Poštarina plačana. Posamezna štev. Din V— Štev. 20. V Ljubljani, dri9 14. maja 1926. Leto IX. Izhaja vsak petek. Upravništvo „Domovine" v LJubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo „Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 fliroCnlaa » tnzemstvo: četrtletna 7-1» Olg, polletno IS Din, celoletno M Dli; m tgozemstro: Četrtletno II 01«, polletno 24 Oln, celoletno «8 Olg. — Riču poštne hranilnice, poJrniilce t Ljubljani, it 10.711. K načrtu novega občinskega zakona Prav malo je verjetno, da bo sedanja Narodna skupščina mogla skleniti kak nov ivečji zakon, dasi bi radi videli predvsem dober zakon o neposrednih davkih, ki bi izenačil bremena in jih olajšal. Skrbi pa nas tudi novi občinski zakon. Strinjamo se s tem, da'dobimo efioten zakon o občinah za vso državo. Tudi s tem se strinjamo, da večja občina laže zmaga svoje današnje naloge kakor mala, ne strinjamo se pa z mišljenjem, da naj bodo občine po vsej državi prilično enako velike (okoli 2000 prebivalcev) brez ozira na krajevne razmere. Občinski zakoni, ki so zdaj veljavni v mariborski in ljubljanski oblasti, niso slabi in v marsičem lahko služijo za vzor. Tudi naš proporcionalni volilni red.se je na deželi dobro obnesel In vsi se veselimo, če se možje vseh strank zedinijo k enodušnemu glasovanju za napredek občine. Marsikdo se pritožuje. da se zaradi splošne in enake volilne pravice v občinskem odboru pojavljajo sklepi, ki premalo štedijo stare domačine. Ne more se tajiti, da ima ta enakost svoje senčne strani. Gotovo pa je, da se od leta do leta položaj izboljšuje: resni, preudarni domačini pbdrže močan vpliv, priseljenci pa dobivajo vedno več zmlsla za novo domačijo in se Odtegujejo vetrnjakom, ki bi zavozili občino v propast, češ, mi gremo lahko vsak dan proč. Sedanji volilni sistem torej ni najboljši, a dokler kdo boljšega ne napravi, ki bo demokratičen kakor sedanji, a bo varoval stal nost gospodarske politike naših občin, se bo prepir pač gibal le okoli tega, ali se naj pogoj ZSl volilno pravico podaljša od enega na dve ali več let prebivanja v občini. Velike važnosti Je vprašanje obdavčeval ne svobode občin. Kako izravnati nasprotujoče si interese stanov in razredov, a ne zaiti [v napako, da vlada po mili volji razveljavlja iali izpreminja občinske finančne sklepe? Težko je rešiti tudi vprašanje računskega nadzorstva občin. Nihče ne želi, da se vlada jneša v občinske račune, a kontrola mora jbiti ostra, kajti korupcija ni doma samo na [vrhovnih mestih, ampak smo je našli v [občinah in cestnih odborih na deželi prav mnogo. Od več strani sem dobil vprašanja, ali se .bo po novem zakonu res združilo po več '.Občin, oziroma se bodo potegnile nove meje. [Načrt res postavlja merilo, da ima občina lObsegati okoli 2000. duš,, a dopušča izjeme posebno tam, kjer so kraji malo obljudeni in je promet težaven. Vendar bomo zakonu tudi v tej obliki nasprotovali, kajti ne moremo dopustiti, da bi kje pri zeleni mizi gospodje sestavljali in delili občine na karti. Kjer je združitev pametna in koristna, naj se najdejo pota, kako se to brez škode izvrši. Kjer pa se prebivalstvo odločno in iz utemeljenih vzrokov temu protivi, tam ne kaže. siliti ljudi skupaj, ker rajši naj dve mali občini malo delata, kakor da se v združeni občini vrši bratomorni boj, ki onemogoča vsako delo. Velike važnosti bo v zakonu tudi točna določitev, koliko ima občina vršiti preneše-nega delokroga za državo. Nekaj bo gotovo treba, a mi bi radi videli, da je občina prosta vojaške razvidnosti, odmere gotovih davkov in njihovega pobiranja. Vse to danes delajo občine v Srbiji. Čim manj bo naša kmečka občina «birokratska», to je obložena z urad- niškimi pisarijami, tem boljše bo za nas vse. Država naj občinam ne naprti preveč težkega prenešenega delokroga, ker potem tudi ne bo treba nastavljati dragih uradnikov. Kakor sem že zgoraj povedal, se mi zdi. da zakonski načrt o občinah še ni zrel in da bomo imeli prej še volitve, preden pride ta načrt pred Narodno skupščino. SDS bo stala na braniku svobode občin, njihove najširše samouprave, omejitve državne kontrole na prenešeni delokrog, skušala bo doseči, da se gospodarska kontrola občin prepusti kakemu neodvisnemu činltelju, in delovala bo za tako opredelitev prenešenega delokroga, da bi zanj ne bilo treba dragega aparata. SDS pa tudi z vzgajanjem duševno razvitega, samostojno mislečega, izobraženega naraščaja usposablja naš narod, da bo lepi okvir občinske samouprave znal izpolniti z razumnim delom, tirožetim s socialnim duhom. Narodni poslanec dr. Gregor Žerjav. Brezplodnost klerikalne politike Priznanje dr. Korošca, da ni klerikalna politika ničesar dosegla.za rešitev gospodarskih in socijalnih vprašanj v Sloveniji Petletna svetovna vojna je tako razrvala temelje narodnega, gospodarstva, da bomo še dolgo časa morali občutiti njene škodljive posledice. Prva dolžnost vseh javnih činite-ljev bi morala biti skrb za čim večjo ublažitev vseh bremen, ki jih je naložila nesrečna vojna izčrpanemu človeštvu, skrb za čim hitrejšo in uspešnejšo obnovo narodnega gospodarstva, za rešitev vseh nanovo nastalih gospodarskih in socijalnih vprašanj, predvsem pa za rešitev nujno perečih življenjskih vprašanj našega kmetijstva, ki je v Jugoslaviji glavni temelj našega narodnega gospodarstva. Predvsem bi morala glede Slovenije skrbeti slovenska klerikalna stranka za to. da bi vsaj nekoliko popravila svoj velik greh, ki ga je zakrivila s hujskanjem na vojno. Ne smemo pozabiti, da je v začetku vojne navduševal celo ljubljanski škof vojake na vojno proti Srbom, češ, da so Srbi «zakleti sovražniki samega Jezusa«, in da je zaradi tega boj proti njim Bogu dopadljiv. Tedaj je «Slovenec», ki se tiska v tiskarni ljubljanskega škofa, pisal: «Čc je kdaj kaka vojna bila pravična, je vojna proti Srbiji. Ta država mora biti ponižana, to je edina pot do resničnega, trajnega miru.» Nc smemo pozabiti, da je vodstvo klerikalne stranke oficijelno pozivalo k denunciranju onih, ki bi kazali svoje jugoslovcnsko mišljenje. Dobrodušni Slovenci smo hitro pozabili, da so klerikalni hujskači pošiljali naše ljudi tako upropastili na tisoče rodbin, da so de-nuncirali in pošiljali naše ljudi v taborišča za internirance, kjer so siromaki umirali zaradi lakote in na kužnih boleznih. Tisoči vdov in sirot v največji bedi danes objokujejo svoje med vojno umrle svojce. Pričakovali smo, da bo klerikalna stranka napela vse moči in spokorjena skušala s smotrenim delom na gospodarskem in soci-jalnem polju popraviti vsaj deloma to. kar je zagrešila med vojno. To pričakovanje pa se je izkazalo kot neutemeljeno; klerikalci so se ob ustanovitvi Jugoslavije samo potuhnili, toda kmalu so zopet pokazali svojo barvo. Z demagoškim varanjem. z zlorabo vere in cerkve, s hujskanjem proti jugoslovenski vzajemnosti po starih avstrijskih metodah so si znali pridobiti večino slovenskih poslanskih mandatov in s tem tudi odgovornost za reševanje gospodarskih in socijalnih vprašanj v Sloveniji. Jugoslavija jim je odpustila, postavila jili je celo na vodilna mesta v državni upravi ter jim dala moč in denar v roke. Dr. Korošec ie bil ponovno ministrski podpredsednik, ostali klerikalci ministri, v svojih rokah so imeli ponovno tudi prve pokrajinske vlade v Sloveniji. Že več kot sedem let imajo večino slovenskih poslanskih mandatov v svojih rokah, naredili pa niso ničesar za zboljšanje gospodarskega položaja v Sloveniji. Vse njihovo v vojno, da so po naročilu ljubljanskega! delo se je izčrpavalo v državnopravnih sepa-škofa agitirali s prižme za vojna posojila in I ratističnib Jbaiih. s čimer so ovirah se druge v polni meri zaslužili, da jih ob prvi priliki litiko, da je imela edino prav SDS, ki ie pošljemo v politični pokoj? Ali naj slovensko vedno zahtevala rešitev gospodarskih in ljudstvo še nadalje trpi zaradi brezvestnosti socijalnih vprašanj na podlagi enakopravnosti bivših avstrijskih zagovornikov vojne? vseh državljanov ter opozarjala na škodlji- Danes spoznava vsak pameten človek, da i vost brezplodnih državnopravnih bojev, je imela edino prav SDS, ki je vedno svarila Zato se tudi veste SDS z vsakim dnem naše ljudstvo pred škodljivo klerikalno po-lmnože! pri reševanju vsakdanjih nujnih življenjskih vprašanj. Poročali smo že, da je govoril voditelj slovenske klerikalne stranke dr. Anton Korošec v Ljubljani na nedavnem zborovanju klerikalne Kmečke zveze. Ugotovili smo ob tej priliki, da ni mogel večkratni bivši minister jugoslovenske vlade ob tej priliki pokazati na najmanjši uspeli klerikalne politike in da se sploh ni bavil s potrebami in zahtevami kmečkega stanu. In vendar ima dr. Korošec za seboj dvajset slovenskih poslanskih mandatov, zaradi česar nosi tudi glavni del odgovornosti za razvoj razmer v Sloveniji. Dr. Korošec je nekaj dni kesneje govoril tudi na shodu svojih ljubljanskih somišljenikov. Mislili smo, da bo vsaj ob tej priliki povedal, kaj je dosegel s svojo politiko. A tudi ob tej priliki nismo ničesar podobnega Culi. Dr. Korošec je sicer zatrjeval, da se je klerikalna stranka «zanimala» za razne stanove, za uradniški, obrtniški, delavski in kmečki stan, kaj pa je naredila za zadovoljitev vseh teh stanov, ni povedal. Vse premalo je namreč, ako dr. Korošec trdi, da se je za razna vprašanja samo zanimal, povedati bi moral, kakšno politiko je vodil, da bi se ta vprašanja rešila. Ali vodijo klerikalni poslanci mogoče nalašč tako politiko neuspehov, da ostanejo ljudje še nadalje nezadovoljni in da klerikalni agjtatorji laže hujskajo proti enotnosti naše države? Dr. Korošec kot voditelj slovenske večinske stranke bi moral podati natančen obračun svojega dela! Dr. Korošcev molk o «uspehih» klerikalne politike je za nas prizt^nje, da je bila ta politika napačna in pogresena. Dr. Korošec se s svojo stranko ni izkazal vrednega zaupanja, ki mu ga je pri volitvah izkazalo slovensko delovno ljudstvo na podlagi klerikalnih obljub. Te obljube so ostale neizpolnjene, četudi so imeli klerikalni voditelji dovolj časa in prilik, da bi jih izpolnili. Vprašamo, ali so ti ljudje, ki so svoje-časno hujskali na vojno in ki tudi po vojni niso ničesar storili, da bi popravili svoje grehe, še vredni, da zastopajo koristi našega ljudstva? Ali niso ti ljudje po tolikem varanju i Anton Stražar: Od vojaka do graščaka (Po ljudskem pripovedovanju.) (Dalje.) V. kilitarjev Tomažek se je v regimentu grofa Kolovrata udeležil vseh hudih bojev v Šleziji v dnevih od 12. do 23. novembra leta 1757. Svojega stotnika ie kljub temu, da je bil tudi sam ranjen, rešil gotove smrti. Stan vojaški poveljnik v Ljubljani se je zelo čudil mlademu toda postavnemu Rihtar-jevemu Tomažku, ko se je javil, da želi prostovoljno vstopiti v soldaški stan. Tiste čase je bilo to nekaj izrednega, ker so kmečke fante morali le s težavo loviti. Tomažka so z drugimi fanti, ki so jih ujeli, odposlali k znanemu grenadirskemu polku grofa Kajetana Kolovrata. (Pozneje se je polk imenoval 17. pehotni polk ali Ljubljanski regiment.) Tako je mladi Tomažek postal grenadir. V tistih bojevitih časih, ko je imela Marija Terezija borbe na vseh koncih in krajih, je naš Tomažek imel priliko videti in obhoditi dosti sveta. Mladega in vedno veselega fanta so imeli vsi radi. Na Ogrskem, v taborišču blizu Budima, je stotnik Henrik izbral Tomažka za svojega slugo. Stotnik Henrik je bil splošno priljubljen poveljnik. Kakor so vojaki splošno vedeli, je bil doma v obližju nemškega Gradca; oče viegov je bil graščak in seveda nemškega po- Politični Stojimo pred važnimi dogodki. Mogoče že v trenutku, ko to pišemo, nastajajo izpre-meinbe, ki utegnejo voditi k novim volitvam. Položaj vlade je nevzdržen. Zveza med radičevci in radikali je skrhana do skrajnosti. Obenem pa obe stranki v svoji sredi preživljata hude notranje borbe. Jutri v petek se sestane Narodna skupščina k toliko pričakovani razpravi o interpelacijah glede korupcije, ki so jih vložili: eno samostojni demokrati, drugo davidovičevci. Našim čitateljem je znano, da je zet Ljube Jovanoviča razkril v javnosti številne nelepe afere Pašičevega sina Radomirja. O teh razkritjih se bo torej razpravljalo, da se dožene, koliko je resnice. Stari Pašič je sicer izjavil, da nima ničesar proti temu, ako njegovega sina obsodijo, če je ta res kriv, toda obenem zahteva, da se preiščejo tudi ostale korupcijske zadeve od prevrata do danes, ki so jili zagrešili drugi možje. Radič že celih 14 dni grmi proti korupciji, kakor da bi on edini bil v to poklican in čeravno je še zmeraj z radikali v vladi. Jutri pa se le utegne zgoditi, da Radič potegne z opozicijo, s čimer bo vidno pretrgana njegova zveza z radikali, in sedanja Uzunovičeva vlada bo morala podati ostavko. Kaj bo sledilo nato? Kakor smo že v uvodu omenili, bodo edini izhod iz zamotanega položaja nove volitve. A kdo jih bo vodil, kdo bo imel volilno vlado? Radičevci i in tudi naši klerikalci se zanašajo na Ljubo kolenja. Žena njegova pa je bila rojena na Kranjskem. Zaradi tega je bil stotnik vrlo naklonjen slovenskim fantom. Prijazna stotnikova gospa je skoraj vedno, ako so le dopuščale razmere, bivala pri svojem možu. Posebno pa je vsem vojakom ugajala krasna in ljubezniva stotnikova hčerka Katinka, ki se je ravno razvijala v zalo mladenko. Po materi je dobro govorila slovenski in je kaj rada kramljala z vojaki. Obe, gospa in gospica, pa sta posebno radi imeli vedno šaljivega Tomažka. V pričetku meseca oktobra leta 1757. se je moral stotnik Henrik ločiti od svoje ljubljene ženice in hčerke.^kajti ves Kolovratov polk se je odpravljal v Šlezijo, kjer so Prusi znova silili čez meje. Bilo je zadnji dan pred odhodom. Vedno vesela Katinka je bila silno žalostna. Pa tudi Tomažek je bil nekako potrt. Ko je na hodniku ravno snažil stotnikovo bojno opravo, pride k njemu Katinka in med mladima človekoma se je začel naslednji pogovor : «Pozdravljeni, gospica Katinka!» je dejal Tornažek. «Vidite, kako pridno pripravlljam bojno opravo za gospoda. Pa tudi svojo si bom dobro osnažil. Kajne, gospica, da se boste kaj spominjali na naju? Kjer bo naš gospod, tam bom jaz; nič se ne bojte, gospodu se ne bo nič hudega zgodilo, dokler bom jaz živ!» Mlada deklica se je zjokala ob teh besedah, kajti skrbelo jo je, bo li še kdaj videla svojega očeta. Tomažku se je precej smilila žalostna Katinka, zato jo je začel tolažiti: pregled Jovanoviča. Nadejajo se, da bo Jovanovič potegnil s seboj del radikalskih poslancev, na kar bi radičevci skupno z njim dobili volilni mandat ter bi po potrebi pritegnili v volilno vlado še klerikalce ali kako drugo opozicijsko stranko. Menimo pa, da je to račun brez krčmarja. A če bi se tudi zgodilo po njihovem, pomagalo jim ne bo nič. Ljudstvo je klerikalce in radičevce že do kosti spregledalo in si bo dobro premislilo, ali naj jim še zaupa volilne kroglice. Najboljši dokaz, da Radičeva stranka peša na vseh straneh, so pač Radičeva zborovanja.' Včasih, ko je Radič oznanjal republiko, se je vse trlo na njegovih javnih zborih. Po lanski izpreobr-nitvi se Radič dolgo ni upal pred svoje volii-ce. Zdaj pa zopet sili med ljudi. Toda, kamor pride, povsod se lahko prepriča, da ljudstvo ni vol, ki ga danes lahko krmiš s senom, jutri s slamo. V nedeljo je Radič govoril v Tolisi. Poslušalo ga je le neznatno število seljakov, pa še ti so ga vpraševali, kam je zapravil republiko. Radič se je ves poparjen vračal v, Zagreb in ga ni mogel potolažiti niti minister, Pucelj, ki je skupno z Radičem gledal polom. In naši klerikalci? Kaj imajo pokazati in povedati oni? V soboto zvečer je dr. Korošec v ljubljanskem Mestnem domu v daljšem govoru razodel svojim somišljenikom, da za Ljubljano ni ničesar dosegel, čeprav je ljubljanski poslanec. Naravno, da so še tem manjši njegovi «uspehi» za ostalo Slovenijo. Zvračal je krivdo na druge, a s tem je le v polnem obsegu potrdil nesposobnost svoje politike. «No, no, Katinka, Ie nikar ne bodite preveč žalostni. Pa menda vendar ne mislite, da se ne bi več videli?!... Veste, to meni še malo ni mar, strahu nimam nobenega! Ampak to-Ie bi povedal: pri nas na Kranjskem je navada, da fantom, ki odhajajo na vojno, pripenjajo dekleta šopke. Te imajo fantje vedno pri sebi za vesel spomin. A jaz, jaz bom šel brez šopka — samo to me žalosti...» Katinka je pri teh besedah nedolžno pogle^ dala Tomažka, se molče okrenila, pa se kmalu zopet vrnila nazaj z vršičkom rožmarina in šopkom prelepih rdečih nageljnov. Pristopila je k Tomažku, mu pripela šopek na prsi in tiho dejala: «Bodi za spomin!» Mladi grenadir je ginjen izpregovoril: «Gospica, iz srca se vam zahvaljujem za ta prijateljski spomin! To vaše darilce me bo vedno spominjalo na vas in me obenem vedno opominjalo, da bom povsod zvest in ob strani vašemu očetu!» Po teh Tomažkovih besedah je Katinka stopila k njemu in mu nežno stisnila roko, Začudeni mladi grenadir je ves zamaknjen poslušal njene nedolžno-iskrene besede: «Tomažek, tudi jaz te bom imela vedno v najboljšem spominu! Ves čas, kar te ne bom videla, bom mislila nate in prosila Boga, da! se srečno povrneta z mojim očetom k meni in moji mamici". Prosim te, ljubi Tomažek: če boš videl kdaj mojega očeta v nevarnosti, pomagaj mu, ako boš le mogel! Ne bo ti zastonj! Okrito povem: Rada te imam kakor bi bil moj rodni brat ali tovariš od mladih nog...» Tomažek ni vedel, ali je v resnici čul te besede — ali so vse samo mamljive sanje.. - Kako vse drugače, samozavestneie stopa pred narod Samostojna demokratska stranka! Ona je navzlic temu. da je v opoziciji, nastopala pri vseh zadevah, ki so se reševale v Narodni skupščini, s tako sposobnostjo iri odločnostjo, da je radikalsko-radičevska vlada imela pred 22 SDS poslanci večji rešpekt kakor pred vso ostalo opozicijo. A kar je še važnejše: SDS je mlada strarka in si je za časa, kar je v opoziciji, šele postavila močne postojanke med narodom. Svetozar Pribičevič je v nedeljo imel svoj 71. veličastni zbor v Okučanih in tu je jasno poudaril: Naš čas prihaja. Pri volitvah bo naša zmaga velika. A čim nam narod pokloni zaupanje, boste videli, kako bo SDS-znala prijeti korupcijo za vrat in uvesti pošteno državno gospodarstvo! Zatorej se SDS volitev ne boji, marveč jih le želi. Med pomembnejšimi zadevami, ki jih je zadnje dni rešila Narodna skupščina, je omeniti sprejetje trgovinske pogodbe z Avstrijo, ki je sicer v marsičem zelo pomanjkljiva, a pomeni prvo prijateljsko zbližanje med 1""ro-slavijo in Avstrijo. Pri razpravi o tej pogodbi so vzbudile pozornost cele Narodne skupščine izvajanja našega poslanca dr. Lju-devita Pivka, ki je obravnaval dobre in slabe strani pogodbe. V zunanjem svetu je bila vsa pozornost posvečena velikanski stavki na Angleškem. Stavkalo je okrog 4 milijone delavcev. Pravkar pa prihaja poročilo, da je splošna stavka v Angliji končana. Rudarji stavkajo sicer še nadalje, a je upati, da se bo tudi z njim stvar kmalu uredila. Razburljive vesti prihajajo iz Poljske, kjer utegne izbruhniti državljanska vojna. Vojaštvo, ki je zvesto znanemu maršalu Pil-sudskemu, se upira novi vladi, ki jo je te dni Sestavil Vitoš. Prezident republike je pozval preveč ne uboga, marveč bo storilo tako, kakor bo velel. Pilsudski. Tudi v Nemčiji so te dni razkrili obsežno zsroto proti sedanji republiki. Berlinska policija je razkrinkala priprave za državni prevrat, ki so jih vršili pristaši bivšega cesarja Viljema, hoteč upostaviti dinastijo. Kakšen dogodek bi to bil, si je lahko misliti, — a obenem je tudi verjetno, da bi v primeru monarhističnega prevrata v Nemčiji skočila po konci vsa Evropa, ki pač ne more dopustiti, da bi jo nemški prenapeteži še enkrat pahnili ^v kri in ogenj. ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Nekdaj najtrdnejša trdnjava nazadnjaštva v ljubljanski okolici je bil naš Št. Vid. Danes se klerikalizem vzdržuje poglavitno le še s pomočjo škofovih zavodov, oziroma njegovih profesorjev, dočim je naša mlajša generacija naprednega duha. Klerikalni voditelji poskušajo vse, kako bi zvabili naše ljudi v mračnjaštvo. Prihodnjo nedeljo pripravljajo otvoritev Orlovskega doma. K tej paradi bi radi pritegnili tudi napredne sloje z zvijačo. Po vsej občini so razposlali vabila k proslavi — 601etnice cBlaž Potočnikove čitalnice*. Starejša generacija dobro ve, da je bil pokojni šentviški župnik Blaž Potočnik zaslužni rodoljub, toda klerikalec današnjega kova ni bil. Bil je dovtipnež, pevec, veseljak, ki ni delal razlike med svojimi župljani. Ako se sedaj naši nestrpni klerikalci zatekajo pod njegov prapor, uganjajo hinavščino. oziroma si kot srake lastijo pavovo perje. Pred 60 leti se je na pobudo naprednih slovenskih inož, naših očetov, začel buditi narod iz tisočletnega spanja. Priredil se je znani Vižmarski tabor. Takrat je bil slučajno v Št. Vidu za župnika Blaž Potočnik. Na povabilo takratnih izobražencev se je pridružil k ustanovitvi Narodne čitalnice, ki se je prav lepo razvijala. Imela je , ki jo v svoji krščanski gorečnosti seveda najprej skrivaj pre-čitajo in potem šele čez več dni dado vso zmečkano pravim naročnikom ali pa celo vse izvode za-žgejo. Oni tega ne vedo, da ravno na ta način največ agitirajo za nove naročnike. Ker pa mi hočemo, da . Kakq igralca, in Lojzeta, katerega štejemo med novejše kislo bi se morali potem držatil E, tega pa ne bo. : 1„„ :i ii:..; i i.. „„ i ga- }mani0 ge pol uieseea v žepu[ Ta starinskj običaj hočemo obdržati še nadaljnja leta, saj nam ga zapustili naši stari očetje. TRBOVLJE HRASTNIK. Na javnem shodu i Hrastniku 9. t. m. je naglašal g. Krušič, predsed nik social. demokratov, da ima na razpolago okol; 100 pisem, ki jih je pisal reducirani poduradni|| v Trbovljah g. Purkhart na TPD z namenom, d) oškoduje svoje tovariše in koristi samemu sebj Za nas ne igra uloge to, da se g. Purkhart ozna čuje za Orjunaša in tudi demokrata; če je taki pisma res pisal, ga v naši stranki ne maramo Važno vprašanje pa je tudi to, kako so dobili so cialisti taka pisma na razpolago. Vse kaže, da ji veliko prijateljstvo med njimi in družbo ter ds je delavstvo izročeno na milost in nemilost lju dem, ki so brezobzirno odtujili naš živel j naš jugoslovenski ideji. Videti je, da se ne strašijc našega najbednejšega položaja, ki ga hočejo izko ristiti v svoje strankarske in politične namene. Ti ljudje le iščejo osebnih napak, da morejo potem udariti po nasprotnih organizacijah in strankah, porabljajo pa docela na bedo delavstva, ki se mu godi slabše kakor v časih najhujše suž-nosti. Naj se ne da nihče zapeljati radi primera Purkhart, da bi dolžil celo stranko lopovstva. Ako se je lopovstvo dogodilo, bo stranka sigurno pc-gravila pogreške, ki so s storili, njega pa pognala. Ne da se naj pa tudi nihče nalarbati od socialistov, kajti zopet se javno vidi prijateljstvo med njimi in TPD. Oblastva naj bi se za že vem dar enkrat zavzela za ubogo delavstvo. Naj pritisnejo na družbo, da zniža ceno premoga, da bo večji odjem in torej več zaslužka! Skrajni Čas je! — Delavec. HRASTNIK. Člane in somišljenike pozivamo, da se udeleže v velikem številu demokratskega zleta v Rimske toplice, ki bo v nedeljo 16. t. m, popoldne. Odhod z vlakom od pol dveh ali pel takoj po kosilu. Pokažimo, da nas je v okraju večina! K. o. SDS Hrastnik in Dol. Tajnik. -, V soboto in nedeljo ob pol osmih in v nedelj« igralce, s prikupljivim glasom, ki se lepo prilega vsaki njegovi vlogi. Z igro «Pri Hrastovih* smo zašli zopet v domača dela, katera se najbolj prilegajo kot dopolnila izobrazbe naroda. CERKVIŠČE PRI ČRNOMLJU. Naši podružnici Sv. Antona v Krasincu je vzela vojna dva zvona, katera smo dobili plačana. Ker smo se hoteli prav po klerikalno pokazati za dobre rodoljube, smo dobljeni denar dali za vojno posojilo bivše Avstrije in tako prišli ne samo ob zvonove, nego tudi ob denar. Pred ^ralkur, smi si kupili drag bronast zvon. Za vsoto, ki jo je bilo šteti za ta zvon, bi lahko imeli dva ."ele'.na zvona, toda po mnenju naših klerikalcev bila to baje sramota za cerkev, če bi imela železne zvonove. Kaj za mesto Črnomelj pa ni sramota, d-i ima železne zvonove? Naši gospodje klerikalci pač hočejo uganjati luksuz na naš račun. Čeprav smo plačali zvon vsi, že govore gotovi gospodje, da nam bodo branili zvoniti pri pogrebu, če jim ne bomo pa-rirali. Povemo pa, da je tem gospodom glede ko-mandiranja odzvonilo za vselej. TALČJI VRH V BELI KRAJINI. Predzadnji četrtek je umrl v naši vasi g. Martin Šprejcer, ki je bil ves čas svojega življenja zelo marljiv in vzgleden posestnik, tako da si je pridobil največje posestvo v vasi. Zadnji čas ga je pa mučila bolezen. Skoro pol leta je umiral. Ohranili ga bomo vedno v dobrem spominu. Naj mu bo žemljica lahka! TALČJI VRH V BELI KRAJINI. Draga , samega «ta hudega*. — Drugače se imamo po stari navadi. Pomlad nas je obiskala z lepimi dnevi in z bujnim cvetjem. Ako ne bo kake nesreče, bomo imeli izvrstno letino. Samo da bi vinska kupčija bolj oživela. Marsikateri vinogradnik še ni mogel prodati vina, a davek že trka na duri in grozi s svojo neizogibno rubežnijo. Kje bo ljudstvo vzelo denar? Dohodnino nalagajo, ne da bi pomislili, ali je imel kmet čiste dohodke ali ne. Kmetovih izdatkov menda sploh ne vidijo. Kje sle, poslanci SLS? V tem kraju ste tudi dobili lepo število glasov. Obljubljali ste ob volitvah nebesa, a danes vas ni in se moramo braniti sami, kakor se vemo in znamo. Kadar so volitve, ste vsi za kmeta, a po volitvah pa vaši agitatorji vidijo samo protiversko nevarnost in cDomo-vino». To vašo gonjo uprizarjate pač zato, da bi prekrili svojo nesposobnost. Zakaj zasluži 20 klerikalnih poslancev mesečno 180.000 Din? Kdo jih plača? Davkoplačevalci, ki morajo tudi vas plačevati, čeprav gre zadnja krava iz hleva. GORNJA SV. KUNGOTA. Dne 29. aprila je umrla žena tukajšnjega posestnika gosp. Ivana Jarca. Po njegovem naročilu v župništu so v četrtek opoldne zvonili vsi zvonovi, kar pa ni bilo po volji nekemu pobožnemu posestniku. V mišljenju, da mora biti med ljudmi razlika tudi po smrti, je sporočil ta še istega dne g. Jarcu, da je dal zabraniti zvonenje z velikim zvonom, češ, da je on največ prispeval za nove zvonove. In zgodilo se je, da sta v petek opoldne pela mrtvaško pesem Jarčevi ženi samo stara dva zvončka. G. Jarc je takoj šel v župnišče ter župniku gosp. Magdiču povedal, da je naročil zvonenje z vsemi zvonovi, ter se je obvezal, da bo vse plačal. Zahteval je, da se zvoni z vsemi zvonovi ali pa nič. Na odločno izjavo, da se drugače maša zadušnica ne bo brala v Gornji, temveč v Spodnji Sv. Kun-goti, je g. župnik usiregel zahtevi. V soboto na dan pogreba so zvonili zopet vsi zvonovi. Ne razumemo, kako je prišel omenjeni posestnik do tega, da je onemogočil zvonenje z velikim zvonom. BAKOVCI. V zadnjem dopisu je pomotoma izostalo, da je poleg omenjenih igralcev posebno dobro rešil svojo ulogo tudi g. Jožef Vohar. ŠMARJE Piti JELnAH. Pišejo nam: V zadnji «Domovini» se upravičuje naš pismonoša g. Šali-go, da on vestno opralja svojo službo. So pa na razpolago priče, ki pravijo nasprotno, češ, da g. Š. v Planinci, ki spada pod njegov delokrog, včasih po dva meseca nihče ne vidi. Tudi pismonoša iz Pristave lahko priča, da prihajajo često pisma in druge pošiljatve v Pristavo, naj bi jih potem ta namesto njega dostavljal. Priče so na razpolago, če hoče tožiti. SV. FLORI JAN PRI ROGATCU. Precej časa že čitam . Kjub temu pa mi ue maramo za politiko dr. Korošca, katerega stranka nam že sedem let obljublja neko zlato avtonomijo. Celo republiko so nam že obetali kle- rikalni agitatorji. Sedaj vidimo, da nam je «Slo-venski Gospodari samo lagal in da nam je lagal tudi takrat, ko je očital «Domovini» laži. V «Do-moyini» sem našel vedno le resnico. — Pri Sv. Florijanu bomo imeli letos birmo. Zaio so že sedaj iščejo botri. G. župnik je s pi ,va.?e l ovedal, da r.e bo smel iti za botra niii e, ki tita obravnavati v časopisju, ker je to le v škodo podeželskemu prosvetnemu delu. V interesu prosvetnega dela na deželi je želeti, da se ta spor medsebojno mirno poravna brez nadaljnjega posredovanja časopisja.) JARENINA. Klerikalni pretepači od zadnjega SLSshoda so že dobili svoje plačilo. Dajčer in Kmetič sta obsojena radi telesnega poškodovanja na precejšnjo globo, nosita pa tudi sodnijske in zdravniške stroške. Žilostno, da se rodbinski očetje ponižajo do pretepa. Radi političnega na-sprotstva ne bi smelo biti nikakega sovraštva. Tudi osebne mržnje naj se na političnih shodih ne kažejo. Pameten in razsoden človek mirno posluša tudi političnega nasprotnika; ako mu hoče ugovarjati, stori to dostojno in ne sirovo žaljivo. Zavračati pa nasprotnika celo s nestio ali s čevlji. je pobalinstvo. Gorje nam in drugim, ako se bo človeštvo vzgajalo in vodilo s pretepi. POLIČKA VAS. Premogarji so odšli, ker ni hotel premog rasti, semena pa niso imeli. Nekateri ljudje še vedno verjamejo, da premog raste. Pa so nam premogarji zapustili veliko podzemeljsko luknjo-katakombo. Notri bodo pozimi baje lovci jazbece pitali. VUKOVSKI DOL. Gospod urednik, vesel pojav: tudi pri nas «Domovino» radi čitamo. Res z nestrpnostjo vedno pričakujemo dneva, ko nam jo prinese naš pismonoša. Tudi on jo je vneto čita; noče več nositi v glav i farovških misli, toda svoje. Pa še nekaj: Vrl, dostojen mladenič, o katerem so že mislili, da ga imajo v orlovski mreži, si je naročil «Domovino>. Ugajala mu je, saj je tudi res dober list. — Vukovčani smo zdravi in čvrsti ljudje. Meglena in nezdrava zima je spravila precej faranov k večnemu počitku, Vukuysko pa ji je kljubovalo. NEGOVA PRI GORNJI RADGONI. Gospod urednik, iz našega kraja še menda niste dobili nobenega dopisa. Zato pa nam danes odstopite majhen kotiček v naši ljubi . V nedeljo 2. t. m. so nas posetili Sokoli iz Sv. Trojice in Sv. Lenarta v Slovenskih goricah, gasilsko društvo in pevsko društvo s spremstvom dveh godb. Presenetili so nas Sokoli z lepo telovadbo, a pevci in obe godbi so nam blažili srca. Da smo goste dostojno pogostili, gre hvala v prvi vrsti učitelj-stvu, potem upravi graščine Negova, ki je dala na razpolago izvrstno vino lastnega pridelka, in končno vsem cerkvenim pevcem, ki so pomagali streči našim gostom. Naša fara je sicer klerikalna, vendar tako rekoč sama od sebe prodira vanjo demokratska misel. Končno pa še moramo povedati, da ti, ljuba «Domovina», nisi našemu pismonoši nič kaj pri srcu ali pa mogoče celo preveč. O tem pa za enkrat le toliko. Za prihodnjič že v naprej prosim spet za malo prostora, ker naši ljudje godrnjajo, da iz našega kraja nič ne pride v «Domovino». GOSPODARSTVO Kmetijski pouk MOČNA ZEMLJA — REDKA SETEV. V zadnjem času so začeli priporočati pri žitu redko setev. Utemeljujejo jo s tem, da daje redka setev boljše in bogatejše pridelke. Pri redki setvi se žito bolj krepko razvije, daje daljše klasje in lepše zrnje. Tako žiio tudi ne poleže tako rado* ker so spodnji deil bilk bolj močni in trdni, in sicer zaradi večje »vetlobe, ki pride pri redki setvi tudi spodaj pri tleh do veljave. Večji posestniki, ki sejejo s strojem, se razen tega pohvalijo, da lahko obdelujejo žito med vrstami s posebnimi stroji okopalniki, kar vpliva jako ugodno na vso rast in rodovitost. Dasi ne moremo na našem malem posestvu posnemati dela veleposestnika, je vendar le tudi za nas silno važno vprašanje, ali naj sejemo žito bolj redko, kakor smo do sedaj vajeni, ali ne< Zlasti tudi zaradi tega, ker ima tudi redka setev lahko svoje neugodne posledice. Ena takih posle* dic je ta, da se nam pri redki setvi plevel lažje razpase, druga pa, da se nam žito preveč obraste in da postane vsa rast tako obraščenega žita bolj neenakomerna, kar je pogrešno zlasti pri zorenju žita. Taka dvorastnost žita je tudi vse bolj izpo-stavljena napadom škodljivih žitnih mušic, kakor, sta n. pr. strnska in švedska mušica, katerih ličinke objedajo bilke spodaj pod klasjem, pri mladih rastlinah pa tudi na srcu. Takim poškodbam sta najbolj izpostavljeni zgodnja jesenska setev in pozna setev jarega žita. Vse to treba tedaj imeti pred očmi, kadar gre za vprašanje bolj ali manj redke posetve. V legah, kjer nam žito rado polega in kjer imamo močno zemljo, je treba, da sejemo žita bolj na redko, da se na ta način varujemo pred poleganjem (padanjem) žita, ki prinaša zmeraj veliko škodo. Redkejša setev je tudi sploh po- ■trebila pri močnejšem gnojenju naših njiv, ker tako gnojenje v zvezi z gosto setvijo najbolj pospešuje poleganje. Prav to je bil tudi glavni razlog, da so začeli preudarni gospodarji na svojih dobro gnojenih njivah vpeljavah bolj redko setev namesto prej običajne. Pri nas je treba za to vprašanje sploh več zanimanja, kakor smo ga imeli Jo sedaj. Gosta setev ie pa v vsakem primeru pogrešna, ne le zaradi tega, ker je preveč podvržena poleganju, ampak tudi zaradi tega, ker se pri taki setvi zavrže po nepotrebnem preveč semena. Zlata srednja pot bo najbrže tudi v večini primerov še najboljša in nam bo najlaže pripomogla do ugodnejših uspehov. Ce nimamo še za to potrebnih izkušenj, dajmo jih nabirati! Taki poskusi se dajo povsod izvesti. Kratke vesti PLEVELNATI TRAVNIKI GNOJ. PLEVELNAT Po naših travnikih se prikazuje čim dalje več plevela. Ljudje ga imajo za in govore o travniški ruši, kakor da je iz samih trav in rož. Te rože pa so večinoma raznovrsten, bolj ali manj škodljiv plevel. Mnogi naši travniki so polni «ušivca> (jesenskega podleska), drugi polni zlatic, ščavja, škrobotca, divjega korenja in pasjega peteršilja, regrata, travniške peiiuše itd. Ta travniški plevel je ravno tako škodljiv kakor njivski plevel na njivah. Ne le da izpodriva dobre trave in detelje, ampak je tudi za krmo slab. Včasih naravnost nevaren. Ta plevel se nam čim dalje bolj širi po naših travnikih, to pa zaradi tega, ker ga miino trpimo in gledamo. Sami .ga s tem sejemo, namesto da bi ga zatirali. Naši gospodarji ga sploh prezirajo, dokler ga ni toliko, da je vsa ruša težko prizadeta. Krma s takih travnikov je malo vredna. Po plevelnati krmi ni dobre molže. Še hujše je pa to, da ga z našo malobrižnostjo sami razmnožujemo in spravljamo z gnojem zopet nazaj na njive in travnike. Plevelnati travniki dajo plevelnat gnoj, ta pa plevelnate travnike! Plevel rodi plevel, ki se po Krmi in gnoju prenaša zopet na travnike. = Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je j dobilo 12. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 800 do 804 bin, 100 italijanskih lir za 224 Din 87 p do 226 Din 07 p, 1 dolar za 56 Din 54 p do 56 Din 84 p, 100 češkoslovaških kron za 167 Din 75 p do 168 Din 75 p. = Kmetovalcem in občinskim predstojništvoni sodnega okraja Slovenjgradec! Kmetijsko gospodarsko posvetovanje s strokovnimi referati okrajnega veterinarja g. Peršuha in okrajnega ekonoma g. Werniga ter seja pripravljalnega odbora okrajne kmetijske organizacije sta se vršila v Slovenjgradcu 9. t. m. Namen seje je bil, določiti smernice za skupno gospodarsko delo in ustvariti za ves sodni okraj osrednji odbor, ki bo posloval stalno v Slovenjgradcu v svrho rešitve različnih tekočih aktualnih kmetijsko-gospodarskih vprašanj. Ker na tem posvetovanju niso bili navzoči zastopniki vseh občin okraja, poziva pripravljalni odbor tem potom vsa občinska predstojništva slovenjgraškega sodnega okraja, da odpošljejo zanesljivo k ustanovnemu občnemu zboru okrajne kmetijsko organizacije, ki bo v nedeljo 16. t. m. ob desetih dopoldne v dvorani okrajne hranilnice v Slovenjgradcu, svoje za gospodarski napredek vnete in dovzetne odposlance. » = Živinska razstava v Novi vasi pri Blokah. Podružnica Kmetijske družbe na Blokah bo priredila 26. t. m. na sejmišču v Novi vasi živinsko razstavo za enobarvno plemensko živino z Blok. Po prijavah, ki jih je podružnica do sedaj prejela, se obeta, da bo ta razstava precej obsežna in poučna. Ker bo na razstavi tudi večje število mladih juncev domače reje in bo tudi nakup ostale plemenske živine omogočen, vabimo k razstavi tudi kupce, ki se zanimajo za lepo in dobro živino. Najlepša živina se bo nagradila, ker ima podružnica na razpolago znesek <200 Din za nagrade. Pričetek premiranja bo ob 8. uri zjulraj. Vabimo torej vse, ki se za živinorejo zanimajo, da si razstavo ogledajo. Naše travnike moramo od plevela čistiti, podobno kakor delamo na njivah. Le taki plevela j čisti travniki nam dajejo najboljšo krmo. To i čiščenje od plevela pa ne velja samo za eno leto, ampak se mora na pievelnatih travnikih izvajati leto za letom, toliko časa, da pam plevel omaga in izgine. To velja posebno pri zatiranju večletnega plevela, ki se razmnožuje s korenikami in s semenom, kakor sta n. pr. ušivec in ščavje. V petih do šestih letih se znebimo tudi takega plevela, če mu gremo z vsakoletnim ruvanjem do živega. Po drugi strani pa moramo gledati, da gnojimo travnike s čistim hlevskim gnojem, v katerem ni nobenega travniškega plevela in katerega pridelamo s plevela prosto krmo. Naši travniki bi v mnogih legah lahko izgledali vse drugače, če bi jim posvetili malo več skrbi in pažnje. Ali dokler ne storimo ničesar proti travniškemu plevelu, toliko časa plevel sami sejemo. Sejemo pa tudi na ta način, da trosimo po travniku plevelnat gnoj, ki ga dobivamo po plevelnati krmi. Kdor seje plevel, tudi kosi plevel — namesto dobre trave in detelje. Tedenski tržni pregled ŽITO. Cene so se držale ta teden brez večjih 8prememb. Na novosadski borzi se je trgovala pšenica po 290 do 300 Din, oves po 180 Din, turščica po 130 do 134 Din, moka <0> po 475 do 480 Din za 100 kg na debelo. ŽIVINA. Tudi cene živini ne pokazujejo znatnejših sprememb. Na zadnjem ljubljanskem sejmu bo bile za kilogram žive teže naslednje cene: voli I. vrste 11 Din, II. vrste 9 Din 50 p, III. vrste 8 Din 50 p, krave, debele 8 do 9 Din, krave za klobase 4 do 6 Din. Konji so se prodajali po 1500 do 6000 Din za komad, prasci za rejo pa po 200 do 800 Din komad. brez ozira na to, koliko oseb je pri stroju de* jansko zaposlenih. Ker je t"rej zavarovanje k o m u 1 a t i v n o, ima pravico do odškodnine (rente) vsaka oseba, ki se je pri stroju poškodovala, torej tudi lastnik stroja, sorodniki, sosedje in pa seveda tudi pravi poklicni delavci (hlapci, dekle). Razume se pa, da so pri tem mišljene le osebe, ki so pri stroju ali pri dotičnem delu dejansko zaposlene^ torej ne otroci, ki pridejo slučajno k stroju, al* zunanje osebe, ki delo le ogledujejo, ali podobno* Ta ureditev pa velja samo za mlatilnico, ne pf n. pr. za krmoreznico. Poimensko za\ arovanje za bolezen in nezgode pa ostane še nadalje v veljavi za poklicne kurjače in strojnike. Da se more zavarovanje pri kmetijskih strojih (mlatilnicah, slamoreznicah, krožnih žagah itd.) v polnem obsegu in še bolj odgovarjajoče prilagoditi našim kmetskim razmeram, se je vršila 5. t. m. v Ljubljani posebna anketa interesentov, ki je zastopniku Osrednjega urada predložila svoje predloge in zahteve. Upati je, da bodo te zahteve upoštevane. Predvsem je bila stavljena zahteva, da se zmanjša koir.ula-tivno število oseb. ZAVAROVANJE DELAVCEV PRI KMETIJSKIH STROJIH. Okrožni urad za zavarovanje nam poroča: Zakon o zavarovanju delavcev v svojem § 6. iz splošne obveznosti zavarovanja izvzema kmetijske delavce in posle v kmetijskem delu. Ustvarja pa zavarovalno obveznost za delavce, ki so zaposleni pri takih delih, kjer se uporablja parna ali druga (ogenj, voda, plin, živina itd.) sila. Zavarovanje takih delavcev je neobhodno potrebno. Obstojalo je tudi že pred vojno. Številke govore, da se pri takih delih pripeti razmeroma zelo mnogo nezgod, ki so navadno tudi zelo težke narave. Od nezgod so prizadete gospodarsko slabejše osebe, kakor mali kmetje, poklicni delavci (hlapci in dekle). Zato je zlasti nezgodno zavarovanje nujna socijalna in gospodarska potreba. Odpor ni utemeljen. Tozadevni predpisi zakona pa imajo to nepopolnost, da za kmetijska podjetja ne urejajo zavarovanja tako, kakor to zahtevajo posebnosti življenja in razmer pri kmetskih posestnikih in pa posebnosti dela pri kmetijskih strojih. Urediti to zavarovanje na isti način, kakor je to urejeno za tovarniške ali obrtniške delavce, ni mogoče. Odtod je tudi izviral odpor lastnikov kmetijskih strojev, ki sicer splošno proti potrebi in važnosti zavarovanja niso prednašali pomislekov. Da se izvajanje tega zavarovanja olajša in prilagodi razmeram, je Osrednji urad za zavarovanje delavcev odločil, da se namesto poimenskega zavarovanja vsakega posameznega delavca pri strojih uvede komulativno, pavšalno zavarovanje na ta način, dastazavsakokonjskosilo stroja zavarovani dve osebi, to je da se plačuje ne-zgodno-zavarovalni prispevek za tolikokrat po dve osebi, kolikor ima dotični stroj konjskih sil. Iz Samostojne demokratske stranke V soboto 8. maja se je vršil ustanovni občni zbor k. o. SDS v Cerkljah, ki je bil prav lepo obiskan. O gospodarskem in političnem položaju v naši državi s posebnim ozirom na Slovenijo je poročal g. dr. Stane Rape. Posamezni domačini, in to predvsem kmetje, so se oglašali k besedi in v lepih besedah poudarjali pomen organiziranja v Samostojni demokratski stranki ter naprosili delegata, da sporoči g. Svetozarju Pribičeviču in dr. Žerjavu izraze njihovega neomajnega zaupanja in hvaležnosti. V Koroški Beli se je vršil občni zbor k. o. SDS, kjer je poročal o političnem položaju, predvsem pa o socialnem položaju našega delavstva, g. dr. Jože Bohinjec. Za svoja izčrpna izvajanja je žel dolgotrajno odobravanje. V Brežicah se je vršil ustanovni občni zbor sreske organizacije za Brežice. Navzoče so bile vse k. o. za omenjeno področje po svojih delegatih. Po izvolitvi predsedstva je poročal o političnem položaju g. dr. Stane Rape, ki je podal točno in jasno sliko o udejstvovanju sedanje in prejšnje vlade RR ter obenem tudi podrobno opisoval kretanje posameznih strank v Sloveniji. Zborovanje je bilo zaključeno z iskrenimi in dolgotrajnimi pozdravi ter vzklikanjem dr. Žerjavu in Svetozaru Pribičeviču s pristavkom, da naj bo to odgovor na klevetanje v nasprotnem časopisju. V soboto 15. t. m. se bo vršil redni občni zbor k. o. SDS v Kranju ob pol 9. uri zvečer v Narod' nem domu. Udeležil se ga bo dr. Albert Kramer, V nedeljo 16. t. m. se pa bodo vršili naslednji občni zbori in sestanki: V Rimskih Toplicah bo ob 2. uri popoldne javen shod, katerega se bo udeležil po en delegat predsedstva SDS iz Ljubljane in Maribora* Na Uncu bo ob 3. uri popoldne sestanek somišljenikov SDS. Govoril bo g. Fran Majcen. V Kranjski gori je občni zbor k. o. SDS ob 14. uri v hotelu ^Slavec*. Poroča g. Milan Čimer-man. V 'fostah pri Ljubljani bo ob 10. uri dopoldne redni občni zbor k. o. SDS. Govoril bo ravnatelj g. Kukar. V Zgornjem Tr.hinju je redni občni zbor k. o. SDS ob 3. uri popoldne. Poročal bo g. dr. Stana Rape. V Motniku ob 11. uri u;,pcldne redni občni zbor k. o. SDS. Poročevalec g. dr. Stane Rape. V sredo 19. t. m. bo redni občni zbor k. o. SDS ob pol 8. uri zvečer v Kamniku. Udeležil se ga bo direklor g. Anton Jug. -f- Klerikalni dobrotniki. Poslanec dr. Žerjav [e izposloval državno podporo za zgradbo vodovoda v Slalni pri Begunjah. Klerikalcem seveda to ni všeč. Videli bi raje, da bi dr. Žerjav ničesar ne izposloval, samo da bi se moglo reči, da ni ničesar naredil. Tako prinaša zadnji «Domo-ljubi dopis, v katerem na bedast način omalovažuje dr. Zerjavove zasluge za novi vodovod in pravi, da vse to nič ni, pač pa je pravi dobrotnik ljubljanski škof, ki je po vojni prispeval za popravo farovškega bleva in nabavo zvonov v Begunjah. lale^a drobiža po 25 par body iz- dajale pošte kovane novce po 10 in 5 par, dokler ne pride v promet kovani drobiž po 25 par. * Častno predsedništvo Ljubljanskega vele- sejina. Dne 7. t. m. se je vršil občni zbor Ljubljanskega velesejma, na katerem se je izvolil za častnega predsednika g. dr. Ivan Krajač, minister za trgovino in industrijo. — Nadalje so bili izvoljeni v častno predsedništvo gg. minister za kmetijstvo iu vode Ivan Pucelj, veliki župan ljubljanske oblasti dr. Vilko Baltič, veliki župan mariborske oblasti dr. Otmar Pirkmaier, predsednik gerentskega sveta mesta Ljubljane dr. Dinko Puc in dvorni svetnik dr. Rudolf Marn. Upati je, da bo letošnja velesejmska prireditev, za katero vlada toliko zanimanja, vsestransko uspela. * Zagreb proti alkoholu. V svrho omejitve za-uživanja alkohola je zagrebška mestna občina odobrila kredit v znesku 10.000 Din za podporo propagande proti alkoholizmu. Po uradni statistiki so Zagrebčani tekom lanskega leta popili 121.837 hektolitrov alkoholnih pijač. Zagreb ima 1223 javnih lokalov, in sicer 124 gostiln, 17 hotelov, 295 krčem in bufetov ter 787 točilnic in žganjarn. * Preložitev sojina na Krki. Veliki župan je dovolil, da se kramarski in živinski sejem na Krki, ki bi se imel vršiti 17. t m., vrši 15. t. m., ker je dne 17. t. m. sejem v sosednji občini Sti-čina. * Drobiž po 25 par. Te dni pride v promet drobiž po 25 par. Teh novčičev je izdelanih za 12,500.000 Din. Papirnate krone bo vzela Narodna banka iz prometa. * Iz okrožnega tajništva SDS Laško. Krajevne organizacije SDS sreza Laško bodo priredile v nedeljo 16. t. m. ob 15. uri majniški izlet v Rimske toplice, katerega se bosta udeležila gg. minister na r. dr. Gregor Žerjav in narodni poslanec dr. Ljudevit Pivko. Prireditev se bo vršila ob vsakem vremenu v prostorih hotela «Nova pošta* z naslednjim dnevnim redom: ob 15. iri pozdrav predsednika sreske organizacije; govor naših predstavnikov; po govoru prosta zabava v zvezi z godbo in pevskim zborom z Zidanega mosta. Zveza vlakov v Rimske toplice in nazaj vsestransko ugodna. Med prebivalci v okoliških krajih vlada za prireditev veliko zanimanje in sa pričakuje od vseh narodnih društev obilna udeležba. * 25ietnico umetniško-igralskega delovanja bo proslavila v torek 18. t. m. v Narodnem gledališču v Mariboru g. Berta Bukškova. Uprizorila se bo za to priliko Schillerjeva žaloigra v petih dejanjih «Marija Stuart». Jubilantka bo nastopila v glavni vlogi. * Trg Laško postane mesto. Občinski odbor trga Laško je na javni seji soglasno sklenil storiti potrebne korake, da dobi dosedanji trg značaj in pravice mesta. * Potres v Zagrebu. Te dni zjutraj so čutili v Zagrebu in okolici močan potresni sunek, ki je bil najmočnejši, kar so jih v Zagrebu zabeležili v zadnjih letih. Ponekod je opeka padala s streh. * Avtomobilski promet Šmarje pri Jelšah— Podčetrtek — Sv. Peter pod Svetimi gorami — Brežice je dovoljen in se bo otvoril v najkrajšem času. * Prve letošnje jagode. Na zagrebškem trgu so se te dni pojavile prve letošnje jagode. Prinesel jih je neki seljak iz Bosanskega Novega polno košaro. Prodajal jih je po 30 Din kilogram. * Trboveljske novice. Po zaslugi gerenta g. Voduška bodo Trbovlje v kratkem povzdig-njene v trg. — Po eno stanovansko hišo sta pričela zidati na Vodah trgovec g. Batič in slaščičar g. Kozina. — Še letos se ima pričeti z zgradbo dveh novih šol, in sicer na Vodah in v Hrastniku. Za sedaj dela težave še kupnina, ki se zdi TPD previsoka. — Po prizadevanju akcijskega odbora, v katerem so združene vse politične skupine razen socijalistične, se deluje za enotno strokovno organizacijo rudarskega delavstva. Vršila sta se že dva sestanka, vendar pa še ni prišlo do odločitve. — Občni zbo_r Jugoslovenske Matice v Trbovljah se bo vršil v nedeljo 16. t. m. — Obe obrtnonadaljevalni šoli v Trbovljah, na Vodah in v Hrastniku, sta zaključili šolsko leto 1925./1926. Uspeh je zadovoljiv. — Za dostojno proslavo Cankarjevega rojstva se imamo zahvaliti marljivemu dramatičnemu odseku našega sokolskega društva. Kakor je znano, obiskujejo člani dramatsko šolo, ki jo vodi višji režiser g. Sest iz Ljubljane. — Na občnem zboru krajevne organizacije SDS v Trbovljah je bil izvoljen Bledeči odbor: predsednik g. Vtičar, njegov namestnik-g. Goropevšek, tajnik g. Zupane. Novi odbor nam je porok, da se bo krajevna organizacija kar najlepše razvijala. — Na Tereziji sta te naselila dva nova mesarja: g. Josip Podlogar in g. Andrej Šarlah. — Na zahtevo državnega pravdništva v Celju je bil aretiran in odprem-ljen v zapor g. Turnšek, bivši rudniški podurad-nik. — Na občnem zboru društva hišnih posestnikov je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik g. Gustav Vodušek, namestnik g. Josip Goropevšek, blagajnik g. Vinko Pavlin, tajnik g. Karel Omerzu; odborniki gg.: Franc Drnovšek, Franc Eržen, Jurij Ferenc, Gvido Počivavšek, Josip Veber, Tone Stih. — Zaradi slabega zaslužka so se pričeli seliti mladi rudarji v Francijo. Dnevno se oglašajo na občini v svrho dokumentov, potrebnih za izselitev. * Pismo iz Francije. Iz Marmeauxa nam pijejo: Dragi g. urednik, tudi jaz se hočem oglasiti v naši preljubi «Domovini», ki jo čitam v daljnji tujini. Vidim, kako je mnogo naše duhovščine po krivici proti . Gotovo je ne čitajo, ker bi sicer vedeli, da je vesele in srečne binkoštne praznike: Miha Čanžek, Franjo Stritzel, Lovro Dormiš, Anton Kambič, Franjo Omufec. * {Brezalkoholna Produkcija>, Ljubljana, Poljanski nasip 10/7, pošljo vsakemu naročniku zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal! 52 * Sneg v Beli Krajini. Iz Talčjega vrha nam pišejo: Začetek meseca maja smo si predstavljali ves drugačen, kakor je sedaj v resnici. Zadnji Čas je nastopilo deževje, toplota je padla, dobili smo mrzle dneve. V noči 6. t m. je zapadel na Gorjancih sneg, tako da je bilo videti na njih velike bele lise. Mrzli vetrovi so zašli tudi v dolino. so prišli v vas in morajo še Btresti poslednji mraz iz svojega koša. Vreme je za razvoj Čebel silno neugodno. Ob tako neugodnem vremenu bodo letošnji roji precej zakesneli, dasi Talčji vrh ni mrzel kraj. * Smrtna kosa. V Stražišču pri Kranju je umrla posestnica in trgovka gospa Uršula J e -Setova, znana daleč naokrog kot plemenita žena. — V Smartnem pri Litiji je po daljšem bolehanju preminul trgovec z usnjem g. Ignacij G r u m. Pokojnik je bil blag in miroljuben mož ter naš odločen somišljenik. Njegov sin Slavko je pred kratkim promoviral za doktorja medicine. — V Bučah v kozjanskem okraju je umrla gdč. Terezija S a j o v i č e v a, tamkajšnja šolska upra- viteljica. Pogreb se je vršil ob lepi udeležbi prebivalstva in stanovskih tovarišev ter tovarišic, ki so prišli od blizu in daleč, da izkažejo dragi pokojnici zadnjo čast. — Blag jim spomin! * Smrtna kosa. V Begunjah so pokopali posestnika A. Znidarja iz Zgoš, daleč naokrog znanega konjerejca. Pokojnik je bil prava gorenjska korenina in navdušen naprednjak. Zaradi svoje poštenosti in resnične vernosti je vedno grajal nekrščansko delovanje SLS in bil kot volilec vedno v naših vrstah. — V visoki starosti 80 let je preminula v ponedeljek v Kamniku gospa Marija Koželjev a. — V Postojni je umrl v 81. letu svoje starosti g. Fran J u r c a, veleposestnik. Pokojnik je bil po svoji lesni industriji znan po vsej Sloveniji in severni Italiji. — Na Bregu pri Celju je umrla gospa Josipina Gospodaričeva, zasebnica, v 77. letu starosti. — V Celju je preminul g. Josip Kodre, živinozdravnik, v 76. letu starosti. — V Celju je v javni bolnici umrl g. Rudolf D o r n i k, trgovski pomočnik v trgovini Putan, 29 let 6tar. — Blag jim spomin! * Minuli mesec je umrlo v Trbovljah 32 ljudi, večinoma na pljučnici, jetiki in starostni oslabelosti. * Najboljša vina pokusite edino na vinski razstavi v Ormožu, ki se bo vršila ob priliki okrajne gospodarske razstave v Ormožu od 8. do 15. avgusta t. 1. * Žrtev strele. Te dni je v Račah v mariborskem okraju udarila strela v hlev posestnika Brgleza ter ubila med hlevskimi vrati stoječega mesarskega vajenca Franca Dolenca. Vkljub poizkusom umetnega dihanja nesrečnika ni bilo mogoče spraviti k zavesti. * Smrtna nesreča. Te dni je dunajski brzo-vlak pri Litiji do smrti povozil štiriletno Dragico Kolenčevo, hčerko delavca iz tamošnje predilnice. Otrok je šel preko proge, ko je privozil vlak. * Nesreča. Iz Zapuž ob Mirni nam pišejo: Koncem minulega meseca so se v kamenolomu za apnenico težko ponesrečili Franc Mirtelj, Me-dart Pire in Anton Ilrovat, ki so jih takoj prepeljali v bolnico. * Tnča v ljutomerskem okraju. Pred nekaj dnevi jo ponovno divjala nevihta v okolici Ljutomera in Ormoža. Padala je tudi debela toča, ki je v Vinskih goricah napravila znatno škodo. Oklestila je pa tudi sadno drevje in poškodovala posevke. * Smrtna nesreča. Te dni je sedemletna deklica M. Kotarjeva v družbi z neko prijateljico v hribovju pod Bukovo goro v Trbovljah nabirala cvetlice ter se pri tem približala prepadu v bližini Weberjeve gostilne. Po nesreči je deklici spodrsnilo ter je padla čez skalovje na cesto, ki vodi na kolodvor. Otrok je obležal mrtev z razbito lobanjo. * Utopljenko so potegnili na Polulah pri Celju iz Savinje. Spoznali so v njej 591etno pre-vžitkarico Lucijo Lapajnerjevo iz Celja. V vodo je zašla najbrž v zmedenosti. * Premetenec. Iz Celja poročajo: Bivši trgovec Stanko Praznik, rojen v Kokarjih pri Mozirju, se je izdajal za trgovca in naročil pri tujih tvrdkah izven Celja razno blago, katero je potem prodajal pod nabavno ceno, ne da bi to blago dobaviteljem plačeval. Pri tvrdki Ivan Javornik v Ljubljani je naročil dva soda masti na postajo Šoštanj in prodal tam en sod trgovcu Teržanu pod lastno ceno. En sod je poslal iz Šoštanja v Celje na naslov Josipa Podrgajsa. Po-stajenačelniku v Šoštanju, ki je Praznika poznal, se je zdela stvar sumljiva. Naznanil je to policiji, ki je Praznika aretirala in oddala v zapore. Sku-piček 2000 Din je Praznik že v Šoštanju zapil do zneska 150 Din. Policija je oba soda zaplenila in oddala Javorniku. Poleg te nečedne kupčije se je ugotovilo še več njegovih sleparstev. * Vlom v trgovino. V noči na 6. t. m. je bil izvršen na Jesenicah pri Veliki dolini v trgovino Franceta Brataniča velik vlom. Storilci so si nabrali za okrog 17.000 Din plena v raznem blagu in izginili. * Sirovost. Terezija Travnerjeva, »nati delivta v Westnovi tovarni v Gaberju pri Celju, je dobila nakazano stanovanje. V soboto zvečer jo je v njenem stanovanju napadel neki delavec, ki se je potegoval za isto stanovanje, in jo tako pretepel, da se je žena onesvestila in so jo morali prepeljati v javno bolnico. * Ce ne prej, pa pozneje. Ivan Majhenič je leta 1918., ko je še služboval kot avstrijski vojak( ukradel s pomočjo svojega brata nekemu posestniku konja in ga takrat prodal za 6000 kron nekje na Hrvatskem. Čeprav je izdalo mariborsko okrožno sodišče za Ivanom tiralico, se je vendar ta izmuznil, dokler ni po osmih letih pred kratkim padel v roke mariborski policiji, ki ga je oddala v zapore mariborskega sodišča. * Ni dolgo užival svobode. Nedavno je pobega nil kaznjenec Franc Vrankar od delavskega oddelka v Vrhovem dolu pri Mariboru in jo mahnil čez Pohorje, da bi prišel domov v Šmartno v Tuhinjski dolini. Klatil se je nekaj dni po pohorskih gozdovih, dokler ga nista v soboto dež in mraz prisilila, da se je podal v dolino. Aretirali so ga orožniki iz Konjic ter ga vrnili mariborski kaznilnici. * Vlom v zaklenjeno barako. V noči od petka na soboto 8. t m. so doslej še neznani storilci vlomili v zaklenjeno Brodnikovo barako pri mostu v Litiji in odnesli iz nje vse peČivo in jest* vine. Brodnik je imel svojo barako le slabo zaklenjeno. * Smrt slovitega razbojnika. Pišejo nam: Dne 17. marca 11. je orožniška patrulja pod vodstvom komandirja narednika Toneta Fekonje, našega rojaka rodom od Sv. Urbana pri Ptuju, pred kratkem premeščenega od Sv. Andraža v Halozah V Prizren, obkohla hišo Angeline Ljubičeve v Gori njem selu pri Prizrenu ter tam zajela že dolgo iskanega nevarnega razbojnika Sibina Vukašino-viča. Hajduk Vukašinovič je bil oborožen z bombami, avstrijsko karabinko, revolverjem in drugim orožjem. Ko ga je narednik Fekonja pozval, naj se uda, je rekel, da že ve, kaj ga čaka, in da zato ne gre živ v roke orožništva. Dejal je tudi( da se noče boriti z orožniki, ker so mu smili njegova ljubica Angelina in njeni otroci, ki bi gotovo bili ranjeni ali celo usmrčeni. Na ponovni poziv je vrgel bombe skozi okno, obdržal pa je karabinko, s katero se je ustrelil sam, ne da bi prišel živ v roke pravice. Ko sta Fekonja in še neki drugi orožnik odprla vrata v sobo, v kateri se je nahajal hajduk, sta našla tega ležati na tleh. Bil je težko ranjen, vendar še toliko pri moči, da ja takoj pograbil puško in hotel streljati Orožnik pa je bil hitrejši ter mu je pognal kroglo v glavo* (Glejte sliko v ilustriranem delu našega lista!) Razbojnika so pokopali prav blizu poti v svarilo vsem, ki bi hoteli kdaj zaiti na tako žalostno razbojniško pot. * Vlomilska družba. Zadnje dni je bilo i& vršenih več vlomov v polhovgrajski okolich Svoje delovanje pa je bržčas ista tolpa prenesla drugam. V Krizah pri Tržiču je bilo te dni vlomljeno kar na treh krajih. Pri posestniku Franu Zaplotniku so odnesli nekaj živil; pri posestniku Pičulinu so vdrli v prostore tamošnjega konsum-nega društva in odnesli okoli 100 Din gotovine? posetili pa so tudi župnišče, kjer so se najedli kislega zelja in salam, a jih je pregnala kuha-f tica. Orožniki pridno iščejo vlomilce. * Aretacija nevarnega vlomilca. Te dni je bil aretiran v Ljubljani brezposelni delavec Anton Trampuž iz Rožne doline, ki je 13. aprila vlomil v neko šupo ter odnesel tri kovčege z raznimi predmeti v vrednosti 4500 Din. Po vlomu je Trampuž pobegnil v Italijo, kjer je preživel par veselih dni. Ko pa mu je zmanjkalo zopet denarja, se je vrnil nazaj v Ljubljano. Pri Trami pužu na domu v Rožni dolini so našli še za 2000 Din ukradenega blaga. Anton Trampuž je bil izročen sodišču. * Grozen umor. Iz Vitana pri Središču nam pišejo: V noči od sobote na nedeljo so našli ubitega nedaleč od njegovega vinograda v Brezov-čaku (občina Vitan) posestnika Leopolda Pratera iz Vitana. Kot usumljena umora je orožništvo aretiralo .1 odvedlo v zapore okrajnega sodišča v Ormož dva liil-ida fanta Vtncenea in Martina I\anuša iz Salovec pri Središču, dva znana pretepača in ponočnjaka. V rokah umorjenega so našli vse polno lasov, v njegovi kleti pa žensko rulo, za oboje se je dognalo, da je od služkinje umorjenega posestnika. Njegova služkinja si je prilastila ključ od kleti svojega gospodarja in večkrat gostila na ta način v gospodarjevi kleti svoje prijatelje in prijateljice. Gospodar, ki je že dalj časa opažal, da mu dohajajo nepozvani gostje v klet, je kritične noči zatekel celo družbo mladih fantov in deklet, kako se gostijo z njegovim vinom. Ko jih je hotel pregnati, so ga kratkomalo ubili. Razmfisarili so ga z žepnimi noži, poleg trupla umorjenega pa še celo postavili križ iz vinogradskih kolov. Služkinja je to že priznala in izdala vse soudeležence. Kdo je pravi morilec, bo, kakor upamo, kmalu doguala nadaljnja preiskava. Zverinski umor splošno priljubljenega posestnika Leopolda Praterja (p. d. Flegariča) je zbudil v vsej okolici splošno ogDrčenje in dokazuje znova, koliko živinske podivjanosti je v naši povojni mladini. [zanimivosti X Na^ severnim tečajem. Kakor je znano, je v lanskem letu skušal Norvežan Amundsen z letalom priti na severni tečaj, a mu je neugodno vreme onemogočilo doseči cilj. Kmalu po ponesrečeni ekspediciji se je začel Amundsen pripravljati na novo ekspedicijo. Izdelal se je v to svrho poseben zrakoplov, imenovan Norge. Te dni, ko je Amundsen bil že pripravljen, da poleti z zrakoplovom Norge na severni tečaj, ga je nenadoma prehitel Američan Byrd, ki se je popolnoma tiho pripravljal na ta polet, in dosegel s svojim aeroplanom 9. t m. severni tečaj. Šele nekaj dni nato je prišel na severni tečaj tudi 'Amundsen. Obe ekspediciji sta ugotovili, da na severnem tečaju ni suhe zemlje, temveč samo toorje z ogromnimi gorami potujočega leda. \IZ POPOTNIKOVE TORBE , LITIJSKI DOGODKI. Velika nesreča. — Odpoved električnega toka. ^ Spomenik padlim vojakom in drugo. Litija, 11. maja. ' Vedno in vedno se opozarja občinstvo, kako Bilno nevarno je drveti z vozovi po prometnih Cestah, posebno, kjer so ovinki. I To nam je zopet dokazal žalosten primer, ki se je pripetil v nedeljo 9. t m. okrog 20. ure v Litiji. Pred Trškanovo gostilno pri mostu je stal Voz gostilničarja g. Cerarja. Na vozu sta bila g. Cerar sam in g.TrSkan. Cerar Je pognal in počil z bičem. Konja sta skočila in hotela na ovinku čez most, v tem trenutku pa je pridrvel z mosta voz trgovke gospe Elsnerjeve Iz Litije. Na vozu so bili poleg gospe Elsnerjeve njena 721etna mati, ravnatelj g. Elsner, blagajničarka in hlapec. Oba voza sta z vso silo trčila drug ob 'drugega. Voz gospe Elsnerjeve se je prevrnil in konja sta s prevrnjenim vozom zdirjala naprej po Litiji. Na cesti je med ponesrečenci nastalo 'stokanje in vpitje. Pasantom, ki so došli na po-!lnoč, se je nudil strašen prizor. Najhujše ranjena ;|e mati gospe Elsnerjeve. Glava ji je grozno janjena, lice globoko pretrgano, nos popolnoma Odtrgan. Nos so našli kesneje na cesti. Tudi hlapec je močno poškodovan. Oba sta bila prepeljana s prvim vlakom v ljubljansko bolnico. Manj jpoškodovana je gospa Elsnerjeva, ki ima baje poškodbe na prsnem košu, ki pa niso nevarne in je ponesrečenka v domači oskrbi. Ostali so dobili le neznatne poškodbe. Po izjavi zdravnika je stanje matere gospe Elsnerjeve glede na njeno starost zelo brezupno. Konjema, ki ju je gospa Elsnerjeva šele pred kratkim kupila, se ni nič fegodilo. Le voz je poškodovan. Cerarjev voz in konja so ostali nepoškodovani. Naj bo ta nesreča Vsem voznikom v resen opomin. Elektriko v Litiji bomo baje kmalu izgubili. Litijska občina je imela do 1. t. m. glede plačevanja električnega toka sporazum s tukajšnjo predilnico, ki je imela razsvetljene nove stavbe (stanovanske hiše delavcev). Tok je predilnica s 1. t. m. odpovedala iz razlogov štedenja. Tako dobičkanosno podjetje, kakor je litijska predilnica, ne bi smelo štediti že iz socijalnih ozirov. Če je že nudila delavcem udobna stanovanja, zakaj jim je odvzela luč, ki jim je prav tako potrebna kakor voda. Ravnateljstvo podjetja naj to uvidi in tok obnovi, ker bosta sicer litijska in hotiška občina prisiljeni, postaviti si lastno električno centralo in bo pri tozadevni v občinskem proračunu stavljeni postavki gotovo najbolj prizadeta predilnica. Odbor za postavitev spomenika padlim vojakom litijske občine je pridno na delu, da čimprej uresniči stavljeno mu nalogo. Nabranih je že nekaj tisoč dinarjev. Splošno se želi, naj bi spomenik stal v ograjenem cerkvenem vrlu poleg cerkve, kjer bo najbolj viden. Prestavljen je v Kamnik sodni kanclist gosp. Alojzij K r a 1 j, vesten blagajnik naše okrožne organizacije. Upamo, da se bo naš vrli Lojze zopet kmalu povrnil med nas. V soboto 8. t. m. je v politični šoli predaval o socijalnih delavskih vprašanjih g. dr. Joža Bohinjec iz Ljubljane. Po njegovih jasnih izvajanjih se je razvila živahna debata. Videli smo, da se naša stranka po svojih močeh trudi, zbolj-šati socijalni položaj našega kmeta, delavca in malega obrtnika. V soboto 15. t. m. bo zaključek politične šole, katere se bodo udeležili vsi gg. predavatelji in minister na razpoloženja gosp. dr. Ore pa le ni bilo, kakor pravimo pri nas. Istega dne pozno ponoči je prišel domov eden naših vrlih pristašev, ki je ves dan stregel v eni tukajšnjih gostiln. Doma pa je nastal prepir, ker so njegova mati in sestra pristašinje SLS. Nenadoma se je v ta prepir vmešal kaplan g. Tomazin, ki se je bog-ve odkod vzel v poznih nočnih urah, ter je pomagal ženskam v boju proti našemu somišljeniku g. Zibertu, ki je vsiljivca krepko prijel ter porinil z domačega dvorišča, češ, kaj se ima vmešavati v stvari, ki ga nič ne brigajo. Pravijo, da jo je prestrašeni g. Tomazin precej hitro pobrisal. Kakor je dopisnik v poročal, gre Ivanuš v Krško, ker je tam kupil hišo. Ali dopisnik nima toliko olike, da bi to vest napisal malo manj neotesano, in sicer n. pr. tako-le: G. dopisnik, malo več obzirnosti Vam ne bi škodovalo. Če hočete biti gospod, morate biti bolj olikani! Pa še eno moramo povedati o našem kaplanu g. Tomazinu. Mladi mož je dejal na prižnici, da se ljudje, zlasti polizobraženi, ne znajo spovedo-vati. Pri tem je menda meril na neko osebo. Toda mladi mož naj 6e nikar ne zgleduje nad ljudmi, ki so se krščanskega nauka učili mnogo prej kakor on in ki so se ga dobro naučili. Reči moramo, da sploh ne razumemo, kaj hoče g. kaplan. Ali želi mogoče, da se mu pri spovedi naravnost zlažemo, da smo tatovi, ubijalci, sleparji? Naj nas torej natančno pouči. Da je mogoče greh Citati priljubljeno , tega mu ne verjame še noben otročaj več. Dne 8. t. m. zvečer smo imeli v gostilni občni zbor k. o. SDS. Obisk je bil polno-številen; občinstvo se je kar gnetlo v sobi. Lepemu, jasnemu govoru g. dr. Rapeta so navzoči navdušeno pritrjevali. Za predsednika je bil izvoljen tov. Franc Zibert, posestnik, za podpredsednika tov. Joško Golobič. nosestnik in čevljar- ski mojster. Predsednik, podpredsednik in ostali ■ dborniki ?( porok, la bo organ >.i.r>iji' '»po uspe-> vala. Po zborovanju se je vršil radio-koncert. Obi činsho je ves večer z zanimanjem poslušalo deloi vanje aparata. G. dr. Rape naj nas pride še veči krat obiskat. VESTI IZ ŠMARTNA PRI LITIJI. Šmartno pri Litiji, 10. maja, Ze . uekaj tednov je, odkar smo oglasili v v najlepšem delu mesta neki bolgar-j ski komitaš bombo, hoteč ubiti lastnika hotela, ki pa je bil odsoten. Žrtve eksplozije so bili, gostje, ki so sedeli za mizami. Da je bil napad namenjen hotelirju, je jasno, ker je ta predsednik komiteja proti bolgarskim komitašem. Takoj po eksploziji je začelo vreti ljudstvo od vseh strani, da bi prijelo atentatorja. Ta pa si je napravil prosto pot na ta način, da je vrgel še eno bombo zima j pred hotelom, ter nato takoj zbežal proti periferiji mesta. Ustaviti ga je hotel neki vojak, ki se je slučajno nahajal v bližinit; toda zločinec ga je ustrelil s samokresom v čelo^ da se je smrtnoranjen zgrudil na tla. Ker je bilo, zasledovanje opasno, si ni nihče več upal za atentatorjem. Od prve bombe je bil samo eden toliko ranjen, da je podlegel. Pri drugi eksploziji na ulici je obležalo deset lahko in šest težko ranjenih. Usmrčen je bil samo neki 171etni mladenič. Med ranjenci so bili v pretežni večini tukajšnji meščani in deloma vojaki, med temi dva podoficirja* Ta zločinski napad je zelo vznemiril prebivalstvo, ki ie .potrebno miru, saj je med ,vojno dovoli trp' PREKMURSKO PISMO. M u r s k a Sobota, v začetku maja. Dovolite, da jaz kak stari demokrat par rejci napišem v našoj ^Domovini*, štero že pet let čtem. Od tistih mao, ka je Prekmiirje prikapčano k Jugoslaviji, sem veren pristaš Demokratske stranke. To pa zatogavolo, ar je Demokratska stranka edina med vsemi političnimi partajami, štera je za nas Prekmiirce dosegamao največ dobroga včinila. To tiidi našo liidstvo dobro zna. Gospod urednik, če bi midva vkiiper bila, bi Vi gvušno na meue takšo pitanje stavili: Če je to istina, ka vsi Prekmiirci znajo, ka je Demokratska stranka za Prekmiirje največ dobrega napravila, zakaj pa ste dosegamao ne več votumov na našo stranko doj djali? Na to Vašo pitanje bi Vam dao odgovor: Vi gvušno znate, ka sta v Prekmurju dobila največ votumov g. Klekl in g. Radič. G. Klekl so duhovnik, to tiidi vsi znamo. Mi Prekmiirci, vseeno či papinci či evangeličani, smo verni liidje. Mi vsakši svojo vero poštiivlemo in radi hodimo v cirkev. G. Klekl so za koveta gor stopili in so nam pravili, ka je naša vera v nevarnošči. Oni so nam pravili, ka so demokrati protiv vere, ka nam oni ščejo vero vkraj vzeti. To so oni nam pravili, našo liidstvo pa jim je to vervalo. Zakaj pa jim je našo liidstvo to vervalo? Dokeč smo mi bili pod Vogri, so se naši duhovniki nikdar ne v politiko mešali. Mi smo toga ne včeni, ka bi duhovnik liovet bio. Zaj pa si je našo liidstvo mislilo, če že ednok duhovnik za koveta gori stopi, te je pa gvušno naša vera v nevarnosti, ar bi on inače toga ne včino. Zaj pa smo skoro že sedem let prikapčani k Jugoslaviji. V tem dugom vremeni pa je Demokratska stranka že višekrat na vladi bila. Ka pa je zaj našo liidstvo vidlo? Vidlo je to ka je Demokratska strada ne proti veri. Mi vsi znamo, ka so se naša deca pod demokratskoj vladoj ranč tak v šoli veronauk včila kak prvle. Naši duhovniki so pod demokratskoj vladoj ranč tak kak prvle dobili plačo od države. Mi smo v cirkev ranč tak slobodno hodili kak prvle. Nikdar sem ešče ne čiio, ka bi šteri demokrat pravo, ka ne smimo v cirkev hoditi. Gnesden že vsi znamo, ka je naša vera ne v nevarnošči. Mi tudi vsi znamo, ka naša Demokratska stranka z vero nema nihčega posla. Zaj vidimo, ka smo bili od gospoda Kleklna zapelani. Oni so za koveta gori stopili samo za svoj in svoje partaje hasek, za nas pa so se ne brigali. Mi Prekmiirci smo nikdar ne takših duhovnikov ineli, šteri bi se v politiko mešali in jih tiidi gnesden neščemo meti. Duhovnik moče predgati mir in liibezen med ludstvoin, ne pa sovraštva. Šteri duhovnik pa se v politiko meša, pa nemre več mira in lubezni predgati. Mi vsi znamo, ka so Kleklnove «No-vine* dostakrat pune grdih rejci o njihovih političnih nasprotnikih. Gvišno je tiidi to, ka se za duhovnika ne sliši, ka on po novinah in na shodih okoli šinfa. Vse to je že gnesden našo liidstvo sprevidlo, zato pa zaj pristopa k tistoj stranki, štera vere ne meša v politiko. Edina takša stranka je za nas Prek-fturce Demokratska stranka, ki je samo virstve-na (gospodarska). Dosta naših lUdi je svoj votum na Radičevo partajo dol djalo. Radičevi agitatorji so našimi liidstvi vsemogoče obečavali. Zaj pa so že drugo na vladi, pa so še nam nikaj ne spunoli. Pri no. vih volitvah bo našo liidstvo že znalo, komi naj svoje .votume da. Zaj se Vam pa, gospod urednik, lepo zahvalim, ka ste moje pismo gor vzeli. Proso pa bi Vas, ka bi ešče drugič gor vzeli moje pismo. Prekmurski demokrat. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Potepinov odgovor. Policijski komisar: