IZHAJA VSAK ČETRTEK UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34138 Trst, G. D'Annunzio 27/E, ‘eUfax 040/630824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst, 431. Poštni tekoči račun (C.C. post.) Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini T E D N I K NOVI UST Posamezna številka 1.200 lir NAROČNINA Letna 55.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 60.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. 50% Pubblicita inferiore al 50% SETTIMANALE ST. 1960 TRST, ČETRTEK 16. MARCA 1995 LET. XLIII. Perseverare diabolicum! Tokrat bom na tem mestu že drugič v kratkem času pisal o Kmečki banki v Gorici. Ce bi te vrstice brala zunanja ministrica, gospa Agnelli, bi gotovo dejala, da gre za »povsem neprimerna Podčrtovanja v zvezi s slovensko Manjšino, ki so neprilična in od-yec«. Tako je namreč sedanji šef dalijanske diplomacije na seji ®®natne komisije za zunanje zadeve 3. t.m. označil obravnavanje odprtih in nerešenih vprašanj Slovencev v Italiji, ki bi potekalo vzporedno in sočasno s proučeva-d)em položaja italijanske manj-Slne v Sloveniji, oziroma z obravnavanjem vprašanja t.i. » zapu-s°enih dobrin«. v Sam pa mislim, da ima vse to kako opraviti tudi z goriško Kmečko banko. Pred tednom dni me je ob poskušanju jutranjih poročil Radia .st A zgrabila naravnost sveta !fZa' ~~ verjetno ne samo mene —, ko sem slišal, da je italijanska os-rednja banka (Banca dTtalia) za-d^njala dva člana v peterici kolarjev in nadzornikov, ki že n®kaj mesecev vodijo naš slovenji denarni zavod v Gorici. Ze ob uvedbi komisarske up-rave sem, ne glede na upraviče-nc?st ali neupravičenost tako dra-lcnega ukrepa, ostro grajal dej-s*y°/ da pristojna oblast (osred-nIa banka, s privoljenjem dežel-ne uprave!) ni vključila v ekipo dovih upraviteljev Kmečke ban-e nobenega člana, ki bi pripa-al slovenski narodnostni skupnosti v Furlaniji Julijski krajini. aksno ravnanje kaže predvsem ?a Pomanjkanje čuta za pravi-Cn°st; treba ga je dalje imeti za Sj-obo izzivanje celotne manjšin-. e skupnosti in za žalitev časti ju dostojanstva najprej družbeni-°v, to je lastnikov Kmečke ban-e/ in zatem tudi celotne slovenje manjšine. ^aša manjš ina namreč ima v voji sredi vrsto odličnih pravni-°v» priznanih ekonomistov in Posobnih računovodij ter knjigovodij, ki bi bili vredni popol-, §a zaupanja osrednje, emisij-t a kanKe in ki bi gotovo dajali k u° jamstvo za povsem stro-Vn° opravljanje svojega dela. DRAGO LEGIŠA lili*- 0 Kaj se bo m tleh nekdanje Jugoslavije zgodilo po 31. marcu? Izvirni greh mednarodne diplomacije Hrvaški predsednik Tudjman se je naposled, kot ni bilo težko predvidevati, moral ukloniti ameriškim in nemškim pritiskom, tako da bo Zagreb še nadalje gostil modre čelade na svojem ozemlju. Uresničila so se torej predvidevanja in namigi, da Hrvaška še ni dovolj močna, da bi lahko izvajala lastno notranjo politiko, ki sodi, kar zadeva zasedena ozemlja, v mednarodno sfero. Tudjman in njegovi najožji sodelavci so v preteklih tednih razlagali, da si je hrvaška ekonomija v zadnjih treh letih opomogla do takšne mere, da je sposobna s hitrim vojaškim posegom osvojiti tretjino državnega ozemlja, ki je zdaj pod nadzorstvom krajinskih Srbov. Obrambni SASA RUDOLF Podobno kot Tudjman tudi Miloševič nima resnega opozicijskega nasprotnika. Demokratična opozicija je razcepljena do tolike mere, da je izgubila ne le vsako moč, ampak tudi ugled, četniški vodja Šešelj pa se je praktično sam izločil iz boja, potem ko je presedel dober mesec v zaporu zaradi streljanja v parlamentu. Diplomacija srbsko-čmogorske federacije je postala prav v tem času izredno delavna. Miloševič skuša preko svojega zunanjega ministra Jovanoviča, ki se prav v teh dneh mudi v Rimu, prepričati Zahod, da ni kriv za odklanjajoče stališče tako bosanskih kot krajinskih Srbov. Sprejeli smo, poudarjajo v Beogradu, tako mirovni načrt kontaktne skupine za Bosno, kot tudi Stoltenbergov predlog za Krajine, ni pa se nam posrečilo prepričati Karadžiča na Palah, Martiča v Kninu in slavonskih voditeljev v Belem Manastirju. Napravili smo vse, kar je bilo v naših močeh, zato bi Združeni narodi morali preklicati sankcije proti naši državi. Beograd pa še dalje vztraja pri zahtevi, da mednarodna diplomacija enako upošteva vojskujoče se strani. To pa je tudi najmočnejši argument, ki kaže na napako edinega doslej uresničenega sporazuma, čeprav zgolj na papirju. Ta namreč predvideva, da se hrvaško-muslimanska federacija lahko poveže s Hrvaško v konfederacijo. Zakaj bi se torej bosanski Srbi ne smeli povezati z Beogradom in Podgorico? Odgovor je preprost: ker bi s tem razdrli suverenost bosanske države. Toda ta je bila načeta že z možnostjo povezav s Hrvaško. In prav v tem je izvirni greh, napaka, ki jo mednarodna diplomacija zdaj plačuje. minister je celo zagotovil, da je Zagreb sposoben v 24 urah postaviti na noge vojsko s pol milijona mož. Morda je to tudi res, vendar pa ostaja nesporno dejstvo, da Zagreb potrebuje za napad na Krajino vsaj tih pristanek velesil. Ostalo bo torej pri starem, čeprav bo skušal Tudjman iz notranjepolitičnih razlogov prikazati, da bodo po 31. marcu modre čelade vodile nekoliko drugačno politiko kot doslej. Morda mu bo to tudi uspelo, saj je opozicija povsem razklana, mediji pa so trdno v rokah vladajoče HDZ. Edino nevarnost predstavljajo hrvaški begunci iz krajev, ki so pod srbskim nadzorstvom. Ti se nikakor ne bodo odpovedali pravici povratka na zapuščene domove. 31. marca zapade tudi premirje v Bosni. Zadnji krvavi konec tedna v Sarajevu, neprenehni boji pri Biha-ču, dramatično stanje v obkoljenih muslimanskih enklavah v vzhodni Bosni in naglo večanje kršitev prekinitve sovražnosti nakazujejo, da se tako srbska kot muslimansko-hrvaška stran pripravljata na spomladansko ofenzivo. Posebni odposlanec Združenih narodov, Akaši, si prizadeva s prepričevalnimi akcijami podaljšati premirje še za nekaj mesecev. Toda mednarodna skupnost, ki bi morala izkoristiti sedanje premirje za izdelavo novih predlogov, je zaenkrat vedno naletela na gluha ušesa bosanskih Srbov. Miloševič se je ogradil od Karadžiča in Martiča, vendar bi veljalo konkretno preveriti, če gre tudi tokrat le za obljube ali za resnično željo po pomiritvi. Znamenje casa ali V središču pozornosti italijanskih političnih krogov in javnosti je še vedno poraz, ki ga je doživel glavni tajnik Ljudske stranke Rocco Buttiglio-ne na zasedanju vsedržavnega sveta lastne stranke. S pičlimi tremi glasovi večine je svet zavrnil njegov predlog, naj Ljudska stranka na bližnjih deželnih volitvah nastopi skupno z Gibanjem Naprej, Italija! in naj sklene volilni sporazum s Finijevim Nacionalnim zavezništvom. Ni šlo v resnici le za predlog, ampak za že formalno sklenjen sporazum, ki ga je bil Buttiglione podpisal prejšnji teden z Berlusconijem v Rimu. Nasprotniki strankinega glavnega tajnika so se njegovemu načrtu odločno uprli. Očitali so mu, da gre za stališča, ki so v kričečem nasprotju z vso strankino zgodovino. Če bi vsedržavni svet odobril tajnikov načrt, bi se Ljudska stranka spremenila v združbo, kjer ne bi bili doma »ne etika ne politika in kjer se ne bi upoštevale koristi revnih, načela pravičnosti in vzajemnosti, koristi družbenega razvoja in napredka ter koristi miru«. Ravnanje Rocca Buttiglioneja naj bi po njihovem pomenilo pravo pravcato »razprodajo strankinih idealov in strankinega idejnega bogastva«. V nekem katoliškem tedniku smo brali, da bi z vstopom Ljudske stranke v t.i. »pol svoboščin« po koncu »sezone italijanskih katoličanov in njihove poli- tične enotnosti bilo tudi konec same Ljudske stranke«. Dejstvo je, da je Ljudska stranka zdaj razbita na dva skoraj enaka dela. V trenutku, ko pišemo te vrstice, Buttiglione še ni formalno odstopil in se obnaša, kot da bi še vedno bil glavni tajnik. Njegovi nasprotniki pa se sklicujejo na izid glasovanja na zasedanju vsedržavnega sveta in poudarjajo, da bo ta v nekaj dneh izvolil no- V torek, 14. t.m., je strankino razsodišče razveljavilo glasovanje na zasedanju vsedržavnega sveta, kar pomeni, da je sprejelo priziv, ki so ga bili vložili prijatelji Rocca Buttiglioneja. Sklep razsodišča pa v bistvu prav v ničemer ne spreminja dejstva, da je Ljudska stranka razbita na dva skoraj enaka dela in da je torej vprašljiv sam njen nadaljnji obstoj. vega glavnega tajnika. Ponavlja pa se scenarij, ki je že običajen ob takšnih priložnostih: poraženci si odločno prizadevajo, da zmagovalci ne bi dobili vse strankine dediščine, vsega njenega gmotnega in idejnega imetja. Odvetniki imajo seveda polne roke de-D.L. Illl* 0 RADIO TRST A ■ ČETRTEK, 16. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Irska, lepa in tragična (Dorica Makuc); 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Osip Šest: »Kar po domače«. Priredba Simon Preprost; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje '94. Mešani zbor Pri-morec-Tabor iz Trebč in z Opčin vodi Matjaž Šček; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dopisnice z najbližjega vzhoda. ■ PETEK, 17. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Osip Šest: »Kar po domače«. Priredba Simon Preprost; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje '94. Mešani zbor Pri-morec-Tabor iz Trebč in z Opčin vodi Matjaž Šček; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: S pravljico po svetu (Meri Ozbič); 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.30 Mladi val; 16.45 Postni govori; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki. ■ SOBOTA, 18. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.15 Filmi na ekranih; 10.00 Poročila; 11.30 Iz Dopisnic z najbližjega vzhoda; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas (oddaja iz Rezije); 12.45 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon; 15.00 Tu 362875. Z vami kramlja Sergej Verč; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Lida Turk: 22. leto ob zori: »Tri Zorke v Villi Lauri«. ■ NEDELJA, 19. marca, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Ferenc Molnar: »Dečki Pavlove ulice«; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Srednjeevropski radijski obzornik; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Lida Turk: 22. leto ob zori: »Tri Zorke v Villi Lauri«; 15.00 Krajevne stvarnosti; 16.00 Šport in glasba. ■ PONEDELJEK, 20. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Nocoj smo poslušali burjo. Vpogled v 90-letno delovanje SPDT (Marinka Pertot); 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Osip Šest: »Kar po domače«. Priredba Simon Preprost; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu, vodi Martina Repinc; 15.30 Mladi val; 16.45 Postni govori; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Znanstvene raziskave. ■ TOREK, 21. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Cigani, večni popotniki (Katja Kjuder); 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Osip Šest: »Kar po domače«. Priredba Simon Preprost; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Vlado Vukmi-rovič: »Lavo Čermelj«. ■ SREDA, 22. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Srednjeevropski radijski obzornik; 9.10 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Osip Šest: »Kar po domače«. Priredba Simon Preprost; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe: Literarne kritiške skice in osnutki. Kako daleč je enakopravnost! »Svoboda in pravila obveščanja«. Pod tem geslom je v torek, 14. t.m., potekal v Rimu simpozij, ki sta ga priredila Časnikarska zbornica in Časnikarski sindikat. Pečat delom pa je dala prisotnost predsednika republike Scal-fara, ki je na simpoziju tudi govoril. Največji vtis je name naredil njegov poudarek, da je v demokratični družbi in državi obveščanje ena temeljnih človekovih pravic. Človek je pri tem osebek in predmet hkrati. Ima pravico obveščati in pravico, da je obveščen, kar v bistvu pomeni, da ima pravico do resnice. To mu pritiče ne samo kot posamezniku, temveč tudi kot članu skupnosti, ki ji pripada. Obveščanje je sicer vedno aktualno vprašanje, vendar so trenutki, ko postane — je dejal predsednik Scalfa-ro — termometer demokracije. Zato ni vseeno, kakšno je stanje na tem tako pomembnem in hkrati tako kočljivem področju. Obveščanje je termometer demokracije predvsem v času, ko morajo državljani izbirati, to je v volilnem času. Tedaj je treba vsakomur dati možnost, da je seznanjen s »politično ponudbo«, in tudi vsakomur omogočiti, da svojo »ponudbo« čimbolje predstavi javnosti. Predsednik republike je dejal, kako bi najraje videl, da bi svet javnih občil, svet sredstev množičnega obveščanja sam avtonomno določil»pravila igre«, da bi torej časnikarji in založniki avtonomno izoblikovali ustrezen normativ. Nastopajo pa trenutki — je naglasil državni poglavar — ko mora ukrepati tudi država, zlasti ko je treba šibkejšim zagotoviti enake možnosti, enake pogoje na tako kočljivem področju. Ob takšnem modrovanju in razmišljanju sem z mislijo neštetokrat poromal v naš ožji svet, v naš manjšinski svet in ugotavljal, da smo v tem pogledu pravzaprav veliki reveži. Iz izvajanj predsednika Scalfara kot tudi ostalih govornikov na simpoziju bi izhajalo, da bi slovenska manjšina morala biti na področju obveščanja enakopravna z večino. Od tega pa smo še zelo daleč! Stavka uslužbencev deželnega sedeža RAI v Trstu je za to najboljši dokaz. Drago Legiša Perseverare d •tim a Osebno tudi menim, da bi utegnili obstajati pravno utemeljeni razlogi za priziv zoper takšen ukrep osrednjega denarnega zavoda na deželno upravno sodišče. Kmečka banka v Gorici, s podružnicama v Krminu in pri Rdeči hiši, je slovenski denarni zavod, ki je vedno imel in še ima opravka in posle z mnogimi slovenskimi strankami, s slovenskimi klienti in je vsaj delno uradoval v slovenskem jeziku. Ta jezik pa je za člane komisarske uprave »španska vas«. Od tega ima zato škodo samo poslovanje goriške banke in jo vrh vsega bremenijo novi izdatki za prevajalce, tolmače itd. Ti so že zato potrebni, ker slovenski uslužbenci niso dolžni — v resnici tudi ne bi smeli — opravljati prevajalskega dela, biti tolmači itd. Ukrep je zato po mojem vsaj meritorno gotovo sporen in bi bilo prav, če bi upravno sodišče preučilo njegovo zakonitost. Ne gre, kot vidimo že na prvi pogled, za nobeno dlakocepstvo, temveč za zelo resno zadevo, ki presega materialno raven in dejansko sodi na področje morale, z vsemi njenimi implikacijami. Če je osrednja banka (Banca dTtalia) prvič naredila napako, če je torej zgrešila, je zdaj to napako ponovila, torej vztraja pri grehu. »Perseverare diabolicum«, so nas učili v šolah (po domače: vztrajanje pri grehu je hudičevo dejanje). So ta »podčrtavanja« morda »neprilična in odveč«? Mislim, da nikakor ne. DAROVI D.C. je daroval 50.000 lir v tiskovni sklad Novega lista. Znamenje časa... 4nil □ la, v spore bo prej ali slej gotovo poseglo sodišče. Toda čas neusmiljeno teče, volilne preizkušnje so pred vrati. Kaj bo naredila zmagovita večina v Ljudski stranki? Poraženi Rocco Buttiglione ji očita, da so njeni predstavniki v nekaterih deželah že bili sklenili volil ne sporazume z Demokratično stran ko levice, kar naj bi tudi bil eden glav nih vzrokov za tolikšno in tako odlo čno nasprotovanje sporazumevanju z Berlusconijevim in Finijevim »polom svoboščin«. Trdi dalje, da se njegovi nasprotniki v Ljudski stranki še niso znebili »protifašističnega mita«, po katerem le bivši komunisti lahko prehajajo na breg politične demokracije, medtem ko naj enako ne bi veljalo za bivše fašiste. To pa je za Buttiglione-ja velik nesmisel. Del starejših krščan-skodemokratskih vodilnih kadrov se po mnenju Rocca Buttiglioneja tudi ne more sprijazniti z dejstvom, da proporčnega volilnega reda ni več in da moraš v večinskem volilnem sistemu izbirati med dvema alternativama. To pomeni, da je doba posredovanj, ki je bila tako značilna za nekdanjo Krščansko demokracijo, za vedno mimo. Časi nekdanje mogočne italijanske krščanskodemokratske stranke so gotovo minili, kar bi lahko bilo tudi znamenje novega časa. Ne moremo pa pri tem pozabiti, da je takšen konec natančno predvidel njen predsednik Aldo Moro, ki je v nekaterih svojih pismih iz ječe rdečih brigadistov omenjal tudi prekletstvo, ki naj bi prišlo nad to stranko. Slovenci v italijanskem tisku Italijanski, posebej vsedržavni tisk, ne piše veliko o Sloveniji in Slovencih. Še manj o slovenski manjšini v Italiji. Več se seveda razpisuje zadnje dni po odvzemu italijanskega veta za vstop Slovenije v Evropo. Zato so pomembni tudi prispevki, kijih od časa do časa tudi kak Slovenec iz našega zamejstva pošlje italijanskemu dnevnemu tisku. Pisec teh vrstic je že pred časom poročal o objavljenih oz. neobjavljenih pismih. Podobno bi lahko tudi v tem okviru zabeležil dva taka primera. Prvi zadeva milanski katoliški dnevnik Avvenire, ki je dopis objavil dne 25. februarja letos. Pismu je uredništvo dalo naslov Pluralizem in dvojezičnost, saj se nanaša na članek, ki razpravlja o tem problemu zlasti na Hrvaškem, velja pa tudi za odnos do Slovenije, vsekakor pa zadeva obmejno dvojezičnost. Pismo uredništvu milanskega dnevnika ne pojasnjuje, kako je v resnici problem uradne rabe jezika pri nas. Če je v obeh sosednjih republikah — Sloveniji in Hrvaški — uradna dvojezičnost dejstvo, pa pri nas ni tako. To mimo ustavnega določila po šestem členu ali po raznih mednarodnih sporazumih. Nato pisec omenja sedanja pričakovanja slovenske manjšine v Italiji po zakonski zaščiti in spominja tudi na izjave predsednika vlade Dinija v parlamentu o zaščiti manjšin. Končuje z znano pluralistično vizijo manjšinske rešitve od strani katoliškega filozofa Maritaina. Pismo s podobno vsebijo je šlo tudi na uredništvo znanega rimskega 1 dnevnika II Messaggero, ki pa še ni bilo objavljeno. Gre se predvsem zfl problem pristopa Slovenije v Evropo, ki bi jo morala italijanska vlada podpreti, ne pa ovirati (pismo je bilo poslano še pred umikom italijanskega veta), kar bi koristilo tako Evropi kol Italiji sami. Nato pisec teh vrstic, ki je tudi avtor pisma, omenja, da so poleg vprašanja nepremičnin istrskih beguncev še drugi problemi, ki zadevajo rimsko vlado. Med temi je tudi vprašanje slovenske manjšine v Italiji, ki pričakuje dokončno zakonsko ureditev s strani parlamenta. Ob zaključku piS' ma avtor izraža želje in pričakovanja za prijateljsko sožitje ob jadranski oba' li, ki ga je lepo izrazil že Mazzini v svojih Slovanskih pismih. a.b• Slovesen gledališki dogodek v tržaškem Kulturnem domu Nova dramatizacija Jurčičevega Desetega brata Uprizoritev Desetega brata, s katero SSG proslavlja tako petdesetletnico svojega delovanja kot tudi stopet-ncsetletnico rojstva časnikarja, pisarija in dramatika Josipa Jurčiča, Sern si ogledala v predpremierski iz-Vedbi dne 8. marca, premiera pa se le odvijala v petek, 10. marca 1995, v Kulturnem domu v Trstu. Jurčičev Deseti brat zaseda po- niembno mesto v naši literaturi kot Pnoi slovenski roman, v katerem se Prepletajo tako realistične kot roman- !ene prvine. Fabulativno ni zelo za- Pleten: predstavlja sintetično Ijube- lensko zgodbo izobraženega mladeni- ca Lovreta Kvasa, učitelja na gradu ^menice, obenem pa analitično raz- Pteta skrivnostno zgodbo, ki temelji na Poteklih krivicah in grehih. Vez med z8°dbama predstavlja deseti brat Mar- fttefc Spak, čudak posebne občut- Pvosti, ki ima v romanu osrednjo vlogo. Dramatizacija literarne predloge, r°mana ali novele, je vedno zahteven P°dvig, ki mora sloneti na enovitem °nceptu in doslednih dramskih od-°citvah. Režiser Dušan Mlakar se le skušal izogniti Scili realizma in Ka-.di solzave sentimentalnosti ter se te Pri tem oprl na dramsko predlogo udre ja Inkreta. Toda v odrski po-v av}tyi Jurčičevega Desetega brata je cutiti nekakšno neskladje med posa-n,ezninti elementi: med ubranim pet-tem in glasbo, med sceno in odrskim °8ujanjem. Scena (v zamisli Klavsa Palčiča) s plavajočimi oblaki, Samotnim drevesom na vzpetinici je tr,cna, gibljivi panoji pa funkcional-tJ°’ u preveč stilizirano poustvarjajo uzlične dogajalne prostore: od sleme-'$kega gradu do Obrščakove gostil-e- Glasba Gregorja Strniše ni učin-,°vala v skladu s konceptom ljudske 8re, saj je neustrezno prepletala na-?'ne pesmi v izvedbi vaških deklet z sPr£sionistično razklanimi zvoki ob ampijavi scenskih panojev. : Kostumi Marije Vidau so bili pri- n° živahni in ljudski na vaških de- kletih, dovolj skromni in pisani na Obrščanih, meščansko uglajeni, vendar preprosti in lepo izdelani na Sle-meničanih in Poleščanih. Kostumografinja je poudarila razliko med vasjo in graščino, med kmeti in gospodo, med preprostimi vaščani in izobraženci. Ta nasprotja pa v igri ne izstopajo, saj je, recimo, Inkret izpustil pomemben prizor Kvasovega prihoda na Slemenice in njegovega vključevanja v novo okolje. Kvasova podoba izobraženca, ki je v romanu karseda izrisana, pa čeprav v slogu »črvivega sentimentalizma«, kot je napisal Levstik, v dramatizaciji ni nudila posebnih in-terpretacijskih možnosti. Lovre Kvas Aleša Kolarja je bil torej nekako statičen, ob njem pa ni mogla zaživeti niti Manica, ki jo je Barbara Cerar, še študentka igralske akademije, oblikovala s prizadevno natančnostjo. Mladi Aljoša Ternovšek je Marijana zaigral z umirjeno kretnjo in prepričljivim zadržanjem, za katerim pa je slutiti razočaranje ljubezenskega premaganca. Posebno posrečen je tudi lik strica Dolefa, ki ga je Livio Bogateč prikazal kot falira-nega nekdanjega študenta, razpetega med polizobraženostjo in vabljivostjo vinske kapljice. Vladimir Jurc je kot šepavi dr. Piškav pravo utelešenje sebičnosti. Maja Blagovič je bila kot zdravnikova hčerka Marička prijetna, igriva »vaška gospodična«, s primemo dozo zapeljivosti in razumne življenjskosti. Občudovanja vredna sta se mi zdela zlasti spomin in uglajenost igralca Staneta Raztresena, ki je v dvojni vlogi, omejenega kmeta in sodnika Mežona, prava poosebitev trdoživosti in klenosti našega gledališča. Tako Raztresen kot tudi Aleksander Valič (tokrat slemeniški gospod Benjamin), sta nastopila pred petdesetimi leti, ko je slovensko občinstvo z navdušenjem pozdravilo Delakovo odrsko postavitev Desetega brata v dvorani Fenice v Trstu 2. decembra leta 1945. S tem je poudarjen poseben pomen letošnjega gledališkega dogodka, ki povezuje povojno uprizoritev z letošnjo dramatizacijo Dušana Mlakarja. Gojmir Lešnjak je bil v vlogi naslovnega junaka dober, skrivnostno zagoneten, tudi kot predstavnik zapostavljenih in izžemanih, vendar preveč žilav na smrtni postelji. Jurij Souček se je s svojim sproščenim nastopom v vlogi vsem znanega Krjavlja lepo vključil v družbo vaških kmetov, tudi po zaslugi svoje živalice-koze. Vaško srenjo so predstavili Obr-ščak Dušan Jazbec, kmetje Adrijan Rustja, Stojan Colja, Franko Korošec, neprijazni in naduti oderuh Drago Gorup in trio pevcev Alek-sij Cosma, Alex Limbeck, Matjaž Rustja. Dogajanje na vasi je spremljala zelo ubrana pesem deklet Nataše Gregori, Alenke Hrovatin, Tatjane Jercog, Martine Ozbič in Tamare Stanese (ob vodstvu Janka Bana). Po predstavi je med dijaki v razredu stekel pogovor o Inkretovi dramatizaciji. Kot vedno, so bila tudi SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Josip Jurčič - Andrej Inkret DESETI BRAT Režija Dušan Mlakar V ponedeljek, 20. marca, ob 20.30 ABONMA RED A v torek, 21. marca, ob 20.30 ABONMA RED B v Kulturnem domu v Gorici tokrat mnenja deljena, v glavnem pa so bili mlajši gledalci kar zadovoljni. V igri so nekateri ocenili kot najbolj pozitivno in privlačno dejstvo, da se je režiser Mlakar odločil za tradicionalno postavitev, ne pa za inovacije in eksperimentacije, ki večkrat zameglijo sporočilo znanega literarnega dela. Majda Artač Sturman SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gostovanje SNG Drama Ljubljana VVilliam Shakespeare HAMLET Režija Janez Pipan V petek, 17. marca, ob 20.30 ABONMA RED A, D in F v soboto, 18. marca, ob 20.30 ABONMA RED B in E v nedeljo, 19. marca, ob 16.00 ABONMA RED C v Kulturnem domu v Trstu »Trenutki lepega« Pred kratkim je v samozaložbi izšla lična knjiga Franceta Ste-eta iz Komende, ki obsega 144 strani in nosi naslov Slovenija — Trenutki lepega. Avtor se je rodil leta 1955 v Gori pri Komendi in je od leta 1987 samostojni kulturni delavec. Do sedaj je izdal več knjig o lepotah Slovenije in slovenskih kra-ev. Zato ni imel težav tudi pri najnovejši monografiji o Sloveniji in njenih trenutkih lepega. Besedilo k izdevno kvalitetnim barvnim slikam je napisal sam v slovenščini. V angleščino ga je prevedla Bernarda Petelinšek, v nemščino pa Tadeja Tomšič. Glede na dejstvo, da potrebuje mlada država Slovenija veliko promocije v mednarodnem okolju, je najnovejša Steletova monografija izredno primerna za poslovna darila kakor tudi za druge vsakdanje namene. Bogastvo knjige je med drugim tudi vsebinskega in slikovnega pomena, saj nam na razumljiv način v sliki in besedi prikaže: — bohinjske gore, — pustovanje na nekaterih slovenskih območjih, kot je Ptujsko polje kakor tudi bogate naravne motive — štorkljo v gnezdu, — regratovo pomlad in cvetoče jablane na prvih travnikih v naročju Grintovca, — stari gozd pod Turško goro, Cerkniško jezero, — dvojno jezero v Dolini triglavskih jezer, — Sočo, Kolpo, Muro, hudourne triglavske vode kot značilne slovenske vode, ob njih pa značilno floro. Umetniku se je posrečilo, da je znal celovito prikazati — pričarati lepoto slovenskih naravnih biserov, kakor tudi nekaj kmečkih motivov, cerkva in pomembnejših slovenskih mest s poudarkom na kulturnozgodovinskih znamenitostih Ljubljane. Prepričani smo, da bo najnovejše delo Franceta Steleta impulz za nove ustvarjalne dosežke in za zgled tudi drugim ustvarjalcem in piscem. Gabrijel Devetak Pevec A. Baldassarre v Gorici Andrea Baldassarre, cenjeni glasbeni izvajalec in pevski sodelavec Mine, bo v petek, 17. marca 1995, ob 21. uri nastopil na odru goriškega Kulturnega doma. Predstavil se nam bo z recitalom »ODMEV NEKEGA SPEVA« — L 'ECO Dl UN CANTO v režiji Ma-sarie Colucci. Umetnika bo na klavir spremljala Carla Nardini, večer pa bo dodatno popestrila še koreografija z nastopom igralcev in plesalk. Vlasta Valenčič Pelikan, novi slovenski generalni konzul »Zadala sem si nalogo, da konzulat v Trstu pridobi na svojem pomenu« V Trst je v začetku prejšnjega tedna prišla Vlasta Valenčič Pelikan kot novi slovenski generalni konzul v Trstu. V preteklih dneh se je že predstavila tržaškemu vladnemu komisarju, v prihodnje pa bo morala opraviti še veliko podobnih obiskov pri oblasteh. Trst Vlasta Valenčič že pozna, saj je bila tu v letih 1984-88 vicekonzul SFRJ. Kasneje je šla v Ljubljano, kjer je bila šef konzularne službe in svetovalec vlade. Novi generalni konzul je doma iz Izole, po izobrazbi pa je pravnica. O svojem delu, spominih na Trst in načrtih za bodočnost je Vlasta Valenčič spregovorila v intervjuju. takšnih razmerah nemogoče normalno delovati. Naš konzulat se bo na srečo prve dni aprila preselil v nove prostore v ulici San Giorgio 1. Upam, da bomo lahko z novo organizacijo in ureditvijo začeli z normalnih delom, kot se za takšno diplomatsko predstavništvo spodobi. Na slovenskem konzulatu v Trstu je trenutno zaposlenih pet oseb, kmalu pa bomo dobili še dva sodelavca, kar bo tudi znatno olajšalo naše delovanje. Spremenili bomo tudi urnik. Predvsem me sedaj boli nekaj. Namreč to, da zaradi dolgih vrst pred konzulatom slovenski državljan ali pripadnik manjšine, ki bi potreboval našo pomoč, dejansko sploh ne pride do nas. Ko vidi toliko ljudi na cesti, se kratko malo obme in ne išče več stikov s konzulatom. Dnevno se sedaj zlasti pri nas povprečno 100 oseb, pretežno državljanov Srbije in Cmegore, ki potrebujejo vizum za vstop v Slovenijo. Tudi te zadeve bomo skušali rešiti, povem pa naj, da se pripadnik manjšine ali slovenski državljan lahko že sedaj zglasi pri nas v popoldanskih urah, ko ni velikega navala, ker ne izdajamo vizumov. Bili ste že na srečanju s tržaškim prefektom. Pri kom se nameravate v prihodnje še zglasiti? Po srečanju z najvišjo oblastjo v deželi, to je z vladnim komisarjem, bom »po rangu« nadaljevala s temi predstavitvenimi obiski. Upam, da bom počasi prišla v stik vsemi. Potem pa bom začela s predstavitvenimi obiski malo širše, v drugih deželah, ki jih pokriva ta konzulat — Veneto, Tridentinska Južna Tirolska, Lombardija, Dolina Aosta, Emilia Romagna in Piemont. Na začetku ste že omenili manjšinsko vprašanje. Koliko lahko po vašem konzulat pripomore k uveljavljanju pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in kaj menite o načrtu za oblikovanje skupnega zastopništva? Moj načrt je, da se aktivno vključim v samo dogajanje manjšine. Kolikor bo to v moji moči, si bom tudi prizadevala, da bi se določene stvari razrešile na raznih ravneh, torej ne samo v mojih stikih z Ljubljano, ampak tudi z italijanskimi oblastmi. Najbolj pereče in nujno je za manjšino Kakšne spomine imate na Trst še iz časov, ko ste bili vicekonzul SFRJ, in kakšen cilj ste si zadali ob vašem povratku? Na Trst me vežejo zelo lepi spomini, ljudje, tako iz vrst manjšine kot iz italijanskih krogov so zelo odprti in pripravljeni na sodelovanje. Tu seveda izključujem desničarske kroge. Ko sem ponovno prišla v Trst, sem takoj dobila vtis, da se mesto ni bistveno spremenilo. Kvečjemu bi lahko rekla, da se je stanje še poslabšalo, opaziti pa je tudi nekaj pozitivnih premikov, ki jih bo nujno treba izkoristiti. Eden od glavnih ciljev, ki sem si jih zastavila, je zavzemanje za uveljavitev vprašanj slovenske manjšine. To je bila ena od nalog tudi na prejšnjem jugoslovanskem konzulatu, razumljivo pa je še toliko bolj na slovenskem. Prizadevala si bom tudi, da bo ta konzulat v Trstu, ki ne pokriva samo Fur-lanije-Julijske krajine, pač pa celo severno Italijo, pridobil na pomenu kot aktiven dejavnik, kot stičišče, kjer se srečuje slovenstvo in kjer se spodbujajo tudi stiki z italijanskimi oblastmi. Želela bi torej, da bi ta konzulat ne opravljal zgolj konzularnega dela, kot je na primer izdajanje vizumov ali nudenje informacij ipd. Slovenski konzulat je v izredno hudi prostorski stiski, saj so prostori v ulici Carducci odločno premajhni, poleg tega pa je tudi osebja premalo. Za kdaj ste načrtovali selitev? Stanje, kakršno je sedaj, je resnično nevzdržno. Ljudem, ki so do sedaj delali na tem konzulatu, izrekam vse priznanje in zahvalo, saj je bilo v trenutno vprašanje manjšinskih kulturnih ustanov. Tudi za samo Slovenijo bi bila nepopravljiva škoda, če bi katera od teh organizacij, ki sedaj deluje, zamrla zaradi pomanjkanja sredstev. Kar pa zadeva enotno zastopstvo, lahko rečem samo to, da takšne poskuse pozdravljam. S tem bi manjšina dobila večjo moč pri uveljavljanju svojih pravic, in to tako v odnosu z Ljubljano kot z Rimom. Kakšne servise slovenski konzulat v Trstu lahko nudi pripadnikom manjšine? Vsi, ki bi želeli kaj opraviti v Sloveniji, zaprositi za dokumente ali vprašati za najrazličnejše informacije, se lahko obrnejo na konzulat. Mi bomo vedno pripravljeni pomagati ali pa bomo osebno napotili na ustrezen naslov. Povedati želim, da je konzulat res na voljo vsem. Vam je dosedanji v.d. slovenskega generalnega konzula zapustil težko dediščino? Mislim, da mi je pustil zelo težko dediščino, vendar upam, da bom s podporo sodelavcev na konzulatu in dejavnikov v deželi in v Sloveniji uspešno opravila svojo funkcijo in načrte, ki sem si jih zadala. Prizadevala si bom za pospešitev vsestranskega sodelovanja med deželami, ki jih ta konzulat pokriva, in Slovenijo. Trudila se bom za poživitev sodelovanja ob meji, ki je v določeni meri zamrlo. Upamo, da bomo z večjim številom sodelavcev lahko začeli sistematično pokrivati tudi gospodarsko področje in na primer aktivirali sodelovanje zbornic in drugih ekonomskih dejavnikov. 10. Film Video Monitor v Gorici Film petih Slovenij Prihodnji četrtek, 23. t.m., se začne v goriškem Kulturnem domu 10. Film Video Monitor, s spodbudnim naslovom Film petih Slovenij. Goriško društvo Kinoatelje, ki je specializirano v promociji slovenskega filma v Italiji, je za jubilejno izdajo FVM pripravilo zanimiv program, ki ponuja pregled štirih »zgodovinskih« filmskih Slovenij, Slovenijo Franca Jožefa, Sloveniji prve in druge Jugoslavije in samostojno Slovenijo po letu 1991 ter še peto, »zemljepisno« Slovenijo — izven Slovenije. Novosti bodo seveda predstavljene v zadnjih dveh izsekih. Na otvoritvi bo prikaza film Un muro de si-lencio — Zid molka (1993), argentinske Slovenke Lite Stantič, v naslednjih večerih pa nova filma Andreja Mlakarja Halgato (po romanu Ferija Lainščka) in Tuga Štiglica Tantadruj, po nepozabni Kosmačevi noveli. V izseku Pete Slovenije bodo ob Stantičinem delu na vpogled še dokumentarni kratkometraži Tržačana Aljoše Žerjala in nekaj tujih filmov, kjer nastopajo slovenski igralci: nemi Erotikon iz 1929 Čeha Gustava Ma-chatyja s slavno zvezdo Ito Rino in še holywoodska Gospa v jezeru (rež. R. Montgomery) in Svinčenka za Joejyja (L. Allen). Ljubitelji filma si bodo lahko še ogledali, ob stoletnici filma, prve posnetke iz leta 1905 pionirja slovenskega filma Karola Grossmana in filmske zapise Božidarja Jakca iz 20. let. Večji del letošnjega FVM pa bo zavzel izbor značilnih in klasičnih del slovenskega povojnega filma. Med temi so »ponarodeli« naslovi kot so Vesna Františka Čapa, Dolina miru Franceta Štiglica, Kekec Jožeta Galeta in filmski omnibus Tri zgodbe, kjer Igor Pretnar, Jane Kavčič in France Kosmač vizualizirajo znana domača leposlovna dela. Na sporedu so še film Strah Matjaža Klopčiča o ljubljanskem potresu, Nočni izlet Mirka Groblerja, zanimiv portret meščanske mladine 60. let, ter nekonvencionalni prikaz NOB Nasvidenje v naslednji vojni, ki ga je Srb Živojin Pavlovič posnel po Zupanovem romanu Menuet za kitaro. Na ogled bo tudi največja slovenska komercialna uspešnica, družinska burka Jožeta Bevca To so gadi, 'n novejšega obdobja pa še Rdeči boo-gie ali Kaj ti je deklica Karpa Godine, ki je nostalgično-glasbena parodija o kominformu, komedija Francija Slaka Butnskala in filmski esej Filip3 Robarja Dorina na temo slovenskega nacionalnega sindroma, Ovni in mamuti. Ob filmih so predvidena tudi srečanja z avtorji, v nedeljo pa običajni posvet, na katerem bodo organizatorji skupno s filmarji in prisotnimi kritiki podali obračun o 10 letih Film Video Monitorja in slovenskem filmu. Gre skratka za izviren in izzivalen ključ, ki bo skozi zgodovino in zemljepis slovenskega filma gotovo priklical v goriški Kulturni dom med 23-in 28. marcem radovedno občinstvo obeh narodnosti, ki bo imelo priliko seznaniti se z edinstveno in celostno »monitoražo« slovenske kulture in zgodovine. Davorin Devetak * * * Ob prazniku vaškega zavetnika Sv. Jožefa bodo v soboto, 18. marca, ob 19. uri v Baragovem domu v Ric' manjih odprli razstavo »Rokopisa1 pomniki«. Gre za stare dokumente