Poštnina plačana v gotovini. 28.Vl.WSS' ________ IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK EN SOBOTO. Cena posamezni Številki Din 1*56. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino^ Industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za »/« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. - Plafta in toži se v UuUJanL Uredništvo in upravnifitvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt, hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon ftt. 30-69. Leto XVI. V Ljubljani, v torek, dne 27. junija 1933. štev. 72. bi/opti f»utonite V času težke gospodarske stiske je Praznovanje simboličnega Vidovega dne tem bolj potrebno. Kajti Vidov dan je VeČni spomin, 'da ni na svetu tako težke nfsreče, da bi smel človek izgubiti upa-nie na lepše čase. Tudi po strahotni kosov-s^i katastrofi je prišlo odrešenje in tudi P° najtežjem porazu pride zmaga, če člo-Vek v njo veruje in za njo požrtvovalno ^ela. Toda volja do zmage mora človeka ^sto prevzeti, kakor je prevzela vidov-^nske junake in potem postane resnica *udi najtežja stvar. Samo nekaj tega vidovdanskega duha nai bi prišlo v nas, pa bi bilo takoj vse boljše. Saj vsi vemo, da bi mogla biti za nas gospodarska stiska mnogo milej-*a> kakor je, da je skoraj ne bi niti dosti čutili, če bi bil vsak od nas čisto na svojem mestu. Mnogo bolj ko svetovna gospodarska kriza nas pritiskajo lastne napake in trpimo vsled lastne nesposobnosti. Vsi vemo za te napake, vsi poznamo ne-dostatke, ki ubijajo naše gospodarstvo in naš napredek, toda te moralne sile ni v aas, da bi te napake zatrli in odpravili. Premalo duha vidovdanskih junakov je v "as in zato ne krenemo na pravo pot. Dobro je zato, da se vsaj enkrat na leto sPominjamo vidovdanskih junakov, da vsaj eukrat na leto posvetimo svoje misli njih opominu, ‘da pride vsaj nekaj njihovega duka v nas! £ neomahljivo vero v domovino, s trdno točnostjo, da nikdar in pri nobenem po-, U ne pozabimo na blagor domovine, je jreba iti na delo in vse sedanje težave kodo odpadale ena za drugo. Duh vidovdanskih junakov je dal našemu narodu Politično osvoboditev, ta duh nam mora dati tudi gospodarsko. V tem znaku naj ?e v bodoče vrše proslave Vidovega dne ju ta visoki cilj bodi nam vodilo za prihodnje dni! Letošnji Vidov dan pa ima za nas Slo-Vence še poseben pomen. Vrši se v znaku j^kolskih zletnih vse to je napravilo oni čudež, da je ?narod hlapcev in dekel« vstal do svobode in do kulture. Še nam je potrebna ona nekdanja sloga skupnega dela, še nam je P°trebna ona stara domovinska ljubezen 'a zato naj bodo na Vidov dan posvečene Uaše misli tudi temu stremljenju, kako i0Pet priti ‘do složnega dela iia vsej črti. Sokolski praznik pa nam kaže še eno j*0! k rešitvi. Kjer je sokolstvo, tam je udi slovanstvo in v sokolstvu se zbira sionska družina. V slovanstvu pa je tudi rešitev, ker slovanstvo je naše okno Svet. Ne moremo se uveljaviti v velikem drugače ko s slovanstvom, kajti samo Pvanstvo nam more dati ono moč, da bo slo sli; ilaka fc as nosim gospodaestvom (fovoc dc. Tcatta IdindistUccia na o&CHtm vboeu dcuštva ,HleeUuc' dftC' 16» to hto sen naš glas. In na Vidov dan je velika 'era v slovanstvo še posebno potrebna. Še Usi slovanstvo podobna katastrofa kakor °sovska, še ni prišel dan zmage, a priti Uk>ra in tudi zato je treba, da se pokloni-j° duhu vidovdanskih junakov, da tudi za ' °vanstvo dosežemo dan vstajenja. y Dvojni praznik praznujemo te dni: naš j *dov dan in naš sokolski praznik. Naj bi I? dvojni praznik našel naša srca priprav-tena, da bomo mogli sprejeti sporočilo •dovdanskih junakov, da nam bo vedno f*red očmi le blagor domovine. Dvojni paznik naj dvigne naš duh, naj okrepi ašo voljo, da se prične nova doba navedka za ves naš narod in za nas vse. II. Stavbena delavnost je bila sredi neljubih časov v naših krajih, zlasti v Ljubljani in okolici, v preteklem letu dosti velika. Tako je bilo dobrodošlih prilik za delo in zaslužek ne samo stavbenim podjetjem kot takim, marveč vsem številnim obrtnikom, ki so posredno ali neposredno v zvezi z delom na stavbah. Za plačila so bile pač težave, ali šlo je navzlic trenju. Konkurenca je zadnje čase dovolj ostra. Položaj podjetij, ki delajo z majhno režijo, je umevno dokaj ugodnejši kakor položaj firm večjega obsega. V industriji so bile razmere precej neenakomerne. Premogovna industrija je imela kar slabe prilike. Omejevati je morala svoja obratovanja ponovno, pa mestoma celo ustavljati obrate na veliko škodo in nesrečo prizadetih uslužbencev in delavcev. Naročila za dobavo železnicam so zelo padla. Delo je bilo treba omejevati tudi zategadelj, ker je ob močno padli potrebi industrije in ob skoro popolnoma skopnelem izvozu prihajalo znatno manj naročil od zasebne strani. V lesni kupčiji in produkciji so v dobi zadnjih let nastale velikanske izpremem-be, na domačem in tujem trgu pa je ta za našo ožjo domovino znamenito važna gospodarska panoga prišla v jako težaven položaj. Trdo so pri tem prizadeti ne samo lastniki gozdov, lastniki žag in drugih lesnih industrij ter trgovci in prevozniki, marveč tudi široke plasti našega prebivalstva v tistih krajih, kjer je lesna obrtnost in kupčija nudila malone edini redni zaslužek. Prizadeti interesentje so se dosti vneto prizadevali, da z raznimi organiza-tornimi koraki ter z dogovori mednarodnega značaja najdejo pot iz» nastalega mrtvila. Naše glavne industrije železne, kemične, papirne in usnjarske stroke preživljajo čase polne skrbi in težav in morajo napeti vse sile, da se sredi ogromnih težav ob nabavi, v produkciji in prodaji ter pri preskrbi kreditov vzdrže na površju. Mnoge vzdržujejo obrat brez zaslužka na stroške substance. Eksportna podjetja so že drugo leto v stiski. Težave in negotovosti v mednarodni kupčiji in izmenjavi nekaterim industrijam pospešujejo kupčije na domačem trgu. Položaj tekstilnih tvornic je povoljen. V kupčiji na debelo je treba mnogo previdnosti radi rastočih konkurzov in prelahkih pogojev za prisilne poravnave, pa so močne firme zelo poostrile prodajne in plačilne pogoje. Prav posebne težave dela kreditno vprašanje, preskrba s potrebno gotovino ter poravnava inozemskih računov. Razmere na denarnem trgu v preteklem letu niso bile zadovoljive. Preplašenost in nemir med prebivalstvom, piovzročena po različnih okolnostih, se žal nista polegla. Vztrajalo je nezaupanje, trdovratno je za-državanje in skrivanje gotovine. Ogromen del denarnega prometa se razvija ekscentrično mimo poklicanih posredovalcev, denarnih zavodov. Nastale so nenormalne, često abotne razmere v denarnem poslovanju, ki so neizmerne škode za naše gospodarstvo, ker onemogočajo normalni tek gospodarskega 'dela. Zbog negotovosti ovirajo ali celo onemogočajo vsako sestavno in preudarno delo na polju kreditnih kupčij. Nenormalne razmere razjedajo gospodarsko življenje in mogočno povečujejo gospodarsko krizo. Položaj v našem gospodarstvu bi se hitro razjasnil in bistveno izboljšal, ako bi se posrečilo pripraviti zopet normalne razmere v denarno poslovanje. Zasebna podjetnost, številni dobri in premišljeni novi načrti, zlasti pa privatna in javna stavbena delavnost bi se naglo razgibala, brž ko bi bilo mogoče normalno razpolagati z denarjem, ki more v kreditnem gospodarstvu svojo oživljajočo nalogo izpolnjevati v polni meri samo tedaj, ako ni raztepen in raznešen, marveč se sostavno steka in zbira v zavodih, ki so poklicani jemati in dajati kredit. V takih prilikah je poslovanje denarnih zavodov silno težavno. Največje čuječnosti je treba pri vseh dispozicijah, čim vodstvo ne more računati z ustaljenimi razmerami. Kolebanje na mednarodnem valutarnem trgu je bilo v preteklem letu jako živahno, pa je nič manj kakor 18 držav prizadetih v svoji valuti po tem valovanju. Razlike napram normalni vrednosti pri teh 18 državah segajo od 62% do 6%. Nemir na deviznih in valutnih tržiščih v obilni meri veča preplašenost in nezaupanje prebivalstva. V današnjih časih duhovne zbeganosti in nesrečne psihoze, ki sta najnevarnejša elementa v svelovni krizi, imajo zločesti širilci slabih vesti iz političnih in socijalnih razlogov le prelahko delo. Jasno je, da so denarni zavodi v dobi stalnega krčenja uvozne in izvozne trgovine, sredi mnogih oblastvenih predpisov za poslovanje s tujim in domačim denarjem izgubili zadnja leta razne dobre vire svojega običajnega zaslužka, tako pri valutah in devizah in v trgovini z vrednostnimi papirji, v kateri je bilo zadnje leto žalostno mrtvilo. Breme javnih bremen, davkov, doklad, socijalnih dažbin, ni bilo preteklo leto olajšano, narobe, povišbe so prišle pa se je poostrila priredba, odmera, izterjevanje. V najtežji dobi za podjetja je bila uvedena nova prav trda praksa po gospodarsko nepriznanih pravcih, nevarna obstoju zavodov in racionalnemu gospodarjenju. Napram pritisku upnikov je bila dana zavodom v sili po zakonu obrambena možnost na dvojen način, pozitivne pomoči kakor pri sosedih v inozemstvu pa ni bilo dane doslej. Sto let se je razvijal svet v znamenju gospodarskega napredka. Razvoj je šel v znamenju vesoljstva. Svoboda prometa, svoboda blaga, svoboda kapitala, svoboda duha in človeka. In je zraven rasla skrb za človeka. Premišljene pogodbe so odpravljale ovire in gladile pota. V takem okolju je zavladalo blagostanje. Življenje je postajalo lepše in boljše. Kultura se je razvijala in je socialna kultura zadnjih 25 let ustvarila naprave, o katerih najboljši duhovi prejšnjih časov niti sanjali niso. Pa se je pojavila kriza, povzročena predvsem zaradi silovitih špekulacij in gospodarskih izgredov v Ameriki, kateri je Evropa sramotno malikovala, kakor še danes malikuje anglosaksonski rasi, ki se spretno glumi in zakriva pravo lice, ki je egoističen lov za lastnim pridom. Ali poznate v zgodovini večje premišljeno ban-krotstvo, kakor ga izvaja sedanja ameriška vlada. Od leta 1931 preko 1. 1932 in vse ostreje leta 1933 se je ves svet kljub pisanemu številu konferenc, ki niso najboljšega slovesa, obrnil v obratno smer: Tekma je, da polože v spone svobodno gibanje človeka, deloljubne ljudi izganjajo in prepovedujejo vseljevanje. Z duhovitimi domisleki se zapira pot izmenjavi kapitala, denarja in blaga, ovira se promet osebni in blagovni, brutalizira duh. Univerzalnost se umika kampanilizmu, pa se pozablja, da povratek v stare malenkostne patriarhalne in avtarkične razmere zahteva v dosledni posledici tudi povratek človeka v stare, majhne razmere, pripro-ste, siromašne, brez obzora in razora. Kar se godi sedaj v omiljenje krize, so navadno enostranske, malo premišljene odredbe. Misliš, da enemu pomagaš, pa njega in druge izpodkopavaš. Besedniki, predlagatelji in reformatorji so navdahnjeni in krojeni navadno po potrebah svoje interesne skupine. Vidijo le do prvega ogla. Resnica je gola, pa jo oblači navadno vsak spretno po svoje. Čudežnih mer in lekov se nam hoče, da ostane vse pri starem. Kristus je obujal mrtve, mrtvih izgubljenih gospodarskih postojank pa ne oživi ne injekcija, ne radium, ne elektrika. Od priprostega človeka zahtevaš zaupanje, ki ga je izgubil. Prepotrebno nam je, samo ne ga izpodkopavati še bolj raz mesta, ki so vsem vidna. Preroku ne odpuščamo madežev. Preštevilni konsiliji, preveč aka-demičnih gesel v živi praksi se slabo obnašajo. Pri nas je bilo ves čas boljše ko drugod, pa se že počasi obrača na boljše. Krivo pa je obujati prevelike nade v ljudeh o pomoči od zunaj, zakaj v jedru ozdravljenje mora priti od nas in iz nas. V tej sili samo podzidavamo, krpamo nasipe, lovimo se z velikimi vedeži na zapadu vred z dneva v dan, medtem pa pogleda, kakor doslej vedno na svetu, iz ruševin nekega dne novo življenje, kajti stvarilen, neupogljiv je duh človeka, večne so gonilne sile, ki ženejo svet naprej preko globel in grebenov, neizčrpne so naravne resurse. Izza časa izgubljenega zaupanja je šlo dosti našega denarja v druge shrambe. Koristniki teh lipak vpoštevnih zneskov mi so več naši gospodarji. Po pravici v sedanji stiski smemo zahtevati večjega priliva denarja iz vrel Poštne hranilnice, Hipotekarne banke, Narodne banke. Naši kraji voljno nosijo veliko pezo občnih javnih bremen, znatne vsote imajo terjati iz starih dobav, iz obresti kupljenih vrednostnih papirjev, ki so močno prizadeti, pa naši gospodarji zaslužijo, da se jim sedaj v dobi rekonva-lescence odpro izdatnejša kreditna vrela neposredno in posredno. V zadnji okrožnici Zveze industrijcev berem, da se je meseca januarja 1933 plačalo luksuznega davka v vsej državi 1 milijon 311.000 Din. Od tega pride na finančno direkcijo Zagreb in Ljubljano 1 milijon 104.000 Din, na osem ostalih direkcij pa 206.000 Din. Če tako dajemo, smemo zahtevati, da se podpira v težki dobi naše gospodarstvo, pa da se neha praksa, ko dobi po silnem naporu s težavo ogromno podjetje pri nas dvanajstkrat manjši kredit nego dosti manjše drugod. Vemo, da so težave za denar, uvidevni smo, ali je dejstvo, da bi naše kraje gospodarsko močno osvežila že samo zaostala plačila, nastala iz starih dobav za razne panoge državne in avtonomne uprave. In roka s krediti iz centralnega vrela naj se tudi odpre, pa imenujte te kredite kakorkoli, makar prehodne, inakar sezonske, za imena nam ni, pač pa za denar in osvežitev denarnega obtoka. Paliativna sredstva pa gospodarstvu ne morejo resnično koristiti, nevarna so in dovolj nesreč so že prizadejala baš revnim državljanom. Lepo je vprašal velik Francoz te dni, kaj bi rekii, če bi kdo upeljal elastičen meter za manu-fakturno blago. 0 si/eiu (Glas iz trgovskih krogov) Na občnem zboru Zveze trgovskih združenj v Kamniku se je izrekla želja, da se čim preje skliče gospodarski svet. Tudi jaz podpišem to zahtevo, ker bi morala biti že davno izvedena. Vendar pa bi to zahtevo dopolnil, da ne bo pozneje kakšnih razočaranj. Mnenja sem namreč, da bi nam koristil le gospodarski svet, ki bi si ga gospodarski krogi sami izvolili. Imenovani gospodarski svet prav gotovo ne bi mnogo koristil. Zato mora trgovstvo zahtevati, da si svoje zastopnike v gospodarskem svetu samo izvoli, ker samo od trgovstva izvoljeni člani bodo tudi v resnici poznali težnje trgovstva in resnično zagovarjali njegove potrebe. Z imenovanimi člani pa nam ne bi bilo mnogo poma-gano in je najbrže bolje, da takšnega gospodarskega sveta sploh ne kličemo v življenje. Vsled praznika izide prihodnja številka »Trgovskega lista« šele v soboto. Štev. 72. n II—" &nn . »UjMir DOLŽNOST ZAPOSLITVE BIVŠIH VAJENCEV Delavska zbornica nam sporoča: Po § 294. novega obrtnega zakona so dolžni zaposlovati učni gospodarji izučene vajence najmanj tri mesece kot pomočnike. kr. banske uprave Dravske banovine z dne 21. t. m. objavlja med drugim: Trgovinsko pogodbo z Brazilijo — Uredbo o podalj-šavi rokov za iztoževanje kmetskih menic — Vprašanja taksiranja v pravdnem postopanju pred razsodišči in razsodniki — Banovo odredbo o polnjenju omaric za prvo pomoč pri mlatilnicah — Objave o občinskih trošarinah — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. PRODUKTNA BORZA V SKOPLJU Poročilo na občnem zboru skopljanske borze izkazuje stalni porast prometa na tej borzi. Borzni promet v letu 1930. je znašal 190 vagonov, 1931. leta 460 vagonov in 1. 1932. že 698 vagonov, med tem največ pšenice (270 5), rži, ječmena, ovsa (102), koruze (148 5), moke, otrobov, - itd. z vrednostjo 8,746.864 dinarjev. Razsodišče je rešilo 577 sporov. Spremenila so se pravila glede glasovanja (čl. 43) in glede razsodišča (čl. 88) v tem smislu, da razsoja spore o zneskih do 2000 Din posamezni sodnik. Na konferenci delavskih zaupnikov 1 Banjaluki je bilo sklenjeno, da se obnovi bivša delavska stranka. Odločen nastop Male antante proti 0' meravani obnovi habsburške monarhije if že povzročil prve demantije, da bi Musso-lini propagiral to misel. Naglasa se, da pO' laga Mussolini največjo važnost na to, da bo v juliju podpisan pakt četvorice in d* že zato ne more propagirati te misli, M ve, da potem Francija pakta ne bi podpisala. Poskusni balon se je torej hitro razpočil. Dr. Beneš je imel dve in pol ure trajajočo konferenco s Paulom Boncourjeift Kakor je izjavil dr. Beneš, sta razpravlja' la prav o vseh aktualnih vprašanjih, zlasti pa tudi o vprašanju podonavskih držav. ^ vseh vprašanjih sta konstatirala popoln« soglasnost. Italija oficialno zanika vest, da bi Mussolini hotel obnoviti habsburško monarhijo. V zvezi s tem demantijem poročajo francoski listi, da se bodo v kratkem pričeli francosko-italijanski razgovori o Podonavju. »Vprašanje inadjarskega kralja danes D* aktualno in bi rešitev tega vprašanja samo še bolj komplicirala današnjo evropsko konstelacijo,« je izjavil ministrski predsednik Gombos na seji madjarskeg* parlamenta. Londonska konferenca nadaljuje s svojim delom in bo trajalo njeno prvo zase' danje do srede julija. Drugo zasedanje konference se prične v oktobru. Herriot je bil zopet izvoljen za predsednika zunanjega odbora francoskega parlamenta. Med sovjetskim ministrom Litvinovim iJI angl. zun. min. Simonom je bil po vesteh angleških listov dosežen sporazum in bosta londonska in moskovska vlada istočasno objavile vesti o osvoboditvi zaprtih angleških inženjerjev in 'dvigu uvozne prepovedi za rusko blago v Angliji. Sobranje je končno vendarle sprejelo zakon, s katerim se kaznujejo tudi politični umori s smrtjo. Z novim zakonom naj bi se preprečili vsakodnevni atentati m«' kedonstvujuščih. V zvezi z novim zakonom je izvedla bolgarska vlada s pomočjo vojske nad vse strogo preiskavo vseh hiš Sofije. Nihče n' smel na ulico. Kdor ni imel legitimacije! ali je bil naveden v posebnem seznamU; je bil takoj aretiran. Vse telefonske vez* in vsak promet s Sofijo je bil prekinjen Policija je našla mnogo orožja in aretirala na stotine ljudi. Obsedno stanje nad Sofijo je bilo p0 o|icialnih vesteh znak odločne akcije vlade proti makedonstvujuščim. Mnogi Pa trde, da je vlada Mušanova uporabila obsedno stanje v to, da obračuna s svojim1 političnimi nasprotniki. Neznano letalo se je pojavilo nad Ber* linom in metalo nad mesto protirežimske letake. Hitlerjevski listi so ta dogodek uporabili za tako močno propagando z® prost razvoj nemškega civilnega in voj«' škega letalstva, da postaja vedno večja verjetnost, da je bilo neznano letalo naročeno. Socialno demokratska stranka v Nemčiji je bila razpuščena in vse njeno premoženje zaplenjeno. Berlinska vlada utemeljuje ta svoj ukrep z veleizdajalskim delom stranke, ki da je konspirirala proti Nemčiji. Tudi večina Hugenbergovih nemško-nacionalnih organizacij je bila razpuščena-Pričakujejo, da bo Hugenberg v kratkem demisioniral. Več vodilnih politikov bivše bavarske ljudske stranke je bilo aretiranih. Med aretiranimi je tudi prelat Leicht. Hugenberg je demisijoniral, a Hindenburg še ni sprejel njegove demisije. Hindenburg je po vesteh dunajskega lista »Der Tag« zelo resno obolel. Dr. Dollfuss je na nedeljskem shodu na Diinaju zagrozil, da bo Avstrija uvedla zopet smrtno kazen, če ne bi prenehali atentati hitlerjevcev. »Država, kakor jo ustvarja Hitler, je primerna za orientalske narode,-ne pa za nemški narod.« Tako je izjavil vodja hajm-verovcev knez Starhemberg na nekem shodu. Ideolog Hitlerjeve stranke dr. Rosen-berg je izjavil novinarjem; da nacionaln* revolucija v Nemčiji še ni končana, temveč da se šele prične. ia HOficedeU našega tesnega g&sp&dacsti/a Seja Osrednjega odbora jugoslovanskega lesnega gospodarstva v Beogradu Osrednji odbor jugoslovanskega lesnega gospodarstva je imel v četrtek v Beogradu svojo plenarno sejo, ki je postala posebno pomembna vsled prisotnosti ministra za gozdove in rudnike g. Matice. Sejo je otvoril predsednik Osrednjega odbora Deutsch-Maceljski, ki je najprej toplo pozdravil ministra Matico. Med drugim je dejal: Še nikdar ni bila lesni industriji pomoč vlade tako potrebna ko da-dos. Izvoz lesa je nazadoval za tri četrtine. Posledica tega ni samo silen padec produkcije, temveč tudi cen. Vsled tega je mogel samo še majhen del naših lesnih Podjetij vzdržati obratovanje, a le v Zmanjšanem obsegu. Tej splošni stiski pa so se pridružile še druge težave. Javne dajatve niso bile zmanjšane, temveč celo Povečane. V drugih državah so bile železniške tarife znižane, pri nas pa se jih hoče še povišati. Pa tudi agrarni zakon °groža interese lesne industrije. Prisotnost g- ministra daje lesnim producentom upanje, da njih zahteve ne bodo ostale neuslišane. Dosti težkih časov je že doživela naša lesna industrija, ali tako težkih, ko danes, se nikdar. Za jugoslovansko lesno industrijo je samo ena rešitev, da se vrši lesni Promet svobodno in brez ovir. V težavnem boju si je priborila jugoslovanska lesna ‘ndiustrija dostop na tuja tržišča in svojo pozicijo bo ohranila, če se bodo javne dajatve, m jjjj mora plačevati, prilagodile 'dejanskim razmeram na svetovnem lesnem trgu. Minister Matica je nato odgovoril s krajšim govorom, v katerem je naglasil, da je bila vedno njegova iskrena želja, da dela 2a napredek jugoslovanske lesne industrije, ki je eden najvažnejših faktorjev na-sega gospodarstva. Lesno industrijo pa je treba podpirati tudi zato, ker je največje važnosti za našo trgovinsko bilanco, saj tvori še danes lesni izvoz petino vsega na-5«ga izvoza. Da bi mogel čim bolj uspešno podpirati lesno industrijo in lesno go- spodarstvo, je ustanovil pri svojem ministrstvu poseben lesni odsek, čegar naloga je, da se bavi z vsemi vprašanji, ki se tičejo lesnega gospodarstva in posebej lesnega izvoza. Minister Matica je nato priznal, da so želje lesnih interesentov, da se znižajo železniške tarife, upravičene in bo zato te želje vedno podpiral. Agrarna reforma je bila izvedena zaradi nujnih socialnih ozirov, a se bo izvajala tako, da ne bodo od nje trpele lesne industrije. Gledalo se bo na to, da bo v vsakem primeru ohranjena celota lesnega gospodarstva. Zato se tudi gozdovi ne bodo dodeljevali posameznikom, temveč samo občinam in podobnim korporacijam. Časi so sicer težki, toda ne smemo izgubljati vere v boljšo bodočnost. Bolj ko kdaj je treba danes skrbeti za racionalno gospodarstvo in ne prodajati lesa v brezcenje. Treba je les ohraniti za boljše čase. Končno je minister Matica še enkrat zagotovil, da bo vedno podpiral vse težnje lesnih producentov in trgovcev. Komercialni tajnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine Stanič je nato poročal o izvozu našega lesa v Francijo in Alžir. 0 seji permanentnega lesnega odbora na Dunaju sta poročala inž. Katič in dr. Bra-tanič. Obe poročili je odbor sprejel in enako tudi predloge obeh poročevalcev o nadaljnjem sodelovanju z dunajskim odborom. Nato se je razpravljalo o nameravanem povišanju železniških tarif. Odbor se je soglasno izrekel proti vsakemu povišanju tarif, ker bi bil izvoz našega lesa potem še težji. Končno je poročal poročevalec Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine g. Cerič o pogajanjih s Španijo in izrekel nado, da bodo ta pogajanja v najkrajšem času ugodno zaključena. Prihodnja seja Osrednjega odbora bo v Ljubljani. Uonfetenca scuLniU Lzvo&mItov V nedeljo se je pričela v Beogradu na 'Pobudo Zavoda ra pospeševanje zunanje trgovine konferenca sadnih izvoznikov. Konference eo se udeležili zastopniki raz-11 ih gospodarskih organizacij in ministr-slev. Konferenco je otvoril zastopnik Zavoda referent Cerič, ki je navedel dnevni 'ed konference. Nadalje je predlagal, da ■se organizira informacijska služba, da bi se izvoznim'organizacijam takoj itelefonič-Jio sporočale cene na tujih trgih in pa vsakodnevni dovoz sadja. Na njegov predlog Jo biil nato izvoljen za predsednika konference Voja Petkovič, podpredsednik trgovinske zbornice v Beogradu. V svojem Pozdravnem govoru povdarja g. Petkovič ,v»liki pomen sadnega izvoza, ki ga mo-rajo oblastli čim bolj pospeševati. Omenja bo leitos sadna letina v Nemčiji, Poljski in Češkoslovaški najbrže slaba in bo-too zato mogli izvoziti dosti sadja v te države. G. Špečanovič je poročal, da je zunanji minister Jevtič pri svojem ministrstvu ustanovil poslovno-gospodarski oddelek, če-0®r posebna naloga je, da redno informira izvoznike o prilikah na tujih trgih. V "febati so izvozniki zlasti povdarjali, da bi morali naši konzularni uradniki 'bolj podirati izvoznike, da naj bi se cene na tujih gib sporočale redno tudi po radiu, da naj fe za organizacijo informativne službe po- bira od vagona izvoženega sadja po 10 dinarjev in da se postavi na vsaki nakladalni postaji sadja telefonska govorilnica. Mnogo se je tudi razpravljalo o kontroli, ki jo izvajajo okrajni referenti in povdar-jailo se je, da je ta kontrola navadno nezadostna. fC ni 1 barv«, plesira In ke- jJ6 \ urafl “dtao gnali obleke, klobuke ild. Skrobl in sretlolika srajce, ovratnike in manSetc. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Selebnrgora ul. 3. Telefon it. 22-72. Žalostna statistika Po podatkih državnega statističnega urada je bilo v prvih petih mesecih leta 1931. konkurzov 201, prisilnih poravnav 327, skupno torej 528. Leta 1932. je bilo konkurzov 367, prisilnih poravnav 555, skupno torej 922. Letos pa je število konkurzov in poravnav sicer padlo, zato pa je bilo silno mnogo prošenj za posredovalno postopanje. Konkurzov je bilo 245, poravnav 117, posredovanj pa 665, torej skupno 927; položaj se torej ni zboljšal, temveč celo malo poslabšal. I\lcwna odločitev •za usta-Mvitel\c dcužk % om. •zav. Maribor, 19. junija. Po še veljavnem zakonu o družbah z omejeno zavezo je morala znašati osnovna glavnica najmanj 20.000 avstrijskih kron (predvojne veljave), ki naj bi sedaj pri nas po razmerju 4 : 1 znašala 5000 Din. Ustanavljale so se res družbe z omejeno zavezo ludi z osnovno glavnico 5000 Din in sodišča so dovoljevala vpis takih družb v trgovinski register. Ker pa se je pričelo to izrabljali, je okrožno sodišče v Mariboru pri nekem slučaju vpis novoustanovljene družbe z o. z. z osnovno glavnico 10.000 Din v trgovinski register odklonilo uz razloga, da osnovna glavnica v znesku 10.000 Din nasprotuje tendenci zakona o diužbah z o. z. — Namen zakonodajca je bil, ko je določil osnovno glavnico 20.000 kron, da se morejo ustanavljati le družbe z denarno premoženjsko podlago, ki bo nudila varno kritje za vse trgovske posle družbe. Smoter in smisel zakona o družbah z omejeno zavezo se zgolj radi tega, ker so ise izpramenLle valutne razmere, nista mogla izpremeniti. Sodnikova dolžnost je, da razlaga zakonodajalčevo določbo glede višine osnovne glavnice tako, da je dosledna in stalna tudi njena tendenca. Osnovna glavnica mora tedaj vsaj prilično odgovarjati takratni vrednosti 20.000 kron. To odločbo je potrdilo tako apelacijsko sodišče v Ljubljani kakor tudi stol sed-morice v Zagrebu, slednji iz razlogov: Glede tolmačenja zakonov odreja § 6 obč. drž. z., da jim ni pridevati drugega smisla nego onega, ki izhaja iz njih besedila in jasne namere zakonodavca. Okrožno sodišče je pravilno vporabilo lo zakonito določilo, ko je vpoštevajoč čas, ko je bil izdan zakon o družbah z. oz. in vrednost, ki jo je predstavljala v tedanjih časih svota 20.900 kron ter oziraje se na pravno strukturo družbe z o. z. in vpoštevajoč predmet družbinega podjetja prišlo do zaključka, da osnovna glavnica 10.000 Din ne ustreza oni vrednosti, ki jo ima v mislih par. 6 zakona o družbah z o. z. Od/itapicMsjc Soffoc' 2ITNI PROBLEM V Londonu so se sestali delegati Avstralije, Kanade, Argentine in U. S. A., kot glavnih izvoznih držav žita, da se dogovore o omejitvi žitne produkcije. Do sporazuma pa še ni prišlo, kar težko zadene tudi podonavske države, ki vsled premočne konkurence teh štirih žitnih veleproducentov ne morejo prodati svojega žita. Da bi pa te štiri žitne velesile v resnici morale zmanjšati produkcijo, kaže primerjava njih žitne produkcije pred in po vojni. Letni izvozni višek žita je znašal: eo »H 05 r-H J, 0) -S'C g g O eo 2 > 3 n w ^ 05 o rH © rH ^ v milijonih centov 24,2 14'2u/o 40,7 21'6"/o 20.1 H‘8% 70,0 37'l°/o 14.2 18'4%> 27,3 14'5'Vo 11,4 6'7°/o 17,5 9’2% 40,1 24T%> 8,1 4"3°/u v Podonavskih državah 19,0 ll'2“/o 5,7 3 0"/., Ta statistika jasno dokazuje, da je rešitev žitne krize odvisna le od zmanjšanja produkcije v čezmorskih državah, ker je ta produkcija narasla čez mero. OBČNI ZBORI »Slograd«, slovenska gradbena in industrijska d. d., ima XII. redni letni občni zbor dne 7. julija ob 12. uri v prostorih Prometnega zavoda za premog, Ljubljana, Miklošičeva cesta 15. <6 CIKORIJA iliaš pravi domači izdelek 2a tupli&tic cešpeli na gaušld mmh Tekom let sem v svojih premnogih člankih o izvozu našega sadja opozarjal tudi na ameriški način, sušenja češpelj in marelic, ki je dandanes prav izdaten vir dohodkov za Kalifornijo. Američani so znamenito izpopolnili tak način sušenja svojih .pridelkov in delajo danes konkurenco Evropi, posebno pa našim Bricem. Na tak način sušene češplje so se razširile po vseh nordijskih krajih, pa tudi v Avstriji in Nemčiji. Samo v novejšem času morajo jako paziti, da sušilci ne rabijo preveč žvepla, ker sicer jim zdravstveni uradi blago zaplenijo. — Tako sušene in olupljene češplje ostanejo lepo rumene in so jako pikantne. Že pred leti sem posebe opozarjal na tak bliski način sušenja tudi »Zavod za pospeševanje zunanje trgovine«, ki je zdaj to idejo vresničil ,po ».Glavnem Bavezu Srpskih Zemljoradničkih Zadruga« v Beogradu, Franko panska 15, ki danes morda edini more vzeti tako nalogo v roke, ter jo velikopotezno izvesti. Savez uma nad 1000 zadrug, v katerih se prideluje tudi ogromno češpelj, in sicer ravno v takih krajih, kjer so češplje za tako sušenje. Češplje morajo namreč biti iz suhih krajev, da so mesnate in sladke. — Savez uma tudi sredstva, da more urediti poleg sušenja tudi pakovauje v lepih škatljah in malih zabojčkih, na katerih .so etikete na prav poseben način izdelane, kajti po svetu take zabojčke že od daleč poznajo. »Glavni Savez« zdaj že .išče naše ljudi iz Julijske krajine, ki bi bili voljni, da bodo sodelovali pri tej novi obrti z našimi češpljami. Moški in ženske, ki so voljni tu delati, naj se prigllase na gori označeni naslov. A. G. NAŠE BLOKIRANE TERJATVE V ŠPANIJI BODO V KRATKEM IZPLAČANE Že nekaj mesecev so naše terjatve v Španiji blokirane. Da se zopet obnove trgovinski stiki s Španijo, sta odšla v Španijo predsednik lesne sekcije združenja industrijalcev v Zagrebu g. Ivan Vilhar in španski častni konzul na Sušaku g. Ponče. Kakor poročata sedaj iz Španije, so desetdnevna pogajanja že toliko napredovala, da upata na skorajšnjo ugodno rešitev naših blokiranih terjatev. Pišeta, da je zato upati, da bodo mogli bili v kratkem obnovljeni naši trgovinski stiki s Španijo. Dr. Pi rčeva sladna kava je prvovrsten doma! izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Yas in YaSe otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. Dettacstvo. Narodna banka kraljevine Jugoslavije Stanje 22. junija 1983. Aktiva. Dinarjev M0 tal na podloga . 1.901,838.017.28 (- 1,520.705-08) Devize, ki niso v podlogi 43,084.366-37 (+ 3,430.806-79) Kovani novec v niklju 382,509.168'— (-f-15,695.991'60) Posojila . . 2.301,418.041-16 (+ 219.342-98) Vrednostni papirji . . 16,451.200"— Prejšnji pred- jemi državi 1.814,308.968-63 <+ 206.675-64) Začasni pred-jemi gl. drž. blagajni . 600,000.000"- Vrednostire- zervn. fonda 58,044.663"40 Vrednosti ostaiib fondov ... 7,933.114-72 (+ 3.000--) Nepremičnine ... . 160,148.782-37 (- 17.672-98) Razna aktiva 68,979.249-79 (+ 336.998.67) 7.353.716.470-72 Pasiva Dinarjev Kapital . . 180,000.000-— Rezervni fond . . . 78,250.372"50 Ostali fondi 9,711.437 03 (+ 3.063-- ) Novčanice v obtoku . . 4.348,788.990'- (—37,052.190--) Obveze na pokaz . . 1.015,167.809-72 (+30,680.402 64) Obveze z ro kom . . . 1.297,171.124-25 (+ 1,600.000-—) Razna pasiva 424,625.737-22 (+23,016.261-28) 7.353.715.470-72 Obtok in obveze . . . 5.363,956.799-72 Celotno kritje . . . 35-45°/, Kritje v zlatu . . . 33"490/„ Obrestna mera: po eskomplu................................7H% oo lombardu..................... 9% DEFLACIJA SE MORA NEHATI V prvem valutnem odboru gospodarske komisije na londonski konferenci je naglasil Chamberlain nujno potrebo, da je treba za oživitev trgovine pripraviti cenen denar. S sodelovanjem emisijskih bank je treba finančno politiko prilagoditi temu cilju. »Deflacija se mora nehati«, je nadalje izjavil Chamberlain, »vsaka akcija, ki stremi za deflacijo, je škodljiva.« Končno je predlagal Chamberlain, da bi bilo treba ustanoviti odbor emisijskih bank, ki bi s pomočjo vladnih pooblaščencev določil možnosti koordinacije kreditov. AVSTRIJA ODPRAVLJA KLIRINŠKE DOGOVORE Avstrijska vlada se pripravlja, da likvidira klirinški sporazum s Francijo, ki je od vseh avstrijskih kliringov še edini ostal v veljavi. Saldo v korist Francije znaša sedaj še 12 milijonov šilingov. Ko bo ta saldo poravnan, kar se bo zgodilo v najkrajšem časn, bo zopet zunanja trgovina s Francijo svobodna. Samo še z Madjarsko bo še nadalje obstojal klirinški dogovor, ki pa je čisto svojevrsten in ni delal dosedaj nobenih težav. * Avstrijska vlada bo izdala naredbo, po kateri smejo hranilnice zahtevati za posojila največ 7% obresti. Ta naredba bo veljala tako za stara, ko za nova posojila in bo stopila v veljavo dne 1. julija. Pričakujejo, da se bodo tudi banke ravnale po tej naredbi. Zlata zaloga ameriških emisijskih bank in državnega zaklada je narasla od 3.159 milijonov dolarjev v začetku marca na 3.711 milijonov dolarjev v začetku junija. Iz zadružnega registra Vpisali sta se zadrugi: Gospodarska zadruga za Prekmurje v Murski Soboti in Vodovodna zadruga v št. Janžu-česencah. Gospodarska zadruga ima po pravilih tudi ta nezadružni namen, da prodaja tudi nečlanom. Zadruga »Stan in Dom« v Ptuju je prešla v likvidacijo. * Vpisali sta se zadrugi: Kmetijska zadruga v Cerknici, ki 'bo oskrbovala svojim udom tudi gospodinjske in obrtne potrebščine vsake vrste ter Gradbena hranilnica in .posojilnica v Ljubljani. Izbrisala se je Stavbena zadruga pri Devici Mariji v Polju. Na podiagi dosedanje prakse pri nakupu in prouaji hmelja je sestavilo Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu sKup-110 z Združenjem trgovcev za sreze Celje, Uornjigrad in Šmarje pri Jelšah v Celju te uzance: 1. Kupčija se sklene med producentom in trgovcem, ki ima obrtni Ust ali pa njegovim pooblaščencem z obojestranskim podpisom sklepnega lista. 2. Originalni sklepni list obdrži kupec, kopijo pa prodajalec. 3. Kupec izroči pri podpisu sklepnega lista prodajalcu na njegovo zahtevo napla-čilo, razveu pri nakupu na vzorec. 4. Pooblaščeni nakupovalci se morajo izkazati prodajalcu in oblastim s pravomoč-nim pooblastilom hmeljskega trgovca, za katerega nakupujejo in legitimacijami, izdanimi, odnosno vidiranimi od oblasti. 5. Vsi hmeljski zaključki, ki jih napravi pooblaščenec za trgovca, ki je izdal pooblastilo, so za istega veljavni in obvezni. Vsi pridržki za potrditev in razveljavljenje teh sklepov so nedopustni. 6. Razveljavljenje sklepov je mogoče samo z obojestranskim pristankom. 7. Sklepni list mora podpisati v vsakem slučaju lastnik hmelja, ali pa od: lastnika pooblaščeni, ki jamči s svojim podpisom za vse eventualne posledice. 8. Pri sklepu kupčije na kupu ali v balah vzame kupec v navzočnosti prodajalca primeren ročni vzorec, ki je križem prevezan in pri vozlu prelepljen s primerno etiketo, na ta način, da je izključena ponovna otvoritev ročnega vzorca brez poškodbe etikete. V dokaz istinitosti ročnega vzorca se podpišeta na etiketi kupec in prodajalec. Kupec lahko vzame brezplačno največ tri ročne vzorce od vsake vrste. 9. Količina prodanega blaga mora odgovarjati v sklepnem listu pisani množini. Množina kupljenega blaga se ne da v vsakem slučaju natančno določiti, vsled česar se mora ista določiti v dveh številkah in sicer od!............do............kg. Proda- jalec je dolžan dobaviti in kupec prevzeti množino, ki je v sklepnem listu navedena. 10. Pri vseh kupčijah, ki se izvršijo na podlagi vzorcev brez ogleda blaga na licu mesta, se mora ravnati z vzorci v smislu določbe pod točko 8. 11. Dolžnost prodajalca je, ako proda zastavljeni ali zarubljeni hmelj, da v vsakem takem primeru obvesti kupca pred sklepom kupčije. 12. Do dejanske izročitve je odgovoren za blago prodajalec, četudi bi se bil kvalitativni in kvantitativni prevzem izvršil že preje. 13. Ako ni drugih pogojev, pusti kupec pobasati hmelj po svojem basarju. 14. Ako basar izvrši basanje po nalogu kupca in hmelj pri basanju »drobi, ni za to odgovoren prodajalec. 15. Ako od kupca poslani basar spozna, da hmelj ni sposoben za basanje, lahko basanje začasno odkloni. 16. Ako prodajalec sam izvrši basanje, je za vse nepravilnosti odgovoren sam. 17. Prodajalec prinese k prevzemu hmelja kopijo sklepnega lista. 18. Dolžnost prodajalca je, da dobavi hmelj nevlažen in nemočen, ter je za te poškodbe odgovoren. 19. Kvalitativni prevzem blaga se izvrši pri tehtanju na ta način, da kupec ali njegov zastopnik v navzočnosti prodajalca ali njegovega zastopnika, ki je prišel k prevzemu hmelja, istega pregleda. V slučaju spora, če odprti vzorec ne odgovarja do-voženemu blagu, se po točki 8. opremljeni vzorec primerja z dovoženim blagom. 20. V slučaju, da je kupec hmelj naprej prodal pred prevzemom, ima prodajalec eventualne spore rešiti s prvim kupcem, odnosno samo prvi kupec s prodajalcem. 21. Za oddajo blaga in prevzem kupnine se smatra, ako ni drugače določeno, pooblaščen oni, ki je prisostvoval tehtanju. 22. Prevzem in plačilo se izvrši pri tehtanju blaga, ako ni drugače pogojeno. 23. Vreče, ki so last prodajalca, mora vrniti kupec v istem stanju najkasneje do prihodnjega 1- avgusta. Neporabljene vreče, ki jih je dal kupec za pobasanje hmelja, je dolžan prodajalec vrniti pri dobavi hmelja, sicer je odgovoren za povrnitev vrednosti vreč. Prodajalec je dolžan po sklepu kupčije, ako nima svojih vreč, dvigniti iste pri kupcu. 24. Tara običajnih lahkih vreč se račund največ 2 kg za komad. 25. Prodajalec mora izročiti kupcu pri dobavi poverilnico svoje občine, ako jo le ta zahteva v svrho oznamovanja hmelja. 26. V slučaju, da najde kupec naknadno pri izpraznjenju, žveplanju etc. napačno pakovanje, kamenje in druge predmete, je za škodo odgovoren prodajalec. 27. Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu in Združenje trgovcev za sreze Celje, Gornjigrad in Šmarje pri Jelšah v Celju sta se sporazumela, da ima formular sklepnega lista sledeče besedilo in sledečo obliko: Taksa uničena na originalu. Firma.......................... Datum........ Gosp.: ....................................... po domače: .................................. v; .................. proda g.: ........... ................. kg hmelja letnika: ...... po vzorcu (ih); .............................. po Din: ............ za 1 kg .............. postavljeno .................................. Prodajalec potrdi prejem Din: ............. na račun kupnine, ostanek se izplača ............ Za vse spore, ki bi nastali iz tega pravnega posla, izključujeta obe stranki pristojnost rednih sodišč in se podvržeta razsodišču, obstoječemu iz treh razsodnikov, od katerih imenujeta vsaka stranka po enega in sicer izmed oseb, določenih od Hmeljarskega društva za Slovenijo v Žalcu in odi Združenja trgovcev za sreze Celje, Gornjigrad in Šmarje pri Jelšah v Celju. Seznam razsodnikov se začetkom meseca julija vsakega leta dostavi Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Razsodnika, ki jih stranki imenujeta, imenujeta sporazumno tretjega razsodnika, ki je prvomestnik. Tudi tretji razsodnik se bo vzel iz razsodnikov, določenih od gori navedenih dveh organizacij. Stranka, ki zahteva razsodišče, mora naznaniti svojega razsodnika nasprotni stranki pismeno. Nasprotna stranka mora sporočiti svojega razsodnika prvi stranki, ki zahteva razsodišče, takoj ali pa najkasneje v treh dneh po prejemu tozadevnega poziva. Istotako morata izbrati tudi ta dva razsodnika tretjega razsodnika v teku treh dni, sicer ga bo postavila Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani izmed sodnikov, določenih od gori navedenih dveh organizacij. Stranka, ki zahteva razsodišče, mora predujmoma položiti za stroške razsodišča pri prvomestniku tisti znesek, ki ga ji ta sporoči in sicer najkasneje v treh dneh po prejemu tozadevnega poziva. Ce stroškovnega predujma predlagajoča stranka pravočasno ne položi in tudi nasprotna stranka na poseben poziv v istem roku ne položi tega predujma, zgubi razsodiščna pogodba za ta pravni jjosel svojo veljavo. Glede vseh drugih vprašanj veljajo zadevni predpisi c. p. p. Prečitano in v znak soglasja lastnoročno podpisano kupec. prodajalec. Sprejeto na seji glavnega odbora dne 12. junija 1933. L. S. Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu. F. Roblek 1. r. Anton Petriček 1. r. Sprejeto na sejah dne 3. maja in 12. julija 1933. L. S. Združenje trgovcev za sreze Celje, Gornjigrad in Šmarje pri Jelšah v Celju. Pilih 1- r. Vilko Senica 1. r. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je z dnem 17. junija 1933 pod št. 10.877 izjavila, da je gori navedena določila sprejela v smislu § 3, t. 6 uredbe o zbornicah v seznam (zbornik) uzanc svojega področja. VI. POROČILO HMELJARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO O STANJU HMELJ-SKIH NASADOV Žalec v Sav, dol., 20. jun. 1933. Vremenske razmere so se le v toliko iz-premenile, da ao postale noči toplejše, med tem ko so neprestane .padavine nadalje ovirale obdelovanje nasadov. V boljših legah so trte zrastle že do % drogove visokosti in višje, v sla-bejših legah pa le L—l'A m visoko. S predvčerajšnjimi burnimi nalivi in z močnim ohlajenjem je nar videzno končano dolgo (trajajoče neugodno vreme. Društveni odbor. Otini zboc Dcušb/a azah&u\w V petek zvečer je bil v posvetovalnici Trg. doma občni zbor Društva aranžerjev, kii ga je otvorit in vodil predsednik Karol Soss. Pozdravil je vse navzoone in konsta-tiral sklepčnost. Posebej pozdravlja zastopnika Združenja trgovcev v Ljubljani, tajnika šmuca ter zastopnika Društva trg pomočnikov Melieerju. Nato je podal predsednik Soss poročilo o društvenem delovanju. Omenja podporo, ki jo je izkazovala1 društvu Zbornica z® T0I, za kar ji izreka najtoplejšo zahvalo Delovanje društva je bilo v preteklem letu uspešno. Nameravana razstava je sicer morala odpasti, a bo prirejena kasneje. Apelira na mlajše trg. pomočnike, da še intenzivneje sodelujejo pri društvu. Treba j® delati na to, da se čisto osamosvojimo od tujih aranžerjev izložb. Naj nihče ne misli, da mu je nepotrebno sodelovanje v društvu, ker so naloge aranžerja velike i® težke in 'bo sodelovanje v društvu vsakomur v prid. Zahvaljuje se vsem, ki so podpirali društvo, zlasti Zbornici in njenemu predsedniku Jelačinu, županu dr. Pucu, Združenje trg. v Ljubljani, ki je dalo društvu brezplačno prostore na razpolago ter gospej Kette, ki je požrtvovalno podpirala društvo z darili. G. Melicer pozdravlja občni zbor v imenu trg. pomočnikov in poživlja vse, da sodelujejo pri društvu z največjo vnemo. Tajniško poročilo je podal g. Grilc. D njegovega poročila posnemamo. V mesecu juliju je priredilo društvo predavanj« arh. Medveda o aranžiranju izložb. Nadalje je priredil odbor tekmo izložbenih oken ki je zelo pomnožila zanimanje za društvo Društvo je priredilo tudi aranžerski te čaj, ki ga je s prvim predavanjem otvori* prof. šantel. Uspeh tečaja je bil ugoden, kar vidno kažejo tudi izložbena okna. Tudi ob priliki črno-bele redute je priredil® društvo tekmo izložbenih oken. Zbornica je dala društvu na razpolag® svoj paviljon na velesejmu, da priredi z® časa velesejma aramžersko razstavo, ki p® je bila iz tehtnih razlogov odložena na jesen. Društvo je nadalje organiziralo p®" učni izlet v Zagreb. Konstatira, da je n iv® anamžerstva v Ljubljani na mnogo viSj* stopnji, ko v Zagrebu. Apelira na vse člane, da čim bolj .sodelujejo v društvu, d® se tem bolj dvigne aranžerstvo. Blagajniško poročilo je podal g. Kette, Finančni položaj je težaven in samo pl«" meniti darovi .so omogočili, da so se mogla prirediti predavanja. Ves promet j« znašal 33.000 Din. Premoženje društv'® znaša 7000 Din. G. Čulk je podal poročilo društveneg® gospodarja in navedel vse tvrdke, ki «® dhrovule razne predmete. Posebno pa zahvaljuje tvrdkam Kette, Soss in Fabiani, ki so posodili razne predmete. Za preglednika -računov poroča Star« lH predlaga razresnico odboru, kar sprejm« občni »boj- soglasno. Sklene se, da znaša članarina meseča® 15-— Diin. Občni zbor preide nato- k volitvam. Predlagani sta bili dve listi. Izvoljeni so bili 2® predsednika g. Grilc, za podpredsednik® gg. Koser in Koželj, za odbornike pa gdo Smrečnik in gg. Božič, Juvan, Krušič, Pečko, Čulk, Koser, Bombač, Vidmajer, BrU" matti, Ogrinc, za preglednika pa Marink® in Stare. — Soglasno je izvolil občni zbof za svoja prva častna člana gg. Karla Soss® in Josipa Ketteja, ki sta si pridobila fr rednih zaslug tako za -ustanovitev društv® ko tudi za njegovo utrditev v javnosti. STATISTIKA NAŠE ZUNANJE TRGOVINE Izšla je »Statistika zunanje trgovine kr-Jugoslavije za leto 1932«. Statistika se dobi pri Glavni carinarnici v Ljubljani i® stane Din 200—. Carinarnica ima na z®' logi še tudi prejšnje letnike te publikacije, ki jih interesenti lahko dobijo pri c®' rinarnici. ŽITA SE BO MANJ PRIDELOVALO Zastopniki štirih velikih agrarnih držav' U. S. A., Argentine, Kanade in Avstralij* so izjavili MacDooaldu. da so njih držav'* pripravljene zmanjšati -poseve. Zastopnik1 teh žiitorodnih držav so imeli nato posebh* konferenco, na kateri so razpravljali * predlogu, da bi se posevki znižali za 1 odstotkov. Bc&zpasettoMi vn g-os^adacska kriza predlog. iwz. Ste&iia V Tehničnem listu« je objavil inž. A. ^tebi zanimivo razpravo, kako odpraviti brezposelnost. Povdarja, da je vse podpiranje brezposelnih brezplodno in da je rešitev le v trdni odločnosti, da se delavstvo za vsako ceno zaposli. S smotrnim načrtnim gospodarstvom je treba odpraviti brezposelnost, kakor 'se1 je v nekaterih državah to že zgodilo. Inž. Štebi navaja te Primere: >Združene Države Ameriške se resno ba-vi*o s takojšnjo izvršitvijo gospodarskega Preokieta, katerega očrtuje H. H. Lehman, Ptuverner države Newyork, s sledečimi lini-iami: Zaposlenje brezposelnih za velika lavna dela; državna in intemacijonalna ureditev odnosno organizacija produkcije surovin (olja, premoga, bakra, železa, žita itd.) ■ • Avstrija se pripravlja na realizacijo na-*rtov poslanca Neustatter-Stiimer-ja, ki zahteva : ukinitev vseh brezposelnih podpor; takojšnjo zaposlitev 80.000 brezposelnih v v®liikih javmili delih, kar bi radi progresivnosti gospodarskih učinkov pripomoglo v d veh-treh letih k zaposlenju vseh delavnih sil .in ozdravljenju gospodarstva na normalni standard; reformo denarnega gospodarstva in življenskega in stanovanjskega Problema. Rusija nam je s svojo plansko gospodarsko .politiko dokazala v glavnem pravilnost tega nauka in proučava nadaljne načrte bedečih petletk, osnovanih na plansko-go-s Ibarski h razgibih.« na podlagi teh primerov predlaga inž. Štebi to-le: >S sredstvi, namenjenimi danes za podpore osiromašenih nmožiic in z večj.im zneskom državnih investicij, naj se v najkrajšem času prične z velikopoteznimi javnimi deli, ki bii takoj ali vsaj v teku pol leta zaposlila najmanj 20.000 delavcev. Zaposlitev teh 20.000 delavcev bi imela za iposledico, da bi v najkrajšem času po pričetku teh del oživela produkcija vseh industrijskih ^delkov, oživelo bi trgovstvo in obrtništvo, da bT: se za naše poljedelske pridelke našlo dovolj kupnih virov in kupne sile in da bi s tem oživljen jem bilo v teku enega ali najkasneje dveh let zaposleno vse ostalo brezposelno delavstvo, katero cenim preko 100.000. akoravno naše pomanjkljive statistike navajajo mnogo manjše število. Država, odnosno pozneje predlagani odbor, naj najkasneje do jeseni napravi točen načrt gotovih javnih del, za katera naj bi se za dobo prihodnjih 5 let porabilo vsaj iHn 2.000,000.000'—; torej vsako leto približno Din 400,000.000'—. Te 2 milijardi bi Pomenili cirkulacijo v našem gospodarstvu °<1 najmanj 5 milijard v dobi dograditve teh javnih del. Ako računamo, da odpade na eno posamejno delovno silo bodisi manuel-110 ali umsiko povprečno računano 25.000-— Din letno, v kateri vsoti so uračunani že ysi zneski, ki odpadejo na fiskalne stroške, na blago, na rento itd., potem kaže ta račun, da bi mogli zaposliti skozi 5 let vsaj ^00.000 delavcev, ki bi ustvarjali ponovno nove temelje kapitalu in delu, ustvarjali nov© energetiične sile. To znači, da bi s te-n‘i javnimi deli bili saimi v stanu napraviti Podlago 'poboljšanju konjunkture, alko že ne bi dosegli ponovni val dobre konjunkture. Odpravili pa bi s .temi javnimi deli z enim •nahom brezposelnost in s tem najhujše iz-ratske današnje gospodarske knrze. In kar je naj večje važnosti: odstranili bi brezposelnost obenem pri industrijskem in kmet-9kem delavstvu, torej ^ skupnosti vseh gospodarskih panog. Velika javna dela, za katera bi se odlomili, .morajo biti 'take obširaosti in take gospodarske strukture, da bodo ona osnova '*>dočega razmaha industrije in poljedelska. Posebno važen je torej odgovor na 'T>rašanje, katera dela naj izvršimo in katerih se naj najprej lotimo.« In nato odgovarja inž. Štebi, da bi mo-ra(i gledati na to, da 'dobimo racionalne za delavno energijo. V drugi vrati bi korali skrbeti za dobra prometna sred-stv» in da pomagamo tam, kjer je pasiv-j*°st največja. Dosledno tem načelom predla inž. Štebi: , *Za prve 4 letne etape predlagam sledeča javna dela: a) Izgraditev hi/droelektriSne velecentrale Jara-Morača s 100.000 k. e. za preskrbo. Gotske in Primorske banovine in izkoriščanje te energije v pretežnem delu v velikih tovarnah za al umi arij, nitrate in klorate v bližini morja (Bar), ker imamo baš v teh krajih neizčrpne zaloge (potrebnih surovin. Projekt datira še iz predvojne dobe in je popolnoma gotov in že koncesijoniran. Iz-gradba bi zahtevala 3—4 leta in Din 700 do 800 milčjenov. b) Osušeuje gotovih delov Primorske banovine (Mostarsko blato, Popovsko blato etc.) in ekonomsko namakanje radi stalne suše danes docela neproduktivnih ostalih delov te banovine v zvezi z elektrifikacijo teh krajev. To namakanje in osušen j e odnosno od vodnja vanje bi podeseterilo .plodnost te danes pasivne pokrajine in jo na mali pretvoriti v zelo produktivno zemljo. Tudi ti načrti so gotovi in čakajo realizacije. Delavna doba 2 leti, potrebni kapital bi znašal ca. 200 mil. dinarjev. c) Izgraditev velike električne centrale 60.000 k. s. v bazenu Kolubare (Lazarevac) z izkoriščanjem za transport nepripravnega lignita, z destilacijo tega slabega premoga in pridobivanjem plina, katrana in težkih olj in v zvezi s tem (odnosno tudi z destilacijo škriljevca) pridobivanje nam toliko potrebnega bencina. Centrala bi služila elektrifikaciji severne Srbije, plin bi se dovedel v 50 km oddaljeni Beograd in vse te ogromne lignitske zaloge bi postale produktivno bogatstvo. Načrti so gotovi in koncesijoniran i ter ni nikakih tehničnih ovir do realizacije. Izvršitev je možna, v 2 letih pri ca. Din 500,000.000-— investicijskih stroškov. d) Avtomobilska cesta Ljubljana-Za-greb-Beograd-Skoplje. Ako za to delo že obstoje načrti, mi ni znano. Gotovo pa je, da bi naprava načrtov ne zahtevala bogve koliko časa in stroškov. Za izgraditev te ceste bi se moglo računati 4 letno delo in približno 600—700 milijonov dinarjev kapitala.« Inž. Štebi je mnenja, da bi bila težava samo pri financiranju prve etape, v likvidaciji prvih 400 milijonov. Pozneje se bo denar mnogo lažje dobil, ker bodo nove investicije že povečale cirkulacijo denarja. Po mnenju dr. Štebija pa bi se tudi prvih 400 milijonov moglo dobiti na ta način: >1. Din 100,000.000-— z ukinitvijo vseh brezposelnih podpor države, banovin in občin, ukiinitev vseh izdatkov za dobavo ži-vežnih potrebščin v pasivnih krajih. 2. Din 100,000.000-— z zmanjšanjem že določenih budžetnih sredstev vojske s tem, da se zniža službena doba in zmanjšajo izdatki za vojne potrebe. 3. Din 200,000.000-— z upeljavo splošnega davka za izvedbo javnih del na vse prebivalstvo in vse gospodarske kroge z en-krano dajatvijo. Če računam s 7-5 milijoni aktivnega prebivalstva, bi padlo na vsakegfe državljana ca. Din 30-— enkratne oddaje tega davka, kar je gotovo dosegljivo, tembolj, ako se ta davek določi povprečno po premoženjskih razmerah posameznika. Ta davek bi bil enkratni in gotovo bi ga vsakdo rad žrtvoval, ker bi videl v njemu osnovo za poboljšanje njegove lastne eksistence, njegovega življenjskega standarda. Poznejše etape hri pa tega davka nič več ne rabile, ker bi se blagostanje vseh slojev dvignilo, ker bi pomnožena cirkulacija blaga in denarja redne dohodke države tako povišala, da bi država ostale etape z lahkoto financirala... Vse pa odvnsi od hitre odobritve in neko-lebajoče volje do realizacije! Cilj, katerega si s temi javnimi deli postavimo, je vreden da se mu prizna neomejeno prvenstvo pred vsemi ostalimi, rednimi javnimi deli, in j« tako velnkanskega pomena za vse naše bodoče gospodarstvo in našo eksistenco sploh, da moramo vsi posvetiti vse naše moči in sredstva za uklonitev brezposelnosti in gospodarske krize.« 401etnico je proslavilo v nedeljo naše zaslužno S. P. D. Danes ima 7590 članov, 28 podružnic in 52 koč. (Vseh organiziranih turistov je v Jugoslaviji 23.446, od katerih Je največ včlanjenih pri S. P. D.) Zaslužnemtt društvu tudi naše čestitke! V Djakorski katedrali, ki jo je sezidal veliki vladika Strossmafer Bogu v čast in posvetil edinstvu naroda, je izbruhnil požar, 'ki je uničil tri dragocene freski, orgije, ki so bile vredne nad en milijon dinarjev in-bife največje v Evropi, ter tudi sicer poškodoval cerkev. Vsa škoda znaša nad 4 milijone dinarjev. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 30. junija t. 1. ponudbe o dobavi 1 ventilatorja in 50 metrov motornega kabla; — do 3. julija t. 1. o dobavi 2000 ko/.ic iz platna za kape, 1000 metrov or-gantina in 8000 medeninaste žice; — do 5. julija t. 1. y dobavi 1050 kg masti za parkete, 9000 lig paste za čiščenje kovin in 3300 steklenic tekočine za čiščenje kovin; — do 6. julija t. 1. o dobavi 10 leg težkega motornega olja, 5 kg extra finega olja, 200 kg petrikove paste, 500 kg masti za orožje, 70 kg masti za usnje, 30 kg masti za dežne prevleke in 5 kg čebelnega voska; — do 8. julija t. 1. o dobavi 900 kg angleškega kamenja', 130 pločevinastih lopatic, 1500 kg naftalina, 3000 kg sode, 100 kg plavca, 500 kg urinola, 150 kg rumenih gob, 100 zavitkov praška za čiščenje, 100 zavitkov vate za čiščenje, 1000 pol papirja za poliranje, 17.000 pol steklenega papirja in 17.000 pol smirka na platnu in papirju; — do 9. julija t. 1. o dobavi 310 kubičnih metrov drv; — do 10. julija t. 1. o dobavi 600 kg kompresorskega in 500 kg ricinovega olja; — do 11. julija 1.1. pa o dobavi raznega orodja. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do dne 6. julija t. 1. ponudbe za dobavo železne pločevine. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do dne 3. julija t. 1. ponudbe za dobavo 3 kom. »zupčanika« od sirove kože ali >Uiiika-Papirstof fa«. Komanda pomorskog vazduhoplovstva sprejema do dne 3. julija t. 1. ponudbe za dobavo 10.000 kg specijalnega mineralnega olja za aeroplanske motorje. , Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do dne 6. julija t. 1. ponudbe za dobavo »ugl jenih« - krtačic za dinamo stroje. Strojni oddelek direkcije državnih železnic t Ljubljani sprejema do dne 3. julija t. 1. ponudbe za dobavo 100 m Balata jermena. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do dne 12. julija t. 1. ponudbe za dobavo raznega materijala kakor ključavnic, kljuk, vijakov itd. (Spisek materijala in skice posameznih predmetov so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) — Ista komanda sprejema do dne 16. julija t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kilogramov azbestnih pokrival, 200 kg azbestnega platina, 1670 kg azbestnih plošč in 15 kg azbestnega prahu, 220 bakrenih br-tev z azbestnim vložkom raznih dimenzij. (Skica za brtve je na vpogled pri Zbornici za TOI v Ljubljani.) Uprava policije v Zagrebu sprejema do dne 28. julija t. 1. ponudbe za dobavo 90 plaščev in do dne 29. julija t. 1. o dobavi 350 hlač za policijsko stražo v Zagrebu. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do dne 28. junija t. .1. ponudbe za dobavo hrastovega jamskega lesa. Dravska stalna vojna bolnica v Ljubljani zaključi dne 4. julija t. 1, licitacijo za stalno dobavo telečjega mesa, kravjega mleka in žemelj. Minerska komanda Kumbor, Boka Kotorska, sprejema do dne 10. julija t. 1. pismene ponudbe za dobavo zunanje in notranje gume za avtomobile in gume za bi-ciklje. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do dne 13. julija1 ti 1. poniudibe za dobavo materijala za skretnice. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do dne 13. julija poauudbe za dobavo 2 vagonov portland cementa in klin-oev za tračnice; Komanda Granične trupe, intendantura v Skoplju sprejema do dne 14. julija t. 1. ponudbe za dobavo raznega .pisarniškega in knjigoveškega materijala. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprtejema do dne 30; junija t. 1. ponudbe za dobavo 10.000 kg čistega zdravega ovsa. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 'dne 6. julija ponudbe za dobavo 150 kom. lopat za sneg* Gradbeno odelenjc direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do d6e 7. jif-lija t. 1. ponudbe za dobavo 1.000 kom. lopat zajemalk teža 1-5 kg in 12 komadov La avstrijskih nosiloev. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do dne 4. julija t. 1.‘ponudbe o dobavi 1200 kg terpentinovega mila. — Specijalni pogoji so na vpogled pri Zbornici za TOI v Ljubljani; dalje do dne 4. julija o dobavi 3500 kg iriža, 750 kg cikorije, ca 2000 kg la bučnega olja,'3000 kg koruznega zdroba, 800 kg dvakrat sladne zrnate Cbiščite Sokolsko in TMenjsinske razstavo na velesejmu i ječmenove kave, 600 kg sirove kave, boljše vrste, 2600 kg la svinjske masti in do dne 5. julija t. 1. o dobavi 1250 kg žični-kov. Komanda mornarice kraljevine Jugoslavije v Zemunu razpisuje na dan 10. julija 1933 drugo pismeno ofertaLno licitacijo za dobavo 4500 ton inozemskega premoga. (Predmetni razpis v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Vršile se bodo te ofertalne licitacije: Pri Upravi jetnišnice deželnega sodišča v Ljubljani dne 30. junija t. 1. ob 11. uri četrta ustna ofertalna licitacija za dobavo kruha za čas od 1. VII. do 30. IX. 1933. Pri komandi Dravskega žandarmerijske-ga polka v Ljubljani, Rimska cesta 22, se bo vršila dne 11. julija t. 1. prva javna ustmena licitacija o prodaji 1266 kg raznih krp od stare obleke, 120 kg raznega starega železja in 707 parov starih čevljev. — (Predmeti in pogoji so na vpogled pri omenjeni komandi.) Pri komandi Dravske divizijske oblasti, intendantiiiri v Ljubljani bo dne 27. junija t. 1. četrta javna ustmena licitacija za dobavo 2800 kg petroleja za budžetsko leto 1933/34 za Ljubljanski garnizon. Inženjersko odelenje Komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani razpisuje dne 30. junija t. 1. pismeno licitacijo za dobavo 10.000 kg bencina in 150.000 kg port-lamd cementa. Pri Intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo dne 5. julija t. 1. druga licitacija za nabavo 3000 kg g risa, 7000 kg .rezancev, 1500 kg leče, 25.000 kg svinjske masti ali olja, 3000 kg kavine konzerve, 200 kg cikorije, 100 kg praženega ječmena, 300 kg suhih sliv in 300 kg »fide«. Pri direkciji državnih železnic v Zagrebu bo dne 15. julija t. 1. druga javna ofertalna licitacija za dobavo varnostnih naprav: centralni postavni aparat s petdel-nim blokom in dvostročno blokovno tipkalo. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) Mariborski svinjski trg. Na svinjski sejem z dne 23. junija 1963 je bilo pripeljanih 166 svinj. Cene so bile te: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad Din 150—170, 7—9 tednov stari 200—250, 3—4 mesece stani 280—350, 5—7 mesecev stari 460—550, 8—10 mesecev stari 650— 680, 1 leto stari 750—800, 1 kg žive teže Din 7-50—8, 1 kg mrtve teže Din 10‘50 do 11. Prodanih je bilo 84 svinj. ZAGREBŠKI TEDENSKI SEJEM Zadnji sejem z dne 21. t. m. je bil vsled lepega vremena zelo dobro obiskan. Na trg je bilo prignanih: 21 bikov, 343 krav, 50 junic, 108 volov, 26 juncev, 337 konj in žrebet, 391 svinj in 167 pujskov. Cone so bile te: hiki po 3-15 do 3-25, kirave za mesarje po 2*75 do 3, krave klobasa rice po 2 10 do 2’20, junice za mesarje po 3-25 do 3‘60, voli I. vrste po 3-80 do 4-25, II. vrste po 3*25 do 3’40, pitane svinje po 7-75 do 8, nepitane po 7 do 7*50, pujski po 120 do 180, ovce po 70 do 100, konji par po 2500 do 6000, žrebeta po 500 do 800, konji za klanje po 0-80 do 1-25, sremske zaklane svinje po 11 do 11-50, živa teleta po 4 do 5, zaklana teleta po 7 do 8 Din za kg. Detelja po 50 do 55, otava po 55 do 60, seno po 40 do 45, slama za krmo po 35, slama za steljo po 30, drva po 60 do 80, gradbeni les po 8 do 10, krompir po 1"25 Din. ; 1 Narodno gledališče v Ljubljani Drama, začetek ob 20. •* n P** ! Torek, dne 27; junija: Celjski grofje. Iz-Ven. Znižane cene. Sreda, dne 28. junija: Tartuffe. Izven. — Znižane cene.' Opera, začetek ob 20. Torek, dne 27...junija: Turandot. Gostuje ga Zinka Kune. Red C. Znižane cene. Sreda, dne 28. junija: Gorenjski slavček. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. i" <*■! ... Četrtek, dne 29. junija: Prodana nevesta. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol, t, , >. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: Sedež: Ljubljana. Besedilo: Splošno stavbno podjetje Pust in sinova, družba z o. z. Izbriše se poslovodja ing. Pust Srečko, ker je prenehala njegova funkcijska doba. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. aprila 1933. Firm 42/33 — Rg C IV 126/10. Sedež: Stožice. Besedilo: »Vitamin« sadni soki, družba 1 o. z. »Šestič: Poslovodstvo družbe obstoji iz enega ali več poslovodij. — Če je samo eden poslovodja, zastopa isti družbo samostojno na zunaj in napram oblastem ter sodišču. Izbrišeta se poslovodji Žužek Fran in Skerlep Fran, ker sta odstopila. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. maja 1933. Fi 136/33 - Rg C IV 276/2. * Sedež: Črnomelj. Besedilo: Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Črnomlju. Izbriše se član predstojništva dr. Ignac Malnerič, vpiše pa kot član pred-stojniištva Rus Fran, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 8. junija 1933. Fi 29/33. — Reg. B I 20/6. Sedež: Dolnja Lendava. Besedilo: Dolnjelendavska hranilnica d. d. v Dolnji Lendavi. Izbrišeta se člana ravnateljstva Pollak Josip in Ascherl Josip, vpišejo se pa novoizvoljeni člani ravnateljstva 1. Taš Dragotin, privatni uradnik v Dolnji Lendavi, 2. Brunner Bela, trgovec v Dolnji Lendavi in 3. dr. Preiss Mavro, zdravnik v Dolnji: Lendavi. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 26. maja 1933. Fi 173/33. — Reg B II 5/19 * Sedež: Njivice pri Radečah. Besedilo: slovensko Bratje Piatnik, nemško Gebriider Piatnik. . Izbriše se prokura inž. Piatnika Viktorja iz Njivic pri Radečah. Kot nov družabnik se vpiše inž. Piatnik Viktor, industrialec na Njivicah pri Radečah, ki bo .družbo zastopal in tvrdko podpisoval skupno s še po enim družabnikom ali prokuristom. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 8. junija 1933. Fi 26/33. — Reg. A I 4/9. * Sedež: Stična. Besedilo: Koščak & Trost, družba z omejeno zavezo v Stični. Vpisala se je sprememba naziva firme, ki ima odslej naslednje besedili): »Koščak Josip, družba z omejeno zavezo v Stični«. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 8. junija 1933. Fi 20/33. — Reg. C I 114/3. Sedež: Kranj. Besedilo: Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani, podružnica v Kranju. Izbriše se Kavčiču Miljutinu podeljena prokura. Kolektivna prokura je podeljena Trefaltu Francetu, prokuristu tvrdke v Kranju. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, dne 19. maja 1533. Fi 76/33. - Rg B I 125/62. Sedež: Ljubljana. Besedilo: Fabrika Manufakture Vuko-jičič, družba z o. z. Izbriše se poslovodja F a u d e 11 a Avguštin. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. junija 1933. Fi 202/33 — Rg C Vl/3. * Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 10. maja 1933. Besedilo: Hlebš Jakob, družba z o. z. Družabna pogodba z dne 30. junija 1930., posl. št. 8961, se je po sklepu občnega zbora z dne 13. marca 1933. spremenila v odstavkih »Drugič«, »Petič« in »Šestič«, tako, da se odslej glasi: 1. odstavek »Drugič«: Obratni predmet družbe je izvrševanje pleskarske, soboslikarske in črkoslikarske obrti, nakupovanje za to potrebnih sirovin in orodja; 2. odstavek »Petič«: Družba ima enega ali več poslovodij, ki jih imenujejo družabniki. Po tej pogodbi je postavljen za poslovodjo družabnik Hlebš Jakob, dokler ostane družabnik; 3. odstavek »Šestič«: Družbo zastopa vsak iposlovodja samostojno. Izbriše se poslovodja Starič Jože, soboslikar v Ljubljani, Pot v Zeleno jamo št. 14. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. aprila 1933. Fi 62 — Rg C IV 179/2. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Splošna maloželezniška družba d. d. Izbrišejo se člani upravnega sveta: dr. Ernest Kraus, Urbas Miroslav, ing. Ditrich Anton, dr. Miroslav Lukan, Fran Orehek, Walter Mollier, Kregar Ivan. Vpišejo se naslednji novi člani upravnega sveta: ing. Fran Zupančič, industrialec v Ljubljani, Vošnjakova ulica 15, Ivan Frelih, posestnik v Ljubljani, Hilšerjeva ulica, Peter Šte-rk, hotelir v Ljubljani, hotel »Bellevue«, dr. Milan Šubic, odvetnik v Ljubljani, Tavčarjeva ul. 13, ing. Ladislav Bevc v Ljubljani, Emonska cesta št. 2, dr. ing. Gustav Markt, direktor t. t. Osterreichische Siemens-Schuckert Wer- Vele trgovin a kolonijalne in špecerijske robe cIvan Jelačin Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. ločna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik! Higienske kleparstvo, krovstvo, strelovodi Jflfceib FliflfI dediči Talalon 33-58 Ljubljana Rimska cesta 2 Gregorčičeva ulica 5 ke na Dunaju XX, Eugerthstrasse 150, in prokurist Mihael Nešeniar iz Ljubljane, Zg. šiška 219. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5 maja 1933. Fi 84/33 — Rg B III 40/5. Sedež: Ljubljana. Besedilo: M. Spreitzer. Samostojna prokura je podeljena Spreitzerju Matku, sinu lastnika tvrdke. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, dne 19. maja 1933. Fi 163/33. — Rg A I 168/2. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: »Standard« družba z o. z., prodaja izdelkov tovarn Carl Pollak d. d. Izbriše se dr. Miličiču Ivu podeljena prokura. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, dne 19. maja 1933. Fi 98/33. — Rg C IV 282/12. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: F. Terdina. Izbriše se Kovaču Francetu podeljena prokura. Prokura je podeljena poslovodji tvrdke Adamiču Francetu. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. aprila 1933. Fi 65/33. — Posam. II 100/5. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani, Izbrišeta se člana upravnega sveta dr. Volko Kliment in Ivan Korenčan, vpišeta pa se člana upravnega svela: dr. Rekar Ernest, industrialec na Jesenicah in dr. Kobal Alojzij, odvetnik v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, dne 19. maja 1933. Fi 144/33. — Rg B I 121/24. * Sedež: Spod. Domžale. Besedilo: Ant. Miiller. Obratni predmet: trgovina z vinom. Zbog smrti se izbriše dosedanji imetnik tvrdke Miitler Anton ter vpiše kot prevzemnik in novi imetnik tvrdke Mtiller Vinko, trgovec z vinom v Spod. Domžalah 59. Besedilo odslej: Vinko Miiller. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, dne 26. maja 1933. 189/33 — Posam. II 117/5. * Sedež: Brežice Besedilo: Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Brežicah. Izbriše se član predstojništva Anton LSschnigg, vpiše se pa kot član predstojništva Hanuš Krofta, ravnatelj centrale Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, nadalje pri firmi: Sedež: Celje. Besedilo: Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celju. Izbriše se prokura ravnatelja Josipa Skaze. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 13. junija 1933. Rg B I 35—15. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: L. Maurer & Co., družba z omejeno zavezo. Izbriše se namestnik poslovodje Tomšič Josip, zasebnik v Ljubljani. Rimska cesta št. 23. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, dne 2. junija 1933. Fi 203/33 — Rg C IV 21/8. * Sedež: Maribor, Tkalska ul. št. 5. Besedilo: Močivnik in drug, tvornica ovratnikov in perila. Vstopil je kot javni družabnik Himin-ler Adolf, trgovec v Mariboru. Za nainestovanje sta upravičena dosedanja družabnika Močivnik Franc in Kavčič Franc, vsak zase. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 8. junija 1933. Fi 216/33 — Reg A III 224/4. * Sedež: Maribor. Besedilo: Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru. Izbriše se član predstojništva Dragotin Klobučar. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 8. junija 1933. Fi 217/33 — Reg B 1 3/25. Izbrisale so se nastopne firm e: Sedež: Celje. Besedilo: Ivana Vošnjak, pekarna v Celju. Zbog smrti imetnice. Okrožno sodišče v Celju, odd. L, dne 23. maja 1933. Firm. 11/33 — Rg A I 56/5. Sedež: Celje. Besedilo: Dominica Zamparutti. Obratni predmet: delikatesna, vinska in pivarska trgovina. Zbog prodaje obrta. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 23. maja 1933. Pos II 197/4. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: »Vera« trgovska družba z o. z. obče prometna, informacijska, propagandna in potovalna pisarna v liki' {VI- daciji. Zbog razdružbe im končane likvidacije. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. maja 1933. Fi 154/33 — Rg C II 221/9. * Sedež: Ljubljana, Dunajska c. 33. Besedilo: Franc Pogačnik. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Zbog odložitve obrta in prenehanja obratovanja. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. maja 1933. Fi 182/33 — Rg A II 128/2. H* Sedež podružnice: Maribor. Sedež glavnega zavoda: Ljubljana^ Besedilo: »Balkan«, delniška družba za mednarodne transporte v Ljubljani v likvidaciji. Zbog končane likvidacije. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 8. junija 1933. Fi 165/33 — Rg B I 16/9. hU m o e >w e (0 B 4) »N Si VI .KUVERTA* o. z o. z. LJUBLJANA Karlovška c. 2 Volarski pot 1 TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA Čitajte in razširjajte »TRGOVSKI LIST«! 0 Pleskarsko in sobo-slikarsko delo 0 izvršuje po najugodnejših pogojih Ivan Genussi Telefon 22-67 Ljubljana Igriška ulica štev. 10 TISKOVINE mhvvsLirgmke, uradne ,reklam-, ne,časopise, knjige, večban HcL- hilv.r 'm nfrrouif '*%jj£JrwUisk hitre in poceni! TISKARNA MERKUR LUJB HANA .GREGORČIČEVA Sl 23 Tel-25-52Tčlec/ram .Tiskarna U kr k ur. Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-induetrijeko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana. I J3 {3 i-J »