poštnina PLAČANA V GOTOVINI VECBRN J-eto XII|J |jtev. 200 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25—67 la 28-«7 POSLOVALNICA CELJE. PreJerno« 3. t*L 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.<09 Maribor, 2. in 3. septembra 1939 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena 1 din 1— | Poročila o vojnih dogodkih Nemci: Uspehi na frontah so nepričakovani Poljaki: Zadržali smo svoje položaje na meji tovelk* ?' sePtembra. DNB. Vrhovno jt* ^ v° izvija: »v teku nemških bo-Shodn- d ^ na Pomorjanskem in v ti vsi. s!i‘ 80 biu ** doslej doseženi čete k! h-011*311 nepričakovani uspehi. »Pele dl ^P,°dšle preko gričev, so do-od ju ® Heumarkt — Suha. Južno ^ nri ®strave so prešle nemške vico koridorja. Letala so vec letališč ter jih razrušila. rtin y S«UN. temi p . 2. septembra. DNB. Prežiha kaže danes sliko po- polnega miru. Po zgodovinski seji Rajhstaga se je prebivalstvo vrnilo kakor običajno na delo. Ko je bil snoči dan ob 19. uri nenaden alarm nevarnosti iz zraka, je Berlin pokazal primerno disciplino, red in mir. Brez panike so se ulice izpraznile, prebivalstvo se je poskrilo v zaklone. Avtobusi, tramvaji in druga vozila so se v trenutku alarma ustavili. Deset minut je bilo mesto kakor izumrlo, nikjer ni bilo videti žive duše. Po 15. minutah je bilo dano znamenje, da je nevarnost minila. Berlin je ponovno oživel in dobil običajen ritem življenja. Od snoči je mesto ponoči v popolni temi, promet se kljub temu v redu nadaljuje. °'jsko vrhovno poveljstvo javlja: 16 bombnikov zrušenih !»ava. W'?’ sept. PAT. Vrhovno vojaško poveljstvo Poljske je izdalo na-* *Bne 1' sePtenibra 1939 so v prvih dopoldanskih urah T n^vS,adn,m napadom letal in čet vdrH v naše ozemlje brez predhodne voj->,apacil| v3 Akcija nemškega letalstva 'je bila danes zjutraj naslednja: Nemci so jf°vi Dvarderjev, ki so jih zrušile poljske protiletalske baterije, Poljaki podi ™ s iVwj "tali. Istočasno z letalskimi napadi so Nemci na več krajih meje ttetofj!1' Cetaml na poljsko ozemlje. Z ognjem naših baterij smo razbili blin-c6f). ' riak, zajeli priklopno dreslno s posadko vred. Uničenih je več nem- * Na mnogih obmejnih krajih so poljske čete zajele Nemce, trije ogor-Nemcev na Westerplatte v Gdansku so bili z uspehom odbiti. »Vsi napadi so bili odbiti*' Ud '«S4Va o V )3vjlaio j Septembra- Reuter. Urad mest, zavrnjeni. Napadli so letališče, ki k, > «a so nnlisifo M* nHhiio je 20 km vzhodno od Varšave. Pri tej pri liki je bil en nemški bombnik zrušen. Pri bombardiranju nemških letal na poljski vlak, ki je vozil begunce na progi iz Poznanja v Kutnom, je bilo več civilnih žrtev. Napad nemških letalcev na Pomor-jansko, tako zvani koridor, je bil uspešno zavrnjen, člani nemškega poslaništva so davi pripravil] vse za odhod iz Varšave. --«e i* 80 P°lJ8ke čete odbile ije 1 »a jji’ , 80 hIH usmerjeni proti *itb*Pr°ti Val« ^teniški progi od Gdy- C6 Na 8lovaSW meii 80 W°. prodreti v Zakopane, 8redišže, a so bile bj|j .izkušan ^ bombarderji so več-l®j, še napa8ti Varšavo, toda so Preden so dosegli jedro 1jj2AVa , bomb nad mestom Varko W6 5est neivP!®mbra- PAT. Davi ob *\el’ ^l°derowW *ftal lete,° nad kraji Ivonič. De&pf minut a Deset minut ozemljem 15 * »'on ' *n niinsb in. meta*° na zemljo ^ «J?kl sestrni!..e. l^nibe. Eno letalo so sestrelili dva nemška bombnika. V kll-matično zdravališče Ivonič so vrgli Nemci 12 bomb. Med 6. in 7. uro so leteli nemški bombnik) nad Plockom. Bombardirali so mesto, ubiti so bili štirje civilisti, šest je ranjenih. Eno poslopje je porušeno. Ob 9.40 so vrgli nemški bombniki na mesto Varko 55 bomb. Sestri!« . ,,oe- «10 ,etal° Ustnike v AretiraH »o tri nem- Y okrožju Moderowke nSv, a,n° bombardiranje Toruna S. 2te PAT. Vfe„, ro. MaJ*mšk<| lotalo bombar-Slfl :,St«Vll, azovecki. Tri hiše so no- % levilo r;x,ri* Trl hi5e 80 P°- vre JH nI znan0. Isto Sie>v dve bombi na sku- letifiV Izdesna v oblasti ete. ki cl So streljaii h stroj-Imeli opravka okrog traktorja na njivi. Ob 17.30 so nemška letala bombardirala mesto Bionjo In odvrgla 20 bomb. Sodelovalo je 12 nemških bombnikov. Torun Je bil v teku dopoldneva trikrat bombardiran. V Trszevnu so nemški letalci streljali na delavce, dva sta bila ranjena. Število žrtev na Po-morjanskem še ni znano, V varšavskih predmestjih so padle bombe na 30 raznih krajih In porušile sedem hiš. V Varšavi je bilo ubitih sedem žensk In dva otroka. Tudi v Srednji Poljski je bilo bombardiranih več vasi in mest. Novi ukrepi v Angliji LONDON, 2. sept. Reuter. Vojni minister Hore Belisha je podal pojasnilo k novo sprejetemu zakonskemu predlogu o posebnih pooblastilih vlade, da sme v primeru izbruha vojne vpoklicati obveznike pod zastavo, tako za teritorialno vojsko, pomožne čete doma in zunaj kraljestva, kakor zrakoplovstvo in mornarico ter vojno industrijo. Predlog je bil v parlamentu že sprejet, predložen pa lordski zbornici. Mornariški minister je prepovedal uporabo radiofonskega prometa v vseh pristaniščih Velike Britanije, Severne Irske in na Kanalskih otokih. JOŽEF PILSUDSKI ustvaritelj današnje Poljske Rydz Smygli poljski vojski VARŠAVA, 2. sept. Poljski maršal Rydz Smygli je v proglasu na'vojsko dejal, da bo končna zmaga na strani Poljske in njenih zaveznikov. VARŠAVA, 2. sept. PAT. Prezident Moscicki je izdal ukaz po katerem je Rydz Smigli določen za bodočega preži" denta in vrhovnega poveljnika poljske vojske. LONDON, 2. sept. Reuter. Zvečer se je izvedelo, da se nemškim četam niti na enem kraju še ni posrečilo udreti globlje v poljsko ozemlje. Poljaki so obdržali svoje položaje, potrjene so bile vse vesti o poizkusnih nemških napadih na Varšavo. Poljske protiletalske baterije so uspe-, le, zadržati nemške bombnike. Plinske, vžigalne bombe v koridorju VARŠAVA, 2. sept. PAT. Dva nemška bombnika izmed dvanajstih, ki so metali bombe na vas Ivonič, sta bila sestreljena. Na neko vas v koridorju so nemški bombniki metali plinske in vžigalne bombe. Tudi tam sta bila dva bombnika sestreljena. V Blelunu so nemška letala bombar- dirala bolnišnico. Veliko žen in otrok je bilo ubitih. VARŠAVA, 2. sept. Reuter. V Varšavi so sestreliti dve nemški letali, škoda, ki jo povzroča bombardiranje, v Varšavi ni velika. Veliko število nemških bomb sploh ni eksplodiralo. ..Poljski narod sprejema boj" VARŠAVA, 2. sept. Takoj ko je nemška vlada pozvala poljskega veleposlanika v Berlinu Lipskega, naj takoj z osebjem poslaništva zapusti Berlin, je tudi poljska vlada pozvala nemškega odpravnika poslov v Varšavi, naj zapusti takoj Poljsko. VARŠAVA, 2, septembra. Agencija PAT javlja: V teku dopoldneva je bilo izvedenih več nemških napadov vzdolž vse nemško poljske meje. Hitler je najavil, da so bo boj nadaljeval. Poljski narod sprejema to vojno na dostojen način, vreden njegove stoletne tradicije vt obram bi svobode in domovine. Po odhodu polj* skega poslanika Lipskega iz Berlina in in nemškega iz Varšave se smatra, da je položaj jasen. VARŠAVA, 2. sept. Reuter. Zvečer od 19. do 22. tire so alarmni signali trikrat napovedali prihod sovražnih letal, ^ vendar se letala niso pojavila. Vkljub temu pa je bilo v prestolnici slišati streljanje protiletalskih topov. Priprave za varnost pred zračnimi napadi so končane, prebivalstvo se skriva pred letalskimi napadi docela mirno. Stroga nevtralnost Italije RIM, 2. sept. Havas. V palači Gighi t Italijanske vlade, da ne bo podvzela ni- je opazili ves čas veliko diplomatsko Živahnost. Giano je prejel po vrsti diplomate raznih držav, med njimi posebno dolgo časa predstavnike Francije, Anglije, Nemčije, Poljske in USA. RIM, 2. septembra. Reuter. Odločitev kakršne vojne iniciative, smatrajo na odločujočih mestih kot Izjavo stroge nevtralnosti. Posebno naglašajo, da je Italija delala z vsemi napori za mir. Ker se ji pa to ni posrečilo, se tudi ne bo vmešavala v nastale konflikte. Maribor, 2. septembra, i Ples se je začel. Vojni namreč. Brez: vojne napovedi — ta stara praksa je dandanes že davno nemoderna — so začeli Nemci korakati čez poljsko mejo. Prva poročila so nam včeraj povedala, da sta kot prvi žrtvi padli dve ženski in en otrok. V teku včerajšnjega dneva je prišlo ob življenje še več civilnega prebivalstva. Roosevelt kot predstavnik močne Amerike, je takoj poslal poziv vsem prizadetim, naj nilkar ne bombardirajo odprtih mest in ubijajo civilnega prebivalstva. To je šele začetek. Kjer pa gre za, svobodo naroda, se ne štejejo žrtve. Tudi Poljaki ne bodo šteli žrtev za svojo svobodo. Danes je sledila prekinitev diplomatskih odnošajev med Nemčijo in Poljsko. Kakor poročamo na drugem mestu, je dobil poljski poslanik Lipski v Berlinu od nemške vlade nalog, naj takoj zapusti Nemčijo. Prav takso je dobil nalog tudi nemški odpravnik poslov v Varšavi, da zaousti Poljsko. Vojna je tako brez vojne napovedi notificirana. Situacija v Evropi postaja od ure do ure jasnejša. Ponoči je bil predan angleški ultimat nemški vladi. V teku današnjega dneva bo svoj ultimat poslala tudi franooska vlada. Oba veleposlanika v Berlinu zahtevata, da Nemčija takoj odstrani svoje- čete s poljskega ozemlja, sicer bosta zahtevala potne liste. Na to tli niti misliti, da bo Nemčija krenila s poti, katero je kancelar Hitler začrtal v včerajšnjem pozivu nemški vojski ter v govoru, ki ga je imel v Rajhstagu. Nemčija bo šla po svoji poti naprej. Anglija in Francija ste neštetokrat ponovili, da boste izvedli svoje obveze na-pram Poljski do kraja. Vprašanje je le še nekaj dni, da stopijo garancije v polni meri v veljavo. Anglija potrebuje le še tri dni, da izprazni London, Francija je Pariz že skoro izpraznila. Kar se tiče zahodnih demokracij, ni nobenega dvoma več, da boste izpolnili svoje obveznosti. Druga neznanka v Evropi, ki pa od včeraj n-e zasluži več tega naziva, je Ita-lija. Italijanski kronski svet je sklenil po sprejemu Hitlerjeve brzojavke, v kateri se ikander zahvaljuje Italiji za diplomatsko podporo in pravi, da se bo Nemčija brez nje borila do kraja, da ne prevzame nobene iniciative v smislu vojaških opera-cij. To se pravi, da bo Italija v vojni ostala za sedaj nevtralna. Za to imamo tudi dva važna dokaza: italijanski prestolonaslednik je postal poveljnik prve polovice italijanske armade in pa dejstvo da se vrši evakuacija italijanskega civilnega prebivalstva iz nižine Pada večinoma v Istro in naše obmejne kraje. To ponovno pokaizuje, da je Jadransko mor-^ ® med Italijo in našo državo najbolj miren del Evrope. Kato pa naj bi se tudi Italija drugače odločila? Niso še pretekli štirje meseci, ko smo na tem mestu zapisali, da je »Italiji bolj kot kdaj prej potrebno varno zaledje. In kdo bi ji ga v taki meri nudil, kot vprav mlada in močna Jugoslavija?« rrmi smo, da nam je vse italijansko duhovno življenje bližje, kakor »vkoraka-na« umetnost drugih. In končno smo zapisali: naši interesi so v sedanji Evropi velikokrat tudi italijanski interesi. Italija Ji !L,r 0 26 dokončno odločila, kje ffikt? v sedanjem evropskem kon- »rfa nefnanka v svetovni politiki je gem SLf Poročamo na dru-japonski listi.- Ja- S? LrmiLne bVa Strani Nemči*e nenaoadflS’ It Nemčija podpisala "maS£ z Rusi*>- Jai>onci ® da Protikomunistični pakt več SVofSid^ “ svoji politiki, To pa pomeni veKko- An-SSko ftT SL1™"' sw>raz™laz Ja- ETS&S SVaEvva™r h*e‘v m v m®*? Mj'vcčia neznanka je Rusija V Moskvi so sicer uradno izjavili da bS do ostali popolnoma nevtralni, ker se^h sedanji spopad nič ne tiče. AH je to iskre no mišljeno? Ali zares ne bodo poizSli pripraviti nova presenečenja? Moskva ie zadnja leta govorila o demokraciji Sedaj se je pokazalo to, kar so mnogi že dolgo govorili: to je bila samo igra. Ali je bilo tudi slovanstvo samo njena igra? To se bo kmalu pokazalo. Če bo Moskva držala svojo besedo, bo vojna kratka. V nasprotnem primeru pa ni mogoče bičesar Chamberiairt v parlamentu: Nemški predlogi niso bili sporočeni Poljski - Zadnja na' Hendersonu - Navodila francoskemu veleposlaniku -130 milijard za angleško državno obran* Henderson nalog, da zaprosi za sv0' ni list. BERLIN, 2. sept. Reuter. Angleški ve leposlanik sir Neville Henderson 3e predal angleški ultimat nemškemu zunanjemu ministru von Ribbentropu pozno ponoči. Le-ta mu 3© odgovoril, da mora najprej vprašati Hitlerja, potem mu bo dal odgovor. PARIZ, 2. sept. Reuter. Francoska vlada bo v teku današnjega dneva podvzela iste korake kakor angleška. Veleposlanik v Berlinu Coulondre bo predal netnškl vladi ultimat. V primeru negativnega odgovora bo Couiondre zahteval potne dokumente. LONDON, 2. sept. Reuter. Na važni seji angleškega parlamenta, ki se je začela včeraj ob 18. je zbudila ogromno pozornost ugotovitev ministrskega predsednika Chamberlaina o zadnjih trenutkih pred izbruhom nemško-poljskih sovražnosti. Chamberlain je analiziral potek pogajanj med Nemčijo ter Anglijo in Poljsko in naglasil prizadevanja Londona za direktna pogajanja. »Dne 30. avgusta smo sporočili v Berlin svoje predloge, ki naj bi preprečili Izbruh spopadov. Od Nemčije nismo dobili nikdar odgovora. Predlogi ki so bili 31. avg. prečitanl v nemškem radiu, do tega trenutka sploh niso blH sporočeni poljski vladi. 29. avgusta je sicer nemška vlada izjavila, da bo sestavila predloge, ki bi jih smatrala zase v sedanjem položaju sprejemljive ter izrazila željo, naj bi prišel poseben poljski odposlanec v Berlin na pogajanja. Ml smo berlinskemu poslaniku Hendersonu sporočili, naj v tem smislu predlaga pri Ribbentropu, da pokliče k sebi poljskega poslanika. Ribbentrop je odgovoril, da mora priti poljski poslanik k njemu sam. Sedaj pa Nemčija dolži Poljsko, da se po njeni krivdi pogajanja niso vršila. Predlogov nemške vlade nismo nikdar oficielno sprejeli, prvič smo jih slišali 31. zvečer po radiu. Angleški poslanik je bil še isti večer pri Ribbentropu, da bi posredoval za pogajanja s Poljsko. Odgovor je bil: Nemške čete so prekoračile poljsko mejo, nemška letala bombardirajo poljska mesta. Angleški in francoski veleposlanik v Berlinu sta zato dobila ukaz, da izročita nemškemu zunanjemu ministru dokumente, v katerih se ugotavlja nemški vpad v Poljsko in poudarja, da bosta tako Anglija kakor Francija brez oklevanja izvršili svoje obveze do Varšave, če se ne bodo nemške čete umaknile iz Poljske. V primeru, da bo odgovor negativen, ima V nadaljnjem svojem govoru i® ^ berlain predlagal, da se razširi ob' ^ vojaška služba na vse može od 1& , leta. Naglasil je prizadevanja *ta* ‘ ga ministrskega predsednika Mu*50 za mir. jff Po Chaniberlainoveni govoru sta ^ delavske stranke G r e e n \v o o dI wjj dja liberalcev Sinclair mnenji naglašajoč, da je v danem ^ ku vsak korak nazaj nemogoč, agresije že izvršen. Treba Je re^ Ljv bodo človeštva. Vojna se je prav z* že začela z zasedbo Porenja in danes. Slično izjavo kakor v Chamberlain, je podal v zgornji lord Halifax. Odgovor Chamberlainu BERLIN, 2. sept. DNB. Chamberlain je izjavil snoči v angleškem parlamentu, da je poljski poslanik izjavil Ribbentropu o pripravljenosti Poljske za pogajanja. V nasprotju s tem tu javljajo, da je Lipski javil Ribbentropu, da je prejel od angleške vlade obvestilo o pripravljenosti Raj- ki i6 ^ ha za pogajanja s Poljsko. Lips“ ‘ fr dal, da Poljska proučava ta Pre^'°vor ji ditev Chamberlaina, da so v odŽV^ posredovanje pri Ribbentropu * * čete jele korakati na Poljsko, fl>5 nične. 130 milijard za vojsko LONDON, 2. sept. Po Chamberlaino-vem govoru je angleška vlada odobrila kredit 500 milijonov iuntov ali 130 milijard din. za državno brambo. Pred sejo parlamenta je kralj juril VI. obiskal Cham yiJ' berlalna ter se z njim posvetoval ® $ nih odločitvah v usodnih trenu*^a jj slej bo ponoči vsa Anglija temnjena. Churchill in Eden pojdeta v vlado LONDON, 2. sept. Reuter, člani kabi neta in vsi mlajši ministri so podali predsedniku vlade svojo ostavko, da bi lahko v primeru potrebe sodelovali v vojni In bi se vlada lahko primerno izpopo';iila. Churchill in Eden sta pristala, da pojdeta v vlado, če bo potreba. Prav tako se je Izjavil lord Samuel, ki je bil minister že pred svetovno vojno. LONDON, 2. sept. Reuter. Kralj je podpisal vse zakone, ki so bili včeraj Izgla- sovani. LONDON, 2. septembra. Poljski krogi so sinoči Izjavili v Londonu, da niso mogle nemške čete nikjer streti poljskega odpora. Poljski poslanik je izjavil: »Ml smo obdržali svoje položaje na meji!« SUVERENA V BUCKINGHAMU LONDON, 2.. sept. Kralj in kraljica bosta do nadaljnjega še ostala v Buckinghamski palači. Vatikan še vedno upa VATIKAN, 2. septembra. Havas. Zadnji svetovni dogodki so vplivali na Vatikan zelo slabo. Sveti oče je vse do zadnjega trenutka upal, da se *jo rešila kriza na miren način. Včeraj je poslal poslanikom zainteresiranih držav svoj poslednji apel. Državni tajnik je sprejel italijanskega, francoskega In romunskega poslanika ter opolnomočene odposlance Anglije, Portugalske in Poljske. Vatikansko glasilo veruje kljub oboroženim spopadom, da bo še možna mirna ureditev spora. V »NAPAD NA VSE ČLOVEŠTVO!« LONDON, 2. sept. Današnji londonski listi prinašajo ostre članke kot komentar k sedanji situaciji v svetu. »Times« piše jo, da imajo Isti ljudje v 25 letih Iste na loge. »Daily Herald« pravi, da napad ne zadeva samo Poljske, ampak vso Evro po, vse človeštvo. ARM1JSKI NA MAD2AR- KOMISARJI SKEM BUDIMPEŠTA, 2. septembra. V zakonu o narodni obrambi, je vlada imenovala svoje komisarje za narodno mobilizacijo, ki so predvideni za vsako armljsko oblast. Osem postavljenih vladnih komisarjev so po večini prefekti ali drugi vodilni funkcionarji. POSLANIK SSSR ZAMENJAN BERLIN, 2. sept. Sovjetski veleposlanik v Berlinu je bil razrešen službe ter takoj zamenjan z novim. SKOK ZAVAROVALNINE LONDON, 2. sept. Borza ne dela. Zavarovalna mera za primer vojne se je povišala za 50%. Mariborska napoved. Malo oblačno in toplo vreme. Včeraj je bila najvišja toplota 29 stopinj. Danes najnižja 14.3. Opoldne 24.4. ROOSEVELT BO GOVORIL WASHINGTON, 2. septembra. Reuter. Danes zvečer bo govoril Roosevelt v radiu o splošnem mednarodnem položaju. KAKO JE V PARIZU PARIZ, 2. sept. Življenje v Parizu poteka normalno, edino promet je tu pa tam popustil. Na ulicah je vedno več uniformiranega vojaštva. Na Trgu Opere dobivajo Parižani navodila o evakuaciji prebivalstva. Mnogo prebivalstva je že zapustilo prestolnico. Na kolodvorih je precejšnja gneča. ZA NEVTRALNOST BOLGARIJE SOFIJA, 2. sept. Havas. Direktorji in uredniki časopisov so bili sinoči poklicani v tiskovni oddelek na ministrstvu. Ob tej priliki so bili novinarji zaprošeni, naj ostanejo najstrožje nepristranski ter upoštevajo željo Bolgarije o nevtralnosti. Ministrski svet je nadalje prepovedal izvažanje gotovih produktov kakor papirja, tekstilnih izdelkov, oglja itd. TURČIJA IN ANGLIJA CARIGRAD, 2. sept. Ismet Inen, je sprejel angleškega poslanika, ki inu je izročil osebno pismo angleškega suverena. Angleški suveren pošilja v pismu tople pozdrave turškemu predsedniku posebno v teh težkih časih. Ismet Ineni je odgovoril isto. ADMIRAL RAEDER poveljnik nemške niorfl3 ^ y LONDON, 2. septembra. * 4» Helsinkov poročajo, da je netn ladjevje bombardiralo Gdynj°* DOBAVA OROŽJA \Z}?rt S WASIiINGTON, 2. septe&DZ$ vas Predsednik odbora*« A zadeve v kongresu je obis*kU je ga ministra Hulla. Po s(j* v pri^-javil novinarjem, da se bo t sklicanja izrednega zase,„nS|l & gresa Iz zakona o ncvtra* klavzula, ki se nanaša na orožje In raunicljo. f .prti DOMINION! PR>PR*SJln »< J222Z £cituiu9Hil Viaua am \ ^ no za primer, da bo AngW* no. Anglija bo dobila sev polno podporo. „r?r.nVALcl/ A‘ NEVTRALNI p0S^DnemšK° HAAG, 2. septembra. N‘ "gtfto njo je Nizozemska P^|vedska Pa šicih interesov v Poljski!, S ske interese v Nemčiji- finARSK*-' PROCES ILIRSKE ^ DRUŽBE , CELJE, 2. sept. Pred celjS ^j,i ^ . „1 50 bili danes v končni ra**0 ^ . toženci oproščeni, tožite a Ina pot civilne pravd«' J Močni beli 1 zobje brez ■ zobnega kamna! J Roosevelt protestira zaradi bombardiranja nezaščitenih mest P®' na vse države zaradi barbarskih napadov na civilno prebivalstvo — Poljska je brzo» nik [Ra n ’ 1- sept- Ko predsed-Pad n n Sevelt zvedel za nemški na-Vel R je poslal poziv vladam ia Pni,- *?1 nHe’ Francije, Italije, Nemčije Grn °ziv se glasi: 2a n T zrapno bombardiranje civilne-«rjen! axStva tudi v središčih, ki niso Iga »a aV- 03511 sovražnosti, ki so pustota sn ^ razne kraje sveta in ka-sočev -?>0vzr02ila mesarjenje in smrt ti- javno odgovorila in sporočila o nedolžnih žrtvah bomb sam,- zen, in otrok, ki so bili prepuščeni pium sebi: m. ~i~t 1 u_ nudsko ve< L.rtarstva v teku tragičnega zapletljaja, lin^T' ocui; vse to je globoko presunilo vest. če se uporabljajo te vrste bilo^ Sec^a-'_na-haja nad svetom, bo izgubo nerLŽivlie*e pa st°tisoče ljudi, ki -Wašh • 'n ne°dsovomi za sedanje t>e ™ v katerem na noben način ubijejo. Zaradi tega se obračam s tem apelom na vlade, ki bi utegnile biti potegnjene v sedanje sovražnosti, da vsaka od njih javno potrdi svoj sklep, da v nobenem primeru in pri nobeni priložnosti ne bo bombardirala civilnega prebivalstva, niti mest, ki niso utrjena.. S tem, da bodo njihovi sovražniki izpolnjevali ista vojna pravila. Prosim vas za nujen odgovor. VARŠAVA, 2. sept. Poljska vlada je na Rooseveltov poziv takoj brzojavno odgovorila. V začetku odgovora se poljska vlada zahvaljuje Rooseveltu za njegovo iniciativo. Poljska vlada je popolnoma enakih misli kakor Roosevelt. Principi, izraženi v njegovi brzojavki, so tudi njeni principi. Poljska vlada je prepovedala svojim letalcem, da bombardirajo od- prta mesta. Poljska republika pa je že od včeraj zjutraj predmet neizzvanega napada. Zračni napadi so zahtevali že stotine mrtvih, večinoma žen in otrok. Osnovne misli, ki jih izraža Rooseveltov poziv, pa morajo biti spoštovane tudi od nasprotne strani. LONDON, 2. sept. Na Rooseveltov poziv so odgovorile že vse pozvane vlade razen nemške. WASHINGTON, 2. sept. Hitler je šele včeraj odgovoril na Rooseveltov mirovni poziv, ki ga je ameriški predsednik pred enim tednom poslal vsem evropskim velesilam. Nemški kancler prava, da je »vse poizkusil, da bi se obdržal mir. Prepričal pa se je, da je poljska vlada onemogočila vse napore za obdržanje miru.« Italija ni podvzela nobene Pobude za vojaške operacije Sargov KALODONT proti zobnemu kamnu & ki so sept. V sedanjem resnem po- vsega sveta obrnjene v {astni*u ^ P°novno poudaril, da hoče brez prelivanja krvi. Značilen veltu .r kralja Viktorja Emanuela Roose-ltajjja Važen doprinos k mnenju, da se $Wa n°Ce zavzemati za rešitev evrop-itaia 2 °rožjem. Včeraj se je se- Voea'Uanska v^ada v palači Viminale. ia pf.j, 50 bili vsi člani vlade s tajnikom °l>iavlj«ajnikom stranke. Po seji je bilo Histr^i110 naslednje uradno poročilo: Mi-Pi 23» .^t je proučeval položaj v Evro-ki }e ^ sp°ra med Nemčijo in Poljsko, ,ž°ilbe 7 zaradi versajske mirovne po-iucejg minister je poročal o delu Minister? s« vpostavi pravičnejši mir. jj1 svet je odobril vse vojaške od-z is3*0 izrečno popolnoma var-in so v skladu s sedanjim ^Vropb Ministrski svet je odo-^kialne vse °dred:be gospodarskega in Ptiti te^a^-a, ki so v zvezi s seda-DodyltT1 sianjem v Evropi. Italija ne ^a nobene pobude za vojaške operacije in se vlada zahvaljuje italijanskemu narodu za njegovo mirno in disciplinirano obnašanje, ki ga je zmeraj po- kazal. V proklamaciji na narod italijanska vlada narodu zagotavlja, da ne bo dala nobene pobude za vojno. bponska ne are z S&IK?* 2- sept. »Asaki Šimbun«, cd en izmed najuglednejših japonskih listov, %^PONSKA V NOVI VOJNI NE BO PODPIRALA NEMČIJE, KER JE SKLENILA PAKT S SOVJETSKO RUSIJO. ------------------ poslušalce tujega radia v Nemčiji Nlaii v.2, sept- WB. Vlada je pre-% *.?•??“ nemšklm državljanom po-im se hn postal Pri radioaparatih. hZ?0 Z 7* Drot* teniu pregrešil, bo kaz-11 Priit,^0ln al' dosmrtno kaznijo, v ** Pa tudi s - smrtjo. Ured- . , ardfvKovnu i/jkiov v s®pt- Zadnji komisar Zveze teif, Lterega rt^>0dnem mestu Gdansku, CucHb84 ^končno posest se zdaj bi-Wu* 1® imel V . avg. 1939 postavljen na čelo vse državne oborožene sile kot minister vojske in mornarice. Obljubljam, da bom to zaupanje opravičil. Ponosen sem, da stojim na čelu one vojne sile, ki so jo vse naše In tuje vojaške avtoritete ocenile kot prvovrstno. Da ona uživa tako sijajen ugled in tako dober glas, se je treba v prvi vrsti zahvaliti njenemu odličnemu poveljstvu, njenim častnikom in podčastnikom. Oni se zavedajo današnjega težkega položaja v Evropi In vsemu svetu nudijo primer najsijajnejše discipline, reda, dela in patriotizma. Ponosen sem, da bom z njimi sodeloval pri nadaljnji izpolnitvi naše vojne sile, njene moči in njenega ugleda. Zato v trenutku, ko prevzemam ministrstvo vojske in mornarice, zahtevam in ukazujem vsem starešinam in vsej državni oboroženi sili, naj bo s svojim delom, požrtvovalnostjo in zvestobo našim narodnim idealom, kralju, narodu in domovini pripravljena na naj- večje žrtve, kadar se bodo morda od njih zahtevale. Danes mora biti vojna sila pripravljena v vsakem oziru kot nabita puška, da stopi na eno besedo in na en sam ukaz na branik naše lepe domovino kraljevine Jugoslavije. V tem imenu pozdravljam vso vojno silo na kopnem, v zraku in na morju in jo pozivam, da gromko vzklikne vrhovnemu poveljniku Nj. Vel. kralju Petru II. Živel! NJ. Vis. knezu namestniku Pavlu Živel! in vsemu kr. domu: Naj živi! — Minister za vojsko in mornarico armijski general Milan Nedič. Maše veliko nerešeno vprašanje Med naša velika nerešena vprašanja spada tudi agrarna reforma. Agrarna reforma je poleg popolne rešitve našega narodnega vprašanja brez dvoma tisti naslednji klin, na katerega se mora povzpeti slovenski narod v svojem prizadevanju po napredku v ekonomskem, političnem in socialnem pogledu. Ne more biti pravega napredka pri nas dokler borih 200 rodbin nedeljeno razpolaga in izkorišča 200.000 hektarjev najboljše slovenske zemlje. Mogoče bi res bilo nekoliko pretirano, imenovati Slovenijo — malo Španijo, vendar se s tako trditvijo ne bi mnogo oddaljili od resnice. Medtem ko si je francoski kmet 1. 1789. na revolucionaren način p r b o r i 1 zemljo brez odškodnine, jo je naš kmet sprejel od meščansko fevdalne gospode proti visoki odškodnini. Odškodnina je bila in je še prikrito sredstvo — prodaje grofovske zemlje. Posledica kompromisa med fevdalci in meščani so bili mnogi ostanki fevdalne veleposesti in fevdalnih delovnih odnosov na naši vasi. Tako je še leta 1919. imelo 222 veleposestnikov 12.43% ali Vs celokupne površine slovenske zem-Večina te zemlje (71.7%) je bila v gozdovih. Na teh 201.475 ha veleposestniške zemlje so odpadle najbolj rodovitne njive, najlepši vinogradi in najbolj ohranjeni gozdovi. Še neugodnejša je posestna slika na bivšem Koroškem, kjer so obsegala veleposestva z nad 100 ha površine skoraj polovico (41%) celokupne površine. — Pripomniti je treba, da gre tu zgolj za veleposestva z nad 100 ha površine odnosno za 222 največjih veleposestnikov. Koliko pa je nekmetske zemlje, ki ima tudi veleposestniški značaj a ne obsega 100 ha! Nikjer ni zbranih številk o tem, toda kdor zasleduje promet z našo zemljo, ta ve, da je odstotek te nekmetske posesti velik in vedno večji! Trgovci in advoikali, domačini in tujci — vse se je zaradi tradicije, sigurne naložbe, luksusa J itd. naravnost vrglo na nakupovanje j kmetske zemlje. Krnet izgublja osnovni , instrument in nepogrešljivo zaposlitveno j področje svojega dela — zemljo.. Vrnimo se k našim 222 veleposestni- ! uom! koliko njihove poljedelske zemlje je i bilo razlaščene po svetovni vojni, ko se je izvajala agrarna reforma? Razlaščene je bilo samo — 38%! Obdržali so skoraj dve tretjini, od tega 10.000 — protizakonito, t. j. preko zakonito določenega maksimuma. Še neugodnejšo sliko nudijo gozdovi. Agrarna reforma gozdov se je izvajala v času diktature, pričenši z letom 1931. Medtem ko so v letih demokracije, zanimanja in razgibanosti ljudskih množic še prihajali do izraza interesi agrarnih interesentov, je bil v dobi diktature njihov klic — glas vpijočega v puščavi. Tako se je zgodilo, da so v teh letih odločali pri agrarni reformi interesi veleposestnikov. Razlaščenih je bilo vsega Vs veleposestniških gozdov, in še ti so prešli iz rok veleposestnikov v roke — države r‘dn. začasne državne uprave. Kakšna je usoda teh velegozdov, ki predstavljajo eno izmed uajvečjih naravnih bogastev Slovenije, nam popolnoma točno pojasni hrvatski pisatelj Miškina: »Dokler je gozdove podiralo ljudstvo za svoje potrebe — jih ni uničilo! Dokler je ljudstvo kradlo — jih ni pokralo! Vse to so napravili drugi! — Namesto volka in hajduka so se v gozdovih naselile — banke! In sedaj, namesto božjega hrama ostajajo panji, a na vasi glad in revma! - In ljudstvo modruje: Nekoč smo imeli gozdove, zdaj — gozda rje. — Nekoč se je grela vas, danes šumarji, logarii in njihovi prijatelji! —« Pogled v enega izmed naših velegozdov, ki je prešel v roke delniških družb, nudi isto sliko! ( Posestno stanje se torej v Sloveniji po i vojni ni bistveno spremenilo. Agrarna re- ' forma je ostala naš »veliki socialni pro- j blem«. Prepelirhovo delo je nedokončano.' Pozneje bo govora o i z v e d b i agrarne 1 reforme na razlaščeni zemlji. (Podatki iz! moje razprave v »Tehniki in gospodarstvu« 1939. št, 7,-8.) Agrarna reforma ni le naš veliki socialni, temveč tudi veliki politični problem. Bila je šola za kmetsko ljudstvo in agrarni reformi so te stranke pokazale prizkušnia naših meščanskih strank. Na Ivan Bratko vso svojo nesposobnost reševati ljudske probleme njemu v prid. Izkazalo se je, da so bile le prirepek meščanstva in fevdalcev. Za malenkostne usluge so fevdalci kupovali razne gostilničarje in trgovce, klerikalce in liberalce ter jih dobili na svojo stran. Dogodilo se je celo, da je cela vrsta občinskih uprav sklepala resolucije proti agrarni reformi in tako skočila v hrbet agrarnim interesom in red- kim posameznikom, ki so se s vso odločnostjo borili za njeno izvedbo. Boj okrog agrarne reforme pa je tudi pokazal agrarnim interesentom, da bodo morali na nova samostojna pota, če bodo hoteli, da bo slovenska zemlja last slovenskega ljudstvo. V tistem naletu delovnih množic, katerega prve utripe že čutimo, bo postala agrarna reforma zopet aktualna in dokončno izvedljiva. Organizacija podeželske mladine Vinko Kristan Slovenska kmetska mladina, v kolikor je sploh organizirana, je zbrana ali v katoliških organizacijah ah v društvih kmetskih fantov in deklet; nekaj je je tudi v »Sokolu«. Največji del kmetske mladine pa ne pripada nobeni organizaciji. Stoji ob strani, izven vsakega dela ter s precejšnjo skepso, nezaupanjem in nezanimanjem spremlja delo ostalih mladinskih organizacij. Ogromne zaloge energije mladih kmetskih fantov in deklet ostanejo na ta način brezplodne. Radi njih tudi delo ostalih organizacij ne pride do tistih rezultatov, do katerih bi po vsej priliki moralo priti. Vzroki da stoji naj večji del kmetske mladine izven organizacij, so različni. Ti vzroki so psihološki, socialni, gospodarski, politični itd., vendar nikakor niso takšnega značaja, da jih ne bi bilo mogoče odstraniti ali vsaj obiti. Izvesti to dvoje, bi bila v prvi vrsti dolžnost vseh organizacij, ki zbirajo v svojih vrstah kmetsko mladino, pa tudi dolžnost naroda samega. Treba je prebiti steno, ki loči kmetsko mladino od organizacij, iztrgati iz njihovih src nezavednost, malodušje, otopelost in strah ter jim vcepiti zaupanje v delo in uspeh organizacije. To so temeljne stvari, ki čakajo izvedbe. Kmetska mladina mora priti k zavesti, da je za vsako stremljenje, za vsak cilj treba organizacije. In če hoče kmetska mladina postaviti svoje življenjske zahteve, ki jih ji vsiljuje neznosno stanje, v katerem se danes nahaja, mora imeti močne organizacije, mora biti zbrana v organizacijah in se tesno nasloniti nanje, jih podpreti v borbi. V kolikor se seveda radi svetovno nazorskih razlik ta mladina ne da zbrati v eni organizaciji, mora vendar duh strpnosti in tolerance biti tolikšen, da morejo delati vse kmetske mladinske organizacije enotno in skupno za iste mladinske cilje z ostalo delavsko in intelektualno mladino, z mladino vseh svetovnih naziranj, vseh prepričanj. Za obrambo svojih interesov, za zboljšanje svojega položaja in položaja svojega ljudstva, svojega naroda, se morajo zbrati in povezati vse pozitivne in konstruktivne sile mladine v skupno fronto; strankarsko prepričanje mora ostati ob strani, kajti strankarske razlike in tre- nja mladim ne morejo Koristni, aii>P^• ■ tno škodijo in ovirajo njeno stremljen. ^ nečem višjem, po nečem, kar ne M ristilo samo njej, temveč tudi n*1 vsemu delovnemu ljudstvu. Močne m enotne organizacije mladine se bodo v zvezi z delavsko i telektualno mladino lahko usPe^, j Ijavile v vsenarodni življenjski b° ^ obstanek in ogromno prispevale t boljšanje eksistenčnega položaja ^ nega ljudstva in vzporedno s te®Jj%| svojega, zato naj vse kmetske w ^ ske organizacije najprej pristopilo^^ vedbi načrta, kako pritegniti v org« ^ cijo ostalo kmetsko mladino, ki ven njih. o, Predpogoj, da bo ta pasivna mladina dobila vanje zaupanje je, stoječe kmetske mladinske orgaD^ opustijo nasprotstva in napadanja tt** boj, da odložijo samo tisto zunaI,\tst mo, katero so gojile do sedaj, atnP ^ posvetijo vzgoji človeka, da bodo h ^ prežeti z ljubeznijo in strpnostjo, do cenili tudi delo drugih, če je pr**ja< ne pa ga iz golega antagonizma ^ njali samo zato, ker so ga napravl®l d je iz nasprotne organizacije, da J priznali pravico obstoja in delova«3 ^ drugim organizacijam, če je njlho^at v skladu z interesi narodovega O’1’. ^ in napredka in človeškimi pravica^ si je ena prvih in najuspešnejših bo kmetska mladina izločila iz osa jk % sti in izoliranosti v katero je zapa ^ tudi sama pristopila k delu za velik6 | veške in narodne cilje. Slovenska kmetska mladina ne strani osamljena, ko se vsa ostaja dfoa, ves narod, vse delovno ljuda ri za svoj obstoj! Zgrni se v svoje ^ nizacije! Osveži jih s svojo krvjo.s ^ jimi silami! Tvoji življenjski intere^ teresi tvojega ljudstva in tvojega ® so ogroženi! Postavi se z ostalin® timskimi organizacijami delavskev lektualne mladine pogumno in boj. Kmetijstvo v tehničnem, proizvajalnem in socialnem pofll^ Vzporedno s prebujanjem širokih kmetskih slojev gre roko v roki reforma razdelitve zemlje. Obstoj domen, latifundij in veleposestev je postavljen v debato. Pripadniki agrarne reforme zahtevajo porazdelitev zemlje med delovno sposobne široke sloje, ki imajo smisel, ljubezen in strokovno sposobnost za kmetovanje. Posestva lahko razdelimo v posamezne skupine z dveh vidikov: s socialnoekonomskega in z ekonomsko-tehnične-ga. Posestva so: !. veleposestvo (lati- fundija), 2. veliko posestvo (veleobrat). 3. srednje posestvo (velika kmetija). 4. malo posestvo (srednja kmetija). 5 parcelno posestvo (mala kmetija). S socialno-ekonomskega vidika je razdelitev tale: 1. Veleposestvo, ki daje lastniku takšne dohodke, da lahko s svojo družinf brez dela luksuzno živi (buržuazija). 2. Veliko posestvo, ki daje lastniku in njegovi družini, ki po navadi biva na posestvu, dohodke, da lahko živi življenje tako zvanih višjih slojev. 3. Srednje posestvo — velika kmetija —- daje lastniku in družini, ki se tudi na posestvu udejstvuje, dohodke za dobro življenje tako zvanega srednjega sloja 4. Malo posestvo — srednja kmetija — obdeluje lastnik, oz. posestnik s svojo družino in s potrebnimi posli sam; nudi mu samostojno eksistenco (nižji Sloj). 5. Parcelno posestvo — mala kmetija ne zaposluje dovoljno lastnika, ozir. posestnika in njegove družine, razen v intenzivnem obratu (vrtovi, odgoj industrijskih rastlin itd.). Sem prištevam tudi posestva, ki služijo lastniku samo za dopolnilo dohodkov glavnega poklica (obrtniku, industrijskemu delavcu, držali privatnemu uslužbencu itd.). Z ekonomsko tehničnega vidika je posestvo: 1. latifundialno, ako ga lastnik ne more sam upravljati in nadzorovati, ampak potrebujejo zato uradnika. Navadno se sestoji iz več posameznih posestev s skupno vrhovno unravo. ki ji načeluie vrhovni ravnateli. Obdeluie se z naieto delovno silo. deloma ? stalno, deloma s sezonsko. Stalne delovne moči so v velik! Inž. Josip Teržan odvisnosti od posestva; posestvo je zopet odvisno od sezonskih delovnih moči. 2. Pri velikem posestvu lastnik ali njegov namestnik sicer lahko sam vodi upravne posle, potrebuje pa za izvrševanje teh pomočnike, ki so zaposleni dovoljno z obratnim vodstvom, tako da jim ne preostaja časa za ročno delo. 3. Srednje posestvo — velika kmetija — je ono, na katerem lahko lastnik ali njegov zastopnik sam rokovodi upravne posle in dnevni obrat s potrebnim številom pomočnikov, ki tudi opravljajo ročno delo. 4. Na malem posestvu — srednja kmetija — navadno lastnik sam vodi ves obrat in tudi sam ročno dela. V glavnem lahko opravi vsa dela družina sama z večjim ali manjšim številom poslov. 5. Parcelno posestvo — mala kmetija — ne zaposluje dovoljno lastnika in njegove družine. Odrasli otroci si morajo iskati dela v drugih obratih v mestu, tovarnah itd. Potrebna vprežna sila navadno ni na razpolago. Molzne krave služijo obenem za oranje in drugo delo. Navadno se potrebna vprega izposojuje. Za določitev, v katero skupino spada vsako posamezno posestvo, ne zadostuje površina sama. 100 ha površine na pustem kraškem pogorju lahko morda preživi in zaposli eno skromno družino, medtem ko dopušča na prometnem kraju v rodovitni Vojvodini ali Sloveniji 100 ha najmodernejši obrat in način življe- -*ia- Do danes še nimamo načina, po katerem bi lahko na enostaven način, upošte vajoč vse gospodarsko važne okoinosti, določili značaj posestva. V vseh državah, kakor tudi v vsaki posamezni državi posebej se določuje značaj po vseh za gospodarstvo v poštev prihajajočih okoi-nostih. Osvojil sem sledečo razliko, ki se mi zdi prikladna tudi za naše prilike: 1. Parcelno posestvo — mala kmetija: Površina mani kakor dva ha. Podjetnik se ne more razen v izrednih slučajih preživeti samo z dohodki te kmetije. Iskati si mora Še drugi zaslužek. 2. Malo posestvo — srednja kmetija' površina od, 2. -20 jja. Podjetnik ima pnJr no zapdšlrfhjč HT ekšIšteHčč " * ■t i-metii'1' 3. Srednje posestvo — velika 14 površina od 20—100 ha. ^ J* 4. Veleobrat — površina nad V kmetijski obrat se računa na ffljr samo ona površina, na kateri se jjfel vaja gospodarsko rastlinstvo, pjf' vrtov, stavbenih in neproduktivh1 cel ter gozdov. Mnogokrat se stvo in gozdarstvo medsebojno P ta in v gotovih prilikah tvorita ofS ^(1 celoto, tako da ne uspeva en drugega. potf Z ozirom na gornjo razdelite^ stva v posamezne skupine nasta šanje, katera vrsta posestva je no in narodno-gospodarskem s111 povoljnejša. fl O tem se je že in se še nl0^fj & pravlja. Vedno si stojita dva ta sproti. Zagovorniki veleobratov • vorniki kmetijskih obratov. Eni gi navajajo v svojem zagovor iric* dokaze. Predvsem sc mora na te j po' ugotoviti, da je velika razlika, ,0(I) j ljedelsko proizvodnjo, ozir. 0 ,eJfl f' med industrijskim obratom v 0 menu besede. V gospodarskem grgp ielskem) obratu se pr©i*va^jnjju$ sko živi produkti v nasprotju z sko proizvodnjo, ki proizvaja . po‘8 dukte. V tem tiči bistvo razlike spo^, meznimi veličinami obratov v g ski, ozir. industrijski ProizV° fltov vorniki gospodarskih veleobr jajo: 0 ifld0! 1. Veleobrat ima sorazniern ^eu\ manjše proizvodne stroške odPah) ski:a) na isto površinsko cdl oSiopJ»- w, mnogo manj gospodarskega v p0daf manj poslov in mej. c) . K aI11 oftli! ,r orodje sc bolje izkorišča 10 -jeVll3 d) cenejša prehrana veHkeg3 ^ vd£P|j, lavcev iz enega ognjiča- ^uj£jo :^ sestvih se mnogo laze |Z ,e]a< 3-, , oracijska in druga tehnična p0\oW<0 leobrat ima mnogo ugodn ■ ^ je , trgu pri kupčiji in pro«Jj' |cCv. v;j5{i brez prekupcev in posret« boljšega tržnega pregRveleo*”'*,^ momentano konjunkturo. i\aje va razne pjevoffie ugodmj, ^ bl^ž. ' M' In ladjah za večje koh^e Slovenjegoriška cesta - obmejna sramota ra5^:®člankov> s katerimi se je v kliivn cL1 opozarjala na pomanj-venie?orfaie m vzdrževanje glavne slo-Prošnip e ,ceste- Na vsa opozorila in Taka 5 ^ n* 0z'ra^°- naj s? J?° 2 »vnimi opozorili prosili, lo Drn-mot V .PO16111' dobi ne navaža na tnenia t j visolco frekvenčno cesto ka-važanip 0 ^doživeli smo, da se je to nalogi razširilo po celi cestni Lenarr ,-M ??akov čez Sv. Marjeto, Sv. Proti jv- ^ositi bi morali jeklene ščite KmeHpV°atemu.kamnjevalnemu deži"-,eJ cesti •2 SOve]0 vprego obupujejo na k-mlf ,prekl’niaio odločujoče »prija-lesarji ;n ega stanu- Avtomobilisti, ko-defektn,, W motoristi imaj;> vedno več Prehod te^ ces*i> katere se kar boje. Sno ^ak°vane ceste Mari-^tiČnir-P na to cesto te ka^or od stu-2aslišfln« ”a lojnico! Zlasti pa je v ne-^tnem stanju cesta Ložane -DfesiCakr,V0’ ^]er se *' zd' hoja eno samo hajog v°žnia pa en sam neodne- ilasti nr !^S’ .veka je naravnost sram, m ea tujci, če zaidejo na to cesto! Apeliramo: Stovenjegoričani nimamo železnice, torej zaslužimo vsaj dostojno cesto. Prenehajte začasno z dragimi preseki cestnih ovinkov !n s temelja preuredite cesto tako, da bo prenesla sedanjo veliko prometno frekvenco, ki jo zdaj ruši! Gramoziranje pa odredite na deževno predzimsko dobo in sicer s kvalitetno čim boljšim gramozom, cestarjem pa dodelite tolikšne proge, da jih bodo zmogli v vseh predelih temeljito vzdrževati! Sv. Marjeti ob Pesnici bo proslavilo 8. septembra ob pol 3. uri popoldne 6-let-nioo obnove in 16-letnioo ustanovitve svojega društva. Proslava je združena z naslednjo prireditvijo: Z veseloigro »Zupanovo Micko«, z razvitjem društvene razstave, s povorko, z meddruštveno tekmo koscev in z razdelitvijo nagrad, kateri bo sledila prosta kmetska zabava. Prireditev bo v prostorih tov. Krambergerja. Kmetska mladina vabi na prireditev vse svoje prijatelje. Mariborčani imajo na obe strani ugodno avtobusno zvezo. Iz Maribora odpelje avtobus ob pol 2. uri popoldne. ZA PROPAGANDO RADIOFONIJE V BOSNI Radio Beograd je poslal velik avtokar na tretje propagandno potovanje po Bosni. Poldrugomesečno potovanje po bosanskih mestih, trgih in vaseh bo mnogo pripomoglo k napredovanju radiofonije v osrčju naše države. Strokovno osebje, ki je na tem propagandnem radijskem potovanju, bo brezplačno pregledalo radijske aparate, jih popravljalo in dajalo potrebna navodila in pojasnila. Kaj takšnega bi bilo tudi pri nas potrebno. Težka motociklistična nesreča Sinoči ah ,7 c e U e, 2. septembra, p oo 17.30 se je zgodila na ovinku ta m t n!™ye gostilne v Škofji vasi tež- tiife te?v čna nesreča, pri kateri so tociklom° ^kodovane tri osebe. Z mo- tilesta ,.s P^kolico je vozil 35-letni %ora 1 .mojster Franjo Lazar iz Ma- %ora y,0)0 ženo in Sivko Marijo iz Ma- a ovinku pri Canku se je mo- tor prevrnil. Pri nesreči si je Lazar prebil lobanjo in dobil težke notranje poškodbe, da je nezavesten obležal ob cesti, kamor ga je vrglo z vso silo. Težko poškodovani pa sta tudi njegova žena in Sivkova. Na kraj nesreče so Mi poklicani celjski reševalci, ki so vse tri pone-srečence prepeljala v celjsko bolnišnico. RADIOODDAJNA POSTAJA NA BLEDU 30. avgusta se je iz Bleda prvič oglasila radiooddajna postaja na Bledu. Postaja je bila montirana na Bledu že pred leti ter ima neverjetno dobro pozicijo na visokem starem blejskem gradu. Ridio-oddajna postaja je kratkovalovna :n oddaja na 44. valovni dolžini. Postaja oddaja vsako jutro ob 8., ob 12. in ob 14. uri ter zvečer od 19.30 do 20.30 ure. Trenutno oddaja samo godbo, kmalu pa bo začela oddajati tudi vesti. o. Sokol Selnica ob Dravi ne bo vprizoril to nedeljo igre »A njega ni«. Igra je preložena na nedoločen Čas. Požar v Slovenskih goricah V ^žarti0 zvečer je nenadoma močno Ana cP nad Rožengrundom obč. Cri ,Y Slov. gor. Goreti je pričelo darVj^batliču Antonu veliko gospo-in jTr^opje. Vsa stavba je bila lese-onanij s s'a'mo- Posestnik Urbanič ° ognjeni zublji že objemali V x°VeSnS^U rešiti iz goreče srtav-ki je bila v nevarnosti. Mo • j® odvezaval prvega vola, se ’ da se te komaj sam rešil r>k^‘ ^ v,HPlarnena- ^est glav zo-t vo'a’ ^ kravi in 2 telici ie ! Vro^iTli Poginilo. Zgorelo je ^aii i 0r&dia' stiskalnica, ves leto-sr Vrožin se'ns't‘ Pridelek. Radi straho-].■ Sadnei,e je uničenega mnogo bližnje-na50 Drih-f , vja- Sosedje in okoličani, na Poni°č, so z velikimi jjo arovali sosednja poslopja. Pri- i utrpi škode nad 30-°°0 Je te malenkostno krita z za- varovalnino. Požar je bil po vsej verjetnosti podtaknjen. PLAŠLJIV KONJ ZAKRIVIL SMRTNO NESREČO Pri srečanju s tovornim avtomobilom pred brežtčkim mostom se je splašil konj posestnika Martina Novosela iz Pobrežja pri Brežicah. Na vozu sta se peljala 68-letni posestnik Novosel in žena trgovca BrataniSa iz Jesenic. Peljala sta se po blago v Brežice. Pred brežiškim mostom pa se je mladi konj znenada splašil ter zavozil naravnost pod nasproti prihajajoči tovorni avtomobil Rudolfa Perkoviča iz Št. Jerneja. Pri karambolu je pognalo Novosela pod zadnji del avtomobila, ki mu je sprešal prsni koš in ga na mestu usmrtil. Posestnikova spremljevalka Bra-taničeva je odnesla samo lažje poškodbe. Ubiti pa so morali tudi konja, ki mu je avto polomil noge. TjE SPOMINSKE PLOŠČE V ^ topolšcici v za ■a ^trtek so pacienti drž. zdravi- * ti lik *, Kavicuii ui£. ^uiavi- Cn0sten n x ulozne v Topolščici na Vfa. traSičnaaCm odkrili spominsko plo-k *)ivšP,^..Pvre.m'Tlutemu dr. Vasi Sa- lu pri”ari‘ Oa s° odšUdn?n-Ci’ ki 10 te bral S■ Josip ^ri ^nikii do ambulante, kjer ^^v°ritVj J^ana spominska plošča. so govoriU šef sana- torija dr. Svetozar Božinovač in dr. Ivan Smrečnik, v imenu pacientov pa gdč. Vojka Senjanovič in Miljenko Marski. Vsi govori so poudarjali požrtvovalnost obeh preminulih zdravnikov do svojih pacientov. Glavi obeh zdravnikov je izdelal ljubljanski kipar g. Pengov. MLADINSKA PROSLAVA PRI SV. MARJETI Društvo 'kmetskih fantov in deklet pri ^efaredelav!Jn0s^..laže 'zvršujejo tehnič- kroKVa SP>rih V°^ Proizvodov, na pr. Su’ ml'ni itd fi f.!adkorja- P‘va l \>u Se mn ' ; Posojila na velepo-obrat ,i° aže in ceneje dobe %i**0v%ke l e nastavi deIa- er uvede v sv°i obrat raz- ceneje specialiste in ^80V°'"lk, kmetijskih obratov nava- V""»> 'Jubej ružin, fkkl '"f >'’'*>7kar io ^lovn,. ^e,-JO neodvisnost -'A?°Ve družinf"J".Skrb g°sPodarja Hi ie o S ,inIVjnoreia itd n*"?, deJ° . (vrf"ar' U(:iovnf. o!i T' neodvisnost l®ht™.S°bnOst -.1 C.ln s ^em v zvezi več- \ £ skrbnn ? lntenz’lvno kulturo, ki M » Žu,in , % 'ii 3. Boljše izkorlšča- ?v dM 116 'n otrr\ .^POtežljlve delovne »fi’ ,4' LaEio prilagodi-Pot de'ovnii. Ne oziraje se na vQ^' °d • Se v ^metljstvu dela ^t^es dei0v re do niraka in tudi po-2a razliuaparat v kmetijskem °d veleobrata mnogo prožnejši. To je pa pri poljedelstvu jako važno, kajti v nasprotnem slučaju gre lahko čisti donos v izgubo, na pr. pri žetvi, košnji, obiranju itd. (izkoriščanje lepega vremena). Prednosti veleobrata, kakor izvajanje melioracij, pridelovanje lastnih surovin, ugodnost posojila, prevoznih tarif itd., odpadejo v trenutku, ko se kmet zaveda svojega visokega in važnega poklica in prične na zadružni podlagi reševati svoja strokovna vprašanja. Poljedelstvo je del narodnega gospodarstva, ki se protivi industrializaciji, to je industrijski razdelitvi in osredotočenju dela, nagiblje pa se na visoki razvojni stopnji k združitvi sil v obliki zadružništva. Po gospodarskem zadružništvu si lahko torej pridobi kmetijski obrat vse prednosti veleobrata. Z združitvijo prednosti veleobrata s svojimi lastnimi, pa postane kmetijski obrat (srednja in velika kmetija) edino sposobna oblika, v kateri se naj organizira poljedelska proizvodnja. RADIO amaterji kupujte z zaupanjem baterije „SUNCE“ ker so trajne in zanesijive. Izdeluje: I. IVKOVIČ - Zagreb Vodnikova ulica 4 o. Ruše. Jadralna letalska skupi-n a priredi v nedeljo, 3. septembra ob 20. uri v Sokolskem domu plesni večer. Prireditev se je nameravala vršiti že v soboto zvečer, vendar je bila prestavljena zaradi tega, ker še v soboto ne bo svetil na novo napeljani električni tok. o. Kongres pravnikov v Rog. Slatini in Mariboru od 25. do 27, septembra 1939. Glasom obvestila iz Beograda je zasiguran 75% popust na železnici za vse udeležence. Rok za prijave se podaljša do inld. 7. septembra 1939, tako da se omogoči, udeležba tudi onim, ki se do sedaj niso prijavili. o. V stanovanju ga je napadel in ga pre tepel. V torek zvečer je pomožni delavec Grager Ferdinand iz Zg. Ročice v Slov. gor. vlomil v stanovanje viničarja Senekoviča Jakoba na Ščavnici in ga z nekim topim predmetom strahovito zdelal po vsem telesu, da se je moral zateči v zdravniško oskrbo. Grager je storil dejanje iz maščevanja. o. Profesorski tečaj odpovedan. Pedagoški tečaj, ki ga je nameravalo prirediti Pedagoško društvo v Ljubljani, je odpovedan, ker se je priglasilo premalo udeležencev. lahko tv^vyUl ZA SIGURNO IN DOBRO HOJO,SAMO PODPETN1K1 c. Nesreča. 47-letna Ana Plaskan od Sv, Andraža pri Velenju je doma padla 10 metrov globoko po stopnicah in si zlomila desno roko. Zdravi se v celjski bolnišnici. c. Nogometna tekma med SK Atletiki in Amaterjem Trbovlje bo jutri ob 10.30 na igrišču pri Skalni kleti. c. Borza dela. 1. septembra je bilo v evidenc^ 366 brezposelnih in sicer 329 moških in 137 žensk. — Delo dobijo pri borzi dela: 4 hlapci, 5 mizarjev, 6 kmečkih dekel, 1 natakarica. 3 gostilniške služkinje, 1 sobarica, 14 kuharic, 12 služkinj in 1 varuhinja. c. Dijaško zavetišče v Celju bo imela tudi letos ženska podružnica CMD v StroBmayet-jevi ulici 1 za one dijake in dijakinje, ki se vozijo v šolo. c. Redna telovadba v Sokolskem društvu Celje-Matica se bo radi tehničnih ovir pričela 19, septembra. Vpisovanje dece je vsako sredo in soboto od 17. do 18.30. c. Maša na Korošici pri Kocbekovem domu bo na praznik 8. t. m. ob 10 c. Društveni sestanek upokojencev mariborske organizacije bo jutri ob 10. v posebni sobi restavracije Nabavljalne zadruge v Celju. Funkcionarji društva bodo poročali o delo-• vanju istega v letih 1933-38. c. Javna dražba zaplenjenih predmetov bo 5. oktobra ob 10. v razpravni dvorani št. 17 pri celjskem okrožnem sodišču. c. Sokolsko društvo štore-Teharje ima jutri ob 16. v Sokolskem domu svoj občni zbor. c. Poročil se je v Laškem organist celjske opatijske cerkve g. Cvetko Jagrič z gdč. Pavlino Petrinovo, prodajalko tvrdke K. Goričar v Celju, rodom iz Laškega. c. Usodna nesreča. Včeraj popoldne ob 16. je spodrsnilo pri delu na tramovju novega prizidka dvorane v Narodnem domu 41-Iet- o. Nepošten zidar izropal pogorelega po sestnika. Pri pogorelem posestniku Jakobu j 'nemu zidarskemu polirjuF ran c n K m e c l'u' 7z Vesenjaku v Zamušanih je bil zaposlen 32- Celja. Padel je več metrov globoko in si zlo lalnl Tin ^ t* Lronn ... Tnih, ki se tozadevno borijo že dolga leta. Neuspehe te borbe je pripisati samo temu, .ter se večina občutno prizadetih najemnikov ne zaveda potrebe soudeležbe v ijeh borbah. Borba za omiljenje stanovanjske mize-(Hie se pri društvu stanovanjskih najemnikov vodi že dolga leta. Ko sem prevzel predsedstvo me je v prvi vrsti zanimalo, fcaj je društvo za izboljšanje splošnega Stanovanjskega vprašanja pokrenilo,- in kakšni so bili doseženi uspehi. Na žalost ?em se prepričal, da je društvo delalo'ves £as svojega obstoja mnogo, vse pa brez najmanjših uspehov. Ugotovil sem, da precejšen del krivde odpade na nezavednost stanovanjskih najemnikov samih. Na raznih oblastih so zastarele ter bile vržene v koš mnoge važne vloge, poslani deputatiji v Beograd se je pa dalo znake, da naj ne pričakujemo nikakih uspehov. Ker upanja za dosego društvenih ciljev potom zakonite zaščite več ni, je vzbudilo to pri najemnikih stanovanj veliko nezadovoljstvo. Društvo z lahkoto dokaže, da imamo armade najemnikov, ki nad četrtino svojih plač uporabljajo za plačilo stanovanj ter zaradi tega trpijo hudo pomanjkanje po drugi strani. Neizpodbitno se lahko trdi, da zaradi pretiranih najemnin trpijo otroci v mnogih primerih na pomanjkanju hrane, obleke, izobrazbe itd., iz česar izvira tuberkuloza in razne druge bolezni, tatvine, samomori, roparski umori ter brezštevilna dejanja. Vsega tega ne sprevidi nihče zato, ker tega ne more drugi kakor oni, ki vse to občuti na lastni koži. Društvo stanovanjskih najemnikov je na podlagi vsega ugotovilo', da bi bil edini uspeh dosežen le v samopomoči. Zato smo se pred nekaj meseci sestali ter enoglasno sklenili ustanoviti zadrugo za gradnjo manjših stanovanjskih hišic, katere so zamišljene iz kuhinje v velikosti 3 m X 4 = 12 m*,l sobe 5.15 X 4 = 20.60, 1 sobe 5.50 X 4 = 22 ter vse pritikline. Ker bi bila taka zadruga prosta raznih taks, ter bi kot taka bila upravičena graditi hišice za svoje člane, bodo isti za najnižje cene in na mesečna odplačevanja prišli do lastnih domov, katerih bi brez take zadruge ne dosegli. Podrobnejše informacije vsakemu ki je na tem zainteresiran lahko dobite v društveni pisarni na Rotovškem trgu. Toliko v vednost javnosti. Društvo stanovanjskih najemnikov hoče po teh smernicah doseči za svoje člane, čeravno male. pač pa udobne in lastne domove, pri čemer hočemo neustrašno vztrajati. Uspeh pa je v rokah edino stanovanjskih najemnikov samih! Kac Josip. Nabiranje zank :s:L:% ms‘vic po nainoveišem moda, perilo,, šiviljske potrebščine F.KRftMARSIC, MfllillOr, Vodovod na Teznem Že več let se pripravlja pobreška občina na rešitev vodovodnega vprašanja na Teznem. Nekatere ulice blizu železniškega postajališča in Mestnega vodovoda so že dobile vodovodno napeljavo, druge pa še vedno čakajo. Gradbeno gibanje je bilo letos na Teznem v polnem teku. Zgrajenih je bilo več novih hiš z modernimi stanovanji. Toda zdrave vode nimajo. Tudi kopalnice na Teznem ne pridejo do veljave, ker ni vodovoda. Mnogo parcel je še nezazidanih prav zaradi tega, ker posestniki čakajo na čas, ko bo občina pričela z napeljavo vodovoda. Pobreška občina je nedavno že zahtevala od Mestnega vodovoda potrebne načrte in proračun. Kakor vemo, ta proračun ni pretiran in bi bil načrt z dobro voljo lahko izvedljiv. Posestniki na Teznem bi prav radi prispevali k gradnji vodovoda, samo da bi dobili zdravo pitno vodo. Ob času suše odpovedo namreč mnogi vodnjaki, v ostalih pa je voda kalna in nezdrava. To so čutili Tezenča-ni letošnje poletje najhuje in zato so posestniki sklenili, posredovati pri pobreški občini, da zopet načne vprašanje tezenskega vodovoda. -ig. m Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem v nedeljo, 3. septembra vrši zdravnik g. dr. Ve Iker Hugon, Maribor, Pobreška cesta štev. 2. m V smislu zakona o praznikih so t>ili 2., 4. in 5. september proglašeni za praznike .Vsi denarni zavodi (banke, posojilnice in hranilnice) omenjene dni ne poslujejo. m. Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru sporoča članom, da se na praznik v sredo 6. t. ra. ne dela v pekarskih obratih, v torek pa obratuje kakor ob sobotah. Prodajalne so v sredo predpoldne izvzemši časa službe božje odprte, popoldne zaprte. Občinstvo pa se opozarja, da se na praznik ne bo sprejemalo domačega kruha v peko. m. Maistrovi borci se pozivajo, da se korporativno udeleže slavnostne povorke, ki bo na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. 5. septembra ob 20, uri. Zbirališče povorke bo r Kejžarjevi ulici na oglu Meljske ob 19.30 uri. Udeležba obvezna. I. Sokolski društvi Maribor-matica in Maribor III. (Krčevina—Košaki) pozivata vse svoje članstvo in naraščaj k polnoštevilni udeležbi na izletu v št. Ilj ob meji v nedeljo dne 3. septembra t. 1. popoldne. Imejitelji krojev — v krojili, ostali pa v civilu z znakom. Zdravo! m. Opozarjamo na proslavo dvajsetletnice SPD v Mariboru, ki bo v soboto in nedeljo 9. in 10. septembra pri Mariborski koči na Pohorju. m. »Vaški svetniki« v studenskem gasilskem domu. V soboto ob 8. uri zvečer vpri-zorijo v Gasilskem domu v Studencih člani Kulturnega društva iz Bistrice pri Rušah priljubljeno podeželsko igro »Vaške svetnike « V igri bo nastopil znani studenški igralec Jože Mlaker. m Zveza kulturnih društev v Mariboru poziva vsa včlanjena društva iz Maribora in bližnje okolice, da se polnoštevilno udeležijo manifestacije proslave rojstnega dneva Nj. Vel. kralja Petra II. na predvečer 5 .septembra. Zbiranje ob 19. uri v okolici vojašnice kralja Aleksandra v Melju. Z ozirom na resne čase, v katerih živimo, je potrebno, da damo javno, a dostojno duška našim čustvom ljubezni do kralja, kraljevskega doma in naše države! m Odpovedan je poseben vlak, ki je bil nameravan na mednarodne avtomobilske dirke v Beograd. m Obrtna nadaljevalna šola v Mariboru poziva žc vpisane vajence in vajenke, naj pridejo po dodelifiie listke od 3. do 9. t. m. na mestno poglavarstvo od 9. ure dalje. m H prava občino Pobrežje ix>ziva vse hišne lastnike na svojem področju, da ob priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. 0. IX. že na predvečer razobesijo državno zastavo. Okna naj bodo primerno okinčana in razsvetljena. m Umrl je v Smetanovi ulici 16 letni dijak realne gimnazije Branko Vidmar^ Pogreb mladega dijaka bo ob 16. uri. V Rozinovi ulici pa je umrl upokojeni železničar Anton Curčentaler. N. p. v m.! m Radvanjski gasilci bodo blagoslovili novi dom. Jutri bodo radvanjski gasilci na slovesen način blagoslovili svoj novi gasilski dom. Dom bo blagoslovil prelat dr. Cukala po opravljenih večernicah. m. Prijavljenci za dramatsko šolo naj se zglase v nedeljo 3. septembra ob 9. uri v gledališču. Pri tej priliki se lahko prijavijo še novi interesenti, m. Stražnik rešil potapljajočega se vojaka. V vročem popoldnevu sta se odšla kopat za Birtičevo gostilno dva vojaka. 25-letnega vojaka Miodraga čiliča iz Velike Drine pa je Drava, ki je na tem kraju precej deroča, iz-podnesla.. Cilič je začel klicati na pomoč in se potapljati. K sreči se je nahajal v bližini policijski nadzornik Josip Kovačič, ki je naglo skočil v čoln in rešil potapljajočega se vojaka. m. Društvo ljubiteljev ptičarjev ima izredni občni zbor 5. septembra ob 20. uri v hotelu »Zamorec« v' Mariboru. m. Britve je izvabljal od brivcev osiješki brusač Josip Zaurel. Nabrušenih britev pa ni vračal lastnikom. Ko se je za njegove sleparije razvedelo, je pa pobegnil. m. Naplavljen Studenčan. Drava je naplavila pri Sv. Marku niže Ptuja truplo 18-letne-ga tekstilnega delavca Stanka Cvirna, ki je utonil v bližini Koblarjevega broda. Preoroge iz jute, kokosi, sisal, volna, Smyrna, Perzija najceneje pri ..OBNOVA", F. NOVAK, MARIBOR Jurčičeva ul. 6 Glavni trg 1 * Koncert v mestnem parku, danes v soboto večer od 20.30 do 22. ure. Igra vojaška godba, kapelnik kapetan Jiranek. * Med. Univ. dr. Fran Toplak, specialist za ženske bolezni in porodništvo^, zopet redno ordinira, Glavni trg 18. * Obvestilo! Na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra It, t. j. v sredo, dne ». septembra in na Marijin praznik v petek, dne 8. septembra t. I. ostanejo trgovine v mestu Mariboru zaprle ves dan. Združenje trgovcev za mesto Maribor. * Mariborskemu trgovstvu! Ker se bo letos rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. slavil prav posebno slovesno, se vabi mariborsko trgovstvo, da svoje izložbe za la dan primerno okrasi ter jih na pred večer t. j. v torek, dne 5. septembra in na praznik sam od 20. (8. ure zvečer) dalje razsvetli. Združenje trgovcev za mesto Maribor. * Narodno-propagandni Izlet mariborske „Drave“ bo v nedeljo, 3. septembra k Sv. Lovrencu na Pohorju. Predpoldne bo zbor pel ob 10. uri v cerkvi pri službi božji, po maši in popoldne pa na vrtu hotela Jelen (brez vstopnine} * Slike za legitimacije;, poslovne in dijaške knjižice —- izdeluje Foto-atelje Japelj, Gosposka ul. 28. Hitro! Lepe slike! Poceni! * Krožek učiteljskih upokojencev ima sestanek v četrtek, 7. sept popoldne v gostilni „Turist“, Betnavska cesta 39. Gosti dobrodošli. * Združenje čevljarskih mojstrov v Mariboru vabi vse svoje člane iz mesta in bližnje okolice k proslavi rojstva Nj, Vel. kralja Petra II,, katera se vrši potom povorke dne 5. septembra 1939 ob 7. uri zvečer. — Predsednik. kakor gami ■ ----- . * Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti, Maribor. Vpisovanje je ob delavnikih dopoldne in popoldne, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne, v šolski pisarni, Vrazova ulica 4, Lastni dijaški internat. Državni nameščenci dobivajo draginjske doklade, vsi dijaki železniško legitimacijo, končno izpričevalo nadomešča vso učno dobo in dve leti pomočniške dobe v trgovinski obrti. Začetek pouka 9. septembra. Šolski program in pojasnilo brezplačno. Državni uslužbenci ln manj premožni uživajo daljnosežno znižanje šolnine. * Ljubljana bo imela svoj jesenski velesejem od 2. do 11. septembra. Bazen sezonskih industrijskih in obrtniških izdelkov bo posebno bogato zastopano pohištvo in stanovanjska oprema in pa mala obrt. V okviru velesejma bo prirejena velika kmetijska razstava, ki bo pokazala gojitev semena, povrtnine, cvetja, čebelarstva, mlekarstvo in sirarstvo, zdravilno rastlinstvo, kmetijske stroje in orodje. Bazslavi cvetja do priključena razstava akvarijev in eksotičnih ribic. Tekma harmonikarjev bo 10. septembra. Na železnicah imajo obiskovalci brezplačen povratek. Na odhodni postaji kupijo poleg cele vozne karte do Ljubljane se rumeno železniško izkaznico za din 2’—-. Na pot gredo lahko že 26. avgusta pa do 11 .septembra, povratek pa je veljaven od 2. do 16. septembra. Znižana voznina velja tudi na parnikih in v zračnem prometu. Oče: iM Nekaj morate br nuditi vedno moj1 Snubač: Znam, NOVI z okusom MAR^^L« Proizvaja UNIO N, Z a * Zlato po zvišani ceni kupuje J . j urar - draguljar Maribor, Jurčičeva . * Vpisovanje v enoletno državii j znano trgovsko učilišče »ChHstoij1 ^ zavod« — s pravico javnosti, —_ ^ na, Domobranska cesta 15 se vrši d a dopoldne in popoldne. Šolska *zveLta novi ilustrirani prospekti brezpl3*^ razpolago pismeno ali osebno. Zjud in najmodernejši zavod te vrste v « , Novo šolsko poslopje! Edinstvena s ^ pisnica s 50 pisalnimi in računskim1 ., Zavod je potrjen od ministrstva ^ vico javnosti (veljavnost izpričevan ^ binske doklade, železniške kartelna zmerna. Zahtevajte prospekt, p * GRIČ pod Urbanom, mozler « avlogaraže. LOTERIJ DRŽAVNA RAZREDNA Lun--^ Dne 1. t.. m. so bili izžrebani sled« dobitki: Din 100.000.—: 87680 Din 80.000.—: 95762 97762 Din 60.000.—: 65772 Din 40.000.—: 78182 Din 30.000.—: 15168 47983 Din 24.000.—: 36207 Din 16.000.—: 83963 84672 Din 12.000.—: 21145 41609 56U° Din 10.000.—: && 2091 4757 19777 25181 27476 42»l' 78585 89771 ,, Din 8000.—: „40,c # 4259 80878 75945 80777 90549 94»10 98080 ,, DIN 6000.-: ^ 'M 9815 12229 27595 27891 42469 44°£ W 52650 53364 58522 63171 66273 6943* 79272 83743 84457 91738 99166 Din 5000.—: 0,Kqfi $ 2568 7712 12017 20914 20382 31*g 47535 51686 86550 90109 95565 961 ^ Din 4000.—: nC,ai 38 5 3400 14970 16813 27914 35683 350* $9 40304 42877 44070 45037 45181 45^1 $$ 51184 57019 62432 63306 64476 gf 75939 76939 87560 92895 94006 944*' 99417 Pooblaščena glavna kolektura ^ loterije bančna poslovalnica BEZJ* ribor. Gosposka ulica Nočna lekarniška služba (od 2 no 8. t. m.) lekarna pri Orlu, ^ . št. 12, tel. 25-85; lekarna sv. ^ gal Meljske in Aleksandrove 25-32. Kino * Grajski kino. Danes Maria f"; najboljši film nove sezone v ne * Kino Esplanade. Otvoritev J1 ^ zone s filmom največjega f°r.®,?ijS]> tovnega slovesa »Poročnik ‘ ljtfPvL, gade“. Velika drama prepovedan * Kino Union. Otvoritev noV<, t $ Senzacionalni film „Sejkov smrtnim in najlepšim filmskem Rudolfom Valentinom. . 3. *%. * Zvočni kino Pobrežje, 2- jjj.< s > prekrasen film „V volčjem zre menalnim psom Trev-om- Radio -j. Nedelja, 3. septenabrf gi$ Ljubljana: 8. Ruski sekstet,. traški dueti; 10. Prenos bojeval j' ra iz Rrezij; 11.30 Koncert Ru, peJI)> 4 tet (Adamič, Golob, Kmet. ura; 17.30 Orglice m Koroške pesmi (plošče); $ (Pavla Lovšetova in RO); 22^'a(,rct>: ke glasbe iz velesejma- —. * jfr Koncert RO; 20.15 Skladbe dom po q. jev. - Beograd: 17.30 Koncert narodnih pesmi op L . j,9 g dti>' - Sofija: 21.45 Plesna u» » ; 17. — Milan: 21. Giordanova op fonični koncert. — Bud1n*Pe *er % pf cert RO; 20.15 Operetni ve , jg « strom In peljem. — :je- 20 ; cert filadelfijske filharmon J v^jčn nični koncert. — Rim; -*• cert. Domovina, ti si Vlak s severa. Iz vagona se s težko prtljago izkrcava skupina mož. Stari in mladi, južnjaki. „Od kod, bratje?" „Ta, bili smo v Poljski.'1 „Kako je taui?“ „Pa, junaški narod. Branil bo svojo zemljo." „Vi pa zdaj vsi domov?“ „Da, hvala Bogu! Domovina je domovina.'' . , kakor zdravi® ^ Radost sc zasveti na uHat ^ p er obrazih. In bledikav, ■ jci n3 ^ ki se je pokašljevajc mC1 ronsko klop, spregovori. ’» ^ .. težko sem potoval, a č dob** ^0' zdrav. Naša je ta zem J ^val*1 In sklene roke kakor Tadeusz: " 1 tC v jr ;m isucum- le kor zdravjel Ceniti je izfiubil... ŠSBski kotiček Katera barva je vaša? Pri koli izbiri barve za obleko ali katero svoje garderobe je treba 1 dovolj razvit okus, v prvi vrsti staf°hna<' Samo set>e. Ni rečeno, da pri-v' !a barya, ki velja v splošnem za lepo, tolik"* °Se^!' ^ar Je na eni osebi lepo, je Pri 'd i”* °!ru®;' prav Srdo in odvratno. kV,. caniu barve za obleke, plašče, %)fa ’ ^ice' klobuke, šale in drugo se ^ mo v glavnem ozirati na troje: polt, |ostav ° ^r'^e Pa v P°*(ev seveda tudi P* ji je lahko bela, rumenkasto-rjava Jasno jj1' rožnata. rva vsem je torej, da se neka cnakn —• tfem vrstam polti ne podaje P.0- ktotako je z očmi in lasmi. 3e. če prilagodite barvo obleke temu, kar je na vas najlepše in prijetno v oči padajoče. Ako imate izrazito lepe oči, naj se prilagodi barva obleke ali pa ostalih, h kompletnosti toalete spadajočih stvari barvi oči. Važno vlogo pa igrajo seveda lasje. Plavolaski se prilegajo druge barve nego črnolaski. Vsaka barva las ima odgovarjajoče barve in nianse, ki potem še poudarijo lepoto las. Torej izbiranje barv samo za oči in ne tudi k očem, lasem ali polti, ni pravilno, Paziti je pa seveda treba, da so tudi posamezne barve kompletne obleke v medsebojni skladnosti, da ne bo celotna slika spominjala na papigo ali liščka. temveč na okusno oblečeno damo. Sreča v zakonu je pogosto odvisna od moževega poklica Videč v jezeru obrise dreves, se je sklonila še sama nad vodno gladino ter zagledala tam z velikim zadovoljstvom svojo sliko. Baje je presedela pozneje ure in ure ob tem jezeru. Te iznajdbe so se še dolgo posluževale njene naslednice, čeprav so stari Egipčani in Grki že imeli kovinska zrcala, ki so pa bila še velika redkost, poleg tega pa neki zasovražen in zaničevan predmet, ki je bil po mnenju ljudstva v zvezi s ča-času trikrat pogledale v ročno zrcalo in ogledovale. šele industrija stekla, ki se je pričela razvijati s pričetkom novega veka, je odprla zrcalom pot v vse hiše. Nekaj časa je bilo zrcalo prava strast žene (česar seveda tudi danes ne moremo popolnoma zanikati). V rokoko dobi so ure in ure stoječ pred ogledalom uživale v svoji lepoti. Danes je ogledalo nekaj samo po sebi razumljivega, radovednost Evinih hčera pa tako potencirana, da ne morejo sedeti v kavarni dve uri, a da se ne bi v tem rovnijo. Le naskrivaj so se Eve v njem vsai enkrat v ono veliko pri garderobi. Ljubljanski velesejem Oli 2.-11. IX. 1939 Melika kmetlsska razstava semenogojstvo, zelenjad, sadje, cvetje, čebele in med, mleko in mlečni proizvodi, vino, koze, ovce, perutnina, kunci, golobi, ribe, gobe, zdravilna zelišča, kmetijski stroji. Gospodinjska razstava, akvariji, industrija, obrt. — Lepo zabavišče — velik variete. — Tekma harmonikarjev 10. septem bra. — Nagradno 'žrebanje. '—. številna lepa darila za obiskovalce velesejma. — Polovična voznina na železnicah. fna °ns^a ’n družinska sreča je menda 53 ,naJvečjih dragocenosti v življenju. Je ■tu bilka, kateri vsak nepri- Ke ve-r'č lahko škoduje in jo uniči. %r n?^emo na svetu niti dva člo-jjl ’ ki bi si bila popolnoma enaka in zat?.fudi ne smemo prida bi našli- med posameznimi Kovati Ukf); sličnosti. Glavni cilj S'^an mnogo bfzni ■ -^a ^e’ ohranitev medsebojne lju-ln [z nje izvirajoče sreče. In vendar le 8reča, vsaj popolna, tako redka to, (jj r.u^ zakonsko srečo? Mnogokrat Meno rf6na ne more zapreti moža v ste-Moi vc^0 ’n 6a stalno nadzorovati. — ^an zapušča dom radi službe. »H,!'"'"1 glavi 0 moževi se pa tačas pode sto:ere zvestobi oziroma nezve- stobi. Te misli so na eni strani upravičene, kajti nekateri poklici so taksni, da res upravičeno vzbujajo ženi strah, žena uradnika, kateri preživlja svoje ure v dolgočasni pisarni med akti, bo lahko najbolj brez skrbi. Sit papirja že komaj čaka, da stopi v domači krog, katerega središče je žena. že drugače je ženi trgovca, blagajnika, zdravnika itd., sploh vsakega moža, ki ima dnevno opravka s strankami. Njo že žre ljubosumnost, ki je pogosto vzrok prvim prepirčkom. Naj večji nevarnosti pa so izpostavljeni vsakovrstni umetniki, in s tem seveda tudi njihove žene, ki se doma mučijo s pretirano ljubosumnostjo. čeprav ostane mož mnogokra; zvest, pokvari srečo ženina ljubosumnost. Pol ure svojemu obrazu! da bj , žena, ki bi bile tako srečne, Vale v 'zgled svojega lica izboljše-% k ra.zn’h kozmetičnih salonih — pr-Ur nas skoraj ni, in drugič, ; ^Va takšno olepšavanje precej de-pa jih je, katere si lahko n^i'Svr,; dneVn° P°> ure in jo posvetijo Ako $a lica. ^Org^ ,c.emo uspešno negovati lice, A^e*iics naiPrej na jasnem, da Ako e suho, polmastno ali S! je mastno. p0]e "'ijemo s toplo vodo in milom in ^oža peče in se zateguje, je to ^Uhe x koža suha. Za negovanje \čer °^e najboljši ta-le-način: ■le treba predvsem odstraniti z lica puder in šminko, ako te ni, pa prah, s koščkom vate, ki jo namočimo v parafinsko olje. Nato lice temeljilo obrišemo, in ako prenese lanolinovo milo, ga umijemo z njim. Potem namažemo lice z vitaminsko kremo. 'Lice nalahno masiramo, posebno oprezno okoli oči. Zjutraj je treba lice umiti s prestano vodo, v katero smo vlili čašo mleka. S pri.iskavanjem brisače na lice, ga osušimo. Na umito lice namažemo sedaj kremo, ki je narejena iz sadja, jo čez deset minut odstranimo in nadomestimo s tankim slojem katere koli mastne kreme, katero pa po em na rahlo z vato odstranimo. Šele sedaj lahko lice našminkamo. ROBČEK V TREH IZDAJAH Najnovejša novost so trije robčki iste izdelave, ki se nosijo vsi naenkrat in se lepo prilegajo k volnenim športnim oblekam za izprehode in izlete v zgodnji jeseni. Izdelani so vsi iz istega ma eriala in okrašeni z istim motivom, le, da je eden velik kakor ruta, drugi manjši, a tretji v obliki navadnega žepnega robčka. Prvi se ovije v obliki turbana okoli glave, drugi namesto ovratnika okoli vratu ali pa se .vtakne za pas, tretji pa se nosi v torbici ali v majhnem žepku na obleki. OBLEKA KOLESARKE Sedaj, ko so minili vroči dnevi, prihaja zopet kolesarski šport do veljave. Toda vreme je že nestalno, za'o je potrebna pri kolesarjenu primerna obleka, da se izognemo prehladu. Najprimernejše je krilo, ki tvori kombinacijo med krilom in hlačami in je izdelano iz prijetno vzorčastega matenala, za vitke postave lahko tudi iz škotsko kariranega blaga. Preko tanke bluzice se obleče lepo prilegajoč se športni jopič iz f;ne kože ali nepremočljivega platna, ki pa naj bo podložen s tan kim flanelbm. Na glavo sodi najbolje pod brado zavezana živopisana ruta, ki tvori prijetno harmonijo s krilom. (o . Od jezera do ogledala V " 'v,Prva *ena sprehajala po raj- /asoto • ‘n občudovala obdajajočo jo ^ boj-6 sP°znala vrednost največjega >at n!e®a: °Č'- Tedaj je postala rado-& §e P°Pisno radovedna, o čemer živo _ es današnji ženski svet, ki je s »v... to radovednostjo brez listne krivde dedno obremenjen. Radovedna je bila, kakšna je ona sama, da li je ludi ona lepa kakor vse ono, kar jo obdaja. Ker je pa bila v isti meri tudi prebrisana in iznajdljiva, je kmalu potolažila, svojo radovednost. Kuhinja Rjava ragu — obara. Daj v kozico masti ali slanine, povrhu pa malo osnaženega ni na tanke rezine zrezanega korenja, pe-Leršilja, čebule in malo česna. Na to deni lepo osnažene, osoljene in pretaknjene 3 domače, ali divje golobe (kadar je čas za to, lahko tudi košček srne ali zajca). Dodaj tudi telečji priželjc in malo jeter. Pokrij ter pri ognju pari, da bo prav mehko in rumeno, a vendar ne osušeno. Potem odlij mast v drugo posodo in naredi na njej lepo rumeno prežganje, vzemi meso ven, zelenjavo pa zalij z govejo juho. Ko sc skuha, precedi to juho v prežganje, da se lepo skuha, meso pa zreži na majhne koščke in daj vmes. Dodaš lahko tudi kakršne koli gobe, ki pa morajo biti že prej prepražene, in grah. Ko prevre, je gotovo. Zraven daš lahko močnate vložke ali krompirjeve rezance, Srbski guljaž z rižem. Deni v kozico 2 žlici masti, in ko se segreje, 2 žlici dobro zrezane čebule; ko je ista rumena, dodaj 1 */* kg na kocke zrezanega telečjega mesa od pleč ali prsi, potresi ga s papriko ali soljo, potem pokrij, da' se tako nekaj časa pari. Na že malo rumenkasto meso potresi žlico moke, malo premešaj in prideni Vsi kisle smetane, limonine lupinice in par žlic juhe. Ko še malo prevre, odlij omako z mesa v drugo kozico ter postavi na stran. Na meso pa daj 1/41 riža, dobro ga premešaj, prilij približno 3/i 1 juhe, še malo osoli), zmešaj in pusti počasi vreti še V* ure, potem pa primešaj žlico zriba-nega parmezana. Zdaj natlači riž v primeren model ter ga zvrni na krožnik; omako, ki si jo odlila od mesa, deni v za to namenjeno skodelico ter daj z rižem na mizo. Makaroni s smetano. Deni v kozico 2 žlici presnega masla ter spenjenemu prideni malo drobno zrezanega peteršilja in žlico moke. Ko se tudi ta speni, prideni Vil sveže smetane, malo soli in za noževo konico fino stolčenega muškatovega cveta. Ko smetana malo prevre, stresi vanjo že poprej kuhane in odcejene, makarone. Vse skupaj naj še malo prevre, nato lahko jed serviraš. čokoladne šibice. Naredi iz 4 beljakov trd sneg, zmešaj vanj 7 dkg zribane čokolade, 21 dkg sladkorja, 14 dkg neolupljenih ter drobno zrezanih mandeljnov;, malo stolčenih klinčkov ter malo cimeta. To postavi na štedilnik in mešaj, da postane vroče, nato zamešaj še 1IU žlice riževe moke ter odstavi. Se vroče namaži na dva oblata in razreži v dva prsta široke in prst dolge ploščice. Speci jih v malo vroči pečici, . Domači rum. Deni v kozico 3 žlice sladkorja in žlico vode ter mešaj, da postane sladkor bledorumen. Vlij nanj Vil finega špirita, '/g kavne žlice kisovega cveta, ga deni v steklenico ter pusti, da stoji eden dan. Potem ga precedi skozi gost prtič ter natoči v steklenice in dobro zamaši. Praktični nasveti Beljak se lepo odloči od rumenjaka, če zliješ jajce skozi majhen, čist lijak. Rumenjak bo lepo ostal v lijaku, dočim bo beljak gladko zdrknil v spodaj nastavljeno posodo. Limona da mnogo več soka, če jo pred uporabo potopiš za pet minut v toplo vodo in potem nekoliko počakaš (3—4 minute), da se ohladi. Stacpoole LJUBEZEN MORNARJA ERICSSONA Po cev, ROMAN na zahodu sonca so končali in se arnik, poslovivši se od Japon- reden ■ enkrat 1lk'r^CSson stopil v čoln, se je ie, sled n a'’ ki ne zagledal kje Praži1 it16"1 d?etU' T°da brCE !a^ v’deti h zapuščen, in od vasi ni tiu bteber fi^r2ega kakor strehe in tu in j^ajo vp*ma’ ^ Pr>čal, da si vašča- L V:,Večeno. ki jp „ bil ra ^ Stran majhnega Japonca, ne fe b0,V/azkazal vas. ■4? dekle’ reC‘te’ da iC h Le smehiial. v U'B”- ' °ni- 1 oda dovolite-da i! sme,llial. nilbom; Toda dr, več na njo. Zenske vin Jf' ,e ka^o krepko zagodle, in kako teKa vam ravnajo s svojimi kako so že vse zagodle % k jj»». SC pa ne bojim,« je menil r*- is^andsko tobačno dozo ’ec io je prej občudoval; zdaj jo je Ericsson vsilil svojemu novemu prijatelju. Pri tem ni imel namena, pridobiti si njegovo naklonjenost — bil je čisto mišljen prijateljski dar in kot takega ga je Japonec razumel in sprejel. Ericsson si je znal iz moških naipraviti prav tako prijatelje kakor iz žensk ljubice. Sicer je imel navado, prijatelje pozabljati, kadar jih ni imel več pred očmi, toda bil je vedno vesel, kadar jih je zopet srečal. Ko so priveslali k parniku, se je zmračilo in prve, slabotno žareče zvezde so se prikazale na nebu. Ericsson je Še dolgo ostal na krovu in gledal na obalo. Bilo je po večerji; delavci so posedali okoli in kadili. S krova je bilo videti luči na obali. Nekatere so mirovale, druge se premikale kakor kresnice. Noč je bila vroča in brez vetra, tako mirna, da je bilo čuti pošumevanje vode ob trupu ladje. Magnus je bil, kakor večina njegovih tovarišev, pesnik in je natanko poznal islandske sage. Sam je pesmaril in je bil i posebno ponosan oa skrpucala, ki so-se či- tala od spredaj in od zadaj enako. Vedno jih je prednašal, kadar je bil pijan. Magnus je bil sploh čuden človek. V majhnih stvareh ozkosrčen, v velikih zadevah po nenavadno širokogruden. Bilo je čisto odvisno od tega, ali je prevladoval v njem pesnik ali ribič. Pesnik je bil sposoben velikih misli in dejanj, ribč pa nizkotnih in prostaških. Razen tega je bil sposoben, gledati na svojo usodo kakor na nekega tujega človeka. Toda tega je bil sposoben le v časih nesreče. Z Ericssonom se je čutil nerazdružno povezanega. Nad Hondskimi griči je vzšel mesec — orjaški, počasi se vzpenjajoči balon, preko katerega so se rahlo vlekli nežni pasovi oblakov. Vroča noč in misel na Koreo, in potem na Island, ki je ležal tako daleč, je zbudila v Magnusu močno domotožje.^ »Ah,« je dejal, »eni mesečni plači bi se odpovedal, če bi mogel vsaj za hip videti Vik in Fuglasker, kako štrlita iz morja. Toda to je res moja zadnja vožnja. Zame ni nobenega polaganja kablov več. K svojemu stricu pojdem in se posvetim prekajevanju rib.« »Kje pa si prav za prav doma?« je poizvedoval neki danski mornar. »Blizu Skarsstoda na zapadni obali, kjer se Floika. izliva v morje,« odgovori Magnus. »Bil sem v Skarsstodu,« de Thordurs-son, »pred štirimi leti s »Ceresom«. Lep kraj je in v Flaki je mnogo lososov. »če si bil v Skarsstodu, si mogoče srečal mojega strica, Stefana Gunnarssona? Ribarnico ima na Floki, in njegova hiša velja za najboljšo v Skarsstodu,« pravi Magnu. »Gunnarsson — seveda ga poznam. Velik mož in zalo hčerko ima.« »Švala,« de Magnus nežno, »moja sestrična«. »Najlepše dekle na vsem Islandu je — ali pa vsaj obeta, da postane. In lososi tam — so dobri?« »Odlični. Ko si prihranim dovolj denarja, se nastanim tam.« »Pristopil bom k tvojemu 'podjetju,« se vtakne vmes Ericsson šaljivo. Gledal je na obalo in prisluškoval pogovoru, ne da 'bi posebno pazil nanj. »Skupaj se spraviva k stvari. Kaj pa polenovke — so dobre?« »Morske postrvi, morski psi, polenovke — najboljše na celem Islandu. In če pride slanik, je kakor da bi divjal vihar pod vodo. Dva brihtna dečka s kupčkom denarja bi si mogla iz Breidifiorda nari-baritii čisto le

ra® ^ y Vse leto ali še dalj ostanejo seItie^|Cv tej shrambi žive in sposobne za oplo® jajčec. S posebno veliko jajčec je računati Pj notranjih zajedalcih, zlasti če je še vmesni rednik. Verjetnost, da P jajčece baš v tisto žival, kjer sev n| razviti, je minimalna, zato je jacecfl milijone. Zanimiv primer je črv vec, majhen, komaj 1- milimeter dolž ^ daleč .Ko samec samico oplodi, zf ^ samici jajčnjak do 1 'A cm dolgosti lesa, tako da je jajčnjak petnajstkrat W ši od živalice same. Ali je v vesoljstvu sploh kaj življenja V Kaliforniji je padel na zemljo meteor, ki so v njegovi notranjosti izsledili živa bitja. Neki avtomobilist se je vozil iz San Francisca v Los Angeles, ko je nenadno s silovitim plamenom in truščom treščilo v zemljo. Na pol omamljen in slep je vozač ustavil avto in je potem nekoliko sto metrov od tega kraja odkril majhno žrelo, ki ga je bil napravil izstrelek z neba. Izkopali so tri kilograme težak meteor in ga preiskali v zvezdami na Mountu Wilsoiju. Z drobnogledom so ugotovili v njegovi notranjosti žive bakterije. Ta najdba je zbudila veliko pozornost v znanstvenem svetu, kajti to bi bilo prvič, da j t) so v izpodnebnem kamnu našli organizme, kilns in milijone kilometrov, a na tei zanesljivo ne izvirajo z naše zemlie. V raz- morali prepotovati velikanske raJ( torfi nih meteorjih so sicer že prej odkrili vtise, kjer ni ne z;aka ne vode, ne to-1 "* * ki so jih smatrali za rastlinske, toda to ni bilo popolnoma sigurno. Če se trditev ameri; ških učenjakov izkaže za utemelieno. tedaj bi bilo to dokaz, da je tudi v vesollstvu življenje, ki je podobno našemu. Neki francoski učenjak pravi, da je treba sicer še počakati, kajti ob mikroskopu se lahko zmotiš. Možnosti, da bi šlo za organizme iz vesoljnost;. pa tudi ta učenjak ne zavrača, čeprav je videti fantastična. »Prebivalci« tega meteorja bi prišli s svojim »bivališčem« vred veudar iz vesoljstva, preleteli bi milijo-1 predele, v katerih živa bitja po naših ne morejo vzdržati. Po poročilu iz Kalifornije pa ie učenji je raziskoval meteor, postavil njegove o. rije v posodo, v kateri je bila temP 200 stopini pod ričlo ip ni biic zraka ali .j, Bakterije so to preizkušnjo prebile. ce13t' pa res trebile tudi v svetovnem vT° 'edaj bi lahko mirno domnevali, da soj. ■ prostoru tudi obljudene zveze z »liUd"’1 življenjem, civilizacijo, kulturo. Kako je bil odkrit saharin na enem lovu pobili 20.000 zajcev in je nekaj let pozneje v enakem zajčjem lovišču nemški cesar ustrelil 248 zajcev. Da se taka in slična pobijanja n. pr. fazanov, ne more imenovati lov, je povsem jasno. Na bivšem češkoslovaškem je padlo letno poldrug milijon zajcev, v Jugoslaviji se jih postreli približno pol milijona: tam pride na 9 prebivalcev 1 zajec, pri nas pa na 25. V Sloveniji sami se upleni letno nekaj nad 30.000 te divjadi. Mlad zajec je delikatesa, starina pa potrebuje cele kuharice, da postane slasten. Mladega zajca sipoznaš po tankih kosteh z debelimi členki, kar se da otipa ti in pa po uhljih, ki se z lahkoto nat r sajo. V razmnožitvi prekaša zajca mnogo živali, zlasti večina členonožcev, školjk in črvov. Med sesalci se plode jako številčno baš glodalci. Kunčeva ploditev je postala primera in rek. Hišna miš ima petkrat ali šestkrat v letu mlade, in sicer po 4—6, torej trikrat toliko kaikor zajec, Vobče opažamo, da imajo one živali več zaroda, ki jjan preti večja nevarnost za obstoj. Velike, močne živali se plode po malem in ne vsako leto. Tudi morajo doseči neko starost, da postanejo spolno godne. Medvedka je sposobna za zanos šele v tretjem letu starosti, levinja v šestem ali sedmem, slon celo v tridesetem, pa ima vsega skupaj kvečjemu šest mladičev, dasi je spolno zrel do svojega 90. leta. Vse kaj drugega vidimo n. pr. pri ribah, ki jim gre večina iker v izgubo. V samici ostri« ža so ocenili število iker na 300.000, pri kraipti na 500.000, pri trski na 3—4 milijone. Beluga, ki postane tudi preko 1000 kg težka in prodajajo — kakor znano njene ikre za ruski kaviar, ima 10 milijonov iker, ki tehtajo 300 kg. Primeroma še večja števila jajčec najdemo pri manjših živalih. V jajčnjaku je- Stari ljudje so se spominjali, kako so listi 1. 1884 poročali o odkritju nove vrste sladkorja, ki je 500krat slajši od navadnega. Menili so, da bo iz sladkorja proizvajanj alkohol postal zelo poceni, ker ni nihče vedel, da je novi sladkor dejanski saharin, ki nima s sladkorjem niti najmanjših kemičnih sorodnosti. Proti koncu 1878, je študent kemije C. Fahlberg v laboratoriju profesorja Rem-sena na John Hopkinsovi univerzi prvič sestavil saharin, toda tako on kakor profesorji niso imeli pojma, kakšne vrednosti bo postala nova snov v bodoče. Nekega dne je predaval prof. Remsen o različnih kemikalijah, ki so ležale pred njim na mizi. Med predavanjem se je nehote dotikal s svojim svinčnikom kemičnih predmetov na mizi. Kmalu nato je sedel v laboratoriju in si belil glavo s študijem kemije. Po naiključju je segel s svinčnikom v usta m začutil, da je sladek. Skočil je pokonci, stekel v predavalnico m dognal iz na mizi ležečih snovi, da je njegov učenec iznašel — saharin: V poletju naslednjega leta, pred 60. leti, je izšla prva znanstvena razprava o saharinu. Toda šele čez pet let je stvar prišla v časopise, saharin je osvojil svet In spravil zaradi tihotapstva že mnoge za zapahe, pa ob premoženje... ZOB V NOSU d. Goethe je prvi popočal, da z#5 ^ zobje tudi v — nosu. Abnormalni silno redka. Do 1932. je poznala le 100 takih primerov na svetu. 1 med odvišnih zob, ki ne dobi Pr0S*JL V čeljusti, »potuje« tako rekoč po uS;' ^ se ustanovi v nosni votlini. DihatH®^ ^ stane težko, enostransko. Odstrann« 0 sicer enostavna, toda prej je treba 110 sluznico zdraviti z rentgeniziraniefl1^ Oče: — Mihec, zakaj se držiš tako ^ no? Mihec: — Mama me je nabila- m — Si pač zaslužil. Mihec: — Veš, oč*53, * bi si bil ti izbral bolj dobrosrčno Dobivanje beljakovine iz morja Med hranili zavzema beljakovina posebno važno mesto. Druge snovi, kakor na primer maščobe in ogljikovi hidrati, jo le delno lahko nadomestijo. V Nemčiji si zdaj na moč prizadevajo, da bi za ljudi in živali našli nadomestiloma tako važne beljakovine. Zato so zadnji čas v ta namen začeli izkoriščati morje kot neizčrpno bogastvo rib. Ribje meso namreč vsebuje v največji meri vse snovi, ki jih človeško telo neobhodno potrebuje. Nemškim znanstvenikom se je posrečilo, da so te beljakovine spremenili v neko suho snov brez barve, brez okusa in brez vonja.Ta beljakovina je zelo podobna beljaku kokošjega jajca, zato jo uporabljajo tudi v gospodinjstvu, povsod tam, kjer bi bila potrebna jajca. Poleg tega je profesor Otto Mecheels iznašel neko tkivo iz te beljakovine. Mešanica teh vlaken z vlakni iz celuloze je precej podobna j tkivu iz celuloznih in volnenih vlaken in ima podobne lastnosti. Prav tako pa uporabljajo te beljakovine pri izdelovanju zdravil, lepil, barv, loščil, papirja in umetne smole in v usnjeni industriji. S tem so se odprle velike možnosti uporabe te surovine, ki jo dobe morju v neomejenih množinah. SKRIVNOSTNO ZELIŠČE Indijska rastlina futitieng Ima močen duh in izredno mnogo vitaminov. Je sila redka in zelo iskana. O nje) gre glas. da podaljša življenje za več desetletij. O kitajskem knezu Cian Li Lunu pripovedujejo, da Je večkrat užival čudovito rastlino, preživel 24 svojih žena, imel okrog 100 sinov jn dosegel 255 let. Angleška vlada je dovolila sedai veliko svo-to za znanstvena raziskavanja skrivnostnega zelišča. Če bo delo uspešno, bomo nedvomno kmalu dobivali v evropskih lekarnah futitieng. V0Š' — Ti falot, ušivi ti. AH še moraš takoj priti, kadar te pokl'^ fineng. nn>ras takoj priti, kadar te pom**'' Pet minut kramljanja o - elektrotehnik 7snt*Mll«A M Bil MA M ■! akka a — ■ P _• t • m 9 m — Ne razumem, od kod taka krivica, da prejmeš ti od čuvaja vsak dan 25 krat več hrane kakor jaz! se je v nekem cirkusu razburil osel nad slonom. — Čuvaj že ve, koliko mu koristim! odgovori slon. Vlečem težke vozove in jambore, zato toliko plače za delo! — Saj tudi jaz delam od zore do mraka, pa se moram zadovoljiti s 25 krat manjšo hrano! se jezi osel. — Ti si osel, a jaz sem slon in v tem je vsa tajna, ki jo nočeš razumeti. Čuvaj dobro ve, da napravim jaz na dan 25 krat več kakor tl. Pri svojem delu dobiš že toliko, da si sit, kakor jaz. Pa zdaj me pusti pri miru, da zaspim, jutri me čaka naporno delo. Osel je molčal, se umaknil v kot hleva, pa vendar ni mogel razumeti... če bi bil jaz čuvaj, bi si nabavil 25 oslov namesto tega napihnjenega debelokožca. Opravili bi isto delo in ne bi bilo treba več hrane kakor je poje zdaj slon, si je misli! dolgoušec. — Ti, slišiš, to pa ni tako! se naenkrat oglasi iz kota elektromotor, če bi čuvaj namesto enega slona nabavil 25 oslov, bi moral dati postaviti nov hlev, kupiti 25 komatov in prav toliko bičev ter priganjačev. Za čuvaja je res bolje. Če ima enega dobrodušnega slona, ki je vedno pripravljen na delo, kakor pa 25 trmastih oslov. Z enim slonom je v hlevu kaj malo opravka, s 25 osli, no, to bi bila komedija ... — Molči, brundalo, ti črv bodi vesel, da Zanimiv« primerjave med osli, doni In kilovatnimi urami si lahko tiho! se razjezi osel. Na hrbtu te lahko odnesem kamor hočem •. • — Pomisli samo, odgovori mirno elektromotor, s tem se jaz še ponašam! Slona ne moreš natovoriti na pleča, pa vendar jaz lahko prav toliko opravim kakor slon in 25 oslov skupaj! Osel je debelo pogledal, elektromotor pa je nadaljeval: — Poglej, na meni piše >pet kilovatov.« Ljudje točno vedo, koliko sem močan. Mojo moč merijo po kilovatih, kakor vašo težo v kilogramih. Močan steni najmanj prav toliko kakor slon, ker utegnem v eni sekundi dvigniti deset centov žita v višino enega metra, z vsakim kilovatom torej po 2 centa, točneje 102 kg v sekundi. Hotel bi vedeti, kako dolgo bi delal slon tako. Osel je bili iznenaden po tem tolmačenju pa je začel elektromotor vikati: čudim se vam, prav res. Toda povejte mi koliko hrane pa terjate na dan? Elektromotor se je nekajkrat bučno okrepil (to bi naj pomenilo njegov smeh), nato je dejal: —. žal mi je, toda vedi, jaz jem mnogo mam kakor ti! Moja hrana se sicer ne more videti in tudi moja prebava ni vezana na takšne procese kakor pri vama. Nikomur ni treba čistiti moj hlev, ker ga ne poblatim kakor vidva. Toda, to je postran»ka reč. Moja hrana je električna struja, ki jo ne jem, dokler ne delam. Kadar tu dela tudi ne jem! LiucUe in živali naj bi se na tem zgledovali tud* med delom zaužijem točno toliko, k? ^ ram dajati od sebe naporov v obl'1* J, mh ur. S kilovatnimi urami je e*e*f_ian< H« lo pretvorjeno v mehanično, če a rp uro, porabim pet kilovatnih ur- Moja v vsakem primeru cenejša kakor o na & ah za 25 oslov. Slona in tebe je * po^jU tudi kadar ne delata, ker bi druga«J deK Jaz pa prenesem brez hrane, kadar g|0n0 tudi sto let... Kaj bi bilo s teboj ai> ce bi morala toliko časa stradati - • • ^ Osel je od začudenja še ved elektromotor pa je govoril dalje: . *eni rL, — V ostalem živimo mi pri .P°k^et Pfw«, kusu pod posebnimi okolnostmj- ) Sf6; 18. LI4!, g5; 19. Lg3, UL n Jadl’ Sd7; 21. Da3!, SXe5; t ; 23*Td6*Te8? u- Dd3> Db8; 28,14 v V ; 26- Tdl- Lf8; 27. h4!, c5; «; ,, 29- KXg2, Db7+; 30. Kh3, 33 e.1 ,rXc7, DXC7; 32. LXf4, Dc6; K Ur. Si M- rt. Te7; 35. Lg5, Tb7; l«. Td?: 37. gf+, TXf7; 38. Dg3+, Wa+ Td8> Kh7; 40. Dd3+, Kh6; 41. m mat. 158. Nfcmcovičeva obramba fielp c „ ^olo zagrebškega finala) • Gligorič Crni: B. Rabar d5 5. cxd5, Dxd5 6. Sf3, c5 7. Ld2, Lxc3 8. Lxc3, cxd4 9. Tadl, Sc6 10. Sxd4, 0-0 11. e3, e5 12. Sf3, Dc5 13. Le2, Lg4 14. Da4?, a6 15. Tdcl (grozi namreč 15... b5 16. Dc2, b4 ali pa na Db3, Le6), b5 16. Dc2, Tac8 17. a3, Lxf3 18. Lxf3, Sd4 19. Ddl, Sxf3, 20, Dxf3, Dc4 21. Tedi, e4 22. De2, De6 23. 0-0, Sd5 24. Ld4, Sb6 25. f4 (črni je prišel v neznosno časovno stisko. Dr. Euwe je zato nekaj časa taktiziral, ker je vedel, da bo ura pokopala črnega), exf3 e. p. 26. Txf3, Sc4 27. Tdfl, f6 28. Tg3, Sd6 29. h4, Tf7 30. Dd3, Se4 31. Tgf3, Tce8 32. Tfd, Tfd7 33. Tf4, Td7e7 34. h5, h6 35. De2, Dd5 36. Dd4, Dg5, 37. Df3, Sd2. Tu je črni prekoračil čas; padla je zastavica in črni je moral predati, četudi se je izvlekel iz vseh težav ter cm. V prihodnjih desetih letih se bo mera zvišala še za nadaljnja 2 centimetra. Ta čudni pojav enakomerne telesne rasti celega naroda razlagajo z zboljšanjem življenjskih pogojev in z industrijskim razmahom. NAJMLAJŠI KRALJ NA SVETU je 4-letni Fejsal v Iraku. Nedavno se je njegov oče, 27-letni kralj Ghazi, smrtno ponesrečil, nakar mu je sledil mali sinko na kraljevskem prestolu. Presenetljiva je njegova nadarjenost za jezike, že zdaj govori razen materinščine gladko angleško in turško. Kmalu ga bodo po starih običajih zaročili s 5-mesečno hčerko egiptskega kralja Faruka. Ljudstvo v Iraku je na najmlajšega kralja na svetu silno ponosno in mu na vse načine izkazuje svojo ljubezen. Križanka H. Sestavil Ivo Koč evar, Maribor Vodoravno: obrambo. 2- c4, e« 3. Sc3, Lb4 4. c3, 0-0 2 r 54 SIT 56 ST" 58 59 4u 31 62 64 i>i> $ 8? 88 /U 71 /2 H 1/4 fl H fl /« /9 šli 31 H. j r l»- 84 851 tki 87 šš 39 j5T^ 91 K r 95 <• J} r h 99 100 J101 102 ™»i F1 1 15. c3, dxc3 16. bxc3, De7 17. Tbl, b6 18. Tfel, c5 19. d4, Lf6 20. d5, e5 21. d6, De6 22. Sf4, Df5 23. Sd5, Le6 24. d7!, Lxd7 25. SC7+, Ke7 26. Tedi, Tac8 27. Sd5 , Ke6 28. Se3 in črni preda. NAJVEČJI VOJAKI NA SVETU so Švedi. Iz statistik so ugotovili zanimivo okolnost, da se višina Švedov postopoma veča. Leta 1885 je bila povprečna višina švedskega vojaka 169 cm, 1. 1905 171.4 cm, 1. 1925 172.2 in sedaj pa 173 II 1.7 LU1| 1« l • Navpično: 1. velika toplota, 2. osebni zaimek, 3. prijatelj (franc.), 4. kratica za kraljev, 5. del obraza, 6. veznik, 7. vrsta popusta, 8. jajčasta oblika, 9. plačilno sredstvo, 10. neumen, 11. lišp, 12. ravnina, 13. otroci, 14. Adamovo rebro, 18. cigara, 20. pleteno cvetje, 22 .del čevlja, 23. moč, 27. priprava za piljenje, 28. mesto v Srbiji, 29. poslopje na letališču, 30. pamet, 31. zaimek, 35. kras, 37. nasilje, 38. osvežujoča pijača, 39. turška mera, 41. dežela v Aziji, 42. znanost, 43. arabski noslov, 44. jugoslovanski otok, 45. rigiski cesar, 47. lepotica, 51. kraški veter, 52. 15. Evropska prestolnica, 16. del obleke, 17. zarja, 19. poslednja postelja, 21. oris, pripovedna slika, 24. del hiše, 25. vrsta klobase, 26. risalni pripomoček, 29. vodna rastlina, 32. zli duh, 33. slika iz vaškega življenja ali prirode, 34. sestavni del vsakega telesa, 36. stara oblika vprašalnice, 37. bruno, 46 mesto na južnem Tirolskem, 47. strupena kača (narobe), 48. šahovski izraz, 49. bog sonca, 50. žensko ime, 51. utrdba, 53. je rimska številka 8#9, 54. del plačila, 56. vrsta suhe trave, 58. slikar, 59. reka v Italiji, 61. predlog, 62. žensko ime, 64. pogojna členica, 66. poljski pridelek, 71. letopis, 75. medsebojno razmerje, 78. del naslova, 79. drvo, 81. ploščinska mera, 82. davek, 83. znani madžarski kralj, 84. kratica za no-tabene, 85. visoki banovinski uradnik (narobe), 87. reka na Hrvatskem, 89. polje, 93. karta, 94. Evropska prestolnica, 96. prevozno sredstvo na vodi, 98. Pas ob morju, 100. nikalnica, 101. žensko ime, 102. idite (v dialektu). — 1, 40, 72, 103 vodoravno važna ugodnost, ki jo imajo vsi naročniki „Večemika“. zdravilišče v Sloveniji, 55. klica, 57. žensko ime, 60. slovenska gora v tujini, 63. jesenski poljski pridelek, 65. poročevalna agencija, 66. atentator v Sarajevu 1914, 67. izraz v geometriji, 68. bacek, 69. azijski polotok (rusko japonski prepiri), 70. zaimek, 73. del glave, /4. doba, 75. knjigovodski izraz, 76. prislov, 77. svetlo, 80. perzijski kralj, 86. steklenica (hrvat.), 88. glasbeni znak, 90. ime znanega boksača, 9i. elcktr. mera, 92. vprašalnica, 95. vsi (hrvat.) 96. zabavišče, 97. slovenski skladatelj, 99 karta. iu«i Na na bregu VLADKO KOS H*** zvezde plamenijo k r6®0® svetHm v tiho noč v vodi se bleščijo *® lesketajoč. ***«■ mesta v noč odmeva, po morju čoln drsi, S v njem prepeva, čez morje drhti. v zdai P®8®!« plane vate, j>eij. e "P2-’ narobe; 4. indij- l2-^dlo^OČnost: 9' 1>red- Premajhen ribnik ©________________o © © Neki posestnik je ime/I na svogi kmetiji ribnik kvadratne oblike. V vsakem kotu ribnika je stalo po eno lepo sadno drevo. Z leti pa je postal ribnik za kmeta premajhen. Izračunal je, da bi rabil po površini še enkrat tako velik ribnik kakor je dosedanji in prav tako kvadratne oblike. Če bi ribnik povečal, bi moral podreti sadno drevje, katero se mu je pa smililo. Kafko je kmet nazadnje povečal ribnik, da mu ni bilo treba podreti dreves, a da je ostala ribniku vk$jab temu kvadratna oblika? Posetnica L B. LONČAR V bobnšmci Ivan živi za bolnike prav lepo skibi. sssst® Rešitev križanke Vodoravno: 1. voda; 2. kapus; 3. Aleš; 7. roki; 8. Ivica; 10. ji; tl. ar. Navpično: 1. valovi; 2. opeki; 3. dušica; 4. as; 5. Jirak; 9. ar. Rešitev stopnišč I. K — ko — lok — kolo — sokol. II. A — as — sad — soda — usoda. »Večernilt« sa mladino Leto 1 Maribor, 3. septembra 1939 Štev. 35 IIIHIIIiniiIIUHHHiRH1HIifflHUmnillHllllllinillll!imillHlllllllllllllUllltHllilllllllHtllllllilillllHIHIIHtt(miiHIIIIIIII)HHlllll Pet let star človek Po Petra Roseger ju Dež je ponehal in začel je pihati veter, ki je otresal kaplje z drevja. Na večer sem odšel proti Traškemu Potoku med dvesto in tristo let stare vaške koče. Vse te vaške koče so lesene in njihova trda bruna zazvonijo, če udariš po njih. Nedaleč od teh koč je čepela koča nekega letoviščarja, ki pa je že začenjala trohneti. Brla je temno pobarvana, da je zgledala stara, čeprav je nista počrnila sonce in veter. Poboške koče imajo rdečkaste na-(?He na oknih, njihove strehe pa so strme kakor krovi gotskih cerkva. Znenada sem zapazil tako med sprehajanjem na strehi nekaj živega, nekakšno bitje, ki se je počasi premikalo po vrhu strmine. Mačka ni bila, pač pa je bilo od daleč videti, kakor da postaja in se poganja po strehi pet leten otrok, zagorelega obraza, gologlav in bos in v sami srajci in hlačali. Krepko se je oklepal vrha strehe, se pomikal do roba strmine in znova nazaj ter vzklikal: »Hi-ja, liška!« Koča mu je bila torej konj za jahanje. Ustrašil sem se, da so mi začele noge drgetati. Kako je le paglavec prišel na streho. Vaščani so delali po polju, nihče ni vedel v kakšni nevarnost se nahaja. Hotel sem zakričati, pa sem se bal, da se ne bi prestrašil, on pa se je kakor popreje poganjal po strehi in vpil: »Hi-ja, liška!« Ko se je mladič do mile volje naja-bal, je predjal eno nogo preko vrha in se začel spuščati po gasilski lestvici, obrnjen s pleči proti strehi. Od časa do časa mu je spolzelo, ker so bile deske sklizke, vendar pa se je zadržal na prečkah. Pri spuščanju je na glas prešteval prečke: »Ena, dve, tli, stili, pet, sest, osem, dvanajst.« Če bi preskakoval prečke, kakor je številke bi bila slaba z njim. A ko je prišel do roba krova, se je čvrsto oprijel za zadnjo prečko lestve ter se začel še vedno tako na hrbtu spuščati z nogami v prazen prostor. To je bila drznost! Umiral sem od strahu. Počasi pa je obstal ter začel mirno zreti v globino. Zaklical sem mu, naj kar sedi, kakor sedi, da mu bom podstavil lestvb, do katere bi moral priti le preko strmih desk. Ko pa je videl, kaj nameravam, se je obrnil ter se začel vzpenjati po strehi hitro kakor mačka. Obstal sem onemel. Ali naj pokličem njegove domače s polja? Zagledal sem poln koš krme ter začel s krmo posipavati kamenita tla pod streho. Ali ko je otrok zagledal, kaj delam, je obrnil glavo na ono stran strehe, kjer ni bilo gasilskih lestev, kakor da bi se hotel tam dol spustiti. S polja sc je vrnil kmet in zaklical: »Kaj delate tu? Ne vidite da se vas otrok boja?« Film Nova vloga Wallace Beeryja Vallace Beery — danes prvi ameriški karakterni igralec — je začel filmsko kariero kot povsem neznatni igralec drtigo- £ vrstnih vlog. Bil pa je pri filmu že od vsega njegovega začetka, tako da ga lahko prištevamo med veterane filmskega platna. Skraja so mu dajali manjše vlogice, Kjer je moral igrati po navadi brutalne in nesimpatične tipe. In igral je vse — razbojnike v cowboyskih filmih in najrazličnejše tipe zloglasnih gangsterjev, ki jih je takrat filmska publika tako rada požirala. Zatem pa se je za nekaj 'časa preselil v komedije. Kmalu pa mu je film „Vhamp“ prinesel svetovno slavo. Režiserji so opazili, koliko talenta se skriva v mladem igralcu. Začeli so mu dajati težje in težje vloge, v katerih je moral razviti vse svoje igralske zmožnosti. Kritika je proglasila NVallace Beervja za odličnega karakternega igralca, kar je pač najbolje potrdila njegova nadaljnja filmska kariera, kakor vloga mehiškega narodnega junaka Pancha Villa, ki še ni dobila do danes primere na filmskem platnu. Za film „Viva Ville“, za la največji triumf, ki ga je dosegel kdaj NVallace Beery, so se začele nizati same dovršene vloge, ki jih je mogel podati pač samo „Wallykakor ga nazivajo v ameriškem filmskem žargonu. Spomniti se je treba samo na njegove vloge v filmih „Tiger Arizone". „ Veseli potepuhi"', ^Vstani in bojuj se“ in še v tolikih drugih filmih. Vloge so se kar kosale med sabo po kvaliteti. Zdaj pa je znova ustvaril NVallace Beery odlično karakterno vlogo v novem filmu „Neznani junaki'. V „Neznanih junakih ' igra NVallace Beery starokopitnega policijskega narednika, ki ga trapi tudi neka očetovska bolečina, vendar pa ostane v službi vselej strogo uraden. Ko pridejo nanj težave ter ga privedeta srce in razum na križišče, se odloči za pot, ki mu jo je pokazala pamet. Vloga narednika Maddena spada, kakor javlja svetovni tisk, med najsijajnejše karakterne vloge slavnega filmskega veterana. Kritiki jo celo sporejajo z njegovo vlogo v filmu „Vila Ville“, Zraven Beervja, ki je duša vsega filma in močnega, dramatično razpletajo-čega se dejanja, igra nekoliko novih hol-lywoodskih talentov. Med njimi je treba omeniti Alana Curtisa, ki igra. vlogo Beeryjevega sina, za njim sijajnega Toma Broma in novo filmsko zvezdnico ljubko Laraine Day. Delo je zrežiral Josel von Sternberg. Filmsko življenje »dvojnikov" groba navezan na svoj original in — kar je najbolj tragično — čim bolj je podoben originalu, tem manj izgledov im.\ da se bo na platnu pojavil s svojim imenom. Malokateremu „dvojniku“ se je posrečilo napraviti kariero. To redkost so dosegli Jo**; Mac Cray, nekdanji dvojnik Rudolfa Valentina, NVally Raid in Arnold Grey, toda vsi ti trije so zgodaj umrli. Pogosto veže original in „dvojnika“ trd- V senci velikih in slavnih filmskih igralcev stoje »dvojniki", namestniki, ki brez slave, popularnosti in bodočnosti in kajpak tudi brez velikih plač opravljajo najtežje dolžnosti svojih oboževanih dvojnikov. Za štirideset ur dela dobi dvojnik okrog 35 do 50 dolarjev; med filmanjem mora biti zmerom pripravljen, da nadaljuje igro, če se „zvezda“ ali „zvezdnik“ utrudi. „Dvojnik“ je, kakor pravimo, do WWWV\' MAAAMA^MAAAAAAAAMX***AAAWJiAAAA/ no prijateljstvo. Tako v vsem Holly\voodu vedo za prijateljstvo med Sliirley Templo-vo in njeno „dvojnico Mary Loo iceleebo-vo in za zvesto prijateljstvo med Bingom Crosbyjem in njegovim šoferjem in dvojnikom Leon Leanom. Štiri sestre Doilove so tako podobne Katarini Hepburnovi, da pogosto druga drugi služijo za dvojnico. Brata Mac Laglena sta si pa tako podobna, da ne kamera ne gla> ne moreta pokazati razlike, ki jo opazimo edino po talentu. Tako vidimo, da žive v sencr velikih igralcev majhni, ki za skromne plače pripomorejo k slavi velikih. Mariborčanka Elfie Mayerhofer (UFA) - V Mlado Mariborčanko in Ufino filmsko zvezdnico smo videli že nekajkrat na filmskem platnu v- Mariboru. Tudi letos bo nastopna simpatična zvezdnica v nekaj novih Ufinih filmih. f „Tarzan“ WeismiiIIer se je znova oženil. Filmski igralec in zmagovalec v plavanju Johnny NVeismuller, ki ga pozna najširša filmska publika iz filmov kot Tarzana, se je znova oženil, tokrat s plesalko Beryl Dacot. Prejšnja njegova žena je bila filmska igralka Luppe Velez. f. češki filmi v Benetkah. Na filmski festival v Benetkah Sta bila poslana iz češkomoravskega protektorata samo dva zabavna filma: »Humoreska o japija Vane in „Tulak Makom ‘ .. jC n va Broma. Zraven teh produ*0 L v> slan tudi kratek dokumentarni jp filmi češkomoravskega protekto jo italijanske naslove in dialog ^ . [(i. 1 »Mladost prezidenta Lincoln-skem platnu. 20tti Uentur.v l'® • [e»a tf film, ki prikazuje mladostna tel # f likega ameriškega prezidenta, s«; skozi borbo v življenju pripravij ii» kasnejši poklic. Osebnost E čolna je igral Henry Fond, ^ je posrečilo podati verno slim 'kasnejšega ameriškega p” - -:'al f Sueški prekop — v 1'iiinu. znova mnogo govori o snetem y ^ največ zaradi tega, ker !ma ,. vodno pot v rokah Angiija, m Jpg noče slišati, da bi si tudi^kdo^ ^ Llf vodno pot v rokah Angiija, , u,■» noče slišati, da bi si tudi kuo . ^ stil pravice do nje. Včasih P* ,ruktfr tako. Ko je prišel genialni »on ^ sueškega prekopa Disraeli k angleškemu predsedniku Gladston tel ta z vlado vred ničesar slišati o ^ načrtih sueškega prekopa. Disraeli r ^ napraviti marsikateri težak koraiv^. ^ je prodrl s svojim načrtom ter tovil podporo Anglije za gradnj° i#! to je najkrajše poti med Srea°*jjjgg in Rdečim morjem. — Napete so se nizali okoli borbe za z8F*meA jtf prekopa ,ki je danes eden izn. osnovnejših temeljev angleškega *i je v monumentalnem filmu p°s“ tury Fox. Film, ki so ga i01®?.?,, kratko »Sueški prekop ’, se odii izrazni moči, tehniki in scenerij.1-vloge v filmu so dobili najbotJs .^e:, vvoodski zvezdniki kakor Tyrone ^ Annabella in Loretta Young. ^ izmed največjih dogodkov prihodnj ske sezone. OBOŽEVALCI NAGOTE NA Af ŠKEM v . taši' Kult nagote ima vedno več P/v^f na Angleškem. Sodijo, da je zdaj ^ gliji 40 nudističnih kolonij, 12 od -^j daleč od Londona. Največja or£anl3„je!' »Društva za sončno in zračno kakor se organizacije nagcev ime po-štejejo 30.000 članov iz vseh stan0 ^ letne počitnice prežive v naravi, P nepoklicanim je seveda strogo P1.^ dan. Neki gospod, ki je hotel 0 0,. takšno taborišče nagcev, je bil °P jen, da sme stopiti vanj le, če s sleče. Pred leti so nudisti še int1el' - f ke kopalne hlačice, zdaj hodijo 0 Adamovi obleki. »Za Boga milega, kako ste ga' mogli pustiti na streho?« Kmet se je nasmejal in rekel: »Kdaj se pa naj človek nauči plezati, če ne takrat, ko je mlad in žilav?!« »Kaj pa če se spotakne?« »Ho, morali bi samo videti' tega obešnjaka, kako se poganja po češnjah. Ni veje, na katero se ne bi upal povzpeti. Ko ptica skače z veje na vejo. Koliko veveric je že prinesel iz gozda. Kaj pa je zanj streha, kjer se ne more ničesar zlomiti.« »Ali sami ste rekli, da se boji.« »Boji se, seveda se 'boji — tujca!« »Mene?« »Koga pa drugega? Tuji obrazi so pri nas redki.« Kmet je potresel lestve, da se je prepričal, če stojijo dovolj trdno in zaklical: »Maks, jaz sem tu, dedek!« Odšel sem pod lipo in sedel na klop, da me fant ne bi opazil. Začel sem razmišljati o tem, kako meščanke trepetajo za svoje otroke, kako jim vse prepovedujejo, kako jih zavijajo, da se ne bi kateri prehladil in kak vriše zaženejo, če otrok zleze na naslonjač in če se poziblje na ograji. Toliko, da me ni posilil smeh. Fant je medtem razmišljanjem ze zdavnaj prišel na tla. Zaslišali so se zvonci. Med kočami je prišla živina: krave, voli, biki, teleta. Goveda so mukala, puhala skozi nazdrvi in kopa!la z nogami, da je pršel pesek na vse strani. Med to živino, ki je bila pripravljena vsak čas zabosti svojemu nasprotniku rogove v vrat, je šlo majhno, sedemletno in boso dekletce. Z brezovo šibo in teplo po živini. Večkrat se je zapletlo z nogami med noge živine. Počasi so se začeli vračati s polj tudi ostali. Majhna, vedno zaposlena kmetica je rekla svojemu možu: »Spravi nekam tisto nad jezom. Fant bodi po njej, prav lahko mu zdrči v vodo.« »če se bo zmočil, bo dobil s palico,« je dejal oče in pri tem je ostalo. »Koliko jih imate?« sem pokazal proti kmetu na otroke, ki so se natepli okoli naju. »Deset,« mi je odgovoril. »Enega ni več,« je rekla mirno žena in pristavila: »Pozimi je prižel pod sani, pa so ga stisnile.« Ko sem odhajal za potokom, je skočil izpod jeza pred me kakor miš moker otrok in si stresal vodo iz obleke. V velikem loku me je obšel ter krenil v neko kolibo. Tam se bo posušil; kajti če bi prišel tako moker domov, bi bil tepen. Po motki se sme hoditi, le v vodo je prepovedano pa-stL Jez je bil širok in globok, samo Maks se je mogel izvleči iz njega. — Tega fantalina bi lahko z mirno dušo poslali na vrh zvonika. Bal se ne bi ne orlov in ne tujcev, bal bi se samo — tujcev. 40 milijonsko mesto V bližini francoskega mesta Quim-pera so odkrili pravo mravljinsko velemesto. Mravljišče ima 16 glavnih in 62 vzporednih kolonij. Največja postojanka mravelj je točno v sredini mravljišča. Vsi predeli v mravljišču so zvezani s hodniki, ki merijo skupno do 10 km. V tem velemestnem mravljišču pa je oskoli 40 milijonov mravelj. Največja ladja na svetu V Angliji so splovili v morje doslej največjo ladjo na svetu »Kraljico Elizabeto«. Brutto ali kosmata tonaža tega ladijskega velikana znaša 85.000 ton, torej 4000 ton več kakor angleška ladja »Kraljica Marija«, lahko pa sprejme na svoj krov okoli 2.400 potnikov. Na parniku je tudi urejena električna centrala, ki proizvaja toliko električne energije, kakor bi jo bilo potrebno za mesto z 200.000 prebivalci. Hiše iz bombaža. Da so začeli v Ameriki izdelovati steklene hiše, po- zneje pa celo tkanine, nogavi ’ p ce, zavese in najrazličnejše 53 ^ pa ženske obleke, smo že pisali-javlja seveda znova neki ojjpV-dustrijski časopis, da se je s ^3* njakom posrečilo napraviti .j uporaben za gradnjo hiš. Oa ^ ;i do torej ves ameriški bon®* ne morejo prodati v tujino, w za gradnjo hiš. pj Najsvetlejša zvezda nebu je Širius, ki je oddaljen še zemlje 16 svetlobnih 'e*' p-e' sveti štirikrat močneje, k3> .^u-ra koli zvezda v sončnem slS Steklen denar je pač izum v denarništvu. Str« pravijo, da bo tak steklen b a# ki se bo dal zlagati kot PaP !„ nevaren za ljudsko zdravje. po' se tudi ne bo dal tako ^ava !\- ,vila narediti. Neka ameriška je pred kraitfkim celo napi"3 iz drv. Koliko žebljev radi dobr0 vani konj? Na morje Igor Samorod — In zopet po dolgi cesti med go-zdovjem... »Stoj! Glej, Vlado!« V daljavi je zamigljala lučica, poleg pa še ena in še ena —. »Vas, župnišče!« Nekaj radostnega je naju prešinilo. Še bolj sva pognala kolesi in kakor dve izstreljeni puščici sva zdrvela skozi noč. Potrkala bova na župnišče, z odprtimi rokami naju sprejmejo... Topla kava, nato pa v slamo, v goro slame se zarijem in zaspim, sem sanjaril in vzdihnil. Iz teme je vzrasla koča, nato druga in še pod tucata jih je bilo... Zadaj pa temen, v nebo štrleč stolp ... Tja sva jo mahnila. Ob cerkvi je stala ponosna stavba — župnišče. Nekaj časa sva dvomila, si zbirala, nato pa zaklicala: »Odprite!« Udarci po vratih so odmevaji po veži. Postalo me je strah. »Odprite, ljudje božji!« V kamrci je zaplapolala svetilka; cula sva težke korake, med durmi se je pokazala glava kuharice. »Dober večer, dva študenta sva.« Potem vedno enaka, stara pesem. Potnika sva, prosiva nekaj toplega in skromen kotiček na skedn^ *tr(je Kuharičin obraz je dobiv teze. Zakašljala je in prJ°e i°‘ »Ja, veste, gospoda župn' tt »Ja, veste, gospoda raa, sama pa ne smem* , u je Spogledala sva se. v s rožljalo iu pričelo biti. ^ sern Ena, dve, tri... deset -štel. in zOP1 Vrata so se zaloputnila n3' iet: bilo vse mirno... »Prekleto, zopet nič-* Mislila sva Kaj 19' Iz vasi se je začula ot^nzaviiai ska pesem; takoj .na*°nretrž3110 bolnega psa in močno, i3nie- (Konec P^' š*niihn »Dora, Dora, ne pusti me Tragedija pevske kariere Enrica Carusa, kralja vseh tenorjev se bo spet razgrnil oder naših •faalu Naiišč gr,a,m tanil, T.med Poslušalce se bo tiho- »krščenih svoje mi [fjtn„. . —*JV *S\J\U\J iL-UUJ5 Icoinpo-J c f'°boki basi. Toda, razen po-io'pevcev — Šaljapina’ je bi'° ka] Wit. . , -ti bodo imeli .... ■ 0 cudovanje bodo zbujali junaški rieri ji ^i bi se po svoji pevski ka-ritj s , B°ga danem glasu mogli melon, Caruso01 tenorjem Enri- ^ecS° ^ zaPoslen kot tovarniški Pri Nanoni,," TVeČji. t0Varni Meuricoffre gov 0i J am je imel službo že nje- in knjigovodja, la aruso ie v prostem času prepeval <; ^.kavarnah in družbah, v kan, Vesten 'n točen. Leta 1891. lija bS°P^ P° raznih kopališčih Napoto. L***« gostov je bilo nje-^DifJUb temu ie ves njegov dnevni t^jju , marsikdaj znesel komaj liro. V ^iston^p^ m*acti pevec seznanil z bari-Je Enric ^om Missianom, kateremu ,s inbH°V-®'*s 'zre^no ugajal. Missiano ^ginu e^'n se odpe-noCe plačati---L a1e. Tort ,lva* Caruso ogromne ho ^ 'mel — = - % Cg^i do'arjev, zato se je kakor C!° ioni d'axni vrltniki te dobe tudi tfOhx 1 Urad . neSa štrajka. Londonski nor^i — l'e tudi velike izdat-31 5°00 rf i° Z Dor°thy Benjamin jc ati ^.ooo J^'-1^3 davkih ]e moraI Urad Te° i?.? bi ?a laže bolj obdav-Ha^r.enesti vs ' .razJarjen, čez noč je *lai !,e r3zdeliiCn 'Z- ,svPicSa stanovanja, ^alijo. n?.r'ja^teljem, ostalo pa po- fil."^. samo £ P1?8!?8!! z‘? ,Lon ie bil Usoda 1500 legitimacij USA v Evropi Okrog 1500 »izgubljenih« ameriških potnih listov je v Evropi. Ameriške oblasti se boje, da je mnogo teh potnic prišlo v roke špijonov in zdaj jih poskušajo poiskati in uničiti. Ti potni listi so bili izdani onim Američanom, ki so pod raznimi pretvezami odšli v Španijo in tamkaj stopili v republikansko armado za časa civilne vojne. Predno pa so ameriški prostovoljci odšli na fronto, so jim bili potni listi odvzeti in dali so jim zanje identifikacjske znake. Kje so zdaj ti potni listi,' je odprto vprašanje, toda tukajšnji uradniki domnevajo, da je velik odstotek teh potnih listov odšel v Moskvo. Walter Krivitski, bivši sovjetski vohun v zahodni Evropi in zdaj begunec v Ameriki je pisal 15.. aprila t, 1. v »The Satur-day Evenimg Postu«, da je na pomlad 1. 1937. ob povratku v Moskvo videl v enem svežnju čez sto potnih listov v sovjetskem zunanjem uradu, kamor so jih Stalinovi agenti poslali iz Španije med civilno vojno in polovica teh je bila ameriških. Gornja vest iz Washingtona zdaj potrjuje, kar je Krivitski pisal pred štirimi meseci? Starokitajska pravila za zdravnike V neki knjigi iz dobe' dinastije Mingov nahajamo sledečih pet pravil za tedanie zdravnike: I* kakor j^av^arJ'em ni ostalo k ' ‘'dKor Ho ni os °Po,njevi! 8a PUste v miru ■ • • ie ie Sam ni le Šc pri Lombardiju, 2idn s . evai petje. Svoi glas l vis:Tako se"!! da ie Prislanjal glavo k °lfo -Vecino naS301'!’ da 10 Pri peti“ ariji a^ni> Klavo na stran. V ^ se . °seči vie ,a ^oheme« ni dolgo iv. *ako "*'v° iznl150^6.83 Trudil se je naDkot fisto ^ d3 J-e nieROV K,ar’ Por3( atoi Pel je brez vsake- nie, «0V; a tajna Je biIa, da je »govoril«... 5Cc > kaj ’je r ' razne tone natQ °t>rnil vse. čez mero in 1907. goje gasilec hotel za kulisami. Caruso na generalnega ravna- Mlad tat se je oženil. Nekoliko dni pred poroko je stopil k svojemu tastu, znanemu kradljivcu in mu dejal: Nekaj bi te vprašal, oča? — No, kaj? — Hotel bi vedeti, kdo bo prej izmaknil nevestino doto, ti ali jaz... Tast zetu: — Že dve hčeri sem, vam dal, otoe sa umrli. Kaj. zdaj hočete še tretjo? Zet: — Samo še to mi dajte.in svečano vam prisegam, da se bom potem obrnil na drugo družino... — Zakaj niste fakoj oddali denarnice? — Ker je bila že pozna noč — Pa zjutraj? — Je bila že prazna... 1. Ne oklevaj brez potrebe, če te pokličejo h kakšnemu bolniku, pa naj bo bogat alj ubog. Poskrbi zanj, najsi lahko plača ali ne. Nekdo te bo za tvoj prijazni trud že poplačal. 2. Obišči dekle, vdovo ali nuno samo ob navzočnosti kašne druge osebe. Pri kakšni skrivni bolezni izvrši skrbno preiskavo in ne govori o tem nikomur, tudi svoji ženi ne. 3. Ne zamenjaj dragocenih reči, kakor biserov ali jantarja, ki ti jih dado za pripravo zdravil. Bolje,je, da jih da bolnik sam v zdravilo, da se izogneš vsakemu sumničenju. 4. Med poslovnimi urami ne zapuščaj svoje hiše, ne hodi ob tem času obedovat, na izlete ali v pivske družbe. Obravnavaj svoje bolnike osebno in kar jim zapišeš, zapiši jim skrbno in razločno. 5._Ne imej nečistih misli, če te Dokličejo h kakšni prostitutki ali priležnici. Obravnavaj ju enako kakor bolnice iz dobrih družin, čim si svojo dolžnost storil, pojdi in se vrni le tedaj, ko te pozovejo. — Hm, za malega bom še dobil prostor, toda dolgin bo že moral v svetilniku spati... Dva trgovska sotrudnika sta imela razmerje s svojo tipkarico, ki ni ostalo brez posledic.. Zadevo sta med seboi.na trgovski način pojasnila. Prišel je dan poroda in oba sta čakala zelo radovedna pred vrati na izid. Ven je prišla babica in dejala: — Gospoda, stvar je normalno potekla-. Dvojčka sta. ali eden je mrtev. — Gorje, meni, vzdihne prvi sotrudnik. Moje ubogo dete... Profesorja filozofije in kemije se pogovarjata. .— Si slišal, da je Hanza utonil v Savi in tako rešil žalostni problem življenja?, vpraša filozof. — To ni nikaka rešitev, dostavi kemik., -t- Kako to, da ne? — To je tako enostavno, človek se v vodi ne more raztopiti! odvažno odreže kemik. Prišel je kmet ob dveh ponoči k zdravniku. — Pi osirn vas, gospod zdravnik, moji ženi je skbo. — Ka' ji jc tako slabo, da prihaiate zdaj, po polnoči, in še tako daleč? — No. ni ravno tako hudo. Toda, konji morajo zjutraj že zgodaj na polje. Treba bo orati... Zupan (občinskemu tajniku): — Slišite! Danes je treba nekaj ukreniti za iavno varnost. Dr. Iks ima predavanje. Obvestite orožnike. našega stražnika in nočnega čuvaja, da pridejo pravočasno na predavanje. Občinski tajnik: —- čemu pa? Pri takem predavanju se vendar ne more nič zgoditi. Zupan: *— Vi ste'lep občinski tainik! Kaj niste citali lepaka: Predavanje z demonstracijami? Maharadža ■ berač, naveličan razkošja Kadar slišimo o kakem indijskem maharadži, si ga predstavljamo izprehajajo-5ega se po bajnih vrtovi-h njegove nira-morne palače ali jezdečega na slonu, okrašenem z zlatom in dragulji. Za maharadžo Hatvve pa ta slika ne velja, kajti on je berač, dobesedno prosjak. ki sc skromno preživlja od milodarov. A to šele od nedavna, in bi mu tega prav za prav tudi ne bilo treba. Še pred dobrini mesecem je sedel na zlatem prestolu in je kot dobrotljiv vladar svoje dežele, angleško-indijske pokrajine Bihar, zaslužil letno četrt milijona funtov šterlin-gov. Nekega , dne se je odpravil s svojimi dvorjani na pot, da bi obiskal mater. Spotoma pa je svoje spremstvo premotil in izginil brez sledu. Vsa Indija je bila vznemirjena, bali so se, da je padel v roke razbojnikom. V resnici pa mu je le bilo prišlo hipno razsvetljenje. In te dni so ga našli v Bena-resu, svetem hindujskem mestu. Tam .ie pred nekim svetiščem čepel s prekrižanimi nogami med drugimi berači. Na to presenetljivo vest je njegova mlada soproga s sinčkom in hčerko takoj sedla v avto in pohitela v Benares. Ko se ie žena z otrokoma približala, je ravno padel bakren novčič v leseno skodelico nagega, samo okoli ledij s platnom opasanega ma-haradže-berača, priklanjajočega se darovalcu. Kneginja je prosila in moledovala, otroka sta tulila, zaman; berač je ostal neupogljiv. Želel je — naveličan dobrega življenja — samo še v premišljevanjih najti zadovoljstvo. Tudi pogled na raz* košni avto Rolls-Royce, ki jc čakal nanj tam na bregu Gangesa, ga ni mogel pre-okreniti v njegovem sklepu. Če se ne bo lepega dne le usedel vanj. — naveličan tolikih premišljevanj ob bornih mil o darili. Prekmurje e šolske politike v Prekmurju Ob priliki Prekmurskega ledna ter raznih drugih prireditev in manifestacij, zvezanih z dvajseto obletnico prekmurskega osvobojenja, so se objavljale najrazličnejše bilance, ki naj bi pokazale velik napredek Prekmurja v gospodarstvu in posebno v prosvetnem pogledu. Nihče ne dvomi, da se v prosvetnem pogledu v Prekmurju ni mnogo izpremenilo. Slovenske šole so vzgojile mlado generacijo, ki zavedno slovensko čustvuje ter danes že sama aktivno pomaga svojemu slovenskemu ljudstvu k boljši bodočnosti, ki mu jo prikazuje vedno v ozki povezanosti z vsem slovenskim narodom. Vendar pa danes po dvajsetih letih svobode še vedno ni vse tako, kot bi moralo bili. Ob priliki raznih proslav se je poudarjalo, da smo v Prekmurju danes popolnoma enakopravni z državljani na drugi strani Mure ter da so že minili časi, ko je imelo Prekmurje vlogo slovenske ,,Sibirije". Vsakega pravega Prekmurca samo veseli, da so se v tem pogledu razmere v mnogočem izpremenile ter da tudi Prekmurje polagoma postaja v nekem pogledu ravnopravno. Kljub vsem pozitivnim dejstvom, pa je danes še vedno dovolj takih, ki kvarno vplivajo na njegov napredek ter v tej obmejni slovenski pokrajini, periferni v trojnem oziru, vzbujajo nezadovoljstvo, zavirajo napredek prosvete ter podkupujejo tudi ugled in spoštovanje državni avtoriteti. Eno izmed onih k sreči že manj pogostih negativnih dejstev, ki pa kljub temu zaslužijo vso pozornost ter jih je treba nujno izpremeniti, so napake dosedanje šolske politike v Prekmurju. Vse kaže, da si mnogi in celo odgovorni činitelji v Prekmurju' — in verjetno tudi izven Prekmurja — še vedno niso na jasnem, kake naj bi bile naloge slovenskega učiteljstva v obmejnem Prekmurju, najmlajši slovenski in jugoslovanski pokrajini, ki je bila tisočletje ločena ter živela svoje posebno življenje v sklopu tujega gospodarskega, socialnega in političnega sistema, sistematično odnarodovana po tuji prosvetni politiki in z najrazličnejšimi tekovinami tuje kulture. Najpoglavitnejša napaka le politike, ki kaže vso njeno kratkovidnost in ozkosrčnost, je postopanje z učiteljstvom. Z ozirom na zgoraj navedena dejstva, bi Prekmurje potrebovalo ter po svojem pravem pomenu za slovensko narodno celokupnost tudi zaslužilo prvovrstni in visoko kvalificirani učiteljski kader. Cc ima učiteljstvo eminenten pomen za narodno in državljansko vzgojo pri vsakem, torej tudi v našem narodu, je pomen te vzgoje v Prekmurju gotovo podvojen. Da bo moglo tej svoji nalogi zadostiti, je potrebno, da se čimbolj poglobi v življenjsko občesLvo svojega šolskega okoliša, spoznali mora gospodarske, socialne in kulturne razmere kraja in pokrajine, kjer naj deluje. Pridobiti si mora zaupanje prebivalstva z daljšim in vsakodnevnim delom kot njegov izobraženi pomočnik ter odkritosrčni svetovalec. Pereča vprašanja narodne obrambe, ki nam jih je prinesla še s podvojeno težo zadnja doba, terjajo ocl učitelja še kvalitetnejšega dela. Pri tem pa je vprašanje ali je učiteljstvo v Prekmurju imelo vse tp pogoje za svoje delo? Razne debate in še bolj mnogo javnosti zamolčanih dejstev priča, da žal ni bilo tako. Mnogo težav s katerimi se bori učiteljstvo v ostali Sloveniji in ki prihajajo nekoliko tudi v javnost, ima v polni meri tudi učiteljstvo v Prekmurju: to so vprašanja zaslužka, stalnosti, političnega priganjaštva itd. Navedenim dejstvom sc pridružijo v Prekmurju še mnogi z učiteljstvom nezasedeni razredi, preveliko število otrok v posameznih razredih, slaba poslopja, kazenske namestitve, ki so celo povojno dobo bile skoraj reden pojav, nameščanje neizkušenih novincev itd. In kot nalašč se je zopet učitelje, ki so se v razmere vživeli prestavilo bog ve kam na drugo stran Mure. Učitelj, ki se je vživel edini od vseh službujočih na znani kazenski postojanki, preuredil šolo, imel najlepši šolski vrt v okraju, je bil po „službeni potrebi" premeščen iz Prekmurja. Učiteljica, ki je službovala dolgo doiV) v Prekmurju, spoznala razmere ter se poročila z domačinom neučiteljem ter imela otroka, je bila premeščena zopet po „službeni potrebi" na drngi skrajni konec Slovenije itd. V Prekmurju so dobivala ta dejstva radi mnogih posebnih prilik še veliko odurnejše posledice. Ce torej danes zaznamujemo velik napredek na pro- svclnem poprišču tudi tu, je to predvsem posledica idealnega in požrtvo- j valnega dela prosvetnih delavcev, ki j so tudi v Prekmurju nekako premagali ovire zgrešene politike. Viden prosvetni napredek pa je tudi posledica in dokaz slovenske pripadnosti komaj osvobojene pokrajine, za katero je bilo tudi tako stanje ogromen korak naprej. Ce vse to danes navajamo, delamo to zato, ker smo prepričani, da je danes čas, ko se naj tudi v pogledu šolske politike v Prekmurju stanje popolnoma normalizira ter upošteva končno naloge, ki jih postavljata periferna lega in splošne prilike v drža- vi in izven nje. Poleg zasiguranja splošnih človeških pogojev življenja, za katere se bori vse slovensko učiteljstvo, je potrebno posebno učiteljstvu v Prekmurju olajšati njegov poklic s stalnostjo, ki je ne bo prekinila kdaj koli „službena potreba". Pošiljali je treba v Prekmurje najbolj kvalificirano učiteljstvo ter ga zaščititi pred pritiskom gotovih političnih faktorjev. Šolstvo je treba depolitizirati popolnoma, da ne bo služilo nikomur drugemu kot samo narodu in državi. Namesto krivih in škodljivih postopanj z učiteljstvom je treba polagati več skrbi nezasedenim in z otroci prenatrpanim razredorp, slabim in nezdravim šolskim poslopjem itd. Samo tako bo obhajalo Prekmurje lahko s ponosom 20 letnico svobodnega prosvetnega razvoja, bo vzrasel pgled državne uprave, bo dobila država polno avtoriteto v najširših plasteh. In uči-tclistvo. ki ie do danes klipb mnogim oviram toliko doprineslo za napredek narodne misli v Prekmurju, za dvig njegove prosvete, bo zaščiteno to vršilo še z večjim veseljem ter uspehi. Normalizacija šolskih prilik bo pa ustvarila predvsem tesno povezanost med učiteljem in ljudstvom, ki je najboljše jamstvo za vsestranski uspeh njegovega dela. —ič. vil vse navzoče ter poudaril kmetske izobrazbe za kmeta. , kmeta je treba upoštevati i nu, ki ga ima njegovo delo za ,tf0. Zvezin revizor Vinko Kristah 1 ^ čil zborovalcem pozdrave -j moc mladine iz Gorenjske ter poUjW * ske mladine, ki se v svojih skupnosti in sloge vse slovens čnost va ga naroda. Za Klub prekm-^^ ^ SKB luiuume. ki sl- v „t sr pripravlja na boljšo bodocno^ ^ venskega preprostega 1 judslva kov je pozdravil Mirko ®agar udaril pripravljenost prekni. 111 ^ ^ Leligenčne generacije da poniaS ^ ski mladini pri njenem delu-^.^ nu snujočih se društev sta p?' Rudolf Čarni iz Nemčavcev uj Flisar iz Vaneče. Za društva o ^ ni meji je prinesel pozdrave Balck iz Šulinec. Zadnji je g°v° p legat Zveze KFD Štefan Kov»> črpnem in stalno aklamirane® i ru rptC je razložil pomen Pr°sVeta društvenega življenja za k® ||| kmetsko mladino, govoril ° sloge med kmetskim in vsem P ^ stim ljudstvom. Omenil je ll‘'fr(jjr preke, ki se postavljajo kmets^ dinskemu gibanju na pot m svojo mladostno pogumnostjo m-zmaguje. Razložil je med drug1®6 w w _ . di pojem nacionalizma, kot ga Jjp kmet in preprosti človek ter ril pomen slovenstva tel PrlP k Jugoslaviji tudi za prekiB ^ kmeta in njegov vsestranski ua” To ni nacionalizem puhlih več nacionalizmi dela za izb° „ it socialnih prilik, za dvig kul 3 tret11, prosvete, za mir, ki po poj ločno in vztrajno vocli tudi zmage nad napadalcem. Kmetsk%ve stvo želi pravilne in trajne .„ 4 skupne države v kateri naj trije narodi enake pravice ter kje v£,jji Goričko se drami PRAZNIK KMETSKEGA DELA IN MISLI V PUCONCIH IN LUCOVI V nedeljo, 27. avgusta, je praznovala puconska in okoliška kmetska mladina praznik svojega mladega kmelsko-mla-dinskega gibanja. Pokazala je, da je pravilno razumela pomen prosvete za preprostega človeka ter da uživa tudi pri starejših vso podporo. Mlado pu-consko Društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo kmetski praznik. Kot začetek prireditve je bila ob pol 2. uri popoldne organizirana povor- ka, ki je po številu udeležencev celo prekosila soboško povorko ob priliki prireditve Prekm. okrožja KFD. Poleg godbe, zastav itd. je sodelovalo v povorki veliko število kolesarjev. Povorka, ki se je formirala pred gasilskim domom, je krenila na tekmovališče pri postaji. Tu se je vršilo kmetsko zborovanje, ki ga je vodil predsednik domačega društva Erncl Flisar. V svojem nagovoru je pozdra- se vlada po svobodno izražeB1. ljudstva. Po zborovanju se je vršil® ^ koscev, katere se je udeležil® ^i-lekmovalcev. Po oceni kmetsk .^ sije je bil najboljši kosec Lu® vel iz Puconec ,drugi Nikolaj pr iz Krneč in tretji Karel Horva ^ conec. Zborovanju in tekmi je 1/Uli.Cls. 1-4 UKJl \J V el 11J U. 111 IViv«** «i Jc|V$ vovala množica kmetskega UuC Puconec in tudi iz oddalj ki jo je prireditev vidno raZf,/ Prisotne je bilo tudi mnogP gence, posebno akademske • kar je gotovo najboljše ja1*1. -jp fl3’ pravilno razumevanje nalog, J “s ji) 0 lagajo prilike domači sloven^^j, ligenci v Prekmurju. — g0$u 9 bila ljudska veselica na Kološa. j^j $ Tudi v Lucovi, tik ob maciža^p jel ji, je priredilo adrijansko D1 m^0 , mo koscev. Ob tej priliki sla^va * predsednik adrijanskega dru a dr* poša ter predsednik petrovsk s šiva Belec, VACLAV PROKCPEK: 36 Zena in (Roman dvojne ljubezni) In takšno Marijo je prišel pogledat Martin koncem decembra. Niti govoriti se ji ni več hotelo. Martin je spoznal, kako slabi, saj ima komaj še odprte oči. In dejala je, kako jo zdravniki silijo k operaciji in da bi šla v neki drugi santorij. »Te megle, te so ine...,« je šibko dejala ob ločitvi. In Martin je'razumel tudi vse drugo, kar ni izgovorila. »Na povratek ne moreva niti misliti, dragi, življenje izgubljam...« In v duhu je spremljala Martina na poti domov. Toda Martin ni šel domov. Sedel je v kotu pustega železniškega vagona, zunaj je divjal vihar. Peljal se je v drugi sanatorij Smrekovec. Toda kdor je videl zdaj Martina, ni več videl zapoto-škega gospodarja, temveč ubožca. In ta človek je potoval v Smrekovec, da se pogovori zaradi operacije in zdravljenja svoje žene. Dogovoril se je, toda kako! Dnevno plačati 250 dinarjev in operacija sama? Dokler zdravnik bolnice ne vidi, ne more reči. Nekako deset do petnajst tisoč. Domov se je vračal z novim upanjem in novim mirom. Na denar ni gledal. Dejal si je: To še ni petdeset tisoč, ki mu jih je bila prinesla Marija. In če bi moral prodati vse, tudi Dobje, bi prodal in ne rekel nič ne Mariji ne staršem. Marijo odpelje v Smrekovec takoj, kakor hitro pride do denarja. Nekako ga mora zgnati skupaj. Toda povsod je manjkalo denarja. Zaupal se je Lachmanu. Ponudil mu je polje. Naj si izbere kar hoče, kjer hoče. Lachman se je obotavljal. »Kaj to počneš, dečko? Nehaj že blazneti, kaj sploh veš, da bo vse to kaj zaleglo? Misli na očeta in mater. Slabo starost jima pripravljaš.« »Nič ne kupim,« je nadaljeval nato, »rajši ti jamčim, če bi zadostovalo, ti sam nekaj posodim.« »Ne veste, kdo bi kupil?« vpraša Martin kakor da bi ne slišal, kaj mu Lachman svetuje. In sta ugibala. »Janda, zidar, ta je naravnost lačen zemlje...« »Ali mu ne bi vi sami rekfi?« vpraša Martin. »Zakaj ne. Toda prodaj Dobje, fant, če ne gre drugače.« i »Nekaj moram prodati,« se je izognil prememu odgovoru. Dobje je čuval v svojem srcu — edino ta kos zemlje je od njiju obeh, od Martina in Marije. »In hranilnica — kaj misliš, da ti ne bo nič branila prodajati?« Ah, na to Martin niti mislil ni. In pomislil je, koliko stvari je že prodal brez vednosti vsakogar. Položil je roko Lachmanu na rame. »Svetujte mi. Denar moram dobiti, tako ali tako.« »Pusti to do jutri, nekaj si izmisliva,« de Lachman in mu stisne roko. »Izmisliva?« se je opotekel Martin in ni odšel, ni pustil večerne skrbi za jutri. »Koliko pa prav za prav potrebuješ?« je še vprašal Lachman. »Kakih trideset tisoč,« »In kaj bi delal, če bi bil reven, če bi nič ne imel? Ali nimamo dolžnosti tudi do tistega, kar dedujemo?« »Toda Marija, Lachman Marija. Mogoče me razumete, vsaj vi me razumite.« »Misliti moraš na očeta, na mater in na sebe. Ali „ovoriš kdaj z njimi o tem? Ali se zavedaš, da so tu še oni?« Lachman se je dotaknil živega in Martinu je bilo, da bi zaihtel. »Prodam, prodam, prodam ...« je planilo iz njega namesto odgovora. »Del denarja moraš dati hranilnici. K Jandi pa pojdem,« je ddjal Lachman in s tem sta se ločila. In Martin je prodal. 111 nidl um jc [ii uuai. i Prodal je več kakor je bilo lia j_ 53 > potrebno, in dobil je šestdeset polje ostane tu, si je govoril, kdo ga obdeluje. In takoj jutri napiše Mar^'j in pojdeva, pojdeva, pojdem s te jp čakam, dokler mi ne ozdravi ■ ozdraviš, se vrneva skupaj. _ vrneva? Manja, ali sedajle SP1 In zunaj je bučal veter. s0hU!(k(!ARAJEVO) — MARATON ^ bosta sestali v dvorani ®0Jtvi gospodarske banke rokoborski ijlft Mai' t {;e8a Hajduka ter maribor-i ta naii na v povratni semifinalni bor-b Marof klubskega državnega prvaka. JUfelj fr ??ove barve se bodo borili Do-(i ■bič /loL ,anlam), Dolinšek I (peresna), OTost bka), Ules (welter), državni prvak *^c (tp*ve ia), Orešnik (poltežka) ter ^ratVLra katego: rija). Postava gostov za * vznana, zagotovljeno pa je 'liji Cul? nravnega prvaka v težki kate- s. UKa. 7q svrrlrrlrn flol/v^en rr * Zagreba. Za sodnika je določen g. PftrD^EE *N MOTOCIKLISTIČNE *«BEDITVE V SEPTEMBRU » ru iniajo kolesarji na sporedu *> sejfr^ditve: '. Dirkališčno prvenstvo Maribo-SiPter vc-bonu Železničarja v izvedbi Železničarja. — V Ljubljani in 7?i Gradcu medklubski dirki v iz- stvk ««W?Stvta “i Mislinja, ni j v hSL .Državno dirkališčno prven-fert ^i n- ^ Hermesa. — Ostali termi-ta arii J80 zasedeni s prijavljenimi pri-> Proste ^r jih lahko klubi smatrajo Bini 0 rvjffnbnc za svoje dirke. .sP°r,ed imajo v septembru w ki so zasedli vse nedelje po vrsti. 3., 6. in 8. september je zasedel s svojimi prireditvami I. Hrvatski moto-klub, Zagreb, 10. sept. bosta imela dirke Hermes v Ljubljani ter Slavonac v Osijeku, 24. sept. pa bodo v Ljubljani dirke Moto odseka ljubljanskega Avto kluba. s Atletski dvoboj za tretje mesto v atletskem prvenstvu države, ki bi moral biti 6. sept. v Splitu med Železničarjem in Hajdukom, je preložen na kasnejši čas. s Beograjska kluba BSK in Jugoslavija pripravljata akcijo za ustanovitev Srbske nogometne zveze. s Poljska nogometna zveza doslej še ni odpovedala reprezentativne nogometne tekme Jugoslavija—Poljska dne 6. IX. v Beogradu. Za sodnika je določen Belgijec Baert. s Ferencvaros je odpovedal gostovanje v Beogradu, ker ni dobil dovoljenja od madžarskih oblasti. s Gabrovic je na mednarodnem teniškem turnirju v Budimpešti v finalu premagal von Cramma z 1:6, 1:6, 6:2, 6:2, 6:2. s Atletski dvoboj med Nemčijo in Belgijo v Krefeldu je bil pri stanju 48.5:28.5 za Nemčijo prekinjen. RAZPIS MARIBORSKEGA GLEDALIŠKEGA ABONMAJA Uprava Narodnega gledališča v Mariboru razpisuje za sezono 1939/40 abonma na 22 predstav (14 dramskih in 7 glasbenih ter en koncert). Abonenti uživajo v razmerju proti dnevnim cenam velik popust ter plačujejo svoj abonma v osmih zaporednih mesečnih obrokih, vedno v prvih dneh vsakega meseca. Cene abonmaju: osem obrokov a din 47, 33, 27, 17 (za uradnike 39, 28, 24, 12) za ložne sedeže; po din 42, 33, 27 (36, 28, 25) za parterne sedeže; po din 42, 33, 25, 20 (36, 28, 21, 16), za balkonske sedeže; po din 21, 17, 12 (17, 12, 8) za galerijske sedeže. Na razpolago pa so tudi bloki, ki so nekoliko dražji od navadnega abonmaja, pa zato omogočajo obisk poljubnih 15 dramskih in 7 glasbenih večerov. Le predstave, ki so na lepakih označene z „iz-ven“, ne veljajo za bloke. Abonma je veljaven le za imenovano osebo in se med sezono ne more odpovedati. Repertoarni načrt za prihodnjo sezono bo objavljen te dni. Prijave sprejema gledališka blagajna, ki je odprta vsak dan od 9. do pol 13. ter od 15. do 17. ure (ob nedeljah in praznikih od 10. do pol 13. ure) do sobote, 16. septembra. Lanskim abonentom so rezervirani dosedanji sedeži samo do sobote 9. septembra. Barometer zastonj! Prekmurski drobiž Kmetski praznik praznuje mladina petrovske občine v nedeljo 3. t. m. v šulin-cih. Snujoče se Društvo KFD v šulincili priredi pod okriljem gornjepetrovskega DKFD tekmo koscev in kmetsko zborovanje. Na zborovanju bosta govorila tudi delegat Zveze KFD ter Okrožja. Požar. V nedeljo zveč. je nastal požar pri posestniku Kerčmarju Janezu v Gor. Petrovcih. Zgorela je hiša, streha gospodarskega poslopja in orodje. Gasilcem se je posrečilo požar omejiti in očuvati pridelke, škoda se ceni na 30.000 din. — Strela je povzročila požar v nekaterih sobah beltinskega gradu. Vzrok je ne-odklopljen radijski aparat, škoda je pre- n. »čudežen« otrok. V Radovišču pozna ves kraj dve in pol leta starega fantka Rada, sina Spasoja Karakučeviča, ki poje na pamet preko 30 narodnih pesmi. Vaščani, posebno otroci, da kaj radi poslušajo ter jim mora maf ček dnevno prirejati koncerte. n 145 hišic porušenih sredi modernega Beograda. Skoraj sredi Beograda se je, nahajalo naselje Jatagan Mali, kjer so bile same male hišice najbednejšin Beograjčanov. Te hišice, 145 po številu, je dala beograjska mestna občina porušiti. Dobi vsak čitatelj našega lista. Krasno izdelan, zanesljiv, velikost 13 krat 16 cm, proti povračilu stroškov din 5’— v znamkah pošlje: BAROMETER, Ljubljana 1. poštni predal 18 cejšnja radi dragocene opreme ter je krita z zavarovalnino. III. občni zbor Dijaške gospodarske zadruge v Murski Soboti bo v nedeljo 3. septembra t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v hotelu Bac. Vpis v trgovsko šolo bo za I. razred 4., 5. in 7. septembra od 9. do 12. ure v pisarni Združenja trgovcev v Murski Soboti (Trgovski dom). Pri vpisu so potrebni rojstni list, domovnica, spričevalo o nižjem tečajnem izpitu, zdravniško spričevalo in potrdilo staršev oziroma varuhov z obvezo glede rednega plačevanja določene šolnine. Vpisnina mora biti plačana ob vpisu in znaša 1000 din. šolnina znaša 225 din za osebo ter mora biti plačana za tri mesece vnaprej. Mesečno odplačevanje šolnine dovoli šolski odbor v izjemnih primerih na podlagi posebne prošnje. Začetek šolskega leta bo sredi septembra ter bo združen s posebno svečano otvoritvijo, kateri bo med drugimi odličniki prisostvoval tudi minister trgovine. Nemčavci. Kmetska mladina v Nem-čavcih in Markišavcih vneto skrbi za svojo izobrazbo. Pred kratkim je vložila pravila za posebno Društvo KFD. Istočasno pa se pripravlja za nastop na odru ter vadi igro »Prisega o polnoči«, s katero bo kmalu tudi nastopila. Poleg veselja do igre hoče z njo dobiti tudi nekaj sredstev za svoje prosvetno delo. Važno opo Vsakega 14. v mesecu začasno ugasne pravica do nezgodnega zavarovanja za 10.000 din tistim starim naročnikom, ki še niso poravnali naročnine do konca tekočega meseca, čim prejme uprava »Večernika« od njih zaostalo naročnino, stopi njihovo zavarovanje zopet v veljavo. Poravnajte zato naročnino takoj! V Vašem interesu ne odlašajte niti dneva več! UPRAVA »VEČERNIKA«. Uaasva&cdi Vi Ivan Potrč- !uVi I1 k pretekk) od takrat, ko so -.vobodo. Kmet se je žalostnega j ^ dobro spominjal: v 11- vVkrol • drno drobljene osmrtnice V« Sove,0!1’ nato Pa se o Svobodi ni iVr n • ’ n'b smelo se ni govoriti. vbi'lo kmetu težko za Svo- bil0 mu ie 'bilo za njo kakor bi vv*1 dobrš Za zeno’ s katero bi pre- taV' a 'V del sv°icg,a življenja tja- 4a težko Vsc'e ,po nieui smrti spoznal, ivute Ostni u 0 življenje brez nje, in se. žWeka r?z nje prav za prav samo »J* Ve t bi laže prenesel izgubo, t»f ' v deir, vase* se zakopal v vino- t. r slo-i. . 0 na Dolin, v VStebei na. b^jn- v košnjo, v oranje 'CV ni n l,Vino. in ^il otroke. O ^tei je , me^l nihče več govoril. 0Vtu ^ komaj sP°m‘n. haV odraščati otroci. Kot brk?6, Čebliannf . fvečer okoli stare duie n ,r v babico, naj jim * Pravljice. ČfrC te zahtevo!^'00 Pripovedujte, babi-v0r;iPrav za ' 3 mate Lojzka, ki je za-se J' Voniurav še komaj dobro go-fiaj ^tedala v ,?.? babici na krilo ter 'tekla dtena usta, od koder bi Prit., . tjl^se pr^ lu'tep.ša pravljica«. VSj -o najlepše«, je edgovo-Je 'e Zan.- Uza*ieno babica, vendar življeni lsll.te. Iskala je po svojem Vh-^teno , to' kar je šlo najlepše VV ha V)ente ter se naposled Pe v Oajmig - - v°bndo. Presedla se jc, Z VrtščaCS:a 'Z z'belke na krilo, da njem motil pripovedovanja ter začela: »Pravljice o Svobodi vam še n-rsem pripovedovala. Dolgo mi je že ležala na jeziku, vendar nisem našla prave beseide zanjo. Najlepšo pravljico je pač treba pripovedovati z najlepšimi besedami. Vsaka beseda ni za vse. Poslušajte, otroci...« Starka je pripovedovala, otroci pa so jo zvesto poslušali. Nobena beseda o Svobodi jim ni ušla. Za male kmetove otroke ni bila pravljica o Svobodi nobena pravljica, ampak je bila kos resničnega življenja, kakor so bile resnične zanje vse pravljice. Če bi ne bile pravljice zanje resničen svet, jih pač ne bi poslušali. Otroci gledajo vedno zelo pametno na svet, ne pustijo se varati. Babica pa je pripovedovala. O Svobodi, o njenem rojstvu, o vsem pač, kar je dobrega prinesla na svet. Takrat je bilo ljudem dobro na svetu. Svoboda je pregnala trinoge in graščinske valpte, vse one pač, ki ne pustijo siromaku, da bi v miru in zadovoljstvu živel. Zato so jo mogočniki preganjali; bila jim je trn v peti. Na žalost pa se ta najlepša babičina »pravljica«, kakor bi rekla Lojzka, ni končala tako kakor prejšnje babičine pravljice. Svobodo so zaprli v temen grad, in do babičinega pripovedovanja se še ni rodil nedolžen otrok, ki bi jo lahko rešil. Babica je končala, med otroci pa je nastal dolg molk. Nato pa so se oglasili otroci skoraj vsi hkratu. Vsi so hoteli vedeti, kakšen mora biti tisti otrok, ki bi lahko rešil Svobodo, da bi bilo ljudem znova dobro na zemlji, mali Vanč pa je celo skoraj malo preveč predrzno in naravnost vprašal, da se jc še Lojzka začudila, ko jc videla starejše kakšne dolge obraze so napravili, če bi namreč on lah- ko rešil Svobodo. Babica je pokimala, čisto pootročila se je zadnja leta, izgovoriti pa ni mogla več; kajti za mizo se je dvignil kmet m prepovedal babici pripovedovati o Svobodi. »Nočem, da bi bili moji otroci nesrečni«, je rekel. Babica je obmolknila ter kmalu potem umrla, otroci pa so rasli. Pretekla so leta in skoraj sp že pozabili na vse babičine pravljice. -Trdo so morali delati na polju ter se pehati z očetom od jutra do večera po kmetiji. Tudi na pravljico o Svobodi so pozabili, saj je ni po babičini smrti nihče več omenjal. Po kmeta so sicer večkrat prišli neki sladki ljudje iz mesta ter ga na dolgo in široko vabili, da bi odšel z njimi ter dal svoj glas za »svobodo«. Kmet je molčal, ko pa je prišel tisti dan, ki bi naj prinesel »svobodo«, ni šel nikamor. Ostal je na kmetiji. Otroci, v katerih je še ostalo nekoliko babičinega pripovedovanja o Svobodi, so ga sicer začudeno gledali, rekel mu pa ni nihče nobene zaradi Svobode. Lahko bi ga vprašanje razjezilo, saj ga je pred leti babičino razlaganje dvignilo od mize. Poleti je odšel kmet z najstarejšim sinom v gozd. Mladi smrekov nasad je preraščala praprot in visoka trava. Ustavil se je ob nasadu, vzel pipo iz ust in rekel: »Smrečju bo treba napraviti prostor, da bo laže dihalo. Svobode — zraka mu manjka.« Sin je dobro čutil, da je »svoboda« očetu ušla, in da jo je hotel popraviti z »zraikom«. Takrat je šla tudi kmetica s hčerjo med mlado pšenico. Divji grah in slak sta sc razrasla med njo. Kmetica se je ustavila ob njivi in pojadikovala zaradi plevela. Rekla je: »Pšenico bo zadušilo, če ji ne bonu dali svobode — zraka.« Hčerka ni nič rekla, dobro pa je čutila da je mati popravila prvo besedo zarad očeta. Prišla je pomlad, v gorici nad hišo s< je odprla rana kop. Otrokom je pomaga kopati viničar. Star je bil ter je pozna svet, pa so ga otroci povprašali, ko n bilo očeta zraven zaradi svobode. Vini čar se je oprl na kramp, pomislil mak) nato pa povedal: »Svoboda je bila, pa so jo vzeli. Svo boda pa nikoli ne umre. Naj še tako se dijo na njej, in jo zaklepajo, ko bo priše njen čas, bo preklala kakor breskev svo jo trdno skorjo in pognala. Na človek pa je, da zrahlja zemljo ter ji tako pri pravi pot. Brez človeka ni nič, tudi Svo boda ne bo prišla brez njega.« V gorico se je vrnil kmet, otroci i viničar pa so prijeli za krampe in se zno va zarili v ilovnato zemljo. Nič niso ve govorili, ali Vanč je vedel, da bo treb težko ilovnato zemljo zrahljati, da bo laž pognala breskev — Svoboda. Vsi, ki s kopali, so čutili, kar je povedal in kar j še hotel povedati viničar ter so krepke j prijeli za krampe. Svoboda torej je, v: jo čutijo, pomladanski vetrovi so jo ž prinesli v vas, na otrocih pa je bilo pc slej, da^ se dokopljejo od nje. Prav lahke da jih že na vrhu gorice čaka, edino or še se morajo z delom svojih rok tja do kopati, da bodo potlej lahko živeli in d se jim bo dobro godilo. Krepkeje so prijeli za krampe in krep keje zamahnili. Do Svobode se moraj sami dokopati. Tudi njihovi otroci jo bo do rabili, brez nje bi ostali krmežljav Oni bi pa radi bili zdrav zarod. Začuti: so Svobodo — kdo bi potlej ne kopal V njihovih rokah je ležala. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih s*ane vsaKa beseda 50 par. najmanjša pristojbina za te oglase ie din 8— Dražbe, preklici, dopisovanja in zenitovanjski oglasi din l,— po besedi. Naimaniši znesek za te oglase ie din 10.—. Debelo tiskane besede se računajo dvojno. Oglasni davek za enkratno objavo znaša din 2.—. Znesek za male oglase se olačuje tako} pri naročilu, oziroma ga le vposlati v pismu skupaj z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun št. 11.409. Za vse Dismene odgovore glede malih oelasov se mora. priložiti znamka za 3 din. Razno »KAVALIR« se odlikuje po okusu in aromi. »Kavalir«, Gosposka 28. _______________________815?—1 Prima ESTRAGON-K1S za vlaganje kumare kakor najboljše olivno in bučno olje Specialno olje za želodčno bolne. »Kavalir«. Gosposka28 8154-1 VSAKI OSEBI — družini — nudi stalni zaslužek »Mara« Maribor. Orožnova 6; Celje. Slomškov trg 1- Pletilnlca — Razpoši-lialnica. 1803 HALO! KAM? na koncert, Košaki. »Počehov ski dvor*. Poceni Diščanci in dobro vino. Kolarič. 8412—1 VINOTOČ A. Tkalec, na Kalvarijo, odprt!___________________8414—1 TRGOVINA Z MEŠ. BLAG. na najboljšem mestu, prima promet, se proda. Resni kupci javijo naslov upravi pod »55.000«. . 8324-1 SPALNICE, JEDILNICE. KUHINJE vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi pohištva. Aleksandro va c. 48. 4311—1 PONIKLAN.IE. pokromanje predmetov vseh vrst dobro in poceni pri »Ruda«, Maribor, Trstenjakova ulica 5. 6177—1 POSOJILA DOBE državni, banovinski uslužbenci in upokojenci in posestniki Informacije dale Dolenšek, Radeče Podkraj. Priložite znamke. 6927-1 LEPA OREHOVA JEDERCA IN MED dobavi najceneje Medarna Ljubljana. Židovska ul 6. ______________________ 7710-1 NOGAVICE — PLETENINE volno za strojna in ročna dela. konjske koce, posteljne odeje, platno - perilo, blago za ženske obleke itd. dobite ugodno v novi trgovini in pie tilnici »MARA«. Koroška cesta 26. , 7888—1 . ŠOLSKE torbice in nahrbtnike v veliki izbiri priporoča Kravos, Alek sandrova 13. 7933—1 TRBOVLJE Najboljši in najboli vpeljani premog vseh vrst pri Branko Mejovšek, Kneza Koclja ul. 13. tel. 24-57. Naročite takoj. 7990-1 VINSKO TRGATEV z domačo zabavo priredi ter se priporoča za obilen obisk Postržin, Pobrežje. 8265—1 V nedeljo VELIKA GOZDNA VESELICA v Stražunu na Pobrežju. Priredi glas. društvo Hutter. Za dobro pijačo in jestvine pa skrbi Debelak Minka. 8266—1 Oddam velike, lene svetle KLETNE PROSTORE Dripravne za vse. Vprašati hišnico. Zrinjskega trg 5. 8274-1 ZAHVALJUJEM se Waldhauzer J za odstop »d tožbe radi obrekovanja nje sa in pokojne žene. Novak M. ___________8291-1____________ PERJE ZA POSTELJO kemično čiščeno, po konkurenčnih cenah dobite vedno Pri »Luna«, Maribor, samo Glavni trg 24._________8293-1 ZA ŠOLSKO MLADINO nogavice, jopice, puloverje iz fastne delavnice. Nahrbtniki od din 9,50 navzg. pri »Lu-ua«, Maribor, samo Glavni trg 24._______________ 8297-1 Ljudska štednja, dolgoročna POSOJILA vsem drž. uslužbencem. Pojasnila dale zastopstvo »Moj dom«, Celje, Gregorčičeva 3. Zn,mike za odgovor. 8423—l DOBRA HRANA se odda Razlagova 24-11, le-vo. __________________8416—1 IZDELUJEM IZ RAZNOVRSTNIH KOVIN posode. zajemalke levake, električne rosete. reflektorje, skodelice za tehtnice, avtoko-lesne kape itd., iste predmete izdelujen tudi iz rie proste pločevine. 8417—l VINOTOČ IPAVIC Košaki 62. ima izborno vino po 8 din. 8298-1 MLADI VOLČJAKI se oddajo takoj. Delavska 19. Studenci, za Rapidom. 8308-1 POLJČANE Upokojenci iz Poljčan, in okolice. pridite, vsi na sestanek v. nedeljo, dne 3. septembra, ob 5. uri popoldne v gostilno Gajšek, Sp... Poljčane. Mariborski odbor. 8333-1 8353-7 ZDRAVJE SI OHRANITE, NA SKRBI POZABITE če popijete kozarček, dVa pristnega traminca v Kneza Koclja ulici, Plzenski dvor. Za dom celo prhnemo znižane cene. 8354-1 »ZARJA« NA POBREŽJU vabi svoje prijatelje in znance na prvo letošnio vinsko trgatev v nedelio 3. tm. na letnem telovadišču. Trgatev bo ob vsakem vremenu. Teklo bo dobro vino! 8366-1 ZIDAJTE POCENI Načrte, proračune, zidanje stavb in vsa v stroko spadajoča dela izvršuje solidno in poceni Marko Štuhec, poobl. zidarski mojster. . Maribor Tržaška cesta. 8371-1 HALO! POZOR! V nedeljo vsi v Zg. Radvanje v gostilno pri Lipi, ker se bo dobil na ražnju pečen prašiček. Prvovrstno šentpetr-sko in pekrsko vino. Za obisk se priporoča gostilna »Pri lipi«-. Zg. Radvanje. 8372-1 PREMOG suha bukova drva, kolobarji, stavbeni material, les, deske, late, strešna in izolirana lepenka, aresit, smolni cement, apno ud. najceneje v novi trgovini D. Štuhec, Tržaška cesta. 8373-1 Mehanično tehnični ključavničar išče DRUŽABNIKA Naslov v upravi. 8382-1 GAMBRINOVA DVORANA najboljša domača hrana. Abonenti se sprejmejo. Kosilo in večerja din 12. Tudi čez ulico. 8386-1 VINOTOČ JAN na Kalvariji. Vino 8 in 10 din. 8390-1 KADI ZA SLIVE vinske sode izdeluie poceni sodarstvo Sulcer. Vojašniška 7. 8393-1 HLAPCA H KONJEM KONCERT Vsako soboto in nedeljo prvo vrstna ciganska godba. Odprto do 2 ure zjutraj. Pristna ljutomerska in dalmatinska vina, izborna kuhinia. Gostilna »Ljutomer«, Stibler. 8409—1 V nedeljo v LOVSKI DOM nad Tremi ribniki, kjer bo vi ho radi opustitve gostilne po 8 din liter. Za obilen cbisk se priporoča gostilničarka 8380-1 Posest Jt^.1 ...j STAVBENE PARCELE podaljšana. Maistrova uljca, Tezno, proda Jauk, Limbuš 14. 8283-2 Krasna STAVBENA PARCELA za industrijalca ali večjega obrtnika na Makarievi ulici se proda ugodno. Jauk, Limbuš 14. 8282-2 Nova DVOSTANOVANJSKA HIŠA na prodaj. Obrežna cesta 98, zraven ceste k brodu. 8284-2 LEPA VILA z vrtom, 4 sobe, soba za služ kinjo. kopalnica. veranda, balkon, v najlepšem kraju Maribora, 'za prodati. Vprašati v upravi. 8305-2 Proda se DVOSTANOVANJSKA HIŠA v' Sp. Dobravi. Potreben kapital din 25.000. ostalo v obrokih. Vpraša se v trgovini Mernig, Ptujska cesta 1. 8296-2 HIŠA z. lepim vrtom, sončna lega, na prodai. Pobrežje. Nasipna 38. 8303-2 NOVOZGRAJENA VILA 3 moderna stanovania, velik vrt, se zaradi smrtnega slučaja takoj proda. Naslov v upravi. 8310-2 Sredi Maribora v Mlinski 8 prodam MANJŠO HIŠO z lokalom. Posredovalcu nagrada. _ _ 8317-2 4-STANOVANJSKA HIŠA na obroke na prodai. Slomškova 4, Špesovo selo, Pobrežje.______________8344-2 Prodam PARCELO z zasilnim stanovanjem in in vrtom poceni. Hostejeva 21, Zg. Radvanje, 8345-2 NOVOZGRADBA 2 sobi. kuhinja, vrt. periferija 20.000. Trgovska hiša, 6 oralov zemlje, 60.000. Moderna novozgradba, 8 stanovanj. 1 lokal, velik vrt, 200.000. Lepo vlnogradno posestvo, najbližja okolica, 8 oralov, avto-dovoz, 180.000. Obrestonos-na hiša z dobičkanosnim obratom, radi družinskih razmer 250.000. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka ?8. 8368-2 LEPE PARCELE v Špesovem selu na prodaj. Vprašati Zrkovska 70. 8378-2 Kupim Kupim dobro ohranien KOTEL ZA ŽGANJEKUHO Zenkovič, Pivola 6. nošta Hoče.__________________ 8304-3 Kupim dobro ohranieno DVOKOLO ZN. »PEŽO« Jordan, Wildenrainerjeva 8. 8404-3 Prodam RADIOAPARAT »Schaub 40«, najnovejše konstrukcije, zaradi selitve za po . lovično ceno. Jurič. Mel.ie, j Kraljeviča Marka 13, 8168—4 POHIŠTVO za dve sobi poceni naprodaj. Naslov v upravi. 8249—4 VINO 8 hi laški rizling, 12 hi moz-ler sortirano, letnik 1938. Vprašati Flis, Stročiavas pri Ljutomeru. 8290-4 6 belih ______ ANGORSK1H ZAJCEV in globok otroški voziček na predaj. G. Milotinovič, Zrkovska cesta 18/1.. Pobrežje. ___________8294-4___________ »ŠP.4RKLET« steklenice za izdelavo sifona ugodno na Prodai. Franko-panova ulica 34, Maribor. 8301-4 Prodam celo ČEVLJARSKO OPREMO Košaki ,6. Maribor. 8313-4 PRODAM 2 kompletni, postelii, 2 omarici, stole, mizo in žimnate vložke. Koroščeva 8. pritličje 8318-4 Prodam KOZMETIČNI APARAT '»Vapofor«. Sodna 2. .8347-4 MOTOCIKEL 750 ccm3. ameriški, v izvrstnem stanju ter s kompletnim rezervnim motorjem na prodaj zelo poceni.- Meliska 33. 8356-4___________ SINGER ŠIVALNI STROJ damski, zelo. usodno na prodaj. Korman, Koroška c. 43. ____________8363-4___________ Prodam prvovrstne KONCERTNE CITRE Dajam pouk na citre. Raiče-va 13/1., Bučar. 8364-4 TOVARNA OLJA za bučno'in druga olja, dobro vpeljana, rentabilna, stanovanjska hiša, na prodaj. Prodam tudi samo stroje ali dam v najem. Dopisi pod »440.000« na upravo »Večer-nika«, Maribor. 8360-4 Na prodaj dobra stara VIOLINA Jelenc. Košaki. 83S7-4 LEP OTROŠKI VOZIČEK na prodaj. Kremplieva 6. Gra fenauer. 8394-4. ŽENSKO fOLO poceni na proda; Vojašniška 7 8395-4 2 SOBI IN KUHlM°vl /rtom i T,ivadna 6 Nnva vas; [z vrtom oddam- ! m Prodam poceni dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK Tržaška cesta 26. 8402-4 Stanovanje Sf.SBf.-:* -- - iMi.-vtincvauMBS: SOBA IN KUHINJA se odda. Maribor, Pobreška cesta 38. 8200—5 SONČNO STANOVANJE trisobno, brez kopalnice se odda mirni in stalni stranki. Cverlin. Gosposka 32. 8251—5 SOBO IN KUHINJO se odda v najem. Vpraša naj se Tržaška cesta 59. v trogo-vini Klemenčič.: 8277-5 MALA SOBA shramba- kuhini,a'hrežie. &?■ da za din 100. P°brW žunska 20. — SOBO S_ŠTEDl^ji oddan1 s 15. sept. ^ m Ciri1 Metodova STANOVA# jJ | komfortno, 2 sob • j,jaV[1i$ oddam. Vprašat: ulica 5 ______ ••" K <*», 1 ali 2 osebama.: 'jv > 82?2h7 2 DIJAKA kfi,o| sprejmem v dobro . ytž! sončno stanova«' • Maribor, SplavarsH , -iŠH-sfSŽ GOSPOD ALI se vzame na s‘ah;{e. hrano. Tržaška !• > dijIH^S se sprejme- na st* hrano, nudi. obenjirl konverzacijo, zf minut od zavoda-upravi tega lista- OPREMLJENAJ$S s posebnim vhodo ^ 5» pU^CUlillll takoj. Fochova Odda se lepa ,.oBA a SONČNA , Pusrukova 23. W ruhiimuva Rapidovim igrij°^<-' v Cankarjeva 1/H- SONČNO o^V poseben vhod, s J« septembra solidne«; ,ist3. GOSPOD ALI gv^i5|j| se sprejme na „e, fei hrano ali brez Hran ^ oddam. Kneza 8342-/ 0dda se . kUH^'1 $ SOBA IN j event. samo *?] ^roJ3- Frančiškanska ' OPREMLJENA J Masl^j se odda 15. sept-upravi. ' j 'CD0 SONČNO SOB^ v centru, z Vikoi. ce oddam ‘akc>' ^ upravi. Sirite POSOJILNICA NARODNI DOM 11 MAPI NARODM! OOM nHMHBMHNaBfilMM i- Z O. Deležna g-lavnica nad 600.000 din, lastne rezerve 11 mili onov din, hranilne vtog-e 56 milijonov din. Sprejema hranilne vioge na knjižice m na tekoči račun ter jih obrestuje po 3—5°/0. Da:e poso>ila na vkn:i?bo in na ženice ood najugodnejšimi pogoji. Najstare}!! slov&r^ki denarni zavod v Mariboru - Vse hranilne vloge so proste in se izplačujejo n*0 njuni srajci Schichf SOBICO va 26/11., Ulica). ;ue«L,iENo SOBO c-kok3dvora °ddam //'lam, z zaitrkom in 4s/r-.a^atj; Aleksan- S-^tl v- o^dain Cedilnikom ^ti v,na Tržaški cesti. Slivniška ulica 5. ^»^S399 7 pllAKA in, °^rbQ jretoem v nopol šžev!dli{njal?i dražbo lanske-<<* ?/)], ku- Pertot, Koro-8401-7 ?r«in,{tnDUAKIN.IO ^«Drat-Vso oskrbo- Na &C>-člavi. S406-: ^n0va Q°sPODA -i fiskiTv, a : Aleksandrova Mtv0 elom 1§5e. Sršen, ^ jočete v resnici biti dobro in poceni oblečeni, kupite v ,,C QŠ k G Sil II? eSgSZiflU*1 Maribor, pri glavni poli fajvecjo kbiro češkega in angleškega blaga po najnižji ceni, brezobvezno se lahko prepričate. Velika odprodaja ostankov, kro^aške potrebščine. mmma—mmamummmR ciji. Tam dobite polovične cene, i5b2LJ?N0 sob° ivema3im. shodom oddam ggjjff g Oregor- MS^seDteli|,PraEn0, °ddam ska 4. Septembrom. Primor- ŽS^kTdružim v upravi S357-7 i 0sk|?NČNA SOBA lice Se UD.?rabo kopal- Wni da' K°ro§ka 8. v 8365-7 sc spre:?yA DIJAKA bo. fef v ponolno oskr- 'TJta 8 «>• 6- 1- nadstr., Š^MdEN GOSPOD Vatie eTem tj m‘ na stan0' gieza t dVpni, SOBO ^ septemhSte!'ama °ddani s Il5membrom. Soorn. Sod- Soorn. Sod 8376-7 "Uto m ^INET *»Vin o1 ^Podični. Klav - d^regorčič. 8383-7 st Snr . dijaki MCei° l Doh’° oskrbo % klaP- Trubarieva 9. Upo * - lr)a in konalnice. 8384-7 ČEVLJARSKE POMOČNIKE herrihterje in šteparice sprejme Vilko Blatnik. Slovenska 20. 8316-9 NATAKARICO pridno, mlado, z lastnim stanovanjem takoj sprejmem. Naslov v upravi. 8349-9 UČENKA poštenih staršev, s predpisano Izobrazbo, z znanjem slovenščine in nemščine, se takoj sprejme. Zlata Brišnik, Maribor, Slovenska ulfca 11. 8321-9 Sprejmem DVE DIJAKINJI na vso oskrbo. Naslov v upravi »Večernika«. 8325-9 Samostojna HIŠNA POMOČNICA ki dobro kuha, pere in oprav ija vestno vsa domača dela, poštena in zanesljiva, se išče v Dubrovnik k zakonskemu paru brez otrok. Plača in postopek dober — nastop takoj. Predstaviti s knjigo v Maistrovi 18, Jankovič 8322-9 Sprejme *se PLAČILNA NATAKARICA s 15. septembrom, z . malo kavcijo, prednost imajo s ko lodvorskih restavracij ali boli šili lokalov. Naslov v upravi. 8339-9 *» toJiOSpODIČNA' :.3v3eJme na hrann S uu hrano in sta- Korošči eva 22/1., des vrata 8392-7 in cesti, ulica 5. VZGOJITELJICO z znanjem slovenščine in nemščine, resno. zdravo, sprejmem k otrokoma v sta. rosti 3Vi let in 6 mescev. Po nudbe na upravo ood »400«. 8355-9 UČENCA sprejme . trgovina Drago Rosina, Vetrinjska 26. 8367-9 DOBRA KUHARICA (tudi za navadna hišna dela) dobi 400 din mesečno. Vprašati Verstovškova ulica 4a-II, levo. 8389-9 ČEVLJARSK. POMOČNIKA vzornega, samo za specialna šivana dela. iščem. Nasi. g. Suliča, Radoševič Franjo, Aleksandrova c. 30. 8403-9 ■bo. Na-8406-7 ' SDreime boli- - naslov v upravi. 8415—7 ^ • beograjska 23. 8418—7 Kte Sluibo išie DOBRA ŠIVILJA gre šivat na dom poceni. -Cenj. dopise na upravo »Ve černika« pod »Šivilia«. •» 8280-10 ' MLAD FANT trg. pomočnik, inkasant želi službo spremeniti. Naslov na upravo »Večernika« pod »Stalno«. 8326-10 Dopisi Tone in Andrej sta bila S®V®9 ito x?a tudi STANOVANJE it: ’ vso fesSfSA.It t.P°d S?® z navedbo ce-tavo^ *Točno Dlačilo, *a ---------8295-8 !?*;ii?SM«m77------ ^n°vanU r in5‘ruktor, oddajte 23 '"sankcijo POZOR! Gospod, ki se je spoznal z Zlato Cvenk, dobi pojasnila o njeni preteklosti. Žnidaršič, Kneza Koclja 39, Maribor. ____________8340-13___________ MLADA GOSPODIČNA želi znanja z boljšim gospodom radi razvedrila. Ponudbe na upravo pod »Odkritosrčen«. 8391-12 OPOZORILO! G. Premožiču J., vlakovodji, Čopova 2.!. Pobrežie. prepovedujem sestanke z mojo ženo. V prvem slučaiu bom so-dnijsko postopal. P. F., Čopova 22, Pobrežje. 8421—13 Pouk Uobi ibarJ£ENEC >s ?> se srn- - 1 *z dobre Akk*mtŠlTit Kra’ 8192-9 z? ^EKLE 8273-9 PROFESOR POUČUJE nemščino, slovenščino, italijanščino, francoščino. Konver zacija! Nemška, slovenska, hrvatska stenografija. Marijina ulica 25, pritličje. 8346-13 NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA FRANCOŠČINA po lahki, hitri metodi. Individualen pouk. Zajamčen uspeli Aleksandrova 14-1. levo. 8411—13 V najem se CELO NOVO HIŠO z vrtom v Račah, ooleg po staje ali tudi posamezno dve stanovanji in en lokal (seda.i brivnica) oddam takoj v najem. Vprašati v pisarni v Ma riboni, Aleksandrova št. 10 JW7_1 « Ne ve se, kaj občudujete bolj — privlačnost dame ali snežno belo obleko! Zares, to lepo zunanjost divno izpopolnjuje edinstvena belina obleke. Samo z Radionom se doseže taka belina! S kuhanjem v raztopini Radiona se razvija kisik, ki struji skozi perilo, odpravlja popolnoma vso nesnago in daje perilu popolno belino — Radion belino. Ni čistejše beline od Radion beline Najbolj vama naložba denarja kor jamči ia vlogo pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem In z vso svojo davčno močjo - - Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno ^ BI ^ it Centrala MaribJ v lastni novi palačiJ* nsKo C«1!6 Gosposke In Sloven Podružnica nasproti pošti, prej Štajerska hranil"1«* ju** SPREJEMA VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN PO NAJUGODNEJŠEM OBRESTOVA -V.--:.-, .-.v CENJENE DAME! Zaupajte izdelovanje Vaših oblačil za jesen in zimo modnemu salonu „FRANIA“ Maribor, Krekova 14 Po najnovejših žurnalih se izdelujejo obleke, kostumi, plašči itd. elegantno in točno ter po izredno zmernih cenah. Suh ladiiski pod (Koroške ^ in slavonski hrastovi in parjeni bukovi parketi stalo® "* TOVARNA PARKETOV fcsifi JUudeti, HiotUot, Polaganje vršimo pod strokovnim nadzorstvom. II II O-Ke" r m Dravi Amerikanec. kadar se počuti popolnoma varnega. Tak občutek popolne sigurnosti proži 0. K. gum..., ker ie izdelan iz lateksa, ie izredno tanek, mehek in izdržljiv Garantirana trajnost 6 let. Srebrna papirnata Škatla s 3 komadi din 10.— v apotekah in drogerijah. Po potrebi Vam bo tt. Rave d. d., Zagreb, javilo, kje si lahko nabavite 0. K. 6926 MOŠKI! Pri spolni slabosti (spolni impotenci) poskusite hormonske pilule HORMO-SEKS Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din 84, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. — Po pošti diskretno razpošilja: KR. DV. LEKARNA PRI SV. AREHU Maribor. — Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij »V1S-V1T«, Zagreb, Langov trg 3. 6293 Ogl. reg. S. br. 5846-39. Zahvala Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, č. g- župnika ter pevskemu društvu „Ena-kost“, da so spremili našega ljubljenega sina Stanka na zadnji poti. Studenci pri Mariboru dne 31. avgusta 1939. talulola rodbina Cvirn Najboljše kosouno apno Rpnenice Hnt. Birolla, Kresnice pisarna: Rnt. Birolla, Ljubljana, Dalmatinova ulica 10 Zlato in srebro, • briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakup M. Dgerjev sin, Maribor. Gosposka ulica 15. ii m Globoki in športni ie za din 25«" tedensko Kadrmas J. Maribor-Melj« 5787 Kraljeviča Marka IS OKASA tablete Pri spolni slabosti lahko poskusite OKASA tablete za moške 100 komadov din 220’— proti povzetju Zastopnik : Lekarna Mr. Rožman Miroslav Beograd — Terazije 5 Ogl. m- S. 5846 36 j ;i ; pri nailh Inseren- lulKl kupii*te Uii ter °0iaiuitei prima kakovosti din 2’—, breskve din 4*— za jed in vkuhavanje, skrbno obrane, 20 kg dostavimo tudi Maribor. Dolinšek, Kamnica. Gostilna Krempl, najlepši gostilniški vrt okolice, prvovrstna kuhinja (jerebice, pečenice, kmetska pojedina), pristna pekrska in ljutomerska vina. Tscheligijevo pivo, novo ribezovo vino. Jutri godba pri „Jelenu" Sv. Peter, ocvrti piščanci, do bra kapljica in vsa ledila na razpolago po zmerni ceni. Se priporoča gostilničarka. rus PreH otm se sprejme takoi. periektno znanje parletna praksa v ali trgovski pisarni- ^ je vložiti do prih- v°^>' na upravo lista roi maliošl* so najcenejši, saJ beseda saP10 so& Kdor odgovor »prasanjaj!^ malih In druglllJtBtf sili, naj lotenlh 3^J^S znamkah na odgOj^ Preselitev! Podpisani Konrad Šapec, mehanik, vljudno naznanjam svojim cenj. odjemalcem, da sem se s svojo delavnico za pisalne, ra&ifl ske in registrirne blagajne s 1. septembrom preselil iz ulice Kneza Koclja 24 v Aleksandrovo cesto 24 svoji111 (vogal Cvetlične ulice), kjer bom imel tudi zalogo pisarniških strojev in potrebščin. Pri tej priložnosti se priporočam cenj. strankam za naročila znanih „Groma“ pisalnih strojev najnovejše konštrukcije. Zahvaljujem se za dosedanje zaupanje svojih cenj. strank, ter se priporočam za številna nadaljnja naročila v svojem novem *olca Potrudil se bom, svojim cenj. odjemalcem strokovnjaško postreči po konkurenčnih cenah. Z odličnim spoštovanjem KONRAD ŠAPEC, Maribor, Aleksandrova cesta 24 Trgovina in popravljalnica pisarniških strojev Izd la in urejuje ADOLF KIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribora. — Oglasi po ceniku- — ^ jj, ^ ne rračuj,o. — Uredništvo in uRravai Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 In uprave štev. 28-67« — Poštni čekovni račun