TRST, nedelja 18< septembra 1955 Ut0 Xl- • Št. 221 (3150) PhiriORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini TeL 94 638. 93 808, 37-338 MONTECCHI It. *, II. nad. — TELEFON »MM IN 94-118 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2» — Tel. MALI OGLASI po 20 lir beseda — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Širini |UŽ' GORICA: Ul- S. Pellico MI.. Tel, 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Pofcm tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst: 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tikca, Državna založba Slovenije, ^ stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pH Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB -1 - Z - 378 - Izdal* Zalnžniltvo tržaškega tisk« D.ZOZ-Tr* N 2t 1 »ji0 pred Adenauer. Oc%!rhol °*Di r \n n(* sedanjih o-'Čno ni nioQo-i 'Prid "h! Velikifl dogod- >k°rv Slio J>praianja, da šnje rešitve tja, da pa »tiek .P°S°ji za določen , t)ii 'n da bo vsak naj-V-oro,, eh, moskovskih y^inUstVariati boljše ,'Vore,,! ,ozrdčje, s tem S b0 ,nje pogojev, v ka-tetuj,. as°ma mogoča tu- >S Sp*.= e^niK 2,1 , vlad, a obljubila t’ ti f!patrio °s*ati- Procedura L * Znh^l0 zaPrtih Nem-j^liJo ^0(in° »n Vzhodno °d koaer so pač tii,Nu4Ve ,ie 5proJ,,a- Jo' iintJf °lede vzpostavil ‘atskih odnosov K d„ •C"" Vladatrvi: Zah0d' ‘h *®fcr se ima za predstavnico 'Vn°«ernM.,n ne Vriznava • 'k n. ™*ke ,,inri„ V#' Pouda '!ij, *®tia vlade, ob-rja, da ne pri- l-yJ "o Od a,,l',k'b uzhodtiih ,jX udri in Nisi. Ta nba ti« n le vr. <*U.V . *Pr, 'de ’'»i. te0a se torej n» iS°:nu°- razdeljenosti 11,.° *e ‘Iv* državi. To- SvJf*t#*#pomeni’ da j* oi,ir°,a 'sSoprP izra . .. ’ *n torej lud' položaj, ki 'i'«p0pzPeiUraža’ ie no: °enp' ?ta,‘«fco 1),p,emcml,e. v oistvu ne prt », i ^ -»»t S I *o,?ebno *pvemem- H 4de»ets,ca oluda ta- SV ten*n"Uerievem od- So °neTH5ko " ,3e sPreiela ^Jo ’ Poudn>.. hladno dele- “'»n tV2'lodnon d,a ie 2n‘ H vlada ^ S18 ■X£ili p-ds(ap- :,Sui,A(,'p0u^“.o2eT?lj“j «* • kr * Uerjeva vlada ^j“0e°a d«l«. »n , rQdi0 rn°skovskega Da »..j; , S*\pzhXJudi."rud- arji P V%e"; naPo«ert"nem5,fi'1 °' riiort. °dnn, }eJ° enako U«S k0tS°V škorca z ima Bonn i *uVerPn Pakt, po- 0 ^7elT' itd- llen0,t Nemči- je s tem poglobila? Formalno nedvomno — toda v bistvu gre spet samo za jtksi-ranje obstoječega stanja. Gotovo vključevanje Vzhodne Nemčije v varšavski pakt ni najprikladnejša pot za nemško združitev — kot ni bila vključitev Zahodne Nemčije v NATO. Je bil torej .Adenauerjev obisk v Moskvi dejansko brezploden, vzpostavitev odnosov z ZSSR pa samo nepotrebna koncesija, kot menijo nekateri zahodni krogi? Vprašanje v tej obliki je zgrešeno, ker ne vidi izven okvira politike rivalitete med obema blokoma, v tem okviru pa se mora nemško vprašanje nujno vrteti v slepem krogu. Dokler bo Nemčija torišče, na katerem preskušata oba bloka svoje moči. se bo njena razdeljenost prej poglobila kot omilila. Realno gledano, bo za rešitev nemškega vprašanja treba še mnogo časa. Prao toliko, kolikor ga bo treba, da se sedanja politika blokov preživi. Prav zadnji dogodki zgovorno dokazujejo to resnico. Dokazujejo pa obenem, da se tudi v na videz okostenelem nemškem položaju vendarle nekaj giblje, da so vendarle tudi tam mogoči impulzi, ki bodo prispevali fc omiljenju one mednarodne napetosti, ki je največ prispevala, da so se bloki tako ostro izoblikovali. Vzpostavitev normalnih diplomatskih odnosov med ZSSR in Zahodno Nemčijo bo-nedvomno prispevala k sprostitvi položaja v osrčju Evrope in s tem k vzpostavljanju splošnega boljšega ozračja v svetu — kot na drugi strani ni mogoče zanikati, Ja ni prav izboljšanje mednarodnega položaja, izraženo v sženevskem duhu*, omogočilo, da se je prebil led med Moskvo in Bonnom, pa tudi, da bo to ugodno vplivalo na bližnjo konferenco zunanjih ministrov. V tej medsebojni pogojenosti popuščanja napetosti je edina zanesljiva ptyt za rešitev ne le nernškegu-vprasanja. temveč vseh tpof-nih vprašanj. To pa še enkrat dokazuje, da je pot razgovorov, pogajanj in vzajemnih koncesij edino pravilna, edina, ki daje dobre in plodne rezultat« za nadaljuj razvoj. V Moskvi je bilo med razgovori slišati marsikaj, diskusije so bile večkrat težavne, ostre in celo žolčne — pa vendar se niso končale z neuspehom, temveč je bil njihov rezultat morda večji, kot je bilo mogoče pričakovati. To kaže še nekaj: v današnjih okoliščinah noben odgovoren državnik ne sme več prevzeti odgovornosti za neuspeh mednarodnih razgovorov. To sr. je pokazalo že v Ženevi, pokazalo se je ob reševanju avstrijskega vprašanja, pokazalo se je v Moskvi, kaže se v številnih mednarodnih dogodkih zadnjega časa. Zaradi tega smemo upati, da se bo proces, ki se je začel z Ženevo in Ae bo oktobra nadaljeval s konferenco štirih zunanjih ministrov, ugodno razvijal. Po celodnevnih bojih z uporniki so Peronove čete zopet zasedle Cordobo Položaj pa Je Se vedno nejasen, kar Izhaja tudi iz nasprotujočih si poročil - Več bojnih ladij Je pripeljalo ranjence In mrtve v Montevideo BUENOS AIRES, 17. — Okoli polnoči po srednjeevropskem času je poveljstvo argentinskih oboroženih sil javilo, da je druga armada pod poveljstvom generala Malina zavzela Cordobo in da se uporniki umikajo. Vladno letalstvo je bombardiralo letališče v C0rdobi in uničilo tri letala. Kmalu za tem je radio javil, da so bile uporniške čete v Cordobi popolnoma poražene, ter je dodal, da tje bilo mesto osvobojeno in odpor upornikov je popolnoma prenehal*. Poveljnik upornikov general Balaguer pa je zbežal skupno s svojim glavnim štabom. BUENOS AIRES, 17. — Položaj v Argentini je še vedno nejasen. Ves dan si sledijo na eni strani uradna poročila vlade, ki javlja uspešne akcije vladnih cet proti upornikom, na drugi strani pa oddaje radijskih postaj, ki so v rokah upornikov, in ki napovedujejo velike zmage ter zanikujejo vesti v vladnih poročilih. Okoli 18.30 pa je vladni radio javil, da so vladne čete začele ob 15.30 prodirati v Cordobo in da -o razbile odpor upornikov. Radio je dodal, da so vladna letala me-tala v mesto letake, s katerimi se uporniki pozivajo naj se vdajo, ker bodo sicer uničeni. Nekoliko pozneje je radio javil, da se je del uporniških čet v Cordobi vdal vladnim četam, V svojem petem poročilu je poveljstvo vladnih čet javilo, da so vladi zveste čete zopet zavzele središče Cordobe in da uporniške sile bežijo v višje predele me>ta Okoli 23. ure je radio oddajal novo poročilo, ki pravi, da v vsej državi vlada največji mir, ižvzemši »Cordobo in Bahio Blanco, kjer vladne čete napadajo edini dve še obstoječi uporniški središči«. Radio je dodal, da vladne čete korakajo pčoti Hahii Blanci in da «se približujejo svojemu cilju«. Radio v Cordobi, ki ga ima,-jo v rokah še vedno uporniki, pa je javil, da so uporniki zavzeli sedež pokrajinske vlade v Mendozi. Se prej so javili, da se je poveljstvo druge armade v tem mestu pridružilo upornikom. V prvih popoldanskih urah so uporniki še vedno imeli v rokah Cordobo severnozahod-iio od Buenos Airesa in Puer-to Belgrano, ki je glavno pomorsko oporišče v južni .Argentini. Uporniki zatrjujejo v svojih radijskih oddajah, da se jim je mornarica pridružila. Zvečer je radio'v Fučrto Bel-grano zatTjevnl. da se -je vsa urgentinska vojna mornarica pridružila »osvobodilnemu gibanju«. Radio v Cordobi je v teku dneva javljal, da vlada v mestu popoln mir in da se je večje število civilistov pridružilo upornikom. V vladnih krogih in v peronističnih ,v°' tiilnih krogih v prestolnici pa so ves dan ponavljali, da .u* zadušitev upora vprašanje ne kaj dr. Uradna poročila vladnega radia so poudarjala, da bosta Puerto Belgrano in Cordoba v kratkem kapitulirala. 2e zjutraj je vladno poročilo zatrjevalo, da se je pomorsko oporišče v Rio Santiago 80 km od prestolnice sinoči vdalo in da so uporniški voditelji zbežali v Urugvaj z dvema ladjama. Na področje Cordobe, ki je po Važnosti tretje mesto v Argentini in kjer imajo uporniki svoj glavni štab, pa sp vladne čete pripeljali z letali in vrneli so se boji. V Cu-ruzu Cuaiia pa so po vladnih zatrjevanjih uporniki kapitulirali. V popoldanskih urah je glavni štab generala Lucera javil, da so močne vladne kolone začele obkoljevati uporniške centre v Bahia Blanca in v Cordobi. V Buenos Aire- iMrtm dettorna* su se zatrjuje, da se je okoli Cordobe in Puerto Belgrano skoncentriralo toliko vladnih čet, da bodo morali u-porniki kapitulirati brez večjih bojev. Gre samo za nekaj ur. V vladih krogih so tudi zanikali zatrjevanja u-pornikov, da se je posadka v Santa Fe pridružila upornikom. Pripominjajo, da je ta posadka odšla proti Cordobi, da podpre akcijo proti upornikom. z druge strani pa je radio v Puerto Belgrano, ki je v rokah upornikov, zvečer zanikal, da so uporniki v Rio Santiago kapitulirali. Radio je zatrjeval, da se po- morske enote iz tega mesta pripravljajo, da sodelujejo pri blokadi Buenos Airesa. Isti radio je namreč pozval bojne ladje, ki so se uprle, naj odplujejo proti Buenos Airesu, da blokirajo to pristanišče in druga pristanišča južno od prestolnice. Čeprav niso ne na eni ne na drugi strani nič javili o človeških žrtvah, se zatrjuje, da je bilo v prvih 24 urah najmanj 300 mrtvih in nad 1000 ranjenih. V urugvajsko pristanišče Montevideo je v teku dneva priplulo več argentinskih bojnih ladij, ki so pripeljale ra- njence in mrtve. Te ladje so se pridružile upornikom in so jih vladna letala napadla. Več drugih ladij je zaprosilo urugvajsko vlado za dovoljenje, da bi izkrcale ranjence in mrtve v Montevideu, toda urugvajska vlada je odgovorila, da bo ladje zasedla in posadke internirala, če bodo priplule v urugvajske teritorialne vode. PARIZ, 17. — Sovjetski zunanji minister Molotov je danes prispel v Pariz in je zvečer nadaljeval pot v New York. kamor odpotuje na zasedanje glavne skupščine OZN. „Piccolo Teatro“ izja- *vez.' pr?sk° op°r- vimK 'SČa svn- '*a * Sh NCro* *ete' Da- SirV^ni so 8 8°-JX llruščevnS£stV0vali: Sl * č ’n snv'1 Bčrvuhin, Bebedjev, „ Se« r , predse(tnik H , 4k>r, nukl prpcl*ed- l/V in Kbrambni mi-SN r ct°- zunanii 1'iiS^v’ daaodVe-n'ed dru' N "š Xo in S°S1 med s°-% 'nsko teme- N <0>Ju °1 PHJateU-I,, « ^ta *> ki ■ ^ medse-a i„._ je biia skle- 'H 'J k; T »KIC- ** 8.HraZa Že" V.iuS ki ?*1' ra7-prav- XS' 2 kPm°d,aliaapja »e N \" Buh£a!u napadla. SSy>t0Kvapi,v *ad°- je v £vil. da K1!' te^.lo dor?edaar<>dnih Ra Je PoudlT' ‘tVe na' «h. kš i. ]e k . anl Prispe- .»h nUd"a tska dejal n ! ve’ CS1'0 r,ri lada m u'R®nin. ,V! v n?aPove ."'nenja, da kHli še°l!m pra' '»h, rt- 6 pred do-e po- H X»pQ'išče a uk’n ršdi 0 Pa1? Rhiaknc i'hanjšan- m°R°se nJa med- narodne napetosti, do katere je prišlo v zadnjem času.« Kakor je znano, je Finska odstopila vojaško oporišče v Porkkali Sovjetski zvezi za dobo 50 let na podlagi mirovne pogodbe, ki je bila sklenjena 10. februarja 11)47. Bulganin je izjavil, da so ustanovitev tega oporišča blizu sovjetske meje narekovali svoj čas interesi varnosti Leningrada. Dodal je, da je spričo izboljšanja odnosov s Finsko sedaj mogoče likvidirati to bazo ter, da bi likvidacija vojaških oporišč. ki jih imajo druge države na tujih ozemljih, bila važen prispevek k bodoči mednarodni pomiritvi. «To bi pripomoglo tudi k odpravi nezaupanja v odnosih med državami in bi ustvarilo potrebne pogoje za ustavitev tekmovanja v oboroževanju.« Finski ministrski predsednik Kekkonen je odgovoril, da je poslušal «z velikim zanimanjem in z velikim zadovoljstvom« Bulganinove besede. Izjavil je. da se strinja z njim, ter je dodal, da tudi Finska prav tako kakor Sovjetska zveza pripisuje veliko važnost pogodbi iz leta 1948. «Ni moglo biti boljšega dokuza o dobrih odnosih med Finsko in SZ kakor odpoved od vaših pravic, ki jih določa pogodba«, je zaključil Kekkonen. Prihodnja seja med obema delegacijama bo v ponedeljek. Kakor javljajo iz Helsinkov, uničujejo sovjetski vojaki že nekaj dni vojaške naprave v Porkkali in promet na želez- niški progi, ki veže to oporišče z Leningradom, se je zadnje dni znatno povečal. Sovjeti pošiljajo proti vzhodu dolge vlake čet in vojaškega materiala. Finski vojaški predstavniki izjavljajo, da sedanja dejavnost v Porkkali kaze, da nameravajo Rusi izročiti Finski nevojaško področje. Ni še znano, o čem bodo v ponedeljek razpravljali v Moskvi. V nekaterih krogih se zatrjuje, da bodo pred povratkom Paasikivija v Helsinki razpravljali tudi o vrnitvi nekaterih delov Karelije. Hladno vreme v Jugoslaviji ..Zadnje BEOGRAD, 17. De La Tour zopet v Parizu PARIZ, 17. — Generalni re. zident v Maroku Boyer de La Tour je prišel danes z letalom v Pariz, kjer se je raz govarjal z ministrom za afri ške zadeve. Pred odhodom se je de La Tour sestal s sultanom Ben Arafo in govori se. da mu je svetoval, kljub teža. vam, ki so zopet nastale, naj sc začne pripravljati na odhod. o sultanom se je tudi posvetoval o sestavi kronskega sveta. Spričo nasprotij, ki so nastala glede oseb, ki naj sestavljajo svet, namerava baje Faure razširiti ta svet na pet ljudi namesto na tri, Položaj se vedno bolj zaostruje. Pariški list »Combat« piše. da bo v prihodnjih 48 urah v Maroku vse na telit r.ici bodisi za Faura kakor za Francijo. List pripominja, da so v maroških nacionalističnih krogih izrecno poudarili, da bi utegnila v Maroku zopet teči kri, če do ponedeljka ne pride do zadovoljive rešitve. Ce bi do tega prišlo, bi morala Faurova vlada zelo verjetno odstopiti, kar bi imelo hude posledice za ugled Fran. Ki -e na osrednjem in zahodnem področju države je zap»del sneg. Na Kopaoniku je danes padlo približno 30 cm snega, Tako hladnega vremjena v septembrn ne pomnijo v Jugoslaviji že vejj desetletij. V mnogin krajih Slovenije so danes ponoči zabelejlili temperaturo 0 do 4 stopinj Cel •zijai RIM, 17. — Namestnik poveljnika SHAPE maršal Bernard. Montgomery je prispel nocoj z letalom iz Pariza v Rim in bo jutri zjutraj že odpotoval. jetno sklical jutri novo sejo vlade in da se bo de La Tour v ponedeljek vrnil v Rabat z novimi navodili glede položaja sultana Ben Arafe. Medtem pa vodijo desničarski parlamentarni krogi še vedno močno akcijo, da /bi preprečili izvajanje sporazuma. Danes je predsednik parlamentarnega odbora za o-brambo poslanec Montcl odpotoval z letalom v Rabat, kjer se b0 razgovarjal z Ben Aralo. Istočarno pa je obramb, ni minister Koenig govoril v Strassbourgu ip poudarjal, da mora Francija »ostati navzoča« v Maroku, MOSKVA. 17 — Ministrski podpredsednik Vzhodne Nemčije Qtto Nuschke je na tiskovni konferenci izjavil, da bo sporazum, ki bo sklenjen med Sovjetsko zvezo in Vzhodnonemško republiko, enak sporazumu, ki je bil podpisan med zahodnimi državami in zvezno nemško republiko, »toda dokazal bo kaKo se ravna z res suvereno državo«. Izjavil je tudi, da je reda-nja konferenca v Moskvi res zelo važna, ker predstavlja nadaljevanje »velike politike popustitve napetosti«. Dodal je, da konferenca ni nikakor odgovor na Adenauerjev obisk, pač pa nadaljevanje razgovorov, ki so bili od 24. do 27. julija v vzhodnem Berlinu s Hruščevom in Bulga-ninom. Nuschke je dejal, da je Sovjetska zveza ti-« idila V/h -d-IU Nemčiji suverenost, ki .Do morala sedaj biti določena z dvostranskim sporazumom, ki uaj služi miru in pripravi združitev Nemčije. Zanikal je nato, da je predsednik vzhodnonemške republike Pieck sklenil pisati 31. avgusta Bul-ganinu in zahtevati izpustitev vojnih zločincev zaradi uspeha kanclerja Adenauerja, ter je dejal, da so vzhodnonemški, oblasti «zadevo obsojencev ob. ravnavate Je več let«. Dodal je, da se je o tem govorilo že 22. avgusta 1953, ko so vzhodnonemški voditelji obiskali Moskvo, in da je bilo od-tedaj izpuščenih, na tisoče obsojencev. Nuschke je nato izjavil, da je »velika sprememba, ki je nastala v položaju kanclerja Adenauerja z uvedbo diplomatskih odnosov med Bonnom in Moskvo, predstavljala še poseben vzrok nadaljevanja pogajanj med Vzhodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo, ter je pripomnil, da je bilo potrebno, da nemška demokratična republika jasno uredi rvoje odnose s Sovjetsko zvezo s pogodbo. Nuschke je zatem sporočil, da je na današnji seji ministrski predsednik Vzhodne Nemčije Grotevvohl izjavil, da je do združitve treba priti » pogajanji med dvema nemškima vladama in da v nasprotnem primeru ne bo prišlo do združitve. Dodal je, da je bilo to stališče jasno poudarjeno med razgovori, ki jih je Adenauer imel s sovjetskimi voditelji. »Do sedaj, je dejal, je združitev zadevala ob jez pariških sporazumov po krivdi Adenauerja Potrebno je izogniti se tej oviri z ustanovitvijo evropske, ga sistema kolektivne varno sti«, »Varnostni sirtem. ki naj bi se ustvaril, je dejal Nuschke. bi omogočil »postopno« reši tev vprašanja nemške enotnosti. Toda dokler Nemčija ni združena in ne obstaja noben sistem kolektivne varnosti, moramo spoštovati podpis obveznosti, ki im o jih sprejeli s varšavskim sporazumom«. Nuschke je tudi poudaril, dn uvedba diplomatskih odnosov med Bonnom in Moskvo pomeni velik napredek, ter je kritiziral Adenauerja, ker je včeraj izjavil, da se ne bo pogajal z vzhodnonemško vlado, češ da jo podpira samo deset odstotkov prebivalstva. Povedal je tudi, da so na današnji rej' določili podrobnosti sporazuma, ker je bil sporazum o glavnih načelih že prej dosežen. Dodal je, da bo. do med pogajanji dosegli »dobre rezultate, ki bodo ugodni za prihodnjo ženevsko konferenco« Izjavil je še. da bo v ponedeljek lahko dal zelo važne informacije o razgovorih. , ... Na vprašanje novinarjev j* Nuschke odgovoril, da bo skle njeni sporazum odgovarjal Sporazumom, ki so bili sklenjeni med zahodnimi državami in zvezno republiko. Sporazum bd označen z imenom «Pogodba o Nemčiji« in bo »dokazal, kako je treba ravnati z res s-uvereno državo«. Iz govora, ki ga je imel sovjetski ministrski predsednik Bulganin na današnji konferenci med sovjetsko in vzhod, nonemško delegacijo, pa izha- jajo druge podrobnosti sporazuma. Bulganin. ki je bil dva dni bolan, je namreč danes predsedoval seji med obema delegacijama, zjutraj pa je sprejel ministrskega predsednika Vzhodne Nemčije Gro-tewohla. V svojem otvoritvenem govoru je Bulganin poudaril, da imajo razgovori med Sovjetsko zvez0 in Vzhodno Nemčijo izredno važnost. »Gre za razgovore, je izjavil, med deželama, ki ju vežejo skupni interesi in globoko ter iskreno prijateljstvo. V zvezi z ustanovitvijo vzhodnonemške republike je Bulganin dejal: «Prvikrat v zgodovini Nemčije ie na-tala res miroljubna in demokratična država in se uspešno razvija. Ta država izraža najbolje ideal, za katerega so se dolga leta borili nemški napredni ljudje«. Glede pogajanj z Adenauerjem je Bulganin izjavil: »Sovjetsko ljudstvo ima interes imeti dobre odnose z nemškim ljudstvom, ker so ti odnosi pozitiven činitelj za zagotovitev miru v Evropi. Drugi narodi imajo na tem nič manjši interes od našega«. Kar se tiče uvedbe diplomatskih odnosov med S/, in Zahodno Nemčijo, pa je Bul-ganin izjavil; «T0 pomeni, da je bil napravljen važen korak na poti normalizacije naših odnosov z nemško zvezno republiko. Hoteli bi imeti z zvezno republiko dobre odnose upoštevajoč skupne interese. Diplomatski odnosi odpirajo nove perspektive v tem smislu in nudijo nove možnosti za zmanjšanje napetosti v Nemčiji in za zagotovitev evropske varnosti. Uvedba in razvoj rednih odnosov med SZ in zvezno republiko bo pri-'pevala k rešitvi nerešenih vprašanj, ki se tičejo vse Nem- narodnega vprašanja, t. j. vzpostavitvi enotnosti nemške demokratične države. Vemo. da je sporazum o u-vedbi diplomatskih odnosov med SZ in zahodnonemško republiko naletel na odobritev ljudstva nemške demokratične republike, ki vidi v njem dogodek, ki bo prispeval tudi k zbližanju in k sodelovanju dveh delov Nemčije. Sovjetska zveza vidi v tem enega bistvenih činiteljev za vzpo-stavitv nemške enotnosti«. Bulganin je tudi poudaril razvoj trgovine med SZ in Vzhodno Nemčijo ter je izjavil, da se je izmenjava od leta 1950 povečala za trikrat in je leta! 1954 dosegla 4.286 milijonov rubljev. V zvezi s potovanjem sovjet-ske vladne delegacije v Berlin v preteklem juliju je Bulgunin omenil, da so si takrat izmenjali misli za razvoj in okrepitev prijateljskih odnosov med obema deželama. »V istem ča>'U, je dodal Bulganin, smo se sporazumeli, da je prižel čas, da okrepimo naše prijateljske odnose in u-stvarimo ugodne pogoje za njihov .nadaljnji razvoj v dobro sovjetskega in nemškega ljudstva z odgovarjajočim dvostranskim sporazumom. V tem sporazumu bodo, kakor dogovorjeno, ohrazložena bistvena načela, na- katerih naj se razvijajo odnosi med našima državama. Ta sporazum mora tudi potrditi, da je nem. ška demokratična republika prosta, da odloča o vseh vprašanjih svoje notranje in zunanje politike, vštevši o svojih odnosih z zvezno republiko. Ta sporazum mora še bolj okrepiti sodelovanje med Sovjetsko zvezo in demokratično republiko glede ohranitve miru in varnosti v Evropi in glede vseh ostalih mednarodnih vprašanj, ki se tičejo in- bo treba med sedanjimi pogajanji izmenjati misli in pripraviti besedilo o tem sporazumu. Na današnji seji je ministrski predsednik Vzhodne Nemčije Grotewohl izjavil, da je zaradi vstopa Zahodne Nemčije v atlantski pakt prišel trenutek, da Vzhodna Nemčija izpolni obveznosti, ki izhajajo iz varšavskega pakta. Predlagal je tudi sklenitev splošnega sporazuma, ki naj dokončno določi vra vprašanja o političnih, gospodarskih, kulturnih in vseh drugih odnosih med Vzhodno Nemčijo in SZ. ohrabrujoč znak izboljšanja odnosov med obema državama. Venturini je nato izročil direktorju gostujočega ansambla Grassiju album slik in lovorov venec v znak priznanja za uspelo delovanje odsotnega umetniškega vodje in režiserja Giorgia Strehlerja. Na pozdravne besede direktorja koprskega gledališča je odgovoril direktor Grassi, ki je poudaril, da je bil ansambel sPiccolo Teatra* od prvega dne, ko je 31. avgusta imel prvo predstavo na Reki, pa do sinoči povsod prisrčno sprejet. Podčrtal je, da še nikoli ni bilo nobeno gledališče tako dolgo na turneji, med katero je obiskalo kat devet mest. Izrazil je prepričanje v Jcoristnost medsebojnih gostovanj umetniških ansamblov obeh dežel, saj ravno ta gostovanja vodijo do pravega prijateljstva ne samo med posamezniki in skupinami, pač pa tudi med narodi, Pri tem je Grassi spomnil na nedavno gostovanje beograjskega baleta in ansambla narodnih plesov »Kolo« v Italiji kot na prve | znake obnavljanja kulturnih stikov med Jugoslavijo in Italijo. Direktor Grassi je v zaključku svojega govora zagotovil , da bo celotni ansambel odnesel z gostovanja po Jugoslaviji najlepše spomine m zaželel; «Na svidenje!* Nato je Grassi sam pre-čital skrajšan slovenski prevod svojega govora in vzkliknil »N a j živi prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo*. Njegove besede je prisotno slovensko in italijansko občinstvo pozdravilo z burnim odobravanjem. čije, in mora hkrati prispevati j teresov obeh držav«, k rešjtvi najvažnejšega med-1 Zatem je Bulganin izjavil, da Dele angleikih agenoe Mal m Mtl Mnzuiai a Satira? Vratar konzulata, ki je bil aretiran, je baje izjavil, da je izvršil atentat na prigovarjanje angleških agentov • Eisenhowerjevo pismo grški vladi ATENE. 17. — Policija je danes popoldne aretirala vra-tarjg turškega generalnega konzulata v Solunu Mehmeda Hasana Oglu pod obtožbo, da je izvršil bombni atentat na dvorišču konzulata dan pred protigrškimi izgredi v Smirni m Carigradu. Zatrjuje s«, da je obtoženec izjavil preiskovalnemu sodniku, da je povezan z britanskimi agenti in da je atentat izvršil na njihovo nagovarjanje. Ameriški poslanik v Grčiji, k, se je včeraj vrnil iz Wa-shingtona, je danes izročil grški vladi pismo predsednika Eisenhovverja. Poviški državnim nameščencem bodo Izplačani v oktobru Delegacija orotarii« in knjlinnikov oMmla«Pikine - Številni nerešeni problemi čakajo vlado in parlament: šolniki, kmečki proletariat, IRI, tekstilna kriza, natta itd. (Od našega dopisnika) RIM, 17. — Na vabilo kitajskega združenja za kulturne i dnose z inozemstvom, je odpotovala danes iz Rima v Peking delegacija, ki jo sestavljajo: prof. Calamandrei. profesorji Benedetti, Berlanda in Mussatti ter književniki F. Antopicelli in C. Caesoia. Kot smo |e poročali bo v kratkem odpotoval v Moskvo in Peking Piatro. Nenpi. kar je predmet poiekite pažnie vseg* jbolimn-skčgl tiška. bd katerega vladni del poudarja, da je potovanje povsem privatno in polemizira z »Unita«, ki daje obisku daljnosežnejši pomen, kar je možno sklepati spričo dejstva, da je bil v zvezi s '.vajini potovanjem voditelj PSI sprejet pri Gronchiju, Martinu in Segniju. Med sindikalnimi spori je vsekakor na prvem mestu vprašanje plač državnih nameščencev, ki še vedno ni rešeno in ki bo prvo na vrsti, ko se sestane parlament, ker je rešitev, ki jo je sprejela vlada samo začasna. Danes je zakladno ministrstvo sporočilo, da bodo njegovi pokrajinski uradi začeli ravnati po novih tabelah, ki so bile sprejete z zakonom od 17. avgusta t l. že v tem mesecu. 27 t.m. bodo izplačane plače kot do sedaj, v prvi polovici prihodnjega meseca pa bo izplačana razlika za dobo od 1, julija do 30. septembra 1955. Prihodnji teden se bo po prihodu s počitnic še zadnjih parlamentarcev in ministrov, v celoti obnovilo politično življenje in vlado čakajo številni nerešeni težavni problemi, od katerih je mnoge Segni ob nastopu svoje funkcije postavil v prvo vrsto. Ze sedaj je vlada deležna ostrih kritik ne samo v levičarskem tisku, temveč tudi v umerje-nejših časopisih kot je na pr, tednik «Mondo». ki zelo ostro kritizira stališče vlade glede pristojnosti vojaških sodišč, ki ga označuje celo za slabše od dosedanje prakse, List vidi namreč v pristojnosti sojenja pred vojaškimi sodišči odsju-ženih Vojnih obveznikov zaradi sabotaže možnost sojenja tudi onim delavcem, ki bodo eventualno stavkali v tovarnah. ki delajo za NATO, stavkajoče železničarje, pristaniške delavce zaradi stavke pri izkrcavanju in podobno. »To je bila prva politična bitka v novi sezoni, piše list, prvi preizkusni kamen nove vlade. In slabše ni mogla začeti. V zadnjih letih smo že tretjič pred enakim položajem. Prav tako se je zgodilo s Pel-lo in s Scelbo ne upoštevajoč ponesrečenih poskusov Piccio-nija in Fanfanija. Vprašamo se, kakšne protidokaze potrebujejo se demokristjani da bi se odločili iz vsega tega nekaj naučiti.« No, tu so še vsa ostala vprašanja. ki ne kažejo da bodo kaj kmalu načeta v smislu zadovoljive rešitve. Finančni ministri se upirajo zahtevam šolnikov in njihovo vprašanje je blokirano, čeprav prosvetni minister Rossi kljub nekaterim nerodnim izjavam, kaže mnogo dobre volje in z njim vred vsi socialdemokratski ministri. Od cele vrste drugih sindi kalnih vprašanj je najvažnej- še izvajanje nedavne vladine odredbe o pomoči brezposelnim agrarnim delavcem, ki so si jo po hudih borbah priborili. Vendar pa je vlada neodločna in delavci se bojijo, da ji bodo izigrali, ker je vladni ukrep pri veleposestnikih izzval nezadovoljstvo in sedaj zahtevajo od vlade protiuslu-ge v prvi vrsti pri plačevanju davkov. Segnijeva vlada ni dalje niti še načela vprašanja IRI n v njegovih podjetjih gre 'e vse po starem kot za časa Scelbovega režima. Zato sindikati ponovno postavljajo zahtevo po ločitvi IRI od Conf-industrie. Po drugi strani pa postaja kriza v tekstilni industriji vedno večja. Nekatera podjetja v Severni Italiji prav v teh dneh odpuščajo tisoče delavcev in zdi se kot da vlada nima pri tem n-obene moči posredovanja in vpliva. V krizi so v prvi vrsti manjše tovarne, ki ne morejo vzdržati konkurence velikih kot so Snia. skupina Riva - Abegg in dr. Ob novici novih najdb naft nih polj v Abrucih se oživlja vprašanje novega zakona o tekočih goi.vih. Družba, ki se ji je posrečilo najti nova ležišča, spada k skupini ENI, ki je v državnih rokah, kar dokazuje, da imajo prav one napredne sile v državi, ki odločno nasprotujejo da bi pravico do raziskovanja in izkoriščanja naftnih polj prišlo v roke ameriškim in mednarodnim monopolistom CGIL je ob veseli novici poslala Segniju brzojavko v tem smislu. A. P. Na seji grške vlade p* so danes razpravljali o besedilu odgovora na predloge britanskega zunanjega ministra MacMillana o Cipru. Razpravljali so tudi o postopku za predložitev zadeve glavni skupščini OZN, o odnosih s Turčijo ;n o stališču, ki naj ga zavzamejo do ostalih vlad atlantskega pakta, ki odklanjajo sodelovanje za osvoboditev Cipra. Po seji vlade so objavili u-radno poročilo, ki piavi. da Je ministrski svet soglasno o-dobril dokončno besedilo gr-,-kega odgovora, ki zavrača britanske predloge glede Cipra. Ministrski svet je potrdil zaupnico ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru Stefanopulosu. ki odhaja na zasedanje glavne skupščine OZN, Maršal Papagos je danes s posebno poslanico grškemu ljudstvu odgovoril na govor lurškega ministrskega predsednika Menderesa v turški skupščini. V poslanici izjavlja Papagos, da je Grčija kot zaveznica Turčije imela pravice pričakovati drugačno rav-, nanje turškega ljudstva in njegovih voditeljev, ter zahte. va moralne in materialne reparacije za žrtve incidentov. Papagos dodaja, da je Grčija imela tudi pravico misliti, da bi grško-turško zavezništvo in prijateljstvo omogočilo premagati nasprotja med dvema državama vključno vprašanje Cipra. Na koncu pravi Fapa-goc, da «nihče ne more zahtevati. da se Grčija odpove obrambi pravice Grkov do Cipra in da opusti svojo akc’. jo za osvoboditev tega otoka«. Msndes-France pri V. Vlahoviču BEOGRAD, 17. — Bivši francoski ministrski predsednik Mendes-France, ki je včeraj prispel na zasebni obisk v Jugoslavijo, je obiskal danes popoldne predsednika zunanjepolitičnega odbora Zvezne ljudske skupščine Veljka Vlahoviča. člana zveznega izvršnega sveta Osmana Karabe-goviča in Dobrivoja Radosavljeviča, ter direktorja zveznega zavoda za planiranje Sergeja Kraigherja. Mendes-France je obiskal tudi tovarno strojev »Ivo Lola Ribar« v Železniku. Opoldne je na njegovo čast priredilo kosilo društvo ekonomistov Srbije. Kosila sta se poleg raznih jugoslovanskih osebnosti udeležila tudi britanski veleposlanik sir Frank Roberts in italijanski veleposlanik Gastone Guidotti. Zvečer pa je francoski veleposlanik Frangoi-Coulet priredil večerjo, ki sta se je med drugimi udeležila tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in Svetozar Vukmanoviči FRIMOKSKJ DKEVNtK — J — 11 Ii!0RSl »■»OMUrnu DNK VI Na današnji dan I. 1869 je umrl v Celovcu Anton Janežč, kulturni delavec ria alovenakeiu Koroškem. EU & Danes, NEDELJA !*• Jožef K.. .Irle„niU(ie<‘ 'Sonce vzide ob 5.45 id. . 18.13. Dolžina dneva d- ; ,i» vzide ob 8.13 in M*«"'.} gpt Jutri, PONEDELJEK 1 • Januarll. VitoSrjj V čigavem interesu ? Resnično »e rento, zakaj se je «Demokracija» zaletela o naš članek o izvajanju 41, 8 Spomenice o soglasju. «Tu gre za pomoto...s pravi Agne-lettovo glasilo, ko je vendar popolnoma jasno, da besedica »prej* v čl. 8 brez natančnejše oznake ne more pač pomeniti nič drugega kot spred podpisom spomenice, tj. pred 5. oktobrom 1954. Ta razlaga ni samo edino pravilna, temveč tudi edina v interesu jugoslovanske etnične skupnosti v Trstu. No, list pa prihaja na podlagi povsem samovoljnega razglabljanja nič manj kot do zaključka, da ubrez raz-jasnitves čl. 8 *nima tako rekoč nobene praktične vrednost i». Spričo dejstva, da je v Trstu — tudi med uradnimi krogi — dovolj sovražnikov vsega, kar je slovansko in jugoslovansko, ki bi najrajši slehernemu našemu človeku vzeli vse pravice, je gornja trditev «Demokracijes zares nezaslišana. V čigavem interesu je torej zanikati praktično veljavnost čl. 8 (ebrez razja-snitver) in proti interesom naše etnične skupnosti tolmačiti, kaj je «pristojnost» in kaj «rezidenca»? Na to vprašanje naj odgovori vsak čitatelj «Demokracije:» som... Pripadniki jugoslovanske etnične skupnosti, ki nimajo v svojih izkaznicah zapisano, da so italijanski državljani, če so imeli na dan 4. oktobra 1954 rezidenco v eni izmed občin Tržaškega ozemlja, pa naj le vložijo ono pismeno izjavo pri vladnem generalnem komisariatu, v kateri naj izjavijo, da se poslužujejo čl. 8 z vsemi učinki. Rok Je kratek: potekel bo že 5. lanuarja 195C! KORISTNA POBUDA ZA STROKOVNO VZGOJO DELAVCEV 26. T. M. SE ZAKLJUČI VPISOVANJE v tečaje za strokovno usposabljanje Po opravljenih tečajih bodo delavci, ki »e bodo tupe-cializirall v nvojem poklicu, laže dobili zapoolitev družine, s čimer se bo ubla- Pred dnevi smo objavili u-radno poročilo o ustanovitvi •Stalnega središča za strokovno vzgojo industrijskih delavcev«. Pri tem smo tudi. Vpisovanje v tečaje, ki so opisali vrsto strokovnih teca- popolnoma brezplačni, traja jev, ki bodo v tem središču do 26. t-m. pri inšpektoratu žila tudi brezposelnost, ki tari predvsem nekvalificirano delovno silo. Sindikalno iborovanje v Skednju V torek ob 16.30 bo na prostoru pred železarno ILVA v Skednju, in sicer med ulicama San Lorenzo in Selva in Ciardini sindikalno zborovanje. na katerem bodo obravnavali vprašanje odškodnine za menzo, in ki bodo spričo modernih sredstev, racionalnosti naprav ter primernih in obširnih prostorov prednjačili v primerjavi z vsemi ostalimi pobudami te vrste v državi. Pobuda je vsekakor naletela na odobravanje delavcev in tudi delodajalcev, ker o-mogoča pridobitev strokovne kvalifikacije mladincem, ki si žele naučiti se kakega poklica kakor tudi vajencem in delavcem, ki še nimajo omenjene kvalifikacije. Ustanovitev teh tečajev omogoča mladincem. ki gredo prvič na delo, da ' se lahko vpišejo v dnevne dvoletne tečaje za urjenje, katerim bodo sledili dvoletni tčeaji za usposobitev, v teh strokah: avtogenski varilci, električni varilci, poslu-ževalci strojev za obdelavo lesa. mizarji za spojkanje, pohištveni mizarji, električarji, radiotehniki, kleparji, mehanični popravljavci, zidarji, tesarji, kovinarji, cementni delavci, štukaterji-dekorater-ji, slikarji-pleskarji-vodovodni uapeljevavci in tehniki za ogrevalstvo. 1 Tistim, ki so že delali ali. ki delajo in ki že delno obvladajo kakšen poklic, je o-mogočeno obiskovanje večernih dvoletnih tečajev za usposabljanje ter se zato lahko priučijo poklica v krajšem času. kot je določen za dnevne tečaje. Vladni komisariat je sporazumno z ministrstvom za delo sklenil, ustanoviti take tečaje v Trstu zaradi posebnega tukajšnjega položaja, saj dobe »strokovno izučeni delavci mnogo laže zaposlitev. Tečaje bo vodila ustanova 1NAPLI, ki je že izkušena na tem področju in ki je tudi že izdelala podrobne programe. Vladni komisariat je prepričan, da se bodo v te tečaje oziroma v to šolo vpisali vsi tiste zdrave delovne sile, ki hočejo zagotoviti boljšo bodočnost zase in svoje 1NAPLI V Ul. Palestrina 6, vsak dan od 16. do 19. ure. Tečajniki bodo uživali tudi poseben popust na mestnih prevoznih sredstvih. Italijanska delegacija za mešano komisijo videmskega sporazuma ANSA sporoča, da je italijanska vlada imenovala svoje predstavnike v stalno mešano komisijo, predvideno v čl. 52 nedavnega jugoslovansko-ijali- janakega sporazuma o obmoj-metu, katere naloga nčm pro bo zagotoviti redno izvajgnje norm videmskega sporazuma. Italijansko delegacijo sestavljajo; za zunanji- ministn-stvo dr. Fabiani, načelnik urada za zvezo pri gen. komisariatu v Trstu, (namestnik rfffv. Guido Gerin), za notranje ministrstvo dr Arfdreasti (na-naestnik dr, Picerni), za finančno ministrstvo dr. C. Quiwima, (namestnik dr. Mici ‘ licheluzzi). .A, Vojaška ceremonija v vojašnici na Opčinah Jutri, 19. t. m. ob 10. uri bo v vojašnici 82. pehotnega regimenta »Torino* na Opčinah vojaška ceremonija za vključitev oddelkov razpuščene tržaške skupine (Raggruppamento Triestino) v pehotno divizijo Kar dai za »Dijaško Matico, p c> iz- p 1 pranju rane na glavi in prask 16. septembra se je sestala izvršna komisija Delavske zveze, razpravljala o volitvah novih tovarniških odborov in raznih gospodarskih vprašanjih ter sprejela v zvezi z njimi naslednje sklepe; Komisija je pozvala vključene sindikate, naj v duhu akcijske enotnosti, ki je neogibni pogoj za obrambo delavskih interesov, napnejo vse sile. (la dosežejo s ;indikati druge sindikalne organizacije točen sporazum, da se bodo volitve razvijale v naslednjih razmerah; a) odločen odpor proti vsakemu nedopustnemu vmešavanju ravnateljstev podjetij z namenom, da bi izsiljevali avoborino voljo volivcev; bj čimbolj demokratično sestavljanje enotnih list kandidatov raznih sindikalnih struj na osnovi skupnega programa obveznosti in zahtev; c) obveznost, da ostanejo novi tovarniški odbori po volitvah enotni ter da ne bo niti ločenih pogajanj niti ločenih sporazumov z deloda-julci. Izvršna komisija je tudi sklenila, da ho zahtevala sklicanje sestanka s predstavniki Zveze industrijcev. na katerem bodo proučili vmešavanje delodajalcev v volitve tovarniških odborov. Komisija je razpravljala tudi o ustanovitvi proste cone, o mednarodni konferenci zn tržaško pristanišče, o zahtevi po novih pomorskih progah, o ustanovitvi odbora za zaščito tržaških interesov In o obnovitvi odbora in predsedstva Zbornice za trgovino, industrijo in kmetij*tvo. Glede integralne proste cone je poudarila da se mora akcija za njeno uresničenje okrepiti in zavzeti množičen obseg. V zvezi s konferenco za tržaško pristanišče je komisija sklenila, da bo zahtevala od vladnih oblasti, da povabijo nanjo tudi predstav, nike tržaških sindikalnih organizacij. V ta namen je poslala dr. Palnmari pismo, v katerem ga prosi, naj po*Teduje, da bodo na konferenco povabljeni tudi zastopniki delavcev. Izvršna komisija pozdravlja pobudo za ustanovitev odbora za zaščito tržaških gospodarskih interesov ter mu obljublja svojo podporo. V zvezi z zahtevo raznih krogov, naj se obnovita odbor in predsedstvo Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo, zahteva komisija, da •* vključi v odbor tudi predstavnik Delavske zveze. V zves!> * trm je poslala Delavska zveza tudi pismo dr. Palsmari V poročilu o sestanku izvršne komisije Delavske zve- ze, katerega objavljamo zgoraj v izvlečku, je v zvezi z bližnjimi volitvami vsekakor zelo važna točka b). ki govori o cim bolj demokratičnem sestavljanju enotnih li:t kandidatov raznih sindikalnih struj na osnovi skupnega programa. Ta točka bi morala o-mogočiti kandidiranje delavcev vseh struj, torej ne glede na sindikalno pripadnost. Edli.i pogoj pri tem bi pač moral biti. da nudi kandidat jamstvo, da bo vedno zvest delavcki stvari in interesom ter da bo tudi vedno pogumno branil te interese. Ce se ho ta toclca tudi dejansko izvajala. potem bi morali iz teh volitev zrasti res enotni in borbtni odbori, v katerih ne bi smelo biti več trenj, kajti vsi delavci imajo vsaj naspro. ti delodajalcem skupne interese. V tem primeru tu,di ne bi mogli delodaialci sejati razdora, niti izsiljevati m priti-• kati na delavstvo, saj bi moralo biti vendar vsakega delavca, ki bi bil izvoljen s pomočjo delodajalskega pritiska, sram, kakor bi moralo biti sram tudi njegovo sindikalno organizacijo. Z vespo v pešca Med vožnjo s kolesom po obmorski cesti je 40-letnega Luigija Maraschija včeraj zvečer v Sesljanu močan sunek, vrgel v zrak in nato na tla. Moža, ki se je samo o-oraskal po nogah, so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico. kjer so ga pridržali na II. kirurškem oddelku. Policijska preiskava je ugotovila, da se je v Maraschija zatel s svojo vespo 28-letni Claudio Presil iz. Tržiča, za katerim je sedel njegov 27-letrri .prijatelj in someščan Livio Per- golis. Tudi ta dva sta zletela na tla. a stč 'Se sama zatekla po .pomoč v.tržjško bolnišnico. I proti osmih mesecih lani. Od januarja do avgusta letos je torej znašal skupni promet tržaškega pristanišča 3,204.391 ton blaga, medtem ko je dosegel v istem razdobju lani skupno 2,236.175 ton. Na železniškem področju je položaj skorajda enak, kar kar kaže na povezavo med pristaniščem in železnico. Tako so po železnici pripeljali v Trst 595.913 ton blaga proti 540.974 tonami od januarja do avgusta lani, medtem ko so v zaledje odpeljali letos 1.510.683 raznega blaga proti 873.569 to. nami v osmih mesecih preteklega leta. Skupno je torej znašal železniški promet od januarja do avgusta letos 2 milijona 106.596 ton proti 1,414.543 tonami v istem razdobju preteklega leta. Poskus samomora 17-igtngga dekleta Kaj je prijelo včeraj okoli je steki* domov in hotela |ia-reditl samomor, verj#*no nih-oviti. Dej- O Prehrambeni urad prefek-"*!vo . JP. )e dekle bilo -tia ture zbira prijave tyrdk. ki iz-delujeio prehrambene artikle in ki bodo s svojimi izdelki vključene v »Italiiansko prehramben« panoramo*, ustanovljeno v okviru »IV. mednarodne prehrambene razstave*, ki bo v Bologni od 1 do 15. oktobra. Tvrdke, ki se za to zanimajo, naj se zglase na omenjenem uradu zaradi informacij. poldne vedno vegelo 17-letno Liliano Pi Iž ul. Sonetni, da čč ne bo mogel ugotovi dvorišču hiše, v kateri stanuje s svojimi prijateljicami. Bila pa je nekoliko drugačna kot drug« dneve: po navadi je bila vedno vesela in razposajena. včeraj pa je bila žalostna in tiha Okoli poldne se je poslovila in odšla v stanovanje. Cez nekaj časa je hotelo neko dekle iti v Skedenj IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Junija letos je prišla na policijo prijava trgovca Jelusiča, v kateri je tožitelj obtoževal 41-letnega Giuseppa Anica od Sv. M. M. sp. izdajanja menic brez kritja in z lažnim imenom ter tudi prevare. To pa ni bilo vse, kajti ta prijava je bila prva v dolgi seriji drugih, ki so začele kapljati na uvedb*'preiskal"0 Tako*so"u- Poleg tega je tudi kupoval razno blago in ga nikoli PODPISOVAL JE MENICE z lažnim imenom in brez kritja * n eno m Giuslp^perin^podl ni plačal - Obsojen je bil na dobri 2 leti zapora pisal menico za 16.000 lir in jo izročil Giuseppu Sillaniju m končno nekako med decem-1 besede, izplačal po kon- brom 1954 in januarjem letos1 delu- **ed decembrom podpisal kar 7 menic za vsote od 3.000 do 5.500 lir. pri čemer je uporabil izmišljeno ime Bruno Perini in vse skupaj izročil Maud Millo vd. Giachelli. Nadalje je policija odkrila tudi njegovo delovanje kot spretnega goljufa. Tako je n. pr. februarja letos dobil od Bruna Pinata ogrevalnik za kopalnico proti obljubi, da ga nujno potrebuje za naročeno mu delo in da mu bo vrnil enakega čim bi ga podjetje, pri katerem ga je naročil, poslalo. Mesec dni kasneje je mož z istim izgovorom dobil drug 30.000 lir vreden ogrevalnik, samo da je tokrat obljubil plačilo takoj po instalaciji. Z izgovorom, da mora izvršiti nujna dela. Je mož dobil od Giuteppa Sillanija za 16.000 lir vodovodnih pip in drugega materiala, katerega bi, vsaj tako je obljubil, a sevede ni lani in januarjem letos pa je izvabil od Maud Millo vd. Giachelli, s pretvezo, da je prijatelj njenega očeta in lastnik neke delavnice, kar dve tako imenovani »atomski ponvi* in s tem povzročil ženski 25.000 lir škode. Izvedelo se je, da je mož kupoval razne stvari in plačal le kak obrok ter nato izginil brez sledu. Enako se je zgodilo tudi s Curellijem Maksimom, ki mu je prodal večjo količino mazilnega olja. za kar mu je le delno plačal in mu končno ostal dolžan 37.490 lir. Anic se je na sodišču izgovarjal, da je hotel vse poravnati, a ni mogel zaradi svojega slabega ekonomskega sta. nja. Bil je lastnik, vsaj tako je trdil, trgovine s potrebščinami za kolesa in skuterje v Ul. Revoltella in je tufli od. pri delavnico za popravila hla- dilnikov, vendar mu delo ni prinašalo zaželenega dobička. Morda je tudi res, kar jr razlagal obtoženec, vendar mu ni bilo mogoče verjeti, ker je bil že večkrat pred eodi-ščem in enkrat celo zaradi roparskega napada. Zaradi te. ga ga je sodišče spoznalo za krivega skoraj vseh obtožb in ko je epa od teh odpadla zaradi aplikacije zadnje amnestije so sodniki kaj hitro zra-čunali kazen, ki jo bo moral mož, pod pogojem seveda, da mu je ne znižajo na prizivu, presedeti'. Tako so ga obsodili za lažno podpisovanje menic na leto rini in 3 mesece zapora, zaradi prevare pa na leto dni zapora in na 15 000 lir glove. Vfega skupaj bo mora ostati za zapahi 2 leti in 3 mesece ter plačati poleg sodnih stroškov tudi 15.00 lir globe. Preds.; Fabrlof tož.; Pascoli; zapisn.: Urbani; obramba: odv Stradella. po levi roki odslovili s prognozo okrevanja v 5 dneh. Kakor so izvedeli je možu med delom pri gradnji stavbe v Ul. Giacinti padla na glavo deska, ki je priletela s 15 metrov višine. Z nožem ji Krožil sostanovalki in sinu Pred dnevi je nekdo po telefonu sporočil policijskim organom, da jč nastal v nekem stanovanju v Ul. dei Mirti 11 prepir, ki se je spremenil v pravcat pretep. Agenti so takoj zdrveli na mesto in ugotovili. da je prepir rrastal med 67-letnim Pietrom Lonzarjem. njegovo sostanovalko 53-letno Santo Grahonjo in njenim sinom 19-letnim Claudiem. pri čemer je prvi grozil onimu dvema z nožem, ki je bil slučajno na mizi. Ker sta imela lonzar in Grahonjeva majhne rane na roki oziroma na prstu so ju odpeljali v bolnišnico, od koder pa so ju po zdravniški pomoči odslovili s prognozo okrevanja v 5 oziroma v 2 dneh. Ranjenca pa nista šla domov, temveč sta morala s policijskimi agenti na poveljstvo, kjer so ju začeli zasliševati. Ženska je hotela vse skupaj pomanjšati, toda njen sin je obširno obrazložil kaj se je zgodilo v kuhinji. Ob povratku domov, je povedal sin, je opazil objokano mater. Na vprašanje, kaj se ji je zgodilo je ženska izjavila, da sta se sprla z Lonzarjem. To je Clau-dia razburilo, zaradi česar je grajal moža. ki je baje njegov oče. Starega Lonzarja je seveda mladeničevo Vedenje užalilo, tako da je izgubil razsodnost in prijel za nož. Več ni mogel storiti, kajti mladenič je v naslednjem trenutku skočil nanj in ga skušal razorožiti. Mati se je seveda vmešala in, vsaj tako je ona sama izjavila, se je sama ranila. ko je Lonzarju potegnila nož iz rok. Mož pa se je ranil med prerivanjem, ko je z. roko udaril ob pohištvo. Po končani preiskavi sb Lonzarja izpustili na začasno svobodo in ga prijavili pod obtožbo groženj z nožem sodnim oblastem. 111. nedeljski koncert ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 1*. t. m. GOSTOVANJE V AJDOVŠČINI Iz Goldonijevo komedijo »PRIMORSKE ZDRAHE* Pričetek ob 19.30 uri GOSTOVANJE Z IGRO EDUARDA DE FILIPPA «FlLUMENA MAHTURANO » V torek 2*. t. m. pri SV. ANTONU, v sredo 21. t. m. v PIRANU, v četrtek 22. t. m. v IZOLI, v petek 23. t. m. v KOPRU, v soboto 24. t. m. v KOPRU, v nedeljo 25. t. m. v ŠKOFIJAH. PRIČETEK OB 20. URi PROSVETNO DRUŠTVO eZARJA V SVOBODI* v SEMPOLAJU priredi danes lt. t. m. ob 15.30 uri v Sempolaju deseti tradicionalni nevski koncert pri katerem bo nastopilo več pevskih zborov. Po koncertu bo PLES NA PROSTEM Vljudno vabimo k številni udeležbi. Preskrbljena bo domača kapljica in dober prigrizek. FANTJE IZ BAZOVICE priredijo danes II. t. m. od 11. do 24. ure ples v GOSTILNI MAHNIČ Vabljeni vsi, tudi iz okoliških vasi 1 Ljudska prot. vat.? GLASBENA MATICA V TRSTU bo imela svoj VIII. redni občni zbor v sredo, 28. septembra t. 1. ob 20. uri v Ul. Rug-gero Manna 29 s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. Poročila funkcionarjev 3. Poročilo nadzornega odbora 4. Izprememba pravil 5. Volitve novega odbora 6. Razno Ako ne bo ob napovedani uri občni zbor sklepčen, se bo vršil v smislu čl. 23 društvenih pravil čez pol ure ob vsakem številu prisotnih članov. . Odbor SOLA GLASBENE MATICE Stari in novi gojenci, ki se niso utegnili vpisati v redntm rolui, se lahko vpišejo do konca meseca vsak dan od 10, do 12. ute v pisarni Glasbene Matice, Ul. R. Manna 29, tel. 29-7/9. Sestanek gojencev ln staršev podružnice glasbene šole v Borštu bo v ponedeljek 19. t. m. ob 15. uri v dvorani domačega prosvetnega društva. Prosvetno društvo »I. Cankar* vabi vse pevce ln pevke, da se udeiežijo kratkega sestanka, ki bo dne 20, t. m. točno ob 20. uri v društvenih prostorih, na katerem se bo razpravljalo o obnovitvi mešuiega ijevskega zbora. R.izna obvestiia Tržaški filatelistični klub »L. Košir*. Danes, 18. t. m. bo v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11., redni sestanek za zamenjavo znamk od 9. do 12, ure. CUiu, ki niso še prevzeli zadnjih novosti, so naprošeni, da se javijo na sedežu kluba. Na razpolago je še nekaj izvodov »Nove filatelije* štev. 5. on vcerai do danes Danes ob U. uri bo v gledališču »Verdi* tretji koncert or-kenlra Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Fr a ne esc a Marvderja in s sodelovanjem pianista Claudia Gherbitza Na sporedu so skladbe: WAG-NF.R: uvertura k operi »FauSL*, MARTUCCI: Nokturno. RAVEL: Koncert za klavir in orkester, FRANCK: Simfonija X c-molu. LOTERIJA BENETKE 84 19 5 52 42 BARI 27 41 54 3 11 FIREN7.E 9 90 67 21 14 GENOVA 74 49 69 47 84 MILANO 41 30 16 68 59 CAGLIARI 51 31 76 12 80 N A POLI 76 45 47 88 50 ROMA 21 37 34 18 82 PALERMO 84 42 18 60 81 TORINO 65 19 41 39 3 ROJSTVA, SMHT1 IN POROKU: Dne 17. septembra t. 1. se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je • oseb, porok pa je bilo 7. POROČILI SO SE: inženir Ura-berto Ulderico Rebesro |n zdravnica Maria Raffalla Stallone, mehanik Dean Lonie Anderson in gospodinja Miranda Benussi. ribič Alfiere Penzo in gospodinja Adriana Hosrolo. natakar Romeo Alesoio in delavka Maria Bus-sani, agent CP Remo Specogna in gospodinja Amalia Flego, delavec Aldo Antonelli ln uradnica Giovanna Damiani. mesar Aldo Družina in gospodinja Mar cella Foti. UMRLI SO: 18-letnt fimesto Salvagni. 54-letni Vittorio Dori-guzzi, 73-letna Emllia Penso por. Zanon, 47-letni Emilio Zanini, 58-letnj Leonardo Turolo, 57-tet-na Viktorija Černetič por. Milič Rocselti. 15.00: »Kajnova hčer- ka», J. Ferrer, J. Ailvson, Eieelsiror. 13.00: «Marceliipo pan y vino*. P. Calvo. Fenice. 15.00: »Indijanska fuzija* V. Mature, S. Bali, Nazionale. 15.00: »Zena Je enaka za vse*, Y. Šanson, N. Ta-ranto. FUodrammattco. 14.30: »Skriv- nostni kavalir*, A. Laud, P. Medina. Saperclnena. Zaprto zaradi obnove. Arcobaieno. 14.30: »Dediščina mirnega moža*, V, De Carlo, D. Nlven. A»tra Rojan. 15.00: »Atila*, A. Quinn, S. Loren. Capitol. 14.00: »Moje telo ti pripada*, M. Brando. Crkstaslo. 14.30: »Honduraški ■ <-pomiki*. G. Ford. A. Sheridan. Gradaclelo. 14.00: »Brigadon*. V. Johnson. G Kelly. Alabarda. 13 30: »Kralj barba- rov», J. Chandler. Ariston. 14.00: »Med dvema ljubeznima*. G. Garson. R Ryan. Armonia. 14.00: «EI gringo*, J. Payne. Aurora. 14.30: »Devica doline*. R. VVagner. Garibaldi. 15.00: »Veriga sovra- štva*. H. Remy. »Nbl Ideale. 15.00: »Norosti leta*, U. 0’Connor. Im pero 14.30: »Julijin greh*, J. Marale. Italia. 14.30: »Julijin greh*, J Marais S. Marco, 16.00: »Romeo in Julija*. Kino ob morju. 15.00: »Jetniki neba*, J. Wayne. Moderno. 16.00: «Rdeče kape*, A. Laiki. Savoaa. 14.00: »Operacija skrivnost*. K. VVidmark. Viale. 14.30: »Castiglionska grofica*. Y. De Carlo. VKtorio Veneto. 14.00: »Gladiatorji*, V. Mature. Azzurro, 14.00: «Dvoboj v džungli*. J Črnin. Belvedere. 14.30: «Yankee paša*, J. Chandler. Marconš. 14 30: »Neutolažljivi konjenik*, C. Wilde, Mašslmo. 14.30: »Dogodivščine Robinzona Crusoe*. D 0’Herhhi. Novo cine. 14.30: »Podeželska ,ju-bezen*, J. Powell. Odeon. 14.30: »Montecristov zaklad*, J. Marais. Radio. 14.30: »Cigan*. D. Cor-coran. Venezla. 14.00: »Bagdadske ten-čice*. V. Mature. Skedenj. 18.00: »Mešanka iz Sa-cramenta*. R. Scott. Kino na Opčinah. 18.00: »Dolina kraljev*, R. Taylor, E. Parker. POLETNI KINO Arena del fiori. 20.00: »Orientalske noči*, C. VVilde. Garibaldi. 20.00: »Veriga sovraštva*. H. Remy. Paradiso. 19.30: »Vesel konjeniški oddelek*. V, De Sica. Pnrco delle rose. 20.00: »Dina- stija sovraštva*. Ponziana. 20.00: »Trije Američani v Parizu*, T. Cortis. Rojan. 19.45: »Rob Roy, škotski bandit*. R. Todd. Secolo, 19.30: »Obleganje sedmih strelic*. W. Holden. Mali oglasi BELJENJE SOB, kuhinj, pleska- nje stanovanj,,.barvanje, in lakiranje poitišiVa po nizkih cenah, 'let. 21-483. KOLESA, moi)n napevov; 9.40 Rendez-vous solisti lahke glasbe; 10.10 Nedeljski simfonični koncert; 11.35 Lahek opoldanski glasbeni spored; 1630 Promenadni kincert; 17.30 Radijska igra - Fred von Hoe1-schelmann: Karo (prva izvedba) cmwf.:Pf shrdl.v shrdl sbrdl s)i ri.LKVIXI.IA VREME VČERAJ Najvišja temperatura 21, uaj-nižja 13,1, ob 17. uri 20. zračni tlak 1022.2 stanoviten, veter 22 km na uro severozahodnih, nebo jasno, morje valovito, tem-peraiura morja 21.6 NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; De Colle, Ul. P. Revoltella 4; De-pangher, Ul. S. Giusto 1; Mam-zoni. Ul. Settefontane 2; Mar-chio, Ul. Ginnastica 44; Rovi*. Trg Goldoni 8. NOČNA SLUŽBA LEKARN Aiabarda. Ul. Istria 7: Leiten-burg, Trg S. Giovanni 5; Prax-marer. Trg Unita 4; Prendinl, Ul. Veeellio 24: Harabaglla v 1 Barkovljah in Nicoli v Skednju. 16.20 Šport; 17.00 Ladislav Fo-dor: »Matura*, rad Igra; 2100 Tedenska revija in variete; 21.25 Dve sto na sekundo; 22.30 Film »Državne novčanice*: 23.00 Rezultati in posnetki športnih dogodkov. TVRDKA KNEZ UIALTER NABREŽINA vam nudi; Šivalne stroje Singer Radioaparate Philips Kolesa Legnano - VVolsit in druga Prvovrstne štedilnike, motorje in motorna kolesa ter nadomestne dele Dalje sprejema naročila in odpošilja omenjene predmete kot darila za Jugoslavijo po znižanih cenah. INFORMACIJE telefon 22 523 SALON GODINA JOSIP ZA DAMEiiii Skedenj, Ul. di Servola 104 Specialna trajna ondulacija Diplomiran strokovnjak za barvanje in nego las Masaža — Manikure Odrežite kupon, velja za poseben popust 1’ H S i Ul. sv Fran čl Uta 20/111 tel. 37-338 sprejema la-serate. mal« oglase, osmrtnuh* od 8. do 12.30 i» 18. ure jrioTfl St Zastopnik - Ul- „ r TbIbI«* V plin jači »DEL.1,0 Verige «El.lOb» Fe rodi za zavore »FREN-DO* Luči »CARELLU* Kroglični lezaJ' „ Ventili in peres* lorje IVI JA- Nadomestni d*11 goiF bor za motorna i*ž L*? kiu Po in skuterje ^|£jeP «CEAT» in UGODNE ZOBOZDRAVNISKI AMHULATORIJ Dr. AS Sbncin zobozdravnik-kirurg Ustne in zobne bolezni, zobne proteze. Sprejema od 10. do 12. tn od 15. do 19. ure. Ulica Torrebianca 43-11. (vogal z Ul. Carducci) tel. 37-118 «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 J« v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK Ul. Cicerone 4 ADRIA Predstavništvo * Radensko Sl>* )( Rogaško Slati"0 Dobrno Preskrba trgO^.Lii vadnih, turi*'1 „v tranzitnih v,f%il' za J u g o s i * 1ZLET> Lago Cavazzo, nedeljo ob <• j znif Prodaja voz— ,, za avtobuse- M\ Tolmezzo - «*’ 0IK dnevni odhod ^ Milano, dnevi" ob 21 , jfeii1 ^ ‘"k, Genova, poned-petek ob 21 Como - Chiass”',,, /j ISO. f četrtek, sobot* , „,| delja ob 21 jAj *t j!*: Videm (Udineb I odhodi ob 6.30, Jjl A, 8.30. , ;\ Belluno, dnevu' -i\ .V ob 6.30 . f \ . \ , Treviso, dnevni * j (OiJ ob 8.30 , jC) V' Vrba (Velden),.., zjlg.iilM jezero (W°er^^J 4 Celovec, Grad«,'^ i*- "»i- četrtek in sob Redna avtobusna proga TRSI - BAZOVICA - PAORIČE - GROPADA-'"/ vozi ob nedeljah vsake pol ure iz avtobusne L j postaje in z B. Vecchie. a TRST - LONJER odhod vsake četrt ure z in s Trga sv. Frančiška. lo:,s N ■ PREDSTAVNIK ZNANIH ZNAMK Bianchi-Bottecchia-Willer‘ Velika zaloga potrebščin za kolesa in motorje . |^ | Kolssa i momrčle, motorji, lahki motorji. molornUli^i* ULICA C KI M 1*1 N-» - Telclou »a-«*8 * DELAVNICA MEHANIČNIH lZ0EL, A. Fabian' THST — UL COH1I 2 — TEU •,fcl .< . opr"V specializirana za izdelavo motorjev Diesel. gr*' podjetjih revizije, mehanične izdelke, ubdel»v° , to ), ^ll i TOl'11 avtogeno in elekmčno varjenje. .tro'-^ »vr1« Popravila na krovu: mtrtoijev Diesel. Parnl,|g(in TN i vN tn kotlov ter vseh pomoznth naprav Pr’ p" strojih in napravah na krovu. Prodaja na debelo in drobno nakoiritno originalno A Al U r. B a K 0 IM MAC10l\IAI*l\l0 III,/UMI ZA IUIIŠHH IM ŽtiNSHE »Ml MA.IMI/.JIH CliMAH l NAKUPOM DOBREGA IIIIC A PRIHRAAIIIE DENAR! CBHiiU> MAGAZIN ANGLEŠKEGA BLA\, hlutjnzzisio \Jtoffe V/id ' L'U ....................................... -J SKLADIŠČE: TRST - Ulica S. Nicold štev. 22 . eV ^ f GBiacuito bv i«n uab obcBno n 1* ^ DNEVNIK 18. septembra 1956 fZKOSNJh: JUGOSLOVANSKEGA FIl.Mfl EDMOND DE STOUTZ OB KONGRESU JUGOSLOVANSKIH KNJIŽEVNIKOV V OHRIDU dimili ptobpaktivah '-fPjSHjHHBH Kljub popolni svobodi ustvarjanja indip {ihubho timaluoM književnost ostala revolucionarna dn°s« lista članek, ki obravnava vprašanje jugoslovanskega |H|V ■ #"f ^ . ... •MTSS TSZSSf^SZ. SZL*. ££S$ Hf - V prvih letih po revolueiJt )e prevladovala lirika, danes pa VZZTZZHSrZ&Z ;■ JZZ je močnejše pripovedništvo, dočim je drama še vedno šibka nazadnjaštvo. Pri tem pa je treba poudariti, da je jugoslovanska književnott kljub vsej tej široki popolni svobodi umetniškega ustvarjanja ohranila svojo revolucionarnost. In zato je verjetno, da je Jugoslavija e-dina socialistična država na svetu, katere književnost se lahko pohvali s to žaren veliko značilnostjo. Popolna sprostitev navdiha in ustvarjalnih metod je omogočila veliko raznovrstnost v književnih pogledih in ustvarjalnosti, V jugoslovanski književnosti danes naletimo na književna stališča in dojemanja, ki ^areta' od r1 v« rkeStv JPoP°*nej-a-v krat-):P *. moramo, [l iN.S k' »h je '! tA^ij! H ra*Polago ; Iv Mh D, 0 Vlo- f kil*1 «* to mor' V'k( *rtev, pod- i ife,?eritabi,ne »5 ac,ie- j^V01,ko p°- V Pni' to e *r'nutne ' 'Jl preni :PtiA ‘o * denar. *t|.S >stjh a naiodgo-'O* * ti>k ajkrat 1 i11 'itl^ftri * pospe5,! k ijinaia- h * h J|te . dl med lUS-8* indu- * tljj “tov. J° IZ sle- 0 '5>mLPrvi vr' sk«ka8° aenei' 1' H.\ h vi drugič * k(Ra h« 2rcal° ^dndf’ p°- t,iivlienl ,P na-,Je’ kakor ‘P daljna h' d« 'diski), , lk ®v-k'<* 0l* Mi- NSSi dče re- N '*• k i danes ki-X to°V'd«t mai° sve-(jS >)o. ^ ln take, 2? d® 1° Pa' »li '•Sl*'*« ali°dvUno V>i v *r»ii a je ne- v**t Ja priPrav-v;' iwr,d!*r dežele. Ko ga je jugoslovanski dopisnik povprašal za mnenje o filmu ePoslednji most«, se je De Santis o njem zelo pohvalno izrazil. Posebno je pohvalil kvaliteto režije in vlogo igralke Marije Schell. Film je primerjal z najboljšimi povojnimi stvaritvami, obravnavajočimi vojno temo. Pristavil je, da se mu zdi škoda, ker ni bila v filmu obdelana jugoslovanska tema, ampak je ta samo v tesni zvezi z borbo jugoslovanskega ljudstva. Jugoslovanski dopisnik se je zatem zanimal, čemu je prenehal i snemanjem svojega najnovejšega filma. De Santis je odgovoril: «Ker cenzura ne garantira, da bo izdala dovoljenje za njegovo predvajanje. To je tudi povzročilo, da so producenti prenehali vlagati denar v film. Slo je za zanimivo zgodbo, ki se dogaja v neki severni vasi. Vsebina bi bila tu: Vas je brez pott, ki bi po njej lahko vogili avtomobili in kamioni. Njen nadaljnji razvoj pa je nemogoč brez dobre ceste. Vaščani prosijo, da se jim zgradi cesta, toda njihovi prošnji se ne ugodi. Po vrsti najrazličnejših težav pa se, potem ko premagajo razne objektivne in subjektivne zapreke, združijo, ter začnejo sami graditi cesto, ki jo zatem tudi dokončajo. To je film malih vlog in obilja neznatnih, majhnih dogodkov. To je drama siromašnega ljudstva neke pozabljene vasi.« «ln kaj sdaj,» ga je vprašal jugoslovanski gost. eLahko vam darujem scenarij,* je odvrnil De San-tia Naslednje vprašanje: Kako sodite o današnjem italijanskem filmu?* sNekaj nas je, ki bi tudi vnaprej mogli ustvarjati dobre filme. Toda na poti nam je cenzura in malo komu se posreči, da pred njo reši svoj scenarij, ne da bi ga okrnila. Posebno se je kurz zaostril proti nam neo-realistom, kar je privedlo današnji italijanski film v zelo težak položaj. Naši filmi imajo mnogo pristašev in upam, da bo pod pritiskam večine tudi cenzura moral popustiti.« «Kakšno je vaše mnenje o Fellinijevi »Cesti«? »Ugaja mi,« je odvrnil De Santis. »Toda zdi se mi, da je pred njo napravil film, ki je bil boljši. Njegovi »Vi-telloni« so bili po mojem mnenju najboljši film v tistem letu.* Na vprašanje kaj dela Vi-sconti (tudi eden znanih i-talijanski režiserjev), je De Pred kratkim je tega zaslužnega italijanskega filmskega ustvarjalca obiskal dopisnik zagrebškega »Vjes-nika«, da bi ga povprašal o njegovem delu in bodočih načelih. Takoj mu je postavil vprašanje, kakšno je njegovo mišljenje o jugoslovanskem filmu »Ešalon dr. M.», ki so ga nekaj dni pred tem predvajali na jugoslovanskem veleposlaništvu za rimske kulturne delavce. «V prvi vrsti upoštevam, da gre v tem primeru za prvo delo mladega režiserja,* je rekel De Santis. «Prepričan sem, da ho režiser nEšalona Dr. M.* če dokle'- je risnstvoTn ribiškega ’ k° Je it- skU‘no pn-*k°raj nič . Primer filma, ki *r le stal ,ed oblič- ie kas- ^»novstvo !'leherno črednost, iz«inil s Silvana Mangano, ki je igrala naslovna vlogo v De Santlso' vem filmu uGrenki riža «Sopotnika» na Štajerskem in Koroškem Kako so nekateri člani SNG izrabili svoje počitnice nedelje 25. t.m. Naj ppudarimo, da je bilo gostovanje zelo naporno, Predstava sama traja skoraj tri ure — in kot se obiskovalci Slovenskega narodnega gledališča v Trstu spomnijo, nastopata ves čas samo Drolčeva in Lukeš. Da bi zmanjšala stroške gostovanja, sta nastopala tudi brez šepetalca. Poleg tega je bilo treba voditi račun še o organizaciji posameznih gostovanj, ponekod sta morala pomagati celo pri postavljanju odra itd. Odhod je bil navadno že zgodaj popoldne, po predstavah so si pa člani domačih prosvetnih društev šteli še v dolžnost, da priredijo njima na čast družabni večer, ki se je po navadi zavlekel pozno v noč. Toda ni Jima žal tega napora, Predstavila sta »e tamkajšnjemu prebivalstvu •• komedijo, ki je imela Že v Trstu uspeh ter razširila krog novih poznanstev in prijateljev gledališke umetnosti. 7,a režiranje v gledališču v Kranju in Mestnem gledališču v Ljubljani je porabil svoje počitnice tudi režiser SNG v Tfstu Jože Babič. Tako je režiral V Kranju Kreftove «Celjske grofe«, v Mestnem gledališču pa etltvo« CeKbva Naj še omenimo, da bo v »Celjskih grofih* nastopil kot gost član SNG iz Trsta Stane Starešinič. Nastopil bo v vlogi pravdača, v kateri se je že z uspehom predstavil tržaškemu občinstvu. Premiera bo verjetno že v tem tednu. Po končanih gostovanjih se bodo člani SNG vrnili v Trst. kjer bodo začeli s študijem Cankarjevega «Martina Ka- čurja«, s katerim bodo otvon-li novo gledališko sezono. Bliža se začetek nove gle- ga narodnega gledališča v Tr-daliike sezone, katero pa je stu. Slovensko narodno gledališče Glavno gostovanje 3tefke v Trstu pravzaprav že začelo Drolčeve in Joška Lukasa je Vaj za nove premiere sicer še bilo predvideno ob Maribor-nima, vendar že gostuje po »kem tednu, ki je bil v začet-rarnih krajih Slovenije z ne- ku avgusta v Mariboru. ?.a-katerimi stvarmi, s kaerimi 'e radi «tehmčnih ovir« cčaaati preteklo sezono nastopalo na sta morala namreč na itaiijan-Tržaškem. Tako je goftovslo ski vizum) je prišlo lo ome-včeraj v Ajdovščini z Goldo- njenega gostovanja šele po 20. nijevimi ePrimorskimi zdra- avgustu. Imela sta tri prad-hami* (predstava bo tudi da- stave v Mestnem gledališču, nes), v prihodnjih dneh pa bo ki so bile dobr0 obiskane, cb-f.astopilo z De Filippovo »F:- činetvo pa zadovoljno. Morda lumeno Marturano« v Kopru, bi bil obisk še večji, da ni bi-Nekateri člani Slovenskega lo gostovanje že tolikokrat na-narodnega gledališča iz Tr- povedano pa zopet odpovoda-sta so pa porabili tudi svoje nc, tako da ljudje niso vede-pcčitnice za razna gostovanja li, ali naj zadnji napovedi v po Sloveniji. Pri tem naj o- časopisu sploh še verjamejo, menimo predvsem Štefko Po gostovanju v Mariboru Drolčevo in Jožka Lukeša. ki m na Teznu, se je začelo pra-sta se odločila za gostivanja vo romanje po bližnjih in bolj z De Hartogovo komedijo oddaljenih krajih Štajerske m »Sopotnika« (Pod nebom za- Koroške — povsod pač, kjer krnske postelje) po raznih je bila na razpolago ptimer-manjših in večjih krajih Sta- na dvorana, jerskč in Koroške. Tako sta gostovala med dru- Preden »ploh preidemo na gim v Slovenski Bistrie:, Sent opisovanje omenjenega goste- Lovrencu na Pohorju, Ljuto-vanja, naj poudarimo, da je meru, Sent Lenartu, Konjicah, feila poleg ostalega njegova Ptuju, Ravnah, Kidričevem, vrednost predvsem v tern, da Mežici itd. itd. Povsod sta t-sta nastopila v krajih kjer le mela zelo dober obisk in ve-redko gostujejo diletantski o- lik uspeh. Zato sta se sedaj dri, kaj šele poklicna gledali- odločila, da se odzoveta še *3a, in tako seznanila precej- vabilu Kranja in Jesenic: tei šen del prebivalcev Slocemje bosta v tamkajšnjih gledali-« * delom in uspehi Slovenine- Sčih nastopila od srede 21, do Kongres slavistov mestnikom profesorjem Ja-goditsenem (Avstrija). Stalni mednarodni slavistični .odbor bo skliceval in pripravljal kongrese in mednarodne slavistične sestanke. Predsedoval mu bo zastopnik tiste države, kjer bo zasedal kongres ali sestanek. Po plebarni seji se je delo slavističnega sestanka nadaljevalo po delovnih odborih. Pred kratkim je izšla v Zadru nova publikacija jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, kot prispevek omenjene visoke ustanove od deseti obletnici osvobodil ve Zadra. V tej publikacij so bodo objavila v prvi vrsti dela, obravnavajoča problema Zadra in njegove okolice. V prvi številki so bila objavljena sledeča dela: «Zadcr v narodno osvobodilni borbi« Izpod peresa Antuna Bar-ca; »Urbanistični lik In vprašanje rekonstrukcije mesta Zadra«, delo J. Seissla; «Nastanek hrva*-skega Zadra« dr. Petra Skoka; «Otok Iž in Prcmuda« Vlada Cvi-tanovlča; »Toponomastlčnl problemi zadskt okolice« Stjepana Antoljaka; «Papež Aleksander III. v Zadru« Anteja Strgačiča. Zatem sta tu še prispevki Milana Marjanoviča, ki govori o bivanju Vladimirja Nazora v Zadru v letih 1899 do 1903 In Jakše Pavliča, ki pripoveduje o pesniku Luki Botiču. RAZSTAVA JUGOSLOVAN. SKIH SREDNJEVEŠKIH FRESK. Na pobudo italljan-skega prosvetnega ministrstva so odprli v Benetkah v osrednjem paviljonu Biennale razstavo jugoslovanskih srednjeveških fresk Razstava bo odprta do 30. septembra. Vstop Je prost. prejeli smo »REPUBLIKA«, časopis za književnost in umetnost, leto XI, štev. 7, Zagreb, julij 1955. Uredništvo in uprava: Prilaz JNA 2-II. Letna naročnina 1200 dinarjev. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — SE NEKA.I VTISOV.TRŽAŠKEGA ŠTUDENTA S POTOVANJA PO ZAHODNI NEMČIJI Odnos Nemca do knjig in publikacij se močno odraža v številnih in dobro opremljenih knjigarnah S potovanja po Zahodni Nemčiji: v Muenchenu so še vidne posledice minule vojne Vsem je znaflo, da; znajo Nemci izdajati zelo lepo vezane -in opremljene -knjige. Njihova skrb za red in pre-jenfist tudi nji tem področj/u pa ni nekaj npvega, ' ampak sega že v preteklost. V mnogih naših ‘hišah bomo lahko še danes dobjli, precej šolskih knjig v nemškem in tudi v slovenskem jeziku, ki so bile izdane tako pred prvo svetovno vojno, kot med njo pod habsburško vladavino. In prav te medvojne knjige s šolskega področja so tako lepo in trdno vezane, da se lahko čudimo skrbi in možnosti, ki jo je imela medvojna Avstrija, da je izdajala take knjige. Z druge strani pa se spomnimo na knjige, ki smo jih dobivali med zadnjo vojno, knjige s takimi platnicami, ki so se po tednu dni raztrgale, in to kljub te- NEHAJ MISLI PRED SKORAJŠNJIM ZAČE1K0M MO VEG A SOLSHEGA LEI A Visoka šolska laksa onemogoča šludij dijakov revnih slaršev Od 410 lir se je taksa povišala najprej na 4.500, letos pa bo treba plačati že 5.400 lir vpisnine za študij na srednjih šolah - Vprašanje učnih načrtov Izpiti so že za nami. Niso se še posušile solze na licih naših dijakov, ni še zamrlo razposajeno veselje srečnejših in bolj marljivih, že je spet govora o šoli in o nadaljnjem učenju. Pred nami ni niti mesec dni prostega časa in v tej kratki dobi bo še marsikdo izkoristil priliko, da pojde na zapoznele počitnice; toda dan, ko bo treba prestopiti prag neprijaznega poslopja. se bliža s strahovito naglico. Bliža se dan. ko bo spet treba vstajati ob pol sedmih, bliža se dan, ko bodo morale mamice preskrbeti za svoje sinove in jim dajati težke tisočake za zvezke in knjige, skratka za vse potrebščine. ki jih dijak potrebuje za to, da si utira pot v zamotani svet znanosti. Do tu je vse lepo in prav. Starši že vedo. da ob začetku vsakega šolskega leta zelo trpi družinski proračun, še posebno pri onih družinah, kjer je več otrok, in morajo živeti le s tem, kar oče zasluži. To je pač stara pesem, toda z lanskim šolskim letom se je tej pesmi pridružila nova kitica, letos pa so pridali ie drugo. Kaj pač mislim s to staro pesmijo in z novimi kiticami, bo razvidno iz nadaljnjega. Vsi tisti študenti, ki so se v preteklem šolskem letu 1954-55 vpisali na srednje šole, so v precejšnje nezadovoljstvo staršev morali plačati 4.500 lir takse namesto običajnih 410. ki so jih plačevali prejšnja leta. Ni treba omeniti, da je bila to precej mrzla prha, saj je med prvim in drugim zneskom kar 1100 odst. poviška. Starši so zaskrbljeno majali z glavo, poleg vseh drugih stroškov za knjige, ki morajo biti vsako leto druge, za nove zvezke in podobno, je bil po mnenju očetov in mater ta nov strošek nepotreben. To je bila komaj prva kitica, ki se je pridružila stari pesmi. Letos so pridali novo kitico, kar pomeni, da so za letošnje šolsko leto takse spet povišali za 20 odst., to se pravi na 5.400 lir. Kako morejo kar meni nič tebi nič višati takse za vsako šolsko leto? Kam gre ves ita denar? Kdo je najbolj prizadet s temi nedemokratični-I mi ukrepi? Odgovori so zelo jasni. i Nova italijanska republiška ustava iz leta 1940 jamči vsakemu državljanu svobodno j študiranje: vendar dohodki | šolskih pristojbin ne krijejo I izdatkov za vzdrževanje šol i in učnega osebja. i Prav zaradi tega so si morali | izmisliti nov način, da se dohodki povišajo. Izdelali so zakon št. 645 od 9. avgusta 1954, ki predvideva povišanje šolskih taks za nadaljnja štiri leta. ne da bi za to vprašali javno mnenje. Pravo ogorčenje je zajelo vse o-ne. ki so bili s tem prizadeti. Toda sedaj je prepozno. Zakon št. «45 od 9. avgusta 1954 je že veljaven in za naslednji dve leti so napovedani nadaljnji poviški. Seveda bodo pri tem prizadeti predvsem dijaki iz revnejših slojev. Posledica tega pa je zelo jasna; marsikateri študent, najsi bo še tako sposoben, bo moral opustiti u-čenje in možnost, da si u-stvari boljše življenje, kajti šola postaja pravi luksus, ki si ga morejo privoščiti le petični. kakor je danes luksus imeti avtomobil. To žalostno dejstvo vsekakor ni v skladu z italijansko ustavo. Razni protesti proti tem nedemokratičnim ukrepom so zelo malo zalegli. Izgovarjajo se namreč na zakon, ki na žalost deluje že dve leti, in s tem, da država porabi mnogo več za vzdrževanje šolskih prostorov, učilnic, učnih pripomočkov in seveda osebja, kot pa znašajo dohodki iz šolskih ; taks. Res je, da ima država s šo-I lo velike stroške, toda vsak državljan zato tudi pričakuje, I da mu šola nudi to, kar mu j je brezpogojno potrebno za I življenje- Iz te moke pa noče I biti kruha: neprimerni učni I sistem na srednjih šolah in I prekratko šolsko leto ne mo-| reta na noben način zagotoviti uspešnega napredovanja mladine. Po novem pojmo-! vanju oblasti je postala torej šola le vir dohodkov, na-i mesto da bi bila ustanova. I kjer se vzgajajo nove gene-| racije, kjer se pripravljajo | mladi ljudje, ki bodo v bodoč-; nosti zavzeli važne položaje v družbenem življenju. A kot sem že nekoč trdil, dijak, ki dokonča gimnazijo, stopi v življenje docela nepripravljen, s polno glavo latinskih klasikov, a brez najmanjšega poj-! ma o stvarnih in koristnih | zadevah. In ker smo že pri tem. da j razglabljamo kakšne duhovne | dobrine nudi šola naši mla-l dini, poglejmo še. kaj daje z materialne strani. Deset let je že od dneva. | ko so na bojiščih utihnile j puške; vojna je prizadela o-1 i gromno škodo in zaradi tega | j so trpela tudi šolska poslopja. Od tedaj se je mnogo naredilo, toda vsega, tega je še premalo. Naravni pojav po vsaki vojni je velik porast rojstev; prav zaradi tega je bilo do zaključka šolskega leta 1954-55 samo v Trstu približno 40.000 dijakov. Seveda je za to število študentov potrebno tudi sorazmerno število šol. Ponavljam, naredilo se je mnogo, a ni še dovolj. Se danes, deset let po kon- čani vojni. So nekatere šole v zelo kočljivem položaju. Naravnost obupen pa Je položaj slovenske višje gimnazije. ki se mora še danes stiskati v za šolo preurejenih privatnih stanovanjih, kjer si naši dijaki kvarijo samo zdravje in vid. Tega seveda ne vidi prof. Diego De Castro, ki objavlja članke o privilegijih, ki jih uživa slovenska šola. Tega tudi ne vidijo odgovorne o-blasti, ki Se ne zmenijo v kakšnih okoliščinah študirajo naši srednješolci. Cas je, da se šolska vprašanja enkrat uredijo; čas je, da se vzpostavi normalna, ne previsoka šolska taksa, primerna za vsakega, tudi revnega študenta, ki ima talent in smisel za učenje. Zato naj se zgkon št. 645 od 9. avgusta 1954 ukine, sicer bomo v prihodnjem šolskem letu 1956-57 priča jpopovnemu povišku šolskih taks. —LOUIS ABRAM— Temen hodnik šole v Ul. Lazzaretto Vecchio mu, da so bile možnosti papirnega trga večje, čeprav so tudi potrebe narasle. Vsi se čudimo, ko vzamemo v roke slovenske knjige, ki prihajajo v tolikem številu na trg. Vsaka je lepša od druge. Oprema in vezava prvovrstna. V primeri z italijanskimi knjigami so slovenske stokrat lepše. Italijani namreč ne polagajo tolike važnosti za knjige, kar dokazuje ne samo oprema knjig, ampak tudi njihova naklada, ki je zelo majhna. Kar se opreme tiče pa moramo izvzeti iz zgornjih stavkov nekatere luksuzne izdaje, ki so prvovrstne. Kljub Izpopolnjenosti slovenskih knjig, jih večina nemških izdaj še nadkriljuje. Nemške knjige so tudi danes zelo lepo opremljene. Vezava je odlična. Nemci pač, kot vsi severni narodi, polagajo veliko važnost na knjigo in sko-ro ne najdemo Nemca, ki ne bi imel doma lepo urejene knjižnice. Zaradi tega pa polagajo založniki tudi tolikšne skrbi na knjige, ker so pač naklade Zelo visoke. V vsakem še tako majhnem mestecu v Nemčiji bomo videli polno knjigarn, ki so skoro bolj potrebne kot trgovine kruha. V nekaterih krajih so knjigarne odprte tudi zvečer, da služijo tistim ljudem, ki čez dan delajo. Podnevi ali zvečer so knjigarne vedno polne. Iz razstavljenih oken knjigarn pa je tudi razvidno, kam se najbolj nagibajo či-tatelji. Poletni izlet skozi Zahodno Nemčijo, mi je dokazal, da je okus Nemcev v različnih krajih in tako v velikih mestih kot v podeželskih trgih več ali manj enak. Tako v Bonnu kot v Muenchenu, tako v Koelnu kot v Nuerenbergu je v poletnem času, veliko povpraševanje po turističnih knjigah in po zemljepisnih kartah. To ie nedvomen dokaz, da so Nemci vztrajni turisti in da mnogo potujejo. Ce ima knjigarna dve izložbeni okni, je eno brez dvoma natrpano z vsemi mogočimi turističnimi knjigami in zemljevidi. Vidijo se debeli baedekerji, ki služijo kot nekakšen hitri vodič po raznih deželah kot tudi velike mape s slikami spo-pienikov kakega znanega mesta; poleg, najbolj podrobnih avtomobilskih kart, ki stanejo cel kup mark vidimo splošne karte za nekaj pfenigov. A tudi slednje so zelo podrobno izdelane. Poleg avtomobilske karte Bavarske najdemo obširno knjigo o Jugoslaviji v dveh delih, poleg debele mape o Rimu najdemo vodiča po Danski. Razstavljene knjige so v vseh mogočih jezikih, morda manjka samo kitajščina. Brez dvoma so kake publikacije o inozemskih spomenikih bojj popolne kot kakšne lokalne publikacije. V razgovoru, ki sem ga imel z nekim knjigarnarjem v Frankfurtu, mi je izjavil, da je zanimanje za tovrstne publikacije zelo veliko skozi celo leto in da tvori njihova prodaja precejšen odstotek njegovega dobička. Nemci i-majo namreč navado že pozimi kupiti turistične priročnike in natančno preštudirati pot, ki jo bodo napravili v juliju ali avgustu. Tradicionalna je že n. pr. postala slika nemškega ali angleškega turista v Benetkah z bae-dekerjem v rokah in ki ve več o raznih spomenikih kot pa razni «ciceroni». Druga vrsta knjig, ki zelo zanimajo Nemce so razne publikacije o raznih cvetlicah. Nemci imajo namreč veliko ljubezen do gojenja cvetlic in jih zaradi tega gojijo zelo načrtno. Poleg teh knjig dobimo seveda romane, med katerimi so vsi najnovejši, ki so doživeli povsod uspeh.. Nikdar pa nisem mislil, da je tudi današnja nemška literatura zelo bogata. Na knjižnih policah knjigarn je namreč polno, skoro bi rekli prepolno knjig modernih pisateljev. Seveda niso pozabljeni prejšnji pisatelji, ki so tudi bogato zastopani. Mladinsko slovstvo pa je tudi zelo bogato. Imamo najrazličnejše izdaje vseh mogočih pisateljev z vseh strani sveta. Taka literatura brez dvoma vzgaja mladino in jo ohrani od kvarnega vpliva raznih «giornalinov», kot se dogaj pri nas. Seveda bi si ne znali predstavljati Nemca brez tehničnih knjig. Teh je cela vrsta in bi bila izguba časa in prostora njihovo naštevanje, saj je znano, da imajo prav Nemci eno izmed najbolj bogatih, morda najbolj bogato tovrstno literaturo na svetu. Poleg tehničnih knjig pa vidimo v večjih knjigarnah polno strokovnih, zgodovinskih, filozofskih, slovstvenih, zemljepisnih knjig; samo bežen pogled na ogromno število vseh teh raznovrstnih knjig nas prepriča, da je tisto, kar imamo mi, malenkost v primerjavi e tolikšnim bogastvom. In ne smemo misliti, da so trke strokovne knjige monopol kakega ozkega kroga izobražencev. Zelo so razširjene tudi med preprostim ljudstvom. Sicer pa obstaja tudi v Nemčiji neka ovira za še večjo razširitev knjig, ovira, ki je lastna vsej Evropi: visoka cena posamezne knjige, ki j* občutna kljub nemškemu visokemu standardu. FILATELISTIČNI KOTIČEK ZNAMKE SAN MARINA pomemben dohodek za državico PRAVLJICE. PESMICE IN UGAN «fl« .10 ti)»M TOM« m V deželo je prišla prelepa deklica Pomlad. S svojo čarobno paličico se je dotaknila vsega: od najmanjše rastlinice do največjega drevesa; na mah je vse ozelenelo in se odelo v prazničen, pomladanski cvetni plašč. Pod malim gričkom blizu travnika so pričele cveteti trobentice; najprej je vzdignil glavo oče Trobentač in s svojim krepkim stra-tra* zbudil mamico Trobento, čez nekaj dni pa mlade hčerke Trobentice. A kakor je usoda vseh trobentic tega sveta, so te nežne hčerkice ostale kmalu sirote, kajti očka in mamica, ki sta bila te nekaj tednov stara, sta zatisnila za vedno svoje oči in sta šla trobentat na Cvetlični svet. A mlade trobentice niso dolgo žalovale za starši.. cKer smo še tako mlade,» so dejale, «bo bolje, če pozabimo na žalost in se raje veselimi5.» « Kateri pa bi bil najlepši način veseljačenja?« je vprašala najmlajša Trobentica. Sestrice so pričele misliti in po dolgem času je naj starejša Trobentica spregovorila: «Ljube moje, poslušajte, kar vam bom sedaj povedala in potem premislite, če je to pametno ali ne. Ker imamo na razpolago pet (kakor je nas sestra) lepo uglašenih trobent, bi lahko sestavile majhen orkester in povabile na ples metulje, komarje, mušice in vse druge bližnje in daljne prijatelje in znance. Videle bi, kako bi bili povabljenci presenečeni! Odkar so slavne trobentice na svetu, ne pomni živa duša nekaj podobnega. Prepričana sem, da bi v kratkem bila znana po vsem svetu naša slava in ugled! No, sestrice, kaj pravite k temu mojemu predlogu?« je vprašala najstarejša Trobentica. Rožice so se spogledale, nato pa vse naenkrat odgovorile; »O, da, sestrica, tvoja misel je sijajna! Se danes lahko pričnemo z vajami, hkrati pa lahko pošljemo vabila vsem daljnim in bližnjim znancem za soboto zvečer/» Mlade Trobentice so se vadile ves božji teden. Sprva kar ni hotel nastati spravi orkester*, a polagoma je že šlo. .Cvetice, ki so poslušale to nenehno trobentanje, so se za-1 čudene spraševale, kaj neki bo iz tega. Kajti zaman je bilo spraševati mlade Trobentice: niso hotele na noben način povedati drugim cveticam, kaj pripravljajo. sNaj le ugibajo,» s0 dejale in se skrivaj hihitale. Končno je prišla toliko pričakovana sobota. Trobentice so se naučile do tedaj prav lepo igrati in zato so bile brez skrbi. Pan prej s0 še kupile pri čebelah zvrhan lonec medu za povabljence in tako je bilo sedaj vse pripravljeno. Okoli osme ure zvčer so pričeli prihajati gostje; najprej sta prišla dva sinja metuljčka, ženin in nevesta, nato pa so prišli počasi še vsi drugi povabljenci. Ko so bili vsi zbrani (bilo jih je kaikih sto), je najstarejša Trobentica imela• kratek govor,- «Cenjeni gostje! Za nocoj Ste bili povabljeni na večerni ples. In gotovo ste že vsi u-gibali, kd0 bo igral, da boste plesali. Sedaj boste slišali nekaj, dragi gostje, česar si gotovo niste niti v sanjah mo-j gli predstavljati; igral vam bo «Trobentaški orkester», ki ga sestavljamo me, sestre Trobentice. Hočemo vas nekoliko razveseliti, dragi gostje in u-pamo, da nam bo to uspelo!» Vsi so pohvalili njihovo posrečeno zamisel z burnim ploskanjem. Nato pa se je pričel ples in rajanje je trajalo pozno v noč. Ko so se naslednje jutro Trobentice zbudile, so se po-smehujoče obrnile do drugih cvetk in ošabno dejale: ' »No, prijateljice, ste slišale, kaj se je sinoči tu dogajalo? Ali ste videle, koliko gostov smo tu imele? Ali ni bilo i-nienitno, kaj? Vidite, kaj pomeni biti Trobentica? Kaj vam koristi paš lepi vonj, kaj vaše očarljive barve proti našim prelejo uglašenim trobentam?» sRes je bilo sinoči lepoJ« so dejale vse druge cvetke in skrivaj zavidale mladim Trobenticam. In od tistega dne so pričele vse cvetice častiti Trobentice in jim dajati prednost v vsaki stvari. Toda pri tem so se Trobentice vedno bolj napihovale in so postajale vsak dan bolj ošabne. Zaslovele so daleč naokoli in ravno ta čast in slava sta jim silili preveč v glavo. S časom niso hotele niti ve( govoriti s svojimi sosedami, tako so postale »visoke«. Vsako soboto so Trobentice piskale za ples in to je trajalo kar precej časa. Toda naenkrat se je zgodilo nekaj zelo čudnega: Trobentice so polagoma druga za drugo izgubile svoj glas. Prišla je sobota, prišli so gostje, a ni jim imel kdo piskati, da bi plesali. Zato so se vsi nevoljni vračali na svoje domove. Trobentice pa so ostale žalostne in osramočene. Ko se je drugo jutro pokazalo sonce na nebu, so se zbudile, a se niso upale pogledati naokoli; vedele so, da govore že vse cvetice o njihovi sramoti. Zato so obupane sklonile glavice in čez nekaj dni umrle. Saj so bile že stare; a njim je med častjo in slavo tako hitro poteklo življenje, da se niso sploh zavedle kdaj. In končno je bila tudi njihova o-šabnost hudo kaznovana: kakor so veselo in brezskrbno živele, tako so brez glasu, o-sramočene in od vseh zasmehovane umrle. MIRVAM Znamke so danes brez dvoma precejšen vir dohodkov za poštne uprave, posebno še, če po lepo izdelane. Nekatere majhne države so takoj uvidele v razvoju filatelije lep vir dohodkov za svoje revne blagajne. In vsem je znano, da izdajajo državice kot San Marino, Vatikan, kneževina Monaco, Andora, Luksemburg in Liechtenstein mnogo znamk ki »o vse lepo izdelane, tako da je zanimanje zanje zelo veliko. Medtem ko gre večina znamk v velikih državah v poštne namene, to je Y fran-katuro, imamo v majhnih državah obraten proces. Tu u-porabijo le neznaten odstotek znamk za frankaturo — to zaradi majhnega števila prebivalstva — in večina znamk gre v tujino. Republika San Marino zasluži letno od prodaje znamk v filatelistične namene — to je brez znamk, ki se uporabijo za frankaturo — okrog 70 milijonov lir, ki tvorijo deseti del vreh dohodkov državice. Poštni urad te državice je zelo dobro organiziran in ima nad 5000 naročnikov na vse novosti, ki so raztreseni po vsem svetu. Poleg vseh teh naročnikov pa odkupijo filatelistični trgovci velike količine znamk, gotovi, da jih bodo tudi prodali in seveda pri tem tudi zaslužili. V San Marino prihaja veliko turistov, ki jih zanima bolj starodavna republika kot pa tamkajšnji spomeniki. To je tudi precejšen vir dohodkov za državljane San Marina, raj je zelo razvita trgovina turističnih spominčkov. V vseh trgovinah spominčkov, pa tudi v vseh knjigarnah, trafikah in drugod nudijo tujcu razglednice, na katerih so ie nalepljene številne znamke, ki pa ne spadajo samo k zadnjim izdajam, ampak mnogokrat tudi k starejšim. V San Marinu obstaja namreč zakon, po katerem so vse znamke republike vedno veljavne. Tako lahko danes nesemo na pošto razglednico ali pivmo z znamkami preteklega stoletja in uradnik nam jih bo žigosal brez ugovorov. Seveda se tako frankiranje ne izplača, ker stanejo stare znamke precej. Znamke San Marina so torej vedno veljavne za frankiranje, a ne vse; ena serija je izvzeta. Je to serija iz leta 1948, ki je bila posvečena časopisom male republike. Na slikah teh znamk so narlikane glave lokalnih časopisov in revij, med katerimi j« tudi glava časopisa «11 Popolo Sanmarinese«, ki je bil glasilo lokalne fašistične stranke. Edino nad to serijo je zavihrala epuracija in bila je vzeta iz prometa. Na velikem številu znamk San Marina se odraža njegova zgodovina. Leta 1943 so hoteli v San Marinu proslaviti tudi z znamkami 20-letnico vzpona fašizma na oblast. Fašizem pa «e je zrušil pred izdajo te serije najprej v Itali-ji, nekaj dni nato pa še v San Marinu. Znamke pa so bile že tiskane in stroški zanje so bili veliki. Zaradi tega so prečrtali prejšnji napis in pretiskali znamko z «28 lu-glio 1943 — 1642», kar je spominjalo na 300-letnico ustanovitve republike. Tako se je državna blagajna izognila izgubi in je pri tem te zaslužila, ker je ta serija vzbujala senzacijo. Mnogo eanmarin-skih znamk je posvečenih Garibaldiju, ki se je tu ustavil na pohodu iz Rima v Benetke. Tudi Napoleonovih časov se sanmarinske znamke spominjajo. Po zadnji vojni so izdali znamke z grbi tamkajšnjih mest in trgov, v velikem številu sanmarinskih znamk pa zasledimo tri gradove Monte Titano. Nekatere znamke so bile posvečene pokojnemu a-meriškemu predsedniku Roo-•■eweltu, nekatere stoletnici prve ameriške znamke, druge pa organizaciji Unrra. Prva leta po vojni je bilo precejšnje prijateljstvo med San Marinom in Ameriko. Potem pa so prišle na oblast levičarske stranke. V zadnjih letih so izdali v San Marinu precej športnih* znamk, še več znamk pa s krajevnimi motivi, kar brez dvoma služi popularizaciji turizma. Levičarska vlada pa ni izdala ie propagandnih znamk kot je v navadi v vzhodnoev-* ropskih državah. Morda bo to napravila sedaj, ko so komunisti in socialisti dobili trdnejšo večino. Nekaj pa moramo poudariti pred zaključkom tega članka. Sanmarinske znamke tiskajo v državni tiskarni Poli-grafico v Rimu z istimi stroji, ki tiskajo italijanske znamke. Kljub temu pa so sanmarin-ske znamke lepše in bolje izdelane, Republika pač skrbi za to, ker tvori ravno prodaja znamk dober odstotek njenih dohodkov. In italijanske filatelistične revije so večkrat, posebno pa v zadnjem času, opozorile italijanskega poštnega ministra na to okolnost, a zdi se, da brez uspeha. Romani za rekla Max Miller je ameriški pisatelj, ki je že dve leti znan bralcem ((Magazina# kot pisec sentimentalnih in tudi solzavih zgodb o malih ljudeh. Doslej je napisal 23 knjig, s katerimi je precej zaslužil. Njegovo najnovejše delo ((Zemlja govori« pa je povsem drugačno. To je roman o petrolejski industriji, napisan v lahkem, za Millerja značilnem zabavnem slogu, toda izzveni kot reklama. Ta knjiga je značilna za čedalje pogostejši pojav v ameriški založniški dejavnosti, saj je v pravem smislu komercialna knjiga znanega pisatelja. Miller je napisal to svoje delo za industrijski koncern Dupont, ki ga je naročil, ker je menil da bi «mogla biti nova osvežujoča knjiga V veliko korist petrolejski industriji«. Koncern je zavaroval založnika pred morebitno izgubo s tem, da je 2100 luksuzno opremljenih izvodov razdelil med svoje nameščence. Za približno šest mesecev dela je prejel Miller okoli 25.000 dolarjev. Nekatera ameriška založniška podjetja izdajajo komercialne ((romane«, ki jih finansirajo določene družbe v tem smislu, da kupijo 2.000 do 50.000 izvodov. Vendar si založniška podjetja prizadevajo, da bi ne izdala več kot tri take knjige na leto. Založniki se opravičujejo, da jim knjige, pri katerih je dobiček zagotovljen, omogočajo izdajo knjig umetniške vrednosti. a ni gotovo, da bodo te knjige dosegle tudi komercialni uspeh. Prav tako se o-pravičujejo tudi pisatelji komercialnih romanov. Pravijo, da jim pisanje takšnih knjig zagotavlja finančna sredstva, ki so jim potrebna, če se hočejo 1 posvetiti pravi književnosti. V ZDA so izdali že vrsto komercialnih »romanov* izpod peresa raznih pisateljev. Bob Considine je napisal na primer knjigo o zavarovanju proti požaru pod naslovom »Človek proti ognju«. Med »komercialnimi« pisatelji je celo lastnik Pulitzerjeve nagrade biograf predsednika Jacksona Marquis James, ki je napisal dve komercialni knjigi o a-meriški banki in o neki zavarovalnici. Razen tega je objavil življenjepis ustanovitelja neke družbe. Ker se funkcionarji družbe in pisatelj niso mogli sporazumeti, knjiga ni izšla, navzlic temu pa je James dobil 100.000 dolarjev za svoje delo. Elektro-lnštalacijsko podjetje — Sprejema vsa naročila in popravila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav. Pokličite našo št. tel. 29-322. Ul. Boccaccio 10. SE PRIPOROČAMO! AVTOPREVOZNOP FRANC ‘ PIE! P 01 na Tržaškem^ slavilo« in dr# GARAŽA i UL Tirnem A STANOVANJE' j* UL F. Seve*« «■ šerero^ ARH O N prečit carsko O o P«(» ^ o 17^ o Z ud «rC,; ti iti«!! o jeki««1 ^ Izredna Pr0^8*ni/)j cena 5*® Izključno zastopništvo Zalogo ur; Lanco, Moeris, I* Via C. Battisti, I* MOTOM 48 ■DELFINO 160 CCMl s? W4 m Jj Postaja za usluge v Nabrežini: FRAJ _________________ZN I Ž X IM E CEN j AVTOGARAŽA JUjJ TRST ROJAN - UL. MOREHI ST. 7 " privatno tel. 27-240 — (Zadnja postaja Prostori za parkiranje avtomobilov i« 10 J motornih koles — Odprto tudi ponoči — ( r' Prevoz potnikov z oseb«1 bili na vse kraje, tudi * POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI P' n*: V TelcK VJ i* Ribarič Iva*1 1M PO RT ♦ VSEH VRST LESA INI TRST — ULICA F. CRISP1 ULICA UELLE MIL1ZIE TRST, UL G BATTIST',^ Tel. 44-208 Telegr. IMPEXPO^ UVAŽA* ktakovntni let, drva »a kurjavo, gradbeni material SPECIALIZIRANO ZA VSAKOVRSTNE KOM*^ no / nov:'"'1 q°OQOQOi SPOROČILO KMETI1SKEOA POKRAJINSKEGA INŠPEKTORATA » ... - - -■ 1 1 ■" T" " " 1 "■ ' ~ " ' r Prispevki kmetovalcem za izboljšanje in pospeševanje kmetijskih pridelkov Ko mislim »a našo vas liko, da da kmetijskemu proizvajalcu to, kar mu že deset let odreka: da nudi njegovemu naraščaju možnost strokovnega usposobljenja. K gornjemu zaključku dostavimo še to-le točko: Brez aktivnega sodelovanja v ustrezni organizaciji ne bo nikdar mogoče reševati in uspešno, rešiti niti enega od tolikih za našo vas pomembnih vprašanj. Je pa še eno poglavje, ki ga nismo še načeli, a zasluži, da o njem vsaj malo razmislimo. Vprašajmo se, če nismo vsi Slovenci zainteresirani na obstoju in napredku naše vasi, ki hrani — to naj posebng poudarimo — še veliko spečih sil. Ta zadeva res ni stvar le neposredno prizadetih kmetov in polkinetov. Nasprotno, tiče se vseh, ki so .kakorkoli v stiku z našo vasjo, od nje odvisni in z njo povezani. Na to pozabljamo, ker smO se preveč oddaljili drug drugemu in smo Se prepeč zabubili vase. A takšni v svojem lastnem interesu ne moremo in ne bomo smeli ostati. Tudi vise kaže, da nam je zadeva naše vasi na splošno malo, znana in. je ne vidimo g njenem družbenem in posebej v našem nacionalnem pogledu. Zmotno pričakuje-m&sri dnevnik H. teptemb«« 10M GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK VPRAŠANJE SKRAJŠANJA ŽELEZNIŠKIH ZVEZ MEH TRSTOM IN TRBIŽEM Časten pora* Švicarjev p roti Madžarski 4:5 (8:3) Predvaja danes l*- lilm: Mešanka Ib \f Igralci: Randolph Sco* in Patrice Wyjn°r Pod tem pogojem bi lahko goriški gospodarski krogi pristali na gradnjo skrajšane proge med Zagrejem in S. Uiovamiijem, ki bi se izognila Gorici in Krminu predvaja danes 1*-ob 17. uri Columbia Igralci: Judy Holld»y Aldo Ray BOLOGNA. 17. — N; cr-boksarski prireditvi, ki zaradi slabega vremena ni imela številnega občinstva je D’Agata, ki se poteguje za naslov svetovnega prvaka, premagal Spanca Parisa s knock outom v tretji rundi. V peres, rolahki kategoriji je Tržačan Pravisani premagal Parižana Merainta po točkah v desetih rundah.. V GRADIŠKI SO USTANOVILI Danes, 18. t. m. ob !<• Tehnikolor Namen Zveze bo tudi širjenje in krepitev zadružne miselnosti Igralci: Alan L Arlene Dahi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski uvod ZTT . Trat nih ciljev bo moral upravni svet s svojo propagando in organizacijo opraviti sledeče neposredne naloge; Člani upravnega sveta bodo morali obiskovati zadruge, se udeleževati skupščin ter sej, zajamčiti včlanjenim zadrugam takojšnjo tehnično in upravno pomoč ter vse potrebne uslužnosti, ki jih bo v ta namen odredila federacija. predvaja danes II. 1. m. z začetkom ob 16. uri 111 Jutri 19. t. m. z začetkom ob 18. uri film: Odhodi proti Trstu: 0.13 (D) 6.01 (A), 6.56 (A), 8.12 (A), 9.20 (D), 10.54 (D)*, 13.55 (A). 15.49 (A), 17.16 (DD), 18.31 (A), 2002 (A), 21.23 (D), 23.30 (DD)**. Odhodi proti Vidmu; 4.38 (DD)*, 5.20 (A), 6.41 (A), 7.56 (A), 8.43 (DD), 9.36 (D), 10.55 (A), 15.50 (A), 17.17 (A), 19.15 (A). 2000 (D), 21.05 (A), 23.11 (A). Prihodi iz Trsta: 5.17 (A), 6.37 (A), 7.53 (A), 8.41 (DD), 9.34 (D), 10.49 (A), 13.52 (A), 15.44 (A), 17.13 (A). 19.11 (A), 19.58 (D), 21.01 (A), 23.09 (A). Prihodi tz Vidma; 0.12 (D), 4.25 (D)*, 5.59 (A), 8.09 (A), 9.17 (D), 1051 (D)*, 13.53 (A), 15.47 (A). 17.14 (DD), 18.27 (A), 19.56 (A), 2121 (D), 23.26 (D)**. * V veljavi od 22. maja do 30. septembra. ** V veljavi ramo ob praznikih od 26. junija do 25. septembra. Goriško županstvo sporoča, da bo jesensko cepljenje proti kozam in proti davici po sporedu, ki je naveden v naslednjih vrsticah. Proti kozam in davici morajo biti cepljeni vsi otroci, ki so rojeni v prvem polletju leta 1954, ter vsi otroci, ki so se rodili pred tem rokom in ki še niso bili cepljeni. Zaščitno cepljenje bo v občinski ambulanti v Ul. Mazzini 7 od 3. do 8. oktobra od 9. do 10. ure. V tej »ambulanti bodo cepili otroke iz mesta in Standreža. Otroke iz Ločnika, Podgo-re, Pevme in Oslavja pa bodo cepili 10. in 11. oktobra od 9. do 10. ure v zdravniški ambulanti v Podgori. Otroci ne bodo mogli obiskovati otroških vrtcev in šol, če ne bodo predložili potrdila o cepljenju. Starši ter skrbniki otrok naj se tega zavedajo m naj otroke cepijo, čeprav ne bi dobili osebnega poziva. Kršilci bodo kaznovani na podlagi člena 260 in 266 enotnega besedila zdravstvenih zakonov od 27. julija 1934 in na podlagi zakona štev. 891 od 6. junija 1939. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna S. Giusto, Korzo Italia 106 - tel. 31-52. Od 8. do 13. ure pa lekarna Man-tovan na Korzu Verdi 17 -tel. 28-79. TRST UL. ORIANI 7 - TEL. 94" V BLIŽINI TRGA GARIB Pred nakupom oglejta $i našo veliko zalogo prvo* vrstnega sukna za moike in ženske obleke in suknje najboljših tovarn po najugodnejših cenah A. PERTOT- FODERAl*] TRST UL. OINNASTICA 22 - TEL. 95-gg? OBIŠČITE NAS PREPRIČAJTE CORSO. 14.30: »Oaza«, cinema-scop v barvah, M. Morgan. VERDI. 14.00: »Sedem nevegt za sedem bratov«, cinema-scop, G. Kelly in J. Powell. CENTRALE 15.00: »Velik: gaucho«, v barvah, R. Cal-houm. VITTORIA. 15.00: »Ni večje ljubezni«, A. Lualdi in F. Interlenghi. MODERNO. 15.00: »Junak iz tisočerih legend«, v barvah. KINO STANDREZ. 20.00: »Cena dolžnosti«, R. Taylor, E. Parker. ptice s flobertovko in da je po dvoriščnem vrtu nastavljal pasti. Tako past sem nekoč videl nastavljeno na spodnjin rogovilah drevesa, ki je raslo na sosedovem dvorišču nekaj korakov pod našo njivo. Past je bila jeklena in na vzmet, kakršne uporabljajo v različnih velikostih za lev na misi, podgane, lisice in celo volkove. Na železni bodici Je bilo za vabo nasajeno koruzno zrno in iz te okoliščine sem sklepal, da je past nastavljena pticam. Najprej me je obšlo morda bolj, morda manj, iskreno zgražanje nad početjem sosedovega dečka. Prav gotovo sem bil tudi malce ljubosumen na to, da ima sosedov deček stvarno možnost in neovirano pooblastilo, da sledi svojemu lovskemu nagonu. Rekel sem sl s kazuistično logiko umsko razvitega dečka: če bi mu izmaknil past, bi ohranil življenje tolikim in tolikim pticam. Zato bi bilo tako dejanje hvale vredno in mami dopadljivo. Toda deček po vsej priliki kdaj pa kdaj pogleda na nastavljeno past in če bi videl, da stikam jaz tam okrog, bi utegnil posumiti, da imam kake slabe namene. Branko je še otrok in da bi njemu prišlo na misel, izmakniti past, tega si sosedov deček za gotovo ne bo mislil. Poklical sem Branka, ga peljal na konec njive in mu pokazal okroglo majhno železje med rogovilami na drevesu. «Ali vidiš tisto rumeno zrno sredi železnega obroča?« sem ga vprašal. Sprva morda ni razumel, toda počasi sem mu šepetaje dopovedal, kaj mislim. »Dobro si zapomni: dal ti bom palico, ti boš z njo podrezal v tisto zrno, nekaj se bo sprožilo, tl boš pa hitro potegnil palico k sebi in mi Jo prinesel.« Nič mil nisem povedal, da je tisto železje past za ptiče in da je moj namen, da Jo z njegovo roko izmaknem sosedovemu dečku. Potegnil sem brata med renglojeva drevesca in mu tam za kupom gnoja, ki ga je oče nasul po njivi, izročil dolgo fižolovko. Ko sem še enkrat pregledal celotno prizorišče in se prepričal, da sosedov deček ne preži za nobenim oknom, sem poslal brata k izvršitvi nakane. Udušil sem slabo vest in premagal utrip srca. Za vsakim kupom gnoja sem imel že od prej pripravljeno kamenje. da sem se ga poslužil, če so mulci navalili na naSr)0sI)iz' začeli obirati sadje. Kamenja sem se bil ze večkrat P^oj*: in pritiskal na mulce zmerom bliže, krijoč se za *cl!p.,niilc9 Isto taktiko sem uporabljal tudi. če sem se moral u premoči. . y Tudi takrat sem vzel v vsako roko kamen, da pf-^t primeru potrebe bratov umik. Toda do tega n Z. Branko je, ne da bi slutil, kaj počenja, šel naravn^in* roba njive, dregnil s fižolovko v past, ki se Je arata •. treskom sprožila in zagrabila z železjem za palico. .s\x$ malce streslo, videl sem, da se Je za trenutek »jo potem pa pritekel k meni in ml izročil palico f. P® Ve. K njenem koncu. Pohvalil sem ga in snel past s ^z.°, sa) It bi bila to kraja, tatvina, se prav nič nisem zavedat 0bt&‘. mama ponovno zatrjevala, da bi sama najrajši^ 5e mulcem vse limanice in pasti. V svoji otroški kazUl ie nJeP„i se tolažil, da Je past služila slabemu namenu in j13 Ajp s* odstranitev nič manj kot zaslužno dejanje. Kaj da z njo počel, ml prvi trenutek ni bilo Jasno. Vladimir Bartol > MLADOST PRI SVETEM IVANU (Druga knjiga) S3.= Četrto poglavje, NA PRIPRAVNICI ZA GIMNAZIJO ■ BALKANSKA VOJNA • LOVEC sem videl v Ljudskem vrtu. Ko se na limanice ni ujel noben ptiček, sem začel misliti na druga sredstva, po katerih bi končno prišel do tako zaželenega živega in operjenega zaklada. Položaj doma Je bil tak, da je mama po Izkušnjah z mačkami, pa tudi ob raznih prilikah z žuželkami splošno razglasila moje veliko usmiljenje in sočutje do živali. Mislim, da v meni v resnici ni bilo nobene okrutnosti in da živali zares nisem mogel videti trpeti. Toda tu se Je v moja čustva začel naenkrat vmešavati nov činitelj: bil sem strasten zbiratelj najrazličnejših stvari in moji želji, da bi si ustvaril lastno ptičnico z živim in krilatim inventarjem, je nenadoma priskočila na pomoč verjetno na tihem se že dolgo porajajoča in naenkrat z vso silo prebujena lovska strast. Niti na misel ml ni prišlo, da bi bil prosil doma, naj bi mi dali denar, da bi si omislil lovska sredstva. Vedel sem prvič, da i bi ml jih za tak namen nikoli ne dali, ko Je bilo sredstev še za obleko, obutev in šolske potrebščine premalo. Drugič pa tudi nisem hotel porušiti mamine vere v moje usmiljenje in legende, ki se je bila iz te vere skuhala, ko sem še sam na pol verjel vanjo. Moral sem priti torej do lovskih sredstev po drugi poti. Tako sem bil poslal Mašenko po limanice in tako sem končno navedel tri leta mlajšega Branka, da mi je z mojo zvijačo prlbavil iz sosednega vrta prvo avtentično past. Pripovedoval sem o tem, da je sosedov deček streljal Omenil sem, kako me je. ko Je bila balkanska vojna na višku, kakor na krilih odgnalo domov, da bi člmprej izvedel novice z bojišča. V takih dnevih sem se odločno Jzogni-1 temu, da bi ubral svojo pot skozi Ljudski vrt. Kajti konkretnost živalskega vrta bi bila za gotovo odtegnila mojo pozornost od navdušenega pričakovanja novih zmag z daljnih balkanskih bojišč. Toda bodisi tisto, kar sem nazorno gledal v ptičnici ali za ograjo s srnami in v ribnikih, bodisi tisto, kar je netilo mojo fantazijo na daljnih balkanskih bojiščih, Je vzbujalo v meni žive in pogostoma povsem nazorne predstave, ki so me silile k temu, da bi tako eno kakor drugo izrazil v risbi in sliki. Mama se je jezila, če sem se zamotil v Ljudskem vrtu in prihajal prepozno domov h kosilu, Prav tako jo je navdajalo z negodovanjem, če me ni mogla odtrgati od časopisa in spraviti k jedi. Najteže pa ji Je bilo, priklicati me h krožniku, če sem se lotil risati tisto, kar se mi Je bilo med potjo v fantaziji zgostilo v konkretno vizijo. Pozneje Je večkrat pripovedovala, kako sem privihral kdaj domov in še z nahrbtnikom s knjigami na hrbtu, kdaj tudi še s pelerino na sebi hitel risati razne živali ali prizore z balkanskih bojišč. Takrat da me je morala naravnost s silo odtrgati od risalne mape in me pritirati h kosilu. Moja prva tiha misel Je bila, ko sem poslal Mašenko po «vlščade» na »Zemljo«, da bi si nalovil ptičev in si polagoma ustvaril podobno, čeprav manjšo ptičnico, kakršno PRIMORSKI DNEVNIK — 6 is. s#pt*rnbr\!!!?