(V o 38. številka. V Trstu, v četrtek dne 29. marca 1894. Tečaj XIX. „EDINOST" iihnjii po trikrat na tedon y sentili i*-danjib oh torkih, četrtkih in sobotah, /jutrnnjc izdanju izhaja ob uii zjutraj, »cč'-rno pa ob 7. uri ivečer. - Obojno isdanj« stAne : za jeden meseu . f. —.90, izven Avstrija f. 1.40 »a tri mnec. . „ a.flit , „ za pol leta , . „ 5,— . » * 8.— za v«e leto . . „ 10 — , „ 1«.— Na narotbe kres t. f Možen« naročnine te re jemlje oiir. PoHamićre iti-rilke se dobivajo * pro-dajalnicah tobaka v Trstu po a nt6., t> Gorici po 3 n»č. Sobotno večerno izdanje v 1 r»tu M ni., v Gorirl 41 n&. EDINOST Ojflasi se račune po tnrifu t petitu; za nailor. t dubulimi črkami *p plačuje prostor, kiltkor obsoga ; nvndtiih »rstie. Poslana osinrtn ct> in javnesahvitlo, -inači oglmi itd. ne rtčunajo po pogodbi. V*i ilopM naj sn pošiljajo urodniAt™ : ulica Casprma it. 13 Vnako pismo morH biti frankovnno. kur ncfrankortiria »o n<» "prej imajo. ftokopiii »<> ne vračajo. Naročnino, reklamacijo in oglase upro. jema upravniitvo ulica Canemu 13 Odprto reklamacijo »o proste poAtnine. Glaailo slovenskega političnega druitva za Primorako. „ r »đtnmmti J• m«? I > Pomisleki o načrtu šolske postave za Trst in okolico. Že v uvodu k članku, prijavljenemu pred pnr doovi o tem predmetu, amo omenili, da je Šolski načrt Tržaški t protislovju s ustavnimi zakoni. 14. člen osnovnega zakona z dne 21. decembra 1807 ee glasi, da je uživanje državljanskih in političnih pravic neodvisno od voroizpovedanja in 15. člen taiste postave sa* gotavlja vsaki državno pripoznani cerkvi in enakim verskim društvom popolno posest in uiivanje svojih zavodov v kolikor ao ti na-menjeni veri, pouku itd. — Znano je, da vzdržujejo tu v Trstu luterani, pravoslavni in ž;dje svoje lastne šole. Vzdržujejo jih pa dotične cerkvene občine (Kirchengemeinde), katere pa nimajo s politično občino Tržaško nič opraviti. Tak'h privatnih šol pa ni mogoče podrejati narav* nost niti okrajnemu iolskemu svetu niti de* žolnemu šolskemu svetu, kajti dotične šole stoje v prvi vrsti pod posebnim šolskim nadzorstvom, katerega volijo iz svoje srede udje dotičnega veroizpovedanja ; višje državno nadzorstvo nastopa še.le v drugi vrsti, v kolikor je državi čuvati splošna, povsod enaka učna načola. Če dobro premotrimo delokrog okrajnega in deželnega šolskega sveta, dozdeva se nam, da nekako tudi posega v temeljna navodila o šolstvu, ki spadajo v delokrog državnega zbora. Tako n. pr. nam so zdi zelo sumljiva določba c) §. 4., ki odkazuje okrajnemu šolskemu svetu skrb za zboljianje šolskih odno-iajev, z a k n j pod to pretvoio poru* šil bi le h ko okrajni šolski svet v g I e d svojih nazorov vsak napre* dek naših narodnih slovenskih šol. Ravno tako prekorača meje svoje pristojnosti deželni Šolski svet s tem, da si prisvaja pravico dozvoljevanja za ustanovljenje novih četudi nepotrebnih iol. Kajti po Členu 17. osnovnega zakon« s dne 21. januvarja 1867 ima vsak državljan pravico ustanovljati zavode ta poučevanje, v kolikor mu je zmožnost, ki jo tahteva obstoječi zakon. Najviie nadzorstvo v vsaki stroki naobrazbe in ravno tako nad dežel*kimi šolami pristaja po omenjenem členu 17. osnovnega zakona državi in ne deželnemu šohkemu avetu. Podrejati neposredno in brezuvetno privatne savodo okrajnemu šolskemu svetu, kakor se to čita v členu 4. načrta, je smešno. Iz te določbe bi okrajni lolski svet u. pr. raztegnil sioje področje tudi na šolo sv. Cirila in Metoda ! Ta PODLISTEK. Kmetski upor. (,) Zgodovinska povest šestnajstega veka Sjtisal Avgust Šenoa. Preložil 1. P. Planinski, (Dalje.) — Sem in nisem, odgovori pokašljevaje Bušt c. Natanko no, samo od daleč sem mu omenil. Ni bilo prave priložnosti. Kakor ste mi svetovali, šel sem iz Soseda v Zagreb, kakor hitro ste dospeli tje. Ljudem sem rekel, da odhajam v mesto, prašat zdravnika zaradi svoje bolezni, Vsi so verjeli, celo stara Uršula, ta vrag v ženski podobi. Naposled ni tudi čuda, ker me mrzlica drži kakor s kleščami. Prvi drn nisem dobil brata. Bil je nekje pri svetem Ivanu ,pro testimonir fido digno." A diugi dan je pridrvela cela tolpa volečastnih gospodov kanonikov v to hišo. Najprej čenčasti Anton Vramec, kateri ne govori o drugem, kakor o babjih novicah, potlej jezični Frančišek Filipovič, kateri tudi z jezikom seka Turkom glavo, potem Krsto Mikulić, Ivan Dombrin, Jurij Ilerešincc in kakor ee že cela ta litanija imenuje. Vpričo bi bila lepa, ko bi okrajni šolski nvut tolmačil postavo v zmielu, da ima on pravico pro-vizotično nastavljati učitelje tudi na tej šoli, samo za to, kor ista spada v šolski okraj, in ko bi potom izvajal vse druge pravice, zapo-padene v členu 4. za vse šole okraja (del distretto) sploh, ne glede na to, so li javne ali pa le sasebne. Na vsak način vstvarja nam šolski načrt strogo nadzorstvo bodisi na javnih bodisi na privatnih Šolah. Čemu toliko nadgledova-njaf Vsaj ima tudi dandanes občina svojo posebno komisijo o javnem poučevanju, ki ravno tako lahko nadzoruje njej podrejene šolo kakor bode mogel potem okrajni Šolski svet I Ne, to ni tako! — Italijanskih šol ni treba nadzorovati, ker te so v dobrih rokah (tako si tolmače mestni očetje) — okoličansko šole so več ati manj tudi v naših rokah — ali nekam bi radi po-lukali — tja v otroike vrte (seveda slovenske), všolo sv. Cirila in Me. toda — ; radi bi zvedeli, kaj se tam godi — in okrajni Šolski svet, ustvarjen is srede mestnega zbora, naj v to pomore. (Konec prili.) Mestni svit tržaški. (VI. seja dne 28. marca 1804). Predsedoval je župan dr. Pitteri, vladni zastopnik namestniSki svetovalec bar. Conrad, navzočih 35 svetovalcev. Svojo odsotnost is. pričali so trije svetovaloi, mod njimi vitez Nabergoj, Župan je prijavil, da svet. Bonuse! prevzamo vendar „patrijotiško čast1 podpredsednika upravnega sveta mestne plinarne, će tudi se jo sprva branil. Zatem so preide na dnevni red. Prečita se ustsnovni spis pok, Marijo ud. Pularin, po katerem naj se ustanovita dva štipendija za dva vseučiliščnika, pripadajoča tržaški občini, katera sta bila dovršila občinski gimnazij z italijanskim po. učnim jezikom. Zbor sprejme ustanovo hvaležno na znanja, istotako odobri ustanovni epis pok. Joaipa Mih. Mauserja, viteza Mar* quada, po katerom se ustanovita dva štipendija za dva tehniška visokošolca iz Trsta katerekoli vero in nA-odnosti. Potem so pročita zapuščinski spis pok. Angelike udove Vlismb, katera jo zapustila tržaški občini glavnioo 20.000 gold. s pogojem, da se a obrestmi te glavnico nagradi vsako leto dne 30. julija koji obrtnik, kateri namerujo ustanoviti se samostalno. Za podelitev te nagrade treba bode zaslišati menenje raznih domačih delavskih in obrtnih društev, katera bodo teh svedokov seveda nisem smel niti siniti o želji kraljevega sodnika. Sedaj ste prišli vi, egregie domine, in čudim se, da ato se tako hitro vrnili. Baba Uršula je trd oreh in cel jezični doktor. Jaz sem se dovolj mučil ž njo, a do konca ji nisem mogt«! priti. Pa kako jo bilo P — Dobro je, domine Georgi! nasmeje se Madjar, tudi jaz se prav za prav čudim, ker ., . Zdajci so povrne kanonik. — Sodaj pa kakor bi bili zakopani pod zemljo, egrr-gie ac nobili* domine, ker kanonika Štefana Vsovetskega, kakor bodo moji ljudje vsakomur povedali, ni doma; sedaj začnimo, reče kanonik, položivši svoje debele roke na trebuh. Pallfy prekriža nogi in nasloni glave na desni laket ter izpregovori vihajo hrko : — Vaš brat, admodum roverende amicu, vam jo menda tako od strani omenil, zakaj da gre. Kanonik prikima, — Bene! No, da bo tkanina trdnejša, pritegnil bom niti še enkrat. To vam je torej glavni posel. Mojemu velomožnemu gospodarju Andreju Batorju »odi polovica Soseda morale poročati e svoj«tvih in vrednosti posamičnih prosilcev. Nagrada pA se podeli jodni in isti osebi samo jedenkrat in to še-le tedaj, ko pripravi vsn potrebno za svojo samostalno obrt. Tudi to ustanovo odobril je zbor soglasno. Nadalje odobrile so se še razne druge ustanove za tržsške uboge. Člen gimnazijskega odbora, dr. Venezian prijavil jo svoj izstop iz tega odbora češ, da je preobložen z opravili ; njegova ostavka pa ni bila vsprejeta, vsled česar je odpadla iz dnevnega roda točka za izvolitev novega člana za gimu. odbor. Na to je pričala razprava o razširjenju ljudske iole v Škednju, V tej zadevi predlagA mestni odb r, da se odloži dotični ukrep tako dolgo, dokler ne končajo poizvedovanja o prošnji očetov pri sv. Mar. Magd. Gornji in Dolnji za ustanovitev posebne šole v istem okraju. Poročevalec dr. S I o c o v i c h omenja v svojem poročilu, da je pododbor s početka glasoval sa to, da se začasno deloma razširi omenjena šola in na to prečita dopis na-mostništva, v katerem je rečeno, da naj se pridržijo vsporodnice. Svetovalec dr. S a n c i n omenja na to, da bi bilo najboljše, ako bi se takoj odredilo, da se začasno ta šola razširi vsaj deloma, kar bi stalo okolo 19.000 gld. Dokazal je govornik tudi, da nt nikakoršno zveze med ono šolo, ki tuj so zgradi pri sv. Mar. Msgd. in pa med pretesno sedanjo iolsko sgradbo v Skednju. O predmetu so govorili le svetovalci Con sol«, Spadoni in V e n o s i a n. Po-slednji hotel je pobijati dr. Sancina s tem, da vendAr obstoji nekaka zveza med okrajem Škede.ijukim in sv. Mar. Magd., kajti dokazano jo, da okolo 150 škedenjsko šolo obiskujočih otrflk pripada k sv. Mar. Magd. Dolnji. Zaradi tega misli govornik, da hi bilo boljše zgraditi novo šolo pri sv. Mar. Magd., kakor pa trošiti denar za razširjonjo šolo v Skednju. Svetovalec dr. Sancin jo odgovoril na to, temeljito dokazujoč potrebo razširjenja šolo v Skednju, toda zbor je odobril z veliko večino Consolov predlog, namreč da so počaka na isid izprašovanj gledč iolo pri sv. Mariji Magdaleni, prodno se kaj ukrene v stvari. Proinji učiteljev in učiteljic I. pl. razr. na ljudskih Šolah v mestu za poviianje plačo ustreže se s tem, da se poviša plača učiteljem od 900 gld. na 950, učiteljicam pa (izvzemši učiteljico na ženskem liceju) od 750 na 800 gold, S tem pomnožijo se stroški in Stobice „secundum donalionem domini ro-gis Ferdinandi.* — Vem, pripomni kanonik. — Bene, nadaljuje Madjar; moj gospodar je vžival polovico prihodkov, polovico Ilenin-govoi, a Batorjev del je upravljal ta vaš brat Jurij Vsesvetski, katerega stara Ileningovica grdi, psuje in toži. — Vem, pripomni zopet kanonik. — Ali česar vi, velečastni moj nmico, ne veate, je to. Moj gospodar judex curiao stanuje pri Požunu. Va a Hrvatska, torej tudi Sosed in Stobica je prokleto oddaljena. Saj vam Turki pravijo .dobro jutro!" Vi so seveda tolčete in trgate, ali sreča je ciganka, uteguilo bi so zgoditi, da bi turški konji Boga molili sredi Zsgreba, a cd Zagreba do Soseda ni daleč. Eh vi ste junaki, ali junaštvo potrebuje tudi zlatov, a kraljeva mošnja je prazna, torej moj magnificus so boji za Sosed in Stobico, ker to zaros nekako ua kocki stoji. Rad bi so rešil, a zopet ne bi rad kaj izgubil. To je vrag. Quid oonsilii P Da vso to proda, dobro \ roda I Je-li P Por se! Ali to m lahko. Stara Urča ima oster jezik, ostrejše nohtove, brate moj, navihana pravdarica. Moj mestne občino za 1150 gld. na leto. — Ustreglo se je tudi prošnji učiteljev III. pl. razreda, da se uravna promaknjenjo v II. pl. razr., kajti po sedanjem redu preteče lahko 16 let, prodno je premaknjen učitelj iz III. v II. plač. razr. Sklenilo so je vsled predloga šolskega odbora, da moreti prestopiti dve tretjini, namesto kakor doslej, samo jedna tretjina ljudskih učiteljev v II.pl. razr. in to ne glede na to, dali služijo dotični učitelji v mestu, ali pa v okolici. S tem novim razro-dovanjem narastejo stroški mestno občine za 3300 gld. na leto. Preko prošnjo učiteljev ljudskih Šol v Barkovljah, Rojanu in v Škrdnju, da bi so stavili v isti plačilni razrod, kakor so učitelji ljudskih šol v mestu, preide se na dnevni red vsled soglasnega sklepa mestnega sveta. O tem predmetu govorila sta tudi svetovalca dr. S a n c i n in D o I I e n z, katera sta so tudi izrekla proti prošnji teh učiteljev, ker isti niso postopali soglasno z oHtnlimi učitelji v okolici. Na to dovoli zbor brez razprave dodatni sirošok 2035 gld. 73 nč. za prezidaujo ljudsko šole v okraju Rena Nuova in dodatno stroiko v znesku 645 gld. zn vzdržavanje mestnih otroških vrtov v letu 1893. in 1380 gld. za pisarniške stroške ljudskih š il v letu 1893. — S tem je bil končan dnevni red in župan jo dvignil sejo ob 8', uri. Politiške vesti, Shod socijalnih demokratov. Nadaljujoč svoje razpravo izjavil s« je shod socijalnih demokratov v načelu za evontuvalni splošni štrajk tor vsprejel resolucijo, s katero se odklanja volilna preonnovn, kakor jo nnmo> ruje izvesti vlada. Z ijedno izjavlja resolucija, da se hočejo boriti z vsemi sredstvi za volilno pravico ter z vsi-mi sredatvi podpirati rudokope, ko se je izrečejo poslednji, da jo prišel pravi tronotok za boj za osemurno delo na dan. Nadaljni dodatni predlog, da v slučaju občega štrajka no bi hoteli plačevati stanarine, so jo odklonil z veliko večino. Pogrebna alavnost Koftutova vršila so je včeraj zjutraj v Turinu po določenem programu in v navzočnosti italijanskih oblasti ter odposlanstev raznih ogrskih uiust, parlamenta, vseučilišča itd. Truplo Košutovo, kakor tudi trupli njegovo ženo in hčero so odpeljali iz Turina ob 9. uri zvečer s posebnim vlakom. Z Utiiu vlakom so se odpeljali tudi člani Košutovo obitelji. gospodar je dolgo o tem premišljal, dobil cel6 kupca. Tako slučajno. Velečastni gospod Štefan, poslušaje to povevt Batorjevega poslanca čimdalje bolj pozorno, začne od začudenja vodno bolj debelo glodati, ali ne rečo nič. — Glejte, kako je bilo, nadaljuje Pallfy. Lani v osmi dan kimovca meseca jo dal naš svitli gospodar Ferdinand v Požunu svojega sina Maksa kronati za apostolskega kralja. Vas Hrvatov je bila cela četa pod knezom Nikolo Zrinjskim. Zastavonosci kraljevin so ravno atuli ob holmci, kjer jo vršilo kronanje, h njim na čelu jo držal ogrsko zastavo veliki konjušnik Frančišek Tahi, rodom tudi Hrvat, dasi mu je bil ded čista tnadjarska kri. No, gospod Tahi jo pozabil na svoje pokoljenje, zatekel se je čisto k vam in vam pomugA biti se s Turki. -- Da, da, pripomni kanonik, gospod Tahi je vražji človek. Junak Bicer, ali boji so ga domači ljudje kakor Turki, kajti kamor on stopi, ne zraste več trAVa. (Daljo prilf.) Skupni proračun. Te dni ta Trie mini- fcteraka posvetovanja, katerim je nauoon sestaviti i-kujini [>r;-tHi'-un. Petreb čine bodo bajo leto* za 4 niilijunov vi#je od In ni. — Delegacije se baje snidejo » mesecu maju. abok će.itr ae zasedanje državnega zbora r.a-i:lju('i žp v Aprilu. Splošno razoroženje — in kaj in! Kakor javljajo včeraj z Dunaja, ho popolnoma neosnovane dotične Testi, katere trdijo, da se potegujejo nekatere evropske sile za splošno razoroženje. Nasprotno pa se kaže, da evropske velesile nastejajo je pomnožiti svojo vojno žele, namesto da bi jih smanjinle. Isto velja n. pr. tudi o Avstriji, katera bode o prihodnjem držarnozborskem zasedanju zuh-tuvala novih žrtev za Tujni proračun. Obsojen časnikar. Včemj obhodili so na Dunaju urednika lista .Soc'-alist*, Nesti., na O mesccev jc^e zaradi ščuvanja na medse-bojno Tnjik", Vojna izjemna aoiliča v Italll Se niBo Končali naprav jirofi mnogoštevilnimi obtoženci. ^ ferni obsodilo je izjemno vojno sodišče v Mussi 3 zatožono zaradi ščuvanjn in upora in R;cpr jedrn'«.-« na 12, jednega na 10 let in jr-lnrgft na 2 Mi zapora. Finančno položenje v Italiji. Iz R mu poročajo, da ni nikske nade do spoinzum-ljenja mej minintorstvom in komisijo, izbrano po zbornic' v ta Dimen, da prouči finančne načrte rninhtcMtva. Fmunčni minister Boh« niiio je izjavil odločim, da nikakor ne moro vsprojoti predlogov komisijo. Ker večina zbornice gotovo pritrdi monenju komisijo, jo kriza neizogibna : ali odstopi mini«ter9tvo, nli pa razpusti vlada zbornico. Po takem je mogočo, da doživimo v Italiji v kratkem veliko h o mati j o, Srbija In sv. Stolica. O pogovoru mej ministarskim predsednikom srbskim Simićem in sv. Očetom porivajo, da so je prvi dotaknil vprašanju o osnovi katoliSko Altofijo v Niiu in uvođenja slovanskega bogoslužja za katolike v Srbiji. Osnovi katoliško škofijo v Nišu bi morala pritrditi avstrijska vlada, kajti po taki osnovi !>i so odcepili katoliki v Srbiji od škofije djakovske. V tom zmislu da bo je izjavil tudi sv. Očo, namreč da liočo v tem pogledu postopati sporazumno z Avstro ograko. Različna vosti. Cesar Fran Josip i v Opatiji. Vsa proga Matulje-Volosko-Opatija sejo odela praznično za dostojni vsprejem našega vladarja. Zlasti postajno poslopje v Matuljah jo okrašeno prav ukusno. Pred uhodom v vrs Btoji prvi slavolok. Nh poslopjih, koja j« vidoti a ceste, vihrajo deželne in oomirsko zastavo. Vsa letovišča v Opatiji ho v zastavah in selenju. Coaar bo je odpeljal z Dunaja sinoči ob 7. uri. — O vrprejcnou poročamo mej najnovejšimi vestmi. Za Obrtnike. Upravno sodišče na Dunaju razsodilo jo to dni valed nako pritožbe, da vajenci in pomočniki načelno no smojo biti č I o n i zadružnih bolniških blagajnic, ker so isto namenjeno !e mojstrom ; nusprotno pa morajo biti vajenci in pomočniki zavarovani pri okrajni bolniški blagajni. Volilni Shod, katerega jO sklical državni p- slanec dr. Andrej Porjančič v Idrijo, bil je mnogoštevilno obiskan. Volilci so izrekli g. poslancu svoje zaupanje. Tamošnje „Del. in bralno društvo" izvolilo jo gosp. poslanca Ki rjaučiča svojim častnim Članom, „Indipendenteva" domišljavost. Znani naš „prijatelj* „L' Indipcndento", pripoveduje v *voji včerajšnji številki na dolgo in široko o nekem „roparskem" napadu na novi openski cesti (vio Fabbio Severo), katerega nedolžna žrtra jo bil nek „ ospod V. B.u, kakor ga „Iudip." modro — zamolči. Da, zamolči, kajti ves ta ,napad" vršil po jo lo v glavi „Indi-pondontovega* urednika, kateri no prido tako lahko v zadreg *, kako naj bi postregel bvo-jtoi lahkovernim somišljenikom a „senzacionalnimi* vestmi. Pruvimo, da se je porodil fa „napad* v „Indip," — glavi, kajti i z m i-š I j o n in zlagan jo od prve do zadnje besede. Nuj nam naši čć. oitatrlji blagovoljno oprostijo, uko kednj natega „prijatelju" „In-diponilentu." imonnjemo včn h nehote „i'Iui-pprtinent. Za družbo sv. Cirila in Motoda nabralo so jo Jon 25. t. m. v veseli družhi Harkov ljanov in dragih poštenjakov v R^pifcti, v namen, da postane Birkovljanaka župnija pokroviteljic* podružnice na Greti, 2 kroni in 60 atotink. Plesne vaje v „Tri. podp. in bralnem društvu" ae prifao zopet dne 1. t. m. ob navadnih urah. Sftatifttika tržaika Od 18. do 24 t. m. rodilo ae je v tržaški občini 82 otrok (38 moikih in 44 ionskih); 5 bilo jih }• mrtvorojenih. Umrlo je 100 oseb (55 Moških in 45 ienskih). Z obirom na itevilo probivaltive pride 82-58 mrlifov na vsakih 1000 duš. 12 Lokavca ae nam piše: Vašo vest o volitvi našega župana in podžupanov blagovolite popraviti v tem zmislu, da je bil županom v Lokavcu dne 94. m. m. izvoljen g. Vidmar, po domače Orofič: prvim podžupanom Anton Rmtja, drugim Fran Blaško, tretjim Fr. Krapež i« Dola, četrtim I. Slokar, petim A. Liker in Ant. Bizjak iz Dola. Izneverjenje pri komercijalni banki. Nezvesti blagajnik Contento je baje Že dospel na otok Krf. Kolikor so dognala dosedanja poizvedovanja je iznevorjena svota za 3000 gld. večja, nego so je mislilo, kajti v žakelj-čku, v katerem naj bi bile srebrne krone, našli so sam drobiž iz niklja. Ona dva sorodnika Contentovs, katera so zaprli kot sumljiva, se imenujeta Serafina Karg in Krištof Castro. Policijsko. Včeraj popoludne zapili so 24letno hitimo Jouipino C. is Gorico ker je bila ukradla svoji goKpodinji rnzno perilo, vredno 9 gld. — Včeraj popoludlio zaprli so lOletneg* tkalca Josipa Biancatta iz Angarij (pokrajina Veroneška) ker je na Rallijevom zemljišču ukradel 2 kroni pekovskemu vajencu I'etru Sarnerju, stanujočemu v ulici Foszo Bianco list, 1. Biancatto klatari se po Trstu no lo brez posla, ampak celo brez stanovanja. Kaj no bi bilo boljše, da bi bil vrli Biancatto ostal v solnčni svoji domovini, kjer bi utegnili uporabiti aovjo tkalsko spretnost o krpanju državnega proračuna P — 18letnega mesarskega vajenca Gvida Partorija iz Trsta, stanujočega v Novi ulici hšt. 30, zaprli so včeraj, ker je izneveril 19 gld. svojemu gospodarju, mesarju Dom. Spadaru, stanujočemu v ulici Belvedoro hšt, 6. — Helena Broccbi, stanujoča v hiši št. 2 ulice della Corte, pri« javila je predvčeranjem stražarjem v ulici Tigor, da so neznani tatovi vlomili o njo odsotnosti v njeno stanovanje ter ji odnesli 10 zastavljavnih listkov in perila, vrednega 50 gld. ter po vrhu še budilno uro, vredno 4 gld. Okradli so tudi v isti hiši stanujočega Nikola Bornardisa, kateremu so odnesli razno obleko, vredno 18 gld. Včeraj vjel je policijski efioijal g. Titis tatu. lati je 48letni kovač in dimnikar (in poznani tat) Ferdinand Iserčič is Trsta, stanujoč v ulici Pozzacchera hšt. 2. Umoje se samo po sebi, da so ga spravili v varnost, ker je kovač-dimniknr-tst na sumu, da je tudi o drugih prilikah posegel po tujem blagu. Pretep med vojaki. V torek zvečer sprla sta se dva pijana vojaka v ulici Riborga. Jeden bil jo od 87., drugi od 97. pešpolk«. Kar hkrati pričela sta udiihati z bodali drug po drugom in jeden zabodel jo drugega a svojim bodalom v prsa ter pobegnil. Na kri-čanjo ljudij prihiteli ao stražarji, kateri ao našli ranilo* skritega v gostilni „(Mtfi di Am-burgo". Isti jo 22letni Fran Domajka, vojnik pri 97. peSpolku. Odpeljali so ga v zapor v ulici Tigor, potem ga jo pa odvedla vojaška patrula v vojne zaporo. Ranjonega spremili ho v vojaško bolnišnico. Nezgoda. 35!«tna perica Marija Ferluga, stanujoča v Rojanu hšt. 124, zdrsnila je danes zjutraj, ko je pinla pod gozdičem v „Potoku" in padla tako nesrečno, da si je zlomila nogo. Rovico odpeljali so na zdravniško postajo, od tod pa v bolnišnico. Napad v novčnem uradu. Ravnatelja in tajniku rimskega novčnega urada napadel jo dno 27. t. m. nek uradni služabnik z nožem in gn lahko ranil. Napadaloo so je potem ustrelil. Misli se sploh, da je služabnik napadel ravnatelja zaradi tega, ker se jo bal, da bodo odpuščen iz službe. Nove tiskarske črke. Knjigotržoc Rudolf Abt v Pasovu izumil jo neko'tvarino za izdelj avanjo tiskarskih črk. Izumitelj vzel si jo v uenir'ki državi patont na svojo iznajdbo, od katero si obeča mnogo, ker so Črko iz to tvurine baje jako elastične in trpežne, poleg t<'f»a mnogo Injšo o«l sedanjih svinčenih in t«4i m«* Škodljive sdravj«, kaVnr »o šk dlji ve sfinčeue. Sestava te tvarine je Se tajna. Prlnceslnja nuna. II i belgijskega kralja, princesinja Klementina, o kateri trdo sporočili te dni, da uamerja stopiti v samostan, izbrala si jo nek pieosenitaik samoUan v Avstriji, ne ve se pa i« kateri. Ruski car v Karlovih varih. Včerajšnja poročila i Dunaja javljajo, da odpotuje ruaki car v kratkem v kopelj Karlove vari na Čaftkem, kjor namoruje ostati več tednov. V Karlovih varih da pripravljajo že sedaj na tihem stanovanje za visokega gosta. Ni pa ie določen dan, kedaj pride car v kopelj. Trdi so, da so mu caavetovali zdravniki kopelj v Karlovih varih zaradi neke bolezni, katero ima ruaki vladar na jetrih. Sarajevo napreduje. Mestna občina v Sarajevu jo najela pri h-potični banki v Budimpešti posojilo 1'4 milijonov, katero hode izplačati v petdesetih letih. Ta arotn so porabi za dozidanje mestne hišo, za uvedotijo električno razsvetljave in električne poulično železnice, za konvertovanje vodovodnega posojila in za drugo naprave. Nezvest častnik. Kakor poročajo iz Bukarešta, izneveril je dorisrničar tamošnjega vojaškega kluba, topničaraki priročnik Ivan Filostrato 82.000 frankov kluboveg.i imetja in pobegnil z novci. Izjava ruskih leni Več ruskih ž en A je doposlalo gospnj Adam v Parizu nastopno adreao ; V simpatijah mej Francijo in Rusijo vidimo jamstvo za človekoljubna prizadevanja modernega človeštva : nadejamo se, da bode idejal pobratimstva mej narodi naloga bližajočemu so stoletju. Me žene no mremo na bojnem polju, a gledati moramo, kako se pogubljajo naši očetje, možje, sinovi in bratje. To na« obvezuje, da brižno služimo veliki ideji miru; to nam dajo pravico, da vzklikamo : zgodovinsko najva/neji dan nastopi tedaj, ko premaga oivilizuoija krvavo dedščino barbarstva, ko 8e posreči velikim duhovom čiovoštva, odstraniti možnost vojske, tor zapreke na potu do zmago napredka. Mir pridi na zemljo! To je naša najiskrenejša želja, kojo pošiljamo ženam volikega francoskega naroda. Loterijske Številke, izžrebano 28. t. m. Brno: 19, 70, 40, 46, 90. InomoBt 37, 81, 10, 11, 28. Najnovejše vesti. Opatija 29, (Izviren brzojav „Edinosti"). Vsprejem Nj. Vel. cesarja in kralja bil je po vsej Crti sijajen. Hrvatje tega okraja pokazali so navdušenim načinom svojo udanoat premil. vladarju. Občina Kastuvska postavila v Matuljali slavolok, okrasen z vladarjevimi in hrvatskimi narodnimi zastavami, na katerem je bil napis v hrvatskem jeziku v pozdrav vladarju. Povsodi bila je ne-brojnu množica naroda, katera je pozdravljala pri&ed&ega cesarja z navdušenimi „Ži vio "-klici. Ob cesti napisi v narodnih barvah. Pred uhodoin na Vo-loško stal je krasen slavolok, a Volosko samo, rekli bi, bil je jeden sam ogromen slavolok, odieen z mnogobrojni m i hrvatskimi zastavami. V Opatiji mnogo slavolokov. V Škrbicih mnogo hrvatskih in slovenskih zastav. Tudi v Opatiji mnogo hrvatskih zastav; našega naroda povsodi ogromuo število iz občine lvastavske, Voloske, VeprinaSke in Lovranske. JJreko stotine krsuih Muncov in Munk v narodni noši. Povsodi se je čulo ali samo „Živio"-klice, ali pa no ti klici odločno nadglasali vse druge vsklice. Opatija 29. Posebni dvorni vlak dospel jo na postajo v Matuljah ob 9. uri zjutraj. Nj. Vel. cosnr objel in poljubil jo nemškega cesarja. Nj. Vel. nagovorit je prijazno trž. namestnika vit. Rinaldinija in okrajnega glavarja Fabianija. — O vožnji v Opatijo poro čamo v našoir, posebnem brzojavu. —- Takoj po svojem prihodu v Opatijo obiskal je Nj. Vol. cesar nemško cesarico v letovišču „Aun.lia" in zi.tum so je odpeljal na Volosko, kjer jo obiskal nadvojvodinjo Toskansko. — Nemški cesar pričakoval je našega cesarja mi postaji v Matuljah. Prvi je bil v opravi polkovnika avstrijskih huzurjov, drugi pa v pruski uniform'. Rim 29. Danes ho jo otvoril mednarodnimi zdravniški shod v prisotnosti kraljevsko dvojic. Trgovinski brzojavi. Buditap.ita. Pšenica r.n spornimi 7 25-7-86, jonen 7'45 V48 Koruza 7.11 liinj-juni 5-0iJ do ft'03 --• - Oven ra spomlad 7 30 do 7 32. Plenic« nori r»d 77 kil. f. 7 (W-7'88. od 7 ■ kil. f. 7 40 — 7 45, od 79 kil. f. 7 50-7 Vi, od «0 ki), f 7 55-7 *5, od HI kil. for. 7 H5-7 70, F ž 5 55 — 5'75 j otes novi « 95 7 40. Jermen «•«!$-»-«5; proso 4—1-40. Sredne ponudbe in povpraSevanj* pšenifft. Prodalo se je 14 000 met »t. po »talnih cenah. Oves vedno raste. Praga. Nerafinirani sladkor : zop^t bnljp. /a marc 1H-M), april 1 Z« maj lfl'70. Nova rol.a h.-i»-t.mher 1582-15 85. Budimpešta. Špirit, 16.50— '7' —. Havre. Knva Snutos ifood aversjf) ra nntrc 103-25. za juli 10025 mirno. Hamb ur2' Santos good averafe za '»mv f. maj 82-50, soptouber 78'75, mirno. Dunajska bom». marom 1804. Državni dot^ v papirju . , ji ▼ srnhru Avstrijska ronta t zlatu » , v kronah Kreditno altcije . . . . London ]o L h t. . . . . Napoleoni...... 100 mark...... !•*> italj. lir..... v če ruj danes . 9825 f»8-30 . 9810 9810 . 119-60 11950 , 98-— 97 85 . 370 60 370 50 . 124.55 134 55 91)0 . 61' — 6097 */, . 48-27 48-40 Gostilna „Pri lepem razgledu" Gregorja Oeliorina pri sv, Alojziju so priporoča niijtoplajn slavnemu občinstvu. Toži ko prnv dobro črno vino po 32 in i!8 nv<4. in bolo sl idko po 40 nč. liter. (20) pivovarno brator Relnlnghaus v Stelnfeldu — Gradec pri 150 A. DEJAKU, junior, y TRSTU Via, derfli Artisti it. a, zastopnik za Primorsko, Dalmacijo In Levant, ponuja p. n. gostilničarjem v Trstu in po okolici stnroznano stoinfoldako eksportno (Export), ožujsko (Milrzon) in uležano (Lngor) pivo, tako v sodih kakor po »toltbniofth, pod ugodnimi pogoji. Spretnoga in urnega korespondenta ki je sloveii&čiiie, nemščine in laščinc popolnoma zmožen in iiun i epn pisavo, vsprojrao ae t letno pl«6o 000 gld. Ustopiti je al. junijem t. |M o/irmi tudi prej: oni t vofiletuirai spričevali iiuajo prod-nosi. Ponudbe a prepisi aprićeval, naj so pošljejo — kam, pove h prijaznosti upravniitvo „Elinosti". (3) Gostilna „Ali1 antico moro" v ulioi Solitario št. lfi. toči izvrstim vipavska črna in boln vina iz prva-fikih vinogradov in krašku iz Škrbine. Vipavska po il2—40 kr., kraški teran po 40 kr. liter. Nadejam se, da me iluvno občinstvo, ravnajoč se po izreku rSvoji k svojim' počasti v obilem itevilu. Anton Vodopiveo. 4-20 |C. kr. dvorna lekarni iTana Mizzana VIA CAVANA V TRSTU. Podpisani nnzuanja si. občinstvu, dn j« proviel iforl onienjono lokalno od dedičev pok. Benodotta Vliich-Mtniusnija, priporočajoč so najtuplejo in ob-ljubijujoč, natančno podtroilbo 7, iiinarjeuimi oe-uaml. Članom .Dolalskega pndpornoga društva* pa uazniiiija Se posoboj, dn mu je odbur istega dovolil 'projoinati recopto ud njih v slučaju, »ko njim taksne društvena zdravnika predpišeta. Za ■dučnjne lokursko potrebo so priporoča 101-30 Ivan Mlzzaii. Gostilna „Alla Citta di Vienna" 1'iazza Cnsorma h. ši. 2. (zravon Tiskarne Dolonc) tuči temn I. vrsti iz prvih kletij iz Kazolj in A v borja po 48 nč. Utor, kakor tudi istrsko vino sproti in za domačo vponvbo. — G r a š k o pivo, izvrstna kuhinja (itnlijaiiskn in nom&ka) po jako umoriinih cenah. — Priporoča se si. občinstvu (101) Ant. Brovedanl. DROGERIJA iiu dubels in drobno G. B. ANGELI TRST Corto, I^azza delle Legnu 1, Odlikovana tovarna čopičev. Vidika zaloga oljnatih Jbr.vv, lanlni izdelek, l.ak za kočijo r. AnglnJkega, iz Frmicijo. Nemčije itd. Velika zaloga finih barv (in tiibutti) zu slikarje, po ugodnih cenuh. — Lenk za parkoto in pode. Mineralne vode iz mijb'lj znanih vroleov kakor tudi romanjsko žveplo za žve-pljaiijo trt. to i—fts l