Naročnina mesečno .^flHB^^^. ^BSBPI^^. ^dflV^hk. fl^^HHB	M ^^^^^^^^^^^	Abbonamenti: Meso
12 Lir, ta inozem- ^	XSlajlr »B ^KKT	^Hf	jKMB^r^^^^®	m	^^ ^^^^ 12 Lire; Estero, me-
stvo 20 Lir — ne-
Inozemstvo 50 Lix
in 10.349 za inserate.
deljska izdaja ce- ^HjBhk	SBBSB	MB	HD	M flfflraMB^fc	VVHk B ^^PHI^ ^Hl	anno
loletno 34 Lir, ca ^Hm flB	HS	B H ^ 1BW	K ^JBA« IKK	fl^D	Lir«, Eitero 50 Lire.
k3 as M^J^ M-L.%^
te 20 Lire, EdLzione
C C. P.t Lubiana
Ček. rafi. Ljubljana	j^Kg	.^Bcr ^MiL^ČF	— M	JHMF_ __^^B 10.650 per abbo-
10.650 za naročnino	AH^HMIM^^ ^^^^^^^^^	•■HHhHBBB^^^^	flflHHBHHtf^P	per
le inserzioni.
Podruinical	Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka lo dneva po praznika.	Filiale! j
Novo meato.
Novo me« t o.
b Uredništvo In apravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. g Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega | Redazione, Ammlnlstrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. | Concessionaria esclusiva per la pubblicita di provenienza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.	|	Telefon <001—1005.	|	ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
II BoIIettino No 681
Una colona avversaria respinta presso Mechili
Otto velivoli inglesi distrutti Un sommergibile nemico affondato
II Quarti?r generale delle forze nrmate comunica:
A Sud-Est di Mechili una collona avversaria e stata vigorosamente attaccata da reparti aerei italo tedeschi e costretta a ripie-gare; nel corso dell'azibne caciatori germanici abbattevano sei CURTISS, senza subire alcuna pcrdita.
Formazioni dolPAsse hanno intensamente bombardato le oper** portuali ed aeree di Malta, distruggendo in combattimento dne velivoli e numerosi altri incendiandone al suolo..
Aerei britanniei hanno compiuto questa notte, su localitii delPItalin scttentriona-le, una incursione, lanciando alcune bombe, ch? non hanno causato vittime o danni.
Nel Mediterraneo una vedetta anti-sommergibile al comando di Guardiamarina Antonio Scialdone ha affondato un sommergibile nemico.
Vojno poročilo št. 681
Sovražna kolona uničena pri Mekiliju
Osem sovražnih Istal sestreljenih Potopljena sovražna podmornica
Glavni Stan italijanskih Oboroženih sil objavlja:
Jugovzhodno od Mekilija so italijanski in nemški oddelki silovito napadli neko sovražno kolono ter jo prisilili! k umiku; pri teh bojiih so nemški lovci ustrelili šest Curtissov, sami pa niso imeli nobene izgube.
Osne letalske skupine so hudo bombardirale pristaniške jn letalske naprave na Malti ter so sestrelile dve letali, mnoge druge pa so zažgal-- na tleh.
Zadnjo noč so angleška letala priletela nad nekptere kraje v severni Italiji, spustila nekaj bomb, ki pa niso povzročile žrtev al} škode.
Na Sredozemlju je ladja za lov na podmornice pod poveljstvom Antonia Scialdo-heja potopila sovražno podmornico.
i
*
Boji na Filipinih in v Birmi
Vedno hujši napadi na Corregidor — V Birmi Japonci naglo napredujejo proti petrolejskim vrelcem
Tokio, 13. aprila. AS: Iz Batanga poročajo, da so vse utrjene postojanke na tem polotoku že v japonskih rokah. Zadnja trdnjava, Mariveles, je padla na večer 9. aprila. Poročajo tudi, da so Japonci zajeli mnogo vojakov, ki so se hoteli vkrcati na ladje v Mariaveleškem pristanišču. Na Cor-regidorju je 10. aprila popoldne prenehala delovati protiletalska obramba.
Tokio, 13. aprila. AS: Agencija Dcmei poroča s Filipinov, da so na Batang prispele nove skupine japonskih topov, ki so takoj začele strahovito bombardirati Amerikance, oblegane na otoku Corregidorju. Ogledniška letala s-j dajala navodila topničarjem, bombniki pa so zmetali nad otok več ton bomb, ki so zelo poškodovale vojaške utrdbe na otoku. Neka sovražna ladja, ki je skušala zbe-žati iz Corregidorja, je bila zapažena in je morala izobesiti belo zastavo*tcr pod grožnjo japonekih topov kreniti proti Batangu.
Saigon, 13. aprila. AS: Z zasedbo Batanga se operacije na Filipinih niso ustavile. Utrjeni otok Corregidor je pod neprestanim ognjem japonskih letal, dočim so japonske sile, ki so 6e izkrcale na otoku Cebuju, zasedli Barili, važno srateško točko na zahodni obali tega otoka. Japonci so že gospodarji otokov Maba6te in Mindora južno od Lu-zona, kakor tudi zahodnega dela Jola ter južnega dela otoka Mindanaua. Poročila iz Novih Delhov potrjujejo, da so prispele nove japonske okrepitve na bojišče pri Iravadiju ter da napredujejo proti 6everu in že ogražajo petrolejska ležišča v Birnii.
Tokio, 13. aprila. AS: Agencija Domei poroča, da so 6inoči trije ameriški bombniki bombardirali predmestja v Manilli, kjer ni nikakih vojaških zgradb. Med filipinskim prebivalstvom je bilo mnogo žrtev. Prebivalstvo je z velikim zgražanjem obsodilo ta gnusni napad.
Tokio, 13. npr. AS. Dopisnik agencije Dompi poroča z bojišča pri Batangu, da so bili zajeti trije severnoameriški parniki, ki so se skušali prebiti do Corregidorja. Na krovu teh treh ladij je bilo mnogo vojakov in tudi častnikov.
Bangkok, 13. aprila. AS: Vlada države Ma-dras je izdala oklic, v katerem poziva prebivalstvo, ki ni neposredno zaposleno pri obrambi, naj zapusti državo.
Tokio, 13. aprila. AS: Agencija Domei poroča, da 6o se sinoči japonske čete izkrcale na otoku Di-litonu, jugozahodno od Bornea.
Tokio, 13. aprila. AS: Iz Cungkinga *e je izvedelo, da sta 6e Čangkajšek in njegova žen« vrni-
Nemško vojno poročilo
Sovjetski napadi na vzhodu pojematjo — Letalski napad na Murmansk
Visoke angleške letalske izgube
Hitlerjev Glavni Slan, 13. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na polotoku Kerču je sovražnik po močnem predvčerajšnjem napadu izvedel le nekaj posameznih napadov s slabotnimi silami. Vsi napadi so bili odbiti.
Na ostalem vzhodnem bojišč« so bili odbiti posamični napadi močnejših sovražnikovih sil.
Pri nekem presenetljivem napadu nemških čet in nemške motorizirane pehotne divizije je imel sovražnik 650 ujetnikov, tisoč mrtvih in je izgubil tri tanke ter 40 strojnic.
Na srednjem odseku vzhodnega bojišča eo letalske skupine s posebnim učinkom fiodpirale boje suhozemske vojske.
Bojna letala so učinkovito napadla pristaniške naprave v Murmansku.
Na Laponskem je imel sovražnik zadnje dni pri brezuspešnih ogledniških sunkih visoke krvave izgube.
V Severni Afriki obojestranska topniška in oglednikha delavnost. Uspešno so bila bombardirana zbirališča angleških vozil.
Podnevi in ponoči so se nadaljevali napadi na vojaške naprave ter letališča na otoku Malti, ki so povzročili nova razdejanja.
Nemški lovci ter protiletalsko topništvo so podnevi sestrelili nad Rokavskim prelivom, nad severno Nemčijo ter pred norveško obalo 15 sovražnih letal.
Zadnjo noč so angleški bombniki napadli zahodno Nemčijo. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj mrtvih in ranjenih. Protiletalsko topništvo ter nočni lovci so sestrelili devet letal.
Nova bolgarska vlada
Smernice bolgarske zunanje politike ostanejo nespremenjene
Sofija, 13. apr. AS. V soboto je bolg. kralj Boris sprejel predsednika vlade Filova, kateri mu je bil izročil odstop vse vlade. Kralj je znova poveril sestavo vlade Filovu. Kmalu popoldne je Filov s seznamom novih ministrov odšel na dvor, zvečer pa je bil objavljen 6eznam novih članov vlade. V vladi so: Ministrski predsednik Filov je v novem kabinetu prevzel tudi mesto zunanjega ministra. Novi vojni minister je postal general Nikola Mičov, ki je bil doslej poveljnik 1. bolgarske armade ter sofijski mestni komandant. Notranji minister je postal Peter Gabrovski. Minister za finance Dragomir Božilov ter gradbeni minister Dimitrij Va6iljev sta tudi v novem kabinetu obdržala 6voji mesti. Novi minister za poljedelstvo je postal Krsto Petrov, bivši tehnični direktor državnega rudnika Pernik. Novi trgovinski minister je Nikola Saharijev, dosedanji poslevodeči direktor bolgarskega parlamenta. Novi justični minister je Konstantin Partov, dosedanji drž. pravdnik na apelacijskem sodišču v Sofiji in član vrhovnega državnega sodišča. Novi prometni minister je Alek. 6ander Radoslavov, dosedanji general, direstor državnega rudnika Pernik. Prosvetno ministrstvo, ki ga je doslej upravljal ministrski predsednik Filov, je bilo poverjeno dosedanjemu generalnemu tajniku tega ministrstva prof. Borisu Jocovu.
Sofija, 13. aprila. AS: Snoči je predsednik vlade Filov po radiu podal program nove bolgarske vlade. Nova vlada bo nadaljevala politiko sodelovanja s silami Osi in trojne zveze in nadaljevala prijateljske zveze s Turčijo. Na znotraj bo skušala utrditi načela pravičnega socialnega reda po smernicah novega evropskega reda. Sedanji odločilni trenutki nalagajo Bolgariji težke trenutke. Toda Bolgarija bo v sodelovanju z močnimi zavezniki prispevala svoj delež k utrditvi evropskega reda. Če hoče imeti svoj prostor v novi Evropi, kakršnega terja njeno zgo-
dovinsko poslanstvo, mora uvesti nov režim, ki bo rešil vsa vprašanja po zgledu močnih zaveznikov. Zato je njen,program združitev bolgarskega ljudstva okrog prestola, odlično opremljena vojska, socialni ukrepi v duhu socialne pravičnosti, dirigirano gospodarstvo, kakršno je potrebno v vojnem času, pravična razdelitev kmečke zemlje, preprečitev veriž-ništva, gradnja novih cest in železnic, borba proti brezposelnosti, gradnja novih kmečkih hiš, zboljšanje delovnih pogojev bolgarskega delavstva, borba proti rušilnim idejam, proti mednarodnim gospodarskemu življenju škodljivim organizacijam, borba na smrt proti komunizmu in bogataštvu ter vzgoja ljudstva v narodni organizaciji »Branike.
la iz Birmanije. Njuno potovanje v Birmanijo je bilo popolnoma tajno>Cangkajšek je imel tam važne posvete z angleškimi, ameriškimi in kitajskimi poveljniki glede prehrane, preskrbe ter enotnega poveljstva.
Bangkok, 13. nprl. AS. Tndijski nacionalistični tisk poudarja neuspeh Crippsovega po-
slanstva in pobitost, ki je zavoljo teca zavladala med zavezniki. List »Hindu« v Modrasu pravi, da pomeni neuspeh angleškega odposlanca polom demokracije in njen največji neuspeh. List • Mndrns Mail« piše. da bo dogodek povzročil v demokratskem svetu osuplost.
Madžarski vrhovni poveljnik v Rimu
Posvetoval se bo z zastopniki Italijanske Vojske ter si ogledal nekatere
važne vojaške ustanove
Rim, 13. aprila. AS. Vrhovni poveljnik madžarske vojske armad, general vitez Ferencz Scom-bathely je prišel v Rim, da bi vrnil obisk poveljniku italijanskih Oboroženih Sil generalu Caval-leru.
Predstavnik prijateljskega in zavezniškega naroda bo med nekajdnevnim bivanjem v Italiji med drugim imel tudi razgovore z zastopniki italijanskih Oboroženih Sil ter bo obiskal nekatere važne vojaške ustanove. Gost jn prispel danes zjutraj ob 8.30 nn ostijsko postajo, kjer ga je sprejel general Cavallero, podtajnika vojnega in mornariškega ministrstva, načelniki suhozemske vojske in mornarice ter zastopnik zunanjega ministrstva. Navzoča sta bila tudi madžarska poslanika pri Kvirinalu in Sv. stolici, mnogi člani madžarskega poslaništva, vojaška pribočnika Nemčije in Japonske z
mnogimi drugimi zastopniki držav trojne zvezo ter mnogo častnikov. Na postaji je bil tudi častni bataljon z zastavo *n godbo.
Snidenje med generalom Szombathelyjem ter generalom Cavallerom je bilo zelo prisrčno. Madžarski general je izjavil italijanskim odličnim osebnostim, da je zelo vzhičen, ker se lahko nahaja v prestolnici velike zavezniške države. Nato je pregledal častno četo, ki ga je pozdravila, godba pa je zaigrala italijansko in madžarsko narodno himno ter himno madžarske vojske. V častnem salonu je imel nato madžarski gost kratek razgovor z nemškim vojaškim pribočnikom ter z italijanskimi osebnostmi. Nato se je podal gost v spremstvu italijanskih osebnosti v hotel, kjer bo stanoval med svojim bivanjem v Rimu. Med poljo ga je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo.
Zaključek časnikarskega kongresa v Benetkah
Benetke, 13. aprila. AS: Včeraj je bila v palači Ducale zaključna seja časnikarjev iz držav trojne zveze in prijateljskih držav. Udeležili so se je tudi minister za ljudsko prosveto Eksc. Pavolini, načelnik nemškega državnega tiska tajnik Dietrich, japonski poslanik Sakuina in načelniki tiska prijateljskih držav. Prebrana je bila izjava španskih časnikarjev, ki sporoča, da hočejo biti španski časnikarji včlanjeni v novi novinarski zvezi. Nato so govorili japonski minister Sakuma, ki je orisal naloge in dolžr.osti japonskega tiska, načelnik nemškega tiska dr.' Dietrich, ki je prinesel vsem udeležencem pozdrav Vodje ter naglasil podlo poslanstvo časnikarstva Amerike in Anglije.
Nato je nastopil minister za ljudsko prosveto Eksc. Pavolini. Naglasil je, kako vesela je Italija, da je mogla nuditi svojo gostoljubnost vsem novinarjem, ki jih preveva isto misel. Dejal je, da Ouee kot novinar in ustanovitelj »Popola d'Italia« ter kot vodja italijanskega naroda pošilja pozdrav novinarjem vseh
15 držav, zbranih v Benetknh v starem in nejio-zabneni tovarištvu. Do soglasja v miselnosti in nalogah našega skupnega novinarstva ni prišlo slučajno zaradi sedanje vojne, marveč zaradi posebnih značajk, ki nas docela ločijo od no-vinurstva držav, proti katerim se borimo. Naše novinarstvo vodijo naši narodi in naši vzori, pri nasprotnikih pa bogataška volja. Naš tisk se zaveda dolžnosti in odgovornosti v boju za lastno ljudstvo, sovražni novinarji pa služijo finančnim in skrivnim silam in se ne menijo za koristi narodov. Vodi nas resnica, ker spoštujemo svoje narode. V vojnih poročilih objavljamo prav tako vse izgube in udarce, kakor izgube in udarce, ki smo jih zadali nasprotnikom. V nasprotnem tal>oru pa ne najdemo drugega kakor laži, zamolčavnnja in prikrivanja.
Temeljiti govor Pavolinijev so udeleženej sprejeli z velikim navdušenjem. Novinarski shod se je zaključil v iskrenem tovarištvu in • toplimi pozdravi vsem udeležencem.
Crippsov neuspeh v indiji
Porazen vtis v Angliji in Združenih državah
Rim, 13. aprila. AS: Pismo, s katerim je vse-indijski kongres sporočil Crippsu svoj sklep, da ne more 6prejeti njegovih predlogov, obsega okoli 1500 besed. V njem izvršilni odbor kongresne stranke na široko razlaga vzroke za odklonitev. Predsednik stranke in glavni člani izvršnega odbora so že zapustili Nove Delhe, Nehru pa je še za nekaj časa ostal tam. Vzroki za odklonitev Crippsovih predlogov pa so: kongres je zahteval: 1. da posebna pooblastile vrhovnega poveljnika v Indiji prenehajo na dan premirja; 2. da se podkralju takoj odvzame pravica veta proti sklepom indijske vlade; 3. da se v Londonu ukine resor ministrstva za Indijo. Ker te tri točke niso bile sprejete, je kongres angleške predloge odklonil, Sir Stafford Cripps je že odpotoval iz Indije.
Rim, 13. aprila. AS: Cripps je po sporočilu, da je indijski kongres odbil njegove predloge, izjavil, da v ponedeljek odpotuje v Anglijo, kjer bo o poteku pogajanj z indijskimi voditelji poročal londonski vladi. Izjavil je tudi, da bo po njegovem odhodu položaj Indije tak, kakršen je bil pred njegovim prihodom.
Bangkok, 13. aprila. AS: Izvršni odbor vse-indijskega kongresa je sklenil sklicati kongres za 29. in 30. april na izredno zasedanje v Allahabad.
Stockholm, 13. aprila. AS: Londonski dopisnik lista »Sveraska Dagbladet« poroča o velikem razočaranju, ki je nastalo na Angleškem zaradi Crippsovega neuspeha. Proti njemu se dvigajo trpke kritike in izgubil je ves ugled, ki ga je užival v času pred odhodom v Nove Delhe. Angleški politični krogi pravijo, da se je Churchill tako znebil nevarnega političnega tekmeca. »Times« piše dobesedno: »Crippsovo poslanstvo se je popolnoma ponesrečilo. Vzroke za ta neuspeh mo-
\V
Turški poslanik se je vrnil v Berlin
Odločen turški odgovor razširjevalcem vznemirljivih vesti
na
Ankara, 13. apr. AS. V Sofiji se je ustavil poti proti Berlinu turški veleposlanik pri nemški vladi Gorodii in sprejel časnikarje. Izjavil jim je, da je zadovoljen s svojo potjo. Za Časa svojega bivanja v Ankari ie imel sestanke z več ministri. Z njimi ie govoril o uresničenju turško-nemške trgovinske pogodbe, ki naj bi povečala trgovinsko izmenjavo med obema državama. Povedal je tudi, da je imel s von Pape-tiom več razgovorov in da sta ugotovila, da temelje turško-nemški odnošaji na prijateljstvu in razumevanju.
Carigrad, 13. aprila. AS. List »Tasviri Ef-knr« je z gnevom objavil članek, v katerem oh soja alarmantne glasove iz angleških in ameriških virov, katere redno registrira turška agen-
cija in ki govore o slabih namenih Osi do Turčije. Vse to je znnk in potrdilo velike važnosti, ki jo zavzema Turčija v mednarodni politiki, kajti turški pregovor pravi: »Vrabci prihajajo samo na tista drevesa, ki so polna sadja.« Toda prišel je trenutek, ko je treba reči: dovolil Že dve leti morajo turška ušesa poslušati vznemirjajoče Reuterjeve glasove in ne mine dan, da bi ne bilo izmišljenega kaj novega. Ce turška vlada dopušča svojim listom objavljati takšne vznemirljive glasove, je to dokaz dobrih turških živcev. Toda vsi takšni glasovi ne bodo mnogli spraviti Turčije s poti, za katero sc je odločila in ki jc pripravljena varovati svoj mir in svojo neodvisnost tudi z orožjem.
ramo iskati predvsem v nezaupanju Indijcev do angleške vlade kakor tudi v nesoglasjih med raznimi indijskimi skupinami. Naša naloga je, odpraviti to nezaupanje.« Zato bi bilo treba Indiji takoj dati položaj dominiona. Nevtralni opazovalci pravijo, da bi Anglija lahko odpravila indijsko nezaupanje in jim dala položaj dominiona v pogajanjih, ki so bila tako nenadoma prekinjena. Kar se tiče notranje indijske razklanosti pa pravijo, da so jo Angleži vedno razpihovali in to še nadaljujejo. »Times« hoče s svojim člankom torej le Indijcem naprtiti odgovornost za neuspeh pri zadnjih pogajanjih.
Zakaj je prišel Marshall v London
Rim, 13. aprila. AS. »Newyork Times« piše o vzrokih potovanja generala Marshalla in Hop-kinsa v Anglijo in pravi, da se hočeta na licu mesta prepričati, če je res upravičen angleški odpor proti vdoru v Evropo. Glavni razlog, ki ga navaja London proti ustanovitvi novega bojišča na zahodu je, da Angleži nimajo dovolj ladij za prevoz čet, okrepitev in preskrbe z živili ter z orožjem, računajoč, da je za vsakega angleškega vo* jaka [K>trebnili 8 ton ladjevja. Pri tem bi bilo mnogo brodovja potopljenega in niti Anglija niti njeni zavezniki nimajo dovolj ladij za dosego tega cilja.
Nemiri v Egiptu
Rim, 13. aprila. AS. »Messaggero« je objavil brzojavko, ki pravi, da so v Egiptu izbruhnili veliki nemiri ter da so oborožene skupine egiptovskih rodoljubov napadle hiši ministrskega predsednika Nalias paše ter angleškega poslanika sira Lampsona. Žena egiptovskega ministrskega predsednika kakor tudi žena generala Wavela sta bili privezani na postelje, egiptovski zunanji minister je bil ranjen, pet angleških vojakov pa je bilo ubitih.	(
Angleži kršili švicarsko nevtralnost
Bern, 13. aprila. AS: Uradno poročilo pravi, da .so zadnjo noč tuja letala preletela švicarsko ozemlje. Očividno gre za angleška letala, ki so izvedla polet nad nekatere severne italijanske kraje. Angleško letalstvo je že pred 14 dnevi kršilo švicarsko nevtralnost, ko je letelo v Italijo, ne da bi spuščalo bombe.
Kralj Boris odlikoval generala Ošimo
Sofija, 13. aprila. AS: Kralj
Boris je sprejel . .	„	generala Ošimo
in mu podelil visoko odlikovanje, križ prvega razreda reda sv, Aleksandra^
bcrhnskcga japonskega poslanik*
Visoki komisar odredil obnovo vseh javnih del
Važen posvet v Vladni palači
Ljubljana, dne 13. aprila.
Visoki komisar Je ukrenil, da naj se takoj obnove vsa državna in pokrajinska javna dela, ki so v teku ali pa se izvajajo z vsolanu, ki 6o bile razdeljene v odnosnih proračunih. Sličua navodila je dal tudi okrajnim načel3tvom in pa občinam, da 6e takoj odredi začetek del, ki so podnje pristojna. Odredil je tudi, da naj se pri razvijanju del in pri določanju vsot opusti 6laba poteza iz preteklosti, ko so se začenjala mnoga dela, pa ni bilo možnosti, da bi se končala. Odredil jo, da morajo ustanove in pristojni uradi pri razdelitvi načrtov in sredstev gledati na to, da se zagotovi redno nadaljevanje del do konca.
V	kratkem bodo objavljene podrobnosti novega načrta predvidenih del s pozorno proučitvijo potreb za tekoče leto, vendar pa se lahko že sedaj podčrta, da se bo z odredbami Visokega komisarja ne samo postopno uredila Pokrajina, ampak tudi zmanjšala brezposelnost.
V	vladni palači Je Visoki komisar predsedoval seji, ki jo Je sklical, da bi se proučila vprašanja, ki se nanašajo na melioraoijo v splošnem in zlasti na dela na Barju. Navzoči so bili dr. Moseri iz ministrstva za poljedelstvo in gozdove, ki se je udeležil seje tudi kot predsednik pokrajinskega odbora za melioracije, inž. Farina, načelnik inženirskih del pri Visokem komisariatu, in inž. liueh, načelnik tehničnega oddelka, senjor Giutiarelli, poveljnik gozdne milice, g. Mohorič, glavni tajnik Trgovske in industrijske zbornice, in gg. Anton Kržmanc in Josip Brenčič, prvi predsednik, drugi tajnik upravnega sveta za melioracijo ljubljanskega Barja.
Visoki komisar je opozoril na navodila, ki jih
jini, in to v smislu, da mora biti kar najprej končan splošni načrt, ki zajema vsa melioracijska dela v teku, in tista, ki se morajo v Pokrajini izvesti, in sicer z namenom, da se takoj začno dela, ki so najbolj neposredno donosna. Ko lx> splošni načrt pripravljen, bo dostavljen pristojnemu ministrstvu, da se. vključi v splošen načrt melioracijskih del v Kraljevini.
Visoki komisar je zagotovil komisiji, da smatra melioracijska dela na Barju za najbolj nujna iu to s kmetijskega in zdravstvenega vidika, ker bo radikalna ureditev tega vprašanja brez dvoma močno z.boljšala zdravstvene razmere ljubljanskega mesta. Podčrtal je s tem v zvezi, da se je o melioracijskih delih ljubljanskega močvirja govorilo že v letu 1780, v dvajsetih letih bivšega jugoslovanskega kraljestva pa donos te vlade ni presegel 12 milijonov lir.
Visoki komisar je podčrtal, da so za melioracijska dela na Barju v prvih devetih mesecih priključitve Ljubljane h Kraljevini Italiji izdali 2 milijona 170.000 lir, za naprej pa je redno določenih 7 milijonov lir. Visoki komisar je končno odredil, da se naj pospešijo de'a za melioracijo, ki so bila prekinjena med zimsko dobo Ta dela se naj takoj obnove, tam pa, kjer se izvajajo, pa se naj fiospe-Sijo. Visoki komisar je takoj podelil pomemben delež upravnemu svetu za melioracijska dela ljubljanskega Barja, ta prispevek pa je določen za ohranitev jarkov, kajti to je bilo nujno za uspeh del, ki so bila že opravljena.
Zastopniki upravnega sveta za melioracijska dela na ljubljanskem močvirju so izrazili Visokemu komisarju tudi v imenu v poštev prihajajočega prebivalstva največjo zahvalo in so poudarili, da melio-
racijska dela zajemajo nad 10.000 ha zeml je in de-je podal ob svojem času. ko Je govoril o važnem I lavnost flOOO kmetov in tedaj tudi kar največjega vprašanju melioracijskih del v Ljubljanski pokra- I števila delavcev
Rimsfto pismo t
V središču italijanske filmske proizvodnje
II cincma e oggi 1'arma piu forte — kino je i »Cinecitta«, palače, gradove, gorske pokrajine in
najmočnejše orožje današnjega časa, se je izrazil voditelj fašistične Italije, B. Mussolini. Tako je tudi v reenici. Na desetine milijonov ljudi dnevno prisostvuje kinematografskim predstavam po celem svetu. V velikih mestih je treba le pogledati, kakšen naval je v kino dvorane. Tu v Rimu je nad 80 kinematografov in imajo nekateri dvorane za več tisoč oseb. Pa so navadno vse predstave trikrat dnevno razprodane. Tako ogromen je obisk.
Italija si je ustvarila lastno, zelo pomembno filmsko industrijo in je omogočila, da se doma šolajo bodoči filmski igralci in voditelji ter organizatorji kino podjetij. Pred tremi leti (1939) je bil v Rimu ustanovljen »C entro sperimen-tale di cinematografia, ki je neke vrste filmska akademija in pa »C i n e c i t t 4«, filmsko mesto, kjer na veliko proizvajajo filme razne igralske in filmske družbe. Obe ustanovi sta na via Tuscolana blizu skupaj, kakih 10 km izven mesta v smeri proti Albanskim goram. Z dovoljenjem prosvetnega ministrstva sem si po-bližjc mogel ogledati eno in drugo.
»Centro Sperimentale« je ogromno, moderno poslopje, ki je opremljeno z vsemi potrebnimi tehničnimi pripomočki, da more čim bolje služiti svojemu namenu. Tu se gojenci in gojenke v dveh letih nauče teoretično in praktično vsega, kar naj jih usposobi bodisi za filmske igralce, bodisi za režiserje in organizatorje filmskih predstav.
Prijazni vodnik po zavodu najprvo razkaže tri znanstvene kabinete: za optiko, za fonetiko in za scenotehniko,
Optika gotovo spada k bistvenemu delu filmske proizvodnje. Gojenci morajo študirati barve in njih značaj, potem razne svetlobne pojave in učinek razsvetljave na raznih predmetih. Naučiti se morajo, kako ie treba maskirati stvari v naravi in kako igralca. Znati morajo fotografirati in dobro poznati se6tav strojev, ki so potrebni za snemanje filmov.
V ta namen imajo tu v Centru celo vrsto kabinetov z najboljšimi fotografskimi stroji, s katerimi učenci proučavajo filmsko slikanje in praktično razvijanje slik: dalje študirajo svetlobne pojave v naravi in v različnih zaprtih prostorih ter njih vpliv na scenerijo. Uče se osvetljevati predmete in s svetlobno igro doseči dolečen učinek itd.
Fonetika je pri govorečem filmu izredne važnosti. Danes so vsi filmi zvočni, to se pravi za filmsko predstavo je treba poleg svetlobnega Iraka izdelali tudi zvočni trak in 6inhronizirati s svetlobnim trakom. Tudi tega se nauče na tej akademiji, za kar imajo posebne stroje. Gojenci morajo študirati glasove v naravi in zakone akustike. Naučiti se morajo registrirati zvoke. Dobro morajo poznati mikrofon. Posnemati morajo znati dež, točo, grom, šum vetrov in druge zvočne pojave, seznaniti se morajo vsaj z glavnimi sestavinami glasbe in nje uporabe v filmu in kot spremljavo k filmu.
Toda še mnogo važnejši del je šolanje in izoblikovanje lastnega glasu. Gojenci v prvem letu največ časa porabijo za vežbanje lastnega glasu, za recitacije in za govorniške nastope, kar se seveda vrši pod nadzorstvom in po navodilih glasbenih učiteljev. S tega področja je treba teoretično in praktično snov dobro obvladati in mnogo na sebi piliti. Gojenci se morajo učiti lepega vedenja, izbranih, odličnih kretenj, a predvsem jasne izgovarjave in načina govorjenja, kakor je za filmske nastope primerno. Ko že nekoliko več znajo, njihove krajše nastope filmajo, pa tudi zvočno posnemajo njihove samogovore in pogovore. Te filme takoj razvijajo v lastnem laboratoriju in jih predvajajo, tako, da ima gojenec priliko sebe videti in slišati, ter kontrolirati svojo mimiko, geste, glas, izraz in sploh celoten nastop.
Scenotehnika že upošteva poznanje zakonov svetlobe in zvoka. Naučiti se je pa treba tudi tehnične strani scenerije, za kar je poleg naravne darovitosti in prirojene spretnosti treba dosti tehničnega znanja. Obvladati je treba material, s katerim se predstave ustvarjajo, oziroma prizori maskirajo. Dobro je treba poznati masko, modele in kostume. V centru je velik oddelek, kjer izdelujejo najpodrobnejše načrte za posamezne filmske scene. Za kako zgodovinsko predstavo n. pr. je treba vse izrisati: od moških in ženskih klobukov, jopičev, čevljev, do oblike stebrov, stopnišč, pohištva, hišnih fasad. To delo opravljajo arhitekti ali pa akademiki iz slikarske akademije, ki so seveda za to plačani. Šele na osnovi teh skic potem slikarji, k; so večkrat poznani umetniki, izrišejo in naslikajo kulise, postavijo krasne dvorane, zgrade cele mestne ulic® v
kar je že treba za okolje filmske igre. Je to dolgotrajno in drago delo. Večkrat delajo kak film več let in stane na desetine milijonov. Zrisati je treba tudi obleko igralcev, v kateri nastopajo na odru, orožje, ki ga naj rabijo, opremo prostorov, kjer se dejanje odigrava, skratka vse, do najmanjših podrobnosti. Po drugi strani je pa skoraj smešno, s kakimi preprostimi in neznatnimi sredstvi spretni režiserji dosegajo velike uspehe. Vse je preračunano na to, da se gledalec in poslušalec na čim bolj enostaven način prevara. Čim popolnejše je posneta narava v svoji svetlobni in v svojih zvokih, tem boljše ozadje imajo filmski dogodki in tem bolj verjetno bo film ugajal občinstvu.
Preveč vedeti ni dobro, in prav do kraja hoteti vse vedeti in videti, lo redko osreči človeka, Učenje, ki smo ga dosedaj našteli, pa naj služi le kot priprava za dejanski nastop na odru, oziroma za režijo filmskih predstav. Tega se gojenci in gojenke največ uče v drugem letu svoje študijske dobe. Kar so se prvo leto teoretično učili, to je treba naslednje leto izvesti v življenje. Treba je nastopati na odru, izpopolnjevati govor, nastop, mimiko. Kakor prvo leto, morajo gojenci tudi drugo leto vežbati telo, da postane gibčno in prožno. Fantje imajo sijajno opremljeno telovadnico, kjer vežbajo boks, sabljanje, plezanje, dvigajo uteži, veslajo, skačejo čez konja in imajo še druge telesne vežbe. Dekleta pa se predvsem urijo v raznih plesih, posamič in v baletu. To je dnevno obvezna telovadba, nakar je treba iti pod prho, se dobro odrgniti, nato pa na delo! Dekleta in fantje imajo svoje kopalnice, ki 60 zelo praktično in higiensko urejene.
Potem se uče maskirati in tudi sami v maskah nastopajo. Uče se montaže, postavljajo scenerijo za razne prizore, režirajo posamične scene in na-darjenejši nastopajo v začetnih vlogah že v filmih, ki se igrajo za javnost.
Za vse to imajo bogato priložnost v Centru. Predvsem je velikanska dvorana, 50X25X16 m, v kateri lahko postavijo tudi petnadstropno palačo — seveda v kulisah. Ravno stdaj pripravljajo nek srednjeveški film (La Gorgona), ki se odigrava v Pisi. V ta namen že stoji mogočno obzidje, ki oklepa srednjeveško trdnjavo. Tu bodo posneli naskok na obzidje in obrambo mesta. Kulisa je imenitna, šele dotikljaj z roko te prepriča, da nimaš pred seboj kamenja, ampak sam papir, karton in les. Zraven te obsežne dvorane za velike nastope je več manjših prostorov, ki jih arhitekti in slikarji po potrebah igre opremijo kot salone, knjižnice, spalnice, delavnice, tovarne, šolske sobe, itd. V zaprtih prostorih filmajo, tako pravijo, mnogo boljše tudi tiste prizore, ki se v igri odigravajo v naravi pod milim nebom, to pa zato, ker lažje regulirajo svetlobo. Tu se gojenci uče ravnati z reflektorji, s stroji, ki povzročajo zaželene zvoke, uče se sinhronirati zvočni in svetlobni trak, montaže itd.
V Centru je tudi šivalna delavnica za izgotav-ljanje oblek, je mizarska delavnica, študijska soba za ravnanje z odrsko razsvetljavo, sc sobe za igralce, da se lahko preoblečejo, so prostori za golf, tenis, za jahanje, kopanje na prostem, in ves mogoči šport, imajo vse naprave za filmanje na prostem, krasno gledališko dvorano, velika skladišča za kulise, več izoliranih dvoran za sprejem zvočnih filmov, in ne vem kaj še. Letos imajo 60 gojencev in gojenk, ki stanujejo v mestu in se tam tudi hranijo. Tu je le buffet in mala obednica, da lahko pojužinajo, kar s seboj prinesejo in jim ni treba dnevno dvakral prihajati iz mesta.
Zavod izdaja tudi lasten časopis »Bianco e nero«. Namenjen je izključno filmu in vprašanjem, ki se iz umetniškega, tehniškega, gospodarskega in estetskega stališča tičejo kina. Ta časopis je pravzaprav revija, in vsaka številka poleg raznih tekočih vprašanj obsega na kakih 100 straneh tiskano razpravo n. pr. »O filmu in barvah«, »slovnica in film«, »sprejemanje glasov v filmu«, »igralec v filmu«, »zgodovina filma« itd. List prinaša tudi filmske kritike in za film prikrojeno besedilo romanov, povesti, gledaliških iger in drugo,
Zavod ima tudi lepo biblioteko, ki pa obsega izključno dela, ki se nanašajo na film in kino. Največ je italijanskih in nemških del, nekaj pa tudi v drugih jezikih. Po medsebojni pogodbi dobivajo v Centro tudi vse filme od drugih nacionalnih film. produkcij, Te pregledajo če so primerni za ital. občinstvo, jih po potrebi prirede in jih opremijo z italijanskim besedilom Ni pa to vedno lahko delo, ker ima vsak jezik svnjsko besedo-sledje. Treba je gledati, da se ne opazi preveč, kako igralec drugače premika usta, kakor pa so
besede, ki jih čuje gledalec. Pri ustnicah se n. pr. to hitro opazi.
Ko sem zapuščal zavod, so se po hodnikih ravno nabirali igralci ea že omenjeno »La Gorgona« od Sema Benellija. Bil je navzoč tudi režiser, ki je pregledoval junaški trop možakov, ki bodo branili in naskakovali mogočno mestno obzidje. Predstavljali bodo množico, zato je pravih poklicnih igralcev med njimi zelo malo. Po večini so iz bližnjih rimskih predmestij. Večkrat so zaposlene cele družine: mož, žena, dekleta, dečki in otroci. Sedaj so jih preoblekli v srednjeveške vojake, jim nadeli oklepe in jih opremili s čeladami in orožjem. Žene so bogato maskirane s pestrimi lasuljami, igrale bodo princezinje in dvorjanke, druge pa ženske iz občinstva e dečki in otroki itd. Lepo jih je videti, kako čakajo na predstavo, v kateri bodo igrali burne srednjeveške dogodke. Mirno sede in se pogovarjajo med seboj o družinskih skrbeh. Nekateri so sulice prislonili k zidu in čitajo časopise, drugi kade cigarete, tam nekdo pestuje mačko, žene pletejo, okrog njih pa se smukajo otroci in otepajo svojo malico. Daljni srednji vek se prepleta z živo sedanjostjo. Toda to vidimo le mi, ki gledamo za kulise; gledalec bo v filmu gledal samo srednji vek. in bo vesel lepih prizorov, ki ga bodo za nekaj hipov ponesli iz sedanjosti v svet domišljije, sanj in želja. Pa to je eden najbolj koristnih in najbolj človekoljubnih učinkov filma!
Kdor si je ogledal filmsko akademijo, bo hotel obiskati še Cinecitta, ki je komaj nekaj sto korakov dalje na nasprotni strani ceste. Tudi za obisk filmskega mesta je potrebno dovoljenje prosvetnega ministrstva, ker je zavod državna last.
Cinecittd je res celo mesto, saj ne šteje nič manj kot 86 pozidanih objektov, med njimi je 11 gledaliških dvoran, v katerih snemajo filme. Največja dvorana je dolga 80m, široka 35 in visoka 25, najmanjša pa je 15 m široka in 30 m dolga. Mesto ima svojo pošto z lastnim poštnim žigom, svojo orožniško postajo, lastno gasilsko društvo, ima svojo banko, ki preskrbi filmsko zavarovanje, številna upravna poslopja, skladišča, stanovanja za stalno zaposleno osebje itd. Lahko bi rekli, da je CinecittA vse v velikem, kar je Centro v malem.
Posamezne filmske družbe, ki jih je v Italiji veliko število, najemajo v CinecittA gledališča, ki ustrezajo po svoji opremi bodočemu filmu, nato pa igralska družba, ki je za vsak film posebej sestavljena, film naštudira. izdelava posameznih filmov traja včasih nekaj mesecev, včasih pa tudi nekaj let. V Cinecitta dobi režiser vse potrebne pripomočke za izgotovitev filma. Predvsem izvež-bano delavstvo, mizarje, mehanike, arhitekte, inženirje, slikarje, skratka tehnično osebje, ki ustvarja po njegovih vidikih in zahtevah filmsko scenerijo. Na željo mu postavijo na prostem tudi cele vasi in mesta, gozdove, planine, skalovje, ribnike, ladjevje... Vendar pa se ponavadi vsi filmi snemajo v omenjenih velikih dvoranah, kjer je mogoče s svetlobo mnogo lažje ravnati. V dvoranah igrajo važno vlogo tudi papirnate in platnene kulise. Videti je mogoče ogromna, tudi po 100 kv. metrov velika platna z naslikanim gorovjem, gozdom ali mestom, ki služijo pri nekih filmih za pokrajinsko ozadje. Spredaj postavijo še kakšno kočo, nekaj dreves ali napravijo malo ulico, pa bo samo vajeno oko ločilo, da gre le za spretno postavljene kulise. Vse to je umetnost osvetljevanja, svetlobnega spreminjanja, razdalj in zlasti fotografiranja. V zalogi imajo n. pr. vse ime-nitnejše kulturne spomenike Italije, vse katedrale, seveda v lesenih miniaturah. Imajo tudi milansko stolnico, s katero so si pomagali pri snemanju filma I Promessi sposi. Pa ne smete misliti, da so veliki modeli! Čisto majhni so, visoki kaka dva metra in široki morda poldrug meter. Vse drugo napravi razdalja, iz katere se iotografira, in montaža. Imajo n. pr. kompletno milansko Scalo, gledališče, zasedeno z nekaj sto — lutkami. Pri hitrih fotografskih posnemkih v filmu bo redko kdo opazil, da so bile fotografirane lutke in ne živi ljudje. Dejanje v gledališču pred »tisočglavim občinstvom« pa filmajo potem na tukajšnjih odrih in zasedajo prvo, morda še drugo vrsto z živim občinstvom, drugo so lutke. V modelu imajo Angelski grad, trg sv. Petra, Beneški trg itd.
Isti film večkrat, kakor zahteva scenerija, izdelujejo v več dvoranah. V eni dvorani je n. pr. grajska kuhinja in klet, v drugi je postavljen gozd, v tretji mestni trg. Vse v kulisah, ki so jih prej v osnutkih izrisali na akademiji, tukaj pa izgotovili slikarji, pleskarji in mizarji. Sedaj pripravljajo film »Bengasi, la cittž murata« (Bengazi obzidano mesto). Film naj ponazori sedanje italijanske boje in zmage v Afriki. Stvar bo zelo aktualna, ko bo enkrat dogotovljena in nastopi svojo pot po Italiji in Evropi.
Videti je zelo veliko zanimivih kulis, obzidja, palm, puščavskih skic ... podrobnosti pa režiser ni maral izdati in tudi ni dovolil vstopa v dvorano, kjer film ravnokar dovršujejo. Tuai tu je okrog dvorane polno maskiranih in opremljenih ljudi, ki čakajo, da bodo poklicani na oder. Stvar ne gre vedno hitro in gladko. Včasih niso razpoloženi igralci, včasih pa je režiser nataknjen, drugič nagaja luč, potem kdo oboli, delavci so kulise napačno postavili itd. Mnogokrat se trudijo pol dneva, ves dan, pa niso napravili niti metra filma. Filmi se navadno izdelujejo do dolžine 2000 m,
pri ponovni kontroli in cenzuri pa ga precej skrčijo, tako da je običajna dolžina filmskega traku okrog 1500 m.
Ko odhajam, vidim še, kako v drugi veliki gledališki dvorani delavci postavljajo med skalami puščavsko zelenico. To spada očividno k afriškemu filmu. Veliko preprostih delavcev, pa tudi strokovnjakov, ima pri filmski industriji dober zaslužek. Kajti film ni dandanes le stvar umetnosti, ampak je vsaj toliko industrijsko, to je gospodarsko vprašanje. Brez velikega denarja je snovanje filma nemogoče. Za film je treba igralcev, treba pa je še bolj kapitala, ki ga je pogosto celo težje, dobiti kakor sposobne igralce. — Gotovo je danes film kulturni činitelj, s pomočjo katerega se narodi najlažje in najuspešnejše uveljavijo v mednarodnem svetu.
Opozorilo lastnikom radijski?* aparatov
LJubljana, dne 13. aprila. Ugotovljeno je bilo, da hodi po hišah nekdo, ki se na lastnike radijskih aparatov obrača v imenu EIAR-ja, češ da zbira radijske aparate. Ker ni ELAR prevzel nobene take pobude, opozarjamo naše čitatelje, da naj nikar ne verjamejo takim vabilom.
Zatemnitev od 21 do 6
Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine v smislu odredbe z dne 6. junija 1941.XIX. št. 42. in z dne 23. marca 1942-XX. št. 50., smatrajoč za potrebno določiti nov čas zatemnitve, odreja:
Cl. 1. Do novih odredb mora trajati zatemnitev od 21. do 6. ure.
Cl. 2. Ostale odredbe, ki jih vsebuje odredba z dne 6. junija 1941-XIX. št. 42., ostanejo nespre. men jene.	.
Cl. 3. Ta odredba stopi takoj v veljavo m bo objavljena v »Službenem listu Ljubljanske pokrajine«.
Ljubljana, 13. aprila 1942-XX.
Visoki Komisar Emilio Grazioli.
Danes se začne oddaja raditskih sprejemnikov
Današnji torek, 14. t. m. ob 8 zjutraj, začne v II. nadstropju stare cukrarne na Poljanskem nasipu št. 40, več mestnih komisij sprejemati radijske sprejemnike v shrambo. Zato naj danes od 8 dalje zanesljivo prineso 6voje aparate z izpolnjeno izjavo vsi tisti lastniki, ki so pri rotovškem vratarju dobili številke 1 do 300. Ko bodo komisije poslovale V6e dni nepretrgoma od 8 zjutraj do 20 zve. čer, bo lahko prišlo 300 lastnikov aparatov na vrsto, morda pa še nekaj več. Kdor bo prinesel tiskovino natanko in čitljivo izpolnjeno, bo naglo opravil. Zato pa 6pet opominjamo na natanko, vestno in čitljivo izpolnjene tiskovine! Vsak aparat bodo pregledali in ocenili strokovnjaki. Po vrednosti in velikosti aparata je namreč odmerjena tudi hran-bena pristojbina od 1 do 3 Lir za aparat, v tej pri. stojbini so pa vračunjeni že tudi vsi 6troški za tiskovine in drugo režijo. To mesečno pristojbino mora za prvi mesec vsak lastnik plačati takoj pri oddaji, zato naj pa lastniki prineso tudi to malenkostno vsoto drobiža 6 6eboj.
Včerajšnji ponedeljek je prišlo k rotovškemu vratarju ze precej strank po tiskovine in številke za vrstni red oddaje. Pri vratarju takoj na desni strani veže magistratnega poslopja za vodnjakom se tiskovine in številke seveda dobe vsak dan, vendar naj pa pred 20. aprilom ne prihajajo po številke in tiskovine oni lastniki, ki nameravajo ali so že na Kr. kvesturi vložili prošnjo za dovoljenje, da smejo obdržati svoj aparat. Tieti pa, ki ne nameravajo vložiti prožnje, nai pa pridejo takoj po šte. vilko vrstnega reda in tiskovino, da zadnje dni pn prevzemanju aparatov ne bo prevelike gneče. Upoštevati namreč morajo, da lastniki sami nosijo vso odgovornost za oddajo svojih aparatov o pravem času. Zato naj se torej ne zanašajo na zadnji dan, ker bodo komisije poslovale samo do določenega roka, kdor pa v tem času aparata ne bo oddal, 6e bo pač pregrešil zoper odredbo o oddaji radiiskih sprejemnikov.
Ponavljamo:
Oni, ki ne nameravajo vložiti prošnje na kve-sturo za dovoljenje, da smejo obdržati aparat, naj takej pridejo na magistrat k vratarju po tiskovino in številko vrstnega reda za oddajo aparata.
Tisti, ki nameravajo prošnjo vložiti ali so jo že vložili, dobe tiskovino in številko šele po 20. aprilu.
Kdor ima pa že tiskovino in številko od 1 do 300, naj prinese 6Voj aparat z natanko in čitljivo izpolnjeno tiskovino ter pripravljenim drobižem za hranbeno pristojbino današnji torek od 8 ure dalje v II. nadstropje stare cukrarne, kjer aparat pregleda, oceni in prevzame riosebna komisija, lastnik pa dobi za shranjeni aparat potrdilo. V lastnem interesu ne pozabite aparata dati v zabojček!
Antun Zvonimir Ivanič, hrvatski konzul v Ljubljani
Za obletnico ustanovitve Neodvisne Države Hrvatske
Najprej je bilo potrebno urediti vrhovno državno upravo. To je bilo izvršeno z resnično neverjetno hitrostjo. Nova ministrstva so pričela že prvi dan redno opravljati vise posle in prevzela so dejansko upravo države v svoje roke. Seveda je bilo to mogoče izvesti samo z vztrajnim požrtvovanjem in napori članov vlade in njihovih sodelavcev. Cut | odgovornosti napram novi državi Je premagal vse težkoče.
| Ze na sam dan osnovanja države je bila objavljena zakonska odredba o ustanovitvi voj&ke in mornarice Države Hrvatske.
Na mnogih področjih je bilo potrebno iz ničesaT ustvariti ustanove, katere delujejo v drugih državah na temeljih stoletnih in celo tisočletnih tradicij. Pri tem mislim predvsem na naše ministrstvo zunanjih zadev.
Dr. Mladenu Lorkoviču je uspelo z njegovim globokim znanjem in neutrudno marljivostjo ustvariti vzorno organizacijo centrale in številnih zastopstev v inozemstvu ter skleniti niz meddržavnih pogodb izrednega pomena.
Vojna, ki se je razbesnela tudi preko hrvatskega ozemlja, je — čeprav kratkotrajna — zapustila globoke posledice. Uničene so bile mnoge materialne dobrine, v glavnem zaloge živil, katere je bilo v tem času nemogoče znova pribavitL Bilo je torej potrebno zagotoviti redno prehrano prebivalstva, kar je bilo tudi z uspehom izvedeno. Po žetvi leta 1941 je ostal ta problem prav tako aktualen, ker moramo pomisliti, da v sestav Hrvatske niso prišli najrodovitnejši kraji bivše Jugoslavije in da je bilo vkljub temu potrebno oskrbeti za sedaj še pasivne kraje.
Da pa bi se mogli ti kraji v bodoče sami oskrbovati, je bila izdana zakonska odredba o izvrševanju velikih melioracijskih in regulacijskih del.
Izsušilo se bo Lonjsko polje, Crnac polje, Jelas polje, Bosanska Posavina, Neretvansko polje, Imot-sko polje, Mostarsko blato, Cetinsko polje, Livan.j-sko polje, Buško Blato in Gacko polje; regulirale pa se bodo struge vseh hrvatskih rek.
S temi deli, ki 60 največjega pomena, se je pričelo takoj in vkljub najtežjim prilikam se ta pospešeno nadaljujejo.
Vzporedno s tem je bil kot začasna mera izdan cel niz odredb in nairedb o omejitvi potrošnje, razdelitvi, prometu in o najvišjih cenah živil.
Med velika javna dela spada tudi uzaikonjeni načrt o gradnji glavnih državnih cest s sodobnim cestiščem. Te ceste bodo spajale Italijo in Nemčijo preko Hrvatske z bližnjun vzhodom ter so radi tega tudi v mednarodnem pogledu izredno važne. Druge ceste bodo s teb glavnih smeri usmerjevale promet skofci Liko odnosno skozi Bosno proti Hrvatskemu Primorju oz. Dalmaciji. Tudi te gradnje se že iz-
Omejitev stavbnih del v Nemčiji. Generalni pooblaščenec za stavbno gospodarstvo v Nemčiji, minister Speer je odredil preklic vseh izdanih dovoljenj za novogradnje, tako da je ostala prepoved novogradenj v polni veljavi. Sploh se mora v naslednjih tednih vsa gradbena delavnost omejiti na najmanjšo mero, da bi se zadostilo drugim važnejšim potrebam sebni podpisniki.
vrsujejo.
Izredne važnosti je tudi gradnja delavskih družinskih domov. Na tem polju je bilo v zelo kratkem času razmeroma ogromno storjenega. Danes na Hrvatskem ni več važnejšega industrijskega centra, v katerem ne bi obstajala sodobna delavska naselbina.
Ob tej priliki ne morem prezreti nekaterih dogodkov zgodovinskega pomena, ki so se dogodili v prvem letu obstoja Nesavisne Države Hrvatske,
(Dalje.)
inTfl
Skrb za zdravje dojenčkov se bogato povrne
Oddelek za zaščito dojenčkov, mater in otrok v Ljubljani la pravo pribežališče zaskrbljenih mater
Že dolgo vrsto let z uspehom deluje oddelek i za zaščito dojenčkov, mater in otrok v Ljubljani. Zavod je podrejen higienskemu zavodu in posluje v 6kromnem domovanju v enem izmed paviljonov Splošne bolnišnice. Da ne 6pada prav v bolnišnico, dokazuje njegov posebni vhod iz Lipičeve ulice za cerkvijo 6v. Petra. Ta ulica nima skoraj nobenega prometa. Toda, kdor bi opazoval to ulico v dopol. danskih in prvih popoldanskih urah, bi lahko videl, da 6e po njej prepeljavajo prave karavane otroških vozičkov.
Oddelek za zaščito dojenčkov, mater in otrok ima v6c polno najrazličnejših nalog, ki vse 6krbe za zdravje dojenčkov in otrok. Ljubljanske matere zavod dobro poznajo in če upoštevamo, da je rodnost zlasti v mestu že izredno močno padla, tako da lahko rečemo, da se v Ljubljani rodi komaj toliko mladih Ljubljančanov, kakor sproti 6tarih umrje, potem je prav delo tega zavoda, ki jc ohra. nil že na tisoče mladih življenj, še tem bolj pomembno. Zaupanje mater, ki ga imajo do zaveda, tudi najlepše dokazuje njegove uspehe, ki so seveda V6i 6ad neumornega požrtvovalnega dela voditeljice zavoda g06pe dr. Tavčarjeve, dalje zdravnika za otroške bolezni, pestrežnega osebja, sester in gojenk šole za sestre negovalke.
V zavodu je 6koraj redno po 50 dojenčkov, ki eo bili sprejeti v zavod zaradi socialne in zdravstvene zaščite, na primer otroci brez 6taršev ali otroci tuberkuloznih 6taršev. Dalje zavod 6preje. ma na prebavilih in sopilih bolne dojenčke, katerim starši 6ami ne bi mogli nuditi dovolj nege in
Po štirih do petih mesecih tehta prvotno revše že tri kilograme in je tako krepko in zdravo, da ga mati lanko brez 6krbi odnese domov.
Pa to vse ie ni celotno delo zavoda, ki poleg skrbi za dojenčke pazi tudi na to, da dojenčki, ki pridejo v rejo, ne oslabe. Zavod ima v okolici Ljubljane skrbno izbrane rednike, ki osirotele otroke in take, za katere starši ne morejo skrbeti, lepo vzrejajo. Sestra redno obiskuje rednike, dajo navodila in hkrati nadzoruje, če se z mladim ra-jenčkom postopa tako, kakor to zahteva zdrav razvoj. V zavodu je tudi šola za sestre negovalke. Enoletna šola ima letos 18 gojenk. ki se vse leto praktično in pod nadzorstvom vadijo v umetnosti, kako pravilno postopati z dojenčkom in ki ie hkrati strokovno izobrazijo v šoli, ki jo vodi voditeljica zavoda.
Ne smemo pa prezreti dela, ki ga ljubljanske matere še najbolj poznajo. To je dopoldanska ambulanta za bolne otroke in popoldanska posvetovalnica za matere. Zavod dela sam kljub obilnemu delu z vsemi silami na to, da bi vsaka mlada mati prihitela v zavod po nasvet. Zato dobiva seznam mladih ljubljanskih mater iz ženske bolnišnice in pošilja cestro k vsaki izmed takih mater na dom. Te opozori mater na zavod in že tudi na stanovanju dž prva navodila in nasvete, ki so potrebni. Nič čudnega ni, če se matere z globoko hvaležnostjo oklepajo zavoda in če potem redno prihajajo v zavod. Dopoldne prinaSajo bolne otroke od novorojenčka do 14. leta. Ta ambulanta je namenjena vsem neimovitim slojem in državnim uradnikom. Zdravnica in zdravnik, ki pregledujeta v ambulanti otroke, predpisujeta način zdravljenja, ugotavljata bolezni in tako rešujeta materam tako dragocena življenja. Kako veliko je to delo, lahko povedo matere same, saj se jih vsak dan zateče v ambulanto 60 do 80.
V popoldanskih urah pa je zavod na razpo-
lago materam prav vseh slojev kot posvetovalnica. Skoraj viako popoldne prihiti redno okrog 100 mater s svojimi sicer zdravimi dojenčki in do 6 let starimi otroki. To mater skrbi ta pegica na otrokovi koži, drugo zopet pokašljevanje, malenkosten nahod itd Zdravnikovo oko zopet pregleda, njegova beseda potolaži in svetuie. tako opravlja zavod še drugo najvažnejšo nalogo: preprečevanje bolezni, ki dojenčkom tako rade vzamejo življenje.
Ogromno je vse to delo, ki ga opravlja zavod v korist našega najmlajšega rodu. Ogromna je tudi korist, ki jo od njegovega dela imajo matere, neposredno tudi otroci in tako vsa naša skupnost.
V oddelku za zaščito dojenčkov, mater in otrok. Drobni zavodov! gojenci pridejo vsak dan na tehtnico, ki točno pokaže, kako jim je teknilo mleko.
Izšla je knjiga:
»OVČAR MARKO«
Vsak dan pridejo malčki tudi t kopel, ki jim kaj dobro dene.
pravilne zdravniške oskrbe. Poleg tega je v zavodu običajno tudi šest do osem največ nezakonskih mater, ki žive tam 6 6vojim dojenčkom, dokler otrok ni dovolj krepak, da ga je mogoče poslati v rejo, mati pa dovolj zdrava, da gre 6pet lahko v službo in tako preživi sqbe in otroka. Najmlajši gojenci zavoda žive pod 6tT0gim in vestnim nadzorstvom. Vsak dan jih 6estre ali gojenke šole za sestre negovalke tehtajo, da vidijo, kako napredujejo. Prav tako 6e malčki V6ak dan okopljejo, da ne govorimo o vedno se ponavljajočem previjanju in rednem hranjenju. Posledice te 6krbne nege in pravilne zdravniške oskrbe, 6aj zdravnik vsakega od bolnih dojenčkov vsak dan redno pregleda, se seveda bogato poplačajo. Velika večina malčkov preboli prvotne težave in po nekaj mesecih lahko pridejo matere ponje, brez 6krbi, da bi jim bolezen nenadoma mogla pobrati otroka.
Da je temu tako, dokazujejo še najbolj primeri prezgodaj rojenih otrok, katerih je v zavodu vedno pet ao sedem. Ti revčki zajokajo v 6vet težki komaj kilogram in četrt ali nekaj več. Nobena še ta. ko skrbna mad bi jih ne mogla ohraniti pri življenju. V zavodu pa le malokdaj kateri od teh najlažjih in najbolj nebogljenih dojenčkov umrje. Ce je 6rečno prišel živ iz porodnišnice, potem 6e zgrne nad njim vsa ljubezen zdravnice, zdravnika in strežnega osebja. Taki dojenčki ležijo v električnih ogrevalnikih, iz katerih gleda 6amo njihova drobna glavica. Odgovarjajoče 6ili življenja, ki polje v tej nebogljeni drobni stvarci, grejejo ogrevalnik neprestano z električnim tokom; tako da ima notranjost ogrevalnika in zrak, ki obdaja dojenčka, tem. peraturo 36 do 42 stopinj. Sestre strežnice in zdravnika hodijo okrog njih z maskami na glavah, da bi preprečili sleherno infekcijo. Soba, v kateri leže ti nebogljenčki, je izredno gorka, segreta na 27 do 28 stopinj. Vsakega od njih pregledata zdravnica ali zdravnik vsaki dve uri. Hranijo pa jih 6 pipeto — nekakšno kapalko, skozi katero jim nakapajo v ustec.i materinega mleka. Uspeh seveda ne izostane.
Ljubljanski Grad dobiva novo zunanjost
Pestra preteklost Gradu - Od viteških časov in jetnišnice do stanovanjskega poslopja In arhitektonske umetnine
Okoli grajskega poslopja so prejšnje dni mestni delavci zopet postavili visoke odre in zopet se je pričelo delo, ki je počivalo vso zimo, namreč za obnovo grajskega poslopja. Upati je, da bo to delo že letos dokončano ter bo dobil grad lepo novo zunanjost, ki pa seveda ne bo taka, da bi izbrisala vse, kar je na grajskem poslopju starega, lepega in zgodovinskega. Grajsko poslopje, kakor bo sedaj prenovljeno, pa s tem še ne bo de-finitivno urejeno za vse večne čase, zakaj v rezervi je še večji načrt, ki daje grajskemu poslopju vse večji pomen.
Zgodovina grajskega poslopja je toliko stara, kakor mesto Ljubljana ali pa še starejša. Pisati o zgodovini gradu, bi se reklo, pisati zgodovino Ljubljane, kar bi pomenilo ogromno delo. Gotovo je, da so že stari Rimljani imeli na tej važni točki, ki tako ostro meji dve široki ravnini, Ljubljansko barje in Ljubljansko polje, in ki obvladuje Ljubljanico, kakor tudi ceste proti Savi, svoje utrdbe, za Rimljani pa vsi njihovi nasledniki. Sponheimovci so zazidali vso grajsko planoto. Grad je veljal prav do najnovejših časov za trdnjavo in na nekaterih zemljevidih, ki se jih spominja še naš rod, je bila Ljubljana označena z debelo cikcakasto zvezdico, znamenje, da je močna trdnjava. Prav zaradi gradu je veljala Ljubljana za trdnjavo. Vendar je bil grad zadnjič oblegan v času napoleonskih vojsk, ki so se zadnje avstrijske postojanke branile pred prodirajočimi Francozi prav na gradu.
Pozneje je grad služil v različne namene, največkrat za kaznilnico. V preteklem stoletju so bili v njem internirani razni politični kaznjenci in en dan je bil na gradu zaprt tudi Silvio Pellico. Zadnjič so bili politični kaznjenci zaprti med prvo svetovno vojno.
Do konca svetovne vojne je bil grad državna last, to je eraričen. Po svetovni vojni pa ga je kupila mestna občina ljubljanska, menda za ceno 60.000 kron. Čeprav so Ljubljančani tedaj zabavljali čez to kupčijo, češ, kaj trosi mestna občina denar za staro zidovje, je mestna občina le napravila dobro kupčijo. Sprva sicer ni vedela, kam s tem poslopjem, potem pa ga je uporabila za brezdomce. Sicer je Grad že poprej imel nekaj prav lepih stanovanj, toda ta so bila seveda ves čas zasedena. Naselila pa je okoli 100 brezdomnih družin v bivše celice, v bivše grajske dvorane in podobno. Tam, kjer so nekoč pirovali in vo^ jačili ljubljanski grofje in vitezi, kjer so imeli ti svoje konje in služinčad, tam kjer so bili pozneje jetniki, tam so našle zavetje revne, da, najrev-J nejše družine. V znameniti viteški dvorani se je : naselilo kar kakih 20 družin, ki so v enem pro-| štoru dolgo časa kar skupno živele. Seveda je bilo tako stanovanje z nravstvenega in socialnega vidika nezadovoljivo.
Misel, da se grad fiopravi, in olepša, je tudi že stara nad dvajset let. Pred leti, ko so se grajske šance na pol podrle, so jih vnovič popravili. Prvo popravilo je bilo tako slabo izvedeno, da je oporni zid odpovedal pri prvem pomladanskem vremenu. Za grajske šance in za ves grajski problem sploh se je zavzel mojster Plečnik, ki je izdelal res krasne načrte. Kako je mojster Plečnik uredil grajske šance, vedo in občudujejo vsi sprehajalci.
V jeseni bomo, upamo, že videli, kako bo grad urejen. Najprej bomo občudovali mogočen vhod iz rezanega kamna — klešejo ga specialisti, pravi aurisinski kamnarji — občudovali bomo restavracijo nad vhodom in na severni strani grajskega poslopja, občudovali bomo vso zunanjo in notranjo preureditev gradu. Že lani so bila preurejena tudi mnogoštevilna sprehajališča, letos bodo pa še bolj. Vsa dela izvaja mestna občina v lastni režiji ter je sedaj zaposlenih kakih 20 delavcev.
To pa je le en korak dalje. Mojster Plečnik predvideva preureditev vsega grajskega pobočja v en sam velik arhitektonski spomenik.
Seveda je to načrt za bodočnost, ker naenkrat se vse ne da uresničiti. Upajmo, da bo to doživel še naš rod.
Drobne gospodarske
Vojno stanje in pravni odnošaji s posameznimi državami. Po poročilu agencije za Italijo in Imperij obstaja vojno stanje Italije z naslednjimi državami: Velika Britanija, dominijoni, kolonije in ozemlja pod angleškim mandatom, Rusija, Severna Amerika, Guatemala, Panama, Costarica, Kuba, Haiti, Salvador, Dominika, Ni-karagua, Honduras, Cangkajškova Kitajska, Ho-landska Indija, Belgijski Kongo. Države, s katerimi Italija ni v vojni, odn. kjer so bile prekinjene samo diplomatske zveze: Egipt, Irak, Brazilija, Mehika, Kolumbija, Venezuela, Peru, Urugvaj, Paragvaj, Bolivija in Ekvador. Države, s katerimi so samo prekinjeni diplomatski stiki: Iran in Saudova Arabija. Glede Francije in njenih kolonij in mandatnih ozemelj ie kljub nadaljevanju vojnega stanja, dejansko v veljavi stanje premirja. Za Grčijo so trgovinski sporazumi z Italijo zapadli zaradi vojnega stanja, obnovljen pa ie režim teh odnošajev v carinskih vprašanjih. Za ozemlja bivše Jugoslavije, v kolikor nimajo drugačne ureditve, velja vojno stanje, za Hrvatsko pa velja posebni sporazum z dnem 18. maja lanskega leta.
Nove cene mila na Hrvatskem so določene takole: pralno milo 41.50, toaletno milo 39.50. milo za britje 78 in pralni praški 27.25 kun za kg. Grosistom je priznan čisti zaslužek b%.
„Neprostovoljne izpoved/'
Zadnji zgodovinsko literarni izsledki prof. dr. Orivca o postanku drugega Irisinškega spomenika ter o vplivu sv. Cirila in Metoda na začetku slovenske književne kulture so povzročili živahen odmev med našimi kulturnimi delavci. Ti izsledki so gotovo že sami po sebi pomembni. Z njimi je prof. Grivec na prepričljiv način pojasnil doslej nerešeno vprašanje, kdo je prav za prav avtor slavnih spomenikov, vsaj drugega rokopisa. Vendar pa ie odmev nastal predvsem zaradi drugih okoliščin, ki so navezane na Irisinške spomenike in na našo literarno zgodovino sploh.
V področju naše literarne zgodovine se je že zgodaj začelo vsiljevati mnenje, da so slovensko književnost zbudile k življenju in mu dajale zagon izvenkrščanske in zlasti izvenkatoliške silnice. To mnenje krščanstvu odtujenih in nasprotnih duhov se je začelo polagoma bolj in bolj utrjevati, se spreminjati v nauk, dokler se ni končno utrdilo na univerzi ter si ustvarilo svojo šolo. V tem znamenju se je potem vzgajal naš profesorski naraščaj na univerzi, v tem znamenju se je seznanjala slovenska mladina tudi po srednjih šolah z literarno preteklostjo svojega naroda. Ta nauk je bil doslednejši in doslednejši, tako da je končno oplašil ali celo pridobil tudi mnoge krščansko usmerjene katoliške delavce, ki so se hote ali nehote podredili tiraniji »olicielnega« mnenja, šlo je že tako daleč, da se je odkrito postavila alternativa: ali katoličan — ali pa umetnik, lz te miselnosti je zrastel kup knjig, ki skušajo prikazati celoten obseg slovenske književne preteklosti kot proizvod krščanstvu nasprotnih prvin. »Med obrazci neprostovoljne izpovedi v Brižinskih spomenikih in med spontano Kozakovo izpovedjo v Celici leži tisočletje slovenskega narodnega in duhovnega življenja,« je označil slovensko književno preteklost eden izmed go. rečnikov tega nauka.
Toda kakor nobena zlagana teorija, se tudi teorija o slovenski preteklosti ni mogla dolgo trdno zdržati. Že v zadnjih letih je doživljala vedno hujši odpor in klic po zgodovinski resnici je bil vedno glasnejši. Mlajše moči se že pripravljajo, ki hočejo pogledati resnici v oči in postaviti zgodovinsko stavbo slovenske književnosti na nove, boljše in trdnejše temelje.
Glasniki dosedanje literarne ideologije so prišli s tem v močno zadrego, kaj naj naredijo s kupi svojega materiala in svojih trditev. Naravno je zato, da ob vsakem izsledku, ki je v opreki z njihovo ideologijo, nastaja živahen odpor in iskanje novih načinov, da se dosedanje mnenje vzdrži.
To nam tudi razloži, zakaj je ob izsledkih prol. Grivca nastal močan odmev. Njegova odkritja vržejo na izvor naše književnosti zelo svetlo, še bolj krščansko luč. ki so se v njenem sijaju prostovoljno rodili trisinški spomeniki. Pa to je samo simptom večjega duhovnega stremljenja, ki bo prej ali slej resnico prikazalo v vsej njeni celoti.
Boj kaparjem!
Leto6 je izredno mnogo k a par je v na sadnem drevju, na 6livah, hruškah, marelicah in na trti. Kapar je eden najhujših sovražnikov sadnega drevja in je uničil ze na milijone dreves, posebno 6liv in češpelj. Zato ga je treba skrbno zatirati, za kar je 6edaj najpripravnejši ča6.
Sadjar najčešče opazi kaparje, ko 6pomladi obrezuje drevje. Navadno jin zdrgne z dreves aH zmečka in misli, da je s tem kaparje zatrl. Tudi jaz 6em včasih tako delal. Pozneje pa 6em 6e poučil ,da so 6jx>mladi na lubju dreves 6amo 6uhi ščiti odmrlih lanskih ali predlanskih 6amic. Ce tak ščit zmečkate, vidite, da je čisto 6uh. Pod njim je bejkasta moka. Ljudje mislijo, da 60 to kapar jeva jajca. Ce pa to moko jx>gledaino 6 jxivečalnim steklom, vidimo, da so le lupine jajc. Iz teh jajčec 60 že lani konec junija ali začetek julija izlezli mali kaparčki, 6amica pa je poginila in je 06lal suh ščit. Mladi kaparčkii so zlezli na listje in pili iz njega 6ok, ter ostali tam do jeseni, j>otem pa se poskrili po razpokah in podobnih skrivališčih, kjer so prezimili. Ko jx»tane spomladi proti jx>1-dnevu toplo, včasih že februarja, začno Icsti po deblu in vejah in priromajo na enoletne poganjke, kjer 6e vgnezdijo in pijo 6 svojim rilčkom drevesni 6ok. Izločajo pa temen, saja6t 6ok. Ko se op!ode, 6amci kmalu poginejo, ličnke samic pa izostanejo debele kakor poper, koža se jim izboči in otrdi. Noge in tipalnice j.im okrnijo, zato se ne morejo več premikati. Pod tem ščitom zleže meseca maja samica kakor zdrob debela jajčeca in kmalu nato pogine. Ce meseca maja mečkamo kapa rje ve ščite, opazimo, da 60 nekateri 6uhi, drugi pa sočnati. Prvi 60 od lanskega leta in mrtvi, drugi pa od leto6 in živi. Ce takrat mečkamo sočnale Ščite, uničimo 6amice. Ce imajo pod 6eboj že jajčeca, je dobro, če veje še namažemo z močnim tobakovim izvlečkom ali kva6jo. Najlaže jih pa zatiramo, če škropimo drevje sjiomladi, ko še nima listja, 6 6% arborinom ali 3% 6olbariem. Takrat 60 6e namreč mladi kaparčki že preselili iz zimskih skrivališč na mlade poganjke in 60 najbolj občutljivi in najlažje dosegljivi. — I. Stupica.
KULTURNI OBZORNIK
Načrt mesta Ljubljane
Izdala in založila »Uprava načrta mesta Ljubljane«. Načrt izdelal gradb. tehnik Zupančič Milju-tin, natisnil Čemažar J., umetniški zavod za lito-grafijo. Knjižico uredil g. Vadnjal Stane, tiskala Zadružna tiskarna. Cena načrtu s prilogo 30 lir.
Pred nami leži najnovejši načrt mesta. Z veseljem ga pogledaš, lepe mirne barve eo v skladu med seboj. Vsa oprema dokazuje, da je načrt delo esteta z razvitim čutom za lepoto. Avtor načrta — tehnik Zupančič Miljutin — je s tem dokazal, da je strokovnjak ne le po imenu, temveč tudi po delu. Malo izmed teh, ki bodo imeli načrt v rokah, ve koliko dela in truda je vloženega v njem, idealizma in požrtvovalnosti.
Sedaj šele vidimo, kako obširna je Ljubljana in kakšno možnost razvoja še ima. Načrt je tudi v tehničnem pogledu skoraj brezhiben. Imena ulic eo vpisana skrbno in čitljivo. Sicer so se — kakor povsod — vtihotapile drobne napake, vendar skoraj neopazne, tako da načrt ne trpi na preglednosti in lepoti. Delan je s mirno, veščo roko človeka, ki ve, kaj hoče.
Sam načrt (brez roba) ima velikost 66.5 X 63 em in je razdeljen v kvadratična polja, označena na zgornjem in spodnjem robu s črkami, na stranskima robovoma pa s številkami. Velikost je prav primerna, tako za na steno, kot za nošnjo v žepu. V levem gornjem kotu je legenda, v desnem pa napis, nad katerim dominira zmaj sv. Jurija, simbol Ljubljane. V spodnjem levem kotu je vrisano merilo
(1:12.000), v desnem kotu je pa v šeeokraitni povečavi izdelan stari del mesta zaradi lažje orientacije.
Simpatična Ln praktična novost so tranzitne ceste, avtobusne in železniške proge ter proge cestne železnice, kar bo zelo dobro služilo zlasti tujcem, posebno še, ker so navedene razdalje do bližnjih večjih mest. V ponazorjevalni tehniki so vrisani tramvaji, avtobusi in lokomotive, tako da se najde zaželeno na prvi pogled. Športna igrišča so ponazorjena s tekačem, kopališča pa s skakalcem. Enostavno, a učinkovito.
Vsii, ki smo poznali delo tehnika Zupančiča, smo nestrpno čaikali na izid načrta. Ni nas razočaral, temveč je samo potrdil njegove sposobnosti, ki jih je že v nemali meri pokazal z osnutkom za umetniško izdelani šiportni pokal Slovenske lahkoatlet-ske zveze.
Priloga naSrtu — kazalo ali vodič — je vešče urejena po g. Vadnjalu Stanetu, ki je dokazal, da si je pridobil z ureditvijo »Kažipota« potrebna izkustva. Knjižica (12.3 X 19.5 cm) je obširna in pregledna ter kot taka popolnoma zadovoljuje potrebe domačina kot tujca. Naslovna stran je izdelana enostavno: zelen tisk na rumenkastem kartonu in je prav zaradi svoje enostavnosti učinkovita. Tudi naslovna stran je delo g. Zupančiča.
Praktična oblika, primerna velikost, kakovostna izdelava in ne pretirana cena, so odlike tega načrta, ki je bil nedvomno potreben za mesto s skoraj 100.000 prebivalci. Mirno lahko trdimo, da je to najlepš-i načrt mesta, kaT jih je imela Ljubljana doslej. Načrt mesta Ljubljane se lahko kosa z načrti velikih mest tujih držav in bo med njimi zavzel častno mesto. Velik delež pri tem načrtu ima pa tudi g. geom. Sirk Josip e svojimi strokovnimi nasveti,	—
Dr. B. I.
Italijanska knjiga o bolgarski literaturi in bolgarskem duhu
Eden najbolj delovnih italijanskih slavistov je gotovo profesor bolgarske književnosti na univerzi v Rimu znani profesor dr. Enrico Damiani, predsednik fašistične in korpo-racijske knjižnice ter velik prevajalec v pesniški, rimani obliki pesniških veledel, predvsem iz bolgarske in poljske literature. Ze letos ie izdal nekaj brošur in razprav iz splošno slavističnih področij, predvsem pa lep bibliografski priročnik za vse adepte slavistike, seznam knjig, v katerih dobi italijanski slavist prvo gradivo za orientacijo v splošni slavistični problematiki. Največ svojih znanstvenih in publicističnih prizadevanj pa posvečuje bolgarski književnosti, ki jo predava tudi na rimski univerzi italijansko-bolgarskim kulturnim zvezam, ki jih propagira v reviji »Bulgaria«, o kateri smo poročali ob priliki zadnje številke, ter bolgarsko-italijanskim ligam, ki jim je on predsednik. In taka italijan-sko-bolgarska liga v Rimu (Associazionc italo-bolgara) je izdala kot 6. zvezek Bolgarske biblioteke (Bibliotechina Bulgaral. ki io urejuje prof. Damiani, njegov Pregled bolgarske književnosti od začetkov do danes (Sommario di storia della letteratura bulgara dalle origini ad oggi (str. 110). Kako deloven je prof. Damiani na tem področju, ve vidi že iz tega, da ie štiri knjige izmed šestih v tej knjižnici napisal on sam, poleg drugih štirih knjig v zbirki Strani iz bolgarske kulture ter več monografij s posameznih področij starejše in najnovejše bolgarske literature. Tako ie sedanja zbirka sintetično delo njegovega marljivega preučevanja te književnosti, ki jo op kot službeni specialist najbolj propagira
Knjigi ie napisal najprej uvod, v katerem pravi, da ima knjiga dvojen namen: pisal io je za tiste, ki še ne poznajo bolgarske književnosti ter se hočejo poučiti o sintetičnih tokovih in glavnih vrhovih te literature brez poglabljanja v vire in dokumente, ter drugič za one, ki študirajo bolgarsko literaturo, pa hočejo v naglici ponoviti vso snov ter pregledati ideje, obenem pa naj služi tudi kot priročnik za bolgarsko literaturo tako nekako, kakor ie že pred leti napisal Kratko zgodovino Bolgarije. Predvsem pa je namenjena študentom bolgaristike ter sploh slavistike, zlasti onim. ki se omejujejo na Balkan. Za druge pa je dodal na koncu tudi nekaj posebnih sestavkov o duhu bolgarske kulture ter nekaj novejših razprav o posameznih bolgarskih problemih ter dodal tudi bibliografijo glavnih del v italijanščini o bolgarski književnosti ter prevodov iz nje, pa tudi o zgodovini, posebno pa o jeziku.
Tako torej ta njegova knjiga razpade najprej v Zgodovino, ki obsega 50 strani. V sedmih poglavjih poda dr. Damiani celotno zgodovino literature od začetkov staroslovanske cerkvene literature do naših dni. Na koncu cirilmctodij-ske literature vključi tudi narodne pesmi, nakar preide k narodnemu preporodu v XVIII. stoletju ter se razvname najbolj pri pisateljih bolgarskega osvobojenja (Botev) ter ostalih Bolgarih (Vazov). Najnovejše pisce samo imenuje. Na koncu poda oznako bolgarske književnosti, ki da ie močna najbolj v pesništvu (lirika) ter novelah, ima pa tudi nekaj romanov, ki se odlikujejo po realizmu, dasi so romantično domoljubno nadahnjeni. Vplivi so bili največ ruski in narodna pesem, pa tudi francoski in nemški.
Temu pregledu ie dodal prof. Damiani še nekaj svojih starejših predavani in sestavkov, ki imajo za vsebino razlago boigarskega duha in
novice,
Koledar
Torek, 14. aprila: Justin, mučenec. Domnina, devica in mučenica. Valerijan, mučenec. Tiburcij, mučenec. Lambert, škof.
Sreda, 15. aprila: Helena, kraljica. Peter Goozeles, opat. Teodor, mučenec. Anastazija, mučenica. Bazilifia, mučenica.
Lunina sprememba: Mlaj: 15. aprila ob 3.33 popoldne. Herschel napoveduje mokrotno vreme.
Novi grobovi
Ob sklepu lista smo prejeli naslednje telefonsko poročilo: Umrl je gospod Joie! Nagode, župnik pri Sy. Jnštu nad Vrhniko. Pogreb bo t gredo ob pol 11 dopoldne. R. i. p.l
+ V Ljubljani je mirno v G o« podu zaspal gospod Anton Šustertič, blagajnik Mettn« hranilnice ljubljanske v pokoju in lastnik tvrdke M. Ti-čar. Pogreb bo v torek, 14. aprila, ob 3 popoldne z Žal, kapela sv. Nikolaja, k sv. Križu. — Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naie globoko so-laljel
-f- V Ljubljani je umrl go«»od Ivan Gerllca,
višji policijski stražnik v pokoju. Pogreb bo v sredo, 15. aprila, ob 3 popoldne z Žal, kapela sv. Marije, na pokopališče k iv. Križu. Žalujoči g. so-progi in ostalim sorodnikom naie iskreno sožalje!
Zadnja pot p. Ananlje
V soboto popoldne je vzela zemlja, kar je njenega od p. Ananije. Po slovesni zadušnici, ki jo je opravil ob 0 dopoldne v frančiškanski cerkvi g. gvardijan Krizostom ob asistenci svojih sobratov, je bilo truplo pokojnega prepeljano na Žale v kapelo sv. Marije. Ob 4.30 popoldne so se začele pogrebne slovesnosti. Na Žalah so je zbralo mnogo ljudi. Med sorodniki je bil g. profesor Vračko. Med pogrchoi je bilo mnogo tretjerednikov in znancev iz mesta. Največ pa je bilo duhovnikov. Pogreba se je udeležil tudi prevzvišeni g. škof dr. Gregorij Rožman. Edini sošolec pokojnega dr. Alfonz Levičnik se je tudi udeležil pogreba. Pogrebne obrede je opravil mil. g. stolni dekan dr. Franc Kimo-vec z mitro. Asistirala sta mu g. gvardijan Krizostom in p. definitor Karel. Od Žal do cerkve sv. Križa so sobratje pokojnega peli psalm »Usmili se met. Rnkev je bila prenesena v cerkev, kjer je zadonel mogočni zbor nad sto duhovnikov »Reši me, Gospod, večne smrti!« Pokojni sam, izvrsten pevec, je zaslužil tako mogočno nagrobnico. — Po opravljenih molitvah v cerkvi smo pospremili p. Ananijeve ostanke do frančiškanske grobnice zopet med petjem »Usmili se me«. In potem je vzela zemlja, kar je njenega. Taka je bila zadnja pot zvestega sina sv. Frančiška, njegova duša pa je prav gotovo že pred nebeškim prestolom, kjor prepeva
večno alelujo.	>	. •
• • •
* — Potresni snnkl v LJubljani. SIcer nI točnega poročila o potresu, ki je nastal okoli 2 zjutraj v noči od sobote 11. na nedeljo 12. t. m., vendar pa so mnogi Ljubljančani in okoličani, ki verodostojno zatrjujejo, da smo doživeli omenjeni Čas dva, le nekaj sekund trajajoča potresna sunka. Prvi sunek je bil okoli 2. Kmalu nato je sledil drugi. Stanovalci, ki stanujejo v višjih nadstropjih, zatrjujejo, da je bil sunek precej močan, kajti zašklepelale so šipe in je razno steklo zažvenketalo na omarah; tudi se je primerilo, da se je ura ustavila. Smer potresnega sunka je bila od vzhoda proti zapadu.
—	Vreme. Bela nedelja je bila sprva meglena, pozneje lepo sončna in topla. Najvišja dnevna temperatura je bila v nedeljo +14.8» C, nekoliko nižja, kakor v soboto in pretekli petek. Jutra so še vedno hladna. V ponedeljek je bila najnižja jutranja temperatura +2.6« C. Barometer je od petka, ko je dosegel 768 mm, sedaj padel na 765.8 mm. Počasi vse zeleni. Zemlja se je ža močno ogrela. Poljska dela lepo napredujejo. Mnogi se zanimajo, kdaj se v našo deželo povrnejo lasta-vice, ki jih še ni.
—	Pisemske pošiljke za Inozemstvo. V Ljubljani sprejemajo navadne in priporočene pisemske pošiljke za inozemstvo razen glavne pošte tudi pošte št. 2-7 in 9-11.
—	Filatelisti! Priporočamo: 1. Katalog za leto 1942 z novimi cenami jugoslovanskih znamk; 2. nove uetaške znamke, ki so izšle ob obletnici N. D. H. (letalske in druge); 3. Hrvatski Filatekstički Vjecnik. Naročila 6prejema Mladinska založba v Ljubljani, Stari trg 30.
—	V vodnjak je padla. Z lažjimi zunanjimi poškodbami in s polomljenimi rebri so pripeljali v no\omeško žensko bolnišnico 37 letno Marijo Panger iz Grma pri St. Vidu. Žena je pri zajemanju vode padla in zdrknila v vodnjak.
—	Smrt otroka laradi opeklin. Enoletna hči
zgodovinskega razvoja pod skupnim naslovom Pogledi na bolgarskih duh. refleksi u književnosti, zgodovini in kulturi. Tu je sestavek o pomenu Vazova za bolgarsko literaturo, dal ie odnosi med politično in literarno zgodovino v Bolgariji, kar je bilo vedno zelo tesno, odmevi Rima v bolgarskih pesnikih ter rimska pisma Konstantina Veličkova, narodna kultura v Bolgariji, razlaga bolgarske književnosti ter starejši in novejši pogledi na italijansko-bolgarske kulturne in idejne stike. Tem sestavkom, ki so bili večinoma predavanja ob raznih prilikah, je dodal še bibliografijo o bolgarski zgodovini in literaturi v italijanščini, kar ie zelo velikega pomena za vse, ki se pečajo s slavistiko v Italiji. V začetku je dodal tudi navodilo, kako se bolgarska, ruska in srbska cirilica transskribira v italijanščini.
Damianijeva nova knjiga je lep donesek v italijanski slavistiki ter nov dokaz neizmerne marljivosti tega, vse panoge vseh slovanskih kultur obsega iočega slavista. Kakor je videti iz bibliografije, bo v najbližjem času izdal Da-miani v posebni knjižici svojo razpravo o domovini in človečanstvu v Vazovem epu Kočo, potem prevod Konstantina Aleka Gaj Banjo (ki bo v kratkem izšla tudi v slovenščini kot najbolj karakteristična knjiga o Bolgaru-Balkan-cul), prevod Debeljanovih (v knjigi napaka De-belsanovih liričnih pesmi itd. Adepti italijanske slavlstike so dobili lep uvod v duha bnlenrske književnosti,	td.
mlinarice Marija Skoporc iz Matkovca v občini Tržišče se je približala kotlu, v katerem so Imeli pripravljeno še vrelo pičo za prašiče. Nesreča je hotela, da se je otrok preveč nagnil preko kotla, izgubil ravnotežje ter padel v vrelo tekočino. Otroka so takoj spravili v novomeško žensko bolnišnico, kjer pa je zaradi težkih opeklin kmalu umrl.
Zaščita vrhovih mačic
Dokazano Je, da porabi srednje močna čebelja družina na leto okrog 25 kg cvetnega prahu ali obnožine, ki je za zalego to, kar nam vsakdanji kruh. Če obnožine ni, se čebelja zalega ne more razvijati. Posledica tega so slabotne družine, ki samo životarijo in ne dajo nobene koristi. Naposled odmro. Če hočejo imeti čebelarji krepke čebelje družine, morajo gledati, da imajo sj>omladi dovolj hrane, to Je medu, obnožine ln vode. Zato morajo skrbeti takoj v prvi pomladi za taka drevesa, ki dajo čebelam nele obnožino, ampak tudi medijo. Taka drevesa so vrbe,
Slovensko čebelarsko društvo je uvidelo veliko korist vrb za izboljšanje čebelje paše. Zato priporoča sajenje z živo besedo pri predavanjih, v Slovenskem čebelarju pa s primernimi članki. Blizu barjanske šole ima tudi nasad različnih vrb.
Čeprav znajo čebelarji visoko ceniti korist vrb, se vendar ne morejo odločiti za razmnoževanje in sajenje, dobro vedoč, da je njihov trud brezuspešen,. Saj pridejo mestni ljudje, zlasti otroci, ki nalomijo ccla naročja vrbovih vršičkov in jih nosijo domov za okrasek. Vršičke trgajo tudi revni ljudje ln jih nosijo kar v butarah na trg ter jih tam prodajo in s tem nekaj zaslužijo.
Na prošnjo Slovenskega čebelarskega društva je izdal Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino odlok z dne 4. aprila 1942, III. No. 747-1, ki pravi:
»Da se zaščitijo rastline, ki so važne za prehrano čebel in ki zgodaj eveto (vrbe), se prosi, da okrajno glavarstvo takoj razglasi, da Je po § 156 veljavnega gozdnega zakona prepovedano trganje vršičkov in mačic vrbovja. Prav tako je po §. 3 zakona o varstvu poljščine z dne 15. jan. 1875 izrecno prejiovedano gori omenjeno trganje vej.«
čebelarsko društvo je še s posebno vlogo naprosilo mesto poglavarstvo v Ljubljani, naj naroČi podrejenim tržnim organom, da zaplenijo na trg postavljene vrhove mačice. Pri ponovnem prestopku pa naj krivce primerno kaznuje.
Trganje vrbovih mačic so zaščitile vse kulturne države.
Ljubljana
vim otroškim igriščem izgine tudi ribnik, ki bo najbrže že letos zasut.
1 Pomaranče in lovor na trgu. Živilski trg je sedaj v obilni meri založen s pomarančami,
i so prav izvrstne vrste in zdrave. Prodajalci
t
iih nadrobno prodajajo po 8 lir kilogram, kakor jim je pač cena maksimirana. Pomaranče gredo v velikih množinah v prodajo ter občin-
I Na Rakovniku bo jutri, v sredo, celodnevno
češčenje. Najsvetejše bo izpostavljeno od sedmih zjutraj do sedmih zvečer. Sv. maše bodo do pol 12. Popoldne od dveh do sedmih bodo skupne molit, vene ure, zvečer ob 6edmih pa zaključek z nagovorom, pete litanije Srca Jezusovega, zahvalna pesem in blagoslov. Vljudno vabimo zlasti okoličaflej pa tudi druge, pridite, molimo Jezusa, med nami slovesno izpostavljenega.
1 Orgelski koncert v ljubljanski stolnici. Kakor smo že javili, bo koncertiral v nedeljo, dne 19. t. m. na orglah ljubljanske stolnice naš rvi umetnik na orglah monsignor Stanko remrl. Koncertant ima za seboj že veliko število umetniških koncertov na tem najpopolnejšem inštrumentu, kar jih je ustvarila človeška roka. Za nedeljski koncert si je določil bogat in raznolik koncertni spored, ki bo brez dvoma zadovoljil poslušalce. Natančni spored bomo objavili jutri opozarjamo pa, da so vstopnice že v predprodaji v knjigarni Glasbene matice. Začetek koncerta bode v nedeljo točno ob pol 7 zvečer in bo trajal eno uro.
1 Tečaj teoloških predavanj za duhovnike se bo nadaljeval v Domu duhovnih vaj ob 6redah in petkih. Pričetek dne 15. aprila.
I Zaradi živilskih nakaznic ne pozabite mestnemu preskrbovailnemu uradu naznaniti vseh sprememb naslovov, predvsem pa vse izselitve. V nobenem primeru namreč ni dovoljeno dobivati nakaznice za one, ki jih ni več v Ljubljani.
1 Interesentom ia semenski krompir, ki so
vložili prošnje zanj, sporoča mestni gospodarski urad, da je moral nadaljnje izdajanje nakaznic ustaviti, ker od pristojnih oblasti obljubljena množina semenskega krompirja doslej še ni dospela. Vsa nadaljnja obvestila bodo v dnevnikih o pravem času. Seveda je vlaganje nadaljnjih prošenj popolnoma brezuspešno. Predvsem pa opominjamo one, ki so že dobili krompir, da mora biti la krompir na vsak način zasajen, sa je ta krompir namenjen samo za to, da ga bomo jeseni več pridelali. Kogar bi pa zasačili, da tega krompirja ni zasadil, bo pač občutil svojemu lahkomiselnemu dejanju primerne posledice. Kdor namreč danes porabi semenski krompir za svojo kuhinjo, je gotovo grešnik napram vsej javnosti.
1 Muzejsko ulico utrjujejo. Enako kakor šubičevo ulico, o katere urejanju smo Že poročali, so pričeli preurejati tudi novo Muzejsko ulico, ki vodi mimo novega stanovanjskega bloka Pokojninskega zav., tam, kjer je bi'l včasih zadnji del uršulinskega vrta. včeraj je mestni parni valjar tlačil bodoči hodnik ob teh hišah, ti bo seveda nekoč asfaltiran, prav tako pa je dala mestna občina navoziti velike kupe gramoza v novo ulico, ki še nima utrjenega cestišča, kar pa se bo zgodilo še to pomlad ter bo tudi ta ulica katranizirana. Enako bodo utrdili razšir-
i'eni del Nunske ulice, ki bo prav tako urejena, akor vzporedna šubičeva in prečna Muzejska ulica. K temu bloku namerava Pokojninski zavod, kakor znano, še letos zgraditi še eno tako poslopje, kakor so dosedanja nova, v katera so se že lani vselile stranke. To poslopje bi bilo že lani zgrajeno, pa še nčso bile urejene razne mejne diference s sosednimi lastniki, kar pa se je že lani zgodilo, tako, da ni nobene ovire več za zgraditev novega poslopja.
1 Dela v Tivoliju. Z nastopom boljšega vremena so se pričela nadaljevati tudi dela za novo cesto v Rožno dolino in za ureditev otroškega igrišča pri sedanjem ribniku. Zaposlena je že desetina delavcev in morda jih bo v kratkem več. Delavci odkopavajo in dovažajo prst — tu je skoraj sama težka glina — ter izravnavajo ves prostor. Pri ribniku samem odstranjujejo staro železno ogra jo, kolikor še ni odstranjena. Prehod skozi drevored ob ribniku samem je nemogoč, sprehajalci morejo le do konra ribnika. — Sprehajalci pa, ki še izkoristijo to priliko, občudujejo dva krasna laboda, ki ponosno krmarila po ribniku. To delata tu najbrže zadnje leto, zakaj znano je, da z no-
stvo rado sega po njih, zlasti po onih z rdečim mesom. Sedaj je v resnici za pomaranče najbolj ugoden čas. — Na trg so bile pripeljane tudi velike množine lovorja, ki razširja po trgu zelo prijeten vonj. Gospodinje segajo po njem, ker je izvrsten dodatek raznim jedem, pa tudi v obleko ga devajo nekatere, ker izganja iz obleke vonj f>o trohnobi in plesnobi. Lovor je v Ljubljani kar poceni in za liro ti ga prodajalec naloži že kar lepo kup vejic.
Bernauer in Oester: »Konto Xc. Tridejanska veseloigra o skrivnostnem kontu X, ki ga Je ustanovila nesebična ljubezen mladega advokata, da bi pomagal rodbini ljubljenega dekleta. Osrednji lik Je vodja njegove pisarne, Izidor Srakoper, ki razkrije tajnost konta X in razplete dejanje. Igro Je zrežiral: Milan Košič.
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
Po dogovoru z zastopnicami ln zastopniki konsumentov, pridelovalcev in prodajalcev Je mestni tržni urad Visokemu Komisariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril.
Z odlokom VIII-2, št. 2088-6 Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka, 13. aprila 1942-XX zjutraj dalje, dokler ne izide nov cenik.
Najvišje cene, ki je jx> njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje:
Zeljnate glave na drobno izpod 10 kg 2 liri; zeljnate glave na debelo 1.50 L; kislo zelje na drobno 3 L; kmečko kislo zelje 2.50 L; repa na drobno izpod 10 kg 0.75 L; repa na debelo 0.60 L; kisla repa 2 L; otrebljeno rdeče zelje 3 L; otrebljen ohrovt 2.50 L; brstnatl ohrovt 5 L; ko-lerabice 8 L; rumena koleraba 0.80 L; rdeča pesa 3 L; rdeči korenček brez zelenja 3.50 L; rumeno korenje na drobno 1 L; črna redkev 1.20 L; rdeča redkvica 12 L; osnaženi hren 3 L; šopek zelenjave za juho s korenčkom 0.50 L; peteršilj 4 L; por 3.50 L; zelena 4 L; domača čebula 2.50 L; šalota 3 L; česen, 25 glavic na kilogram, 5 L; otrebljeni, toda ne namočeni zeleni regrat 3 L; otrebljeni, toda nenamočeni beli regrat 5 L; narezani in neosnaženi motovileč 6 L; otrebljeni domači radič (cikorija) 4 L; suhi v škafih gojeni radič 10 L; otrebljeni, toda nenamočeni zeleni radič 10 L; mehka špinača 6.50 L; liter suhih bezgo-vih jagod 6 L; kilogram auhega šipka 8 L; suho lipovo cvetje 20 L. Domača jabolka I. vrste (ka-nadka, bobovec, gambovec, dolenjska voščenka, kaselska ia Baumanova reneta) 7 L; II. vrste (tafelček, rožmarinček, carjevič) 6 L; III. vrste vsa druga zdrava drobna jabolka 5 L. Debeli če-hulček 8 L; drobni čebulček 10 L; jajca 1.75 L komad.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 12 na rumenem papirju.
Naznanila
GLEDALIŠČE. Drama: Torek, 14.. ob 17.30: »Človek, ki je videl smrt.« Bed Torek. Sreda, 15., ob 17.30: »Konto Xi. Red B. Četrtek, 16.. ob 17.30: »Zaljubljena žena«. Bed Četrtek.
Opera: Torek, 14., ob 15: »Indnja Koromandi ja«. Mladinska opereta. Izven. Znižane cene od IS lir navzdol. Sreda, 15., ob 17: »Orfej in Evridika. Bed Sreda. Četrtek, 16., ob 1S.S0: »Evgenij Onjegin«. Bed A.
RADIO. Torek. 14. aprila: 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Pisana glasba. V odmoru ob 8 napoved časa — 8.15 Poročil« v italijanščini — 12.15 Vaška muzika — 12.40 Koncert sopranistke Irmtraut Bein-r.ingor — 13 Natioved časa. Poročila ▼ italijanščini — 13.15 Poročilo vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Badijski orkester vodi dirigent D M. Sijanec — Operetna glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert pianista Marijana Lipov-ška — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Komorno glasbo izvajajo čelist Massimo Amflthentror, sopra-nistka Susnnna Danco ln pianist Oiorgio Favaretto — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pesmi ln napevl — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dog >dkov v slovenščini — 20.45 Ritmo-simfonični orkester Cora vodi dirigent Alberto Semp-rinl — 21.45 Prenos iz gledališča La Fenlee v Benetkah: Rtrauss- Salome — eno dejanje. Po operi: Poročila v Italijanščini.
LEKARNE. Nočno »lnžbo Imajo lekarne: mr. Sul-nik, Marijin trg 5, mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, ln mr. Bohinee ded.. Cesta 29. oktobra 31.
POIZVEDOVANJE. NaSli so se pred mnzejem trije majhni ključkl na obesku. Dobe se: Vodnikov trg it. S, soba 14.
Iz Novega mesta
Prva letošnja toča. Četrtkovo jutro nam je po nekaj dnevih oblačnega in nestalnega vremena prineslo prvi letošnji spomladanski vihar, ki je v poznih jutranjih urah divjal s tako silo, da se je drevje pod njim kar šibilo. Z njim je nad nas prišla tudi letošnja prva toča, ki je sicer ni bilo mnogo in seveda tudi škode ni mogla storiti.
Odgoden uradni dan. Urad za kontrolo mer pri Visokem komisariatu je poslal sporočilo, da uradovanje urada za kontrolo mer v Novem mestu, ki bi moralo biti v ponedeljek, 13. aprila, in torek, 14. aprila, odpade ter se bo vršilo pozneje.
Pred novomeškim okrožnim sodiščem se je v petek dopoldne zagovarjal 36 letni I. Jurca, delavec iz Javorja pri Sv. Križu, ki mu je obtožnica očitala, da je v noči na 13. januar vlomil v dve zidanici, iz katerih je odnesel večjo količino živil, ki so bila tamkaj shranjena. Obsojen je bil na 5 mesecev strogega zapora, pogojno za tri leta.
Iz Gorlzlje
Mužlna — evropski prvak. Alojzij Muiina, po očetu števerjanski rojak, si je v zadnjih letih priboril velik sloves kot zmagovit boksar. Začel je svojo življenjsko pot kot 17 leten fant leta 1930. Ko se je začel vežbati v boksu, so njegovi učitelji kmalu spoznali, da ima močno pest in da zna krepko in naglo udariti. Posvetil te je težkemu športu z vso ljubeznijo in naglo napredoval. Najprej ie dosegel lepe uspehe nad domačimi tekmeci, kmalu je pa stopil tudi na mednarodna pozorišia in priboril italijanskemu boksu mnogo priznanja in naslovov tudi v mednarodnem svetu, Za velikonočne praznike se je v Berlinu
moral težki operaciji v tržaški bolnišnici, katero t« srečno prestal. Ko so ga prepeljali domov, se mu je pa stanje znova poslabšalo in je umrl. Bil je ipoštovan, globokoveren in značajen mož. Dolgo vrsto let je bil cerkveni ključar. Občinarji in sosedje so mu priredili slovesen pogreb in so s t«m najlepše počastili njegov spomin. Naj počiva v Bogul
S Spodnjega Štajerskega
Slovesno praznovanje obletnice priključitve Maribora k Nemčiji. V Mariboru so v soboto in nedeljo slovesno praznovali obletnico priključitve Maribora k Nemčiji. V soboto popoldne od 5 do 6 je bil na Sofijinem trgu koncert vojaške godbe. Od 7 do pol osmih so na terasi hotela »Adler« igrali fanfaristi, ob 8 zvečer pa je bil slavnostni koncert v dvorani Domovinske zveze. V nedeljo zjutraj od sedmih do osmih je bila budnica, pri kateri je sodelovalo pet godb in pa pevci nemške mladine. Ob devetih so položili vence na grobove petih pri vkorakanju nemških čet v Maribor padlih vojakov. — Ob 11 je bilo na Hitlerjevem trgu veliko zborovanje, na katerem je govoril gauleiter in državni namestnik dr. Sieglried Uiberreiter. Vseh prireditev so se udeležile velike množice ljudi. Vse mesto je bilo v zastavah.
Kr. italijanski konzulat v Gradcu razglaša v listih, da s 15. aprilom 1942 izgubijo veljavo za prestop italijanske meje vsi navadni in začasni italijanski potni listi kakor tudi službene legitimacije. Osebe, ki lahko dokažejo važne vzroke, da je njihovo potovanje v Italijo neobhodno potrebno, morajo pred odhodom osebno priti v kr. italijanski konzulat v Gradcu, da jim potrdi potni list.
Umrl Je v Slivnici pri Mariboru Simon Fras, akademični slikar in posestnik. V Mariboru je umrl Viljem Kager, v Studencih pri Marihoru Jožef Blaževič, kmetijski referent v pokoju, v Ptuju pa Zdenko Pinter, dijak IV. razreda višje šole.
Smrtna nesreča v Mariboru. Na tovornem kolodvoru v Mariboru se je v soboto zgodila huda nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. 50 letni tesar Anton Potočnik je popravljal streho tovornega kolodvora, pri tem mu je pa spodrsnilo In je padel v globino, kjer je obležal hudo poškodovan. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer Je pa že čez eno uro izdihnil.
Iz Hrvatske
Ustanovitev novega, najvišjega hrvatskega odlikovanja. Poglavnik je izdal zakonsko odredbo, e katero je ustanovil novo, najvišje hrvatsko držav, no odlikovanje, velered krone kralja Zvonimira. Prvo stopnjo tega odlikovanja je Poglavnik podelil ob obletnici v6lopa kraljevine Italije v vojno proti bivši Jugoslaviji Nj. Vel. Kralju in Cesarju Viktorju Emanuelu III., ki je odlikovanje blagovolil tudi sprejeti. Z i6tim odlikovanjem 6ta bila istega dne nadalje še odlikovana: Italijanski zunanji minister Eksc. grof Ciano, zatem maršal Relcha Herman G&ring in nemški zunanji minister von t" bentrop. To odlikovanje morejo dobiti 6amo osebe, ki imajo izredne zasluge za ustanovitev Neodvisne Države Hrvatske.
Ustanovitev domobranske predvojaške službe. Poglavnik je izdal zakonsko odredbo, 6 katero je ustanovil domobransko predvojaško službo. Nova vrsta oborožene site je ustanovljena v 6klojxi U6ta. ške organizacije in ob sodelovanju domobranskega ministrstva kot j»možna oborožena sila Neodvisne Države Hrvatske. Obvezniki te nove vojaške formacije 60 mladeniči od 1. januarja vsakega leta, ko dopolnijo starost 18 let in traja njihova služba vse do nastopa obvezne vojaške službe ter rezervisti domobranstva in ugtaške milice do konca ' ■ stega leta, v katerem dopolnijo 42. leto starosti. Oddelkom hrvaške domobranske predvojaške službe bo poveljeval poseben poveljnik s svojim št a. bom, ki ga bo na predlog ministra za domobran-stvo imenoval Poglavnik.
Iz Srbije
Ukinitev prostovoljskih organizacij v Srbiji.
Srbska vlada je s prvim aprilom ukinila vse dosedaj obstoječe prostovoljske organizacije. Vse njihove posle in naloge je po intencijah srbske vlade prevzela nacionalna služba.
Mesec sv. Jožefa. Ker je farna kapela v Kra-gujevcu posvečena sv. Jožefu, so imeli prejšnji mesec kragujevaški kaloličani vsak dan v njej litanije sv. Jožefa brez blagoslova.
Srbski kmetje odplačujejo svoje dolgove. Zaradi dobre konjunkture, ko kmet lahko dobro vnovči vse svoje pridelke, srbski kmetje tudi pridno odplačujejo svoje dolgove pri Privilegirani agrarni banki. Stanje kmečkih dolgov pri tej banki se je zaradi tega že zelo znižalo.
27
dzt&ktiv
Komaj pa je župan postavil slušalo na uho, je prestrašen skočil pokonci.
»Da bi jih strela!« je zakričal. »Ukradli so mi avtomobil.«
To pa je bilo kakor nalašč za naša detektiva.
Planila sta na cesto in tekla, da bi zasledovala tatove.
»Avto morava dobiti, naj stane kar hoče,« je zabrundal Kužek. »Po vsem mestu bova razpredla svoje mreže!«
pomeril z evropskim prvakom težke kategorije Rihardom Vogtom. Šlo je za naslov »evropskega prvaka«, katerega je no6il omenjeni Vogt. Mužlna
se je izkazal za spretnejšega in močnejšega borca in mu je bila po petnajstem kolu priznana zmaga. S to sijajno zmago, kateri je prisostvovalo 15 tisoč občinstva, si je pridobil naslov — evropskega prvaka.	'
Smrt uglednega moža. V Stambassu je na veliki petek po daljšem bolehaniu mirno v Gospodu zaspal ugledni posestnik Henrik černatič, po domače Kijavčev, star 60 let. fodvreči se je
Ko je stopal Kužek, zamišljen v svoje načrte, po cesti, je pridrvel mimo avto in ga podrl na tla.
Paul Heuzfci	11
Steklar iz Murana
zgodovinska povest
»Jaz ti ne svetujem ničesar. Le to ti rečem: po vseh pravilih imaš pravico, da odkriješ to skrivnost Petru Gualtieriu.«
»Dasi veliki svet to prepoveduje?«
»Ti ukazi se tičejo le tujcev ta morda tudi meščana, ki nima pogojev za to. Gualterio jih ima: on je mojster in steklar in tudi član zadruge gospodarjev peči. Imaš torej, ponavljam, pravico prodati mu to skrivnost.«
Janez ni pomislil na vse to. Ali je sploh mislil na kaj drugega v svoji ljubezni, kot na Tulijo? Zdaj se mu je začelo v duši daniti. Slutil je, da ga je začela objemati strašna žaloigra... Zato je vzkliknil:
»Recimo, da imate prav... Pa bi bila vendar strašna... ta kupčija! Tako bi moral Tulijo kupiti, kupiti od njenega očeta, kakor kupimo kos pohištva... Kupčija!«
Guisetti mu je izpodbil.
»Dobro, in kaj potem? Ali nisi bil ti prvi, ki si pokazal pred Gualtierijem svoje ime, svoj talent, celo svoj denar?«
»Mojster, vendar.. .«
»Da, da, saj vem. Tulija te noče za moža zaradi vsega tega. Pa ni ona, ki zahteva od tebe do stvar, temveč njen oče...«
»Ampak...«
»Noben pomislek ne drži. Praviš, da je kupčija. Naj bo! Saj ne kupuješ ljubezni, ampak prostost. Če se bo kdo osramotil, se bo Gualtiero in
ne ti... Prikaiem ti le stvari, kakor so v resnici... Pomisli... Če pa dvomiš o meni...«
»Oh, mojsterI...
»Fant moji Zadeva je zolo resna. Dva nasveta veljata več kot eden. Drugi nasvet pa lahko dobiš pri senatorju Stampi.«
»Saj res!«
»Pojdi torej jutri k njemu. On te je vedno ščitil, te bo tudi v tej stvari. Tako boš prepričan, da nisi storil stvari, ki bi ti bila v nečast.«
Oglasil se je zdaj Conegliano.
»Ali bi ne kazalo, da greva še nocoj k njemu?«
»Rad bi,« je odvrnil Janez, »pa si ne upam ob tej uri ...t
»Mislim, da greš lahko že nocoj tja. Če je senator doma, te bo gotovo sprejel. Njemu se popolnoma odkrij!«
Ko sta se prijatelja poslovila, mu je še zaklicali
»Vzemi mojo gondolo tam na levi. Veslaj sam, to te vsaj nekoliko pomiri!«
Stisnil je roko še Coneglianu in stopil v gondolo.
Senatorjeva palača je bila vsa razsvetljena. Zvoki orkestra so uhajali skoz' odprta okna na galeriji in služabniki v zelenih in srebrnih opravah so držali svetilke nad marmornatim stopniščem... Janez je spet našel svoj mir in odločnost premagati vse težave. Prožno se je dvigal po stopnicah do se-natorjeve predsobe Ko je Stampa zvedel od služabnika, kdo ca išče, je pustil goste in prihitel. Sprevidel je, da je zadeva resna, zato ga je povabil v svojo pisarno in ga posadil na stol.
Ko je Janez odkril svojo ljubezen, svoje težave in svojo zadrego, je Stampa dolgo mislil in odgovoril:
»So pri tej zadevi dvojne koristi. Prva zadeva
republiko sama Takrat, ko bodo drugi vedeli za skrivnost o kristalnaai steklu, bo šlo tudi več izdelkov iz Benetk, kar bo nam 6amo v čast. V tem primeru pa je zadržanje Gualterija, o katerega zmožnosti ne dvomim, zelo prostaiko in bi bilo zelo umestno, da se ta skrivnost ne izda. Pomisliti pa je treba, da je to velika dobrota za veličino našega mosta. Drugo korist pa imate vi sami, Janez llo-caro! Tu ste pa vi sami svoj sodnik. Gotovo je, da utrpite na svojem sanioljubju marsikatero rano, če bosta v dveh izdelovala to steklo. Tudi dobiček se bo znižal več kot za polovico. Vi sami bi morali vedeti ali je vredna ona, ki jo ljubite, takšne žrtve.«
»Seveda, monsignore!«
»Potem nimam kaj vej dostaviti.«
Poslovil se je in šel. V srcu je bil vesel, kakor pred dnevi
»Kakor Conegliano!.. « je pomislil z nasmehom.
Benetke so bile še oživljene. Skrivnostni paj-Solan noči je pokriva! vse mesto, zbrisal obrise in barve in odprl votline neprodirnih senc, v katerih ee je tu pa tam prikazala luč na gondoli. Na Markovem trgu je zapazilo oko le temni črti dveh stebrov. Zvonik, visok in raven, je bil ožarjen v lahki rožnati barvi. Za njim pa a* je črnilo nobo, posejano z neštevilnimi zvezdami..
Janez je veslal počasi in se oddaljeval proti Lidu. Za njim je izginjalo mesto v meglici, ki je legala na vodo. Daljne luči so ugašale in veslač je ostal sam v noči in tišini ..
Na laguni ob Lidu ie stala na lesenem stebru priprosta izdolbina. v kateri je bil majhen kip Matere božje iz poslikanega in pozlačenega lesa. pred katerim so beneški ubožci opravljali svoje molitve. Mala oljnata lučka je gorela noč in dan pred njim I in noben vihar je ni ugasnil. Marija je čakala na
svoje častilce, ki so ji prinašali cvetje in prošnje, ji zaupali križe in težave, in iskali tolažbe v delu in skrbeh težkega življenja
Proti tej lučki je obrnil Janez svoj čoln. 1 ri-vezal je gondolo k stebru in kakor ubožci iz Benetk padel na kolena pred Marijo, ji razodel svojo dušo in jo prosil, naj blagoslovi njegovo sedanjo srečo. Dvignil je oči k nebu Dobro je vedel, da ta sreča ni njegovo delo, da je prišla od zgoraj, da mu jo more samo Bog obvarovati . Samo po molitvi je človek močan. Tudi na i močnejši ne more ničesar brez nje, tudi najslabejši premore vse po nji!
Ko je Janez vstal, sc je čutil močnega, srčnega. Kakor sladko žarenje je prešinilo vso njegovo dušo... Odvezal je spet gondolo in se vrnil v še lepši in Čisti noči proti domu...
Drugega dne je stopil Janez v steklarno pri »Štorklji« in zanetil ogenj v svoji peči. Potem je šel in poiskal Petra Gualterio »Pridite,« je rekel preprosto. Stari umetnik ni rekel besene. ftel Je za njim in oba sta se zaprla v sobici, kjer je Janez odkril svojo duhovito iznajdbo.
Obisk je bil kratek. Mladenič je odprl omaro, vzel prahove, jih pokazal Gualteriju tor mu dal nekaj pojasnil Napravil je potem neko zmes in jo vrgel skozi odprtino peči v topilnik. Govoril je mrzlo, a vendar ne nejevojno:
»Morate jo dvakrat topiti... To egipčansko sodo, ki sem vam jo pokazal, pridobivajo Arabci na ta način, da zažgo neko zelišče Kali. Dobil sem ca preko Aleksandrije iz Tripoli ja. pesek pa je navaden iz Passina. kakor vaš. Kar pa ca spreminja, je delovanje magnezija, ki ga očisti V6eh madežev... Glejte, je že vlito!...«
Kadar se smeje Japonec
Primerjava japonskih navad z evropskimi
Baron Kimpei Seba je pred kratkim objavil v svetovnem časopisju članek, v katerem primerja razne japonske navade in običaje z evropskimi. Življenje Japoncev in njihove navade ter delo opisuje takole:
»Tudi nam se zde prav tako neskladne vaše zahodne navade, kakor vam nekatere naše. Vrhovi vaših gora in hribov so okrašeni s ponosnimi dvori in smelimi trdnjavami ter stolpi. Japonski domovi leže v dolini. Linija njihovih 6treh je ponižnost
Vi obešate svoje slike po sobah, da jih vsak lahko vedno gleda. Japonec jih zvije in skrbno spravi v omaro. Kakšno sliko obesi samo včasih. In samo tisto, katero hoče gledati.
V	vaših domovih se moli navadno pred jedjo. Japonci pros'ijo svoje božanstvo samo za hrano, ki je posvečena mrtvim.
In kadar Japonci molijo, dvigajo svoje obraze proti nebu, vi ga pa sklanjate proti tlom. Vi uživate ljubezen že pred svatbo. Zato se pogosto dogaja, da pri vas ljubezen izgublja svoj čar že pred poroko, če je predolgo časa trajala. Pri nas se pa ljubezen pogosto zbudi šele po poroki. V večini primerov se namreč mož in žena še dosti ne poznata, ker sta kot mlada zaročenca mogla in smela izmenjavati samo poglede.
V	Evropi žive žene, ki jih ljudje prezirajo, zopet druge pa časte in slave. Japonska gejša razveseljuje srce človeka. Japonska žena sodeluje
Sil vin Sardenko:
Nekaj cerkvene zgodovine s Posavja
Cerkvena pesem je privezala ljudi na cerkev, da so komaj čakali nedelje ald pravnika, ker jim je župnik vedel vedno pripraviti kaj novega. Moramo to misel in zaslugo župnika Jakoba Burje ponovno poudariti, ker smo lahko uverjeni, da je tudi še danes velik del laiškega apostolstva bolj ali manj uspešen, kakršen že je zaradi cerkvenega petja bolj ali manj številen obisk službe božje. Kar pride človeku do srca, tisto lažje razume in rajši sprejme. S tem pa je župnik Jakob Buirja pripravil svojemu nasledniku pot, po kateri je ta svoje župljane še bolj približal k Bogu.
Četrta doba.
Po skoraj dvoletnem presledku preko administratorja Lovšina je za župnikom Burjo prišel na Ježico župnik Frančišek Povše. Zgodovinski zapisi Simona Zupana, ki so nam tudi sicer večkrat služili pri tem spisu, nam predstavljajo župnika Povšeta v prav svetli luči:
»Fr. Povše je bil svei mož. Vzgleden na \nse strani; skrben za vse stvari, ki zadevajo dušni prid župljanov. V cerkvi je marsikaj naredil, kakor je iz raznih listin razvidno. Dvakrat je napravil tudi sv. misijon.«
Ob svetem zgledu župnika Povšeta se je vidoma poglabljalo duhovno življenje v fari. Pobožnost je rastla; vedenje v cerkvi med službo božjo je bilo lepo; obisk in prejemanje svetih zakramentov v domači cerkvi, oboje je bilo hvalevredno. Sama ob sebi se je uvedla lepa navada, da se je ob nedeljah in praznikih po popoldanski službi božji molila Ura molitve. Predvsem je bila župnika Povšeta 6krb za mladino in skrb za može. Mladino je vzgajal k odkritosrčnosti : »le po tem bom mogel vedeti, da hočete biti res Jezusovi mladi prijatelji.« Može pa je
v moževem življenju. Na Japonskem gejša postane žena.
Če pripeljete s seboj domov gosta, ki je prišel z darilom, vam ga isti takoj izroči. Naša navada pa zahteva, da je treba darilo izročiti šele pri odhodu. Pri vas darilo odpirate in ogledujete oh navzočnosti gosta, ki vam ga je prinesel. Japonec tega nikdar ne stori.
Japonci pozdravljajo svoje goste z zdravico pred jedjo. Na Japonskem se prav lahko zgodi, da lahko čakaš ure in ure in srebaš ter piješ čaj, preden boš povabljen za mizo. Kakor hitro je pojedina končana, Japonec vstane od mize. Pri vas ljudje zelo nestrpno čakajo na jedila, zato pa sede po ure in ure jm> jedi za mizo in pijejo razne likerje in črno kavo.
Pri vas čakate za mizo, da gosti pospravijo vse jedi, ki so bile prinesene na krožniku. To je na Japonskem neolikanost. Pri vas ljudje v znak spoštovanja stoje. Na Japonskem bi bila to grda razvada in neolika. Japonec pozdravi svojega gosta vedno sede.
Če vas kdo v Evropi razžali, se navadno tožite in pritožujete. Japonec v tem primeru odide in se ubije. Japonska vdova nosi belo obleko in nikdar ne joče pred tistim, ki ji je prišel izrazit sožalje. Joče in vzdihuje obiskovalec, katerega mora vdova tolažiti, čeprav se ji dostikrat trga srce od boli. Črnina je pri Japoncih navadna obleka pri svatbah.
Vzemite primer starejših ljudi. Stari ljudje
vzgajal k neustrašenosti: »moža mora odlikovati pogum za spoznavanje verske zavesti.« Otroci so župnika vzljubili, še preden so ga v šoli videli, in poslušali kot svojega verouoitelja; možje so ga spoštovali kot svojega očeta.
Župnik Frančišek Povše je pasiiroval na Ježici 17 let. Ob svojem nastopu je štel tri manj kot petdeset let, a še je čutil v srcu veliko moč in veselje, da bi delal za čast božjo v blagor svojih faranov v župniji, ki jo je poznal in obiskoval že kot bogo-slovec. Sedaj je mislil na to, kako bi vzbudil tudi med svojimi župljani kak duhovniški poklic. V teku svojega pastirovanja je zares vzbudil nekaj redov-niških in duhovniških poklicev. Bil je zelo vesel teh svojih sadov, kar je svojim učencem, ki 60 po njegovem prizadevanju dosegli svoj cilj, pokazal s posebno čestitko in pohvalo.
Vse znamenitejše cerkvene dogodke je ob nedeljah deloma svojemu ljudstvu sporočal, deloma tudi z njim praznoval. Z veliko pozornostjo na primer je 1884. spremljal imenovanje novega ljubljanskega škofa Jakoba Missia (15. junija), kakor tudi njegovo določitev v papeškem tajnem konzisto-riju (10. novembra) in slovesno posvečenje v škofa v Gradcu ob asistenci lavanlinskega škofa in salz-burškega pomožnega škofa (7. decembra) ter naposled njegovo slovesno ustoličenje v Ljubljani (14. decembra) Kaj drugega je hotel župnik s takimi mnogokratnimi spomini doseči pri svojih fa-ranih kakor ljubezen in vdanost do sv. Cerkve in njenih poklicanih apostolov. Morebiti smemo na tem mestu še to pripomniti, da je glas župnika Povšeta zelo spominjal na glas škofa Missia. Pa če že ne po glasu, sta si bila oba sveta moža podobna vsaj po duhu. Bolj ko z lepo besedo je župnik Povše vzgajal svoje župljane s krotkim, ponižnim in ljubeznivim nastopom in vedenjem.
Pa ni treba takoj misliti, dn bomo pisali o njem samo pobožne reči, kakor da bi župnik Povše ne znal drugega kakor govoriti lepe besede in kazati prijazen obraz. Ne. bil ie pristen apostol za Gospodovo 6tvajr, ki 60 ga bolj ko besedo razodevala de-
pri vas navadno ne žive skupno z odraslimi otroki. Na Japonskem otroci rajši trpe neudobnost kakor pa, da bi se ločili od svojih staršev.
Še druga stvar, v kateri je Japonec različen od vas. On se smeje, fe ga kdo opomni. To je pogosto povzročalo nesporazume med evropskimi
Berlin. 13. aprila. V olimpijskem stadionu so odigrali včeraj dolgo pričakovano nogometno tekmo med državnimi predstavništvi Nemčije in Španije. Zanimanje za nastop Spancev, ki so sc no državljanski vojni prvič pokazali v Berlinu, je bilo ogromno. Prireditev je obiskalo 90.000 gledalcev. Tekma ie bila izredno živahna in napeta do konca. Prvi polčas ie končal neodločeno 0:0, v drugem polčasu pa so zabili Nemci v začetku vodilni gol. Po polurnem ogorčenem prizadevanju na obeh straneh so dosegli Spanci po enajstmetrovki izenačenje 1:1, izid pa je ostal do konca nespremenjen. Za pomlajeno Za-morino enajstorico. ki je igrala včeraj z isto srčnostjo in podjetnostjo kot v časih španske nogometne slave, pomeni včerajšnji remis na berlinskih tleh lep uspeh.
Obe moštvi sta nastopili z malimi izjemami v najboljših postavah. Spanci so pogrešali samo dva izvrstna igralca, ki sta poškodovana, prav lako pa se ie godilo Nemcem, ki imajo nekaj reprezentantov na bojišču. Italijanskemu sodniku Barlassini sta se predstavili enajstorici v tehle postavah:
Nemfiia: Jahn. Jnnes. Miller. Kitzinger. Rhode. Sing, Dorfel, Decker, Conen, VValter, Durek.
Španija: Martorell. Teruel, Ramon. Gabi-londo, German, Mateo. Epi, Alonso. Mundo, Campos. Emilin.
Kratek potek tekme: Obe enajstorici sta bili živahno pozdravljeni. Ze v začetku je bilo videti da gre za borbo enajstoric. katerih vsaka računa z zmago. Vrstili so se živahni napadi, ki so bili strateško dobro premišljeni, tehnično pa virtuazno obvladani. Na španski strani se je zlasti odlikoval Epi. ki je uspeval z nevarnimi prodori. Nemški vratar Jahn ie bil izvrstno razpoložen in je držal vse, kar je spodletelo branilcema. Tudi nemška napadalna vrsta ie bila večkrat nevarna. Igrala je precizno in premišljeno. Napetost med gledalci se je po mnogih zrelih situacijah le še stopnjevala, do gola pa v prvem polčasu ni prišlo. Moštvi sta bili enakovredni, izid po prvih 45 minutah pa ie bil še vedno 0:0.
Nepopisno navdušenje ie nastalo v olimpijskem stadionu že v začetku drugega polčasa, ko ie dosegel dunajski napadalec Decker vodilni gol. 1:0 za Nemčijo! Deckerjev strel je bil tako presenetljiv, da ga Martorell ni mogel odbiti. »Furia espanola« (Španski ogenj I kliub temu ni popustila, Nemci pa so pritisnili še silovitejše. Na obeh straneh so razvili vrsto duhovitih in tehnično dovršenih napadov, zda i pa zdaj ie zadišalo po žveplu in smodniku. Finalisti napa-
janja. »Skrben za vse stvari, ki zadevajo dušni prid župljanov,« poroča zgodovinski zapisek. Ko je 1870. Ivan Gogala ustanovil v Ljubljani prvo Vincenci-jevo društvo, je župnik Povše takoj ob svojem prihodu na Jezico istega duha prinesel tudi med svoje nove župljane. Ob ustanovitvi Marijanišča — delo Ivana Gogale — je svoje župljane z lepim zgledom in opominom obvezal, da so poslej leto za letom pripeljali v MarijanišČe marsikak voz milodarov v obliki poljskih pridelkov. Sirote so bile nad vse pri srcu dobremu pastirju. Ako je kje v hiši umrl mož ali žena in je bilo več žalujočih otrok v družini, že se je z dejansko tolažho prikazal na hišnem pragu župnik Povše; ni čakal na uradni stik z družino zaradi zalega dogodka. Prav tako je tudi ljubeznivo sprejel in obdaril siroto, ki se je zatekla k njemu. Sploh je vse zadeve glede svojih župljanov najrajši reševal osebno in ustno, da se je tako bolj izkazalo delo in čustvo njegovega srca. Zelo je bil zavzet tudi za dobre knjige; vneto je množil članstvo Družbe sv. Mohorja: »Že knjiga priča, kakšna je hiša.« Tako je dejal, pa ne v očitajočem, temveč le v pohvalnem pogledu: »Dobra knjiga — dobra hiša!« Nasprotno si je mogel dostaviti vsak sam. Gospodarji so prav radi sledili njegovim zgledom in opominom. Tedaj se krčmarji niso sramovali vzeti kapico z glave in se na glas prekrižati in z gosli odmoliti večno luč. »Kdor je zares naš g03t, naj moli z nami!« se je glasil krčmarjev prigovor. Taka domača služba božja je prinesla krč-marju in gostom srečo in blagoslov za dušo in telo.
Farani so 1803. svojega odhajajočega župnika Povšeta v častnem spremstvu, ne brez solzž, spremili na kanoniško službo v Novo mesto.
Zadnje desetletje je bilo v preteklem stoletju za prosveto na Ježioi zelo živahno, če je okolica odmev in odsev mesta in se je tedaj kulturno življenje v Ljubljani nenavadno poživilo, ni moglo biti brez vpliva na Posavje Velike zasluge za posavsko omiko, cerkev in vzgojo krščanske mladine moramo v tej dobi pripisati inpniku Simonu Zupanu, Povše-tovemu nasledniku.	(Dalje.)
delodajalci In japonskimi nameščenci, skoraj ta-ska navada reči ne, kadar misliš reči da in ko velike nesporazume, kakršna je n. pr. japon-obralno.
Kdor se smeje ln ne jadikuje, je vedno močnejši.«
dnlnih akcij pa niso imeli sreče. Obrambi sta poslovali tako uspešno in hladnokrvno, da so bili vsi poskusi Martina, ki ic v drugem polčasu okrepil španski napad, pa Epiia. starega Conena in hudo nevarnega strelca Wnlteria brezuspešni. Po polurni ogorčeni borbi, v kateri ie šlo zlasti Spancem za to, da bi izennčili. je pred nemškimi vrati zadišnlo po golu. Jahn ie uvidel nevarnost in skušal prestreči nevaren napad. Vrata so bila za hip prazna, Jahnovo posredovanje se ie ponesrečilo in žogo je zaustavil Rhode — z rokami. Sledila ie enajstmetrovka, ki ic obsedela. Spanci so dosegli izenačenje 1:1.
Ostalo je še četrt ure časa. Spancem se je videlo, da niso več tako hitri, vendar so imeli prav toliko od igre kakor vztraineiše moštvo na nasprotni strani. Gledalci so videli še celo vrsto napetih prizorov, do odločilnega gola pn ni prišlo vse do konca in izid ie ostal neodločen.
Po včerajšnji tekmi, ki so jo Spanci na tuiih tleh dobro prestali, vemo le to, da nc zaostajajo mnogo za formo, ki so io pokazali v sezoni 1934-35. Prihodnio nedeljo bodo nastopili v Milanu proti italijanski državni reprezentanci. Mirno lahko znpišenio, da bo to ena najzanimivejših nogometnih prireditev letošnjega leta.
Omenili smo že, da ie biln r.n včerajšnjo tekmo v Berlinu velikansko povpraševanje po vstopnicah.
• Za italijanski pokal sta ostala samo še dva: Juventus in Milano
Nogometna moštva, ki se borijo za veliko italijansko državno prvenstvo, so imela tudi včeraj počitnice. Prost termin so izrabili za nadaljevanje tekmovanja za italijanski pokal. Po dosedanjih srečanjih — zadnje ie bilo 8. februarja — so ostali 6amo še štirje klubi. Pretežka naloga je čakala na. debudne Modence, ki so morali v Torino na tekmo z Juventusom. Ti 6o jih odpravili s precejšnjo razliko 4:1. Tako je Modena izpadla, Juventii6 pa 6e je uveljavil za končno borbo. Veliko bolj vroče je bilo v Milanu, kjer sta se f>omerili enakovredni moštvi Venezie in Milana V državnem prvenstvu so Benečani na, tretjem mestu, Milančani pa na osmem. Znano pa je, da imajo slednji hudo nevarno napadalno vrsto. To se je pokazalo hidi včeraj, ko so odpravili Benečane z 2:1. Tako 6ta ostali po včerajšnjih tekmah le še dve moštvi, ki imata v rokah vizitke za končno borbo za italijanski pokal. To 6ta Juventus in Milano.
Nedeljski šport v kratkem
Najvažnejša nogometna tekma za prvenstvo Podonavske alpske jx>krajine je bila med dunajsko Vienno in Admiro. Zmagala je Vienna z izidom 4:3.
Na plavalnih tekmah y Kielu je postavil Schr8-der dva odlična ča6a. 100 m hrblno je preplaval v 1 minuti 9.2 sek., 100 m prosto (cravvl) pa v 1 min. 1 6ek. Plavalne tekme 6o imeli tudi v Monakovem. Odlikovala se je Lisel Baeberjeva, ki je dosegla dvoje prvih mest: 100 m prosto 1:12.6, 100 m hrbtno 1:17.
Kljub zgodnji 6ezoni je pokazal italijanski tekač Monti odlično formo v teku na 100 m. Zmagal je v času 10.6 6ekund.
Povračilo za storjeno uslugo
Znani francoGki 6likar Meissonier je imel stalno pri 6cbi krasnega psa. Njegov ljubljenec je nekega dne zbolel. Slikar ni pomišljal niti trenutek ter je dal poklicati znanega pariškega zdravnika, ki je bil tudi že član francoske akademije. Zdravnik je takoj prišel na slikarjevo stanovanje in je bil nemalo presenečen, ko so mu namesto človeka, pripe. ljali na pregled obolelega psa. Zdravnik ga je vseeno pregledal in mu predpisal zdravilo. In kmalu potem je bila žival 6pet zdrava ter je spet lahko spremljala svojega gospodarja. Ko je Meissonier pozneje na ulici 6rečal zdravnika, ki mu je rešil r«a, ga je vprašal za račun. Zdravnik sc je nekam obotavljal m ni hotel povedati zneska. Ko je pa slikar silil vanj, je le spregovoril te-le besede: »če hočete biti tako dobri, vas bom pa tudi jaz zaprosil za malo uslugo. Okoli 6voje vile v Montmorencyju 6em dal ravnokar postaviti novo ograjo. Bodite tako dobri in mi jo prebarvajte.«
Naročajte »Slovenca«!
Spori
90.000 gledalcev prisostvovalo napeti borbi
med Španci in Nemci — Izid je bili s I (0:0)
V

55.
Serajnik pa reče odločno:
»Kmetom daje denar za najvišje obresti, a jemlje žito po najnižji ceni. Tak je naš mejaš. V cerkev ne hodi, pa tudi ženski vidim le redko kdaj. Nihče ne ve, od kod je in kaj. gotovo pa je judovske prvi. Prijazen hoče biti do nns, pa to je samo hlimba in vem, da nas sovraži. Pravo ime so mu dali: Tresoglav.«
56.
»Tudi tebi, moj Mirko, se je že prikupil. Zdi se mi, da kaj rad zahajaš v njegovo hišo. Bojim se celo, da te v hišo bolj vlečeta njegova hči in mati, kakor pa on sam. Vse to že dalj časa opazujem. A nocoj te moram posvariti, da se mi izogiblješ, kolikor moreš te družbe, ki ni ne zate ne za nas. Ogiblji se Al mire!«
57.
Sin se je začel opravičevati, ali ni mu bilo več mogoče utajiti svojega nagnjenja do Almire. Saj je videl danes oče sam, knko se je bil poslovil od dekleta, preden je šel na Gradišče. Pa tudi poprej je bil Serajnik večkrat opazil, knko pogleduje Almira za njegovim sinom.
»Ne taji, Mirko, kar že dolgo opazujem! Čas pa je tudi že, da se oženiš!«
Službi j gUmliangj
JšUic:
15 letno dekle
bi dali za svojo k boljši družini, da bi bo Izučila v gospodinjstvu. Šivanju ali trgovini. Dekle je brez staršev, pridna ln poštena. — Angela Gruden, Podpeč.
mam.
Odpadke
krojaške ln volnene, kupuje ln plača najdražje R. Visnjavec, Vozarskl pot št 1.	k
Gostilno
oddam na račun pošteni ln solidni gospodični. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2251.
Prodamo
Mravlje
zanesljivo uniči »FORMI-CID«. Inž. PrezelJ, LJubljana, Wolfova 3, telefon 34-73.	1
ni
uiSJfJIiM&UI
Predstave ob delavnikih ob 16 In 18.1S, ob ne-deljati ln praznikih ob 10.30.14.30.16.30 tn 1M0
Globofa IJubeienska ''rama po slovitem romanu A. Torelllja
Zakonski možje
Amadeo Nanari Marlella Lolti. Roberto Villa, Irma (>ramatica. Film odlikovan namedn.razstavi KINO MATICA - TKI,. 22-41
Vojaška Spljonaža med biv'o Avstro-Ogersko 1 n in carsko Kusijo!
V	špifonski službi
V	tri- vlogah: Pal Javor in Klari Tolnajr
KINO UNION - TEL. 22-21
Zanimive pustolovščine vzornega tatu-plemiča in osvajnlca ženskih src
RAFFLES
David Nlven, Olivla de Havilland. Film močne in do Knija razgibane napete v-ebine KINO SLOOA - TEL. 27-30
Sadna drevesa
Ima v zalogi Janez Perko Vodnikova c. 60 (znotraj kontrolne črte).	(1
Športni \/oziček
poceni prodam. Bezenško-va St. 28.
Cementne plošče
okoli 600 kom. za tlakovanje vrtnih potov ln dvorišč, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod Stov. 2248.
Razprodajamo
dallje najlepših vrst, bo-gonlje, gladlole ln druge cvetne gomolje. Zahtevajte cenik. — Sever & Komp., LJubljana.
8 AŽ panjev čebel
naprodaj. Janežlč France, Polica, p. VISnja gora.
Orehove plohe
45 mm '/• m', prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2257.
Dva čolna prodani
popolnoma nova. Ugodna cena. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2261.
Ugodni nakup
Perzijsko preprogo, originalno ln krasno omaro (Bledermayer)i poceni prodam. Pred škofijo 15, III. nadstr., desno.

Zahirala
Vsem, ki ste našega predragega očeta, gospoda
Lovra Sebenika
spremili na njegovi zadnji poti, in za vse izreke sožalja in sočustvovanja — izrekamo najiskre-
nejšo zahvalo. Sveta maša zadušnica bo v petek, 17. aprila ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Petra.
Ljubljana, dne 13. aprila 1942.
Žalujoči ostali

| Sliižte j
Dobe:
Služba
cerkvenlka ln organlsta se odda na Dobrovi pri LJubljani. Nastop 1. maja.
Mizarski pomočnik
mlajša moč, dobi mesto. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Priden 2252«.
VISITATE
DALL' 11 AL 27 APRILE LA
FIERA.. MILANO
IL PIU' GRANDE MERCATO DTTALIA 5500 ESPOSITORI 15 NAZION1 PARTECIPANTI Inf ormazioni:
DIREZIONE FlERfl Dl MILANO
OBIŠČITE
OD 11. DO 27. APRILA
MILANSKI VIIISIJIM
NAIVEC1E TRZ1SCE V ITALIJI 5500 RAZSTAVLJALCEV 15 NARODNOSTI
Pojasnila: VIA DOMODOSSOIA
MILANO
ENVE PROVINCIALE PER IL TURISMO - MILANO
Oddalo:
Dvosobno stanovanje
s kabinetom, kopalnico ln kuhinjo, oddam onemu, ki ml posodi gotovino za Izgraditev že v surovem stanju postavljene zgradbe. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Bežigrad — junij 2250«.
| Dbini^ri
Javna dražba
V	nedeljo 19. aprila 1942 ob 14. url bo prodal ku-rator ležeče zapuščine po pok. Francetu Svajgerju lz Črnomlja 185, njivo, ki meri 3634m*. Njiva leži na periferiji mesta. Dražbenl pogoji ln vzkllcna cena bo objavljena tik pred začetkom dražbe. — Kupci vabljeni.
Posestva
smmm
Pozor
V	vasici Podltpa, oddalja-nl od Vrhnike 8 km, se odda v najem hišica z gospodarskim poslopjem in sadnim vrtom, dve njivi ln travnik. — Interesenti dobe pojasnila pri g. Fr. Jurci na Vrhniki, Jelov-Skova 2, ali pa naj se zglasijo osebno v Podlipl v nedeljo 19. t. m.
Naročite 99%lmmmnl
2 951
'f,i> i.' • • r-1-i'KA-:
»V-«..■ .>•/«■,»
'••fiiS^S®
Jrasfite
Zapustil me je moj ljubljeni soprog, predobri onkec, gospod
GERLICA IVAN
višji policijski stražnik v pokoju
dne 12. aprila, po težki bolezni, previden s tolažili svete vere. Na zadnji poti ga bomo spremili v sredo, 15. aprila ob 3 popoldne z Žal iz kapele sv. Marije na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Mirna peč, Polzela, Zagreb, dne 13. aprila 1942.
Žalujoča soproga R o z a 1 i j a z nečakinjo Greti, nečakom Ivančkom in ostalim sorodstvom.
Redno ga vsak mesec plačujte v naprej! Vsak reden naročnik je zavarovan za primer smrtne nesreče po posebnem »Pravilniku" za 3800 lir.
Umrl nam je naš ljubljeni tatek, dedek, stric, svak in tast, gospod
blagajnik Mestne hranilnice ljubljanske v pok. in lastnik tvrdke M. Tičar
Truplo dragega pokojnika leži na njegovem domu
v Igriški ulici 6 do dneva pogreba dopoldne. Pogreb bo v torek, 14. aprila ob 3 popoldne z Žal
iz kapele sv. Nikolaja k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, 16. t. m. ob 7 zj. v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubi j ana-Vrhnika, dne 13. aprila 1942. Žalujoči:
Majda por. Premrov, Tone, Peter, Jernej, otroci; dr. Boris Premrov, zet; Breda, Tomažek, vnuka; dr. Josip Tičar, svak; Franica Tičar, svakinja in ostalo sorodstvo.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariJ	Izdajatelj: InL Jože Sodja	Urednik: Viktor Cenčil