. Tudi za vas velja zlasti za moške osebe, ženske pa napravijo prav, če na- pravilo: kakor si boš postlal, tako boš ležal in lahko z vo- rede temeljit pregled pri zdravniku. Najlepši in najbolj ljo in delom dosežete, da bo leto srečno. Vsi meseci z več polni dogodkov bodo meseci: marec, april, junij; finančno kot 30 dni so srečni, najugodnejši pa oktober in november. RAK (22. junij — 22. julij) KOZOROG (21. december — 20. januar) <1acjucfljCanccr Novo jasno in srečno leto. Srečno razdobje, ki se je pričelo že v jeseni lanskega leta bo v letošnjem letu še bolj izrazito Ne pričakujte skrbi niti večjih težav, ki jih ne bi mogli z relativno majhnim naporom volje in določenim trudom premagati in vse zadovoljivo urediti. Zlasti ugodne perspektive za družinsko srečo in prijetno življenje v o-kviru domačega ognjišča. Za mlade ljudi se predvideva srečen pričetek zakonskega življenja in to zlasti za one, ki CapncornOf* Vse se bo pričelo nekako počasi, brez volje in v megli. Toda pozor, skrite nevarnosti so najhujše. Mnogokrat boste morali biti previdni in brzdati svojo notranjost, ker boste le redkokdaj brez truda in naporov dosegli to, kar si želite. Zlasti težaven bo začetek leta, nato pa se bodo postopoma stvari pričele urejati, vendar ne same od sebe, temveč kot rezultat vaših naporov. Ozračje bo iz meseca v mesec vedno bolj jasno in veselje bo pričelo polniti srce. To ne bo čudno, saj se tudi „ ... . , . ,.?° v, .Pr.v* Polovici me- na sentimentalnem področju proti koncu leta pričakujejo seca. Selitev bo samo koristila. Zadovoljivi rezultati tudi sreene stvari. Cd septembra naprej izredno ugodne prilož-na poslovnem področju. Izrazito srečni meseci: marec, april, nosti. Veseli in srečni: junij, oktober, november in decem-junij, julij, avgust, november ip december. Nekoliko smo- hop le v maju. LEV <23. Julij — 22. avgust) VODNAR (21. Januar — 19. februar) Z dvignjeno glavo sprejmite, kar vam pripravlja usoda, ki je včasih dokaj muhasta gospa. Težko je na kratko orisati vse, kar vas čaka, na vsak način pa bo letošnje leto polno presenečenj in novosti: dobrih, pa tudi manj ugodnih. V vašem srcu se predvidevajo novi zapletljaji, nova ljubezen, ki ima lahko trajnejše posledice. Predvidevajo se dolga potovanja, selitev, zunanje in notranje izpremembe v vašem življenju. To bo po eni plati privedlo do zanimivega, polnega življenja, ni pa brez 3qtiariuB- Ne razburjajte se nad usodo, če boste morali premagati marsikatero težavo. Takšno je pač življenje in brez grenkobe ne bi v pravilni meri ocenili tudi vseh veselih, prijetnih in koristnih stvari, katere vam prinaša letošnje leto. Glede srčnih zadev po vsej verjetnosti le malo izprememb, ker sidro ne bo popustilo. Na poslovnem področju nekaj izprememb, ki pa ne bodo bistveno vplivale na vaš zadovoljivi položaj. Nekoliko resneje stoje stvari glede zdravja, kjer je potrebna precejš- nevarnosti in napoveduje tudi težave. Bodite vztrajni in nl* 1“ pPT^zt>ost. Depresije bodo zamenjali veseli dne-delavni in sreča vam bo naklonjena. Najbolj ugodni me- V1 Polp1 Uvjenja. Izkoristite ugodne priložnosti v aprilu, seci so; januar, februar, april, oktober in december. maju in juniju. Zlasti veseli avgust, oktober in november- DEVICA (23. avgust — 22. september) RIBI (23. februar — 26. marec) tl ir$o •0Hccg Tako moški kot ženske, ki so rojeni pod tem znamenjem, dobro vedo, kaj pomeni stalno izpreminjanje razpoloženja ter večno prepletanje veselja in žalosti. Letošnje leto pa predvideva novosti v njih življenju, ki bodo globoko vplivale na njih notranjost. To bo povzročilo še zaostreno notranjo napetost, ki lahko privede do škodljivih posledic, če se ne bodo znali obvladati. Vse pa kaže, da bo leto ugodno vsaj glede materialnih zadev. Predvideva se dober za- m ___ _ služek, stalnost v delu, bolj- be in zelo verjetna je za določene osebe ob koncu leta po- še stanovanjske prilike in poslovni uspeh. Tudi ženske, ki roka, ker velja tudi za ljubezenske stvari, da bodo v za- iščejo moža, lahko z zaupanjem gledajo v prihodnost. Naj- četku težave in konec srečen. Srečni in veseli meseci: ju- več uspeha boste imeli v januarju, aprilu, maju, avgustuj nij, september, oktober in december, finančne težave aprila, oktobru in decembru. S Konec lanskega leta je bil za vas dokaj srečen, zato boste toliko teže preboleli udarce, ki vas čakajo prav v začetku letošnjega leta. Toda pogum, po-dežju se nebo razjasni in posije sonce. Postopoma, toda vztrajno in stalno hitreje se bodo stvari izboljševale, tako da bo v celoti vzeto leto izredno srečno. Na poslovnem področju morate zelo paziti, da bodo računi vedno popolnoma čisti in da ne zabredete v finančne težave. Na sentimentalnem področju pa se predvidevajo važne izpremem- Gorlško-beneški dnevnik Kratek pregled dogodkov lanskega leta Od podaljšanja zakona o prosti coni do borbe v SAFOG za ohranitev dela Obljube milijard za volitve, toča v Gorici in poplave v Benečiji in v Furlaniji Preživeli smo leto z zelo azgibanim življenjem na vseh kazali že po 32 stopinj. Tudi julij je bil vroč, v avgustu pa jfiodročjih našega udejstvova- smo doživeli pravcato elemen- _jja. Predaleč bi prišli, če bi iDteli navajati vse podrobnosti, ki so izpolnile življenje *vanskega leta, zato se bomo o-‘£lnejili na opis nekaterih najvažnejših dogodkov, ki so za oiaše kraje temeljne važnosti. 1 Točno pred enim letom je ^pet stopil v veljavo zakcm prosti coni. Vest je sporo- ila trgovinska zbornica. Za- Ul. Blaserna. Policija je ulico zastražila na več krajih, da bi ugotovila »strašilo«, toda brez usipeha. Oktobra je prišla prava poplava v Benečiji in v niždti-prsdgl™ naše pokrajine. /ion je spet rešil skrbi goričke trgovce, potrošnike in u-tanove za dobo devetih let. 'tjonec januarja nas pozdravi ^rvi sneg, ki je žapadel ■ to-, ikšni meri da je za vsojnoč preprečil sleherni cestni ®ro-čnet. V pričetku nasiedajega eneseca je Krščanska demokracija prišla na dan z novo obljubo; eno milijardo 188 milj-uonov lir za javna dela Bližale so se politične volitve, pa pe bilo treba najti nekaj, kar C)i privabilo glasove večinski litranki. . V marcu so odkrili v Ulici Contavalle avstrijsko granato \alibra 305. Dokler prebivalci, ki so stanovali v bližini, niso vedeli zanjo, so mirno spali, ko pa so jo odkrili, je vnarsikdo komaj čakal, kdaj Jio bodo odnesli, da bo ponoči n.ahko mirno spal. \ V aprilu so prišle nove vo-ilne obljube. Minister za poljedelstvo je obljubil 600 milijonov lir za pogozdovanje in ^!a namakalna dela. , V maju so bile politične vp-. iitve, na katerih je bil izvo-hjen za poslanca PKI delavec -Iz tržiške ladjedelnice Franco "Ralfaele, za PSI pa prof. Vit-Jjorio Marangone. Tudi krščanska demokracija je prišla doji veh poslancev, in sicer do rMartine in inž. Vallaurija. 'f V juniju se je pozornost prebivalstva usmerila v Gradež,. jkjer so imeli prvi mednarodni 'jfesti-val lahke glasbe m pesmi. [Gradež pa je ostal tudi zatočišče kopalcev: pritisnila je prva vročina in 1 oplom eri so tamo nesrečo: toča je oklestila mesto, Revmo, del Oslavja, Podgoro in Gradišlkuto. Številni pridelovalci- vina so bili skoraj ob ves pridelek. Ste-verjancem je bilo tokrat prizaneseno. V septembru je naše mesto zaslovelo celo v Vidmu in v Trstu po lučanju kamenja v V Benečiji je deževje podrle več hiš, mostov, uničilo vodovod v St. Petru, v naši pokrajini pa je narasla Soča odnesla v morje pravkar pokošeno žito in uničila ogromno divjačine. V novembru je odšla v Rim delegacija občine in pokrajine, da bi posredovala v zvezi s krizo, ki je nastala v SAFOG. S' tem se je zaključil prvi del borbe delavcev SAFOG, ki se je pričela v polovici avgusta za ohranitev delovnega mesta. December: Andrejev sejem, sklenitev pogodbe z INGIC za pobiranje trošarine, otvoritev novega sedeža avtomobilskega kluba in izglasovanje proračunov krajevnih ustanov. Seja pokr. odbora V torek so se pokrajinski odborniki sestali na zadnji seji preteklega leta. Na seji so sklenili, da bodo prihodnjo soboto ob 11. uri podelili štipendije visokošolcem agrarne fakultete, ki so bili že izbrani. Svečani podelitvi štipendij bodo prisostvovali tudi zastopniki mestnih ustanov in organov naše pokrajine. Sklenili so tudi, da bodo letos pričeli ponovno z akcijo za izboljšanje sanitarnih naprav v javnih lokalih, ki so jo izvajali pred časom; , a opustili zaradi nastalih težkoč. Govorili so tudi o možnosti, da bi ' ustanovili center za strokovno usmerjanje mladine, kjer bo dobivala koristne nasvete za bodoči poklic. Ob zaključku seje so sklenili, sklicati pokrajinski svet v drugi polovici januarja, ker so na dnevnem redu številna važna vprašanja kot razprava o deželni avtonomiji in razprava o službenih letih uslužbencev pokrajinske uprave. iHiiiimiiimiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiHiiiiniuiHiiiiiiMiiMitiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiMtiiriiiustiiiiiiiiiitttitiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitin Pismo iz Nove Gorice Ustanovljena vodovodna skupnost za Sočo in njeno porečje V 1958. letu so zabeležili na goriškem sektorju 1.282.000 obmejnih prehodov v obeh smereh Kot zadnji pomembnejši dogodek^* leta, od katerega se poslajdjafno z željo, da bi bilo srečnejše za vse ljudi, smo zabeležiti, da je bila v ponedeljek v Novi Gorici ustanovljena vodovodna skupnost za Sočo in njeno področje, katere člani so podjetja, zadruge, yse občine in okrajni ljudski odbori ter druge organizacije. Naloga te skupnosti, v katere sklad bodo plačevali poseben prispevek elektrarne in druga podjetja, zadružne organizacije in obrati, kmetijska pos^gjtvs^in zasebniki, ki izko-rišftjo \t®do, je, da bo v skJBtju z obsegom svojega sklada, ki bo nastal, vodila postopno načrtno regulacijo potokov in hudournikov, da bo skrbela za namakanje sušnih zemljišč, za gradpjds vodovodov in drugih vodnih na- ItlimillMIIIIIIimilllllllllUIIMIIIIinillllMIIIIIMUUJIIIIIIIimilllllllllllllMIHIIIIIIIIHHtllHHIUlU Stoletne platane padajo : .».J-..:; < j 1 V f*tr f>! W! m mm m r a. , Županstvo je po daljšem prizadevanju im izredno poceni prodalo drevje v Ul. Giusttinia-nii. Govori se, da je prejelo zanj 200.000 lir. Kupec bo moral drevje na lastne stroške podreti in ga odpeljati. Delo trar ja že nekaj časa. S podiranjem so pričet pri Rafutu. Do danes so prišli po eni strani skoraj do ceste, ki pelje v predor. Ker je bilo drevje zasajeno precej časa pred prvo svetovno vojno, je bilo med vojno tarča najrazličnejših d-rožij. To sedaj najbolj občutijo delavci, ki drevje žagajo. Vsako toliko pod žago zahre-žči, ko pridejo do drobca železa. Podrli bodo vse drevje v Ul. Giustiniani in v Ul. Cra-vos, to se pravi okoli 340 mogočnih platan, kostanjev in lip. Ob tej priliki naj povemo še eno zanimivost v zvezi s platano. V Gorici pa tudi v drugih krajih Furlanije raste še sedaj zelo veliko tega drevja. Naši predniki so ga sadili zato, da so z tvjim rešili vprašanje sence poleti im cestišča jeseni. Marsikdo bo rekel, kaj ima opraviti cestišče s platano. Platana ima veliko listje. Ko je odpadlo in pole glo, je predstavljalo nekako iiiiiimniiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiHtmiiimmii DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan In ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14, tel. 29-72. naravno preprogo, ki je za takratne prilike, ko niso poznali motorizacije, v deževni jesenski dobi povsem nadomeščala asfalt in druge moderne snovi za tlakovanje cest, ki jih še niso poznali. Kakor vidimo,' nf na tem svetu nobena stvar nastal« brez svojega namena.-' prav. Na ustanovnem zboru je o-koli delegatov sprejelo pravila in letni proračun dohodkov v višini nekaj nad 73 milijonov dinarjev, namenjenih predvsem za izdelavo načrtov, za nabavo ustrezne opreme za izvajanje del in za regulacijska dela. Kako potrebna je bila ustanovitev organizacije, ki naj skrbi za neštete zadeve, najbolj kaže to, da zaradi erozije, ki nastaja pod vplivom prirodnih sil ob nalivih, prinašajo reke in hudourniki s seboj obilno grušča in proda, da nastajajo velika prodišča, ki povzročajo poplave rodovitne zemlje, kot je bil primer ob Nadiži letos. Za ponazoritev kako veliko količino kamenja in tudi zemlje nosijo s seboj Soča in njeni pritoki, naj povemo, da je samo hidroelektrarna Doblar od svoje ustanovitve izgubila zaradi naplavin, ki jih je voda nanesla v umetno jezero, že skoraj tretjino svoje akumulacijske zmogljivosti. Za omejitev škode, ki nastaja, je bilo v letih po drugi svetovni vojni vloženih že precej sredstev za regulacijo hudourniških korit z zazidanimi in rastlinskimi pregradami, ki zadržujejo melišča in preprečujejo širjenje prodišč, ter za pogozditev goličav, s katerih voda odnaša največ prsti in kamenja. Problemi, ki jih prevzema vodovodna skupnost v reševanje, so gospodarsko zelo pomembni. Potrebno bo dolgotrajno in vztrajno delo, potrebno bo vlaganje veliko sredstev, da bi najprej omejili, postopno pa preprečili škodo, ki bi bila brez aktivnega in organiziranega človekovega posega iz leta v leto večja. Strokovnjaki menijo, da se bo z delom skupnosti in postopnim bojem proti eroziji, z regulacijo rek in hudournikov m z uvedbo namakanja lahko povečala samo kmetijska proizvodnja v okraju na približno 30 odst. To bo doseženo le z združitvijo vseh moči v okraju, ker čaka na izsušitev še okoli 1400 ha zamočvirjenih zemljišč, nadaljnjih 400 ha polj pa na namakanje. Omenimo naj še ugodni razvoj malega obmejnega prometa za leto 1958, na katerem so na obmejnih prehodih vzdolž goriškega okraja po nepopolnih podatkih zabeležili 1.282.000 prehodov. Od’ tega je bilo nad 961.000 prehodov jugoslovanskih državljanov v Italijo, z nasprotne strani k nam pa je bilo približno 321.000 prehodov. V carinska skladišča na našem območju pa je med letom, med drugimi darilnimi pošiljkami pri- spelo kar 1256 motornih vozil in mopedov ter 115 osebnih avtomobilov namenjenih v glavnem ljudem v okraju. Prav nič razveseljiva pa ni letošnja bilanca prometnih nesreč v okraju, saj beleži 10 smrtnih primerov in nad 300 drugih prometnih nesreč, izmed katerih so jih povzročili 60 odst, vozniki motornih' vozil, 20 odst. kolesarji, 7 odstotkov pešci in 13 odst. nesreč pa je nastalo iz drugi^' vzrokov Samo vinjeni* vejniki sp povzročili nad 50 prometnih nesreč, izmed katerih so imele mnoge hujše posledice. Nevarnost, da se bo v prihodnjem letu število prometnih nesreč, ki jih povzročajo vinjeni vozniki vozil, še .povečalo, pa se kaže zlasti V tem, da je povsod polno vina, sadjevca in žganja. Registriranih pa je bilo samo v d Veh ietih nad 2.600 Šoferjev - amaterjev, ki se pojavljajo z vozili na cestah. In ker niso vsi dovolj vešči upravljanja motor-' nih vozil, jim je že majhna količina alkohola dovolj, da pride do nesreče. J. J. Kino v Gorici CORSO. 13.00: »Deset zapovedi*, A. Baxtež, C. Heston, Y. De Carto, vistavision v barvah. Druga predstava ob 20.30. > VERDI. 14.30: «Princ v cirkusu«, D. Kaye in P. Angeli, cinemascope v barvah. CENTRALE. 15.00: *Upor gladiatorjev*, G, M". Cana-le in E. Manni, cinemascp-pe v barvah. VITTORIA. 15.00: .Nečakinja Sabella*, P. D. Filippo in T. Pica. MODERNO. 15.00: »Krivci*. Iz koprskega okraja Združitev podjetij ko bo zugotovilu nupredek na vseb področjih ___—r - ..—— '.——-------------------------------------—— Nastop v Nižje baletne šole - Delo v osnovnih organizacijah SZDL ■ Proučevan je programa ZKJ • Skrb za preskrbo prebivalstva s sadjem in zelenjavo £> Vrvim januakjem 1959 bo začel z delom Kombinat konservne industrije Delamaris. V njem bodo sedanje tovarne ribjih izdelkov Argo, Iris in Ikra, ulovno podjetje Ribič ter izvozno podjetje Delamaris. Predlog q združitvi teh podjetij sorpdne stroke je pripravila posebna komisija, podprl pa ga je okrajni svet za industrijo in obrt. O združitvi je razpravljal tudi občinski ljudski odbor v Izoli, ki je potrdil sklepe delavskih svetov ribiških podjetij, da bodo odslej delali v enem podjetju. Ideja o združevanju v ribji industriji ob slovenski obali sicer ni nova, vendar je prej ni bilo mogoče uresničiti, ker niso bili zreli gospodarski pogoji. Predvsem je bilo treba modernizirati naprave ter izboljšati organizacijo dela. To so tovarne v preteklih letih tudi napravile. Združena podjetja rl,bje in dustrije bodo imela ' zdaj na široko odprja vrata za napredek na vseh področuh. Precf-vsem bodo lahko zaaj smotr neje izrabljali stroje in vozila ter pocenili embalažo. Delovni kolektivi podjetij ribje industrije so prepričani, da bodo s skupnimi napori pocenili proizvodne stroške, s tem pa tudi znižali ceno ribjih ter drugih prehrambeno predelovalnih izdelkov. Primer ribje industrije pa ne bo ostal osamljen, saj se govori o združevanju tudi v nekaterih drugih gospodarskih panogah, Tako bo že v krat kem prišlo do združitve med tovarnama plastičnih mas Piama v Pregarjih ter-. Partizanka v Kopru.t Prvič v novi sezoni so se predstavili . Kčprčanom člani Nižje baletne šole v Kopru, ki jo že 11. leto vodi Slavko Hiti. Gojenci so nrikazali pet samostojnih baletnih točk po koreografski zamisli Slavka ih Vuke Hitijeve ter Dane Renčljeve. Občinstvo je zlasti toplo sprejelo zamisel Vuke HitijeVe na skladbo istrskega folklorista Matečiča »Čače moj« ter balet Umetnik in njegova usoda na Beethovnovo patetično sonato, Bi ga je pripravil Slavko Hiti Člani okrajnega odbora SZ Dl v Kopru so se pomenili o programu dela osnovnih prganizacij SZDL ter drugih, družbenih organizacij j in društev. V prihodnjih mesecih bo delo zelo razgibano, saj predvidevajo razne seminarje, ki bodo zajeli vsa področja družbenega upravljanja, zlasti pomemben pa bo seminar za predsednike zadružnih svetov. V precejšnjo pomoč bodo ljudske univerze, ki bodo delo organizirale in koordinirale. Program Zveze komunistov proučujejo v koprskem okraju V 30 skupinah. Skupine štejejo po vaseh po 30 članov, po mestih pa tudi do 90 članov. Udeležba je presegla pričakovanja zlasti po vaseh, kjer kmetje zelo aktivno posegajo v rpzpravo. OMirtšIči ljudski odbori na iiiiiiiiiiiiiititiuiiiitiiiiiiiiiMimiiiittiiiiiiitifiMuimmiimiitiiiimiiHiiiiiifHimMiiiiiitiitfin sta dobila 110 glasov, Nove delavske zbornice pa 32 glasov. Za znižanje cene kruha ’ UIL sporoča iz Rima, da so pozvali svoje predstavnike, ki so v pokrajinskih komisijah za cene, da so pobudniki v vseh pokrajinah, da se .uvedejo ukrepi za znižanje , cene kruha za 10 do 15 odstotkov. Pri tem ugotavljajo, da so se znižale cene pšenice, od česar mora imeti korist vse prebivalstvo. Izvolitev notr. komisije v opekarni «Valdadige» V torek so bile volitve v notranjo komisijo opekarne .Val-dadige«, ki je pri Orehku. Mgd tremi izvoljenimi predstavniki sta dva , člana Delavske zbornice in en član Nove delavske zbornice CGIL. Pred stavnika Delavske Delavske zbornice ------------- KONFEKCIJA «AL C0RS0 - GORICA CORSO IT ALI A 7 Od 29. decembra dalje vsega blaga po izre .Vlili. vsilita izbira zimskih in Volneni plašči Volneni moški suknjiči Volnene moške hlače Srajce iz bombaža Dežni plašči iz bombaža » 6.800 NAJBOLJŠA PRILIKA ZA NAKUPI »lili1 od 4.900 lir dalj > 1.500 > t » 780 b > » 490 » > > 6.800 > > Protest zaradi ukinitve vlakov na progi Trst-Herpeijc Dolinski župan je naslovil ministrstvu za prevoze, načelniku železniškega ravnateljstva in vladnemu generalnemu 'komisarju brzojavke, v katerih- opozarja na škodo, ki bi jo utrpelo prizadeto prebivalstvo z ukinitvijo vlakov na progi .Trst - Čampo Marzio -Druga . Herpelje Kozjna ter njihovo! nadomestitvijo z zasebnimi avtobusi. Dolinski župan poudarja, da je vest o tem ukrepu prebivalstvo sprejelo z nezadovoljstvom in zaradi tega prosi, da pristojne oblasti stvar še enkrat proučijo ter ukrep prekličejo tudi v korist tujskega prometa. Delavcem v Felszegyju ne bodo izplačali deleža od dobička obalnem področju kažejo zmeraj več zanimanja za preskrbo prebivalstva s sadjem in zelenjavo. Tako so ustanovili preskrbovalno podjetje v Dekanih ter mu nabavili potrebno opremo in vozila. To podjetje je kljub nekaterim začetnim težavam že doseglo nekaj uspehov glede dovoza sadja, zelenjave ter nekaterih drugih osnpvnih živil v prodajalne. Težave pa so še zmeraj z maslom in z jajci, ki jih sem pa tja primanjkuje. V prihodnje bodo občine posvetile vprašanju oskrbe prebivalstva s kmetijskimi pridelki še večjo pozornost. Med drugim bodo organizirali seminarje za odkupovalce ter pomagale zadrugam, da bi bil odkup čimbolj uspešen. Mnogo si obetajo tudi od e-laborata, ki ga je izdelala o-krajna trgovinska zbornica v Kopru, Ta elaborat’, ki vsebuje potrebe široke potrošnje in prehrambene industrije po sočivju in sadju, bo zlasti važen za razširitev pogodbenega sodelovanja med proizvajalci, odkupnimi podjetji in tovarnami živilske industrije. —am Padec bolnika v zdravilišču INPS Nekaj minut čez 10. uro so pripeljali z rešilnim avtom Zavoda za socialno zavarovanje v bolnišnico 64 let starega Giovanuija Cianija iz DAnnunziovega drevoreda. Priletni mož je bil na zdravljenju v zdravilišču INPS v Ul. Bonomea in ko je včeraj zjutraj šel na stranišče, je nerodno padel in si zlomil stegnenico leve noge. Drugega ni preostalo, kot ga odpeljati v bolnišnico, kjer so ga morali zdravniki pridržati na ortopedskem oddelku; «»------ Ženska si je zlomila komolec Predvčerajšnjim okoli poldne je neka ženska hodila s hitrim korakom po pločniku Ul. F. Filzi. Prišla pa je skoraj do vogala z Ul. XXX. oktobra, ko se je spotaknila ob rob pokrova greznice ter padla na tla. Očividci so ji prižkočilš na pomoč ter jo poslali z zasebnim avtom v bolnišnico, kjer so jo identificirali za 69-letno Justino Ferluga vdova D’Agnolo iz Alpinske ulice na Opčinah. Ferlugovi so ugotovili zlom komolca desne roke, zaradi česar so jo s prognozo okrevanja v 30 ali 40 dneh sprejeli na ortopedskem oddelku. 5lovenska Prosvetna 2veza iskreno želi vsem prosvetnim delavcem »rečno hi uspeha polno novo leto Glasbena Matica v Trstu želi vsem svojirh članom, gojencem Glasbene šole v Trstu, Boljuncu, Nabrežini in Trebčah ter njihovim staršem kakor tudi vsem podpornikom in obiskovalcem naših • prireditev srečno tn uspeha polno novo leto 1959. V“ — ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA »iiiiiiiii.iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiititiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiii.il Kolovoz spremenjen v morje blata - r Od ceste Sv/ Ana—Zavije se nasproti tovarni testenin Lprenzetti-Mullich odcepi nova cesta, ki vodi čez Kobce proti Rovtam in dalje. Ta cesta je nova in lepo urejena, pa čeprav nedokončana. Vzporedno z njo pa je stara cesta, bolje kolovoz, ki se odcepi od ceste Sv. Ana—Zavije in vodi mimo Babičev vzporedno z novo cesto za tovorni promet. Ta stara cesta ali bolje kolovoz je občinska. Gornja slika nam kaže, da to niti ni cesta niti kolovoz, pač pa morje blata, v katerem se stanovalci kakih dvajsetih in več hiš, ki so se zgrnile na obronkih griča, kopljejo ne do gležnjev ampak tudi čez. Kaj vespa ali lambreta, niti avtomobil se skozi to blato ne prerine in ljudje se upravičeno sprašujejo, ali bi ne mogla občina vreči sem vsaj nekaj tovornih avtomobilov gramoza in poskrbeti za nekaj delavcev, da bi vsaj za silo tem ljudem omogočili dostop do ceste. Gornja slika bi morala občinski upravi služiti kot' o-pozorilo, da so tudi prebival- ci te precejšnje skupine hiš njeni meščani z vsemi dolžnostmi, toda tudi s pravicami. Odgovorni urednik STANISLAV HENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT • Trst KINO PROSEK-KONTOVEl predvaja danes 1. t. m ob 16. uri barvni VVarner Bros film: I m mar (Ispettore generale) Vsem svojim obiskovalcem želi srečno novo leto, g poročgli, ie di- ««I Felszegy flillji, da »delili hičajnih novoletnih pa . je direkcija Kot smp rekcD* UAfldeltnce sporočila notranji kom! letos, pg bodp.,jra*delili med delaVtč o dajil,. .Sedaj pozvala člana komidi. pa.se-stanelč W Jim sporonia, da ne bodo izplačali niti udeležbe na dobičku, ker za to nimajo potrebnih sredstev, in da bodo morda izplačali te prejemke 20. ali 21. januarja. Tu ne gre več za darila, temveč za izvajanje sporazuma med direkcijo in notranjo komisijo, po katerem so delavci udeleženi pri dobičku podjetja. O Direkcija ladjedelnice Sv. Justa je včeraj nakazala sindikalnima organizacijama 450 tisoč lir, da jih razdeli med najbolj potrebne suspendirane delavce tega podjetja. KINO SKEDENJ predvaja danes 1. t. m. ob 16. uri Cinemascope film: Istanbul Mnogo uspeha v novem letu vošči vsem svojim obiskovalcem Turn naCjicuuiit predvaja danes 1. t. m. a začetkom ob IS. uri Universal cinemascope lilm: «Neprekosljivi Godfrey» (L’impareggi »bile Godfrey) JUNE ALLYS0N DAVID NIVEN Gospodarsko društvo Konto vel 152 želi vsem cenj. klientom in prijateljem mnogo sreče in usipeha v novem letu 1959 DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH z. z o.p. OPČINE Alpinska ul. 85 . Tel. 21-054 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno novo leto T V R D K A - F. RUPENA Succ. TRST, Ul. Udine 15 — Tel. 38-648, 23-573 želi srečno novo leto TRGOVINA JESTVIN BERNARD FABCIC KONTOVEL 231 želi svojim cenj. odjemalcem uspeha polno novo leto KAVARNA G OR I C A BRATUŽ 55 LET STARO PODJETJE IMPORT EXPORT JOŽEF KERŠEVAN koles, šivalnih strojev, radioaparatov ter avtomobilskih nadomestnih delov. GORICA, Korzo Italla 24 . Tel. 26-43. Podružnica brez zaloge v Trstu, Ul. Coroneo 45 vošči srečno novo leto PODJETJE Z GORIVOM IN LESNIM OGLJEM KARLO MISCHOU GORICA Ul. Angiolina 23 . Tel.23-29 želi svojim cenj. odjemalcem srečno novo leto GORIŠKA NABAVNO - PRODAJNA ZADRUGA GORICA Ul. Don Bosco 48 . Tel. 2R-08 vošči cenj. odjemalcem srečno in uspeha polno novo leto TVRDKA C U K GORICA, Korzo Verdi št. 26, Trg Cavour 9 . Tel. 35-36 Šivalni stroji «NECCHI» ko. lesa, motorji, radio-aparati vošči srečno novo leto KONFEKCIJSKA TRGOVINA M I R E L L A GORICA Largo XXVII maržo 11 želi srečno novo leto TVRDKA Z ELEKTRIČNIM .MATERIALOM GIOVANNI MIZZON GORICA Korzo Verdi 39 - Tel. 30-48 želi srečno in uspeha polno novo leto TVRDKA IGNAC PLAHUTA GORICA U'- Duca D'Aosta 4 . Tel. 50-23 želi srečno in uspeha polno novo leto želi srečno novo leto vsem svojim obiskovalcem Krojaški salon HMELJAK TRST Ul. XX. sept. 88 žeill cenjenim klientom srečno novo leto 1959 GOSTILNA KOCMAN STIVAN vošči srečno novo leto OSKAR KURET, najemnik Društvene gostilne v Ricmanjih želi vsem cenjenim gostom srečno in veselo novo letol Trafika ŠVAB-TENCE KRI2 vošči srečno in uspeha ___________polno novo leto gostilna GOSPODIČ Nabrežina-Kamnolom žeti vsem cenjenim klientom veselo in srečno novo leto Pekarna J A Z B E C NABREŽINA vošči cenjenim odjemalcem srečno noro leto RAZNASALCI želijo naročnikom »Primorskega dnevnika« srečno novo leto. AVTOPREVOZNISTVO JOŽE GORJAN GORICA Ul, U. Foscolo 14 . Tel. 21-10 želi srečno In uspeha polno novo leto 1959 Domači obračun In spet je novo leto. V minulih dvajnajstih mesecih se je zgodilo marsikaj novega in zanimivega na športnem področju. Pojavili so se novi rekorderji in prvaki, ki so ponesli meje človeških zmogljivosti v športu do novih mejnikov, ki so se včasih, morda še komaj pred nekaj leti, zdeli nedosegljivi. Tako sta na primer povzročila pravo revolucijo v plavanju avstralska brata Konrads, Nemec Hary je pretekel kot prvi Slbvpk na svetu razdaljo 100 m v desetih sekundah (čas mu uradno sicer ni bil priznan), Brazilija je osvojila Rimetov nogometni pokal, po večletnem boju so Rusi končno vendarle premagali ZDA v dviganju uteži. Kolesar Riviere je postavil nov svetovni rekord v enourni vožnji itd. itd. Se in še bi lahko nadaljevali z naštevanjem, vendar ni naš namen v tem članku obujati spomine na to kar so dosegli drugi, pač pa hočemo še enkrat v skrčeni obliki prikazati, kaj smo delali in kaj smo dosegli mi na Tržaškem in Goriškem na športnem podro.čju. Tega pregleda se menda .prvič v povojnih letih lahko lotimo z veseljem in zadovoljstvom, saj so se naši športniki končno zbudili in zaceli resno delati. Niso sicer še naredili mnogo, pokazali pa so dobro voljo in se otresli tiste nesrečne miselnosti, da mi tržaški Slovenci na Spornem področju ne pomenimo nič in da tudi nič ne zmoremo. Ze s prvimi nastopi pa so se našim športnikom odprle velike in široke perspektive, za katere seveda danes še ne moremo predvidevati v kolikšni meri se bodo uresničile, ker je to razen od volje in navdušenja posameznikov zelo mnogo . odvisno , tudi od gmotnih sredstev, od prostorov in igrišč, ki so oz. ki nam bodo v naslednjih letih na razpolago. Toda seme je bilo vrženo in padlo je na plodna tla, kar nam potrjujejo naslednje bežne ugotovitve. Najbolj množična športna panoga med našo mladino je še vedno namizni tenis. V prejšnjih letih je sicer precej životarila, v pravkar zaključenem letu pa je pritegnila nov krog ljubiteljev bodisi med moško kot med žensko mladino in v tej zvezi moramo kar takoj ugotoviti, da so naša dekleta imela tudi svoje prvo tekmovanje, ki je bilo verjetno prvo tekmovanje žensk v Trstu sploh. V ostalem smo imeli štiri večje moštvene turnirje, dva turnirja za posameznike in deset meddruštvenih srečanj. Skupno je nastopilo 170 igralcev in 18 moštev. Številčni napredek je torej precejšen, žal pa ne moremo tega trditi tudi za kvaliteto igre, Igra naših pong-ponga.šev se iz leta v leto ponavlja in trdimo lahko, da je ostala kljub večji aktivnosti na lanski ravni. Ce je kak posameznik napredoval, pa se je zato drugi poslabšal. Toda če hočemo dvigniti nivo našega namiznega tenisa, moramo ubrati druge poti. Treba je brez odlašanja začeti z resnim in načrtnim treningom. Skupni trening manjšega števila najboljših igralcev pod strokovnim nadzorstvom, bi dal kaj hitro pozitivne sadove, ki bi se potem prenesli tudi v društva med ostale igralce. To in pa povečano število nastopov z močnejšimi nasprotniki, bi v najkrajšem času dvignilo splošni nivo igre. Takoj za namiznim tenisom je med našo mladino priljubljena odbojka. V tej panogi je bil v letu 1958 dosežen znaten napredek tako v kvantiteti kot v kvaliteti. Posebno igralke so v zadnjem letu lepo napredovale. Pred leti je bilo na primer še težko sestaviti ekipo, ki bi se lahko pomerila s telovadkinjami, novembra pa so že nastopile kar štiri ženske ekipe. Tudi moški so imeli več medsebojnih srečanj. Bili so trije odbojkarski turnirji, eno s anje med tržaško in sežansko reprezentanco ter dve meddruštveni srečanji. Skupno so odigrali 25 tekem. Zenske so imele en sam turnir, poleg tega pa so, nastopile tudi proti Sežankam. Seveda je treba sedaj pridobljeno kvaliteto utrditi, in jo še dvigniti. Kazalo bi uvesti sistem stalnega medsebojnega tekmovanja, neke vrste ligo, s katero bi bila zagotovljena smotrnost in konstantnost nastopanja in treniranja. Tudi orodni telovadci so bili v minulem letu zelo acilni Redno so vadili in tudi nastopili so, vendar pa enega samega nastopa še ne moremo jemati za osn°^o ocenjevanja in ugotavljanja splošnega napredka, posebno še, ker se morajo naši telovadci boriti z velikimi pomanjk- lj1VCRazen omenjenih športov so se začele uveljavljati tudi druge panoge, splošen vzpon kot izraz notranje potrebe športnega izživljanja pa', je privedel tud1 organizacije «Prvega slovenskega športnega dne« v Trstu. v Ta doslej največja in najbolj organizirana športna prireditev pri nas je združila res lepo število mladih slp-venskih športnikov in pritegnila veliko število gledalcev. Tekmovanja so trajala dva dni in so vključevala sah, nogomet, atletiko, moško in žensko odbojko, moško m zensko telovadbo in namizni tenis. , O odbojki, telovadbi in namiznem tenisu smo ze govorili, zato si oglejmo še ostale panoge. Na šahovskem turnirju je nastopilo 10 igralcev in je bil to po večletnem premoru prvi večji turnir. Vendar pa bi ravno v šahu lahko razvijali mnogo večjo dejavnost, ker imamo v naših vrstah , mnogo odličnih igralcev, ki se z velikim uspehom uveljavljajo v drugih mešanih ali italijanskih šahovskih društvih. Omenimo naj, da se je slovenski mladinec Lakovič povzpel, celo do mojstrskega naslova in da je bil tudi član italijanske državne reprezentanc" na svetovnem šahovskem prvenstvu. Lahka atletika je bila pri nas dolga leta zapostavljala, zadnje tekmovanje pa je pokazalo, kako krivičen je bil tak odnos ,..do «kraljice športov«. Za posamezne panoge se je prijavilo presenetljivo , veliko število tekmovalcev in tudi rezultati so bili, če pomislimo na razmere v katerih so atleti tekmovali, zelo dobri Za 10 disciplin za moške in ženske se je skupno prijavilo 67 atletov. Zal je bil. ta nastop pred koncem sezone, tako da potlej ni bilo drugih tekmovanj, vendar pa smo prepričani, da bo prihodnje leto atletška aktivnost naše mladine večja. Za nogomet bi lahko dejali, da spi. Zabeležimo lahko samo dve tekmi in sicer med trgovsko akademijo in realno gimnazijo ter med Vesno iz Križa in Ilirijo s P^roseka. Toda mnogo slovenskih nogometašev nastopa pri številnih italijanskih klubih. ■ ; Košarkarji so nastopili samo enkrat v Sezam, kjer so tudi zmagali. V novembru je bilo tudi tekmovanje v novi disciplini — streljanju z zračno puško. Življenjska doba te panoge je sicer kratka, vendar pa ima že mnogo pristašev po vsem našem ozemlju. S tem smo v bežnih obrisih izčrpali naš pregled, vzporedno pa smo tudi že nakazali perspektive za nadaljnji razvoj. Ugotovili smo že in to moramo tudi ponoviti, da se je naša mladina z velikim navdušenjem predala športnemu življenju, kar je razveseljiv in navdušujoč pojhv, da pa obstaja resna nevarnost, da bo to navdušenje splahnelo, če našim športnikom ne bomo nudili z vso mogočo dobro voljo in širokosrčnostjo vsaj kolikor toliko zadovo- ljivih pogojev za tekmovanje. Brez možnosti za treniranje in brez igrišč za nastopanje, uspeh ne more biti zajamčen. Res je, za vse to je potreba nekaj denarja, vendar mislimo, da bi ta denar bilo treba najti, saj bi se temeljito obrestoval z uspehi, ki bi jih naši športniki dosegali ne samo v našem ozkem nacionalnem krogu temveč tudi v mestnem, pokrajinskem in celo v državnem merilu. Z željo, da bi se to uresničilo, kličemo našim športnikom na pragu novega leta: Le tako naprej, pogumno preko vseh težav k novim uspehom, k novim zmagam! P.-zio VELIČASTNA BILANCA Š 1958 PORTRETI LETA Leto vsestranskega in bogate žetve novih rekordov Amerikanci izgubljajo absolutno premoč v atletiki. Avstralci dominirajo v plavanju Brazilci - mojstri nogometa. Riviere - človek puščica. Tony Sailer med filmom in smučišči n n,- Lahka atletika V 1. 1958 je 11 atletov izboljšalo svetovne rekorde. Med njimi pripada prvo mesto prav gotovo Avstralcu Herbertu, Elliottu, ki je zrušil rekorda v teku' na' 1 miljo (3’54”5) in na 1500 m 03’ 36»’);, Se nikoli •ni noben atlet dosegel takšno popularnost. Izkazal pa se je tudi kot resnični športnik, ko je s ponosom zavrnil ponudbo, 150 milijonov lir za prehod med profesionalce. Med drugimi novimi rekorderji je treba omeniti predvsem Amerikanca Glenna Davisa (400 yardov v 45”7 in 400 m čez ovire v 49”2), Rusa Vasilija Kuznecova, prvega atleta na svetu, ki je v deseteroboju presegel 8000 točk (8.042) iri seveda Amerikanca Rafera Johnsona, najpopoln^j-šega atleta vseh časov, ki je potolkel komaj rojeni rekord Kuznecova z 8,302 točkama. Dalje je treba omeniti Južnoafrikanca Gerta Potgieterja (400 y z ovirami v 49”7), Rusa Olega Rjakovskega (16.59 m v troskoku), Amerikanca Harolda Connollyja (68,68 v metu kladiva). Posebno mesto pripada mlademu Nemcu Arminu Haryju, ki je kot prvi človek pretekel 10O m v času 10”. Ta čas uradno ni bil priznan, ka, kor tudi ni bil priznan rezultat Ametikanca Richarda Babke v metu diska (61,26) samo zaradi tega, ker je orodje zletelo izven igrišča. Med velike protagoniste sezone 1958 moramo uvrstiti tudi Romunko Jolando Balasovo, ki je, kar petkrat v izboljšala svetovni rekord v skoku v višino in-ga ponesla do višine 1,83 m. Med državami v svetovnemu nvjfilu še; yedno prednjačijo v moškem taboru ZDA, ki so na svoji evropski ttirnbfi’ pččlhagale SZ, Poljsko in Madžarsko. Vendar pa so ' prav rezultati teh dvobojev pokazali, da Utegne biti premoč ameriške atletike že v najkrajšem času resno ogrožana. V evropskem merilu je bil zaznamovan velik napredek. Atlet' št. 1 je bil vagkgkor Poljak Zadislav KrjržjSSkevvialf, zpjagova-lec v tekih na 5000 in 10.000 m na evropskem prvenstvu, na Iverem, »pa je dosegel največji podvig sovjetski atlet Sergij Popov, ki je zmagal v maratonu z izrednim časom 2.15T7’’s .;. Med državami je S£ začela nazadovati, napredovale pa so Poljska, Nemčija ljt tudi Velika Britanija. Uradno je bil priznan svetovni rekord sovjetskega skakača v višino Jurija Stepanova (2,16). Športno leto 1958 je bilo eno najuspešnejših po drugi svetovni vojni. Skoraj v vseh panogah in disciplinah so bili doseženi novi svetovni, kontinentalni in državni rekordi. Postavljeni so bili rezultati, ki mejijo skoraj že na skrajno mejo človeške zmogljivosti in za katere bi se še pred nedavnim zdelo, da so nedosegljivi. Šport je sredi viharjev političnih borb združeval športnike vseh celin, vseh narodov, ras, mišljenj in 'nazorov v eno samo veliko družino, z enim samim čilijem: v plemeniti športni borbi krepiti slogo in razumevanje med mladino vsega sveta, ustvarjati nov telesno in moralno zdrav rod, sposoben živeti v miru in slogi in v nesebičnem delu za blaginjo In za enakopravnost •vseh ljudi- Zaključek leta 1958 nam daje pi-iložnost za bežen pregled svetovne 'športne dejavnosti v najvažnejših panogah, ki ga podajamo v naslednjem: Nogomet zen dirke po Italiji z Baldinijem priborili še zmago na dirki po Švici (Fornara), Francozi dirko po Španiji (Stablinski), Luksemburžani dirko po Franciji (Gaul) in dirko po Luksemburgu (Schmitz). V dirkah na kronometer se je najbolj uveljavil Francoz AiMjuetil. Na svetovnem prvenstvu v Raimsu so doživeli Belgijci velik neuspeh. V cestni vožnji profesionalcev so skoraj vsi njihovi «asi» odstopili, med diletanti pg so morali prvenstvo odstopiti prvič v zgodovini kolesarstva vzhodnemu Nemcu Gustavo Schuru. Na dirkališčnem prvenstvu v Parizu so osvojili naslove svetovnih prvakov; Francoza Rivičre v zasledovalni in Rousseau v hitrostni vožnji, Švicar Bucher v vožnji za motorji med profesionalci, med diletanti pa Italijan Gaspacella v hitrostni, An. glež Sheil pa v zasledpvalni vožnji. go s k. o. nad Yvonom Durrellejem. Prost naslov srednjelahke kategorije je po pre- • hodu Basilija v višjo kategorijo osvojil Virgil Akins, a ga je moral kAialu odstopiti Bonu Jordanu, odkritju leta. Ameri-kanec Joe Brown in Nigerijec Hogan Bas-sey sta potrdila premoč v lahki-oz, v peresni kategoriji. V ' mušji' kat. je iArgen-tinec Perez odbil vse napade izzivalcev Ramona Ariasa ia Filiptnca Ursue, V težki kategoriji smo bili priče neobičajnemu pojav-u, da Amerikanci izgubljajo absolutno premoč. Floyd Patterson je sicer še vedno nespornp .boksar^št. 1, toda za njim si utirajo pol predstavniki starega sveta Sved Ingemar Johansson, ki je i premagal v prvi rundi Eddia Machena, ter Angleža London in Copper, ki sta premagala Amerikanca Pastrapa in Folleya. V evropskem merilu je treba omeniti podvig Nemca Scholza, 1 i je odvzel Hu-mezu naslov prvaka srednje kategorije; premoč Italijana Loija v lahki kat., ki na celini praktično nima nasprotnika in tri evropske naslove Italijanov v srednjelahki kat. (Marconi), v peresni kat. (Caprari) in v petelinji kat, (Rollo.) Naj večji nogometni dogodek leta 1958 je bilo svetovno prvenstvo, ki se je zaklju-,čilo z zmago Brazilije. Brazilija je osvojila naslov svetovnega prvaka brez poraza in z enim samim- neodločenim rezultatom proti Angliji. Brazilci so se predstavili kot nogometaši izredn,iji individualnih' kvalitet z* velikim smislom 'za kolektivno igro in z izrednimi živci. Odlikovali so se predvsem • Niiton Santos, Hellini, Didi, Pele, ..Crgrri-ficha in drugi... Zelo lepo so se uveljavili Švedi, ki so osvojili drugo mesto v glavnem po zaslugi profesionalnih igralcev, ki nastopajo v Italiji. Francija se je prvič v zgodovini nogometa uvrstila na tretje mesto po zaslugi svojih napadalcev Kope, piantonija' in Fon-taina, ki je bil tudi najboljši strelec prvenstva. Nemčija je s četrtim mestom častno branila prvenstvo, ki si ga je priborila leta 1954 v Švici. Argentina, ki je bila med favoriti, je predstavljala največje raz- Za največji podvig v boksu je poskrbel ocgrgnje prvenstva, kaf velja tudi za Ma- ameriški črnec Ray Sugar Robinson; ki-j« džarskp, ki ni mogla- nadomestiti izgube y zgodovini boksa pri »» ’-*«• PHSkg«, Kocsisa in Czuborja. Razočarali sta ^svojil svetovno prvenstvo [lija m Sovjetske zVeza.. Anglija rije z zmag0 j,ad Carmenom. Basilijehi Archie Moore je pri 45 letih ohranil na- Smučanje tudi Anglija in Sovjetska zVeza.. Anglija je š svojo igro pokazala, da ji'ne pripada Avstrijec Tony Sailer je na svetdvnem prvenstvu -v Badgasteinu potrdil, da je najboljši alpski smučar na svetu. Tistim, ki so predvidevali, da ne bo mogel ponoviti uspeha iz Cortine D’Ampezzo, kjer je osvojil tri zlate olimpijske kolajne, je odgovoril z zmagami v Wengenu (smuk), v Saalfedenu (veleslalom), na svetovnem prvenstvu pa v veleslalomu, v smuku in v kombinaciji. Po teh uspehih se je Sailer posvetil filmu, kar je kompromitiralo njegov amaterski stalež in postavilo v dvom njegov nastop na olimpiadi v Squaw Val-leyu. Kljub njegovi odsotnosti pa imajo premoč v tej panogi še vedno Avstrijci, ki so v Badgasteinu osvojili 4 zlate, 4 srebrne in eno bronasto kolajno. Poleg francoskih in italijanskih smučarjev se je uveljavil tudi Japonec Igaya s 3. mestom v slalomu, 6. v smuku in 4, v .kombinaciji. Med: žen&karfii je dominirala Kanadčan- več profesorska vloga. Manj kot se je pri- sjoy prvaka srednjetežke kategorije z zrna-cakovalo. le pokazala tudi Jugos)”"”” Plavanje Trije rezultati: 59”6 Lanca La^sona v metuljčkovem slogu, 17’28”7 Jona Konradsa na 1650 yardov, 1’01"2 Dawn Frašerejeve na 100 m prosto in 80, w>yih ^vetovnil) rekordov dokazuje, da je bilo I. 1958, v katerem so Avstralci uveljavili svojo abso-■ lutno premoč, za plavalni šport posebno ugodno. Mladi Anierikanec Lance Larson (19 let) je prvi človek, ki je 25. avg. prebil zid 1 minute na 100 m v metuljčkovem slogu 5 dni pozneje je izboljšal rekordni J na 59”6. Na srednjih progah je avstralski čudežni otrok Jon Konrads začel s svojimi serijskimi rekordi novo plavalno dobo. Isto. časno ko je preplaval 1650 yardov (1508,70 metrov) v času 17’28"7, je postavil tudi nove rekorde na 800 m in 880 yardov (9’14"5) in na 1500 m, ki je^ pripadal Arne-rikancu Breenu s časom 17’52”7. . ... Dawn Fraser je trikrat' izboljšala Rastni svetovni rekord na 100 m in ga privedla do F01”2. Razen rekorda na 200 m, ki ga ima Japonec Juoshi Yamanaka, pripadajp Vsi, o-stali svetovni rekordi avstralskim plavalcem in plavalkam: Johnu Devittu in Johnu Konradsu med moškimi ter Fraserjevi, Lor-raine Crappovi in lisi Konrads (ped ^el?" skami. Med plavalci, ki bi lahko preprečili'Avstralcem enak uspeh v Rimu kot so ga dosegli v Melbournu, bi lahko bili poleg nekaterih Japoncev in Kitajcev, ki sq v tem letu dobili dva plavalca najvišjega razreda; Škota Blacka, ki je na evropskem prvenstvu zmagal na J00 m in 1500 m prosto ter na 200 m metuljček in Italijana Puccija, ki je izboljšal evropski rekord Alexa Janyja na 100 m s časom 56”1. Razen Blacka in Puccija je treba omejiti tudi Francoza Roberta Christopha, evropskega prvaka na 100 m hrbtno s časom 1’02"9. f*4 čakovalo, je pokazala tudi Jugoslavija. Zanimivo je tudi. da -sč za to svetovno prvenstvo nista kvalificirala Urugvaj in Italija, oba že dvakratna svetovna prvaka. Med enajstoricami je bil Real Madrid še enkrat najboljši na svetu. Tretjič zaporedoma je zmagal na tekmovanju za polj kal evropskih prvakov. Nogometni šport je zadel hud udarec s katastrofo angleškega moštva Manchester United, ki se je hg povratku iz Beograda ponesrečilo z letalom, pri čemer je izgubilo življenje 20 oseb in med njimi 8 članov moštva. Med njimi so bili tudi državni reprezentanti Taylor, Robert. Byr-ne in Edvvards. Daenzer. Verjetno Pa je, ne bo več tekmovala. da Whellerjeva iliiniiHliiiiiiiHiiiiiiimUMMiiimiiiiiliimiiiiitiiiii PERUANEC ALEX 0LMED0 - JUNAK FINALNEGA DVOBOJA Kolesarstvo Francoz Roger Riviere, Italijan Ercole Baldipi, Belgijec Rik Van Looy in Luksem- ZDA osvol z zmago nad Avstralijo s 3:2 Olmedo je premagal dotlej najboljšega igralca tenisa na svetu Cooperja, Anderson pa Amerikanca Mackaya \ BRISBANE, 31. ZDA so biiržan Charly Gaul so bili veliki zmago- si priborile dragocen". Davisov ....................... pokal s končno zmago nad Avstralijo z rezultatom 3:2. Za ta presenetljivi izid ima največ zaslug 22-letni perujski PAVEL BOHE valci sezone 1958. Rivičre je izboljšal lastni svetovni rekord v enourni vožnji na dir. kalisču Vigorelli v Milanu (29. sept.) s 47,34690 km. Triumlator dirice po Italiji, Ercole Baldini, je v Reimsu osvojil svetov- tenisar Alex Olmedo, ki je v no prvenstvo v cestni vožnji profesional- predzadnjem odločilnem sreča-eev pred Francozom Louisonom Bobetom. nju posameznikov premagal Rik Van Looy je bil junak klasičnih linij- doslej najboljšega amaterske-skih voženj. Zmagal je na dirkah Milan -* ga tenisarja na svetu Avstral-Sanremo in Pariz — Bruselj ter še na ca Cooperja Ift tako odločil kakih 20 drugih, bil pa je drugi v klasifi- dyob<>j y korist ZDA. čeprav kaciji za trofejo Desgrange - Colombo ^ y 2a ii 11 a i • - - Bastogne — Liege) in De Smetom (Pariz — 7:5> u:u- .blazea skakal po igrišču ob Tours). Izgubili so samo eno in sicer dirko Qlmedo se je proti Cooper- navdušenih ovacijah korektne-po Lombardiji, v kateri je zmagal Italijan ju boril kot tiger. Ko je iz-, ga avstralskega, občinstva.".• Pefilippis. Pač pa so Belgijci odpovedali bojeval zadnjo games-set- že po prvih 'udarcih je bi-v etapnih dirkah, kjer so si Italijani ra- match ž.ogo je od veselja kat lo očitno, da Cooper ni, v naj- ■v- • i 'i - 1 ■>-. , ' • oljsi primorski športnik ALEX OLMEDO Na vprašanje: «Kdo je po vašem mnenju letošnji najboljši športnik qoriškepa o-kraja?», lahko brez premišla-nja odgovorim: «To je ka-jakaš Panel Bone iz Nove Coricelv Sedaj moram utemeljiti suoj nepremišljen, toda točen odgovor. Utemeljitev ne bo težka, saj je zanjo med letom dobro poskrbel sam soški kajakaš Pavel Bone. ■ Ze lani je bil Pavel Bone edini športnik noriškega okraja, ki je oblekel majico z driavnim fjrbom. Njegovi uspehi v letu 1957. zgovorno pričajo o njegoveni stalnem dvigu. Naj omenim samo nekaj najvažnejših: drurfoVme-sto na mednarodnem kdjnk-i slalomu na Soči pri Planah (takoj ža Cehom Skohlom, ki je bil drugi na svetovnem prvenstvu v Augsbur-ičetrto mesto na medna- , 'odnem kajak-slalomu v Me- ranu (pred svetovnim prvakom Manfredom Vogtom iz Zapadne Nemčije), ter prvo tnesto na prvenstvu Srbije. Letos pa je bil vzpon v njegovi športni karieri še ;• - - i ^ t '-'mm. % Levo v čolnu Albin Spacal, desno zgoraj Lucijan Jug, v sredini Pavel Bone bolj blesteč.! • ■ ■ Julija 'letos je bilo ha reki Salz v Avtriji veliko med. narodno tekmovanje. Zbrana je bila domala vsa evropska kajakaška elita š svetovnim , prvakom Vogtom na čelu. Tekmovali so v trojni kombinaciji: v spustu v slalomu in veleslalomu. Tekmovalne proge"so bile želo težke. Na ) tem tekmovanju je skromni soški , kajakaš prekosil vsa pričakovanja. V spustu je zasedel Pavel Bone prvo meto, pravtako tudi i) slalomn, medtetn ko je bif v ■ veleslalomu drugi. ’ ' Skupna ocena v trojni kombinaciji: prvo mesto! i Svatdpni prvgk Vpgt je že zopet zaostal za simpatičnim Novogoričanom, ki je s to zmago spet zlezel nekaj klinov višje na evropski kajakaški rang listi. Junija je bil velik mednarodni kajak-slulom v Meta- nu. Sodelovali so znani ka-jakaši Zahodne in Vzhodne Nemčije, Jugoslavije, Avstrije, Švice in Italije. Na tem tekmovanju je majhna negotovost spravila Boneta z drugega na šesto mesto (njegov klubski tovariš Mozetič je za. sedel častno četrto mesto), kljub temu pa je pustil za seboj 'vse Italijane, Švicarje in Avstrijce. Orne niti moram, da sta Bone in Mozetič prispela v Me-ran tik pred začetkom tekmovanja in sta startala brez potrebnih predpriprav, kar je gotovo vplivalo tudi na dosežen rezultat. Septembra je bilo na reki Dori v Ivrei pri Turinu kajakaško prvenstvo Italije z močno mednarodno udeležbo. Tudi tu se je Pavel Bone dobro odrezal. V tekmovanju na 16 km dolpem spustu je.zasedel prva mesto v slalomu (srednje težka voda z 20 vratci) pa je bil drugi. Mimogrede naj omenim, da 'so na tem tekmovanju triumfirali kajakaši i Nove Gorice, ki so v težki mednarodni konkurenci zasedli vsa boljša' mesta in odnesli vse pokale v Novo Gprieo. Tako je bil' v sp.usiu prvi . njej voziti in me- plavati! , « boljši formi. Bil je nervozen in je po dveh napakah izgubil servis. V 5. igri se je popravil in je odvzel servis Ol-medu, toda ta se mu je oddolžil že v naslednjem gamesu in osvojil seU-e 613. V drugem ^etu -sta bala oba izenačena do stanja 4:4. 9f 9. igu ie. Cooper s serijo izvrstnih ulancev odvzel servis Olme-d«, izbojeval ,»vojega in dooalset s 6:4. V*'tretjem setu jeTSostal Oltnedu nezadržen in v hiipu je vodil s 4:0. Cooper je sicer reagiral, vendar ni mogel preprečiti izgube seta. Nervoza se je začela pola-ščati tudi gledalcev in sodhik jih je moral večkrat pozvati k miru in tišini. Tudi četrti set ?se je začel z . ofenzivo Olmeda, ki je povedel z 2:0. Naslednji dvč točki je osvojil Cooper z izvrstno igr-o ,ob .mreži, nato pa je spet prevzel pobudo Olmedo it) povedel s 4:2. Cooper je še enkrat silovito reagiral in po 12. igri je bilo stanje 6:6, toda pri tem je tudi izčrpal poslednje energije in Olmedo je z lahkoto osvojil naslednji dve točkLin z njima tudi zmago. bil Olmedo'bolj kdnslan&n, Jaolj napadalen in ;/edysem_ bgUj Pavel^gne je dosegel tf- tik .m z njim VPfRiti je bi: jnsianften, Jaolj vsem bolj precizen ip, o-)• M )4SW5ranju. Cooper je trenutgič zaigral mojstrsko, Tako je bil v spustu prvi vetjavkjajo v domačil Pavel Bone,-drugi Hugo Ben-- "mednarodnih sVeČanjih. sai. tretji Albm SPOCflL j .u, m ^ je 2rflstel ko Velike uspehe zato , k r stalno neumotho trenira. Rti< zen tega pa pone vztrajno' in tovariško posreduje svoje ' bOgatk 'izkušnje mladim so-<^ škirh kajakaseifi, ki se že u- ' detso!!* premagal Amerikanca - domačih 'in MftfcVa^ž po ogorčeni bprbi v treli setih',z tezultatom 7:5, eaova jUbka točka pa je bili. nestalnost- V zaidnjT igri, ki pa že ni mogla več bistveno vplivati rezultat je Avstralec An- • nrnm n i tS iSSPJlsTSi-Z -** ts*4, S* *......... - STJUS Jug. , -, . > .„ i.;„_ Vsem tem športnim lovo-, koške ekipe, Čavle ione pa spričo do- Bonetom na čelu sodijo med vsem tem spoTinim iovo-. ^ jugoslovanske kaja-nkam, doseženim v tujini, -pa je Pavle Bone dodal še eno: osvojitev prvega mesta v mojstrskem razredu na državnem prvenstvu na Neretvi pri Mostarju. Na tem prvenstvu je nastopilo več sto kgiakašev .iz vse držaite. Neretva pa 'je tako zahtevna, da mora vsak kajakaš odpreti vse registre suojepa znanja če hoče po , seženih uspehov popoluofha ' 'uprdvičeno sodi .v zgornjo i polbuico' evropske, kajakaške .elite! , , , ,\ Kljub (emu pa sem , prepričan, da Pavle Bone še ni izrekel zadnje besede. JOŽE OBLAK setu sta bila na-ačena do 5:5. V> 1| i^ri le Anderson iztrgal Mykayu 5seryis, nato dobil svojega iff zmagal v 24 minutah. V drugem setu je bil par tek skoraj enak. Do 22. igre sta bila nasprotnika izenačena, nato pa je Anderson dobil 2 zaporedni igri. V tretjem setu je Mackay že vodil s 3:1, vendag,je. Anderson faenačil''ni1 4M ir. nato pri stanju 9:9 spet izbojeval dve zaporedni točki in z njima «Pirovo zmago«. mir' i -A: S Konrads Havfthom l/Hifaec PREDGOVOR | Nič več gospodova in nič več sveta! | Začno se geofizikalna leta! I. Novatorji V tem prvem človek začne vneto raketo stružit za raketo. Ves mrzličen hiti in ne počiva. Tako mu delo to je kri prevzelo, da kani tudi Zemljo zastalilo oboblit končno v stožec razstreliva. V SMfOH' II. Čudesa taka in taka Generali, diplomati, patri, nune in opati, vojska slavna, oficirji, potepuhi. kat'alirji. candre, kramarji, trgovci, grešniki in bogoslovci, zdravi hrusti, pa bolniki. majhni, srednji in i eliki, vse se dvigne kot v viharju. Aič strahu! Hite k oltarju v Lurd pred mlado Bernardi tto. ki obhaja stoto leto. Kdo bi pravil ! Čudirvišče-' Po odhodu vseh — smetišče polno šare: tu obveze, cunje, berg/le in proteze, ker so mnogi ozdraveli, mnogi pa obogateli. Vendar, vendar . ■ . nekateri, ki so šli tja v dobri veri, so nazaj prinesli klice neke čudne srbečice- S trebuhom za kruhom Soraji Pahlevi prekratki so dnevi od zjutraj do drevi pri igri kraljevi. Ko Reza da šah, Sora ja ni mat. Ker noče postati, odrine zapah in joče pred vrati. Gre prestolček zlat! III. Lazarjeve drobtine V Pratu je monsignor tarnal Fiordelli nad razsodniki in srečo nezvesto. Škofa so namreč za jezik prijeli, ker je s prileinico zmerjal nevesto. > » iO*H Revež ni zmogel velikih denarjev. Mar naj bi Petrove kase spraznili? aZberimo z ofrom okoli oltarjev In To so si rekli, priziv so vložili. Človek ne ve, če bo mnogo, a malo, malo bo v kasah le menda ostalo! IV. Velika žehta Dobrodušni Rusovjeti so sklenili mir oteti ter so nehali s poskusi. tulil: uZivio Rusi!" "'t' On Svet je Dulles nič! On poln zamere, zvrhun dvomov dalje pere z detergenti elektrone, jedra, jedrca, protone, da bi snažni šli v nebesa, če bi res prišlo do plesa. Ilkrati s tem zbor pacifistov gre pred sedež atonustov na Angleškem. Stari Russell pa je zrelo misel našel: uče nas kani prav vse vzeti zlodej s to atomsko vojno, raje vidim — brezpogojno, da k nam pridejo Sovjetih> V. Deux gaule Vbogi Francozi in njihov Alžir, so eni za vojno, spet drugi za mir. Medtem ko ves narod nad breznom visi, ti s oda mu zla dvoje palic moli. Predolga je ena, če mir napove, je druga prekratka, 6 tepli bi se. In narod sirotni se komaj zave. da v strahu in upu je zgrabil obe. Tako ga De Gaulle zdaj v pesti drži, na koncu, seve, bodo tepeni vsi-' VI. Konkurenca Prvi sputnik: cent in pol, drugi s kučko gre na lov■ Tretji težji kakor vol. Tarnaio trije veliki: .< V celi seriji Pionirja večjega ni od krompirja!y> Smejejo se jim mužiki: <(Spomenik kot naši psici sklešite: krompir v oblicih> Rusi se reže prevari: «Pol kvintala z embalažo? Bruto kasete za neto, matč sabašnja. lumpje stari/» Bolj kot to jih Ike razkači, ker se z Atlasa jim pači• Prekomorci požohijo: naglo, naglo vkup zmašijo razstreliva na vagone. In tako tik pred božičem zavihtijo k vsem hudičem malo manj kot štiri tone. uTu imate zdaj blamažo! 1 u pozdrav za novo leto!v VII. Križarji Da bi jim nafta ne šla v kvar, sodobni križarji hite tja w Jutrove dežele. uGasit gremo!y kriče, u Požar /» čeprav le saje so se vnele VIII. Nič novega V tem znamenju? «Le solite canaglie/» K A . • . Giuffre ... in tako dalje. Le kdo naj gloda kost vsakdanjega pršuta! Postojte! Hej! In konec AlamutaH IX. No-Pej-Kaj piše Kaj-Pej-Noju Prijatelj dragi! Naj te nikar ne iznenadi to pismo. Pisano je v dobri veri in ne na zgolj marksistični podlagi-In poleg tega nisem sam. psepekateri je zdaj v zagati. A naj preidem k stvari Sam sodi potlej, če so ti nazori stari. Za vse sem vnet in vse mi je na mari, tako, če vzamem, lov na muhe: debele, suhe. vse smo pomorili. In na obade? Ne veš, kako smo jih lovili, preštevali in razvrstili po spolih. Potlej smo topili železno rudo v ponvah, v loncih, pri kmetih, kuliiih. pri boncih p pagodah. Zanimalo te bo verjetno, da smo pripravljali umetno gnojilo s kakci in Thomasovo žlindro. Tu smo skovali vsak nekaj jeznih stihov o revizionistih, ki so se prodali, nakar se je začela borba z vrabci . . • Tedaj smo. vidiš, sredi vzdihov spustili roke ob telesu, ker smo izdali narverjega zaveznika proti mrčesu. Predgovor I. Novatorji II. Čudesa taka ia taka S trebuhom za kruhom III. Lazarjeve drobtine IV. Velika žehta V. Deu* gaule VI. Konkureaca VII. Križarji VIII. Nit novega IX. No PeJ Kaj piJe pismo X. Beli oblak XI. Naivnež Tolažba XII. Hulla hoop Undecimber * X. Beli oblaki Tako je hlipanje te zmoglo Pija. Seveda! Če se smrt nekje zakolne, jiobira zdrave in pobira bolne in te ne reši bog in ne Marija- Nuzadnje vse bi šlo lepo po sreči, če ne bi pisali tiskovni viri, da ni dišalo po kadilu m po miri, ko kanili so truplo v grob odvleči. Čc spi cenzura, tudi Pasqucline kajpak nihče ne ščiti pred pisuni. Vsi so privoščili pobo-ni nuni, da je prišla ob kunjske koline. A svet pozablja! Kmalu sred' Rima se morje pravovermkov nabere in čaka tam: čas moli, čas se dere, zahtevajoč snežen oblaček dima. In res je kmalu apostolski plamen zmodril krntumacirane plebane, da so od dima prišli do ozitane: vHabemus papam!y> Le grešimo! Amen! Tako kompleten celibatski harem bo lahko vozil spet lepo po starem- XI. Naivnež O. ta naš ljubi Pasternak! Nič ni pomislil na preplah in vsemogočnost vela. Odslej bo tudi on koledoval zgolj za tobak in po željah nnebeškega očetay>. Tolažba Če zaloputnem Brandenburška vrata, strupeno bo nad njimi jeknd zvonec, slu bosta k vragu v goste nemška brata, pa tudi drugi bodo videli svoj konec . . XII. Hulla-hoop Okoli naše Zemlje sateliti vrtiio prejšnji se in znova vliti. Podmornice okrog tečaja poskušajo svoj ringa raja. V Berlin iz dvojnega obroča vsak čas se lahko usuje toča- V sredini kola monsignor Roncalli oholi njega novi kardinali. Okrog trdnjave ob široki Savi kličita zmaj in medved rjavi. Okoli W ashinetona bojazl itvci, okoli Cipra znani prepirljivci, plačilni nalogi okoli leta okoli de'avcu. okoli kmeta, okoli nas vseh strah in up vse pleše v krogu — hulla hoop! N tkita Hr. Undecimber Sem mnenju, da bi tole dolgovezno kolednico zaključili nalašč po stari šegi; s spomenico. Predlagamo: Naj vzhodni učenjaki, generali i~menjajo sinove, hčere, vnuke * Zapadnjaki. Cvet zapadnjaiko mladeži na Vzhodu naj učijo po svoje; le naj ženijo se tam in lam motijo, prav kot Vzhodnjaki na Zapadu. H koncu vsi enaki bi menda vskludili to dvojnato Demokracijo! Na ta način bi mir ne nihal več na vrvi in hotel videti bi, kdo bi streljal prvi! Če bo, bo moral človek spet začeti prav tam, kjer neha himalajski Yeti . . . KOLEDNIK I I I I I « i I S $ II i p'fe'10/ui/e Na nouga leta dan se vsak človek želi, de be Mo novo leto bulše, ku je blo ta staro jen, se zna, vsak štedira, kej mu bo novo leto prne-slo. Jen taku je blo zmiri dosti štregonou, ke so znali povedat naprej, kej ke bo. An bot so bli štregoni samo taki, ke jem je blo tu že dano; ma ke svet gre zmiri naprej, je danes zmiri več takeh, ke delajo tu profesjonalno, če reč, de te reči štedirajo jen delajo is-pite jen taku naprej. Za se vse tu nauečet je treba šte-dirat kaku se svet vrti, u katermi znamnji, kaku gre sunce, kašen imprešjon nar-d» konjukcija Saturna sez Sputnikam jen tolko reči, ke vi ke bereste taku ne zastopeste neč, zatu vam ne bom nanka pravu. Jest sm vse te reči preštedirou jen zatu vam lahko povem, kej ke bo. Magari Jakec bo namalo čekirau zatu ke me jema zmiri za naumnega, ma zdej bo ben vidu de se zastopem na reči, ke se uan nanka ne misle. Jest znam de be vi strašno radi znali kašno ke bo tu leto. Ta prvo vam morem povedat, de bo Saturn u kozorogi u harmoniji sez Neptunam u škarpjoni jen sez Plutonam u Devici (če je še). Ma ke Uran u Levi štonira sez Jupitram u škarpjoni, alora tu pomeni de bo dosti kambiralo pr governah zastran ke se preveč dobro vide, de ani kapoti niso kopač rihtat svet. Harmonična milina Saturna bo nardila, de se bojo Rusi jen Amerikanci še preči poglihali jen se bojo zmenli, de nobeden ne bo več delau atomskih bomb jen šperimentou. Ob-anem se bojo zmenli, de pašaportou ne bojo več dajali, zatu ke jeh ne bo treba ke bo vsak šou kamer ke bo teu jen nobeden ga ne bo neč prašau. Glih taku ne bojo delali več ramp za mišile. Kar jeh je pej narjenih, jeh bojo ponuca-li za sešet perilo. Dosti skrbi bojo jemeli diplomati sez financarji, ke jeh ne bojo nucali več jen ne bojo znali kam jeh dent. Zastran njeh bojo nardili štiri konference zatu ke se ne bojo mogli dent dakor-do al pej be jeh poslali zidat šule al pej orat. Kmečka zveza se bo pej forte tcukla zatu de be poslali financarje vahtat paštne zatu de ne bojo Trieštini vse pokradli jen polomili kadar ke je grozdje zdrelo. Kaku bo končalo sez financarji se natančno ne more vedet, zatu ke je vmes ana velika m’gla. Letos vojske ne bo zatu ke je Mars strašno delč; pr Zvezi na-rodou bojo prfina odločli, de nobeden ne smej delat koracat jen de je treba tisti dnar ponucat za zvišat plače slovenskem profesorjem. Tisti ke be začnu delat kašno koracato ga bojo za štraf poslali čistet kandote. če be pej kašen naredu prfina kašen mišil za ubivat ledi, ga bojo de-nili nutre u tisti mišil jen ga spestili proti luni. Jen pole nej se ranžira! Tudi tle doma bo dosti nouga. Dosti jeze bo proti govemi, ke bo pršu ven an rdine de bojo znižali plača ministram, vseh sort šefam jen vsem ta veso-kem birokratem, tudi tistem pr Acegat. Tisti ke nosejo monture, jeh bojo smeli nost samo za velike praznike al pej velike ceremonije. Bojo stali tam za figuro, de bo lepše za videt. Drgače pej bojo mogli delat ku ta druži. se bojo mogli zučet za zidarje jen druge meštirje jen bojo mogli delat kvartirje za ledi, ke ga nimajo. Na to vižo bo ostalo državi uo-sti dnarja od vseh daukou jen taku bojo ses prvem aprilam znižali dauke za šesdeset pr stu. Tisti ke bojo jemeli na mesec mejn ku sedemdeset taužent, bojo pej fraj. Letos bo jemela Venera strašno veliko muč jen pole, ke bo od 21. aprila ko- mandiralo znamenje B’ka, se bojo ledje forte ženili če do setembra. Ma ke od dvajstga maja naprej bomo bli u znamnji Dvojč-kau jen alora bo stopu u velavo Londonska memorandum sez vsemi paragra-fami, tudi tistmi od dvojezičnosti jen od jemen od našeh krajeu. Jen taku bo dobilo službo pr komuni, pr provinci jen pr državi strašno dosti Slovencou. U Rojani bojo postauli prfina prvi kamen za narodni dom. Pr tej ceremonji bo godla banda od salezjan-cou. Acegat bo dosti špara-la jen taku bo lahko znižala beljete od tranvaja, gaš jen letriko. Tramvaj bo ko-štau samo deset lir. Vseh sedemintrideset deretorjeu, ke jem vancavajo pr Ace-gati bojo poslali proč. Bojo za impiegate na porto-novi, ke bo forte dosti delau, ke bojo pošiljali po celem sveti tržaško senu, ke ga bojo prdelali u portono-vi jen u barkolanski stepi. Pr vseh ledeh bo dosti jeze, ke se bo vino podražlo, zatu ke ga ne bojo smeli več prdelavat u magazinah. Ke bo samo sez grozdja, ga bo dosti mejn jen taku bo, se zna, dražje. Ma neč ne stri. Zastran memoranduma bojo dobili od governa jen od komuna, jen od province, jen od Azione catto-lica, jen od Marzotata jen od vseh strani forte fejst podpore naš Slovenski tea-tro, Glasbena Matica jen Dijaška Matica. Tistem, ke so tam u službi, bojo povišali plače za stu pr stu. Tudi peuski zbori bojo forte narasli (Nej jema tudi Jakec kej veselja) zatu ke bojo lahko peuci hodili u čine — ku tisti od Enal — bol poceni. Ma samo tiste dni ke ni vaje. Peuski zbori bojo pršli taku naprej, de bo aden — Raprezenta-tivni zbor tržaškeh Slovencou — šou proti konci ago-šta prfina u Areco na tekmovanje. Kašen premjo ke bo dobu, pej sez zvezd ni videt. Tudi na Radji bo dosti nouga. Bo pršu ven an or-dine, de lahko dela pr radji od vsake držine samo po aden. Jen tudi, de če nucajo kasnega pomagača, de bo pršlo tu ven, de bojo vsi znali jen de bo lahko vsak se šou ponudet jen de bojo pole vzeli ta bulš-ga jen ne tistga, ke jema že kašno žlahto zraven. Kašni bojo zastran tega forte jezni, ma bo pasalo. Bojo dobili gor tudi an nou dereejon, ke bo forte inteligenten jen ta bo reku, de zdej bo treba delat programe sez domačeh ledi kamer je le mogoče, jen magari če so ti ledje titovci al pej če prfina volejo proti de-mokristjanam. Pr jegrah ne bojo smeli več strašt jen zdihavat, zatu, de se ne bojo otroci plašli. Glasba po željah bo forte kratka jen tisti, ke se bo teu deverti-rat sez voščilami bo mogu tudi plačat. še dosti reči be vam lahko jest povedau. Be Vam lahko povedau, de bo umrla ana velika glava; be vam povedau, de bojo u jeseni povodnji, de bo uada spet zalila Poležine, de bo an potres na Japonskem, de se bo potopila ana velika barka, de bo padlo dol pet aroplanou, de bo vojska u Alžiri, de se bojo a-rabske države forte mejša-le. de bo nevarno da začne vojska ma de se bojo u zadnem momenti poglihali, de bojo Albanci jen Bolgari jen zludi ga vedi kadu, še forte šimfali proti Jugoslaviji; de bo Pikolo jen Mešagero vzdignu a-neh sedem alarmou zatu ke bo Trst u nevarnosti, de ga Slovenci pojejo — ma vse tu je vsako leto jen ni taku teško prerokavat. Jest sm pej vse tu štedirau jen koker ke ste vidli sm raz-ložu vse forte natanko. (Ma bo čekirau Jakec.) če sm pej kašno reč pozabu, boste pej vselih vidli, samo po-čakte namalo! Sinovi FONDA TRST, Skedenjska ul. 129 . Tel. 93-814 Ul. Flavia, 40 Zaloga stavbnega in sanitetnega materiala ter lesa želijo srelno novo leto __________________________________ TRGOVINA S ČEVLJI TRST, Ul. Tarabocchia 2 «FIORF,NTINA» Soc. a r. 1. želi cenj. klientom srečno in uspeha polno novo leto TRST LA VINICOI.A ISTKIANA MIRKO P1HEC Ul. degli Artisti 3, Tel. 35-546 Prodaja vina vseh vrst, istrska in kraška vina. Specialiteta: malvazija, refošk, teran, vermut in likerji, vošči srečno in uspehov polno novo leto DOBRO ANANA TRGOVINA S ČEVLJI G E C Trst, v prvem geofizikalnem letu % TRST Rojan, Trg Tra i rivi 2 . Tel. 31-108 vošči cenj. odjemalcem srečno novo leto □Ttood □ »galop ta:.G!cn:D.nu Srečno novo leto % *» E •S).:- -»i VV\V RADIO OPČIN E Trg P. Nlonte K« -1 (pri šoli) Tel. 21-155 Zeli srečno novo leto! MERCERIE - F ODE RAMI MARIO VRH TRST Čampo S. Giacomo 9, Tel. 55-886 vošči srečno in uspeha polno novo leto MANUFAKTURNA TRGOVINA W E R K TRST Čampo S. Giacomo 6, Tel. 44-527 vošči svojim klientom mnogo uspeha v novem letu 1959! «iDQM> trg. izvoz, podjetje za domačo in umetno obrt LJUBLJANA — Mestni trg 24 trade mark Odkupuje in p rodaja folklorne, umetno-obrtne izdelke iz cele Jugoslavije. Bogata m pestra izbira v naših trgovinah vas bo vsestransko zadovoljila. Poslovalnice v LJUBLJANI, Cankarjeva 6, Titova 4, Mestni trg 24 ter Trg r evolucije 6. ANDREJ BOLKO mr. ph. Telefon 31-315 UVOZ - IZVOZ lamacevtski proizvodi in kemikalijo JR&T - UL. 1ORREBIANGA 21, II SPLOŠNA T IMPORT - EXP ORT KOPER želi vsemu delovnemu ljudstvu mnogo uspeha v 1959. letu AVT0TUR1STEČN0 PODJETJE fi m VM/I/ KOPER 2 Kolektiv podjetja se priporoča za nadaljnje usluge in čestita ■it SLOVENIJALES izvaža: mehek rezan les vseh vrst in dimenzij, bukov in hrastov rezan les kakor tudi rezan les ostalih listov-cev, doge in sode, celulozni les, železniške prage, drva za kurjavo, lesno oglje, zaboje vseh vrst, parkete, furnirje, rezane in panel plošče, lesovinske plošče, obešalnike in drugo galanterijsko blago, kopita, igračke, taninske ekstrakte, lesno moko, športne rekvizite: smuči, vodne smuči, badminton rekete, moderno in stilsko pohištvo (v garniturah ali posameznih kosih), stole razne konstrukcije in izdelave, drobno in otroško pohištvo, montažne hiše in barake. e Franc .^bela¥h,m |J 1LL ^ 11 ^ “LJl/ČRVVČ^ ul 1 j j Telefon 952M 1 ! 1 lili -i—p—-p—p—| | j | | | ZELI SREČNO NOVO LETO Svojim poslovnim prijateljem želi srGČnO nOVO letO Slovenijales, podjefje za izvoz lesa in lesnih izdelkov, Ljubljana, Beelhovnova 11, Telex: 03112, tel. 23-931 Trgovina jestvin in likerjev CIRIL BUDIHNA GORICA Ul. P. Veniero 6 . Tel. 29-18 želi klientom srečno novo leto OB 50-LETNICl USTANOVITVE TRGOVINE MARCON KOLESA .TRST, Ul. Pieta 3, telef. 95-040 obveščamo, da bomo odprli novo trgovino na Trgu Ospe-dale 6 z obnovljeno ^alogo koles in potrebščin po najugodnejših cenah. — Veliko skladišče, nadomestni deli. POŠILJAMO DARILNE PAKETE V JUGOSLAVIJO GOSTILNA P A U LIN GORICA, Drevored XX. septembra št. 54 želi vsem cenjenim gostom srečno novo leto 1959 TRGOVINA Z JESTVINAMI ANDREJ OBERSNEL TRST, UL. Maiolica 1 želi vsem svojim cenj. klientom SREČNO NOVO LETO TVRDKA IVAN GOLOB GORICA Trg E. De Amicis 1 . Tel. 21-39 Avto . moto . kolo nadomestni deli itd. želi srečno novo leto 1959 rRSl-UL Moren ! pQZflR ARJEMIO Telefon *t. 28 373 TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi v inozemstvo želi srečno novo leto! Pekarna in trgovina jestvin Justina GUSTINČIČ KRIZ želi cenj. odjemalcem srečno novo leto GRADBENO PODJETJE KARLO BAN & Co. družba z o. z. TRST, Ul, Maiolica 1-1 — Telefon 90-821 želi srečno novo leto Trgovina jestvin in tobakarna DANICA KOCMAN STIVAN želi cenjenim odjemalcem srečno novo leto 1959 Mesnica NINO PAHOR NABREŽINA vošči cenjenim klientom uspeha polno novo leto TRGOVINA JESTVIN Brata VIŠINI TRST Ul. Roma 15 — Tel. 23-094 vošči srečno in .uspehov polno novo leto MANUFAKTURNA TRGOVINA MARIO P vam nudi raznovrstno perilo, nogavice itd. po zelo nizkih cenah. TRST, Ulica Parini štev. 10 vošči vsem prijateljem in znancem srečno novo leto ter se toplo priporoča za obisk INTERCOM IMPORT-EX P ORT KO M PEN ZACI JE uja r i > -TRST _______ Ul. XXX ottobre 611 ■ Tel. 31 961 31 962 PODJETJE «INTEREUROPA» V.V.V.VMSV^AV/.-.V.V.VV.V.SVAV.' s svojimi poslovnimi enotami in v sodelovanju s podjetjem »LJUBLJANA TRANSPORT« — Ljubljana ter podjetij javnih skladišč v Ljubljani, želi mnogo uspeha in delovnih zma g svojim komitentom v novem letu 1959 l d mm URAD IN LESNO SKLADISCE TRST — Lesno pristanišče telef. 44-5f / Izven urnika telef. 92-9bi SKLADISCE VEZANIH PLOSC, FURNIRJEV IN MIZARSKEGA KLEJA TRST — Ulica Cologna štev. 13 — Telefon 41-643 GRADBENI IN MIZARSKI LES Trgovina z železnino in gradbenim materialom ALOJZ DANEU OPČINE i Proseška ul. 13 mv»r»»r želi svojim cenjenim odjemalcem srečno novo leto MOTO PARILLA MELILLO ALFREDO TRIESTE-TRST, VIA A. CACCIA 3-10, TEL. 96032 Motorji «PAR!LLA», «NSU, kMOTOBI* Bogata izbira koles in nadomestnih delov SPECIALNE CENE ZA IZVOZ AVTOPODJETJE K A N O B E L TRST Viale dellTppodromo 16 Tel. 90-812 želi srečno in uspeha polno novo leto V nastopajočem letu vam želimo vso srečo in veliko delovnih uspehov TITOVI ZAVODI LJUBLJANA TVRDKA JOŽEF SILA uvoz IZVOZ VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA TRST - Hm, Hrnmnla st. 61 • Telefon 37-1104 želi srečno novo leto! I. E. L. M. A. T. 1 M I* O R T - E X P O R T TRST — TRIESTE Ul. F. Filzt, 23 — Tel. 29-970 Telegr.: 1ELMAT frieste želj srečno novo leto! GOSTILNA VETO OPČINE, Proseška ul 35 vošči vsem svojim gostom srečno in uspeha polno novo leto Zaloga vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin VIRGILIJ VELJAK TRST Ul. Molin a vento 3, Tel. 95-392 želi cenj. odjemalcem srečno novo leto Garaža «R TRST — Ul. Moreri 7 O POSTRE2NA POSTAJA Telefon 35-60* O PRODAJA OLJ ZA MA20 O NAJEMANJE AVTOMOBILOV za krajevno postrežbo in za inozemstvo NOČNA SLUŽBA MIRAN KURET IMPORT — EXPORT ZALOGA SORTNIH IN NAVADNIH VIN TER LIKERJEV TRST Ulica detla Fabbrlca 4 Tele,. 55-751 želi srečno In uspešno novo leto 1959 BAR SPORTIVO Ul. dellTstria 10 vsem' svojim cenjenim gostom srečno novo leto AVTOPREVOZNIK STANKO ŠAULE GORICA Ul. U. Foscolo 21 . Tel. 37-11 želi srečno novo leto KMETJE VRTNARJI Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko TRST, Ul. Milano 18 TELEF. 35-169 katera vam nudi po najnižiih cenah navadne in hidravlične stiskalnice (preše) grozdne mline - navadne in na električni pogon ter razno vinsko posodo: kakor bren-tače, brente, škafe, ter vse potrebno za trgatev _________________________želi srečno novo leto TVRDKA TRANS TRST UVOZ—IZVOZ žeVi srečno in uspeha polno novo leto TRST GOSTILNA OSTROUSKA TRST. Ul. S. Nicold 8 vošči srečno novo leto ter se toplo priporoča URAMA ZLATAMA RUDENkarel TRST - UL. C. BATTISTI 13 TSL. 96S06 Bodala 'zbira ur najboljših znamk Zajamčena popravila - Cent zmerne želi srečno novo leto UVAŽA: Vsakovrsten les, drva xa kurjavo,gradbeni material TRST, UL. CICERONE 8 Tel. 38-136, 37-725; Telegr.: IMPEXPORT - TRIEST.v IZVAŽA: tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje SPECIALIZIRANO podjetje za VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE j Drogerija ANTON PODGORNIK Gorica, Trg M. De 'Amicis štev. 12 želi srečno novo leto 1959 * Lokanda •Pri Zvezdi Molara GULUN VILMA Gorica, Trg sv. Antona 3 želi mnogo uspeha v novem letu Novi modeli radioaparatov s frekvenčno modulacijo: Foto EGON Poroke, birme, slike na domu za dokumente izroči v enem dnevu TRST Ul. Oriani 2 (Barriera) . Tel. 93-295 želi srečno novo leto ter se priporoča Srečno novo leto želi TRGOVINA S KOLESI IN MOTOCIKLI TER MEHANIČNA DELAVNICA FRANC BRUNDULA OPČINE, Narodna št. 118 Telef. 21-022 UVOZ — IZVOZ oglja in drv IVAN VITRIH Gorica, Ul. Lantieri št. 5 želi srečno novo leto Mesnica LOZAR Križ-Sesljan želi cenj. klientom srečno novo leto MINERVA-TELEFUNKEN GRUNDIG-BRAUN-GRAETZ itd. boste videli v izložbi Radio SP0NIA UL. IMBRIANI 14 . TELEFON 37-666 VOSCI SREČNO NOVO LETO €BIFŽ TOMAŽIČ» TRST Ulica Cassa di Risparmio 3 Tel. 35-301 VAM POSTREŽE Z NAJBOLJ. SIM DOMAČIM VINOM IN DOMAČIM PRŠUTOM želi cenjenim klientom srečno novo leto * J C G R TISKARNA COMMERCIO E RAPPRESENTANZE GRAPHIS VSAKOVRSTNE TISKOVINE ZA SOLO, URADE, ITD. SOC. A R. L. Ul. della Geppa, 9 - TRST - Tel. 37-940, 28352 UVOZ IZVOZ TRST, ULICA SV. FRANČIŠKA 20 TEL. 29-477 leti srečno novo leto 1 Jk,,. C------------- x-------------------------------------------------------------- I - X „ — x i ~ m _ "zavvvv la. ^-.BiiKaiajg-iCiat EB!giaBiggKBa;B:aBtiii(B!BB!igiigi^Bm(liaMi»i!ail[SHBamtBE!!iag!tiiia!!i] '■)[»!»■ iBimmigiigiigmmig^mngmmmigmiBBBTtgrBTfantgiiBraiiBiigngtBiiBjgitgmgigmiBirgjBirgvB^iatgm g^fgiiBifBi[gimmiigmfaiigiiB^{g[B-.rgfiaiBitBiigiBirgmiB~iBi[grjBugign« [gimmmgug;igitg-|gag[BiLgiiiitgig:gii» im!BiiBHBtBigiiBimigmmmiBi!WBingigiSBi|giiBiig[i]giiaiii]B]E[BllglB]BjlgMgHB!gH)ig!Bi Srečno novo leto Hi, vw is58r ¥ K L OX Soc. » r. 1. TRST- III,. RgMOMIO R - TELEP. 311-1011 IMPIIHT - MIMI RT O Z#810PSm želi svojim cenjenim odjemalcem srečno in uspešno novo leio RhakiuKivnn ginunn ™in#H: RADENSKA inincsrolnci vodo TASSONI SODA Pk.< PUNTIGAM in REIN1NGHAUS 9 si r tei §• « m z N Udarnic M % > 9 U) u Ekskluzh na zastopstva nudi najboljše pogoje pri nabavi in prodaji vsakovrstnega bbqa Trat. IH. S. I.Hzaaro 2».II, Tel. 28.440, HI-Ufi« ZALOGA STAVBNEGA MATERIALA ČELESTE DANEU - DANIELI OPČINE Narodna ul. 77 . Tel. 21-034 želi srečno In uspeha polno novo leto TRGOVINA Z JESTVINAMI JOSIP ŠKABAR OPČINE, Narodna ul. 42 . Tel. 21-02« vošči cenj. klientom tu in onkraj meje srečno novo leto TRGOVINA Z ELEKTRIČNIMI POTREBŠČINAMI ERNEST MALALAN OPČINE Narodna ul. 128 . Tel. 21-189 želi svojim odjemalcem srečno novo leto URARNA - ZLATARNA ANTON MALALAN OPCLNE Alpinska cesta 83-1 . Tel. 21-465 želi svojim cenj. klientom srečno novo leto TRGOVINA S ČEVLJI MARCEL MALALAN OPČINE Proseška 18 želi uspeha polno novo leto Tel. 21-465 DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČINAH vam nudi dober kozarec domačega vina, domače klobase in pršut ter želi srečno notio leto CVETLIČARNA IN MESNICA KONJSKEGA MESA S V A G E L J OPČINE Proseška ul. 35 Tel 21-482 želi vsem cenjenim odjemalcem srečno novo leto IC TRST . UL. MAZZINI 46 in na TRGU PONTEROSSO 5 nudita vsakovrstno modno blago po najnižji ceni ter pošiljata darilna pakete želita srečno novo leto! OBISCITV NAS KROJAŠKI SALON ZA DAME IN GOSPODE M. MOZETIČ TRST Trg Garibaldi 11 Tel. 90-280 Velika izbira modernega blaga — Plačilne olajšave želi srečno bdvo leto KROJAŠKI SALON TRST vošči svojim cenjenim klientom srečno in uspeha polno novo leto KOŠUTA Ul. Raffineria 5 . Tel 96-498 MLEKARNA K A R I S TRST Ul. sv. Marka 40 želi cenj. odjemalcem srečno in uspeha polno novo leto CVETLIČARNA • IVANKA* ■PRST UL dellTstria 17 . Tel. 95-052 vedno dobro založena s svežimi cvetlicami želi srečno in uspeha polno novo leto Tapetniška delavnica MARIO PAHOR Specializirana v oprem ljaniu dnevnih sob in drugih prostorov TRST Ulica S. Anastasio 12, tel. 61-218 žel: srečno novo leto! 4------------------------------ GOSTILNA «NINI» TRST Ul. Valdirivo 32 . Tel 38-915 želi cenj. gostom srečno novo leto Trgovina zelenjave GERLANC BARKOVLJE Trst _ Ul. Miramare 181 želi srečno novo leto MESNICA Milič-Emili Romano BARKOVLJE Trst vlale Miramare 155 Tel. 31-787 želi srečno in veselo novo leto Trgovina jestvin ŠČUKA BARKOVLJE Trst . Ul. Perarolo 2 želi cenj. od jem a loem srečno novo leto Ribarnica MARCELA PERTOT BARKOVLJE Trst . Ul. Perarolo 2 želi srečno novo leto Mirodilnica TEODOR SCHEIMF.R BARKOVLJE Trat . Ul. Ceretto 2, tel. 28-614 vo*či srečno novo leto Srečno novo leto želi krojačnica FILIPČIČ - F!LIP Pl na Opčinah vsem svojim klientom ,0>XVISTA-. M-UL. CARDUCCI. 15 Tel. 29-656 Bogata izbira naočnikov naočnikov za otroke, precizna šestila, ■ogaritmična računala. želi sr«zčno novo leto .------- TRANSADRIA d. d. IMPORT-EXPORT: Tit ST - Sedež: Ul. Uicerone 8, II Teleton: Ul. Uicerone 30214 Scalo l.egnami 86-715 vseh vrst lesa Irdih goriv v] in strojev za lesno industrijo Konfekcijska trgovina PITASSI TRST Korzo Italia 7 želi cenj, klientom srečno novo leto! MOTO GUZZI EKONOMIČNI - GRANTURISM0 MOTORNI TRICIKL z nosilnostjo 350 do 500 ter rabljeni motorji. Ekskluzivni zastopnik: M0T0TECNICA CREMASCOLI TRST - Ul. F. Severo 18, tel. 38-903 zeli srečno novo leto vsem odjemalcem TRGOVINA JESTVIN MARIO GREGORI TRST, Ul. Torrebianca 43 Tel. 24-004 želi cenj. klientom srečno novo leto KMEČKA BANKA GORICA r. z. z o. z. Ul. Morelli 13 . Tel. 22-06 Urarna in zlatarna SOSIČ ALOJZ OPČINE (Trst) Narodna ulica 38 želi srečno novo loto! želi svojim članom veselo in srečno novo leto TRGOVINA Z JESTVINAMI VINKO BENČIČ TRST, Ul. Roiano 5, tel. 23-560 želi svojim odjemalcem in prijateljem srečno in uspeha polno novo leto PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA - Ul. Duca d’Aosta 68 - Tel. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA GOSTILNA AL GAMBER0 (PRI RAKU) TRST, Ul. Udine 37, t. 24-938 želi srečno novo leto ter se priporoča za obisk ZELI VESELO IN SREČNO NOVO LETO BAR TIVOLI TRST Ul. XXX Ottobre 18 . Tel. 36-160 želi svojim cenj. gostom srečno novo leto Trgovina jestvin FRANC RESINOVIČ Trg sv. Frančiška 8 Tel. 36-809 želi cenj. odjemalcem srečno novo leto