Leto 1887.
179
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XV. — Izdan in razposlan dne 8. aprila 1887.
33.
Razglas ininisterstva za finance od 15. marci ja 1887,
da je mali colniji I- razreda v Žandovn dana oblast, cola prosto odpravljati potne reči, ki se
pred ali za kom pošiljajo.
C. kr. mali colniji I. razreda v Žandovu dana je oblast, cola prosto odpravljati pred ali za kom pošiljane potne reči (Člen IX, št. 1 čolne postave od 25. maja 1882).
Dimajewski s. r.
33.
Postava od 19. marci ja 1887,
o dolžnosti državnih železnic, opravljati pridobnino in dohodarino.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö :
§• I-
v	.
Železnice, ki so državna lastnina, podvreči je pridobnini in dohodarini. Kolikor jim ne pristoji po §“ 2 časna oprostitev od davka, naj se davkovna dolžnost železnicam, katere so doslej bile cel<5 davka proste, začenja s tistim časom, kadar prestane davkovna prostost (§. 2), a železnicam pridobljenim iz zasobnega poseda, katere so uže bile davku podvržene, s tistim časom, kadar jih je država v last pridobila.
(Sloveniseh.)	ok
§. 2.
Ali državnim železnicam, omenjenim v §. 1, naj pristoji časna prostost od pridobnine in dohodarine, kakor tudi od vsakega novega neposrednjega (direktnega) davka, ki bi se utegnil na njih mesto vvesti z bodočimi postavami, namreč:
a)	železnicam in preplovstvenim zavodom (trajektom), ki jih država sama zgradi, na trideset let od dne, katerega se začne vožnja po celi progi dotične železnice ;
b)	železnicam, ki jih je država v svojo last pridobila iz zasobnega poseda, na tisti del roka davkovne oprostitve, dodeljene dotični železnici z dopustno listino, kar ga še ni bilo poteklo ta čas, ko se je njena last prevzela.
§. 3.
V	oziru na pripisilo davka po §. 1 šteti je ondukaj imenovane železnice, na katerih država vožnjo sama vrši, za enotno podjetje, pri čemer naj se v zmislu uredbe državnih železnic po kraljevinah in deželah zastopanih v državnem zboru, razglašene z ukazom ministra za trgovino od 23. junija 1884 (Drž. zak. Št. 103), vzema Dunaj kakor sedež vrhovnega poslovoditeljstva.
Čisti dohodek, ki naj se podvrže dohodarini, — ugibati je po veljajočih postavah na podlogi dohodarinske priznanice, ki jo upravstvo državnih železnic predlaga z računskim završilom.
Izločevanje pod §. 2 davka prostega čistega dohodka ondukaj v misel vzetih državnih železnic, oziroma izračunjanje čistega dohodka, ki bodi podvržen davku, opravljati je po meri kosmato-bečvenih kilometrov (zmnožka iz števila kosmatih bečev in Števila kilometrov), kar jih v dotičnem letu prihaja z ene strani na davka proste proge, in z druge strani na proge davku podvržene.
V	ostalem naj se davek državnim železnicam — uporabljajo postavo od 8. maja 1869 (Drž. zak. št. 61), o odmerjanji, pripisovanji in pobiranji pridobine in dohodarine od železnocestnih podjetij, — pripisuje v deželnih glavnih mestih.
§• 4.
Ta postava pride v moč onega dne, katerega bode razglašena.
§• 5.
Zvršitev te postave je naročena Mojima ministroma za finance in trgovino. V Budim-Pešti, dne 19. marcija 1887.
Franc Jožef s. r.
31
Ukaz ministrstva za pravosodje od 31. marcija 1887,
s katerim se razglašata izrecili izmenjani s cesarsko nemško vlado o tem, da rnbilo želczno-
cestnih vozil ni dopuščeno.
Med c. in kr. ministerstvom vnanjih reči in cesarsko nemško vlado izmenjali sta se soglasni izrecili, slovoöi takö:
„Izrecilo
o nezarubnosti železnocestnih Tožil.
C. kr. avstrijska in kraljevska ogerska vlada z ene strani in cesarska nemška vlada z druge strani sta vzajemno vzeli na '/.nanje postave v nemškem cesarstvu in v avstro-ogerski monarhiji veljajoče, ki soglasno določajo, da — kadar in kolikor Je zagotovljena vzajemnost, — vozila vnanjih (inozemskih) železnic, vozečih v javnem prometu ljudi ali blago, odkar je katero postavljeno v poslovršbo in dokler se za stalno ne odbere iz opravne zaloge, niso podvržena rubilu.
Z ozirom na to priznava se po izmenji pričujočega izrecila, da je — kadar gre za uporabo navedenega zakonitega določila v avstro-ogerski monarhiji — vzajemnost po nemškem cesarstvu, in — kadar gre za uporabo tega določila v nemškem cesarstvu — vzajemnost po avstro-ogerski monarhiji zagotovljena.“
Zvršena izmenja teh izrecil razglaša se kraljevinam in deželam zastopanim v državnem zboru z odnosom na cesarski ukaz od 19. septembra 1886 (Drž. zak. st. 144) in na razglas skupnega ministerstva od 8. novembra 1886 (Drž. zak. Št. 151).
Prazâk s. r.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane
bode v zalogi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaji, I. okr., Singerstrasse st. 26, tudi leta 1887 izhajal v nemškem, laškem, češkem, poljskem, rusinskem, slovenskem, ilirsko-hrvatske m in romanskem jeziku.
Naročnina za cel letni k 1887 Državnega zakonika v vsaki teh osem izdateb iznaša za en oksemplar 2 gld. 50 kr. — bodi da se hodi po-nj ali da se poštnine prosto pošilja.
Letniki 1849 do vštevno 1863 veljajo 30 gld.; letniki 1864 do
vštevno 1886 veljajo 46 gld.
Posamezni letniki nemške izdatbe dobivajo se leta 1887 :
Letnik 1849 za 2 gld. 10 kr. „	1850	„5	„	25	„
„	1851	„1	„	30	„
„	1852	„ 2	„	60	„
„	1853	„3	„	15	„
„	1854	„4	,	20	„
*	1855	„2	,	35	„
„	1856	„2	„	45	„
„	1857	„2	„	85	„
„	1858	„2	„	40	„
„	1859	„ 2	*	—	„
»	I860	„1	„	70	„
*	1861	„ 1	„	50	„
„	1862	„1	,	40	,
„	1863	„1	»	40	„
„	1864	„1	,	40	,
»	1865	„ 2	„	—	„
„	1866	„ 2	„	20
»	1867	„ 2	„	—	*
Letnik 1868 za 2 gld. — kr. „	1869	„	3	„	—	„
*	1870	„1	„	40	„
»	1871	„	2	,	-	„
„	1872	„3	„	20	„
„	1873	„3	„	30	„
„	1874	*	2	„	30	„
»	1875	,	2	„	-	„
n	1876	„	1	,	50	„
„	1877	„	1	„	-	^
»	1878	„2	„	30	„
»	1879	„2	„	30	„
„	1880	a	2	„	20	„
a	1881	a	2	a	20	„
a	1882	a	3	„	-	„
a	1883	a	2	„	50	a
a	1884	a	2	a	50	a
a	1885	a	2	„	-	a
a	1886	a	2	a	50	a
Letniki 1870 do vštevno 1886 ostalih 7 jezikov so na prodaj po tisti ceni, kakor nemška izdatba.
NB. Za državnega zakonika liste, ki naročniku celo niso došli ali ki so mu nedostatno došli, treba seje zadnji čas v štirih tednih pooglaŠati.
Kadar poteče ta rok, bodo se državnega zakonika listi izročevali samo za plačilo prodajne cene (7* pole po 1 kr.).
Od letnikov 1864 do vštevno 1886, in tako tudi od tekočega letnika moči je iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskarnice za prodajno ceno (7* pole po 1 kr.) dobiti vsak posamičen kos, a od letnikov 1849 do vštevno 1863 moči je posamične kose za omenjeno prodajno ceno dobivati samo tedaj, češe niso pošli.