OSRtONJk
8554 A
^jU«lCA
6oio°20t
PPliviuKSKI dnevnik
^°®a plačana v gotovini
Postale I gruppo
Cena 200 lir
Leto XXXIV. Št. 275 (10.187)
TRST, torek, 21. novembra 1978
PRIMORSKI DNEVNIK le začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskaj v tiskarni «Doberdob» * Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
DOKONČNI REZULTATI DEŽELNIH IN POKRAJINSKIH VOLITEV
NA JUŽNEM TIROLSKEM JE NAJMOČNEJŠA SVP
tridentinska kd izgubila absolutno večino
Uradovanje KO in PSI ■ KPI napreduje v primerjavi s prejšnjimi deželnimi, nazaduje pa v primerki s političnimi volitvami 1976 - Uveljavitev avtonomistične PPTT in radikalne «Nove Jevice»
TRIDENT, BOČEN — Na Južnem »hi •.em in na Tridentinskem so tej1!* dokončne izide nedeljskih tev v* oziroma pokrajinskih voli-, • Kot znano je deželni svet te I *e ^stavljen iz svetov obeh av-pokrajin, ki se občasno ,. ata na skupnih sejah. Novi de-ii svet Tridentinske - Južne Ti-sestavlja 70
.	iu svetovalcev, ki
lako razdeljeni: KD 22 (prej 26) 'zeimh svetovalcev, SVP 21 (prej ppipKPl 7 (prej 5), avtonomistična
5 (prej 3), PSI (4 (prej 6), la —iška lista radikalcev in «Lot-, c°ntinua» - Nova levica 2, PSDI 3), MSI 2 (prej 2), PLI 1 *e) D, PRI 1 (prej 1). «Demo-tia proletarki« 1, nemški social-p^Mati PSDST 1 in neodvisni
. analize volilnih rezultatov jas-izhaja, da je Sudtiroler Volks-f j"-'1 (SVP) najmočnejša stranka W?ienski pokrajini, kjer je še o-svoje pozicije. Med nemški-8[v aslami velja še opozoriti na dej-5q da je za majhno razliko gla-u “delnega svetovalca tokrat pre-^.aanialdemokratska lista PSDST, 'lična p ^	^ naPredna soci8^-
fiS^aanska demokracija, ki jo v -• aei,lu vodi Flaminio Piccoli in
iV "
laJ??> večino, je tokrat zdrkni-
vsem povojnem obdobju imela
i P°d 50 odstotkov in postala stran-fjL] a9vne večine. KD na splošno m! ® nazaduje v primerjavi s prejš-VjJ’ deželnimi in političnimi volit-
Pr«
str‘ ,v Tako nazaduje socialistična ki je tod bila tradicionalno Sja nelša od komunistične (obe pa 5»: v bistvu razmeroma šibki v St^jkvi s SVP in KD), a ji je
Prepustila 2 svetovalca.
se«.
^bat
HSH
^nt' Pa so se' Pne^vsem na Tri-tanZ!skern- uveljavile krajevne av-j0 “““stične liste. PPTT, lista, ki V(4wP'ra bavarski demokrščanski iHgpj ‘i Strauss in so jo mnogi pri-štev-] ''Listi za Trst«, je povečala Vs.j sv°jih glasov in tokrat iz jijv Predrla tudi v mesta in trge. din ’rak° se je obrestovala izredno v>tn na v°blua kampanja, pred-w ,s Pomočjo zasebnih radijskih Wta ’ koaliciji med radikalci in IjJ® ,c?ntinua, (Nuova sinistra — e Linki
‘aiene siraiine p« so, v
cije U| ohranile svoje šibke pozi-
velja omeniti, da je naza-v v ,.® neofašistična MSI, ki se je hvj ‘lni kampanji predstavljala kot nLPa zaščitnica koristi italijanske Isine na Južnem Tirolskem.
(st. s.)
^akcije v Rimu
“^nihKobler v Tridentu in Boc-lja„ ace ne jemlje kot splošno ve-lot01 ®.tesl» javnega mnenja. Gobe D; a. le' da so si posamezne stran-ko h*:?kouale (signale« o tem, ka-ocenjujejo njihovo sedanjo
£
*°e<Jr2 ^Voma ie izid volitev bil rahli ani.e za socialiste, ki so si obe-bero glasov, nikakor pa .,sb!i na nazadovanje. Craxi i bo i ovo i na T ,. —imbar bje	izidi vplivali na nolra
bito ffi0- ^ero Blasov, nikakor pa ie	na nazadovanje. Craii
% (i 'da bo volilni izid potrdil v taco pieV°vo politiko. Toda fede-PHstn-.- ^ na Tridentinskem vodijo *o,.. 's,!. Lombardijeve levice. Zato bje ®ts<uu, izidi vplivali na nolra-*etij y,l0se. med strujama, ki zdru-PS/ usjnerja(a novo politi-.• Tako C radijevi ožji sodelav-
ko p!?. *osi» usmerjata novo politi-°i Dm' Tako C radijevi ožji sodelav->Qrci(iinkai°’ da PSI ni zmagala strogega poudarjanja clevi-s°biiši ■ tefnative*, Lombardijevi dij0> leniki pa vračajo očitek in tr-S)u-a VeT,dar ni res, da «Craxi ^eljnll POvsod*. Kazalo bi, menijo, k tait nekoliko doslednejšo lini-lernalive».
•o zJjTjbisti, /col je dejal Cossutta, s«8(i	®°Tjni. tRes je, da nismo do-
^Odaf ezubatov "M
političnih volitev.
i pr(,..nnpTedujemo v primerjavi lik n^n** deželnimi volitvami. ^Uiii$<?■ kdor trdi, da pretresa ko-^lis. t!10 Partijo globoka kriza, se st sfcri .^bci Botteghe Oscure pa ricco);niti zadovoljstva, ker je KO izgubila absolutno
lilo Tridentu in ker se Craxiju °o rr
Mo
e$tovale polemike.
VOLILNI IZIDI V BOCENSKI POKRAJINI						
STRANKE	DEŽELNE 1978			DEŽELNE 1973		POLITIČNE 1976
						
	število	Odst.	število	Odst.	Število	Odstotek
	glasov		sedežev		sedežev	
KD	28.801	10,8	4	14,1	5	13,2
KPI	18,775	7,0	3	5,7	2	10,2
PSI	8.942	3,3	1	5,6	2	5,5
MSI	7.321	2,9	1	4,0	1	2,7
PSDI	6.123	2,3	1	3,4	1	1.6
PLI	2.932	1,1	—	1.2	—	0,7
PRI	2.390	1,1	—	1.4	—	1,8
SVP	163.462	61,3	21	56,5	20	59,6
PPTT	2.274	0,9	—	—	—	—
Dem. Prol.	1.156	0,4	—	—	—	1.5
NS-NL (1)	9.754	3,7	1	—	—	—
PR	—	—	—	—	—	1,0
PST (2)	2.051	0,8	—	1.7	1	—
PSD ST (3	5.924	2,2	1	—	—	—
PDU (4)	3.533	1,3	1	1,1	—	—
Cl (5)	2.399	0,9	—	—	—	—
SKUPAJ	266.788		34			
(1) Nuova sinistra — Neue Linke: koalicija radikalcev in				«Lotta continua«; (2) PST: južnotirolska na-		
predna socialistična lista; (3)		PST ST; južnotirolski socialdemokrati;			4) PDU: stranka neodvisnih	
Nemcev; (5) Ci:	»Italijanska koncentracija«.					
VOLILNI IZIDI V TRIDENTINSKI POKRAJINI						
STRANKE	DEŽELNE 1978			DEŽELNE 1973		POLITIČNE 1976
						
	Število	Odst.	število	Odst.	število	Odstotek
	glasov		sedežev		sedežev	
KD	137.828	49,1	18	55,3	21	51,0
KPI	,*'SOt022 ■**$<*■	10,7		4	9.2	3	16,0
PSI	25.645	9,1	3	10,9	4	10,1
MSI	5.027	1,8	1	2,3	1	2,5
DN	1.498	0,5	—	—	—	—
PSDI	8.469	3, 0	1	5,9	2	3,3
PLI	5.089	1,8	1	2,2	1	1,2
PRI	9.748	3,5	1	3,9	1	3,6
PPTT (1)	36.811	13,1	5	9,0	3	7,3
Dem. Prol.	5.399	1.9	1	—	—	3,0
PR	—	—	—	—	—	1,4
NS (2)	12.315	4,4	1	—	—	—
U. Ind. (3)	3.202	1,1	—	—	—	—
SKUPAJ	281.053		36			
(1) PPTT: Tridentinsko-tirolska ljudska stranka: avtonomistično gibanje; (2)NS: radikalci in «Lotta con-						
tinua«; (3) «Unione degli Indipendenti«.						
Andreotti zadovoljen z rezultati obiskov v arabskih državah
RIM — Predsednik vlade Andreotti se je v nedeljo pozno zvečer vrnil s potovanja po Bližnjem vzhodu, kjer je uradno obiskal Tripolis, Kairo, Aman in Bagdad, na poti domov pa se je ustavil še za kratek čas v Atenah. Andreottija je na «arabski turneji« spremljal tudi zunanji minister Forlani.
V radijskem intervjuju je Andreotti podal včeraj prvi obračun svojih obiskov in izrazil zadovoljstvo zaradi doseženih rezultatov. «Lah-ko smo začrtali program razvoja italijanske udeležbe v gospodarskih in družbenih načrtih teh držav, ki so znatnega obsega, ter smo poudarili naše zaupanje v metodo pogajanj za reševanje problemov Bližnjega vzhoda.« V tej zvezi je Andreotti dejal, da v nekaterih od o-biskanih držav polemično ocenjujejo Sadatove mirovne pobude, medtem ko Italija in Evropska gospodarska skupnost nanje gledata o-bjektivno ter jih ocenjujeta kot del organičnega načrta za dosego globalne rešitve.
Glede gospodarskih aspektov potovanja in možnih rezultatov za u-ravnovešenje italijanske plačilne bilance v odnosih z obiskanimi državami je predsednik vlade dejal, da so ta vprašanja obravnavali zelo resno in da je bil obisk v tem pogledu zelo skrbno pripravljen. Andreotti je bil zadovoljen predvsem ob ugotovitvi, kako velik ugled u-živajo v arabskih državah italijanski tehniki, delavci in podjetja. To ni novost, je dejal, vsekakor pa predstavlja ugodno osnovo, brez katere bi ostali samo pri prijaznostih, brez konkretnega nadaljnjega razvoja.
Na vprašanje, kako komentira i-zjavo iraškega podpredsednika, ki je izrazil zadovoljstvo zaradi stabilizacije političnega položaja v I-taliji, je Andreotti dejal, da so to izjavo verjetno navdihovala stara izkustva, dogajalo se je namreč, da je bilo treba že dolgo pripravljena in nameravana uradna potovanja v tujino odložiti, ker se je medtem spremenila italijanska vlada. Dejstvo, da se to ni ponovilo, je dejal Andreotti, daje na zunaj vtis stabilnosti. Mimo tega pa je gotovo — je dodal — da tudi v tujini pravilno ocenjujejo dejstvo, da so k reševanju težavnih italijanskih problemov pristopile vse velike politične sile in vse demokratične sile Ita-Tijfe. '
Končno je Andreotti omenil še a-tenske pogovore z grškim premieram Karamanlisom in v tej zvezi dejal, da se postopoma odpravljajo vse tehnične ovire in da bodo spoštovani roki grškega pristopa k EGS. Predsednik italijanske vlade je izrazil prepričanje, da bo že čez nekaj mesecev možno opraviti formalni akt pristopa, ter željo, da bi bil italijanski parlament prvi, ki bo ta akt ratificiral, (tm)
RIM — Danes se sestane direk cija KPI, ki bo razpravljala o deželnih volitvah na Tridentinskem in Južnem Tirolskem. Poleg tega bo vodstvo KPI sklicalo sejo centralnega komiteja. Kot možen datum navajajo 4. december.
S PODPISOM POSEBNEGA PROTOKOLA O SOGLASJU
Včeraj so v Benetkah ustanovili «Delovno skupnost Vzhodnih Alp»
Pristopile so Veneto, Furlanija-Julijska krajina, SR Slovenija, SR Hrvatska, Zgornja Avstrija, Koroška, Štajerska, dežela Salzburg in Bavarska - Namen nove skupnosti: prispevati k dvigu obmejnih območij v loku Vzhodnih Alp in pospešiti sodelovanje med Evropsko gospodarsko skupnostjo in tretjimi državami
BENETKE — V prostorih tukajšnjega sklada «Cini« je bila včeraj dopoldne krajša slovesnost, na kateri so predstavniki devetih obmejnih dežel iz Italije, Jugoslavije, Avstrije in Zahodne Nemčije s podpisom ustreznega «protokola o soglasju« ustanovili «Delovno skupnost Vzhodnih Alp' ALPE - ADRIA«. K skupnosti so pristopile dežele Veneto in Furlanija - Julijska krajina za Italijo, SR Slovenija in SR Hrvatska za Jugoslavijo, Gornja Avstrija, Koroška, Štajerska in Salzburg za Avstrijo ter Bavarska za Zahodno Nemčijo (zadnji dve deželi nastopata pri novoustanovljeni skupnosti kot «aktivna opazovalca«).
Nova skupnost «Alpe-Adria» — za katero je dala pobudo dežela Veneto — je nastala z namenom, da bi pospešila sodelovanje med deželami v loku Vzhodnih Alp in prevzemala pobude, ki naj zajamčijo nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj prebivalstva in okrepijo sodelovanje med Evropsko gospodarsko skupnostjo in tretjimi državami. V protokolu o soglasju je izrecno poudarjeno, da bodo dežele
članice nove skupnosti pri tem delovale v mejah svojih pristojnosti ter spoštovale načelo, da pripada pristojnost glede vodenja zunanje politike izključno osrednjim vladam. Po drugi strani pa je italijansko ministrstvo za zunanje zadeve dalo svoj pristanek na ustanovitev nove skupnosti.
Skupnost bo usklajevala prizadevanja za reševanje problemov, ki so skupni včlanjenim deželam, ter predlagala ustrezne rešitve osrednjim vladam štirih držav in vodstvu Evropske gospodarske skupnosti. Skupnost bo razvila svoje delovanje predvsem na naslednjih, področjih: čezalpske prometne zveze, pristaniška dejavnost, proizvodnja in prenos električne energije, kmetijstvo in gozdno gospodarstvo, vodno gospodarstvo, turizem, zaščita naravnega okolja, prostorsko načrtovanje, urbanističen razvoj, kulturni odnosi ter sodelovanje med znanstvenimi ustanovami. Za obravnavo skupnih vprašanj je predvidena ustanovitev raznih komisij.
Ustanovitvi skupnosti — ki pred-
DA BI POSPEŠILI MIROVNA POGAJANJA
Izraelci predlagajo kompromisno rešitev
«Ce se Egipčani odrečejo novim zahtevam, bomo pristali nh ameriški Mčf0>r- Pred snidenjem Mat-ikgiii ?
TEL AVIV — V nedeljo je poteklo leto dni po Sadatovem zgodovinskem obisku v Izraelu, kjer so bili postavljeni temelji zdajšnjim dvostranskim mirovnim pogajanjem ob zaslombi Carterjeve uprave. E-giptovskemu predsedniku je bilo mnogo do tega, da bi mirovno pogodbo z Beginom podpisal ravno ob prvi obletnici dogodka, ki je potegnil črto ločnico med tridesetletnim obdobjem vojnih spopadov in zdajšnjo diplomatsko dejavnostjo med tradicionalnima bližnjevzhod-nima nasprotnikoma. To mu ni u-spelo in po najnovejših zapletljajih na vvashingtonskih pogajanjih so v kairskih krostih nekateri mnenja.
.................................................................
V BIVŠI BRITANSKI GVAJANI
PERTINI SPREJEL TAJNIKA PSDI
Vladna preosnova tokrat v ospredju
V parlamentu razprava o kmečkih pogodbah, RAI in finančnem zakonu - Andreotti v London za EMS
Kl s® ,.i Pa reagirajo demokristjani, d?1! Poraženci? Piccoli je rea-H0 umirjeno in modruje ne-vladna večina je pod K soj demokristjani izgub-et>ica račun «avtonomistov» PPTT. e»i u pa na račun radikalcev. V ! no 0i*Pcu bi bilo zato noro misli-11 Ve, n.n0 krizo in predčasne vo--ie najdimo ustrezen spo-lej’1 uprimo vse sile za reši-l]w<h problemov.
Jg^nejši so, seveda, radikal-»o „ gnetla, Aglietta in Spadaccia [4I°d ®'}utku objave volilnih rezul-^ZniPp ^oorede pozabili na «za-k°f,a continua in MLS ter %g0 J’ da gre vsa zasluga za * še nm, radikalcem. Aglietta pa tJ^Ooslavno poudarila: *Po <e0a ridcnt novo znamenje na-'
Pohodi
io». (ml' - sts)
RIM — Čeprav se je komaj vrnil s turneje po arabskih deželah; za Andreottija to ni čas počitka. Ta teden se zanj začenja odločilni tek čez zapreke. In ni jih malo. Če mu bo uspelo, bo ohranil vlado in s tem tudi večino, vendar mora pokazati, vsaj nekaj več učinkovitosti. Andreotti goji veliko zaupanja v napovedano preosnovo vlade, češ ^učinkovitost z novimi ljudmi«.
Do četrtka se bo srečal (on ali Evangelisti) s predstavniki strank večine, katerim mora dokazati, da ne gre' za običajno razdelitev stolčkov med demokrščanskimi strujami. Pri tem mu je predsednik republike stalno za petami. Prejšnje dni se je pogovarjal z Berlinguerjem, včeraj je bil na vrsti socialdemokratski tajnik Pietro Longo, do konca tedna pa bo na Kvirinalu sprejel še Zaccagninija, La Malfo in Craxija. Tajnik PSDI je v bistvu dejal predsedniku republike, da podpira vladno večino in zagovarja nujnostno. politiko demokratične e-notnosti, ni mu pa veliko mar za usodo Andreottijeve vlade.
V četrtek bo Andreotti na vrat na nos odletel v London, kjer upa, da mu bodo Angleži šli po kostanj v žerjavico in zavrnili nemsko-fran-coski predlog o »evropskem mrnie-tarnem sistemu«. Italija je _prešib-ka, da bi se mu uprla, tudi zato, ker je vladna večina ob tem razdeljena. KPI in PSI mu nasprotujeta, PRI in KD pa ga podpirata. Če bi vso zadevo rešil Callaghan, bi mu Andreotti gotovo bil zelo hva-le že n.
Pred tem pa bodo v parlamentu prišla na rešeto nekatera pereča vprašanja. Najprej zadeva s kmetijskimi pogodbami, za katero je
kazalo, da utegne pokopati vlado in večino. Komunist Cossutta je tokrat dal spet novo kategorično izjavo: «Ne bomo popustili glede reforme kmetijskih pogodb, niti za pokojnine, ne bomo se pogajali za imenovanja odgovornih upraviteljev bank in to velja za vse točke dogovorjenega vladnega programa.«
naj se bo torej zgodilo na seji pristojne komisije, ni mogoče vedeti. Zaccagnini je v Tridentu branil stališča KD, ki je podpisala popravke zakona, vendar ni povsem jasno, ali bo šla v bitko, ali pa ji gre (kot za splav) predvsem za načelno zaščito interesov lastne volilne baze.
V poslanski zbornici se medtem z današnjim dnem začenja razprava o RAI TV. Tudi ob tem problemu je večina razklana, posebno še po zasuku v politiki PSI, ki sedaj zagovarja zasebno pobudo na tem področju. V četrtek se prične tudi razprava o »finančnem zakonu«, se pravi o »prvem obroku« Pandolfijeve triletke. Še vedno je odprto vprašanje dogovora (ali spora) glede načina izvolitve evropskega parlamenta.
Zaprek torej ne manjka. Bo Andreottiju uspelo?
MINO FUCCILLO
Rojjnoni v Milanu
MILAN — Notranji minister Ro-gnoni se je včeraj sestal z milanskim prefektom, kvestorjem in visokima karabinjerskima poveljnikoma, še poprej pa z državnima pravd-nikoma na sodišču in na prizivnem sodišču. Govor je bil o uskladitvi in ojačitvi ukrepov za zatiranje kriminala.
Štiristo pristašev fanatične sekte izvedlo v džungli skupinski samomor
Gre za člane «Templj'a ljudstva», ki so v soboto ubili kalifornijskega poslanca Ryana in še 3 druge osebe ■ Med samomorilci skoraj 100 otrok ■ 600pripadnikov sekte pogrešajo
SAN FRANCISCO — Ameriško in celotno svetovno javnost je presenetila in pretresla vest, da je včeraj v bivši britanski Gvajani naredilo samomor 400 pripadnikov ameriške fanatične sekte «Tempelj ljudstva«.
Vse se je začelo že v soboto, ko je dospela v Fort Katiuma (Gvajana) preiskovalna komisija, ki jo je vodil kalifornijski poslanec Leo Ryan, da bi rešila nekatere pristaše sekte «Tempelj ljudstva«, ki jih je njihov poglavar Jim Jones dobesedno zasužnjil in jih prisilil, da živijo v nečloveških pogojih. Preiskovalna komisija je svoje delo opravila in osvobodila 14 pristašev fanatične sekte. Na letališču v Fort Kati umi, pa so jih napadli nekateri člani omenjene sekte, ubili poslanca Ryana, tri novinarje in delavca a-meriške televizije ter osem ljudi hujše ranili. Nato so se z ostalimi pripadniki «Templja ljudstva« skrili v gvajansko džunglo.
Gvajanske oblasti so poslale včeraj v džunglo 150 oboroženih mož. da bi iztaknili 1.000 fanatikov in njihovega poglavarja Jima Jonesa. V goščavi pa so bili priča grozotnemu prizoru: na tleh je ležalo okrog 400 trupel, od katerih je bilo 163 žensk, 138 moških in 82 otrok. O-stalih šesto članov (Templja ljudstva« pa zaenkrat še pogrešajo, o-ziroma ne vedo kje se skrivajo. Gvajanska ambasada v Washingto-nu je pozno zvečer sporočila, da je napravil samomor tudi poveljnik fanatične sekte Jim Jones.
Jim Jones je • sekto (Tempelj ljudstva« ustanovil na začetku petdesetih let tega stoletja, avgusta 1977. leta pa je ustvaril v bivši britanski Gvajani nekakšno kmetijsko zadrugo, kamor se je preselil s
svojimi ameriškimi pristaši. Ideologija, na kateri je Jones osnoval svojo sekto, temelji na načelih varstva narave in odpravi družbenih razredov. Znotraj sekte same pa so veljala pravila najbolj jeklene discipline in poslušnosti, ter vdanosti voditelju, Jonesu samemu. Pristaši (Templja ljudstva« so morali živeti trdo in enostavno življenje in se niso smeli v nobenem primeru ločiti od idej, ki so gibalo te fanatične sekte. V takem primeru bi se morali nemudoma usmrtiti.
Ko je Jones videl, da njegova sekta ne bo več imela dolgega življenja, predvsem po sobotnih do-godnih ne, se je s svojimi pristaši zatekel v džunglo. Tam so v veliki kadi na odprtem pripravili veliko količino strupa, ga popili, tragične pdsledice pa so že vsem znane.
Lahko se samo še sprašujemo, kako je mogoče, da se v današnjem svetu dogajajo take stvari. Predvsem preseneča dejstvo, da je med samomorilci, ki so jih do sedaj našli, kar 82 otrok in težko verjamemo, da so se ti nalezli ideologije Jima Jonesa. Šušlja pa se, da vendarle ni šlo za tako tragičen skupinski samomor, katerega bi zavestno opravili člani sekte, ampak za oborožen spopad med samimi pristaši »Templja ljudstva«, oziroma med tistimi, ki Jonesu niso hoteli več slediti in tistimi, ki so bili do konca vdani svojemu voditelju in ki so postali pravi krvniki svojih tovarišev.
Tragedija ima dovolj velike raz sežnosti, da " se ob njej lahko zamislimo. Kaj pa reči, če bodo našli tudi ostalih 600 pripadnikov fanatične sekte mrtvili? (mč)
Fašistični atentat na sekcijo KPI v Rimu: 3 ranjeni
RIM — Zakrinkana fašista sta sinoči odvrgla nekaj zažigalnih steklenic v vežo sekcije KPI v Ulici Properzio. Ogenj je opekel tri mladince, ki so jih odpeljali v bolnišnico; okrevali bodo v 15-20 dneh. Brž po atentatu je bila v mestni četrti vrsta protifašističnih skupščin.
Zločinca sta se pripeljala do sekcije z belo »vespo«, podobno tisti, ki so jo črnosrajčniki uporabili pred dvema mesecema med napadom na sekcijo KPI na Trgu Alberone; tedaj so ustrelili mladega komunista Iva Zinija.
Preiskovalci so priprli dve osebi. V bližini sinoči napadene sekcije je tudi področni sedež MSI-DN, ki velja za leglo škvadristov in izhodišče za neprestane (kazenske pohode*
ZADNJA VEST
Umrl slikar De Chirico
Ob zaključku redakcije je prišla vest, da je v Rimu v starosti 90 let umrl svetovno znani slikar Gior-gio De Chirico. te dve leti je bolehal na srcu, v zadnjih tednih pa se je njegovo stan." - hudo poslabšalo, da se je moral zateči na zdravljenje v bolnišnico. Smrt so zdravniki pripisali srčni kapi.
da se bo dogovarjanje med odpo-slanstvima zataknilo najmanj Za mesec dni.
Drugi pa nasprotno menijo, da bo kocka padla v prvi polovici decembra. Tako je na primer jugoslovanska tiskovna agencija »Tanjug« sporočila, da utegneta Begin in Sadat podpisati dvostransko mirovno pogodbo ob priliki prejema Nobelove nagrade za mir; slovesnost bo 10. decembra v Oslu. Koliko je na tem resnice, ni dano vedeti, dejstvo pa je, da se Sadatu mudi: včeraj je v intervjuju francoski televiziji zatrdil, da je bilo na dosedanjih pogajanjih prehojenih že 90 odstotkov poti, ki vodi k miru, zato je treba začeto delo čimprej dokončati; v ta namen pa se je pripravljen osebno sestati z Beginom čimprej in kjer koli, razen v Jeruzalemu. Najrajši bi videl, da bi snidenju prisostvoval Carter, je še dejal in nazadnje tudi dal razumeti, da namerava predsednika izraelske vlade povabiti v Kairo.
Beginovega odziva ni bilo treba dolgo čakati. Časnikarjem je naglasil da je naravnost srečen spričo Sadatove volje po čimprejšnji sklenitvi mirovne pogodbe ter predlagal, naj bi se njen podpis izvršil na ločenih slovesnostih — v Jeruzalemu bi podpisali arabsko in v Kairu židovsko besedilo, a v obeh primerih naj bi bil prisoten ameriški predsednik, da podpiše kopiji pogodbe v angleščini.
Politični opazovalci so splošno mnenja, da optimizem ni na mestu. Tudi zato, ker bo telavivska vlada danes formalno potrdila zaključke nedeljske seje, na kateri so ministri označili najnovejše egiptovske predloge kot nesprejemljive. Sadat zahteva, kot znano, da se v besedilo mirovne pogodbe, vneso popravki, v katerih smislu bi se morala 30 dni po dvostranski sklenitvi miru oz. prvem obroku izraelskega umika s Sinaja začeti pogajanja o bodoči ureditvi desnega brega Jordana in Gaze; poleg tega hoče Kairo natančno. določitev datuma volitev na omenjenih območjih pod izraelsko zasedbo oz, datuma, ko naj se preneha ondotna izraelska vojaška uprava. Sadat pa zahteva tudi še umestitev dveh egiptovskih komisij, ki naj bi v prehodnem obdobju nadzorovali položaj v Cisjorda-niji in Gazi in ščitili interese tamkajšnjega arabskega (palestinskega) prebivalstva.
Egiptovski državnik je svoje stališče zaostril nedvomno tudi zaradi zaključkov nedavnega bagdadskega (vrha« arabskih držav, ki nasprotujejo v večji ali manjši meri njegovemu dogovarjanju z Beginom. Pripomniti gre, da je »razsodišče arabskega ljudstvvčeraj, dan po prvi obletnici Sadatovega o-biska v Izraelu, spoznalo egiptovskega predsednika za krivega izdajstva in mu odvzelo pravico do tega. da se ima za Arabca...
Begin je vsekakor omenil možnost, da sprejme ameriški načrt o pomiritvi Iz Čamp Davida, a le pod pogojem, da se Egipt odreče zahtevanim popravkom, (dg)
stavlja prvi primer neposrednega sodelovanja med državami članicami EGS (Italija in Zah. Nemčija), nevtralno (Avstrija) in neuvrščeno državo (Jugoslavija), so prisostvovala širša odposlanstva iz vseh devetih dežel; posamezna odposlanstva so vodili predsednik deželnega odbora Veneta A. To-melleri, predsednik deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine A. Comelli, podpredsednik IS SR Slovenije D. Šinigoj, član IS SR Hr-vatske L. Majerič, predsednik avstrijske Koroške L. Wagner, predsednik Zgornje Avstrije J. Ratzen-bock, predsednik štajerske A. Tropper. podpredsednik ministrskega sveta Bavarske K. Hillermeier in ravnatelj deželne uprave salzburške dežele A. Edelmayer.
Predsednik dežele Veneto Tomel-leri je v zaključnem govoru po podpisu protokola o soglasju poudaril, da so se med obmejnimi deželami na območju Vzhodnih Alp že razlile tesne vezi gospodarskega sodelovanja, kar je ugodno vplivalo tudi na razvoj zunanjepolitičnih odnosov in močno ublažilo ideološka razhajanja. V alpskem območju delujeta že dve meddeželni organizaciji — je še dejal Tomelleri —, in sicer (Odbor za sodelovanje med deželami v obalpskem loku« ter (Delovna skupnost Osrednjih Alp«. Tema dvema organizacijama se sedaj pridružuje nova skupnost (Alpe - A-dria«, ki ne bo v ničemer posegala v delokrog prejšnjih organizacij, temveč prevzela nove naloge v splošnem prizadevanju za razvoj meddeželnega sodelovanja na raznih področjih.
Slovesnosti je sledila tiskovna konferenca, ki so se je udeležili številni časnikarji iz vseh včlanjenih dežel . hv na kateri so načelniki odposlanstev obrazložili pomen in programe nove skupnosti. Med drugim so naglasili, da se bo skupnost časovno najprej lotila vprašanj, ki zadevajo promet ter cestne, železniške in pristaniške infrastrukture.
(ef)
Zastopstvo Slovencev danes pri Pertiniju
Včeraj popoldne je odpotovalo iz Trsta oz. iz Gorice in Čedada v Rim zastopstvo Slovencev iz Furlanije - Julijske krajine, ki ga bo danes opoldne sprejel na Kvirinalu predsednik republike Sandro Pertini. V zastopstvu so senatorka Jelka Gerbec (KPI), Andrej Bratuž (SSk), Branko Pahor (PSI), Boris Race (SKGZ), Damjan Paulin (SSO) in za beneška kulturna društva Viljem Čer-no, Pavel Petricig in Marino Qualiz/a. Vsi ti so tudi podpisniki daljšega pisma, v katerem najvišjega varuha republiške ustave seznanjajo s stanjem slovenske narodne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini trideset let po veljavnosti republiške ustave in tri leta po sporazumu med Italijo in Jugoslavijo, s katerim sta obe državi začeli novo poglavje medsebojnih prijateljskih odnosov na gospodarskem, socialnem, kulturnem in političnem področju, glede narodnostnih manjšin pa sprejeli obvezo za rešitev njihovih vprašanj v duhu in po črki svoje notranje ureditve in v smislu izjav in aktov mednarodnega značaja.
Podpisniki pisma seznanjajo predsednika republike z zahtevo Slovencev v deželi Furlaniji - Julijski krajini po globalni zaščiti z,a vso manjšino v tržaški, goriški in videmski pokrajini in z vsemi drugimi zahtevami jezikovnega, kulturnega, šolskega, gospodarskega, socialnega, upravnega in drugačnega značaja, prav tako pa tudi z nesprejemljivim zakonskim osnutkom predsedstva ministrskega sveta glede izvajanja člena 8 osimskega sporazuma in z dejstvom, da tri leta po podpisu osimskega sporazuma uiso bili narejeni bistveni koraki v korist slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Podpisniki pisma zaradi tega prosijo predsednika republike, da s svojim ugledom posreduje, da bodo vprašanja Slovencev v Italiji rešena v najkrajšem možnem času na osnovi republiške ustave, ki mora veljati tudi za slovensko manjšino.
Zastopstvo Slovencev se bo v prihodnjih dneh sestalo tudi s predsednikom vlade Andreottijem in z vsedržavnimi tajniki političnih strank.
TISKOVNA KONFERENCA SKUPINE KPI NA DEŽELI
Pri določevanju deželnega proračuna je potreben popolnoma nov pristop
Deželni tajnik Cuffaro izrazil zaskrbljenost nad počasnostjo in neučinkovitostjo pri obnovi dežele ter pri izvajanju osimskih sporazumov
Položaj je skrajno resen in zaskrbljujoč, hujši kot se mogoče zdi na prvi pogled, in so zato potrebne bistvene in korenite spremembe v usmeritvi gospodarske in finančne politike deželnih organov. Takšno je v nekaj besedah stališče, ki ga izražajo komunisti glede položaja na deželi in v zvezi z določevanjem proračuna.
To stališče so deželni tajnik An-tonino Cuffaro ter člani svetovalske skupine KPI v deželnem svetu Renzo Pascolat (načelnik skupine), Spartaco Zorzenon (predsednik komisije za industrijo) ter Giu-lio Magrini (predsednik posebne komisije za probleme potresnih krajev) orisali med včerajšnjo tiskovno konferenco na deželi.
Izhajajoč iz končnih postavk proračuna za finančno leto 1979, ki predvidevajo približno 45 milijard lir primanjkljaja, se jasno vidi, v kakšnih škripcih je naša dežela. Prvo vprašanje, ki se vsakomur zastavlja, je najprej to, kje tičijo razlogi za tako porazno stanje. Prav gotovo ne gre za kake ob-
Poziv SPZ
Množična udeležba na deželni kmečki manifestaciji, ki bo v četrtek, 23. novembra, v Trstu, ni le priložnost za obdelovalce zemlje, da izrazijo svoje potrebe in zahteve ter nezadovoljstvo in protest nad nenehnim omalovaževanjem in zanemarjanjem njihovih številnih problemov, temveč tudi dolžnost za vse ostale naše ljudi, da izkažejo svojo solidarnost kmetovalcem ter podprejo njihov boj, ker je to boj vse naše narodnostne skupnosti in vsega demokratičnega prebivalstva.
Zato predsedstvo Slovenske prosvetne zveze poziva vse svoje članstvo ter vso slovensko javnost, da se množično udeleži četrtkove kmečke manifestacije v Trstu ter s tem podkrepi zahtevo, da pristojne oblasti končno sprejmejo vse ustrezne u-krepe, ki bi pripomogli, da bi se kmetijstvo v naših krajih dvignilo iz težav, kar bi prispevalo tudi k reševanju splošne krize, ki že dolgo pesti gospodarstvo. V okviru splošnega boja našega kmečkega človeka, kakor vseh naših delovnih ljudi, pa se uvršča tudi zahteva po nujni uzakonitvi globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti, ki je pogoj za njeno gospodarsko enakopravnost in za nemoten razvoj.
Solidarnost ZSŠDI
Izvršni odbor ZSŠDI poziva vse svoje članice, da se s svojimi delegacijami množično u-deležijo deželne kmečke manifestacije, ki bo v četrtek v Trstu in izraža vso svojo solidarnost tukajšnjemu slovenskemu kmečkemu prebivalstvu, ki se je ob podpori Kmečke zveze mobiliziralo in zahteva, da se preneha z razlastitvami, da se omogoči izvolitev predstavništva naših kmetov v vse organe, da se izdelajo conski razvojni načrti, da se uredijo strokovne slnžbe, da se izvaja obnova potresnega področja in da se končno izglasuje zakon o globalni zaščiti Slovencev v Furlaniji -Julijski krajini. Vsi naši družbeno politični dejavniki morajo podpirati prizadevanja naših kmetov, ker se s tem hočejo zaščititi interesi, ki ne zadevajo samo to delovno kategorijo, temveč vso slovensko narodnostno skupnost.
toda upoštevajoč pri tem, da te izbire, ki znajo biti tudi skrajno nepriljubljene, ne bodo oškodovale prebivalstva. Vse odločneje pa bi bilo treba omejiti razne privilegije. Potrebna bo skratka marsikatera odpoved, menijo komunisti, in pri tem je potreben enoten nastop nove programske večine. «Mi, komunisti, smo pripravljeni napeti vse sile v tej smeri,* je poudaril Cuffaro, »naj pa ob tem nihče ne misli, da smo pripravljeni nositi izključno breme za vse, tudi nepriljubljene, izbire.*
Deželni tajnik je v svojem uvodnem posegu med drugim omenil tudi dejstvo, da bo kmalu prevzel predsedstvo deželne skupščine komunist Colli. Po mnenju komunistov ima to dejstvo velik političen pomen, ker predstavlja poraz zakrknjenega antikomunizma in odpira nove perspektive za politično sodelovanje, kar je v sedanjem skrajno resnem trenutku prav gotovo koristno.
Cuffaro je med drugim omenil tudi problem obnove potresnih območij ter kritično ocenil dosedanji odnos deželnih oblasti do tega vprašanja. V tem okviru gre po mnenju komunistične skupine (posebej je o tem govoril Magrini) predvsem za spoštovanje zakona 546, ki določa sredstva za obnovo dežele.
Zaskrbljenost vzbujajo za deželnega tajnika tudi velike zamude pri izvajanju osimskih sporazumov. Želimo, je bilo rečeno med včerajšnjo konferenco, da bi ne ostalo samo pri podrobnosti definicije meje, temveč da bi se vladni organi angažirali, da bi čim-prej prišlo tudi do uresničevanja vseh tistih infrastruktur, ki bi dejansko prispevale k družbenogospodarskemu dvigu Trsta in vse dežele. Predvideno je nadalje sklepanje sporazuma med Jugoslavijo in Evropsko gosDodarsko skupnostjo in v tem okviru bi bilo treba po mnenju komunistov upoštevati tudi problem uresničevanja o-simskih sporazumov.
žira šolsko skrbništvo, na sedežu sindikata v Ulici Filzi 8, danes, 21. novembra, od 15. do 16. ure. Prošnjo morajo interesentke oddati do 7. decembra.
Sindikat slovenske šole obvešča tudi, da se do 25. novembra lahko na šolsko skrbništvo prijavijo docenti, ki bi vstopili v komisijo za vodenje omenjenega tečaja. Komisijo imenuje šolski skrbnik.
• V petek ob 20. uri bo v krožku «Che Guevara* v Ul. Madonnina 19 univerzitetni profesor Claudio Ma-gris govoril o »Književnosti, utopiji in revoluciji*. Sledila bo razprava.
Borisa Štreklja in ženo Vlasto je osrečilo rojstvo male
JASMINE
Svojemu sodelavcu in njegovi ženi čestita
Primorski dnevnik
Priprave na kmečko deželno manifestacijo
NEDELJSKE VOLITVE NA NIŽJIH IN VIŠJIH SLOVENSKIH ŠOLAH
V okviru priprav na četrtkovo deželno kmečko manifestacijo je bilo sinoči množično javno srečanje v stari osnovni šoli v Šempolaju. Udeležilo se ga je precejšnje število prebivalstva iz Trnovce, Praprota, Prečnika, Šempolaja, Nabrežine, Slivnega, Mavhinj in Medje vasi. O pomenu četrtkove manifestacije so spregovorili predstavniki Krneč ke zveze, ki so obenem orisali pekoč problem kmetijstva v državi, v deželi ter v naši pokrajini, ki mu pristojne oblasti posvečajo vse premalo pozornosti. Posebej je bilo naglaše-no, da je reševanje kmetijstva problem, ki zadeva vse prebivalstvo in mora zato biti tudi udeležba na manifestaciji čim bolj množična. V tem okviru so se v teh krajih organizirali koordinacijski odbori, ki bodo poskrbeli za organizirano udeležbo na manifestaciji.
Številna udeležba na volitvah v razredne svete
...
Na Katinari je glasovalo 100 od sto upravičencev, v Rojanu 90,98 odstotka, na višjih srednjih šolah pa je bila udeležba nekoliko nižja
.	Krismancic; m. - starsi Edda ^
Vprašanje javnih služb jutri na javnem shodu KPI
Jutri ob 17.30 bo v dvorani v Ul. Madonnina 19 javni shod tržaške avtonomne federacije KPI o javnih službah. Govoril bo odgovorni član vodstva KPI za probleme dela Roberto Nardi.
• Poštna uprava svetuje vsem, da pravočasno pošljejo voščilnice za božične in novoletne praznike, saj bodo poštni uradi v drugem obdobju decembra preobremenjeni z delom.
ivnsmancic; m. -rjal in Marija Prasseb dijata^
genia Cosina in Marco Picciiu, starši Viktor Cesar in Danila
Med volitvami na znanstvenem in klasičnem liceju F. Prešeren

VČERAJ V ČASNIKARSKEM KROŽKU
OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
Sindikat slovenske šole obvešča vzgojiteljice in asistentke v državnih otroških vrtcih, da imajo na razpolago obrazec s prošnjo za poseben
tečaj za usposabljanje, ki ga organi-
Srečanje sindikatov s parlamentarci o vprašanju ladjedelništva v deželi
Negativna ocena področnega načrta za ladjedelništvo, ki predstavlja ie še korak nazaj
O usodi deželnega ladjedelništva je včeraj spet tekla obširna razprava, ki je še enkrat (če je bilo sploh treba) pokazala, da je položaj zelo resen in da se na obzorju še ni pokazalo najmanjše znamenje izboljšanja. Celo nasprotno. Po štirinajstih mesecih sindikalnih bojev, neštetih študijskih zasedanjih, srečanjih na vseh ravneh, delegacijah v Rim in raznih drugih pobudah in pritiskih je zaenkrat edini rezultat nekakšen fantomatičen področni načrt za ladjedelništvo, ki ga sindikalne sile soglasno označujejo kot krepek korak nazaj, saj se opira na logiko zmanjševanja delovnih mest in proizvodnje.

FAŠISTIČNI MAIACI 10PCT NA DELU
«Fora i s’ciavi» na pročelju osnovne šole v Barkovljah
iektivne razloge, poudarjajo ob tem komunisti, pač pa za dosedanji šti-
rinajstletni način upravljanja, ki je bil osnovan na razprševanju in razmetavanju sredstev, klienteliz-mu in podobnih prijemih. Temu finančnemu položaju se pridružuje ravno tako zaskrbljujoč položaj na gospodarski proizvodni ravni.
Nekoliko drugače je v zadnjem razdobju na političnem področju. Na deželni ravni se je no junijskih upravnih volitvah skovala nova večina, ki sloni predvsem na zavesti o nujnostnem položaju, v katerem se nahaja dežela Furlanija - Julijska krajina. Iz te nove stvarnosti izhaja tudi komunistična partija (kakor je dejal njen deželni tajnik Cuffaro med včerajšnjo tiskovno konferenco), ki je pripravljena prispevati velik delež za sanacijo položaja. Vendar ne za vsako ceno. Za izenačenje proračuna, menijo komunisti, ter za ustvarjanje pogojev za neko zdravo upravno politiko, kakor tudi za smotrn družbenogospodarski razvoj, je treba odločneje kreniti na drugačno pot. Treba je predvsem pre-
prečiti, da bi bilo upravljanje sredstev prepuščeno posameznim odborništvom, temveč da bi se o tem globalno izrekala deželni odbor ter večina v deželni skupščini na podlagi točno opredel ienega načrta. ki bi upošteval predvsem dve temeljni smernici: prvič gospodarsko načrtovanje in večletni razvojni načrt ter drugič jamstva za ohranitev in okrepitev osnovnih družbenih uslug, kot so zdravstvo, prevozi, šolstvo itd., in to s posegi. ki ne smejo biti razpršilne-ga značaja.
Ob vsem tem ie jasno, da ho treba nekoliko stisniti pas, kot se reče. Sestaviti bo treba prednostno lestvico problemov ter zbrisati iz proračuna nekatere postavke,
Žal se moramo vse prepogosto za ustavljati pri porajanju fašističnih razgrajačev v našem mestu. Še zlasti v zadnjem času so postali mladi neofašisti zelo aktivni in izkoriščajo sedanji trenutek v svoje protislovenske namene. Tako so včeraj ponoči z običajnimi gesli (Fora i s'cia-vi, Slavi bastardi in No al bilin-guismo) pomazali pročelje sloven ske osnovne šole v Barkovljah. S kamenjem so razbili tudi dve šipi slugovega stanovanja (očitno si mi slili, da gre za učilnico). Sluga je takoj stekel na cesto in videl nekaj mladeničev, ki so bežali. Zadevo je prijavil karabinjerjem, ki so, kot običajno, uvedli preiskavo.
V zvezi s ponovno fašistično provokacijo v nedeljo zvečer na bar- | kovljanski šoli, katere so vedno o-' stali »neznani* fašistični pobalini j pomazali in popisali z že znanimi protislovenskimi gesli, se je sestal sinoči enotni barkovljanski antifa šistični odbor. Poleg političnih strank so bili navzoči predstavniki združenja staršev, učiteljev ter prosvetno - kulturnih organizacij Barkovelj. V obširni diskusiji so vsi izrazili svoj gnev in obtožbo, da oblasti niso sposobne napraviti
konec stalnim fašističnim provokacijam. Sklenili so v najkrajšem času sklicati širše zborovanje vseh domačinov, na katerem bodo razpravljali o teh fašističnih izpadih. Na zborovanje že danes opozarjamo vse Barkovljane.
Tega mnenja so tudi vsi deželni parlamentarci, ki so se na povabilo sindikata kovinarjev udeležili včerajšnjega srečanja v prostorih časnikarskega krožka s predstavniki delavskih svetov Arzenala sv. Marka, tovarne Grandi motori ter podjetja Italcantieri iz Tržiča. Na srečanju so prišli na dan vsi grehi dosedanje proizvodne politike v omenjenih podjetjih, posebej pa se je izrazilo globoko razočaranje nad pasivnostjo odgovornih organov. Med delavstvom je zavladalo vzdušje nezaupanja, utrujenost in nezadovoljstvo in to se je odražalo tudi v posegih delavskih predstavnikov med včerajšnjim srečanjem. Dovolj je besed in obljub, skrajni čas je, da se preide k dejanjem, je bil končni smisel tega srečanja in zato so bili na razgovor povabljeni parlamentarci, od katerih se pričakuje, da bodo zahteve in pričakovanja tržaških in tržiških delavcev prenesli na pristojna mesta.
Kakšen je pravzaprav položaj ladjedelništva v naših krajih? V tržiški ladjedelnici se je število delovnih mest zmanjšalo od 1. januarja letos za 1350 enot. Znatno je upadla proizvodnja ter obseg naročil. Primanjkljaj podjetja znaša 26 milijard lir, od katerih gre 23 mibjard na račun pasivnih interesov od posojil. Dopolnilna blagajna je terjala kar pet milijard lir.
V Arzenalu sv. Marka je število delovnih mest upadlo od leta 1970 za 45 odstotkov. Stalno zmanjševanje delovne sile preprečuje, da bi podjetje lahko izpolnjevalo tri osnovne naloge, za katere naj bi bilo usposobljeno, to je za ladijska
popravila, za preurejevar.je ladij ter za posebne ladijske gradnje. Tudi v tržaški ladjedelnici je vedno manj naročil. Poleg tega pa gre omeniti še nencjmljive zamude pri gradnji suhega doka, z gradnjo katerega so pričeli že leta 1971.
Področni načrt, ki je sicer malokomu na vpogled, je ob vsem tem neizprosno jasen:	za deželo
Furlanijo - Julijsko krajino predvideva 3.000 delovnih mest manj zmanjšanje proizvodnje. Takšen načrt je nesprejemljiv, menijo delavci in njihovi sindikalni predstavniki in temu mnenju se, kot rečeno. pridružujejo deželni parlamentarci. Zato ga je treba spremeniti. O tem se ie razvila dolga razprava. Govorili so parlamentarci Cuffaro, Bacicchi in Jelka Gerbec za KPI. Tonutti in Marocco za KD ter Fortuna za PSI, ki so izrazili pripravljenost, da prispevajo k reševanju te pereče problematike.
V nedeljo so bile na tržaških slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah volitve za obnovo razrednih svetov. Kot vsako leto je bila tudi letos udeležba precejšnja. V celoti, čeprav še neuradno, imamo podatke z vseh nižjih srednjih šol, kjer se je nedeljskih volitev udeležilo 80,46 odstotka staršev. Po posameznih nižjih srednjih šolah pa je bila udeležba sledeča: I. Gruden - Nabrežina 77,4%, F. Levstik - Prosek 65,8%, S. Kosovel - Opčine 77,58%, S. Gregorčič - Dolina 89,7%, I. Cankar - Sv. Jakob 81,25%, Fr. Erjavec -Rojan 90,98%, Ciril in Metod - Sv. Ivan 61%, na Katinari pa je bila udeležba 100-odstotna.
Na višjih srednjih šolah je bila udeležba nekoliko nižja, kar je tudi samo po sebi razumljivo, saj jih o-biskujejo tudi dijaki iz okolice. Za sedaj imamo le podatke z znanstvenega in klasičnega zavoda France Prešeren, kjer se je volitev v razredne svete udeležilo 61,52% staršev in 60,25% dijakov, na učiteljišču A. M. Slomšek starši 48,35%, dijaki 38,38% in na šoli za otroške vrtnarice starši 43,07%, dijaki 55,88 odst. Manjkajo nam podatki s trgovskega tehničnega zavoda Ž. Zois, na strokovni šoli pa bodo volitve prihodnjo nedeljo.
NEURADNI SEZNAM PREDSTAVNIKOV V RAZR. SVETE
Goran se veseli rojstva male JASMINE
in ji želi, da bi živela srečna in zdrava. Mamici in očku pa iz vsega srca čestita.
Vlasto in Borisa Štreklja je osrečilo rojstvo novorojenke
JASMINE
Srečnima staršema čestita, mali Jasmini pa želi veliko sreče lanska IV. b A. M. Slomšek.
millilliiiimMiifiiiiiiilliiliillliiiiiiiliiliiiiliiiiiiuiiiiiHirtiMMnmiMiiiiMmniMilMilililillllHMMMMMMimiii
PRI MONTEBELU OD 24. DO 30. NOVEMBRA
Prvič v našem mestu salon namenjen problemom ženske
Razstava bo zajela oba obnovljena paviljona - Vstopnice po 500 lir
V petek, 24. novembra, bodo na sejmišču pri Montebelu odprli «1. salon ženske*. To bo prva tovrstna razstava na tržaškem sejmu, organizatorji pa so si jo zamislili kot specializirano prireditev, namenjeno vsemu temu, kar spada v svet ženske, in sicer na področju dela. doma in prostega časa. Razstavljeni bodo izdelki in proizvodi za široko porabo in trajnejše vrednosti, ki jih bodo prispevali proizvajalci in trgovske hiše iz našega mesta, pa tudi iz drugih središč dežele Furlanije Julijske krajine in iz notranjosti Italije. Kaj si bomo torej lahko ogledali na tej razstavi? V prvi vrsti seveda razna modna oblačila, dalje izdelke iz usnja ii. krzna, bližuterij-ske izdelke, kozmetične rekvizite, izdelke iz stekla in keramike, najraz-
KMEČKA ZVEZA
priredi
S POKROVITELJSTVOM OBČINE ZGONIK DANES, 21. NOVEMBRA 1978, OB 20. URI
V PROSTORIH ŠK »KRAS* V ZGONIKU
JAVNI SHOD
o perečih vprašanjih krajevnega kmeti|stva
—	Načrtovanje kmetijstva v okviru umne uporabe ozemlja
—	Problem razlastitev
—	Delovanje kmetijskega in gozdarskega nadzomištva
—	Reforma socialnega in zdravstvenega skrbstva
—	Uzakonitev globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji
SHODA SE BODO UDELEŽILI UPRAVITELJI ZGONIŠKE OBČINE IN PREDSEDSTVO KMEČKE ZVEZE Vabljeni vsi kmetje in občani k številni udeležbi
ličnejše naprave za gospodinjstvo, kino - foto in optični material, pohištvo in stanovanjsko opremo, domače in tuje obrtniške izdelke, cvetje, rastline in strokovno literaturo itd.
Razstava, ki bo trajala do vključno 30. novembra, bo nameščena v paviljonih »E* i.i «F», se pravi v paviljonih, ki so ju pred kratkim povsem obnovili. Kakor znano, so v obeh paviljonih vgradili naprave za ogrevanje in prezračevanje, tako da bo obiskovalcem zagotovljeno komfortno bivanje v njih tudi v primeru hujšega mraza.
Obvestilo dolinske občine
Opozarjamo vse pridelovalce vina, da morajo prijaviti najkasneje do 29. novembra 1978 količino pridelka leta 1978.
Prijave bodo sprejemali na županstvu od 8. do 11. ure, soba št. 8 in v naslednjih krajih:
Boršt (obč. hiša): danes od 17. do 19. ure, jutri, 22. 11 , od 17. do 19. ure.
Ricmanje (društvo): 23. 11. 78, v četrtek, od 17. do 19. ure Mačkolje (obč. hiša): 24. 11. 78, v petek, od 17. do 19. ure.
Prebeneg (obč. hiša): 27. 11. 78, v ponedeljek, od 17. do 19. ure. Dolina (sedež PD »V. Vodnik*):
28.	11. 78, v torek od 17. do 19. ure,
29.	11. 78, v sredo od 17. do 19. ure.
• Center za predzakonsko in zakonsko vzgojo (CEMPT sporoča, da bodo uradi v Ul. Genova 21 v novembru odprti tudi zjutraj od 10. do U. ure.
I. Gruden - Nabrežina: I.a - Gio-vanna Gruden, Marija 'Jazbec, Van-na Bandelli in Marija Magdalena Svetlich; Il.a - Darinka Pertot, Li-dia Golemac, Dorina Cumin in Marija Sedmach; Ul.a - Marija Pan-gos, Elda Peric, Sonja Slavec in Bruna Gabrovec; I.b - Vittoria Che-melli, Jordan Busan, Darko Tinta in Emilia Bagozzi; Il.b - Marija Cante, Danica Petelin, Bruna Leghissa in Giovanna Moimas; III.b - Tatjana Leghissa, Irena Milič, Marija Jazbec in Giovanna Moimas.
F. Levstik - Prosek: seznam bo znan v prihodnjih dneh.
S. Kosovel - Opčine: La - Zden ka Križmančič, Dolfi Guglielmi, Dorina Žagar in Silva Burini; Il.a -Mira Purič, Marija Purič, Ivica Simonič in Marija Natural; Hl.a - Co-stanza Filipovič, Onorina Jerič, Elda Sivic in Ema Kralj; I.b - Vilko Sosič, Karlo Černuta, Marija Pac-chi in Liliana Akler; Il.b - Dorina Canciani, Anica Malalan, Armida Škabar in Lea Tmovšček; Hl.b -Dina Carli, Vladimir Vremec, Alojz Križmančič in Marija Vidah.
S. Gregorčič - Dolina: I.a Clara Kocjančič, Laura, Kofoli, Severina Cosina in Milka Paoli; Il.a - Nevia Gerdina, Adele Hlabian, Emilia Ra-potez in Emilio Bordon; IH.a - Ger-mano Švara, Danilo Kocjančič, Angel Salvi in Lidia Bandi; I.b - Marino Bandi, Germano Švara, Marija Smotlak in Marija Rehar; Il.b - Lu-ciano Zeriali, Emilio Smotlak, Adriano Boneta in Aldo Bandi; Hl.b -Carla Mauri, Marija Zeriali, Oskar Kraljič in Marija Vodopivec.
I. Cankar - Sv. Jakob: I.a - Robert Petaros, Pavel Zlobec, Mattia Hmeljak in Marta Cossutta; H.a -Jolanda Germani, Jože Gerdol, Mattia Hmeljak in Neva Pahor; Hl.a -Evgen Dobrila, Neva Pahor, Robert Petaros in Marija Dobrila; I.b -Nevia Volk, Nivis Magajna, Boris Zulian in Glavko Turk; U.b - Clara Sluga, Marija Počkaj, Renata Pac-lich in Giovanni Sluga; Hl.b - Edda Gombač, Deana Žetko, Ervin Gombač in Adrijana Cossutta.
Fr. Erjavec - Rojan: I.a - Anna-maria Busechian, Sonja Lokar, Marija Pupulin in Ivana Repinc; Il.a -Laura Gruden, Ana Gulič, Edvige Cibiz in Stefania Velich; Hl.a - A-drijan Semen, Franc Aramani, Marija Starc in Ana Pertot.
Ciril In Metod - Sv. Ivan: I.a -Adriana Pahor, Anna Cej, Adriana Crupesi in Maria Grazia Kovačič; Il.a - Emilia Ciacchi, Elda Ucmar, Maria Inamo in Emilia Milil; Ill.a • Francesco Mljač, Edda Čok, Elda Tomšič in Giuseppina Koršič; I.b -Sonja Vuga, Livio Veljak, Raffaela Rustia in Nada Klemše; Il.b - On-dina Tavčar, Danilo Sirk, Alma Paoli in Ludmila Fischer; IH.b - Anasta-sia Skamparle, Ondina Bevilacqua in Anna Cernecca.
Ciril In Metod - Katinara: I. -Mario Lorenzi, Maria Saksida, Anna Maria Glavina in Maria Lenar-don; II. - Fabio Pečar, Adriana Gregor!, Maria Čok in Karlo čok; ni, -Adriano Cacovich, Maria Saksida in Ernesto Petaros.
Znanstveni licej France Prešeren;
I.a - starši Marta Cossutta in Judita Močnik, dijaki Uroš Cossutta in Martina Kofol; H.a - starši Laura
Lokar in Sabina Schillani, dijaki Da-rio Švara in Daniela Birsa; Hl.a -starši Nives Stefani in Bruno Zobec, dijaki Barbara Gruden in Pavel Zobec; IV.a - starši Silvan Mesesnel in Nerina Brana, dijaki Mau-ro Lorenzi in Laura Trevisan; V.a -starši Justi Race in Elio Fornazarič, dijaki Paolo Cerkvenic in Katja Kalc; I.b - starši Marko Kravos in Antek Terčon, dijaki Kajetan Kravos in Andrea Balbi; n.b - starši Francesco Pisani in Giuseppe Starc dijaki Franco Guštin in Franca Zeriali; Hl.b - starši Nerina Švab in Marija Maver, dijaki Maria Cristi-na Milič in Mojca Švab; IV.b - starši Giuliana Košuta in Leon Bitežnik, dijaki Pietro Filippi in Nives Cossutta; V.b - starši Savina Verginel-la in Celestina Terčič, dijaki Vivia-na Giuliani in Marta Verginella.
Klasični licej France Prešeren: IV. gimnazija - starši Elvina Slokar in Juni Slokar, dijaki Albi Edoardo Starc in Martina Slokar; V. gimnazija - starši Bernard Sossi in Nives Žergol, dijaki Rada Zergol in Iga Canciani; I. licej - starši Anna, Ciani in Milena Bizjak, dijaki Luigl Cossutta; n. licej - starši Francesco Pisani in Zoch Giugliella, dijaki E-lena Tercion in Tatjana Rojc; ni. licej - starši Silvano Zaghi in Ines Kostnapfel, dijaki Stella Hrvatin in Maja Lapornik. Dijaki so tudi izvolili nove predstavnike v zavodni svet in sicer Martino Repinc, Ful-via Dovgana in Danielo Birso.
Učiteljišče A. M. Slomšek: I.a -starši Erminio Coretti in Bogomila Ota, dijaki Miriam Maver in Sonja Levstik; I.b - starši Sabina Stoka in Livia Corossez, dijaki Nataša Stoka in Franco Corossez; H. - starši Emma Kralj in Sergio Montanari, dijaki Miriam Antodicola in Lucia
stik, dijaki Fabio Gergolet.
Vzgojiteljska šola: I. - start via Ferluga in Rossanna Vi-CVer-jaki Adriana Margon in Lidia
II. - starši Maria Guštin #
luga;
Maria Poropat, dijaki Irene ? Jelena Stefančič; IH. - starsi n
Cej in Bernarda Dovgan, dijaki niela Cej in Adriana Dovgan, vodni svet so starši izvolili z* n ga člana Uga Margona, dijaki, r Lucio Krismancic, Caterino Ciu*
izvoljan®
Caterino Arcioni.
Kot rečeno so seznami — ^ neuradni, saj bo prišlo do memb, ker so bile iste osebe y ne v več razrednih svetih, Pra. j ko je mogoč v roku desetih dri ziv na šolsko skrbništvo. .Šde bodo rezultati polnopravni. (voc'
OB OBLETNCI SMRTI
Počastitev spomina G. Foschiattija
Ob obletnici smrti odlikovanca
zlato kolajno odporništva GabricjJ
Foschiattija, ki je umrl 20. nove® bra 1944. leta v uničevalnem
rišču Dachau, je predstavništvo s
neralnega vladnega komisariata raj položilo venec k obeležju v
minskem parku pri Sv. Ju.s*u'nec K spominskemu obeležju je
položil tudi župan Cecovini.
• Vodstvi ACEGA in ACT jav^ da bodo danes uradi odprti za te samo od 7.25 do 10. ure.
• Drevi ob 20.30 bo v gledal‘^ Rossetti Roberto Vecchioni P g svojo glasbeno turnejo po Zm njegovim ansamblom bo prvič ^ pil tudi mladi kantavtor Ennco scimbene.

josipaHi
Kjuder daruje družina Kakovic
Namesto cvetja na grob
lir za PD Lonjer - Katinara. p0.
V spomin rig dragega očeta 1 .e nota Benedikta Godine ter Šantle Magde Gregorič daruje ^
„ _ TV,T„114. _	---];„~ ..A or-aanrc
na Melite Godina vd. Pregare lir za Glasbeno matico.	.s%
Ob 22. obletnici smrti nepoza® moža in očeta Silvestra Pregaf^^, ruje družina 10.000 lir za matico.	,.^1!
Namesto cvetja na grob ?• £ Tavčar daruje kolektiv Stalnega ^ venskega gledališča 50.500 lir 28 jaško matico.
V počastitev spomina gospe " ^ Tavčar darujeta Tatjana in J°ie pj ren 10.000 lir za športno društvo let na Opčinai.
Naznanjamo žalostno vest, da nas je 18. t.m. zapustila naša draga mama
ANA vd. POŽENEL roj. KUBICA
Pogreb bo jutri, 22. t.m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Iskreno se zahvaljujemo zdravniku dr. Tulliu Poldiniju.
Užaloščeni: hčeri Milena in Danila, sestra Zinka, vnuki in drugi sorodniki
Opčine, Ljubljana, Laško, 21. novembra 1978 Pogrebno podjetje Zimolo
Preminil je naš dragi
Pogreb bo ne bolnišnice.
FRANC BEVILACOUA
danes, 21. t.m., ob 11.15 iz mrtvašnice g'aV
Žalostno vest sporočajo: žena Marija, hči Sonja z možem Ugom, vnuki Marko, Kristina in VVanda ter vsi sorodniki Trst, 21. novembra 1978 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 60-096
ZAHVALA
Ob izgubi naše
DRAGICE KOVAČIČ
se zahvaljujemo dr. Claudiu Tramerju za ljubeznivo neK°> zdravnikom in osebju I. medicinskega oddelka glavne bolni niče v Trstu, g. župnikoma, darovalcem cvetja In vsem drU gim, ki so počastili pokojnico.
Svojci
druži«1
Zveza borcev - Križ izreka - xrc Sedmak ob smrti mame Juste no sožalje.
Bazovica, 21, novembra 1978
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta
FILIPPA PA0LIA
se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v bolezni Za pogreb ricmanjskemu župniku, cerkvenemu pevskem zboru ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Hči Ondina ter sin Claudio
Ricmanje, 21. novembra 1978
m
^ Sžca
SLOVENSKI KLUB v Trstu vas vabi v svoje prostore
®L sv. Frančiška 20/11., na pr-v° jesensko torkovo srečanje, 21. novembra.
FRANC VECCHIET b° predstavil svojo najnovejšo ®Jafično mapo, ki jo je izdal Mednarodni center za grafiko v Benetkah, avtor pa jo je po-svetil prof. Avgustu Černigoju.
ZBOR glasbene matice
k° Pod vodstvom Janka Bana “ato nastopil s krajšim koncer-del tržaških skladateljev. Avtorji: Emil Adamič, Karel Boštjančič, Ivan Grbec, Marij Ko-f°i> Pavle Merku, Mihael Ro-aB». Breda šček, Ubald Vrabec.
Člane in prijatelje opozarjamo, “o se bo večer začel točno ob 20.30.
SPD IGO GRUDEN — NABREŽINA
vabi na
odkritje spomenika Igu Grudnu
Svečanost bo ob spomeniku v drevoredu za nabrežinsko cerkvijo v nedeljo, 26. novembra 1978, z začetkom ob 11. uri.
Poleg slavnostnega govora prof. Nade Pertot je na sporedu še nastop nabrežinske godbe na pihala, mešanega pevskega zbora Igo Gruden in učencev srednje šole Igo Gruden.
VLJUDNO VABLJENI
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
®a n e s, 21. novembra, ob 25.30 in v četrtek, 23. novembra, °b 15.30
ERIK VOS
PLEŠOČI OSLIČEK
mladinska igra
ROSSETTI
Danes ob 20.30 koncert Roberta Vecchionija in njegovega ansambla z Enricom Nascinbenijem. Enotna cena 2.000 lir. Edina predstava.
* # *
Jutri ob 20.30 Athaydeva «La si-gnorina Marglierita* z Anno Procle-mer. Režija Giorgia Albertazzija. Izven abonmaja: abonenti od 30 do 20 odst. popusta. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2.
AVDITORIJ
Danes ob 10. uri «Marionette in li-berta*. Predstava za šole.
I • «
Danes ob 17. uri (brezplačna predstava) in ob 20.30 predstava gledališke skupine Piccolo Teatro di Prosa «Delitto in Cavana* Danteja Cut-tina. Vstopnice po 2.000 lir. Izkupiček je v korist Pro Senectute. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ponovitve jutri in v četrtek.
VERDI
V ponedeljek bo Claudio Morini predstavil operi «AUamistakeo* Giu-lia Viozzija in «Cavalleria rusticana» Pietra Mascagnija, ki ju gledališče Verdi pripravlja za prihodnjo premiero.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Sezona 1978 -79
CARLO GOLDONI
NERGAČ
'‘»medija v 3 dejanjih (2 delih)
J/tev°d	Miroslav Košuta
jmstumi	Marija Vidau
Franc Vecchiet Ana Mlakar ADRIJAN RUSTJA
Lektor
RE2IJA
.Jutri, 22. t.m., ob 20.30 fl“0NMA RED D - mladinski v Sredo.
. Cappe||a Underground Zaprto.
17.00 »Hi Mom* Robert kit* Niro. Barvni filjn.
16.00 «Pari e dispari*. Ter-t'/“Ce Hill in Bud Spencer.
15.30 »F.I.S.T.* Silvester Stal-.ne* Rod Steiger.
710,mie 16.30-20.45 cDottor Živa-Omar Sharif, Julie Christie, ojmraldine Chaplin. Barvni film. "“acielo 16.30-22.15 «Squadra |'bmafia» Režija Sergio Čorbuc-Enzo Cannavale, Tomas Mi-Eli Wallach.
I"lce 16.00 «Sinfonia d'autunno». j grid Bergman in Liv Ullmann. Jlsior 16.00 »Grease* (Brillanti-/“'• John Travolta in Olivia New-k “ ' John. Barvni film.
“»« 16.00-22.00 «Tanto va la gat-Cr, al ladro». Igra Walter Chiari _ a|lo 16.00 «l,a monaca di Mon *' A. Sabato. Po filmu varietej
ski
. Program »Streep tease nel mon Hat ^'ast°Pa gledališka skupina Re Hj * L)’Albertija. Prepovedano mla Eilurt' ^ 'S. letom. v^ra"unatico 15.00 »I piaceri pri 1 di mia moglie*. Prepovedan I]Jattlni Pod 18 letom. Barvni film.
chern» 16.30 »La valle dei coman-Anr es>'- Barvni film za vse. n ,r* 15.30-21.30 «2001 - Odissea L»nii Spa;t'o». Barvni film.
Q 01 16.00 «I_a battaglia delle a-
VittnK ' Barvni film. r r'» Venelo 16.15 «Good bye amo-. mio* Richard Dryfuss, Malsha O". Barvni film.
Cl * Danes zaprto. Jutri: 16.00 «E1 V(j|. c°' 'Villiam Berger, p . Danes zaprto. Jutri: 16.00 »Pa-!J*° & Co in vacanza». Barvni Disneyev film.
Gledališča
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju s Koordinacijskim odborom prosvetnih društev dolinske občine vabi k vpisu abonmaja za sezono 1978 - 79 v gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu.
SPORED PREDSTAV:
1.	Miroslav Krleža: LEDA
2.	Carlo Goldoni: NERGAČ
3.	Bertolt Brecht: MATI KORAJŽA IN NJENI OTROCI
4.	Mihail Bulgakov: IVAN VASILJEVIČ
5.	Lojze Cijak: NEURJE
6.	Riizante:	VRNITEV DO-
BREGA VOJAKA
Vsaka predstava bo odigrana dvakrat (na dan sobote in na dan nedelje). Vsak abonent bo imel	zagotovljen	sedež	v	dvo-
rani.
Cena za šest predstav: odrasli:	6.000	lir
študenti:	3.000	lir
Vpisovanje abonmajev	v	mle-
karni Kofol v Boljuncu od 20. novembra dalje ter pri poverjenikih prosvetnih društev.
Izleti
Združenje Union priredi dva enodnevna izleta in sicer 26. novembra t.L v Benetke - Murano in 3. decembra t.l. v Goriška brda na kostanj in novo vino. Informacije in prijave na sedežu združenja Union, Ul. Valdirivo 30, tel. 64-459 vsak dan, razen ob ponedeljkih od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30, v četrtkih od 17 do 19.30 in ob sobotah od 10.30 do 12. ure.
Predavanja
PO SOGLASNI ODOBRITVI SINDIKALNE RESOLUCIJE
Predstavniki strank in dežele danes na skupščini v Manifattura Goriziana
/ resoluciji zahtevajo preureditev in okrepitev podjetja, da se zagotoviI sedanja zaposlitvena raven - Obžalovanje zaradi gonje proti županu Ceščutu
SPDT prireja v soboto, 25. novembra, točno ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20) planinski večer. Na sporedu bo predvajanje domačih planinskih filmov, nagrajevanje vseh tistih, ki so prehodili del poti ali celo pot Trst -Triglav, nagrajevanje fotografskega natečaja SPDT ter nastop dekliškega pevskega zbora iz Devina, ki ga vodi Herman Antonič.
nmifiHiiiiiiiMiHiiiiiHiiiinmiimmimiiHiimniiniiiiiififiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiHHiiHimnimmmiiituiiiii
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 21. novembra MARIJA
Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 16.29 — Dolžina dneva 9.17 — Luna vzide ob 22.31 in zatone ob 12.00.
Jutri, SREDA 22. novembra CECILIJA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 11,5 stopinje, najnižja 6,6, ob 13. uri 11,5 stopinje, zračni tlak 1027.3 mb rahlo pada, vlaga 65-odstotna, nebo jasno, veter zahodnik 6 km na uro, morje mimo, temperatura morja 13,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 20. novembra 1978 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 13 oseb
RODILI SO SE: Andrea Kozman, Giovanna Jerse, Valentina Giane-sello, Vania Laco, Daniele Maco-rig.
UMRLI SO: 62-letni Antonio Gher-senti, 45-letni Giordano Zorni, 85-letna Genuina Clozza vd. Comer, 32-letni Giovanni Luxa, 73-letna Giu-liana Smole vd. Rugo Barzanai, 73-letni Gaetano Bonasia, 71-letni Giuseppe Barbato, 72-letna Carla Val-demarin, 81-letni Pietro Petaros, 73-letni Giuseppe Cesario, 84-letna Luigia Martin vd. Coassin, 71 letna Angela Elasi vd. Pelizon, 79-letna Albina Cotnar vd. Pettirosso.
KOMISIJA
ZA DORAščAJOCO MLADINO SKGZ
razpisuje zimovanje v Zgornjih Gorjah od 26. decembra 1978 do 2. januarja 1979 za otroke od 8. do 14. leta. Vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu. Ul. sv. Frančiška 20. III nadstr. od 9. do 12. ure. Tel. 744249.
POZOR OD DANES DALJE V TRSTU — UL. DIAZ 6
GREEN vogue
podaja moško in žensko konfekcijo, pletenine in '6Qns najboljših znamk
E? tovarniških cenah Neposredno potrošniku
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura 11.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Qoldopi, A, Ul. Belpoggio 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (ofl 20.30 dalje)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec:	tel. 228-124; Bazovica:
tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141 - Božje polje: Zgonik:	tel. 225-596:	Nabrežina:	tel.
200-121; Sesljan: tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
Mali oglasi
neka| primerov 2^P£LEK ZA MLADE
^°ilce unisex	6.900
,rQice riorucci	9.900
°Pe Barracuda	9.900
eans or^inal - platno 12.2C0 “e<tos Tao	'.7.900
Riclard	14.900
Jeans l.-ViS in
, Superlfle	16.900
,r,l®tnl |eans — čisti bombaž	12.900
Ja6e »pences*	14.900
odloženi vetrni |opič 21.000 odložena plat '.ena .lopi	?6.r00
,Snlena |opa	39 000
‘dtoetne |opo 3/4 Podložene	49.900
MOŠKI - ŽENSKI ODDELEK
Moške volnene nogavice
Modna ženska krila Moške sra|ce Volnene pletene jope
750
6.900
7.900
8.900
Moške volnene hlače 12.900 Modne ženske obleke 14.900 Modni ženski
kompleti	18-900
Moške sukr.to iz člc volne	19900
Moški in žanrkl volneni plašči	29.900
Moška ofcleka In žisle,onnn volne	33U0U
Originolnl krzneni ^
In drugi artikli
Obiščite NAS!	0b ponedeljkih zaprto
Iščemo osebje z znanjem slovenščine
TRIINPOLTONSKI zunanji hranilnik za nafto zelo ugodno oddam. Telefonirati med 19. in 20. uro na številko 211221.
NA KONTOVELU je na prodaj stara klet z vrtom, z lepim razgledom, oddaljena 5 ali 6 m od ceste, kjer sta vodovodna in električna napeljava. Telefonirati ob uri kosila na štev. 225798 in vprašati po očetu Stanu.
IŠČEM specializirano osebje za postavljanje pohištva. Odlični pogoji. Telefon 54390 - 571326.
PRIVATNO ugodno prodam odlič no ohranjen volvo 144 letnik 1973. Tel. 212417.
PRODAJAM zemljišče 2.900 kv. me trov pri avtocesti pri Križu. VINSKO PODJETJE išče delavca z vozniškim dovoljenjem. Tel. urad 762286, dom 93689.
ZA GIBČNOST in v zabavo smo za telovadbo pravo. Vsak torek in petek ob 20.30 v dvorani pri «Zlatem pajku* v Gorici telovadba za odrasle.
ZBIRATE ZNAMKE? Potrebujete kla sifikatorje in ostali filatelistični pribor? Vse to vam ljubeznivo in po zmernih cenah nudi poleg vseh e-ventuelnih pojasnil: dr. Bogo Senčar, filatelistična trgovina. Ul. Tor Bandena 5, TRST (za Questuro), tel. 68-152.
CARLI V1RG11.10 sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 68. 72: 850 611: A 112 72; NSU 1200 72: mercedes 200 D 70: 124 coupč 1600 74; AR 1300 75; 1500 C 66: tunus 1300 73: 128 71; 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Brigata Casale St. 7. tel 826084.
IMATE avto, tovornjak, traktor? Potrebujete popravila, rezervne dele. vzdrževanja na njih? Vse to Vam ljubeznivo in po zmernih cenah nudi:	Servis avtoelektrike, Uvio
Antonič — Mihaelova ulica št. 117. Štandrež (nasproti pošte in lekarne). Tel. 87059.
KUPIM knjige - Italija, zemljepisni pregled — Sodobna aritmetika, diagrami in osnove algebre, za srednjo šolo — Eksperimentalna geometrija za srednjo šolo. Tel. od 8.30 do 12.30 na 54-390.
KUPIM sliko slovenskega slikarja za 500.000 lir proti fakturi. Pismene ponudbe na Primorski dnevnik, Si fra »Ljubitelj umetnosti*.
MARKET S. Andrea v štandrežu išče vajenca.
Na splošni skupščini vseh delavcev in uradnikov sovodenjske tekstilne tovarne Manifattura Goriziana so po peturni razpravi soglasno odobrili resolucijo sindikata tekstilnih delavcev FULTA ter z njo opredelili stališče, s katerim bo sindikat nastopal v nadaljnjih akcijah. Prvi rezultat včerajšnje živahne skupščine, ki je pokazala pripravljenost kolektiva na enotno nadaljevanje boja za ohranitev delovnega mesta, je današnji sestanek tega približno 200-članskega kolektiva z izvoljenimi predstavniki na občinski deželni in parlamentarni ravni ter s političnimi voditelji. Sestanek bo ob 16. uri v menzi.
Goriški sindikalisti so že sinoči na pogovoru v Trstu s predstavniki dežele o vprašanjih, ki zadevajo podgorske tekstilce, opozorili na današnjo skupščino in na odprta vprašanja v sovodenjski tekstilni tovarni.
Besedilo resolucije, ki so ga, kakor smo rekli, izglasovali včeraj, govori o potrebi po preureditvi in o-krepitvi podjetja, da se ohrani sedanja zaposlitvena raven. Skupščina zavrača odpuste v podjetju ter zahteva, de se za vse, če je potrebno tudi v drugih obratih na našem področju, zagotovi stalna zaposlitev. Poudarja nadalje veljavnost sindikalnega boja ter pooblašča pokrajinske ter tovarniške sindikalne organe, da z vsemi mogočimi pobudami zajamčijo zaposlitev odpuščenih delavcev. Skupščina zavrača vsakršno akcijo podjetja, ki hoče razdvajati delavce in teži k zagotovitvi s prehodnim sindikalnim sporazumom.
Nadalje pooblašča javne upravitelje in politične sile zlasti še odbor županov goriške pokrajine, ki ima nalogo braniti delovna mesta v tekstilnih tovarnah, da s svojimi pobudami pri podjetju in pri zvezi industrijcev desežejo sporazum, ki naj zagotovi delo za 70 odpuščenih delavcev in tudi za vse ostale delavce. Sindikat ob koncu poziva deželno odborništvo za industrijo, naj predlaga sestanek med sindikati, zvezo industrijcev in odborom županov, da se dosežejo zgoraj omenjeni cilji.
Pred glasovanjem so spregovorili številni sindikalisti, delavci, uradniki in tehniki v tovarni. Skupščina je tako omogočila, da so prišla na dan različna stališča in da je v teku samega zasedanja prišlo do solidarnosti med delavci, na podlagi demokratične razprave in primerjave posameznih stališč. Pokazalo pa se je tudi, da sta brezposelnost in ne varnost pred brezposelnostjo orožje, ki se ju poslužuje gospodar, da u-resniči svoje cilje.
Iz razprave je bilo razvidno, da ni nobenega jamstva, da se bodo odpusti prenehali. Obstajajo celo načrti. s katerimi sindinkat ni seznanjen, da se bo število zaposlenih občutno znižalo, če delavci brez boja sprejmejo odpuste, je njihov položaj vnaprej izgubljen, če pa se jim uprejo, imajo možnosti, da svoje delovno mesto zavarujejo. V vsakem primeru pa je potrebno, so poudarili sindikalisti, da so delavci v tem boju enotni, zakaj enotnost je edina sila, s katero razpolagajo in s katero branijo svojo, v tem trenutku resno ogroženo zaposlitev.
Naj omenimo, da je bilo na skupščini izrečeno obžalovanje zaradi gonje proti sovodenjskemu županu Jbžefu češčutu.
staršev, kar je manj kot v prejšnjih letih. V posameznih šolah je bil odstotek volivcev kot sledi: Gorica, Ulica Croce, 45,97 od sto; Gorica, Ul. Vittorio Veneto, 55 odstotkov; Štandrež 90 odstotkov, Podgora 100 odstotkov, Pevma - štmaver 90,76 odstotkov, Števerjan 65,76 odstotkov, Plešivo 100 odstotkov. Kar se šol v Gorici tiče je majhen odstotek volivcev možno utemeljiti tudi s tem, da obiskujejo te šole tudi otroci iz Slovenske Benečije in da niso njih starši prišli na te volitve v Gorico. Rezultati o izvoljenih predstavnikih bodo znani v prihodnjih dneh.
Izjava manjšinskih mladinskih organizacij
Po končanih pogovorih med Zvezo slovenske mladine iz Koroške in Mladinskim odborom pri Slovenski kulturno - gospodarski zvezi, je bilo izdano naslednje sporočilo:
«Dne 16. in 17. novembra 1978 sta se v Celovcu prvič sestali na delovnem sestanku delegaciji Mladinskega odbora pri Slovenski kulturno -gospodarski zvezi iz Italije ter Zveze slovenske mladine iz Koroške (Avstrija).
Skupno sta delegaciji ugotovili po-
trebo po tesnejših stikih med slovensko manjšino v Italiji in Avstriji in to še posebej na mladinskem področju.
Na delovnem sestanku sta se strani dogovorili o vrsti skupnih akcij, kj bodo izvedene v bližnji prihodnosti. Pri tem sta mladinski manjšinski organizaciji posvetili veliko pozornost sodelovanju z Zvezo socialistične mladine Slovenije.
V zaključku delovnega sestanka so zastopniki obeh organizacij enotno zahtevali, da italijanska republika uresniči dolgoletno zahtevo slovenske manjšine in vseh demokratičnih sil v Italiji po globalni zakonski zaščiti; avstrijska vlada pa naj izpolni svoje mednarodne obveznosti do slovenske manjšine na Koroškem s tem, da uresniči sedmi člen avstrijske državne pogodbe.*
V SOBOTO IN NEDELJO
DEVETNAJST ZBOROV NA 20. CECILIJANKI
Po koncertu je ZSKP nagradila zbore, ki že od vsega začetka sodelujejo na tej reviji
Danes v Tržiču zaprte trgovine in tovarne
Zaradi mestnega patrona bodo danes vse trgovine, tovarne in delavnice v Tržiču zaprte. Po normalnem urniku bodo delali državni uradi, pošta in šole, bančni uradi bodo odprti do 11.15.
Devetnajst pevskih zborov v glavnem iz Goriške, pa tudi iz drugih krajev zamejstva in iz Slovenije, je nastopilo v soboto zvečer in nedeljo popoldne na Cecilijanki, reviji pevskih zborov, ki jo že dvajseto leto prireja Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici, Nastopili so v glavnem zbori katoliške smeri, prisotna pa sta bila tudi dva zbora Slovenske prosvetne zveze in dva zbora iz Slovenije.
Nastopili so moški in mešani zbor iz štmavra pod vodstvom Gabrijela Devetaka, dekliški zbor iz Devina pod vodstvom Hermana Antoniča, Sovodenjski nonet pod vodstvom Zdravka Petejana, mešani zbor Ru-pa - Peč pod vodstvom Zdravka Klanjščka, Komorni mešani zbor iz Nove Gorice pod vodstvom Štefana Maurija, goriški dekliški zbor pod vodstvom Lojzke Bratuž, moški zbor «Brda» iz Krmina pod vodstvom Zdravka Klanjščka, Fantje izpod Grmade, ki jih je vodil Ivo Kralj, mešani zbor Sedej iz Števerjana pod vodstvom Hermana Srebrniča, Dekliški zbor Danica z Vrha pod vodstvom Magde Devetak, Mešani zbor Hrast iz Doberdoba, ki ga je vodil Karlo Lavrenčič, Mešani zbor Rečan pod vodstvom Antona Qualizze, ženski in mešani zbor Lojze Bratuž pod vodstvom Stanka Jerici ja, mešani zbor Planinka iz Ukev pod vodstvom Franca Sivca, mešani zbor iz Štandreža pod vodstvom Mirka Špa-
uiiiiiiiiMiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiJiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiituitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiin
DOSEDANJA USMERITEV NEPRIMERNA
V industrijski coni v prihodnje tudi prostor za obrtniško dejavnost
Neupravičeni napadi na delovanje upravnega sveta konzorcija
capana, ženski zbor Triglav iz Bukovice pod vodstvom Jožefa Lovca, in moški zbor Mirko Filej pod vodstvom Zdravka Klanjščka.
Uvodne misli pred sobotnim koncertom je povedal predsednik ZSKP prof. Kazimir Humar, po nedeljskem koncertu pa je ZSKP dala diplome in spominske plakete zborom, ki že od vsega začetka sodelujejo na Cecilijanki, to je zborom Filej, Bratuž, goriški dekliški zbor, Sedej, Hrast, Rupa - Peč, Štmaver, Štandrež, Fantje izpod Grmade in Planinka.
Med številno publiko in gosti je bil tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko.
Drevi koncert Tria Tartini v palači Attems
Danes zvečer bo v dvorani palače Attems prvi koncert slovenske a-bonmajske glasbene sezone, ki jo prireja Glasbena malica v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete. Koncert se bo pričel ob 20.30, pri blagajni bodo še vedno prodajali abonmaje za vso sezono, možno bo kupiti tudi posamezno vstopnico.
Gost otvoritvenega koncerta je Trio Tartini iz Ljubljane, znan po nastopih v Jugoslaviji, v zamejstvu in drugod širom po Evropi. Sestavljajo ga pianist Acj Bertocelj, violinist Dejan Bravničar in violončelist Ciril Škerjanec.
Na sporedu koncerta so dela Dvo-žaka, Beethovna in Škerjanca.
Poprečna udeležba na šolskih volitvah
V šolah goriškega didaktičnega ravnateljstva je bila udeležba na nedeljskih volitvah v medrazredne svete dokaj različna, zelo majhna v mestu, skoro popoln v nekaterih krajih na podeželju. Povprečno je v tem okolišu volilo 67,64 odstotkov
Na račun delovanja konzorcija za industrijsko cono v Gorici, je bilo v zadnjem času nič koliko utemeljenih, v glavnem pa neutemeljenih (zaradi nepoznavanja stvari), kritik. Lahko bi rekli, da gre v prvi vrsti za zlonamerne kritike, ki bi jih lahko pojasnili z zakulisnimi manevri in trenji med strankami, zlasti manjšimi.
Pri tem ne gre pozabiti, da so predsedniško mesto do zdaj imeli .y rokah socialdemokrati in tudi sedanji predsednik, Gruntar, pripada tej stranki. Po ostavki bivšega ravnatelja, ki se je predstavil -na kandidata] listi republikancev, je bil na to mesto imenovan predstavnik krščanske demokracije.
Načelno sicer strankarska pripadnost članov upravnega sveta konzorcija ne bi smela igrati vloge, saj ne gre za politični, ampak tehnični organ, ki mu je bila zaupana odgovorna naloga industrijskega razvoja na Goriškem.
Hočeš nočeš pa je tudi tu uri: šlo do delitve stolčkov in določeni krogi, ki so bili izrinjeni, so začeli gonjo, češ, da konzorcij ni v zadostni meri opravičil svojega obstoja in da bi bilo treba marsikaj spremeniti. Poleg zlonamernih napadov z določenim političnim ozadjem, pa so se gonji pridružili tudi nekateri drugi krogi, predvsem pa taki, ki niso seznanjeni z doslej opravljenim delom in predvsem ne vedo za številne težave birokratskega in tudi političnega izvora.
V zadnjem času je konzornju uspelo zagotoviti znatna denarna sredstva, tako s strani dežele, kakor s strani goriškega sklada za izgradnjo nekaterih primarnih infrastruktur in odkup zazidalnih površin. Vedeti je treba, da so primarne infrastrukture osnovni pogoj , brez katerega je zelo težko graditi kakršne koli industrijske obrate.
Kronične so težave v zvezi z odkupom, oziroma razlaščanjem zemljišč zaradi «posrečene» izbire lokacije in navsezadnje ne gre spregledali trenutnega gospodarskega položaja, ko so pobude za odpiranje novih delovnih mest zmeraj bolj redke. Vsekakor je. poleg velikih načrtov, napravljeno tudi že nekaj konkretnih stvari. Tako bo najbrž že spomladi napeljano plinsko omrežje in bodo urejene nekatere ceste.
Menda pa je upravni svet konzorcija v zadnjem času le spoznal, da bo treba nekoliko popraviti dosedanjo usmeritev, po kateri naj bi na področju med Štandrežem in Sovodnjami naselili samo večja industrijska podjetja. V skladu s takim pojmovanjem je bil tudi pripravljen in odobren načrt lotizaci-je, iz katerega so bila do zdai izključena manjša podjetja in obrtniške dejavnosti. (Pri tem velja opozoriti, da pri dosedanji izbiri konzorcij ni bil zmeraj dosleden in so zgradili na področju tudi taka podjetja, za katera iz statistike izhaja, da 'majo samo 5, 10 ali 15 delavcev.)
V zelo kratkem času bo torej govor o delni spremembi lotiza-cijskega načrta, tako da bi tudi za tako imenovane vmesne dejavnosti našli mesto v industrijski coni.
Menda jim bodo določili prostor tik ob Štandrežu. Potrebno bo seveda vnesti spremembo v veljavna načrt in urediti nekatere birokratske formalnosti, kar utegne stvar vsekakor zavleči za nekaj mesecev.
*»Hiiiiii*iiiiiintiiiiiiiiiii*iiitt»lii*iiiiiiiniiiiMwtil!MiiniiiitiiiHi*iiiitiii»*iiiiMiiiiii**Hi*iniMiiiiiiiii*iiiin*iil
AKCIJA ODBORA IA VARSTVO NARAVE
PONOVNA ZASEDBA POLIGONA
V	KRAJU CA’DELLE VALLADE
Karabinjerji so s kombiji odpeljali demonstrante na Kalvarijo
V	petek na seji občinskega sveta primer de Gircncolija
Tudi včeraj so predstavniki odbora za varstvo narave, v katerem so predvsem radikalci in ljudje, ki se sučejo v njihovem miselnem krogu, zasedli strelišče v Ca' delle Vallade za Krminsko goro, da bi preprečili strelske vaje. Nekaj jih je bilo na poligonu vso noč, ostali pa so se jim pridružili včeraj zjutraj. Včeraj zjutraj pa so v ta kraj prišli tudi ka rabinjerji, ki so mladeniče naložili na kombije ter jih odpeljali na Kalvarijo, od koder naj bi šli domov peš. Demonstranti se s takšno rešitvijo niso strinjali ter so posedli na cesto pred kombije, tako da tudi karabinjerji niso mogli odpeljati s Kalvarije. Zadeva se je po nekaj urah razpletla tako, da so jih pripeljali do Gorice, vendar so osebni avtomobili demonstrantov ostali v bližini poligona. Medtem so se strelske vaje normalno nadaljevale.
V nedeljo pa so ti isti demonstranti, ki prihajajo v Krmin iz vseh krajev naše dežele in ne samo iz Gorice, uprizorili demonstiacijo na Plešivem. S seboj so nosili tudi slo venske transparente ter zahtevali črtanje krminskega poligona iz seznama poligonov v naši pokrajini, ker je področje z deželnim urba'listič-nim načrtom zavarovano zaradi na-
ravnih značilnosti. Demonstranti so kot razlog za svoje dejanje navedli tudi bližino najbolj odprte meje, ob kateri takšni vojaški posegi niso u-temeljeni.
Čeprav gre za razmeroma majhno površino, ki jo poligon zajema, pa ob strelskih vajah zavarujejo široko področje, na katerem so njive in obsežno področje gozda. Letos so to področje že okoli 80-krat zaprli za kmete in gozdne delavce, kar prinaša občutno gospodarsko škodo.
Na seji paritetne komisije deželnih in vojaških zastopnikov niso prišli do nobenega sklepa ter se va je nadaljujejo. Pač pa obstaja akcija, da bi v okviru revizije seznama poligonov v naslednjih letih črtali krminskega. Kakor kaže pa do takrat ni kaj pričakovati.
Medtem se v petek ob 18.30 sestane občinski svet v Krminu, kjer l'o na dnevnem redu primer občinskega odbornika de Gironcolija, neodvisnega svetovalca izvoljenega na listi KPI. Z njegovim primerom so se prvič ukvarjali letos junija, ko so se njegova stališča razhajala z občinskimi. Zadeva vojaških vaj pa je de Gironcolijev primer znova postavila na dnevni red.
S tem v zvezi izraža mestni odbor KPI odvetniku Battellu svojo solidarnost in obsoja dejstvo, da se proces odvija v Gorici, kje: je tudi urad državnega pravdnika, ki se je znašel v nepravilnih odnosih zaradi preiskave o petoveljskem atentatu.
Casso/a in Granzotto ta teden v Gorici
Dva med najbolj znanimi italijanskimi pisatelji bomo lahko poslušali v Gorici v Avditoriju danes, 21. novembra, in v četrtek, 23. novembra. Carlo Cassola bo o svojih delih govoril v torek, Gianni Granzotto pa v četrtek. Obakrat se bo pogovor pričel ob 18.30. Za oba večera je poskrbela goriška občinska uprava.
Kino
Ing. Egone Lodatti novi tajnik PSD1
Ing. Egone Lodatti je novi pokrajinski tajnik socialdemokratske stranice v Gorici po ostavki Gennara Com-pagnona. Na seji pokrajinskega odbora PSDI so Agostina Candussija in Lucia Šansona izvolili za podtajnika, v izvršnem odboru stranke so sedaj Eldere Bon, Dario Cioli, Ful-via Di Tullio, Liliana Steffe, Agosti-no Tacchinardi, Lanfranco Zucalli.
Zahteve osebja šolskega skrbništva
Osebje goriškega šolsicega skrbništva je vznemirjeno, ker osrednja šolska oblast n- spoštuje predpisov in sindikalnih pogodb, kar onemogoča pravilno izvrševanje dela “ vseh skrbništvih.
Med svojimi zahtevami postavljajo na prvo mesto uslužbenci šolskega skrbništva izpopolnitev org nika, ki je manjši od tega kar je ’ ilo predpisano leta 1972; ministrstvo mora preklicati okrožnic) o odsotnostih, ker je represivne"*! značaja; treba je v deželnem merilu pripraviti izpopolnjevalne tečaie; treba je plačati nadure v višini 240 ur; minister za šolstvo ne sme dajati izjav o hitrem izvajanju njegovih navodil, ko dobro ve, da je osebja na skrbništvih premalo in da to l.e zmore izvršiti vsega naloženega mu dela; treba je povsod imenovati stalne skrbnike kajti nedopustr-* je, da se mora ena oseba dn za dnem kretati med eno in drugo pokrajino; treba je nadalje izvesti še> drugo vrsto notranjih sindikalnih pravic.
Osebje goriškega ri-rbništva je na-rošilo šolskemu skrbniku, ki je včeraj šel na konferenco s kolegi v Rim, naj posred ’je zahteve na pristojno mesto.
Podelitev priznanja za zasluge na delu
Predlog za podelitev priznanja «za-sluge za delo* je treba sporočiti deželnemu nadzorništvu za delo v Trstu, Ul. sv. Frančiška 27, najkasneje do 30. novembra letos.
Predloge za podelitev priznanja, ki ga daje ministrstvo za delo, lahko dajejo podjetja, sindikalne organizacije, podporna društva, kmetijsko nadzorništvo in delavci sami. Prošnji je treba predložiti rojstni list, državljanski list, nravstveno potrdilo, izjavo o zaposlitvi pri enem ali več podjetjih do datuma predloga ali dejanske upokojitve. Potrebna je nadalje strokovna izjava o pridnosti ter nravstvenem obnašanju na delovnem mestu in življenjepis. Predlogi poslani prejšnja leta niso veljavni.
V	petek v Gorici občinska seja
V	petek bo seja občinskega sveta v Gorici. To so sklenili na zadnji seji ožjega odbora. Svetovalcem bodo dali v pretres načrte za kanalizacijo in cestne povezave z obmejno postajo; podjetju Carniello iz Bru-gnere pri Pordenonu so oddali delo za izvršitev urbanizacijskih del, v glavnem kanalizacijo in cestišča, na področjih za ljudske gradnje v Loč-niku in Štandrežu.
Danes proces proti odvetniku Batteiiu
Na goriškem sodišču bo danes proces proti odvetniki Nereu ^ ttellu, ki je obtožen, da je v času, ko se je v Trstu pred leti odvijal peto-veljski proces, falsificiral nekatere javne dokumente na šoli «Fermi» v Gorici, kjer je takrat r uče val. Pod isto obtožbo je tudi cdv. Livio Ber-not, ki je bil rav tako branilec na petoveljskem procesu in istočasno profesor na šoli. N«, zatožni klopi se bodo danes znašli tudi nekateri drugi šolski funkcionarji.
• Goriško županstvo obvešča, da bo novi občinski odbornik Antonio Jakončič, ki je pristojen za vprašanja mestnih redarjev, urejevanja prometa, trgovine in za demografska vprašanja, na razpolago občinstvu vsak ponedeljek med 17. in 18. uro.
V četrtek planinski večer v Gorici
Slovensko planinsko društvo bo v četrtek zvečer začelo letošnjo zimsko predavalno sezono. Za začetek se bodo predstavili sami domači avtorji, člani društva, ki bodo prikazali vrsto zanimivih barvnih diapozitivov in nekaj kratkome-tražnih filmov o dejavnosti v letu, ki se izteka. Tako bo mogoče videti marsikaj zanimivega iz živahne in raznolike dejavnosti društva, od smučarskega tečaja, vzpona na Triglav, do družinskih pohodov in posameznih izletov v gore.
Prireditev bo, kakor običajno, v klubu Simon Gregorčič v Gorici, s pričetkom ob 20.30.
Gorica
CORSO 17.00—22.00 «Vees, lo sciame che uccide*, H. Bucholtz in B. Johnson. Barvni film.
VERDI 14.00-22.00 «Grease» (Brillan-tina). J. Travolta in Olivia Newion - John.
Tržič
PRINCIPE 14.00-19.00 «Gesvl di Nazareta*.
EXCELSIOR 14.00-22.00 »Concerto con delitto*.
A or« Gorica
in okitiica
SOČA 18.00—20.00 «Buch Cassidy in Kid*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00 — 20.00 »Policijski Colt* francoski film.
DESKLE 19.30 »Velika gneča*. Italijanski film.
Včeraj-danes
lz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Paolo Russian, Cristian Weffort, Giorgia Buiatti, Carlo Bal-dassi, David De Cecco, Luca Pie-monte, Monica Bertogna, Simon# Casta, Sara Cisilin, Matjaž Klemše, Alberto De Piero, Christian Salbita-ni, Roberto Collovati, Alessandro Mo-via, Andrea Medessi, Alessandra Riosa, Monica Visiritini, Federico Chiarion, Suna Leghissa, Elisa Car-rabetta, Fabrizio De Luca.
SMRTI: 83-letna gospodinja Giu-seppina Orzan vd. Bensa, 72-letni u-pokojenec Luigi Sirk, 84-letni upokojenec Antonio Gallas, 89-letna gospodinja Antinisca Nicola vd. Del Bian-co, 68-letna gospodinja Luigia Fle-bus por. Boscutti, 50-letni mehanik Andrej Devetak, 71-letna upokojenka Candida Turus, 68-letni kmet Francesco Lutman, 87-letna gospodinja Elisabetta Cabas vd. Taliente, 73-letni upokojenec Ruggero Cassa-ni, 64-letni cerkovnik Giuseppe Lo Re, 90-letni upokojenec Leone Bugat-to, 80-letaa gospodinja Marija Markočič vd. Černigoj, 84-letni upokojenec Luigi Cechet, 72-letni upokojenec Vittorio Bevilacqua, 61-letai delavec Alfredo Visintin.
OKLICI: delavec Vittorio Seni in delavka Marija Klavčič, avtoličar Antonio Minini - štrukelj in prodajalka Miryam Komel.
POROKE: delavec Francesco Bra-ione in vrtnarica Vesna Cargnel, trgovski potnik Fabio Del Ben in u-službenka Licia Lupieri, uslužbenec Gianfranco Avian in delavka Isa-bella Ballaminut, študent Flavio Po-letto in študentka Paola Mastrorillo.
DEŽURNA LFKARNA V GORICI Danes ves dan In ponoči je v Go* rici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italija 10, tel. 25-76.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tr* žiču dežurna lekarna Alla Salute, UL C. Cosulich 117, tel. 72-480.
«■1
Združenju goriških krvodajalcev ao v spomin Guerrine Trevisan bratj* darovali 15.000 lir.
Avtoprevozno podjetje La Goriziana daruje v počastitev spomina Egiča Winklerja Dijaškemu domu 100.000 lir.
NOGOMET
PORT ŠPORT ŠPORT
PRVA ITALIJANSKA LIGA
Stanje še vedno zapleteno
Osmo kolo ni prineslo presenečenj - Turinski derbi brez zmagovalca • Milan nadaljuje zmagovito pot - Enajsterica Vicenze v krizi
Osmo kolo italijanskega prvoligaškega prvenstva je ponovno dokazalo da bo letos državno prvenstvo zelo zanimivo in napeto. Pred začetkom tekmovanja so bili vsi prepričani,- da bo tudi tokrat popoln monolog Juventusa in to upravičeno, saj so Turinčani praktično državna reprezentanca, ki je v Argentini o-svojila četrto mesto.
No, prišlo pa je do nepričakovanih razpletov, saj je Juventus že v prvih srečanjih ostal na lestvici za neposrednimi nasprotniki. Sedaj ima že štiri točke zaostanka, veliko vprašanje pa je, če so bodo znali Turinčani izvleči iz trenutne krize.
Po osmih tekmah sta v vodstvu Milan in Perugia z dvema točkama prednosti nad Torinom. Sledijo nato štiri ekipe, ki bi morale poseči v borbo za višja mesta: Fiorentina, Inter (10 točk) in Juventus z Napoli-jem (9 točk).
Stanje je tako še povsem nejasno, edina gotovost iz teh prvih tekem pa je dejstvo, da je Milan letos zelo nevaren kandidat za državni naslov. Razen Perugie se ostala moštva še niso odkrila, treba bo zato počakati še nekaj kol, preden bi se lahko dalo definitivne sodbe.
Dno lestvice je prav tako zaple teno kot vrh razpredelnice. Zelo nizko je sedaj Vicenza, ki še ni dosegla ritma iz preteklega prvenstva. Tukaj pa velja seveda isto, kar smo prej rekli glede borbe za višja mesta.
NAJBOLJŠI STRELCI
PRIHODNJE KOLO (26. 11.)
Monza - Cesena, Nocerina - Ca-gliari, Pescara - Brescia, Pistoiese -Ternana, Rimini - Lecce, Sampdo-ria - Palermo, Sambenedettese -Foggia, Taranto - Bari, Udinese -Spal, Varese - Genoa.
POKAL UEFA
Milan in C. zvezda pred težko nalogo
Jutri bo osmina finala pokala UE FA. Od italijanskih in jugoslovanskih moštev sta ostala samo Milan in Crvena zvezda. Tako Milančani kot Beograjčani se bodo spoprijeli z angleškima ekipama, zato bo njihova naloga nadvse težavna.
Milan bo igral doma z Menche-strcm City, ki je v soboto odlično igral, a zgubil v prvenstveni tekmi v Liverpoolu. Crvena zvezda pa se bo pomerila z londonskim Arsena-lom, ki je že izločil splitski Hajduk.
Obetata se torej dva izredno zanimiva dvoboja.
TURNIR V MONTE CARLU
Jugoslavija prva Italija tretja
MONTE CARLO — Mladinska no gometna reprezentanca Jugoslavije je osvojila prvo mesto na 8. turnirju UEFA. V finalnem obračunu
za prvo mesto so mladi jugoslovanski nogometaši premagali Francijo s 3:2. Po prvem polčasu so namreč vodili Francozi z 2:1. V tekmi za tretjo mesto so slavili Italijani, ki so odpravili Anglijo z 2:1 (0:0).
V polfinalu je Jugoslavija dobila s Portugalsko z 1:0. Jugoslovani so v tem nastopu razočarali z dokaj slabo igro. Za uspeh pa se morajo v največji meri zahvaliti mlademu ljubljanskemu vratarju Oblaku, ki je ubranil vrsto močnih strelov portugalskih reprezentantov.
Francozi so v polfinalu premagali SZ z 2:1.
— Giordano (Lazio)	
— Calloni (Verona),	Bettega
(Juventus) in Graziani (To-	
rino) IZIDI 8. KOLA	
Ascoli - Catanzaro	1:1
Atalanta - Bologna	0:0
Avellino - Napoli	1:1
Fiorentina - Verona	1:0
Inter - Laz-o	4:0
Juventus - Torino	1:1
LR Vicenza - Milan	2:3
Roma - Perugia	0:0
V SOBOTO
Tflcsnokulturni delavci na obisku v Mariboru
Predsednik skupščine TKS občine Maribor Kajin in sekretar tamkajšnje TKS Vidovič sta v soboto in nedeljo sprejela na obisk v Mariboru zamejski delegaciji ZSŠDI in koroške Slovenske športne zveze. Ta stik je koordinirala komisija za mednarodno sodelovanje ZTKOS in je omogočil, da so se pogovorili o organiziranosti športa v zamejstvu in v Mariboru, tudi v perspektivi navezovanja še trdnejših stikov med športnimi klubi in organizacijami.
Športna delavca Podpečan in Ra-čelj sta gostom pokazala tudi številne sodobno urejene športne objekte cd parka Tabor in Ljudskega vrta pa do bazena.	-bs-
iiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHniniiHiimiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiHUiiiniimniiiiiiiiiiiiimniiimniiTiiii
KOŠARKA
1. ITALIJANSKA LIGA
LESTVICA
Milan, Perugia 13; Torino 11; Inter, Fiorentina 10: Juventus, Napoli 9; Ascoli, Catanzaro, Lazio 8; Bologna. Avellino 6; Roma 5; Atalanta, Verona, LR Vicenza 4.
PRIHODNJE KOLO (26. 11.)
Avellino - Fiorentina, Bologna -Catanzaro; Inter - Atalanta, Juventus - Ascoli, LR Vicenza - Roma, Lazio- Verona, Napoli - Milan, Perugia - Torino.
2. ITALIJANSKA LIGA
Videmčani zamudili veliko priložnost
Sampdoria — Udinese 1:1
(0:1)
UDINESE: Della Coma, Riva, Fa-nesi, Leonarduzzi, Fellet, Sgarbos-sa, Vagheggi, Del Neri, Bilardi, Vriz, Ulivieri.
STRELCA: Vagheggi v 29. minuti, Roselli v 60. minuti.
Videmčani so ponovno zapravili lepo priložnost, da bi odnesli zasluženo zmago v gosteh. To se jim dogaja že od začetka prvenstva in težko je tudi tokrat pripisati vso krivdo neizkušenosti. Mimo tega pa je Udinese tudi v Genovi dokazal, da je odlična ekipa, saj so tudi domačini po tekmi priznali premoč gostov.
IZIDI 9. KOLA
Bari - Sambenedettese	2:0
Brescia - Genoa	1:0
Cagliari - Pescara	1:1
Cesena - Nocerina	1:1
Foggia - Taranto	1:1
Lecce - Pistoiese	0:0
Palermo - Varese	0:1
Sampdoria - Udinese	1:1
Spal - Monza	0:0
Ternana - Rimini	1:0
LESTVICA
Pescara 14: Cagliarj 13: Udinese, Foggia 12; Monza, Palermo 10: Pistoiese, Ternana, Cesena, Lecce 9; Spal, Genoa, Rimini, Bari, Varese 8; Nocerina, Sampdoria, Brescia 7; Taranto, Sambenedettese 6.
ViMMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiimiiiiiiiiiimitiimia
1. — 1. Charme Asserdarl 2. The Last Hurrah Z. — L Derek 2. Solferino
3.	— 1. Vapensiero
2. Barhagallo
4.	— 1. Quireka
2. Gloria Victis
5.	— 1. Don Petronio
2. Urno
C. — L Erbosa 2. Zapio
KVOTE 12 — 15.296.786 lir %
11 —	351.600	lir
10 —	37.300	Ur
1
X
X
2
2
1
X
2
X
2
2
1
Ascoli - Catanzaro	X
Atalanta - Bologna	X
AveUino - Napoli	X
Fiorentina - Verona	1
Inter - Lazio	1
Juventus - Torino	X
LR Vicenza - Milan	2
Roma - Perugia	X
Brescia - Genoa	1
Cagliari - Pescara	X
Palermo - Varese	2
Biellese - Reggiana	X
Avezzano - Anconitana	2
KVOTE
13 — 34.349.000 lir 12 -	377.600 Ur
Podvig Tržačanov
Doma so premagali Pinlinox - Uspešni tudi Goričani
A-2 LIGA
Hurlingham - Pintinox 71:61 (29:35)
HURLINGHAM: Laurel 24 (8:10), Boston 18 (2:3), Scolini 2, Jacuzzo 10, Meneghel 10 (2:3), Bechini 6: (0:1), Forza 1 (1:3), Ritossa, Starc, Čuk.
PINTINOX: Marušič 2, Javaroni 2, Palumbo 4, Fossati 2, Fleming 31 (4:6), Taecola 9 (3:6), Motta 6, Solfrini 4 (2:2), Costa, Spillare 2.
SODNIKA: Castrignano in Roton-do iz Bologne.
PM: Hurlingham 13:20, Pintinox
9; 14.
PON: Meneghel (35) in Bechini (36).
«Laurel, Laurel!*: tako so vzklikali tržaški navijači (ki so tudi toki at napolnili športno palačo na Čar-boli) ob koncu tekme — temnopolti košarkar Hurlinghama pa si je to tudi zaslužil, saj je pokazal res vrhunsko igro. Tokrat ni bil sicer tako točen pri metih na koš, dal pa je več izrednih podaj, preigraval je ter lovil odbite žoge pod košema. Tokrat mu je krepko pomagal tudi Boston, ki je zaigral še predvsem v drugem delu zelo solidno. Zmagi domačih košarkarjev je botroval tudi slab dan nasprotne e-kipe, saj je le Fleming zaigral na višini. Gostje so bili učinkoviti le v drugi polovici prvega polčasa, ko so od izida 7:20 prešli na 35:29 v svojo korist. To pa je bilo tudi vse, saj so Tržačani v drugem delu kaj kmalu prevzeli vodstvo ter ga nato ohranili do konca.
Kot zanimivost naj povemo še, da so se tekme udeležili kar trije zamejski Slovenci: Čuk in Starc (ki pa nista stopila na igrišče) pri Hurlinghamu ter Marušič pri Pinti-noxu.
Pagnossin — Šarila 108:99 (69:49)
PAGNOSSIN: Campestrini 2, Va-lentinsig 4, Pomdexter 30, Premier 7, Ardessi 26, Trucco, Laing 16, Cor-tinovis 2. Antonucci 9. Bruni 12.
ŠARILA RIMINI: Francescatto 26, Brighi, Borghese 5, Natali 10, Carla, Bianchi 31, Ioli, Rosetti 3, Crow 16, Mitchell 8.
SODNIKA: Bianchi in Rosi iz Rima.
PON: Borghese v 28. min. in Laing V/ 39, min.
f SON: Pagnossin 24: Šarila 21.
PM:	Pagnossin 12:17; Šarila
19:24
Po nerodnem spodrsljaju v Caserti je Pagnossin zopet zmagal. V gori-ški športni palači je v nedeljo zasluženo premagal peterko Šarile iz Riminija. Tekma ni bila izredno lepa, bila pa je vseskozi napeta.
Hitri igri McGregorjevih varovancev so gostje odgovorili z istim orožjem, tako da ni bila tekma nikdar dolgočasna.
Po izenačenem začetku, ko sta se obe ekipi izkazali z dokaj točnimi meti na koš, so domači povedli v zadnjih minutah prvega polčasa. Vodstvo so ohranili tudi v drugem polčasu in v sredini so imeli celo 18 pik prednosti. Gostje so v zadnjih minutah z izvrstnima Franee-scattom in Bianchijem uspeli zmanjšati razliko, vendar tekma je bila tedaj že odločena.
Pri Pagnossinu se je tokrat izka-
LESTVICA
Pintinox, Superga, Manner, Pagnossin, Postalmobili, Juve Caser-ta in Cagliari 4, Šarila, Bancoroma, Eldorado, Rodrigo, Mobiam, Hurlingham in Jolly 2.
PRIHODNJE KOLO (26.11.) Manner - Bancoroma, Juve Ca-serta - Postalmobili; Šarila Cagliari: Eldorado - Superga: Pagnossin -Jolly, Pintinox - Mobiam, Rodrigo -HurtihSham.
A-1 LIGA
IZIDI 3. KPLA
Canon - Arrigoni	76:79
Chinamartini - Mecap 95:94 Gabetti - Emerson	90:92
Mercury - Xerox	76:78
Billy - Sinudyne	85:82
Perugina Jeans - Antonini 99:83 Scavolini - Harrys	89:80
LESTVICA
Billy in Chinamartini 6, Canon, Emerson, Arrigoni, Perugina Jeans in Scavolini 4, Antonini, Mercury, Sinudyne, Xerox in Harrys 2, Gabetti in Mecap 0.
PRIHODNJE KOLO (26.11.) Antonini - Harrys, Arrigoni - Scavolini, Canon - Gabetti, Emerson -Perugina Jeans, Mecap - Sinudyne, Mercury * Chinamartini, Xerox -Billy.
Marko
NOGOMET
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Olimpiji dragocena točka
Iztržila jo je v Novem Sadu - Dinamo sam na vrhu lestvice
Po 14. kolu 1. zvezne nogometne lige je zagrebški Dinamo z remijem v Banjaluki ostal na vrhu lestvice in ima celo točko prednosti, kajti Bu-dučnost je izgubila v Sarajevu. O limpija je ob pomoči novega vodje strokovnega štaba Dušana Varagiča osvojila dragoceno točko v Novem Sadu. Vsekakor pa velja poudariti, da Ljubljančani še naprej zaostajajo za tri točke za najbližnjim sosedom na lestvici.
Olimpija z Vojvodino ni igrala nič bolje kot doslej, vendar pa so Ljubljančani z izredno borbeno in dosledno obrambno igro ohranili nedotaknjeno mrežo. Domača Vojvodina je pokazala eno letošnjih najslabših iger, tako bi ji Olimpija lahko cela odvzela še drugo točko, če bi seveda zaigrala nekoliko bolj ambiciozno. Beograd je tudi po štirinajsti odigrani tekmi še vedno brez zmage. Beograjčani niti v srečanju z neposrednim tekmecem za izpad iz lige Rad-ničkim niso uspelj zmagati.
Napredak igra vse 'očije. Na Reki so gostje celo vodili z 1:0. Rečani so brez Cukrova pač ranljivi, tako da tudi Olimpija v nedeljo ne bo brez možnosti, saj reškega reprezentanta še vedno ne bo v moštvu. Iz nevarnih voda se je rešil Borac, ki je proti Dinamu izenačil na 2:2 šele tri minute pred koncem. Mcštvo Zagreba pa navzlic dosojeni enajstmetrovki ni uspelo premagati Crvene zvezde. V ospredju pozornosti je bil tokrat derbi v Mostarju. Tako Velež kot tudi Hajduk sta stopila na igrišče močno oslabljena. Tudi tokrat je reprezentant Halilhodžič popeljal svoje moštvo na drugo mesto lestvice z edinim zadetkom. Budučnost je izgubila svoj položaj na lestvici po zaslugi sarajevskega reprezentanta Susiča. Beograjski Partizan je ostal v letošnjem ožjem krogu favoritov z dokaj srečno zmago v Tuzli.
IZIDI 14. KOLA
Sloboda - Partizan	0:1
Beograd - Radnički	1:1
Borac - Dinamo	2:2
Osijek - želiezničar	2:0
Velež - Hajduk	1:0
Vojvodina - Olimpija	0:0
Rijeka - Napredak	1:1
Sarajevo - Budučnost	1:0
Zagreb - C. zvezda LESTVICA	0:0
Dinamo 19; Velež, Sarajevo, Budučnost 18; Hajduk. Partizan 17; Slo-boda, C. zvezda 15; Rijeka, Osijek 14; Vojvodina, Napredak 13: Zagreb, Železničar, Borac 12; Radnički 10; Beograd 9; Olimpija 6.
PRIHODNJE KOLO (26. 11.) Partizan - Beograd, C. zvezda -Sloboda, Budučnost - Zagreb, Napredak - Sarajevo, Olimpija - Rijeka, '"Hajduk - Vojvodina, Željezni-čar - Velež, Dinamo - Osijek, Radnički - Borac.
NAJBOLJŠI STRELCI
10 — Savič (C. zvezda)
9 — Halilhodžič (Velež)
8 — Žungul (Hajduk)
7 — Čerin (Dinamo), Jankovič (Željezničar) in Santrač (Partizan)
6 — Džoni (Dinamo), Susid (Sarajevo), Kovačevič (Sloboda), Kovačevič (Borac)
2. ZVEZNA LIGA
IZIDI 14. KOLA Mercator - Famos	2:1
Rudar (L) - Radnik	2:2
Leotar - Bosna	6:1
zala »stara garda*, z Ardessijem	
(12:18 v metu iz igre) in	Pomdex-
ter jem na čelu.	M. M.
IZIDI 3. KOLA	
Bancoroma - Juve Caserta	79:84
Cagliari - Eldorado	102:94
Hurlingham - Pintinox	71:61
Jolly - Superga	89:84
Pagnossin - Šarila	108:99
Postalmobili - Mobiam	82:78
Rodrigo - Manner	89:94
Komentar Mirka Novosela
Presenečenje v Čačku
Že prvo kolo 35. jugoslovanskega košarkarskega prvenstva je izpolnilo pričakovanja. Na vseh igriščih so se namreč bile neizprosne borbe in prišlo je tudi do nekaterih velikih presenečenj.
Vsekakor največje presenečenje pomeni poraz Bosne v čačku. Sarajevčani so proti Borcu igrali brez Delibašiča in to se je v vrstah Bosne tudi krepko poznalo. Že v soboto smo torej lahko videli, kaj pomeni Delibašič za jugoslovanskega prvaka. Brez njega pa bo za Bosno izredno težko obdržala državni naslov.
Če je bilo v čačku razburljivo, pa je bilo v Beogradu skoraj dramatično. Mestni derbi se je namreč zaključil z zmago Partizana in to le s točko razlike. V zadnjih sekundah je Dalipagič, ki je včeraj oblekel vojaško suknjo, izkoristil oba prosta meta in tako je Partizan osvojil izredno dragoceno zmago. Med to tekmo je. žal. prišlo tudi do nešportnega dogodka, pri čemer je bil Ktcanovič zaradi ugovarjanja izključen.
Dalmatinski derbi v Splitu je bil dokaj oster. V ključnih trenutkih pa so bili košarkarji Jugoplastike le prisebnejši in so tako zanesljivo premagali Zadar. Jerkov (30 točk) in Vilfan (26) sta bila odlična, pri gostih pa se je odlikoval Skroče (36).
Drugo veliko presenečenje tega kola pa predstavlja poraz Ljubljančanov na Reki. Košarkarji Iskre so namreč v predprven-stvenih tekmah odlično igrali in so zato bili v tekmi s Kvarnerom favoriti. Ljubljančani pa so v tem prvem kolu zaigrali dokaj slabo in njihov poraz je povsem zaslužen. Le Jelovac je zaigral, kot zna. Dosegel je 29 točk. Junak tega srečanja pa je bil Jugo, ki je pospravil kar 32 točk.
No. že prvo kolo je torej pokazalo, da bo letošnje prvenstvo izredno izenačeno in da je pričakovati še več presenečenj.
IZIDI 1. KOLA
Borac - Bosna	81:79
Cibona - Metalac	84:78
Jugoplastika - Zadar	99:87
Kvarner - Iskra	100:88
Partizan - Radnički	101:100
C. zvezda - Beko	81:78
LESTVICA
Borac čačak, Cibona Zagreb, Jugoplastika Split, Kvarner Reka, Partizan Beograd in Crvena zvezda Beograd 2; Bosna Sarajevo, Metalac Valjevo, Zadar, Iskra Ljubljana, Radnički Beograd m Beko Beograd 0.
PRIHODNJE KOLO (25. 11.)
Beko Radnički, Iskra - Partizan (po TV), Bosna - Kvarner Metalac - Borac, Zadar - Cibona, Crvena Zvezda - Jugoplastika.
Proleter - Segesta	5:0
Čelik - Kikinda	2:0
Iskra - Spartak	3:0
Maribor - Rudar (V)	0:1
Dinamo - Novi Sad	3:2
LESTVICA
Čelik 19: Maribor 18; Proleter, Iskra 17: Novi Sad, Rudar (V) 16: Leotar 15; Dinamo, Radnik, Bosna 14; Rudar (L) 13: Spartak 12; Famos 11; Kikinda, Segesta 10; Mercator 8.
PRIHODNJE KOLO (26. 11.) Novi Sad - Mercator, Rudar (V) -Dinamo, Spartak - Maribor, Kikinda - Iskra, Segesta - Čelik, Bosna -Proleter, Radnik - Leotar, Famos -Rudar (L).
SLOVENSKA LIGA
VZHODNA SKUPINA
IZIDI 11. KOLA Lendava - Litija Šmartno - Unior Železničar - Drava Kladivar - Mura Rudar prost
LESTVICA
Mura, Rudar 14; Lendava 12; železničar, Šmartno H; Litija, Unior 10: Drava 8; Kladivar 6.
PRIHODNJE KOLO (26. 11.) Mura - Železničar, Drava - Šmartno, Unior - Lendava, Litija - Rudar, Kladivar prost
ZAHODNA SKUPINA
IZIDI 11. KOLA
2:0
1:1
2:3
0:2
Kamnik - Vozila	0:0
Slovan - Ilirija	1:1
Kranj - Tabor	0:0
Primorje - Dolenjska	3:3
Obala prosta
LESTVICA
Vozila 15; Obala 14; Primorje 13: Slovan, Ilirija 12; Tabor 9; Kranj, Kamnik 8; Dolenjska 5
PRIHODNJE KOLO (26. 11.) Dolenjska - Kranj, Tabor - Slovan. Ilirija - Kamnik, Vozila - Obala. Primorje prosto
ODBOJKA
L ITALIJANSKA LIGA
Tržačani poraženi
Najboljši italijanski odbojkarji in odbojkarice so odigrali prvo prvenstveno kolo. Združena šesterka (lanske Alture in Cusa), ki igra letos pod imenom Cus - Altura je izgubila v Modeni z domačim Pani-nijem s prepričljivim 3:0.
IZIDI L KOLA
Lloyd Centa uro -Edilcuochi 3:0 Gonzaga - Veico Parma 2:3 Klippan - Mazzei Piša 3:0 Paoletti - Bologna	3:0
Aceademia Šport - Amaro Piu 3:0 Panini - Cus Altura	3:0
C1K LOK ROS
V HUDI K0NKUREHCI
NAŠI ZADOVOLJILI
Cerasari je osvojil 27., Petelin pa 31. mesto
Beneš zmagal
ZAHODNI BERLIN - Bivši a-materski evropski prvak, Jugoslovan Marjan Beneš, je zmagal v o-srednjem boju večera na profesionalni boksarski reviji v zahodnem Berlinu. Po točkah je namreč premagal Argentinca Everalda Acevedo, ki že dalj časa živi v Italiji.
Gianni Giacomini, član kluba De Nardi iz Trevisa, je še vedno na vrhu skupne lestvice za trofejo Al Fogolar, kljub temu da je v tretji preizkušnji v nedeljo pri Palmanovi naletel na izredno hudo konkurenco. Zmaga «etape» je pripadla italijanskemu državnemu reprezentantu v ciklokrosu Ottaviu Paccagnelii, ki je bil odločno najboljši na nedeljskem tekmovanju na 24 km dolgi progi.
Proga je bila tokrat odločno prelahka, kljub zagotovilom prirediteljev, da bodo poskrbeli za razne težje ovire. Seveda so bili pri tem favorizirani predvsem amaterji, ki so vajeni na izredno hiter tempo na ravninskih tekmovanjih, in to se je tudi poznalo na koncu, ko so odnesli levji delež najboljših uvrstitev.
Nedeljska dirka je bila zanimiva bolj zaradi visokega števila udeležencev (53) kot pa zaradi težavnosti trase, ki je bila nekoliko naporna ie v treh točkah na 2400 metrov dolgem krogu, ki so ga morali tekmovalci prevoziti desetkrat.
Skupina se je razbila takoj v za četnih metrih, ko je ušla skupina kolesarjev (ki so se nato uvrstili na prva štiri mesta), medtem ko je v ozadju prišlo do večjih ali manjših zaostankov. Tudi tokrat so nastopili kolesarji lonjerskega društva Adria, ki so imeli večjo srečo kot v prejšnjih tekmovanjih, kar se tiče opreme, saj so lahko tekmovali s specialnimi gumami, ki so potrebne za ciklokros, so pa na žalost naleteli na izredno hudo konkurenco, saj se je na start prijavilo visoko število kolesarjev iz Veneta. Najboljši je bil med Lonjerci

KOŠARKA
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
BOR IN JADRAN ZMAGALA
Obe naši ekipi sta igrali v gosteh - Ražem (37), B. Vitez (30)
Grandi Motor! - Bor 82:951
(44:44)
BOR: Koren 12 (2:2), Dougan, Ražem 37 (7:14), Parovel, Mesesnel, B. Kneipp 13 (1:6), Trevisan 11 (3:6), Vatovec 18, Race 4 (0:2), R. Kneipp.
PM: GMT 12:19; Bor 13:30
ON: GMT 23, Bor 19.
SODNIKA: Fegac in Brusadin iz Trsta.
Kljub vsem neverjetnim nezgodam, ki so se borovcem pripetile v zadnjih časih, je slovenski poterki le uspelo premagati, Grandi Motori, ki sodi pred začetkom prvenstva med slabše ekipe.
«Plavi» so v nedeljo popoldne nastopili z zelo okrnjeno postavo, saj je po pričakovanju manjkal Žerjal, zadnji trenutek pa je zaradi poškodbe na kolenu odpovedal Klobas. Poleg teh dneh je bil odsoten tudi Krečič zaradi zapleta pri registraciji. Skratka, borovci so se znašli brez treh boljših igralcev.
To je bilo opaziti tudi na začetku tekme, ko so «plavi» igrali dokaj živčno in lagodno. Ko pa so o-pazili, da je bila zmaga dosegljiva, so odločneje zaigrali in nadoknadili zamujeno.
V začetku drugega polčasa so domačini v prvi minuti hitro povedli s petimi pikami prednosti, tedaj je Bor dokončno preuredil svoje vrste in s hitrimi protinapadi najprej izenačil in nato zanesljivo povedel. Vse to je morda bil sad pravilne taktike, ki so jo fantje zbrali: skozi vso tekmo so obdržali skoraj »vrtoglavi* tempo, tako je proti koncu srečanja starejši nasprotnik popustil na vsej črti.
Med posamezniki lahko rečemo, da je bil za GMT Ražem prava nerešljiva uganka pod košema: ni samo uspešno igral v napadu, temveč je tudi zelo dobro branil. Vsekakor je treba pohvaliti tudi ostale, saj so se stalno borili ter so pokazali veliko borbenost in voljo do zmage.
-fp-
Barcolana - Jadran 76:78
(32:47)
JADRAN: A. Sosič (k) 6, Danev, Ambrožič, E. Sosič, V. Sosič 12, B. Vitez 30 (8:9), I. Starc 2, M. Vitez 2, Ban 21 (3:6), Prašelj 5 (1:3).
SODNIKA: Policastro in Cian iz Trsta.
Jadran je uspešno startal v letošnjem promocijskem prvenstvu z zmago v gosteh proti nevarni Bar-colani. Pri Jadranu je bil odsoten Peter Starc, ki si je poškodoval gleženj med tedenskim treningom, vendar bi morali «plavi» to tekmo lažje osvojiti, kot so jo sicer. V prvem polčasu so bili jadranovci namreč gospodarji na igrišču, saj so s hitrimi napadi popolnoma strli obrambo nasprotnikov (47:25. v 20. minuti!).
Takrat pa so naši košarkarji izgubili nerodno nekaj žog in to jih je tako vznemirilo, da so igrali v drugem polčasu kot pravi začetniki, tako da so le z veliko težavo uspeli obdržati 2 točki prednosti in s tem osvojiti zelo važni prvi par točk.
O posameznikih ne bi mogli nikakor govoriti, saj so v prvem polčasu igrali vsi zelo dobro, medtem ko bi o igri v drugem polčasu raje zamolčali.
Sergij Tavčar
MLADINCI
Inter 1904 - Jadran 67:91 (28:46)
JADRAN: Ferluga, Volpi, Danev 18 Piccini, Starc (k) 17 (3:5), Vi tez 14, Ban 26 (2:4), Prašelj 6 (0:4), Sosič 10, Ambrožič.
SODNIKA: Lenardon in Polh iz Trsta.
V	svojem šestem nastopu v letošnjem mladinskem prvenstvu so košarkarji Jadrana slavili že šesto zmago in so tako še vedno neporaženi na vrhu lestvice.
Njihova žrtev je bila tokrat ekipa Interja 1904, ki je na sredini razpredelnice in ki se nikakor ni mogla upirati višjim in spretnejšim slovenskim košarkarjem. Tekma sama je bila dokaj dolgočasna, saj je bila premoč Jadrana, več kot o-Čitna in je kaj kmalu tudi razlika v koših postala več kot zadovoljiva (31:14 v 12. minuti).-'
V	drugem polčasu je tako trener lahko uvrstil vse razpoložljive igralce in le temu se morajo Tržačani zahvaliti, da so lahko obdržali dostojno razliko do konca tekme.
Od jadranovcev bi tokrat predvsem omeniii hitro in prodorno igro Evgena Daneva, ki je dosegel zanj zelo visok izkupiček točk s hitrimi protinapadi, potem ko je nasprotnikom prestrezal podaje, medtem ko je zatajil v metih na koš najboljši strelec Boris Vitez.
Ostali so igrali standardno dobro in tako brez težav osvojili rutinsko zmago.
Sergij Tavčar
Bor - Hurlingham 63:113 (37:49)
BOR: Race 20, Jančar, Trevisan 15, Dovgan 3, Pegan (k), Koren, Kneipp 12, Male 1, Udovič 12, Me sesnel.
V	tekmi, ki so jo v domači telovadnici odigrali proti Hurlinghamu, so «plavi» popolnoma razočarali. Res je, da je Hurlingham solidna ekipa, vendar pa je 50 točk razlike le preveč, še posebej če pomislimo na dobro igro v prvem polčasu. V drugem polčasu pa je sledil polom.
Po skromnem začetku so Borovi mladinci namreč le zaigrali, kot znajo. Igrali so razmeroma dobro
v napadu, kjer so telesno višino nadoknadili z borbenostjo: večje težave pa so imeli v obrambi. Toda tudi te so še kar dobro prebrodili. Z več sreče in zbranosti pa bi razliko lahko še zmanjšali.
V drugem polčasu so s tako igro nadaljevali. Toda utrujenost, neraz položenost nekaterih igralcev in tudi nekatere čudne sodniške odločitve so pripomogle k temu, da se je Hurlingham .-paaigraL Borovci so. se kar naenkrat namreč ustavili. Nič jim ni šlo več od rok, za nameček. pa so .zaradi petih osebnih napak izgubili še nekaj boljših igralcev. Gostje so odslej brezskrbno hodili pod koš, naši fantje pa so le nebogljeno gledali do sodnikovega zaključnega žvižga.
Meko
ATLETIKA
Umrl je Jirži Skobla
Pri 48. letu starosti je umrl Jirži Skobla, eden najboljših čehoslova-Ških in evropskih atletov. Od leta 1952 pa do 1959 je bil rekorder starega kontinenta v metu krogle, katerega je večkrat izboljšal. Na EP leta 1954 v Bernu je bil prvak, dve leti kasneje na olimpijskih igrah v Melbournu pa je bil tretji. To so bili časi, ko so najboljši metalci suvali kroglo preko 17 metrov, med temi je bil seveda tudi preminuli o-dlični metalec iz ČSSR.
še enkrat Cerasari, ki ima izkus J« že iz lanskega leta, dobro pa je tokrat izkazal Petelin, P11® .1 ko sta bila nekoliko pod Pre"v.1. vanji Čok, ki je spet čutil bd®®1 v hrbtu, ter Ruzzier, ki je imel pred startom nepopravljivo n^hajr sko okvaro. Na splošno pa je tudi ta nastop zadovoljiv, kar tiče pripravljenosti posameznikov «belo-modrem» dresu.
VRSTNI RED ...
1.	Ottavio Paccagnella (Fanri' >
ki je 24 km dolgo progo Pj. vozil v 1.3' s poprečno hitrost 22,850 km na uro	.
2.	Barattin (Chiesavecchia) „
zaostanka w
3.	Giacomini (De Nardi)
4.	Fantin (Veneta Asfalti)
5.	Novelli (Cividale)	115
27. Cerasari (Adria)
31. Petelin (Adria)
37. Čok (Adria)
40. Ruzzier (Adria)
V nedeljo pa bodo udeleženci h/ feje Al Fogolar dirkali v Cof® nonsu pri Pordenonu s startom 0 14. uri. Od prihodnje nedelje bodo namreč vse dirke v popom3" skih urah.
R. Pečar
ROKOMET
SP V C SKUPINI
Kalija zadnja
ZORICH — Rokometna repre»£ tanca Švice, ki jo trenira •Ju®0t,0 van Pero Janjič, je osvojila PU mesto na svetovnem prvenstvu skup ne C. V zadnji tekmi so domačini pr magali še Norveško s 26:20, 1,1 končali ta turnir kot edini nep013 ženi.
Italijanska reprezentanca j® zadnjem nastopu izgubila z Izra®10* s 26:19. Med šestimi zastopnik1 1 Italija obtičala na šestem, zadnJ® mestu z dvema točkama in eo'*^ zmago nad Portugalsko. Slednja Pjj je bila predzadnja z enakim števuo-točk, toda z boljšim količnikom golih. V skupino B napredujeJ”’ Švica, Izrael, Norveška in AvstrtJ/ Te štiri reprezentance bodo I/Jjkj nje leto igrale na SP skupine B, bo v Španiji,
NAMIZNI TENIS
MP JUGOSLAVIJE
Med posamezniki Klampar najboljši
BOROVO — Po velikem uspeh® 1 ekipnem tekmovanju na medna®®._ nem prvenstvu Jugoslavije v n*®/ znem tenisu, ko je jugoslovans^ reprezentanca premagala ekipo sv lovnih prvakov Kitajsko, se dol®
rini mrH nncim-ir-znilri nicn	.
čini med posamezniki niso Pn vili. Do četrtfinala so izpadli v_’’. domači reprezentanti. Res so tih Jugoslovani v osmini finala j. nasprotnike, vendar bi moral j* pančič le premagati Madžara v kaesa, katerega je že premagaj , ekipnem delu tekmovanja, je bil v srečanju s Kitajcem
dar je izgubil v treh nizih.
Či-vejem izredno prizadeven, • •
............... ‘ ih. N**
bolj je navdušil Čordaš v tekm1
Kitajcem Ših Čih-haojem. Vet® ^ Šurbek je proti evropskemu Prva Gergelyju igral slabo. Med P® meznicami sta se Jugoslovanki/^ tatinuševa in Batiničeva prebili četrtfinala in potem izgubili.
ZMAGOVALCI MP JUGOSLAVIJE 1978
(M»'
TENIS
McEnroe preseneča
LONDON — Pred tednom dni je McEnroe prepričljivo slavil na turnirju v Stockholmu (premagal je celo Borga), v nedeljo pa je mladi Američan slavil tudi na turnirju v Inndonu. Po treh urah in 42’ je v Pr.alu premagal drugega levičarja Tima Guillksona s 6:7, 6:4, 7:6 in 6:2.
Moški posamezno: Klampar »-- , džarska) - Orlovvski (ČSSR) 'jfj ženske posamezno: Tung Ling
ur11
dvojice: Klampar in Kroston
Hssian-aj (obe Kit.) 2:0, m<j\ dvojice: Klampar in Kroston džarska) - Orlokski (ČSSR) m gely (Madž.) 3:1, ženske dv<>Jj Li - Ming in Jen Kvej-li - Ke Hs®1 ,._
ai in Timu T.incr 5*1 mpšilllC
aj in Tung Ling 3:1, mešane <*’ ce: Huang Liang in Tung-Lmfv Li Čen-ših' in Li Ming 2:1,j i,
moški: Jugoslavija - Kitajska L. ekipno ženske: Kitajska - J®g°s vi ja 3:0.
V
DELNIŠKA DRUŽBA
ki deluje na področju založništva na mednarodnih tržiščih VABI K SODELOVANJU VEC
propagandistov-istk
Za aktivno vključitev v sektor prodale ekonomskopropagandnih storitev na področjih Italije In Jugoslavije.
Kandidati, ki bodo izbrani na podlagi osebnega kolokvija, bodo spreleti na poskusno operativno delo ter jih bodo v začetni fazi usmerjali starejši propagandisti. Po poskusni dobi in na podlagi doseženih rezultatov bodo kandidati sprejeli samostojno delo na specifičnem segmentu tržišča.
Samostojno delo nudi možnost osebne uveljavitve, poklicnega napredovanja ter sposobnostim primeren osebni dohodek.
Idealni kandidati-tke morajo imeti višjo srednjo šolo, starost med 20. in 28. letom, z aktivnim znanjem slovenščine in Italijanščine, primernega nastopa In komunikativnega značaja za kontakt s strankami ter smislom za grafiko in ekonomsko propagando.
Kandidati na| pošljejo pismene ponudbe s kratkim življenjepisom ter podatki o morebitnih delovnih izkušnjah na:
Propagandist — C.P. 559 — 34100 TRST — Trieste
Na vse dopise, ki bodo prispeli do 30.11.1978, bo družba odgovorila v roku 1 meseca.
PD 211178
nogomet
V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE
Vaše enajsterice niso bile preveč uspešne
Dve sta remizirali, vse ostale pa so bile v tem kolu premagane - Derbi Primorje-Gaja brez zmagovalca
primorje — Gaja
PRIMORJE: Babuder, Tomizza, “su, Angileri, Sugan, Barnaba, 7*, Marassi (Radesich), F. Su-tenn. Olivo, Rustja.
Olivieri, Olenik (Bolčič), Rismondo, Gabrieli, Zip-®dari 6’	^erso-	Milkovič,
SODNIK: Baldas iz Trsta, gledalcev: 150.
nmorje ostaja še vedno (z eki-Lrandi Motori) na predzadnjem trte iestvqce. Gaja pa na zad-kate .ri3' na Proseku je r- pri-Wno igro popolnoma razočaral J^rievilne navijače. Obe ekipi sta TOreč vse preveč skrbeli, da ne D Jnifta gola in igra je bila tako G*l° nizki tehnični ravni, o. aja je že po uvodnih udarcih “a obrambno taktiko. Na Proda Ji6 Prišla s trdnim namenom, sl„• nese točko, ki jo je tudi za-osvojila. Vsekakor so bili (jVj jni bolj nevarni od gostov.
1® je imela v vsej tekmi samo h. Priložnost za gol in sicer v pr-m Polčasu, ko je Verse, po lepi g |®'1' Sauleja, sam pred vratarjem j^urom, streljal previsoko. Pro-|. a!U so v, prvem polčasu prevze-5o if"0 v sv°ie r0*56- t°da zaigrali dj .Organizirano, predvsem na sre-i>J 'Srišča. Napadalci so bili vse
Preveč
netočni. Primorju je v tem
jl^Pju manjkala borbenost. Gaja varala bolj odločno in to pred-»evt o ,ot)rambi. saj je popolnoma oralizirala napadalce Primorja, j adi v nadaljevanju smo bili pri-JjaPadom Primorja, toda ni mu
Jspelo
j1* t
ran> in brez jasnih idej, tako da
foiiT P°vest’- Njegovi napadi so ™di po odmoru zelo improvi-
tretji zaporedni poraz Justine (in šesti v tem prven-.“) je povzročil, da se je PD štandrežcih ponovno poka-ola kriza, ki je bila prisotna - Prvih prvenstvenih tekmah. a ekipa ne igra, kot so si 2dejali pred pričetkom prven-*Va, nam potrjuje maloštevil-2 Prisotnost navijačev ob štan-reškem pravokotniku. po tem porazu so Marsonovi n?rora,iCl obtičali na predzad-leifi mestu lestvice. V nedeljo P° bo v štandrežu pravi dvoboj a obstanek: v gosteh bodo namreč imeli goriški Audax, ki Ig *rfautno na zadnjem mestu
^REZULTATI 10. KOLA
!?umicello - Malisana r°rriana - Ruda 'teventina - Villesse ^ax - Romana
Sf* * * * vegliano - Moraro ..
Jteranzano - Terzo K°toans - Torre
0:3
3:0
it
1:3
.l;0.
2:0
1:0
LESTVICA
^Romana 16: Fiumicello 15; orriana 14; Moraro, Seveglia-V? 13; Staranzano 12; Villesse,
11; Ruda 10; Torre 9; Mazana 8; Romans, Teizo 7; Justina, Aiello 5; Audax 4. pARl PRIHODNJEGA KOLA J r iumicello - Aiello; Torriana ' Revegliano; Ruda - Moraro; Pventina - Audax; Romans -Olesse; Staranzano - Romans; Malisana - Itala; Torre - Ter-to.
STRELCI JUVENTINE „ 8ole: Raddkon gola: Kodrič
3°1 : Medeot, Gomišček, Devetak.
(pr)
uspelo obdržati zaslužen re-pOo konca tekme, dan Plim()riu je spet prišla na tiia: Pomanjkljivost v napadu, saj diPr) ^menjava v drugem polčasu bij. Mkrassijem in Radesichem ni l)6u Preveč uspešna. Prosečani se še vedno v slabih vodah, CPzih Pa je po štirih zaporednih po-n končno osvojila remi.
H. V.
B
1*9 — San Marco	0:0
24ra Nlicor, Sovič, Klun, Daz-h» ®’ Ražem, Melon, Samec, Lovri-Jei, Azzolin, Strnad.
Min ™ARCO:	Balzarini, Giraldi,
; Cfi’ Toffanin, Stradi, Rosin, Bon-
nes, Bardin, Zollia, Pacor, Clemen-tin, Pellis (Gerin).
SODNIK: Degan iz Trsta. GLEDALCEV: približno 150.
V	prvem polčasu je bila igra zelo izenačena in akcije so potekale predvsem na sredini igrišča. Breg pa je s protinapadi nevarno ogrožal vrata gostov. Nevaren je bil predvsem Jež v 11. min. igre in v 41. min. je Breg povedel, sodnik pa je gol razveljavil. Samo dve minuti kasneje pa je imel Strnad zopet lepo priložnost. Polčas se je tako zaključil pri stanju 0:0.
V	drugem delu tekme se je pojavila na igrišču živčnost. Sodnik je moral večkrat poseči in je dosodil kar štiri rumene kartone. Igra je bila grda in tudi nevarnih priložnosti ni bilo. Sledili so redki napadi z obeh strani, do zadetkov pa ni prišlo.
Tekma se je torej zaključila z remijem, ki zadovoljuje obe moštvi, ki se trenutno nahajata na sredini lestvice. Vsekakor s prikazano igro moštvi nista zadovoljni.
SMI
Juventina — Villesse 0:1
JUVENTINA: Plesničar, Zin, Tomažič, Tomsig, Čevdek (Marvin), Medeot, Devetak, Lorenzon, Radi-kon, Tavčar, Gomišček.
VILLESSE: Gabas, Mos, Tavano, Peressin, Fabio, Cimenti, Budai, Boscarol, Braida, Rigonat, Carrare STRELEC: v 17. min. d.p. Carrara.
štandreška Juventina je v nedeljo doživela svoj tretji zaporedni poraz, šesti v tem prvenstvu. Že v uvodu pa moramo reči, da ga Marsonovi varovanci niso zaslužili, saj Villesse ni pokazal boljše igre od domačinov.
Srečanje se je pričelo v rahli premoči štandrežcev, ki so v prvih 15 minutah zapravili nekaj priložnosti. Polagoma pa se je igra ustalila'na sredini igrišča in akcij za gol je bilo zelo malo. Naj ob tem poudarimo, da se je v štandreških vrstah dobro izkazal 17-letni napadalec Devetak, ki je bil gotovo najnevarnejši igralec za vratarja Gabasa.
V	drugem polčasu so gostje prišli v vodstvo. Po nesporazumu o-brambe je levo krilo brez težav potisnilo žogo v mrežo. Po zadetku so štandrežci skušali popestriti igro in doseči remi. To pa jim ni uspelo, predvsem paradi njihove neučinkovitosti pri gradnji napadalnih akcij ter zaradi pomanjkanja učinkovite napadalne vrste.
(pr)
Zarja — Aurisina 4^2 (0:1)
ZARJA: Pucer, Grgič Ivo, Fran-dolič, Metlika, Samese, Cecchi, Lu-pidi, Grgič Darko, Bidussi," Sulčič, Tieri, 12 Favento, 13 Terčon in 14 Marc.
AURISINA: Tortolo, Doglia, Peri sutti, Andreini, Mercanile, Braico Pertot, Germani, Caharija, Segulin Gergolet, 12 Ciacchi, 13 Cimador STRELCI: v 20. min. p.p. Pertot v 46. min. Lupidi, v 86. min. Doglia SODNIK: Colja iz Krmina.
Zarja je v nedeljo doživela svoj drugi prvenstveni poraz. Bazovci ga prav gotovo niso zaslužili, saj so bili vso tekmo boljši. Aurisina pa je izkoristila dve veliki napaki domače obrambe. Povedati moramo, da se je za Zarjo začelo vse slabo, saj je sodnik dosodil enajstmetrov-:o v korist Aurisine že takoj na začetku, Pertot pa je kazen zastre-Ijal. Poleg tega se je občutila odsotnost Mikuža, saj je sredina Zarje nemalokrat zaustavila napade Aurisine.
Zarja se je takoj po prvih napadih Nabrežincev nekoliko predramila in prevzela vajeti igre v svoje roke. Ko je že kazalo, da bo prišla do gola, so gostje povedli po začetniški napaki zarjanov. Po golu so se Bazovci vrgli v napad, a so do konca polčasa zapravili nekaj stoodstotnih priložnosti.	.
V	drugem polčasu so domačim še siloviteje napadli in so izenačili šele v 64 minuti z Lupidijem, ki je izkoristil podajo Bidussija. Po tem golu je Zarja imela še vrsto izrednih priložnosti, ki pa jih je nabre-žinska obramba z dokajšnjo mero sreče ubranila. Štiri minute pred koncem pa je uspelo Aurisini (v
edinem protinapadu v drugem polčasu) zatresti mrežo. Do konca pa je manjkalo premalo časa, da bi Zarji uspelo izenačiti in tako so morali Bazovci nezasluženo poraženi z igrišča.
Big
Primorec — Rosandra 1:2
(1:0)
PRIMOREC: Maglica (v 33. min. Pavatič), M. Kralj, Štoka, Škrem, Husu, Angel Miljkovič, Edvin Kralj,
Izidi 10. kola (šest remijev in dve zmagi v gosteh) nogometnega prvenstva 2. amaterske lige so še enkrat potrdili, da je to prvenstvo zelo izenačeno, obenem pa še popolnoma odprto.
Zaradi vrste remijev ni prišlo do posebnih sprememb na lestvici, na kateri (kljub remiju s Costalungo), še vedno vodi presenetljiva ekipa Zaule.
S točko zaostanka ji sledi Opi-cina, ki je tokrat prišla do izenačenja šele dve minuti pred koncem.
Nedeljski zavrtljaj ni bil preveč uspešen za naše enajsterice. Derbi na Proseku med Primorjem in Gajo se je končal brez zadetka. Nekaj več priložnosti so vsekakor ustvarili domačini, vendar so jih gajevci dobro nadzorovali in so zato zasluženo odnesli s Proseka dragoceno točko.
Na bel izid so bili prisiljeni tudi Brežani; ti so imeli v gosteh ekipe S. Marca, ki je v Dolini iztržila šesti zaporedni remi.
Do presenečenja je prišlo v Bazovici. Zarja je podlegla Aurisini, ki je že v začetnem delu zastreljala U-metrovko. Nabrežinci so nato prišli v-vodstvo. Šele v nadaljevanju je Zarja remizirala in ko so bili Bazovci prepričani da imajo točko v žepu je Aurisina štiri minute pred koncem prišla do\ odločilnega zadetka.
Nepričakovano je na domačih tleh (prvič v tem prvenstvu) klonil tudi Primorec. Trebenci so zaključili prvi polčas v vodstvu, v nadaljevanju pa je Rosandra remizirala in minuto pred koncem zadala Treben-cem usodni udarec.
Lahko bi omenili še pravični remi med Sovrano in Liberta-som, medtem ko so se morale Campanelle prav tako zadovoljiti z remijem proti Giarizzo-lam, potem ko so predstavniki Campanell 20 minut pred koncem vodili s kar 3:0.
IZIDI 10. KOLA Giarizzole - Campanelle 3:3 Primorje - Gaja	0:0
Sovrana - Libertas	1:1
Breg - S. Marco	0:0
Costalunga - Zaule	1:1
Zarja - Aurisina	1:2
Primorec - Rosandra 1:2 GMT - Opicina	1:1
LESTVICA
Zaule 14; Opicina 13; Liber, tas, Rosandra in Zarja 12; Sovrana in Campanelle 11; Costalunga, Primorec in S. Marco 10; Breg in Aurisina 9; Giarizzole 8; Primorje in GMT 7; Gaja 5.
PRIHODNJE KOLO 26. 11. Primorje - Giarizzole Sovrana - Zarja Libertas - Aurisina Breg - Costalunga Zaule - S. Marco Primorec - GMT Gaja - Campanelle Opicina - Rosandra
B. R.
nuti tekme kratkomalo podarili gostom zmago. Primorec je tokrat i-gral dobro le v prvem polčasu. Prišel je v vodstvo v 27. min. z lepim golom Kralja in bi lahko dvakrat tudi povišal, a napadalcev se je držala smola. Gostje so s težkočo kljubovali domačinom in so bili nevarni pred vrati Maglice le v zadnjih minutah polčasa.
V drugem delu delu igre pa so gostje začeli napadati kot prerojeni. Trebenci sploh niso zadržali nasprotnika, tako da so Magličeva vrata bila vedno v veliki nevarnosti. Gostom je v 30. min. uspelo remizirati z močnim strelom Guliča. Postopoma je igra postala živčna, tako da je sodnik v 43. min. izključil Guliča in Štoko zaradi medsebojnega obračunavanja. Medtem se je še poškodoval Marko Kralj. Ne glede na to so se Trebenci spet pognali v napad in so se popolnoma odkrili v obrambi. To jih je tudi drago stalo, saj so se gostje v zadnji minuti podali v protinapad. Tam je bil popolnoma prost Schettini, ki je z močnim strelom premagal nedolžnega Pavatiča, ki je prej zamenjal poškodovanega Maglico. Primorec je tako v zadnji minuti zapravil točko, kot si jo je v prejšnjem kolu (prav tako v zadnji minuti) pridobil.
Bruno Križmančič
MANCHENSTER - Kapetan poljske reprezentance Kazimierz Deyna bi moral v kratkem začeti igrati pri Manchester Cityju. Mora pa še premostiti nekaj birokratskih težav, kot so dovoljenje poljske armade (katere je Deyna oficir) in vizum za odhod.
Na vsak način pa mu to ne bi
smelo delati posebnih preglavic, tako da bi moral Deyna kmalu nastopita v dresu angleške enajsterice.
KEGLJANJE
MARIBOR — V finalu letošnjega 10. tekmovanja za pokal evropskih kegljaških prvakov so Dresenetljivo slavili: v moški konkurenci ekipa RW Sandhausen (ZRN), v ženski konkurenci pa vrsta Larometa iz Bukarešte. Jugoslovanski ekipi pa sta
Pokal
Primorskega dnevnika
Izid nedeljskega derbija na Proseku med Primorjem in Gajo je bil veljaven tudi za posebno lestvico Primorskega dnevnika. Z remijem sta ekipi dohiteli na lestvici Breg. V nedeljo ne bo na sporedu nobenega derbija, čez 14 dni pa bo na Padričah težko pričakovani vzhodnokraški derbi Gaja — Primorec.
IZIDI DERBIJEV
Breg - Gaja			1:1
Zarja - Gaja			1:0
Primorje - Zarja			0:1
Primorec - Breg			3:1
Breg - Primorje			0:0
Zarja - Primorec			1:1
Primorje - Gaja			0:0
LESTVICA			
Zarja	3 2	1	0	3:1
Primorec	2 1	1	0	4:2
Breg	3 0	2	1	2:4
Gaja	3 0	2	1	1:2
Primorje	3 0	2	1	0:1
			B. R.
se takole odrezali: Gradis je bil med moškimi tretji, Medveščak pa 4. med ženskami. Pri ženskah zagrebški Medveščak ni zadovoljil, saj sodi po kvaliteti igralk med prve tri e-kipe. V moški konkurenci je bil Gradis po prvem dnevu drugi. Drugi dan je Ferencvaros zapravil prvo mesto, Gradis pa je zdrknil na tretje. Igralci iz ZRN so od nastopa do nastopa stopnjevali zmogljivosti, medtem ko 'kegljači Gradisa nikakor niso mogli zaigrati kot znajo.
ATLETIKA
V Prištini zmagal Vulovič
PRIŠTINA — Na tradicionalnem nočnem teku po ulicah Prištine, ki ga prirejajo v počastitev osvoboditve tega mesta, je bil na 5000 m dolgi progi najuspešnejši Stevan Vulovič (Kosovo polje), sledita Zdravkovič (Čuprija), in Milovac (C. zvezda).
Med članicami je zmagala Zora Tomečič, (Čuprija), pred Mirando Preka (Albanija) in Avdibašičevo (Tuzla).
AVTOMOBILIZEM
Patrese uspešen
MACAO — Na mednarodni dirki formule dve v tej azijski državici je Italijan Riccardo Patrese dosegel prepričljiv uspeh, saj je drugouvrščenega Dalyja pustil kar minuto za sabo.
Poleg tega tekmovanja so organizatorji priredili še ekshibicijski nastop slavnih veteranov, kot so Ste-vvart, Ickx, Hailvvood in razni zmagovalci 500 milj Indianapolisa.
Zmagal je Ickx pred Hailwoodom in Bobbyjem Unserjem.
NOGOMET
V C LIGI
Triestina na vrhu
Prvo mesto deli z Juniorcasalejem - Lenarduzzi strelec goli
Triestina — Trento 1:0 (1:0)
STRELEC: Lenarduzzi v 36. min. TRIESTINA: Bartolini, Cei, Pre-vedini, Fontana, Schiraldi, Masche-roni, Andreis, Politti, Panozzo, Lenarduzzi (Trainini od 70. min.), Quadrelli.
TRENTO:	Incontri, Leban, Lo-
riatti, Pellegrini, Daldosso, Sala, Sannino, Chiappella, Luterotti, Da-monti, Gasparini (Telch).
SODNIK: Vitali (Bologna)
KOTI: 4:6
GLEDALCEV 8.000
Tekma dveh različnih polčasev.
IZIDI 8. KOLA
Alessandria - Mantova	2:1
Biellese - Reggiana	0:0
Como - Spezia	1:1
Modena - Juniorcasale	1:1
Novara - Lecco	1:0
Parma - Cremonese	2:0
Piacenza - Padova	0:0
Treviso - Forli	0:0
Triestina - Trento LESTVICA	1:0
Juniorcasale, Triestina 11; Parma, Como, Reggiana 10; Forli. Nova-ra, Biellese 9; Cremonese, Piacenza, Padova, Alessandria 8, Mo-dena 7; Spezia, Mantova 6; Trento, Treviso 5: Lecco 4.
PRIHODNJE KOLO (26. 11.)
Cremonese - Como; Forli - Biellese; Juniorcasale - Novara; Lecco - Triestina; Mantova - Parma; Reggiana - Modena; Spezia - Piacenza; Trento - Padova; Treviso -Alessandria.
V prvem delu je Triestina igrala kot še nikoli letos. Bil je to pravi spektakel hitrosti in točnosti vseh tržaških nogometašev, ki so navdušili domače navijače ter po-
.................................................
V 3. AMATERSKI LIGI
NOGOMET
Lep podvig doherdobske Mladosti
Tretji zaporedni remi Vesne - Kras ni izpolnil pričakovanj
Možina, Mauro Kralj H., Kralj, Pavel Kralj.
ROSANDRA: Dapas, Gulič, Hlača, Taddeo, Collavecchia, Grezar, Picchieri (v 15. min. d.p. Schettini), Corbatti, Kirkmayer, Sodoma-co, Sicchese.
STRELCI: v 27. min. p.p. Kralj, v 30. min. d.p. Gulič, v 44. min. Schettini.
GLEDALCEV: približno 100.
Trebenci so tokrat v zadnji mi-
Mladost — Capriva 4:2 (2:0)
MLADOST: A. Gergolet, Pahor, Frandolič, Barbana, D. Gergolet, Marizza, K. Ferfolja, Šuligoj, G. Ferfolja, Rozin, M. Gergolet.
CAPRIVA: Visintin, Cancian, Braida, Tofful, Zoff, Lochetta, Polo, O-rionv Tirel, Scaduto, Nonnin.
STRELCI: v 17. min. p.p. G. Ferfolja, v 21. min. K. Ferfolja, v 13. min. d.p. G. Ferfolja, v 18. min. Tirel, v 20. min. Nonnin, v 24. min. C Ferfolja.
SODNIK: D'Eredita iz Tržiča.
GLEDALCEV: 200.
Lepa in hitra igra domačinov je pripomogla k temu podvigu domače enajsterice. Že v začetnih minutah so domačini vzeli vajeti igre v svoje roke. V 17. min. je Gabrijel Ferfolja po osebni akciji prvič premagal vratarja. Domačini so skušah reagirati, toda Mladost je zopet s Karlom Ferfoljo podvojila. Pred zaključkom prvega polčasa pa so gostje zadeli vratnico.
V drugem polčasu so domačini zopet ogrožali vrata gostov, ki so reagirali le z redkimi protinapadi. V 13. min. lep gol Gabrijela Ferfo-lje. Izkoristil je lepo podajo Šuligoja in z glavo potisnil žogo v mrežo. Po tem zadetku so naši fantje nekoliko popustili, predvsem na sredini igrišča. Gostje so spravljali v nevarnost domačo obrambo. V eni Od teh akcij je vezni napadalec Tirel brez velikih težav potisnil žogo v mrežo. Kritično stanje domačinov, ko so gostje le dve minuti kasneje z Nonninom dosegli svoj drugi zadetek. Naši fantje so se zopet organizirali in po prodorni akciji Gabrijela Ferfolje postavili zmago na varno. Po tem zadetku je žilava ekipa iz Koprivnega končno popustila.
K tej zmagi domačinov je gotovo pripomogel vratar Šuligoj, sredina igrišča in dobra forma Gabrijela Ferfolje. Predvsem pa moramo pohvaliti vso ekipo, saj je kljub od-
sotnosti več standardnih igralcev dobro izpeljala tekmo in tako navdušila številne domače navijače.
D. Gergolet
Vesna — Op. Supercaffe 0:0
VESNA: Tretjak, Košuta, Zuc-ca II,. Giachin, Pribaz, Vecchio, Ičuštin,. Pipan, Querci, Bortolotti, Botti.
OPICINA SUPERCAFFE’: 'Paulin, Celite, Spangaro, Macor,’Mez-zalira, Castro, Gardoz, Milani (v 21. min. d.p. Maniccia), Porro, Giovannini, Aversa.
SODNIK: Ghersenti iz Trsta.
«Z remiji v 2. amatersko ligo,» to postaja v zadnjih časih geslo Vesne, ki je v nedeljo na domačih tleh že tretjič zaporedoma pristala na delitev točk. Tokrat jo je k temu prisilila Opicina Supercaffe, solidna enajsterica, ki ji je značilna lepa in hitra igra, vendar brez stvarnih uresničitev s strani njenih napadalcev.
Kronika srečanja beleži kljub belemu izidu vrsto, vznemirljivih trenutkov. Prvi polčas je bil ves
v znamenju Vesne. Križani so začeli dobro, saj so že v 3. min. p.p. zadeli prečko po lepi skupni akciji. Gostje so skušali «plave» zaustaviti z grobo igro, ki pa jo je sodnik redno kaznoval. Z Borto-lottijem v režiji, ki je letos prvič znova nastopil za kriške barve, je Vesna ustvarila vrsto ugodnih priložnosti. V 29. min. D.p. je tako branilec nasprotnikov že drugi prestregel žogo z rokami v kazenskem | prostoru: enajstmetrovko in s tem najugodnejšo	priložnost	tekme	pa
so Križani	zapravili.	Vesna	je
vztrajala in 5. min. pred koncem prvega dela	igre je	prešla	tudi
v vodstvo. Sodnik pa je zadetek Guština, po	predložku	Pipana	v
kazenski prostor, razveljavil zaradi dvomljivega prekrška nad vratarjem gostov, ki je resnici na ljubo popolnoma zgrešil svoj obrambni poseg.
•tPlavi* so slabše zaigrali v d.p., i stvovali presingu Krasa, ki je sku-
ko je Opicina Supercaffe z vrsto nevarnih prodorov ogrožala vrata sicer dobrega Tretjaka. Nespretni in neizkušeni napadalci gostov pa niso izkoristili takorekoč «zlatih» žog in Vesna je te odnesla zasluženo točko. V prihodnje pa se bo moral napad «plavih» še ojačiti, da bi Vesna ne izgubjla stika z vodilnimi enajstericami tega prvenstva: zmage 'ste1 v ta- namen primernejše kot pa remiji.
M. K.
CGS - Kras	3:0 (0:0)
CGS: Zebocchin, Škabar, Rebec, Amuleti, Celigoi, Auber (kapetan), Ciossi, Mosetti (y 35. min. d.p. Gior-gesi), Forti, Sellan, Luzetič, rezervni vratar Colonna.
KRAS: Ferfolja (v 35. min. Bogateč), Škabar, šegina, Verša, Trampuž, Blažina, Colja, žužič, Ražem (v 7. min. d.p. Kravanja), M. Milič (kapetan), Dilič, 13 Rebula.
STRELCI: 1. min. d.p. Mosetti, v 34. min. d.p. Rebec, v 45. min. d.p. Lusetig.
KOTI: 4:1 za CGS GLEDALCEV: približn, 150 SODNIK: Luzatti Marino iz Trsta Krašovci tokrat niso izpolnili pričakovanj. Tekmo so gostje začeli s črnim trrkom na rpki, zaradi nenadne smrti matere enega izmed na ših nogometašev. Prvo priložhost so v 15. min. imeli domačini. V teh trenutkih je bila premoč na strani CGS in Krasov čuvaj vrat je moral dvakrat posredovati, da je nevtraliziral strete z lavo iz neposredne bližine domačih napadalcev. Res so imeli domačini pobudo, vendar so bili pri zakljujevanju akcij netočni in niso nikoli resro zapodili vratarja gostov. Takoj na začetku so domačini prišli v vodstvo. Luzetič se je predstavil sam pred vratarja, a je slednjemu uspelo žogo odbiti v kot. Izvedel ga je Moretti in žoga je presenetila Ferfoljo ter obtičala na dnu mreže. V teh trenutkih smo priso-
šal nadoknaditi zamujeno, venaar naši fantje niso bili pri tem dovolj odločni in jim ni uspelo ustvariti resnejših priložnosti, da bi ogrožali nasprotnikova vrata. V 34. minuti je domači enajsterici uspelo zabiti še drugi gol. Prosti strel izven kazenskega. prostora je izvedel Rebec in žoga je skončala za hrbtom tokrat nezanesljivega Ferfolje. Tik pred sodnikovim žvižgom je Luzetič za pečatil končni izid na 3:0, kar je vsekakor prehuda kazen za naše fante, katere čaka v prihodnjem kolu zelo težka in pomembna tekma v slovenskem derbiju z Vesno.
Skupek
MINIBASKET
Prvenstvo Zini & Roscnwasser
Dobri strelci Poleta
Polet — Sokol	57:15
SOKOL: Terčon, Della Schiava 6, Job 4, M. Pahor 5, I. Stanissa, D. Pahor, Lesizza, Bandelj, Venier, Kralj, R. Stanissa.
POLET: Feri 8, Granier 12, Ker-pan 4, Zajec 4, Perosa 2, Persi 2, Škerlavaj, Ipavec 4, Leban, Bella-fontana 2, Fabi 4, Košuta 11, Ver-
gg ^
SODNIKA: Bratož in F. Pahor.
V zadnji tekmi prve faze turnirja «Zini & Rosenwasser» je Polet premagal Sokol ter tako osvojil četrto mesto, medtem ko so sokolovci obtičali na repu lestvice. Že v uvednih potezah je prišla na dan večja izkušenost poletovcev in vsa prizadevanja DeUa Schiave, Joba in Pahorja so bila zaman. Sokol nastopa namreč z izredno mlado in neizkušeno postavo in igra v prvenstvu le, da bi si nabral nekaj izkušenj. Poletovci pa so končno zaigrali boljše kot v prejšnjih tekmah in če bodo nadaljevaM po tej poti, lahko še upajo na visoko uvrstitev.
Marko
kazali igro vredno višje lige. V obrambi je ponovno navdušil Ma-scheroni, igralec velikega formata, za katerega smo uporabili že vse možne vzdevke in navdušujoče pridevnike. Politti je uspešno zamenjal poškodovanega Franco. Fontana. Quadreili in Cei pa so bili neutrudljivi borci. Sinteza njihovega stalnega tekanja po igrišču je bil odlični Lenarduzzi in, seveda, njegov krasen zadetek, katerega je dosegel po silovitev strelu izven kazenskega prostora.
V drugem polčasu je tekma nepričakovano razočarala. Tempo je močno padel, zanimivih akcij ni bilo. Trento je sicer imel rahlo terensko premoč, Triestina pa je brez težav zaustavila vsak napad. Najnevarnejši so tako bili Tržačani v protinapadih, Cei in nato Andreis pa sta zamudila ugodni priložnosti.
Z nedeljsko zmago je Triestina dosegla sam vrh, katerega sedaj deli skupno z Juniorcasalejem. Visoka uvrstitev seveda ni naključ-. na, prav gotovo pa bo treba počakati še nekaj tekem, preden bo podoba prvenstvene lestvice jasnejša. Če bodo Tržačani ohranili sedanji položaj vse do konca prvega dela prvenstva, bo treba resno razmišljati na B ligo, do tedaj pa je prav gotovo bolje igrati skromno, kot doslej.
A. K.
VATERPOLO
V POKALU PRVAKOV
Partizan izpadel Pro Recco napredoval
S porazom v zadnjem srečanju s domačo ekipo Wiirzburg si je Partizan zapravil vstop v finale pokala prvakov v vaterpolu. Partizan je v prvem dnevu tekmovanj osvojil prvi par točk in to na račun Akademika iz Sofije (ki je zasedel zadnje mesto), v soboto in nedeljo pa je doživel pekoča poraza z Ovrosi-jem in domačini ter je bil tako prisiljen zapustiti tekmovanje. V finalni del sta se torej uvrstili prvi ekipi te polfinalne skupine in sicer Wiir7burg in Orvosi.
Izidi posameznih srečanj so sledeči:
Petek: VViirzburg - Orvosi 6:4; Partizan - Akademik 8:4.
Sobota: Orvosi - Partizan 8:5; VViirzburg - Akademik 8:2.
Nedelja: Orvosi - Akademik 8:2; VViirzburg - Partizan 7:6.
Lestvica: Wiirzburg 6, Orvosi 4, Partizan 2, Akademik 0.
V drugi polfinalni skupini sta se uvrstila v, finalni del italijanski prvak Pro Recco in španski Montjuick. Sicer je bila ta skupina izredno izenačena, ‘kaj so vse ekipa osvojile tri točke, razlika v golih med temi štirimi ekipami pa je minimalna.
Izidi posameznih srečanj:
Petek: Košiče - Recco 5:4; Montjuick - Ethnikos 7:7.
Sobota: Recco - Ethnikos 5:3; Montjuick - Košiče 5:5.
Nedelja: Ethnikos - Košiče 7:5; Montjuick - Recco 8:8.
Lestvica: Recco, Montjuick, Ethnikos in Košiče 3.	‘
Žreb za finalni turnir je bil naklonjen španskim prvakov Mont-juicka, saj se bo boj za pokal prvakov odvijal od 8. do 10. decembra v Barceloni.
VARAŽDIN — Jugoslovanski ženski rokometni reprezentanci, ki se je deset dni pripravljate v Varaždinu na bližnje svetovi prvenstvo, tudi v drugem dvoboju proti izbrankam ’ -idžarske ni uspelo zmagati. Potem, ko se je prva tekma končala z rezultatom 12:11 (5:3) v korist go-stinj, so Jugoslovanke v drugem nastopu igrale neodtočono 16:16 (10:10). Kljub vsemu pa sta zvezni kapetan Bogdan Margan in trener Vinko Kandija zadovoljna z naslonom njunih varovank, ki r i jim pozna utrujenost od napornih treningov.
Petru Starcu in njegovi soprogi Ariani se je rodil sinček BOŠTJAN
Športne čestitke izreka PRIMORSKI DNEVNIK
MIŠKO KRANJEC
Nekoč bo lepše
(Dve povesti)
48.
I mislite, kaj imam?» je spraševal in oči so mu ko je videl kuštrave glavice in v njih radoved-
za vse na svetu ne bi uganili, kar so mu tudi • Pokažite!«, so vpili. «Kar pokažite!* je za nas?* je vprašala najmlajša. «Joj. ce ie koliko je jel Vedno je bomo imeli dovolj!, je — radio, nov, vse drugačen od njihovega s a,-iroci so presenečeno strmeli vanj. Gospo R 1 »pazoval in se smejal poln zadovoljstva. a 0	,
dela- nameščal je radio in še ni mini o ese je radio že zapel. Otrokom so se oči smeiaL
i Slavko vzkliknil:	. .
pa tal. Pogledal je Jožico. «To je vse kaj dru-
tkor naša stara škatla!«
ca je molčala. Vedela je, da si je gospod °Rr1^ 'adiom vse pridobil. Njena ljubosumnost je sa V njej se je še bolj dvignil odpor proti njemu, nec jo je gledal, doumel njeno jezico In dejal:
... vse kaj drugega. A tudi tisti je kil n® 0 sicer najboljši, kakor tudi ta ni najboljši, a ti-
stega vam je bil kupil vaš oče. Če bi živel, bi vam danes kupil še boljšega od tega, Slavko!«
Zgodilo se je... Jožico je zdaj le premagalo: prvič je topleje, s hvaležnostjo pogledala gospoda Ogrinca, čeprav se vsega nezaupanja ni mogla otresti. Vendar — pokazalo se je: gospod Ogrinec ni hotel zasenčiti spomina njihovega očeta.
Potem je posedel med njimi skoraj celo uro, vse do dveh, da so otroci preiskali vse postaje, in ko bi se morala Dana vrniti. Sedel je in gledal otroke, njihovo veselje nad aparatom, poslušal njihove razgovore, prepire, in se smehljal zadovoljno: njegovo srce je čutilo brezmejen blagoslov življenja, vso veliko radost tega blagoslova.
Nato se je dvignil in se začel oblačiti. Ze napravljen je pogladil najmlajšega otroka po glavi in dejal: «Tak, pa zbogom, otroci!«
Tedaj se je Jožica le odločila. Nekaj jo je pognalo, kakor da je nazadnje vendarle do kraja rešila veliko uganko. Stopila je do Ogrinca in ga prijela za roko, česar prej ne bi nikdar storila. Rekla je:
•Gospod Ogrinec! Otroci se vam lepo zahvaljujemo za radio. Drugo se boste že z mamo zmenili...»
Da se ga je dotaknila z roko, je bilo zanj posebno priznanje: čutil je, da ga ne mrzi več, ali vsaj ne sumi kot vse doslej. Njen odpor do njega je bil vsaj omajan, če že ne zlomljen. Gledal jo je. Prvič zdaj je opazil, da Jožica ni več nikak — otrok, čez noč se je razvila v dekle... ali vsaj je stopila na tisto veliko pot dekliškega prebujenja. Prijel je za njeno roko in jo za čas obdržal v svoji, pogledal ji je v oči, nato je dejal preprosto:
•Že v redu, Jožica, računi bo naši,, se je nasmehnil: •med vami in menoj. Pozabljeni so. Naj vam le lepo, ve-
selo igra!« Odšel je, ko je še vrgel pogled po vseh in nazadnje še po njej, ki se je ta trenutek sprijaznila z njim in morebiti mu odpustila...
Odšel je.. Še več: izginil je tako rekoč brez sledu.
Sli so tedni, šli so meseci, minilo je že več kot pol leta Sprva so pri Zalaznikovih molčali o njem. Nato so se ga že glasno spominjali, nazadnje že kar spraševali, kod hodi, da ga ni več k njim. Se kasneje so že bili v skrbeh, če se mu morda ni kaj zgodilo.
Tedaj ga je Dana nepričakovano srečala, kakor ga je človek sploh samo po naključju srečal. Vzkliknila je, — in tega ni mogla prikriti:
• Le kje hodite, za božjo voljo! Ni in ni vas najti. Se zahvaliti se vam nisem mogla. Kakor da ste se vdrli v zemljo. Tudi za vaš naslov nismo mogli izvedeti, da bi vam vsaj pisali. Vas pa tudi več od nikoder, kakor da smo se vam do smrti zamerili! In mogoče smo se vam zares?«
Bil je poln sijočega zadovoljstva. «Ne,» je dejal. »Veste, Dana, mislil sem — aparat zdaj poje in pri Zalaznikovih ne potrebujejo nikogar za svoje življenje; še aparata ni treba popravljati. Življenje in aparat — oboje zdai gre za silo, oboje poje. Kaj bi se tu kdo vmešaval v stvari. — Vidite in tako nisem prihajal.«
Pomolčala je, kakor da išče pravega odgovora ali kakor da razmišlja, če je povedal vso resnico. Nato je dejala: «Ne govorite tako! Ne prepričujte me, da ste prihajali zgolj zaradi tistega aparata, Sami ste mi bili priznali.« Do kraja pa tudi sama ni povedala še poslednje. Nadaljevala je z nečim drugim, kar pa je le bilo v zvezi s tem: «Našim otrokom je dolgčas po vas,« Smehljala se
je, oči so ji spremenile lesk, ko je tiho dodala: «In ne zamerite mi — tudi Dani je dolgčas po vas... zares...«
Zagledal se je v njo, kakor da ji ne more verjeti, ne more, četudi bi hotel. V njem se je nekaj premetavalo. Nazadnje, še preden je premislil vse stvari do kraja, jo je prijel za roko, obdržal to roko v svoji in dejal, gledajoč ji v oči:
«Ko bi vam vsaj malo bilo, Dana... No, hvala že na tem! Zame je tudi to mnogo, neprecenljivo...« Potem je začel o nečem drugem, kakor da se je bal o onem še globlje razkrivati: .Pošiljajo me v tujino po opravkih, kar za cel mesec, če še ne več. Že prihodnji teden grem. Zdaj spravljam skupaj, kar je potrebno za potovanje. — Ko se vrnem, Dana, se bom res oglasil. Veste, če resnico povem — dolgčas mi je v življenju. Bilo mi je kar žal, da se je tisti stari zaboj pokvaril pa vam tako nisem bil več potreben. — Se spominjate, da sem vam nekoč rekel, da bi najrajši vse stare stvari zmetal v globok prepad, da ljudje ne bi mogli več do njih, in podaril bi jim samih novih? Zdaj ne mislim tako,« je smejoč se popravljal. «V življenju le mora ostati nekaj starega, razbitega, pokvarjenega, da smo si ljudje lahko potrebni. Tako vsaj tu in tam najdemo priložnost, da se srečamo. — No, pozdravite mi otroke in jim recite, da se jih bom v tujini spomnil.«
Stisnil ji je roko in odšel.
Pomlad, poletje, jesen in hladna zima še vrstijo nad predmestjem. Vse je prepredeno s tisoč drobnimi skrbmi, od preskrbe do sp-rehodov. Dež in megla, sneg, sonce in cvetje, veselje in dolgočasje — vse se vrsti in vse mineva brez večjih bolečin.
i
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnico	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2 900 lir — vnoprel plačana celotna 29 000 lir Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številko 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije m podjetja mesečno 55,00. letno 550.00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Oglasi
2iro račun 50101 603 45361 cADIT* DZS 61C00 L|ubl|anO* Gradišče 10/.I nad telefon 22207	” .
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir 1 st. vlš 43 m™ 18 800 lir Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300, sozoi 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi tz dežele Furlcnne-Juni krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drug v Italiji pri SPI.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
21. novembra 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
Član italijanska
ZIT zveze Časopisnih založnikov FlEG
ZAKLJUČEK SEMINARJA 0 NARODNOSTIH V SASSARIJU
IZDELATI JE TREBA OKVIRNI ZAKON ZA ZAŠČITO JEZIKOVNIH MANJŠIN
0 tem vprašanju bi morale imeti dežele več zakonodajne pristojnosti
Ustanovitelji skupnosti Alpe-Adria
SASSARI — Priznanje pravic narodnostnim manjšinam in jezikovnim skupnostim je stvar demokracije in stvar napredka celotne italijanske države. Tako je na zasedanju o manjšinskih vprašanjih v nedeljo dopoldne v Sassariju poslanec Giovanni Berlinguer, predsednik komisije za kulturo pri osrednjem vodstvu KPI končal svoj analitičen in poglobljen zaključni poseg. Berlinguer je dejal, da se ta problem pojavlja v čedalje večji meri povsod po svetu, tako v Evropi (izrecno je omenil Francijo, Veliko Britanijo in Španijo), kot v nekaterih izvenevrop-skih državah, še zlasti v mladih državah, ki so bila stoletja pod kolonialističnim jarmom in kjer se šele sedaj uveljavlja narodnostna zavest, kajti v vseh teh letih so prihajala do izraza še zlasti osvobodilna gibanja, ki so imela za glavni cilj neodvisnost države in pri katerih so bila notranja narodnostna vprašanja nujno postavljena v ozadje. -
Predvsem je po Berlinguerjevem mnenju zgrešeno mišljenje, da manjšine rušijo enotnost države: nasprotno, v jezikovnem pluralizmu je treba iskati prav čim večjo enotnost državnih struktur, kajti jezik danes ne sme biti geslo za boj proti državi. To se je res žal marsikje dogajalo, vendar so bile za temi pojavi vedno in povsod skrite drugačne težnje, ki so izvirale iz prevratniških ali protidržavnih inštitucij. Te težnje obstajajo še danes in predstavnik KPI je izrecno omenil zadnji kongres radikalne stranke, ki se sedaj ustanavlja kot «federalna stranka deželnih narodnosti*, kar pa dejansko nima nič skupnega z narodnostmi, saj sam Pannella v Trstu glasuje tako k„t fašisti in se v Boc-nu druži z desno reakcijo.
Če je torej ponekod res, da je jezik lahko izgovor za politični boj, je pa treba poudariti, da je tak izgovor mogoč le tam, kjer je jezik sam emarginiran. Treba je torej rešiti vsa pereča vprašanja v zvezi z manjšinsko zaščito. Glede na dejstvo, dg v Italiji živi najmanj 12 manjšinskih skupnosti in to v vseh petih deželah s posebnim statutom in v devetih deželah z rednim statutom, pa bi bilo, po mnenju predstavnika KPI, treba čimprej v parlamentu izglasovati okvirni zakon, ki bi poveril pristojnosti deželam, da sklepajo o manjšinskih vprašanjih na zakonodajni ravni. To je tudi glavni predlog, ki je izšei iz tega dvodnevnega zasedanja; možnost, da pride do tega zakona, bo KPI, ki je bila skupno s filozofsko fakulteto univerze v Sassariju organizator zasedanja, v kratkem preverila tudi v okviru v. edržavnega vodstva stranke.
Ob koncu naj omenimo še nekatere predloge, ki so izšli iz razprave. Med temi je npr. prišlo do izraza, da živi danes v Evropi približno 10 milijonov Arabcev (Alžircev, Tunizijcev, Egipčanov, Turkov in Libanoncev), ki se dejansko utapljajo v okviru večinskih skupnostih, v katerih pač živijo. Prav tako je bilo poudarjeno, da bi bilo treba na kak način poskrbeti tudi za 2 milijona Italijanov, ki živijo v srednjeevropskih državah. Kar pa zadeva slovensko manjšino v Italiji naj o-menimo, da je v razpravo posegel tržaški pokrajinski odbornik Bojan Brezigar, ki je še zlasti poudaril težnjo po diskriminaciji Slovencev glede na pokrajino, v kateri živijo, ter se je zavzel za čimprejšnjo zakonsko ureditev vseh manjšinskih vprašanj v Italiji.
Številne prometne nesreče zaradi megle
metnih nesreč, ki so terjale številne žrtve. V bližini Ferrare je bila včeraj huda prometna nesreča, pri kateri je bilo nad štirideset ranjencev, med temi so nekateri zadobili precej resne poškodbe. Prav tako je, bila megla glavni vzrok prometne nesreče, ki se je pripetila na avtocesti cSerenissima*. Pri nesreči je bilo šest smrtnih žrtev in pri tem so vsa trupla zoglenela, tako da je bilo doslej mogoče identificirati le dve trupli.
Na državni cesti blizu Chietija je bila medtem huda prometna nesreča, pri kateri sta izgubila življenje 22-letni fant in 14-letno dekle.
Gosta megla še vedno povzroča hude preglavice po vsej državi, saj dosega ponekod vidljivost le do petnajst metrov.
REGGIO C AL AB RIA — Neznanci so sinoči v Villi San Giovanni, kraju nedaleč od kalabrijskega glavnega mesta, ugrabili 60-letnega farmacista Rocca Lofara. Ugrabitelji so vdrli v Lofarojevo lekarno
rafžlBIWfizi]B
Načelniki 9 deželnih odposlanstev po podpisu »protokola o soglasju*, s katerim je bila ustanovljena
lovna skupnost Vzhodnih Alp — ALPE ADRIA*
FERRARA — Zaradi goste megle je prišlo v teh dneh do vrste pro-
. „„„....................m.	..umni,,,,.nuni m...■mm...milili,    .....................................................................
ARETIRALI SO GA PREJŠNJI TEDEN V BERLINU
SPRIČO GLASOV 0 MOREBITNEM POSEGU AMERIŠKE VOJSKE
Brežnjev svari washingtonska vlado pred vmešavanjem v iranske zadeve
Tuj nastop bi ogrozil ozemeljsko varnost Sovjetske zveze - Spopad med šahovim režimom in opozicijo strogo notranje vprašanje, ki naj Ja rešijo Iranci sami
TEHERAN — Dramatični dogodki v Iranu pomenijo slej ko prej nov dokaz krhkosti politično - strateških ravnovesij v tem delu sveta, ali bolje ravnotežja med vplivnostnimi območji Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze. Protišahovske demonstracije so pod spretno režijo omogočile Rezi Pahlaviju vzpostavitev vojaškega režima, v nadaljnjem pa naj bi po nekaterih govoricah sodeč opravičile morebiten a-meriški vojaški poseg v tej državi, poseg, ki bi bil seveda zelo nevaren za svetovni mir.
To je, mogoče razbrati tudi iz ostrih besed, ki jih je izrekel Brežnjev v predvčerajšnjem intervjuju glasilu KP SZ «Pravdi» in ki so brez dvoma izzvenele kot resno^ o-pozorilo Carterju, naj pazi, kaj de-
Konec Occhipintijevega jetništva
Vito Occhiplnti zapušča bolnišnico po zdravniškem pregledu (Tel. ANSA)
BERGAMO - Petindvajsetdnev- ............................................
no jetništvo 40 letnega industrijca Vita Occhipintija, ki so ga neznanci ugrabili 25. oktobra letos pred njegovo tovarno pri Lainateju, se je srečno končalo. Industrijca je včeraj osvobodila 38-letna gospodinja Carla Alborghetti iz Cenate Sotto pri Bergamu. Alborghettijeva živi s svojim možem v prvem nadstropju hišice v stanovanju, ki je tik blizu tistega, ki je služilo ugrabiteljem za skrivališče in zapor njihovih «žrtev» obenem. Včeraj pozno zvečer je slišala stokanje v sosednjem stanovanju. Stokanje se je stopnjevalo in ji vzbudilo radovednost, zato je zapustila svoj dom in potrkala na sosednja vrata, vendar ji nihče ni odgovoril. Vrata pa so bila priprta, zato je vstopila in kmalu nato zagledala v sobici na koncu hodnika zvezanega in okrvavljenega človeka.
Takoj je obvestila karabinjerje, ki so ugotovili, da gre za Occhipintija,
Id so ga z rešilcem zaradi mnogih ran na glavi odpeljali v bolnišnico v Bergamo, kjer so industrijcu nudili prvo pomoč.
Za ugrabitelji pa se je izgubila vsaka sled.
la. Glavni tajnik partije je med drugim dobesedno dejal: «Kakršno koli. zlasti pa še vojaško vmešavanje v notranje zadeve Irana, torej države, ki neposredno meji s Sovjetsko zvezo bo SZ vzela na znanje kot ukrep, ki škoduje njenim varnostnim interesom.* V zvezi z očitki ZDA in nekaterim drugim zahodnim državam, da se vmešavajo v iranske dogodke, je Brežnjev pripomnil, da prizadeti tovrstnih vesti sploh niso zanikali in naglasil, da morajo Iranci sami rešiti svoje probleme brez zunanjih posegov, in to v skladu z listino OZN pa tudi mednarodnimi akti, ki ščitijo suverenost in neodvisnost te države. Opozorilo Brežnjeva Carterju zadobi še globlji pomen glede na okoliščino, da je bilo izrečeno s pomočjo intervjuja, torej na neobičajen način.
Poteza glavnega tajnika KP SZ le še potrjuje verodostojnost sporočil, po katerih naj bi bile nedavne demonstracije v Teheranu in drugih mestih, med katerimi so prenape-teži uničili nič koliko denarnih zavodov, hotelov in kinodvoran, sad preračunane strategije, ki naj šahu dovoli zaostritev represije, kakršna lahko koristi le reakcionarnim silam in zahodnemu velekapitalu. (dg)
Od včeraj v obtoku novi stotisočaki
RIM — Od včeraj naprej so v obtoku novi bankovci po sto tisoč lir. Stari bankovci te vsote bodo zaenkrat še vedno v veljavi, medtem ko bodo stari bankovci za petdeset tisoč lir zapadli prihodnjo pomlad.
59-Ietni Ennio Battelli novi mojster prestola italijanskega framazonstva
RIM — Kljub tajnosti se je izvedelo, da je novi mojster prestola «Velikega Italijanskega Orienta* (italijanske prostozidarske lože) 59-letni Ennio Battelli. Vest ni še potrjena, a govorice so dovolj zgovorne, italijansko framazonstvo naj bi torej prekinilo s svojo reakcio-
narno sedanjostjo in se vrnilo na filozofska izročila za časa italijanskega preporoda. Najresnejši kandidat na predvečer volitev je bil Giordano Gamberini, ki ga je podpiral bivši veliki mojster prestola Lino Salvini in vsi framazonski reakcionarni krogi, vštevši pripadnike "tako imenovane tajne prostozidarske lože «P 2» Ennio Battelli pa je pristaš »ortodoksnega* framazonstva, v svojem program« je napovedal konec vseh tajnih lož in večjo povezavo z ložami v tujini.
HAVANA — V kubanskem glav-
Fašist Giuseppe Piccolo v zahodnonemškem zaporu
Lan! je v Bariju umoril komunistu Petroneju ■ V ZRtl med ropom ubil žensko ■ Postopek zu njegovo izročitev
RIM — V Zahodnem Berlinu so prejšnji teden aretirali 24-letnega Giuseppeja Piccola. Gre za pripadnika «fronte della gioventu*. zloglasne mladinske organizacije italijanskega neofašističnega gibanja MSI, ki je 28. novembra lani zvečer v Bariju do smrti zabodel komunističnega mladinca Benedetta Petroneja in huje ranil njegovega somišljenika Francesca Intranoja (prvemu je bilo 18. drugemu pa je 16 let). Tragični dogodek se je pri* petil med enim tolikih skrajno desničarskih škvadrističnih pohodov, ki so proti koncu lanskega leta do skrainosti zaostrili napetost v mestu in narekovali občinskemu svetu, da zahteva zaprtje fašistične
nem mestu so uradno sporočili, da j sekcije v neposredni bližini središčnega Trga Massari, kjer je bil hladnokrvno umorjen član mladinske organizacije KPI Petrone.
se je predsednik Fidel Castro sestal z rodezijskim voditeljem Nko-mom.
iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiimiiiiiiiHtiiiiiMiiimiiiiiiiiiitimiiiimiiiimiiiiHiiiiiia
POSEG JAVNEGA TOŽILCA NA PROCESU V CATANZARU
Tudi atentati na vlake delo Frede in Ven ture
Dr. Lombardi naštel dolgo vrsto indicev, ki dokazujejo odgovornost neofašistične celice iz Veneta
CATANZARO — Na procesu pred porotnim sodiščem v Catanzaru zaradi pokola na Trgu Fontana se nadaljuje poseg javnega tožilca dr. Lombardija, ki bo predvidoma trajal do petka, ko bodo izrečene zahteve glede kaznovanja obtožencev.
Že včeraj pa je dr. Lombardi izrekel pravo zahtevo sodišču, in sicer naj se prizna krivda glavnih obtožencev Frede in Venture za atentate na vlakih v noči med 8. in 9. avgustom 1969. ki so po mnenju obtožbe predstavljali nekakšno »generalko* za strahoten milanski pokol 12. decembra istega leta. Glede teh atentatov je javni tožilec predlagal oprostitev obtoženca Giovannija Biondija zaradi pomanjkanja dokazov, medtem ko bo o odgovornosti obtoženca Marca Pozzana govoril danes.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiniiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiMiiMiiHiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiMiniiiii«
Dva policaja mrtva in enajst ranjenih v terorističnem atentatu blizu Bilbaa
Še nejasne vesti o poskusu državnega udara v Španiji
MADRID — Dva policaja mrtva in enajst težko ranjenih je obračun včerajšnjega atentata na vojašnico oborožene milice v kraju Bausairi pri Bilbau. Okrog 11. ure je nekaj policistov igralo nogomet na dvorišču. vojašnice, ko so v bližino privozili trije avtomobili, iz katerih so neznanci, po mnenju preiskovalcev naj bi jih bilo enajst ali dvanajst, divje streljali z mitraljezi na policiste in nato z vso hitrostjo odpeljali proti Bilbau. Zasledovanje zaenkrat ni dalo še nobenih rezultatov. Atentat si lasti separatistična ba skovska organizacija ETA, ki je nekemu krajevnemu dnevniku po tele-
fonu sporočila tudi kraj, kjer naj bi našli zvezane šoferje ukradenih avtomobilov, ki so služili pri aten tatu.
Iz Španije tudi poročajo, da so v noči od četrtka na petek oblasti zadnji trenutek preprečile desničarski državni udar. Namen golpistov je bil napasti vladno palačo in tam ob odsotnosti kralja, ki se mudi na uradnem obisku v Mehiki, pripreti predsednika vlade Adolfa Suareza in vse ministre, ki so ravnokar končali z redno sejo vlade.
Okoliščine, po katerih so oblasti uspele preprečiti državni udar, še niso pojasnjene, saj španski uradni
krogi o vsej zadevi vztrajno molčijo. Ve se le, da so priprli dve visoki osebnosti španske vojske, pa še nekaj drugih pripadnikov le te, ki naj bi po mnenju preiskovalcev vodile desničarski golpe. (mč)
RIM — Znani popevkar Claudio Villa je bil včeraj ranjen v prometni nesreči. Pri nekem križišču je s svojim motorjem podrl žensko in otroka. Zenska je pri tem zadohila resnejše poškodbe, medtem ko je ostal otrok nepoškodovan. Popevkar Villa bo okreval v nekaj dneh.
Javni tožilec je zelo podrobno navedel vse elemente, ki pričajo, da sta atentate na vlakih pripravila in delno tudi materialno izvedla Franco Freda in Giovanni Ventura. E-den od teh elementov je pričevanje prof. Lorenzona, kateremu je Ventura zaupal, da je imel prste vmes pri atentatih. Sam Ventura je priznal, da je nekaj takega povedal Lorenzonu, pa čeprav se je branil, da je šlo le za »osebne poglede* na vesti, ki jih je izvedel od Frede. Drugi element je v obtožbah, ki sta jih izrekla Elio Franzin in Mario Quaranta v knjigi »Atentati in razpust parlamenta*. V tej knjigi sta namreč opisala potek nekega sestanka na Venturovem domu, na katerem je Venturova sestra Marian-gela dokaj jasno namignila na bratovo udeležbo pri atentatih. Končno je tu še prištevanje Ruggera Pana pa lažnost alibija Giovannija .Ven ture. Nasprotno pa je dokazano, da sta Ventura in njegov pajdaš Antonio Massari odpotovala iz Rima z vlakom 8. avgusta popoldne in sta torej imela možnost, da sta postavila bombe v Benetkah.
Dr. Lombardi se je doslej le delno dotaknil atentata na Trgu Fontana, vendar je že sedaj mogoče sklepati, da bo zagovarjal odgovornost obeh obtožencev, Frede in Venture. Včeraj je med drugim spet govoril o »timerjih*, ki jih je nabavil Freda, in izpodkopal trditev, da naj bi jih izročil nekemu stotniku Ha-midu, češ da ta sploh ne obstaja. Drugi elementi, ki jih je javni tožilec naštel kot dokaz odgovornosti dvojice, so pričevanje prof. Lorenzona, tloris kletnih prostorov rimske »Banca nazionale del lavoro* (tloris je imel Ventura, ki ga je pozneje raztrgal: po mnenju tožilca je bombo v rimski banki postavil sam Ventura), pritiski Frede in Venture na Lorenzona, da bi preklical svoje prejšnje trditve, stiki z Giannettinijem po 12. decembru 1969 in končno, kot za bombe na vlakih, lažnost Venturovega alibi
ja_;(tm)	:
Predsednik porotnega sodišča v Bariju, kjer je bila včeraj peta razprava v okviru procesa zoper sedmerico Piccolovih pajdašev, ki so obtoženi, da so morilca najprej nekaj dni skrivali in mu nato pomagali pobegniti na tuje, je obravnavo odložil do prihodnjega četrtka in najavil, da bo zahteval fašistovo i-zročitev.
Ustrezni postopek bo vsekakor dolg, Piccola so zahodnonemški a-genti spravili za 'rešetke, ker je pred kratkim med roparskim napadom v družbi nekega drugega Italijana (ravno tako fašista in pobeglega, ker ga išče policija) ubil berlinsko občanko. Zatorej bi moral najprej odsedeti kazen, ki mu jo bodo naložili tamkajšnji sodniki in šele zatem bi prišla v poštev ekstra-diciia. Do tedaj pa utegnejo proces sploh ustaviti, a medtem naj bi se porotniki podali v ZRN in tam zaslišali glavnega obtoženca.
Giuseppe Piccolo, ki je s starši bival dve leti v Avellinu, je bil v Bariju zelo znan kot hud pretepač in zagovornik nasilja kot edine u-činkovite poti k uveljavitvi fašistične ideologije. Nekaj časa je zahajal tudi v krajevni sedež skrajno levičarskega gibanja «Lotta conti-nua*, katerega pa je kmalu zapustil ter se vrnil v «čmi krog*; člani LC so ga pač (menda upravičeno) imeli za vohuna. V trenutku a-retacije je imel •ori sebi osebno izkaznico, ki je bila predlanskim u-kradena Vitu Vaccari iz Potenze.
(dg)
TRST A
7.00, 8.00, 9.00. 10.00. 11.30. 14.00,
15.30,	17.00, 18.00, 19.00 Poročila;
7.20	Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.5 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Spoznavajmo kant-avtorje; 9.30 Poznate Evropo? 9.40 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Naš podlistek: «Moč preteklosti*, 10. del;
11.35	Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Zborovska glasba; 14.10 Literarni utrinki; 14.20 Stara navada, železna srajca; 15.00 Mladi izvajalci; 15.35 Poglejmo v izložbo plošč; 16.30 Čudoviti otroški svet; 1705 Mi in glasba; 18.05 Slovenska književnost v Italiji;
18.20	Za ljubitelje operne glasbe.
KOPER
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.50 in 7.00 Glasba
za dobro jutro; 8.32 Operni protagonisti: 9.00 Romantični zvoki orkestrov. .	9.15 Knjiga na radiu:
9.32 plošče: 10.00 Z nami je. . 10.15 Orkester Baiardi; 10.32 Popevke dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Ljudske navade in običaji;
14.10	Plošče; 14.33 Simfonični poemi; 15.00 Mladi pred mikrofonom;
15.10	Glasbeni trenutek; 15.15 Plošče; 16.00 Iz sveta kulture in umetnosti; 16.05 Folk glasba; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Domači pevci zabavne glasbe; 20.00 Glasbena fantazija; 20.32 Rock par-ty; 21.00 Ob 21. uri; 21.32 Komorna glasba; 22.00 Lahka glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00. 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in
7.30	Glasbeno prebujenje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Glasbeni trenutek; 9.00 in 10.35 Radio anch'io; 11.30 Glasbeno srečanje z Mino; 12.05 in 13.30 Vi in jaz ’78; 14.05 Glasbeni spored z Juli and Julie; 14.00 Knjižna diskoteka; 15.05 Rallv; 15.30 Popoldanska radijska srečanja; 16.30 Protagonisti resne glasbe; 17.05 Povesti iz vsega sveta; 17.35 Lahka glasba; 17.45 Glasbena šola; 18.35 Programi pristopanja; 19.30 Nabožna oddaja;
19.35	Predstave meseca; 20.25 Kulturni časnik; 21.05 Radio 1 — jazz ’78; 21.40 Kurt Weill, radijska priredba; 22.00 Glasbena kombinacija; 23.18-Lahlw noč. ..
RADIO 2
ITALIJANSKA TV Prvi kanai
12.30	Argumenti:
EMILU ROMAGNA
13.00	Filo diretto
Na strani potrošnika
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
17.00	Vlakec:	■
Pravljice, pesmice i* !?rej:
17.25 Ihtavi, simpatični Braccio ® ferro
17.35 Nekoč je bilo...
18.00	Argumenti	'
18.30	Dnevnik 1 - KRONIK*,
19.05	Programi pristopanja
19.20	Woobinda:
PREVARA, TV film
19.45 Almanah in Vremenska sb*
20.00	DNEVNIK -	■	?
20.40 Anonimo veneziano .
Igrajo: Ugo Pagliaia in U renza Guerrieri	;*
22.05	Programi pristopanja
22.20	Odprta škatla
Dogodki, mnenja in osen-nosti
Filmske novosti	.
Ob koncu DNEVNIK. Da""
v parlamentu in VreniensK
slika
Drugi kanal
12.30	Neapeljska zgodba
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. ^
13.30	Ukvarjati se z gledališčem, vzgojna oddaja Program za mladino:
17.00	Fred Bassetto, risanka
17.05	Dečki z otokov:
Protestni shod — TV fu®
17.25 Mladih trideset minut, aktualni tednik
18.00	Ekologija in obstanek
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 - ŠPORT
18.50	Dober večer z... Renato® Rasclom:
Ne otrok, ne psov — TV fu® iz serije Moški doma
19.45 DNEVNIK 2 — ODP»Xi STUDIO
20.40 Dnevnik 2 — Gulliver
21.30	GERVAISE — film Film je režiral Rene -ment. Igrajo: Maria Senen. Francois Perier, Suzy Del® ■ Armand Mestral in drugi Ob koncu DNEVNIK 2 " ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.35 in 14.45 TV V ŠOLI 9.55 Kongres zveze sindikat Jugoslavije 16.15 Šolska TV
17.20	Radenci '78. glasbena oddaja
17.50	OBZORNIK 18.00 Pisani svet
7.30. 8.30, 9.30, 10,00, 11.30,. 12.30. 18.40-Ča«, ki živi:
13.30, 15.30, 16.30, 17.30. 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Jutranja glasba in pozdravi; 8.45 Anteprima-disco; 9.32 Lord Byron, radijska priredba; 10.12 Odprti dialog s po-lušalci; 11.32 Povesti in pravljice; 11.52 Popevke za vsakogar; 12.45 Ne, ni BBC'..glasbeni program;
13.40	Romanca; 15.00 Tukaj Radio 2; 17.55 Rimsko gledališče; 18.33 Spazio X. glasba za vse okuse; 22.20 Parlamentarna panorama.
LJUBLJANA
6.00, 7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.30 Iz glasbenih šol; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Promenadni koncert; 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Po domače; 13.30 Priporočamo vam. . .; 14.05 V korak z mladimi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.45	Narava in človek; 16.00 »Vrtiljak*; 18.05 Obisk naših solistov. . .; 19.35 Lahko noč, otroci!;
19.45	Minute z ansamblom Milan Ferlež 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Radijska i-gra; 20.54 Zvočne kaskade; 22.20 Skupni program JRT; 23.05 Literarni nokturno: 23.15 Popevke se vrstijo; 00.05 Nočni program.
OBISK V BENEČIJI 19.30 DNEVNIK 20.00 Domači film med gledalcem in ustvarjalcem
21.20	Stendhal:
LNCIEN LEUWEN — nadaij-
22.20	DNEVNIK
22.45	Kronika kongresa zveze s,r> dikatov Jugoslavije
Koper
19.30	ODPRTA MEJA
20.00	Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.35	Aktualna tema 21.25 Novi in dnevi:
OČETJE IN SINOVI nadaljevanka
22.10 Nasvidenje Villagrande dokumentarec
22.30	Narodna glasba: POLJSKA
Zagreb
18.15	Knjige in misli
18.45	Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled
19.30	DNEVNIK
20.50	Akcije
21.00	Celovečerni film
ŠVICA
19.35	Svet v katerem živimo
20.30	DNEVNIK
20.45	W. Havel:
TEŽAVE V KONCENTRACIJI •
21.55 Tretja stran 22.40 DNEVNIK
22.50	Športni torek
DUNAJ — V avstrijskem glavnem mestu od četrtka pogrešajo 26-letnega nizozemskega novinarja Jbhana Rolfesa Rolfes je izginil neznano kam. in ves trud preiskovalcev je bil do danes zaman.
................................lunini,imllimilliiiimiiillliuiiiiuilimihiiiiillliiillilliiiiiiliiiii'"1"1
Nepričakovano srečanje med papežem in «oporečnikom» msgr. M. Lefebvrom
Vsebina enournega razgovora ni znana, čeprav kaže, da gre za zbližanje tradicionalističnim prvakom la cerkvijo - Papež včeraj sprejel ukrajinske skoN
RIM — V soboto je papež Janez Pavel II. v dokaj čudnih, skoraj bi rekli skrivnostnih okoliščinah sprejel tradicionalističnega prvaka ka toliške cerkve monsignorja Le-febvra. Kaj sta si v več kot enournem razgovoru povedala, je zaenkrat še tajnost, saj vatikanski u-radni krogi niso ob tej priložnosti izdali nobenega sporočila, ki bi o svetlilo značaj pogovora, pa tudi monsignor Lefebvre vztrajno molči, kar je pravzaprav proti njegovi naravi. Na vprašanja časnikarjev, ki so mu sledili po avtocesti proti Švici, je škof iz Econa odgovoril samo, da se bo s papežem Wojtylo še srečal, da se je začel s papežem konstruktiven dialog in dn je zadovoljen, ker ga je novi papež sprejel.
Dovoljenja za sprejem pa monsignor Lefebvre le ni lahko dobil. Teden dni se je »skrival* v Albanu blizu Rima, v semenišču duhovniške skupnosti «Pij X.» in le po večkratnih prošnjah posredovalcev, ga je papež sprejel. Tak odnos do e-conskega cerkvenega dostojanstvenika je tudi razumljiv, saj je Lefebvre prišel že pred-leti navzkriž
s Pavlom VI., oziroma s tistimi nauki drugega vatikanskega koncila, ki predvidevajo modernizacijo cerkve in njene liturgije nasploh. Monsignor Lefebvre napada pravzaprav vitalne zaključke vatikanskega koncila, in sicer reformo maševanja, versko svobodo in ekumenizem, zaradi česar ga je papež Pavel VI. tudi izobčil «a divinis*. Protest francoskega škofa so podprli tudi vsi desničarski in tradicionalistični krogi, ki se jim je zdela obnova katoliške cerkve nekaj nedopustnega, pa tudi iz drugih razlogov. Dejstvo je, da je Lefebvre kljub izobčenju še naprej maševal, posvečal nove duhovnike in nadaljeval s svojo pastoralno misijo. O-blačil se je na izjemno dostojanstven način, kot škofje iz prejšnjih stoletij, povečal razdaljo med verniki in cerkvenimi voditelji, skratka uprl se je vsakršni obnovi in skušal še naprej uveljavljati tako cerkev, kakšna je bila skozi dve tisočletji.
Vsak komentar o sobotnem razgovoru med papežem .Janezom Pavlom II. in econskim škofom je na tem
mestu odveč, saj, kot rečeno- .j, mamo na razpolago oprijemu v, dejstev. Vsekakor nekateri ljajo, da bo v bližnji bodočnosti šlo do morebitnega zbližanja. ‘ ( zato, ker je novi papež že veča* ^ izjavil, da od cerkvenih dogem mogoče odstopati. Verski so pozitivno ocenili srečanje, čel nekateri ugotavljajo, naj bo PgL,*
neKateri ugotavljajo, naj uo r,0v» enako načelen do »tradicionalis ti, in »progresistov*. čigar pred ka, duhovnika Ernesta Garden ^ ki mu je' hotel poročati o neV\)1e-nem stanju v Nikaragui, ni SF jel.
Včeraj pa je papež Wojtyla sP g jel ukrajinske škofe in njj.,°.!vja. starosto kardinala Josipa Sl‘P7jj< s katerim se je zadržal v priJa skem pogovoru, tmč)
BUDIMPEŠTA - Včeraj j*' t. Moskvo odpotovala delegacija Tj džarske KP in vlade, ki j? ug-sekretar CK delavske partije.1 ^ džarske Janos Kadar, da jc udeležila političnega vrha cl varšavskega pakta.