Leto UMI Poštnina pia^na v goiorinf. d t^uMJanl, v sofiob, Hne 20. maja 1939	dfev. 114 i
Naročnina mesečno
Uredništvo je t ^^^^^^^l j^f	^bl. ^^
Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen	ponedeljka in dneva po praznika
Cena 2 din
Čekovni račun: Ljubljana številka 10.6)0 in 10.349 za inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6,
Kakšna bo vsebina zveze
med Italijo in Nemčijo
Skupna italijansko - nemška armada — Nikdar ločenih mirovnih pogajanj Spoštovanje drug drugega prijateljstev in zavezništev
Italijanski cesar ne obišče Nemčije pred jesenjo
„Pogojna zveza" med Anglijo in Rusijo
Pogajanja med Anglijo in Sovjetsko Rusijo za vstop slednje v tako imenovano mirovno fronto, e katero želita Anglija in Francija — kakor jima očitata nemški in italijanski tisk — obkoliti Italijo in Nemčijo od evropskega vzhoda in jugovzhoda sem, trajajo v nedogled, in še vedno ni vidnega izgleda, da bi se v kratkem končala z uspehom. Na prve angleške predloge, ki so bili zares zelo enostranski glede bremen, ki naj bi jih zaveznice prevzele nase, je sledil padec zunanjega komisarja Litvinova, nakar 6o prišli v London sovjetski protipredlogi, ki so jim spet sledili novi protipredlogi sovjetske vlade! Slednje zdaj proučujejo tako v Londonu in v Parizu in bodo menda te dni, če že niso, romali novi angleško-francoski predlogi v Moskvo. K zadnjemu se je posredovalno vmešala francoska vlada, ki iskreno želi, da bi bilo to poglavje čim prej uspešno zaključeno in je verjetno, da bo francosko prizadevanje tako pri angleški kakor pri sovjetski vlad:i končno le kronano z uspehom.
Ako pogledamo v ozadje teh skrajno žilavih diplomatskih pogajanj, ki ne morejo in ne morejo spraviti v sklad angleških in ruskih teženj, bomo opazili, da je to pot Anglija tista, ki moleduje in Sovjetska Rusija v vlogi dajalca. Anglija, ki za svojo mirovno fronto potrebuje sodelovanja Sovjetske Rusije, brez katere so vsa njena jamstva, dana Poljski in Romuniji, več ali manj nestvarna, bi rada sovjetsko pomoč dobila poceni. Sovjetska vlada pa bi jo rada drago prodala, ker hoče zase izkoristiti ugodino zunanjepolitično konjunkturo, da od Anglije iztisne gotove ugodnosti, ki bi jih ob drugi priliki nikakor ne mogla dobiti. Za to se obojestranski računi ne morejo ujemati. Sovjetska vlada je namreč kar naenkrat porinila v ospredje vprašanje Daljnega vzhoda, to je možnosti spora med Rusijo in Japonsko. In za ta spor bi sovjetska vlada rada izmeše-tarila anglešiko pomoč proti Japoncem kot odkupnino za rusko pomoč na evropskem vzhodu. Angleški viadii, ki ji verjetno ideološki pomisleki ne delajo tolikih predglavic, kakor bi radi nekateri časopisi dokazali, pa nikakor ne diši, da bi se vezala proti Japonski, s katero misli svoje gospodarske spore, ki so nastali z zasedbo nekaterih kitajskih obalnih pokrajin po Japoncih, na miren način poravnati, odnosno tako spretno manevrirati, da bi se na Daljnem vzhodu spopadli Japonska in Sovjetska Rusija sami, da bi se sami v medsebojni vojni druga drugo oslabiti in izčrpali, medtem ko bi Anglija stala kot opazovalka ob strani in bi na koncu šla pobirat sadove uničujoče vojne. Tukaj, pri tem vprašanju, so se pogajanja med Anglijo in Sovjetsko Rusijo zataknila in je zadnje dni izgledalo, da bo zmagala trma na obeh straneh. Toda posredovanju francoske vlade se je posrečilo, da je pogajanja spravila ponovno v tek in da ležijo zdaj na diplo-matični mizi novi angleški predlogi, ki imajo v vidu sklenitev neke vrste »pogojne vojaške zveze«, ki sicer ne v polnem obsegu, vendar pa v obihli meri upošteva ruske težnje, kar bi pomenilo, da je Anglija že pripravljena plačati višjo ceno za sodelovanje Sovjetske Rusije pri obkoljevaniu Nemčiije na evropskem vzhodu.
Novi angleški predlogi — prav za prav bi jih morali imenovati analešiko-francoske — določajo najprej skupno angleško-rusko objavo, da 6ta odločeni vzajemno nastopiti proti vsakemu napadalcu, nakar bi Rusija sama obljubila svojo pomoč vsem svojim evropskim sosedam v primeru neizzvanega napada, na to pa bi Franci;a in Anglija spet od svoje strani Sovjetski Rusiji obljubili vso svojo vojaško pomoč, ako bi bila zaradi prevzetih jamstev do svojih sosed zapletena v vojno. Z drugimi besedami je Angliia pripravljena skleniti s Sovjetsko Rusijo vojaško obramh-no zvezo, ki pa ne krije rusikih meja v Aziji, ampak samo njene evropske meje. in ki naj bi tudi tukaj veljala samo' za primer, ako bi bila Sovjetska Rusija pri izvajanju svojih jamstev, ki [jih je dala svojim evropskim sosedam, prisiljena v vojno. Angleški predlogi torej izključujejo jamstvo Anglije za Sovjetske meje napram Japonski in ločijo strogo med evropskim in aziijskim področjem. Angleški predlogi izključujejo nadalje oboroženo pomoč angleškega imperija za primer, če bi bila Sovjetska Rusija neposredno napadena od kakšne njej nasprotne države, velike ali male. Lahko bi se na primer zgodilo, da Nemčija sama neposredno napade sovjetsko ozemlje. Lahko bi se pripetilo, da na primer kakšna baltska država odkloni sovjetsko jamstvo za svoje meie in kot neodvisna država sama prosi kakšno Rusiji nasprotno velesilo, da jo vzame pod zaščito. Ne v prvem in ne v drugem primeru bi vojaška zveza v obliki, kot io Anglija ponuja Sovjetski Rusiji, ne sprožila kakšne obveznosti za angleški imperij, da s svojo oboroženo silo pride na pomoč sovjetski zaveznici. Iz angleških predlogov torej še vedno jasno diha nezaupanje, ki ga ima Anglija do svoje na drugi strani tolikanj zaželiene sovjetske sotrudnice v borbi proti Nemčiji, nezaupanje, ki temelji na računu, da bi bilo v protislovju z vekovito angleško politiko, ki nikoli stvarno ni želela močne ruske države, in da bi bilo za angleški imperij le nerodno, če bi se angleški imperij vezal z boliševiško državo na temelju enakih pravic iin dolžnosti v nepreklicni vojaški zvezi. Ne vemo, kakšna sila bi se morala pojaviti, da bi bila Anglija pripravljena plačati tudi to izredno visoko ceno, ko pa še vedno obstoja tiho upanje, da bo morda že samo s strašilom ruskega medveda dosegla svoj cilj pri Nemcih.
Nastaja zdaj vprašanje, kako bodo v Moskvi lirali najnovejše angleške predloge. Skoraj ni verjetno, da bi jih zgrabili z obema rokama, kajti takšno >poffojno vojaško zvezo«, ki sovjetsko drža<vo ponižuje in degradira na raven manjvredne zaveznice, bo sovjetska vlada smatrala kot nečastno, tembolj, ker poglavitni zahtevi po pomoči proti Japonski v nobenem pocledu ni ugodeno Preostaja pa seveda še možnost, da imajo angleški predlogi še tajne dodatke vojaškega značaja in da dobiva Rusija v tajnih paragrafih pogodbenega osnutka tista zadoščenja, ki ji jih javna listina odreka. V tem zadnjem primeru, ki ga navajamo kot možnost, utegnejo biti pogajanja v kratkem zaključena po receptu, aa eta volk sit, koza pa cela.
Berlin, 19. maja. AA. DIB. V zvezi z milanskim sklepom, da se da nemško-italijanskemu prijateljstvu viden izraz s političnim in vojaškim paktom, bo italijanski zunanji minister grof Ciano odpotoval v soboto na uradni dvodnevni obisk v Berlin. Grof Ciano bo prispel v nedeljo ob 11 s posebnim vlakom v nemško prestolnico. V ponedeljek bosta v. Ribbentrop in grof Ciano v veleposlaniški dvorani v novi palači kanclerstva podpisala pogodbo. Pogodba bo podpisana v navzočnosti nemškega veleposlanika v Rimu v. M a -ck en zena in italijanskega veleposlanika v Berlinu A t o 1 i c a. Poleg tega pričakujejo, da bo prišlo še do številnih drugih razgovorov in manifestacij.
Grofa Ciana bodo spremljali v Berlin veleposlanik Gino Butti, načelnik političnega oddelka v zunanjem ministrstvu grof Leonardo Vitetti, načelnik splošnega oddelka v zunanjem ministrstvu Celesio di Vegliasco, šef protokola in pomočnik načelnika oddelka za tuje časopisje v ministrstvu za narodno obrambo. V spremstvu grofa Ciana bo tudi večje število italijanskih časnikarjev, ki se bodo udeležili manifestacij, prirejenih za to priliko, in sicer kot gostje nemškega zunanjega ministra.
Vsebina pogodbe
Rim, 19. maja. TG. >Exange Telegraph« javlja, da je na dobro obveščenem mestu izvedel ?a glavne točke vojaške zveze, ki bo podpisana med Italijo in Nemčijo prihodnjo nedeljo ali ponedeljek.
Pomembne izjave o
London, 19. maja. AA. Reuter: Za Lloydom Georgem je v spodnjem domu spregovoril ministrski predsednik Chamberlain, ki so ga navzočni navdušeno pozdravili. Poleg drugega je dejal: Strinjam se s tem, da mi v tej državi nismo pripravljeni, da bi kupili mir za vsako ceno, ker koncesije vodijo samo do novih zahtev. Angleška politika noče, da bi se ustanavljali v Evropi nasprotujoči si bloki držav, ki goje druga nasproti drugi sovražne težnje. In te države zastopajo stališče, da je vojna neizbežna. Z Nemčijo bi se dalo razpravljati o pogojih trajnega miru, če bi Anglija dobila zagotovilo, da Nemčija ne namerava izvesti nadaljnjih napadov ali uporabljati silo nasproti drugim državam. Na to vprašanje ne gledam s svojega osebnega stališča, pač pa s stališča angleških koristi v egoističnem smislu besede. Uvidevam, da vi ne morete ločiti angleških od svetovnih interesov. Največji od vseh angleških interesov je ohranitev miru.
Potem ie Chamberlain govoril o jamstvih, ki so jih dobile od Anglije posamezne države ter pripomnil, da so takšne metode naletele na splošno odobravanje. To so bile metode hitrejšega postopanja, da dobe podporo in zagotovila oni krogi, ki so jim bila najpotrebnejša. Zaradi tega smo mi najprej dali jamstva Poljski in zatem Romuniji. S tem pa še ni konec ukrepov, ki jih imamo pred očmi. Prva jamstva smo dali. da bi se preprečilo vsako nadaljnje poslabšanje položaja.
0 zvezi s Turčijo
Chamberlain 6e je dotaknil tudi Turčije in dejal, da je po.govor z njo hitro ugotovil, da
Tajna pogaianra med Francijo in Italiro
mmmmmmmt
V vatikanski knjižnici
London, 19. maja. b. »Daily Mail« poroča iz Rima, da so se pričela t a j na p o -g a j an j a med P ar i z o mi n Rimom in da je že dosežen znaten napredek. Francoska vlada je sporočila Italiji, da je pripravljena uradno se pogajati o italijanskih zahtevah, če Italija ne bo postavila nobenih teritorialnih zahtev. Italijanska vlada je nato obljubila, da so njene zahteve glede Tunisa, Džibutija in Sueza samo pravne narave. Ta pogajanja so se pričela v vatikanski knjižnici ter je francosko vlado zastopal poslanik v Rimu Fran-fois Poncet, Italijo pa grof Custozza, italijanski poslanik pri Vatikanu. Oba sta bila sprejeta tudi pri kardinalu Maglioneu, vatikanskem državnem tajniku.
Vojaški del zvezne pogodbe vsebuje tri poglavitna določila, in sicer:
1.	Ako bi v Evropi kjerkoli prišlo do oboroženega spopada, se bosta Italija in Nemčija takoj s pomočjo vojaških izvedencev med seboj p o sv e t o v ali. Ti vojaški izvedenci bodo v ta namen imenovani in bodo njihova imena pripisana v tajnem dodatnem protokolu zvezne pogodbe. Ta tajni dodatek bosta obe državi lahko dogovorno spreminjali.
2.	Oba zaveznika podčrtavata, da so njuni interesi neločljivo združeni in med seboj življenjsko povezani. Čeprav bi bil samo eden ali drugi zaveznik zapleten v vojno, bosta oba zaveznika nastopila složno in vzajemno ter tako v
; Evropi uvedla novega činitelja, namreč italijansko-nemško armado.
3.	Oba zaveznika se slovesno obvezujeta, da ne bosta v primeru vojne na noben način poskušala sklepati ločenih premirij ali mirovnih pogodb, niti se o tem tudi samo pogajati. Ta določba je jedro vse italijansko-nem-šk e v o j a ške zveze.
Politični del pogodbe vsebuje vsa tista načela, ki so že do sedaj tvorila osnovo tako ime-
pogajanjih z Rusijo
obstoje tudi razna vprašanja vojaškega značaja, tako da sta obe vladi mogli dati 12. maja t. 1. o tem izjavo, ki je doživela veliko odobravanje i v spodnji zbornici i v javnosti sami. Po sklenitvi dogovora je vsa Turčija manifestirala občutek zaupanja in hvaležnosti za britansko prijateljstvo. Zadovoljni smo, če pomislimo, da bo ta veliki in hrabri narod mogel pomagati nam, če bi morali iti v vojno. Spodnja zbornica ve, da ta izjava sega čez okvir Sredozemlja. V tej izjavi se priznava tudi varnost na Balkanu. V svojih posvetih smo se glede tega zedinili in bomo brez dvoma te uspehe zapisali v dolgoročni pogodbi.
0 pogajanjih z Rusijo: Mi hočemo sporazum in ga iščemo
Nazadnje se je Chamberlain dotaknil pogajanj » Sovjetsko Rusijo in rekel, da ni res, da britanska vlada koleba, češ da se ne strinja z ideologijo druge pogajajoče se stranke. Ponoviti želim, da to ni tako. Velika Britanija hoče najti najboljši način za ustanovitev mirovne fronte. Če bomo mogli najti način za pomoč in sodelovanje Sovjetov pri ustvarjanju mirovne fronte, ga bomo pozdravili. Mi ga želimo in ga iščemo.
Pariz, 19. maia. TG. Na merodajnem mestu potrjujejo, da so bila pogajanja med Turčijo in Francijo za sklenitev vojaške zveze, podobne oni, ki jc bila pred nekaj dnevi sklenjena med Anglijo in Turčijo, uspešno končana. Francija si je v znamenje, da si zares iskreno želi turškega prijateljstva in sodelovanja obvezala, da vrne Turčiji pokrajino in i^esio Aleksandre 11 e (po turško Hataj).
novanega osišča Rim-Berlin. Pristavljeni pa bosta tem starim načelom še dve točki, in sicer:
1.	Oba zaveznika se obvežeta, da bosta spoštovala vsa obstoječa zavezništva in prijateljske pogodbe, ki jih je eden ali drugi pogodbenik sklenil s tujimi državami, in
2.	da ne bosta z nobeno državo sklepala zavezništev ali prijateljskih pogodb ne da bi se prej med seboj posvetovala.
Hitler je predlagal, naj traja veljavnost zveze 10 let, nakar bi se pogodba izkustvom primerno spremenila in novim potrebam prilagodila.
Obisk italijanskega vladarja v Berlinu
■■■■■■■■HHBBMV
bo šele jeseni
Berlin, 19. majnika. TG. Po poročilih z merodajnih mest pred jesenjo ni treba pričakovati nikakšnega obiska italijanskega kralja in cesarja v Nemčiji. Torej vesti, da pride Viktor Emanuel III. v Berlin v začetku meseca junija, nimajo nobene podlage. Na »cesti zmagoslavja« so začeli tudi podirati slavoloke, ki so bili postavljeni na čast Hitlerjeve 50 letnice. Tudi to je znamenje, da v bližnji bodočnosti v Berlinu ne pričakujejo nobenega vladarskega obiska.
Glasovi, da podcenjujemo pomoč, ki bi io mogli imeti od Sovjetske Rusije, so neutemeljeni. Mi smo sovjetski vladi svetovali, naj bi podala izjavo
!>lede Poljske in Romunije, podobno izjavi, ki smo o mi dali Turčiji, toda zdi se, da je sovjetska vlada mislila, da ta ponudba ni obojestranska. Izjaviti želim, da ni britanska vlada nikoli imela namena zahtevati od sovjetske vlade, naj stori karkoli, česar ne bi bila sama pripravljena storiti. Mi smo zmerom pričakovali, da bodo dogovori obojestranski, zato težko razumemo, zakaj nekateri neprestano mislijo, da se v svojih predlogih izogibamo temu. Nam je do tega, da hitro dosežemo sporazum, toda spodnja zbornica naj ima v mislih, da mi v tem pogledu n£ skušamo ustvarjati zveze med nami in drugimi državami, temveč samo iščemo pota in načine, kako se bomo uprli napadu. Ta politika se nam ne bi posrečila, če bi v želji, da dosežemo sodelovanje katere države, ustvarili nevšečnosti drugi državi, ki hoče sodelovati z nami. Zato izjavljam, da je v tako važni in kočljivi z: Jevi potrebna neka opreznost. Cilj naše politike je ustvaritev mirovne fronte in ie bolje ta cilj odložiti še za nekaj dni, kakor pa hitro nekaj ukreniti, če bi se potem pred našimi očmi nekaj že gotovega podrlo.
Mislimo, da sovjetska vlada morda ni mogla doseči z nami sporazuma v nekaterih vprašanjih, v katerih bi se lahko sporazumeli, če bi bila pripravljena naknadno obširneje proučiti vprašanja, zaradi katerih so nastale težave. Ne morem povedati kako žal mi je, da je sovjetska vlada sklenila, da ne pošlje Potjomkina v Ženevo. Zasedanje sveta DN se je odložilo za teden dni, samo zato, da se omogoči Potjomkinu udeležba. Po odložitvi zasedanja pa Potjomkin ne more priti v Ženevo, tako da lord Haliiax nima možnosti osebno pogovoriti se z njim.
Vojaška zveza bo določila vse podrobnosti vojaškega sodelovanja obeh držav na področju vzhodmga dela Sredozemlja, v Egejskem morju, v Bosporju in Dardanclah ter v črnem morju. Vojaška zveza bo obrambnega značaja in bo podpisana v par dneh. Turške čete pa bodo istega dne vkorakale v llataj in ga priključile k svoji državi.
S tem je dejansko zaključena vojaška trozveza med Anglijo, Francijo in Turčijo.
(Bravce spominjamo na »volitve«, ki jih je prav pred enim letom v sandžaku Aleksandrette izvedla Zveza narodov z namenom, da bi dala ljudstvu možnost, da se izrazi za Turčijo ali za Sirijo odnosno za Francijo. Volitve pa so bile iz političnih razlogov prekinjene in tečejo že od takrat pogajanja med Franciio in Turčijo za konč-noveljavno priključitev tega kraja k Turčiji. Po enoletnem oklevanju sc ie Francija vdala, ker je spoznala, da je ta žrtev vredna, da ž njo plača turško sodelovanje pri obrambi miru v vzhodnem delu Sredozemlja).
Zagrebška vrem. napoved: Pretežno oblačno. Dunajska vrem. napoved: Pooblačilo se bo, ponekod dež, toplotno stanje se no bo umogv spremenilo.
Chamberlain:
»Nismo pripravljeni kupiti mir za vsako ceno«
Vojaška zveza Francija - Turčija
Francija odstopi Turčiji sandžak Aleksandretto
Veličastna vojaška parada v Madridu
Zastoj
v sporazumevanju ne bo dolgo trajal
»Slovenski dom« od 19. majrilka prinaša ntne-«lje belgrajskih odločilnih krogov, da sedanji zastoj v sporazumevanju s Hrvati ne bo dolgo trajal. Med
drugim pravi v poročilu: »Tisto, kar je doseženo, vzpodbuja, da se trudimo naprej, da se odstranijo težave in doseže soglasje tudi v tistem, v čemer ga doslej ni bilo. Ce položaj nepristransko ocenimo, pridemo do zaključka, da sporazuma Srbov <s Hrvati ni mogoče ustvariti z dvejsetdnevnimi razgovori. Zastoj more biti le koristen, da se pripravijo ugodnejši pogoji za sporazum. Zastoj ne bo dolgo trajal... Treba je nadaljevati ne tam, kjer se je ustavilo, temveč tam, kjer je stvar obtičala. Delo za sporazum se mora nadaljevati, ker ni končano. Razvoj političnega položaja'se giblje torej naprej in ne nazaj.<
Kdo jamči?
Vilderjevo glasilo »Nova Riječc, ki se kot gla-*llo SDS zelo zavzema za sporazum, zlasti pa za sporazum z združeno opozicijo, je te dni prinesla članek, kjer napoveduje, da bo združena opozicija zavzela docela drugačno stališče ter je upati, da se doseže po tej poti končni sporazum med združeno opozicijo in Hrvati. Glasilo dr. Mačka pa na to takole odgovarja: »Vse, kar Nova Riječ piše, je točno. Res je, da gre za docela novo orientacijo. Res je tudi to, da gre za program štirih srbskih strank. Toda kaj sledi iz tega? Kdo nam jamči, da se bodo te stranke res sporazumele? Kdo nam jamči, da se bodo sporazumele v doglednem času? Kdo jamči, da bo na podlagi tega njihovega stališča prišlo do sporazuma s Hrvati? Kdo jamči, četudi pride do sporazuma, da bi sporazum tudi res bil izveden? Naposled pa, kdo more povedati, kdaj se bo izvedlo? Vse to 60 vprašanja, ki se vsiljujejo sama ob sebi.«
Za nadaljevanje in dovršitev sporazuma
Sarajevska JNSarska »Jugoslavenska pošta« se zavzema za sporazum v dolgem članku, ki v njem med drugim naglaša tudi tole misel: »Če je potreba, da od srbske strani pride pobuda za nadaljevanje in dovršitev sporazuma, bodo politični predstavniki srbskega naroda izpolnili zgolj naj-gorkejšo željo srbskih narodnih množic, če to takoj in najprimernejše store « — Na ta članek odgovarja »Hrvatski Dnevnik*, ki na koncu pravi: »Morda ni le gol slučaj, da je ta list napisal »nadaljevanje in dovršitev sporazuma«, ne pa »pogovori o sporazumu«. Od samih pogovorov in morebitnih deklaracij ni velike koristi. Politični predstavniki srbskega naroda bi se namreč morali pobrigati, da se tisto, o čemer se Hoseže sporazum, tudi izve. Načelne izjave, kakršna je tista od 8. oktobra leta 1937, nas ne morejo več zadovoljiti. Za izjavami mora biti tudi možnost izvedbe. Brez tega bi ostale zgolj lepe besede in dobre misli. V politiki pa je treba iti za dejanji, torej za uresničenjem političnega programa. Toda za uresničenje je potrebna volja in moč. To je tisto, kar želimo videti. Doklei pa tega ni, imajo vse te obravnave bolj značaj akademskega obravnavanja, ki še nikdar ni rešilo nobenega življenjskega vprašanja ter potemtakem tudi hrvatskega vprašanja ne bo rešilo.«
Jugoslovanski nacionalist zoper združeno opozicijo
V zagrebških »Jugoslovenskih novinah«, ki jih izdaja Juraj Demetrovič. je 18. majnika Vladimir Predavec priobčil svoj Članek, v katerem močno napada združeno opozicijo. Zaradi informacije naj navedemo glavne misli tega članka: »Pokazalo se je, da sporazum za združeno opozicijo ni nič drugega kakor delo strankarske politične taktike, ki ji je bil edini cilj priti na oblast. Združeni opoziciji je bila glavna stvar napraviti strankarsko politični blok, ki naj izrabi nezadovoljnost Hrvatov v to, da pride na oblast. G. dr. Maček pa si je prizadeval, da od njih dobi čim več priznanja svojih državno pravnih zahtev. Uspeh toga taktiziranja je bil ta, da je bil sklenjen oktobrski sporazum, ki je gospodom iz združene opozicije omogočil, da so lahko nastopali kot »ekaki pooblaščeni tolmači dr. Mačkovih želja... Sedaj pa, ko je dr. Maček računal na njihovo pomoč za preureditev države na tem dogovorjenem temelju, se je pokazalo, da gospodje niso tako resno mislili. Zato ima dr. Maček polno pravico, Če biča njihovo nelojalnost... Brez vsakršne slabe vesti sedaj gospodje od združene opozicije tolmačijo svojim prijateljem, da je to bila le njihova strankarsko politična taktika. Od tod je treba lo en korak do cinične izjave, češ da je to bila samo — šala!«
Srbi in Hrvati imajo svoje vrline in napake
šibeniška »Tribuna« prinaša članek ohrvatsko-srbskih odnošajih v preteklosti in sedanjosti. Na koncu pa pravi: »Srbi in Hrvati imajo svoje vrline, ki jih morajo združiti v splošni blagor za Jugoslavijo. Hrvati in Srbi imajo napake, katere je treba iskreno priznali in jih junaško uničiti zopet v blagor Jugoslavije.«
Hrvati in Homci na Hrvatskem
Na pisanje nemško-slavonskega glasila o Hrvatih in hrvatskem vprašanju je 18. t. m. odgovoril »Hrvatski Dnevnik«, ki takole pravi: »Iz 6amega članka se vidi, da gre za nerazpoloženje hrvatskih kmetov le proti tistim nemškim sosedom, ki 60 se pri zadnjih volitvah opredelili za Stojadinoviča. Torej ni nobenega protinemškega razpoloženja, marveč je le nerazpoloženje proti političnim nasprotnikom, kar je bilo in bo povsod. Noben hrvatski kmet ne šikanira nemških kmetov, najmanj pa zaradi, njihove narodne pripadnosti. Ce »Slavo-nlscher Volksbote« želi, da bi med temi kmeti nastalo prijateljsko razpoloženje, kakršno je do nedavna bilo, tedaj mu Je prav dobro znano, kako more to doseči. Hrvatska ni le domovina Hrvatov, marveč vseh narodnosti, ki v njej žive. Ce bo Hrvatski dobro, bo dobro vsem njenim prebivalcem, pa tudi nemškim narodnim manjšinam. V to ni treba dvomiti. Kar pa se tiče medsebojnih odnošajev na terenu, bi opozorili le na odnošaje v vaseh, kjer žive pomešani Srbi in Hrvati. Kjerkoli je bila sprejeta politika SDK, povsod tam vlada ne le mir, temveč tudi prijateljstvo in sodelovanje. Kar se tiče Srbov, Hrvati niso nikdar slavonskih Nemcev hujskali zoper Srbe Ni pa pamelno, če se kdorkoli na Hrvatskem postavlja na stran tistih, ki vodijo protihrvatsko politiko, kakor je to delal Stojadinovlč.
Madrid, 19. maja. AA. DNB: Velika vojaška parada, ki bo je danes začela v Madridu pomeni uradni konec španske državljanske vojne. Parade
se je udeležilo okoli 200.000 vojakov. Nekaj pred devgto uro dopoldne je general Franco v slavnostnem sprevodu prišel v Madrid. V njegovem spremstvu so bili vsi člani generalitete. Ulice, po katerih je šel sprevod so bile slavnostno okrašene vse do častne tribune, ki je bila pripravljena zanj in za njegovo spremstvo. Na vsej poti je množica ljudstva navdušeno vzklikala generalu Francu in Španiji. Pred začetkom sprevoda sta bila izročena generalu Francu lavorjev venec in posebna spomenica, v kateri so poudarjena zgodovinska dela generala Franca kot vojaka odre-šitelja domovine. Prvim vojaškim oddelkom, ki so šli v sprevodu, je poveljeval vrhovni poveljnik osrednje španske armade general Saliquet. Zatem so stopali italijanski prostovoljci pod poveljstvom generala Gambare. Sledile so čete generalov Sol-cage, Valina, Orgaza in drugih. Posebno številno so bile zastopani motorizirani oddelki in težka artiljerija. Vse tribune za občinstvo in diplomatski zbor so bile nabito polne. Med drugimi je bilo opaziti tudi italijanskega veleposlanika grofa Viola.
Vsi dopisniki iz Madrida poročajo, da je bil že na vse zgodaj zjutraj Madrid z okolico jio-doben velikemu vojaškemu taborišču. Čete so bile ob 6. zjutraj pripravljene za parado.
Ulice, po katerih je šel danes sprevod nacionalistične vojske, so bile okrašene z velikimi slikami generala Franca. Slike generala Franca so
nosili tudi v sprevodu. Zft njimi so Šle protiletalske baterije nato pa oddelki pomorskih strelcev.
Spredaj kot prve so korakale tete španskih legionarjcv na čelu s svojim generalnim štabom, zastavami in godbo. Na čelu italijanskih čet je stopala italijanski divizija »Littorio«, za njo pa bataljoni ostalih italijanskih prostovoljcev, skupno s strojniškimi oddelki in motoriziranimi četami. 17.000 mož. Ob desetih je italijanska vojska prikorakala pred srednjo tribuno, ob 10.15 pa so prišli pred tribuno prvi oddelki južne španske vojske," nato pa ob 10.50 general Solchaga s svojim generalnim Štabom. Italijanske prostovoljce, ki so se udeležili zmagoslavne parade v Madridu je navdušeno pozdravila velika množica ljudstva. Ko so italijanski legionarji korakali mimo generala Franca so vzklikali »A noic, kar je izzvalo velike manifestacije fašistični Italiji in Mussolini.ju.
Pri paradi je vsega sodelovalo 250.000 mož, 400 topov in 600 tankov.
9000 rdečih Spancev vstopilo v francosko tujsko legijo
Pariz, 19. maja. TG. Današnji listi javljajo, Ha se je od španskih rdečih miličnikov, ki so po polomu v Kataloniji pribežali v Francijo in so bili poslani v razna taborišča, prijavilo 9000 v francosko tujsko legijo. Francija jih bo takoj od-premila v Afriko, kjer jih bo uporabila predvsem za stražo na meji med Tunizijo in italijansko Libijo.
Danska se pogaja z
za sklenitev nenapadalne pogodbe
Nemčijo
Kodanj, 19. maja. AA. DNB: Z ozirom na vesti, ki so bile objavljene v Berlinu, da je Danska izrazila svojo pripravljenost za pogajanja z Nemčijo glede sklenitve nenapadalne pogodbe, z danske merodajne strani izjavljajo poleg drugega lole: Že od vsega začetka je bilo jasno, da Danska ni mogla storiti drugače kakor izjaviti, da bi se rada pogajala z nemško vlado za sklenitev nenapadalne pogodbe, ker smatra, da takšen rtjen sklep ne bi bil v nasprotju s solidarnostjo skandinavskih držav. Skandinavske države so so že izrazile, da bi bila sklenitev sporazuma med Nemčijo in Dansko koristna za Severno Evropo kot celoto. Danska je 1926 leta sklenila z Nemčijo arbitražno pogodbo. Ta jiogodba nima tistega obsega, ki mu ga je Dan-
ska sprva hotela dati. Tembolj pa bi Danska pozdravila sporazum, ki bi znatno izpopolnil pogodbo iz leta 1926.
Izdano je bilo sledeče uradno obvestilo: Ko je nemška vlada predlagala, naj se začno pogajanja za sklenitev pakta o nenapadanju na te-tnelju vzajemnosti, sta obe vladi izmenjali misli, kar je dovedlo do sledečega rezultata. Danska vlada, ki je že prej odgovorila Nemčiji, da se ne čuti ogroženo, je sedaj sporočila, da je priprav-Ijena stopiti v pogajanja za sklenitev nenapadalnega pakta, ki bi potrdil obstoječe prijateljske in sosedne odnošaje in s čemur bi se izrazila volja obeh držav, da druga napram drugi ne bosta uporabljali nasilnih sredstev za reševanje medsebojnih vprašanj.
Osebne novice
Belgrad, 19. maja. AA. Z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo so določeni (za predsednike komisije pri končnih izpitih za šolsko leto 1938-39: na srednji tehnični šoli v Ljubljani Josip Reisner, ravnatelj srednje tehnične šole v p.; na Trgovski akademiji v Ljubljani Ivan Kon,, ravnatelj Trgovske akademije v p,i na Trgovski akademiji v Mariboru Mihael Prežel,j, šolski nadzornik banske upr. v Ljubljani; in-na-'moški1 -Obrtni šoli v Kranju Mihael Preželj, šol. nadz. ban. upr.
Belgrad, 19. maja. m. Upokojena sta jetniška paznika Ignac Ploj pri Okrožnem sodišču v Mariboru, in Matej Veršek pri Okrožnem sodišču v Celju.
Belgrad, 19. maja. m. Z odlokom pomočnika finančnega ministra so prestavljeni Marko Madže-rič, poverjenik finančne kontrole, iz glavnega oddelka v Šoštanju na glavni oddelek na Makarsko; Franc Tominc, )>odpoverjenik finančne kontrole, iz Makarske na gluvni oddelek v Šoštanj; Benjamin Kocjan, poverjenik finančne kontrole, iz glavnega pomorskega oddelka iz ladje Oplenac na glavni oddelek Preko. — Imenovani so za podpoverjenike finančne kontrole 10. skupine: Janez Sedej, Ivan Gorišek, Marjan Klobučar, Franc Prebil, Franc Videnič, Martin Tomažič, Benjamin Kocjan. Mihael lx)nčar. — S kraljevim ukazom Je napredoval v 4-2 Anton Janko, konzultor apostolske adminištra-ture v Petrovgradu.
Zopet samomor pod vlakom
Maribor, 19. maja.
Danes ob 16.05 se je vrgel pod brzi vlak
v bližini postaje Tezno raznašalec peciva Ivan Oman iz Dobrove št. 153. Ljudje so ga videli, kako je hodil popoldne vinjen po Teznem ter .je šel ob progi kakih lOOm nižje od postaije in počakal brzi vlak. Ko je zagledal vlak, se je vlegel na sredo proge pred očmi postajenačelnika, ki je vse poskusil, da bi preprečil nesrečo. Toda bilo' je že prepozno. Nesrečneža je kolesje brzega vlaka razmesarilo ter je bil na mestu mrtev. Uslužben je bil pri peku Šobel na Kralja Petra trgu kot raznašalec peciva. Bil je lahkomišljen, delal je velike dolgove ter 'je poneveril delodajalcu 3000 din.
Ribbentropa ne bo v Bukarešto
Pariz, 19. maja. m. »Petit Parisien« poroča iz Bukarešte, da nemški zunanji minister v. Ribbentrop ne bo obiskal romunske prestolnice 24. t. m., kakor je bilo rečeno. Nemški zunanji minister bi ob tej priliki vrnil obisk romunskemu zunanjemu ministru Gafencu.
šah v Stuttgartu
Stuttgart, 19. maja. AA. Peto kolo mednarodnega šahovskega turnirja je bilo končano ter je stanje sedaj sledeče: Bogoljubov 4 točke, Engdš in 0'Keli 3 in pol, dr. Vidmar 2 in pol in ena neodigrana partija, Kinienger in Richter 2 in pol, Eliskases in Foltis 2 in ena neodigrana partija, Staldi 1 in pol in ena neodigrana, Grob in Sili 1 in ena neodigrana partija.
Sidor — slovaški poslanik pri Vatikanu
Bratislava, 19. maja. AA. Havas: Slovaška vlada je prosila dovoljenje za bivšega predsed-* nika viade Karla Sidorja za slovaškega poslanika pri Sveti stolici.
češka armada — 7000 mož
Praga, 19. maja. A A. Reuter: Po poročilih tukajšnjega časopisja bo nova češka obrambna i armada štela 7000 vojakov oboroženih s puškami.
Zastoj v pogajanjih med Anglijo in Rusijo
London, 19. maja. b. V angleško-sovjetskih pogajanjih je spet nastala kriza. Istočasno se je vodila danes popoldne v poslanski zbornici zuna-nje-politična debata in je sovjetski veleposlanik Majski obiskal svetovalca britanske vlade sira Roberta Vansittarda ter mu izročil opomin sovjetske vlade. Vsebina tega opomina je zelo iznena-dila Vansittarda, ker je Sovjetska Rusija sporočila, da nima nobenega interesa več na nadaljnjih pogajanjih, ako se britanska vlada ne odloči za to, da prizna načela popolne vzajemnosti obeh držav glede obrambe miru. V Londonu imajo vtis, da je zadnjih 24 ur nastal zastoj v Londonu in Moskvi.
Polovična voznina
Belgrad, 19. maja. AA. Z odlokom prometnega ministra je odobrena polovična voznina vsem udeležencem kongresa Jugoslovanskega časnikarskega združenja, ki nimajo novinarske karte, za kongres, ki se bo začel v Zagrebu in končal v Splitu. Udeleženci kongresa naj kupijo celo vozovnico in železniški obrazec K 13 od odhodne postaje do Zagreba. Kupljena cela^ vozovnica velja za brezplačni povratek od Zagreba do odhodne postaje ob potrdilu predsedništva kongresa na železniškem obrazcu I< 13, da je dotičnik prisostvoval kongresu. Vozna olajšava velja za odhod od 19. do 21. maja, za vrnitev pa od 26. do 28. maja vključno na vseh vlakih, razen ekspresnih. Poleg gornje olajšave bo ravnateljstvo v Zagrebu izdalo udeležencem kongresa vozovnico za polovično ceno od Zagreba do Splita in nazaj. Ta vozovnica velja od 2i. do 26. maja za odhod in vrnitev.
Politična pisarna nemških poslancev v Belgradu
. Nemški narodni poslanci v Belgradu so tamkaj odprli svojo politično pisarno, kakor poroča iz Beigrada novosadski dnevnih »Dan«. .
Jutri sestanek našega zun. min• z Gaiencom
Belgrad, 19. maja. AA. Na pristojnem mestu potrjujejo vest o bližnjem sestanku zunanjega ministra Cincar-Markoviča z romunskim zunanjim ministrom Gafencom. —t Sestanek bo v nedeljo, 21. t. m. na Donavi. Sestanek bo zasebnega značaja, namen mu bo pa izmenjava informacij.
Jugoslovanski gospodarski strokovnjaki v Nemčijo
Belgrad, 19. maja. AA. Danes je odpotovalo v Nemčijo naše trgovinsko zastopstvo, ki ga vodi pomočnik zunanjega ministra Millvoj Pilja. Naše zastopstvo bo po običajni praksi tudi tokrat sodelovalo z nemškimi strokovnjaki v okviru stalnega jugoslovansko-nemškega gospodarskega odbora, ki bo zasedal v Kolnu. Predmet razgovorov stalnega odbora bo, kakor je bilo že prej sporazumno določeno, v prvi vrsti gospodarska vključitev Češko in Moravske v Nemčijo in s tem v zvezi tudi ureditev novonastalih odnošajev z jugoslovanskim gospodarstvom. Znano je, da je Jugoslavija imela s Češkoslovaško široke gospodarske vezi na podlagi preferencialnih sporazumov. Zdaj je vse to treba spraviti v sklad z razmerami, ki so nastale med češkomoravskim protektoratom in jugoslovanskim gospodarstvom.
Razen pomočnika zunanjega ministra Milivoja Pilje so v našem zastopstvu še prvi podguverner Narodne banke dr. Ivo Belin, načelnik v ministrstvu za trgovino in industrijo dr. Lazarevič, načelnik v trgovinskem ministrstvu dr. Sava Obradovič, višji inšpektor v kmetijskem ministrstvu Milan Tu-pajič, upravnik zavoda za pospešvanje zunanje trgovine dr. Miljutin Petrovič, generalni ravnatelj Prizada Edo Markovič in šef odseka v Narodni banki dr. Nenad Pevac.
Spopadi na Korčuli
Kakor poroča »Katolički tjednik« iz Blata na otoku Korčuli, so se ob cerkveni slovesnosti v ča6t sv. Vinceneu zgodili veliki izgredi. Cerkvenih slovesnosti in procesije 60 se udeležili tudi križarji, organizacija katoliške hrvatske mladine. Razni anti-fašistični krogi pa so uprizorili zoper nje velike demonstracije ter so celo kričali: »Razdenimo cerkve... oltarje... pobijmo pope!« Klicali so tudi zoper papeža in križarje. List pravi, da so to organizirali pristaši tako imenovane ljudske fronte in komunisti.
Belgrajske novice
Belgrad, 19 maja. AA. Ministrski svet je na predlog ministra za gozdove in rudnike predpisal uredbo o organizaciji gozdnih industrijskih podjetij šipad d. d. Uredba je rezultat dolgoletnih izkušenj, ki si Jih je pridobilo podjetje pri svojem poslovanju, prav tako pa tudi ministrstvo za gozdove in rudnike. S to uredbo se ureja pravni in finančni odnos med državo in gozdnim industrijskim podjetjem Šipad d. d., ki se reorganizira na podlagi strokovnega in racionalnega dela, da bi mogel čim bolje "poslovati ob poostritvi kontrole dela in odgovornosti uprave tega podjetja. S to uredbo se odstranjajo tudi vzroki, ki 60 preprečevali podjetju popolnoma samostojno in neodvisno poslovanje.
Belgrad, 10. maja. AA. Ministrski svet je na pretffog poštnega ministra ln na podlagi § 94 finančnega zakona za 1939-40 predpisal uredbo o ureditvi ministrstva za trgovino in industrijo.
Belgrad, 19. maja. A A. Zunanji minister Cincar-Markovič'in italijanski poslanik na našem dvoru Mario Indelli sta podpisala danes v kabinetu zunanjega ministrstva sporazum, 6 katerim se konč-noveljavno rešujejo vsa vprašanja v zvezi z izvajanjem zakona o likvidaciji agrarnih odnošajev v bivši pokrajini Dalmaciji od 19. oktobra 1939 na italijanske državljane.
Belgrad, 19. maja. m. V današnjih Službenih novinah je objavljena uredba z zakonsko močjo o organizaciji in delovanju gozdnega industrijskega podjetja Šipad a. d.; nadalje navodila fin. ministra za izvrševanje odredbe § 12. finančnega zakona za leto 1939-40, ki se nanaša na poseben doprinos ter postopanje, ki ga je predpisal prosvetni minister pri sklepanju glede ureditve šolskih knjig v ljudskih, gospodinjskih, meščanskih, srednjih, učiteljskih in drugih srednjih strokovnih šol v resoru prosvetnega ministra.
Belgrad, 19. maja. AA. Drugi festival narodnih iger in pesmi na belgrajskem velesejmu, ki so ga priredili belgrajski časnikarji, je začel snoči prosvetni minister Stevan Cirič s svojim govorom.
Belgrad, 19. maja. AA. Predsednik upravnega odbora narodne Skupščine dr. Dimitrijevič je sklical odborovo sejo za torek, 23. t. m. ob 10 dopoldne v dvorani upravnega odbora narodne skupščine.
Belgrad, 20. maja. AA. Odbor za prirejanje mednarodne razstave v Parizu je povabil našega trgovinskega ministra Jevrema Tomiča, naj obišče letošnjo razstavo. Minister Tomič se je temu povabilu odzval in bo v ponedeljek zvečer s sim-plonskim orientekspresom odpotoval v Pariz, kjer bo ostal 2—3 dni.
Umrla nam je danes, dne 19. maja, naša srčno ljubljena soproga, mamiqa, hči, sestra, svakinja in teta, gospa
Vlasta Bitenc roj. Rajšp
učiteljica v Ptuju
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 21. maja ob 15.30 iz hiše žalosti v Ptuju, Vičava 52 na mestno pokopališče.
Ptuj, dne 19. maja 1939.
Žalujoči: Rudolf Bitenc, soprog; Majda, Breda, hčerki; Josip Rajšp, oče; MIlan, Zoran, brata; Marica, sestra, in ostalo sorodstvo.
Papež v lateranski baziliki
Veličasten sprejem svetega očeta, ki je prvič stopil
izven vatikanske države
Rim, 19. maja. t. V četrtek 18. f. m. ee je jiodal papež Pij XII. v lateransko baziliko, » kateri je, kakor znano, Škofijski sedež mesta Rima, ki pripada vsakemu papežu. To slovesnost so praznovali vsi papeži na posebno viden način, od 1. 1846 pa te slavnosti ni več bilo. Takrat se je podal v laiteransko baziliko papež Pij IX., za njim pa do 1. 1929, ko se je sklenila sprava med italijansko državo in Cerkvijo, te slavnosti ni več bilo, ker so bili papeži po za-vzelju Rima 1870 leta ujetniki v Vatikan«. Papež Pij XI. se jo 6icer po spravi z italijansko diržavo peljal v lateransko baziliko, rta jo sprejme v posest, kakor se glasi uradni izraz, bilo -pa ni nobene posebne slovesnosti, razen rta ^e ■ pozdravil papeža rimski 6enalor, ki velja za prvega - meščana Rima.
To pot pa je bil vhod papeža Pija XII. v lateransko baziliko zelo slovesen. V lepo okrašenem veličastnem . templju -so. bile tribune za najvišje dostojanstvenike države, za papežev dvor in za diplomatični zbor ter za državne oblasti in za rimsko nobiliteto. Iz Vatikana se je pomikal sprevod s papežem na 10 avtomobilih. Avtomobil, V katerem se je peljal papež s svojim nadikomor-nikom msgr. Mella di Sant'Elia, je bil odprt, na radiatorju pa je bila zastavica v papeževih barvah. Papeža je prisrčno pozdravljal gost špalir ljudstva. V ogromni veži lateranske palače je bila častna četa palaitijiske garde z zastavo in godbo, ki je zaigrala papeževo himno. Papeža je pozdravil rimski vice-guverner s svojim velikim spremstvom. V palači je papeža sprejel ves kar dinalski zbor, kar ga je v Rimu, in potem so
o J
papeža na sediji gestatoriji nesli v baziliko, v kateri je bila ogromna množica. Pred baziliko je pehotni polk s konjeniškim polkom izkazal papežu časit.
Ko je papež stopil s sedije in kleče poljubil križ, ki mu ga je prinesel generalni vikar late-ranskega kapitlja, se je podal papež na svoj prestol. Tu mu je generalni vikar kapitlja izročil dva ključa bazilike: enega zlaitega, drugega srebrnega. Potem se je vršila slovesna služba božja, ki jo je služil papež. Pevci siktinske kapele so pod vodstvom mojstra Perosija peli mašo Pale-strine.
Medtem se je pred baziliko nabralo ogromno ljudstva, ki je pričakovalo blagoslova z veličastne lodžje lateranske bazilike. Ko se je papež prikazal na lodžiji, so zaigrale voiaške godbe, so se slišala povelja in so vse čete ob zvokih papeževe in kraljevske himne izkazale papežu čast. Ob 12.45 je sv. oče podelil ljudstvu 6voj slovesni blagoslov.
Papež nadaljuje svoje delo za mir
Pariz, 19. maja. Papež Pij XII. intenzivno nadaljuje svoje posredovanje za mir, oziroma za izboljšanje evropskega položaja. Tudi apostolski delegat v Washingtonu je dobil nalog, da stopi takoj v zvezo s predsednikom Rnoseveltom. Zlasti pa sta bila važna dva razgovora, ki jih je imel papež Pij XII. 8. t. m. z italijanskim in francoskim poslanikom v Vatikanu.
Državni udar v Boliviji
Nemški polkovnik Busch - diktator - V ozadju je borba za petrolejska bogastva
AA. Havas: Predsednik po rodu Nemec) je izdal
La Paz, 19. maja Bolivije B u s h (ki je poslanico na ljudstvo, v kateri pravi, da Bolivija želi najglobljega razumevanja z V6emi državami, posebno pa še s sosednjimi zaradi ohranitve miru in spoštovanja ozemeljske nedotakljivosti. Poslanica poudarja, da bo Bolivija pristopila k vsakemu gibanju, ki bi imelo za cilj ustanoviti zvezo ameriških narodov, kakor tudi k vsaki organizaciji, ki bi šla za tem, da se odpravijo carinske ovire. Moja vlada — tako pravi predsednik Bush v spomenici — nima nobene sličnosti s tujimi vzori. Sedanja vlada ne bo dovolila, da bi kdo bolivijskemu narodu kratil pravice in svo-fcodo ter bo vztrajala pri tem, da se shrani ustava iz leta 1938.	„,,,,,
Polkovnik Busch — ki je 35 let star — je s pomočjo armade izvedel državni udar in uvedel diktaturo po zgledu totalitarnih držav, Z „dfžaVr rim udarom je razpustil parlament in vse obstoječe politične stranke. Verjetna bo Busch skušal sedaj uresničiti svojo staro zamisel o »stanovski državi* ter se bo hotel nasloniti na stanovsko skupščino, ki naj bi se sestala in totalitarni režim potrdila.
Polkovnik Busch je 1. 1936. po zaključku vojne v Gran Chacu, kjer se je izredno odlikoval, s pomočjo svojih bojevnikov vrgel takratno vlado in najprej ustanovil tako imenovano »socialistično vlado.« Koj nato je vrgel še predsednika republike polkovnika Torro in se pustil sam izvoliti za vladarja države.
Najbolj značilen njegov ukrep še pred dr-
žavnim udarom je bila razlastitev vseli posesti, ld jih je imela severno-ameriška petrolejska družba Standard Oil v Boliviji. Vse to je sedaj prešlo v državno last. Nastopila je huda napetost z Zedinjenimi državami. Sedanji prevrat je bržkone Buschev odgovor na rovarenje severnoameriškega petrolejskega kapitala, ld si je prizadeval Buscha vreči in spraviti na predsedniško mesto sebi bolj naklonjenega človeka.
Busch ima sedaj vso oblas-t v svojih rokah, toda v svojem prvem proglasu — zgoraj objavljamo drugega — je izrecno poudaril, da ne bo posnemal evropskih fašističnih in narodnosociali-stičnih vzorov, ampak ustvaril nekaj novega, za Bolivijo prikladnega. Busch je tudi dejal, da je moral napraviti državni udar, ker je državi pretila gospodarska katastrofa, Ker 60 bile dc» sedaj južnoameriške države pogostokrat le igrače v rokah; med seboj ee borečega kapitala Severne Amerike, Anglije, Japonske in v zadnjem času tudi Nemčije, je verjetno, da Buscha nikakor ne čakajo mirni dnevi, ker si bodo nasprotniki že prizadeli, da ga odstranijo e pomočjo kakšnega drugega »državnega udara«.
Zelo zanimive so bile vesti, ki so krožile zadnje čase in ki so pravile, da hoče Bolivija pristopiti k paktu proti Kominterni. To bi bila prva država na ameriški celini, ki bi se javno priključila taboru Italije, Nemčije, Japonske in Madžarske. Takšno odločitev Bolivije so spravljali v zvezo z dejstvom, da je Busch po rodu Nemec in pristopen za narodnosocialistične vplive, Id prihajajo v južno Ameriko.
Hudi nemiri v Palestini
Judje protestirajo proti angleški politiki
Pokolji, požigi, pohodi s kamenjanjem ...
Jeruzalem, 19. maja. AA. Reuter. Včeraj popoldne je 15.000 Judov na čelu z glavnim rabinom Herzogom in ostalimi rabini šlo v sprevodu po glavnih ulicah jeruzalemske judovske četrti in nosilo napise: »Ne bomo se udali vladni politiki«, »Nočemo biti majšina pod arabsko vlado«. Na vse zgodaj zjutraj so se množice ljudstva zbrale po raznih krajih judovske mestne četrti. Angleški in arabski promet je ustavljen. Na glavnem judovskem zionističnem kolegiju je vihrala zastava na pol droga. Množica ljudstva je pela himno »Hatikvah« ter pela odlomke iz 137 psal-ma. Do spopada s policijo ni prišlo, ker so judovski voditelji vplivali na ljudske množice, da šo se držale disciplinirano. Nekoliko prej je imel glavni rabin Ilerzog govor, v katerem je poudaril, da je Velika Britanija prelomila besedo.
Včeraj zjutraj so demonstrirali judovski vojaki, ki so se v svetovni vojni borili za Veliko Britanijo. Arabsko prebivalstvo 6e v demonstracije ne vmešava in noče dati izraza svojim čustvom in mišljenju o »Beli knjigi«, o kateri arabski časopisi še niso objavili komentarjev.
Velika protestna zborovanja, ki so potekla v miru, so bila prirejena tudi v judovski mestni četrti v Kairi, kjer je ustavljen ves promet in so zaprte vse trgovine. Policija ni nastopila, čeprav so bili storjeni vsi potrebni varnostni upreki in ee je sprevod pomikal le po določenih ulicah v judovski mestni čeirti.
Snočnje manifestacije v Jeruzalemu so postale zelo resne. Policiji se je posrečilo potisniti manifestante, ki so nameravali prodreti do angleškega komisariata, proti židovski četrti. Čete so začele obkoljevati manifestante. Do 21. ure je bilo na angleški strani 10, na strani manifestan-tov pa 85 ranjenih. 40 ranjenih je bilo prepeljanih v židovsko bolnišnico, kjer ostanejo pod policijskim nadzorstvom.
Manifestantov je bilo več tisoč ter se jim je posrečilo s kamni razbiti na poslopju okrožnega komisariata okna.
V	toku snočnih neredov je bilo ranjenih 12 angleških policistov, med njimi več težko, ter okoli 100 Zidov.
V	zvezi s snočnjimi demonstracijami je vlada tzdala odredbo, da se prekine električna struja za židovsko četrt. Po Jeruzalemu križariin vojaške patrole y oklopnih avtomobilih. Za ča6a snoč-
njih manifestacij je bil zažgan neki privatni poštni urad ter neka nemška trgovina. Demonstranti so razbili vse telefonske napeljave v okolici vladnega poslopja. Iz množice je bilo oddanih več strelov proti angleškim policistom.
Jeruzalem, 19. maja. b. Pri današnjih židovskih demonstracijah v Jeruzalemu je prišlo do hudega spopada med demonstranti in policijo ter angleško vojsko. Policija ni mogla pomiriti množice mladih demonstrantov s pendreki ter je bila prisiljena poklicati na pomoč vojaštvo, ki je rabilo strelno orožje. Več sto oseb je ranjenih.
London, 19. maja. AA. Vojni ministrstvo poroča, da je bilo pri nesreči, ki se je pripetila danes ob 9.45 v Woolwichu, 5 mrtvih in 6 ranjenih. Do nesreče je prišlo pri polnjenju protiletalskega topa. Uvedena je preiskava.
SARGOV

Kdor se vedno nič ne sfori proti nevarnemu zobnemu 'Icamnu, katerega se danes lahko na tako preprost način odstrani, se ne-sme čuditi, če se mu zobje s časom razmajeja in prezgodaj izpadejo. Uporabljajte zato vedno Sargov Ralodont! Ta izvrstna zobna pasta razkraja s pomočja učinkovitega sulforicin oleata polagoma, vendar zanesljivo, zobni kamen in prepreči njegovo ponovno tvorjenje. Samo tedaj, če varujete Vaše zobe od zobnega kamna, bodo ostali trdni in zdravi!
T Proti zobnemu kamnu

Angleško-francoski nastop proti Japoncem v Sangaiu
Tokio, 19. maja. AA. Štefani: Angleške francoske in ameriške pomorske sile so včeraj napravile protestni obhod pred otokom Amoj ter so izkrcale čete z namenom, di zvedo za inoči Japoncev. Japonski listi pišejo, da bo morala japonska vlada izvršiti odločne ukrepe, ako ne želi, da bi bile ogrožene japonske pravice v Šanghaju in Tiencinu. Postopanje Francije, Anglije in Amerike zahteva odločne protiukrepe. Izkrcanje tujih čet na otoku Amoj dokazuje, da želijo tiije sile preprečiti ustvaritev novega reda v Aziji! Listi zahtevajo, naj Japonska ne ostane dolžna odgovora, ter naglasa jo, da Angleži še nadalje podpirajo Čangkajška.
Pariz, 19. maja. AA. Po pisanju današnjih francoskih listov so bile ameriške, angleške in francoske čete prisiljene izkrcati se na otoku Amoj. V zvezi s tem naglašajo listi, da je položaj na Daljnem vzhodu tak, da so morale omenjene tri velesile odločiti se za ta korak, da bi zavarovale svoje življenjske interese.
Honkong, 19. maja. b. Po zadnjih novicah so Japonci umaknili vse svoje čete iz mednarodne naselbine v Kulangsu. Britanske, francoske in ameriške vojne ladje so še naprej ostale v luki Amoj, dokler se položaj povsem ne (zbistri.
Nova miroljubna izjava Mussolinija
Rim, 19. maja. Izve se, da bo Mussolini imel že en govor o mednarodnem položaju, in sicer v nedeljo, 21. t. m. v A o s t i.
Opaža se zopet prizadevanje nekaterih političnih in diplomatičnih krogov, da bi se z Italijo zopet navezali boljši odnošaji, ker bi moglo to bolj nego vse drugo doprinesti k pomirjenju v Evropi. Italijanski merodajni krogi odgovarjajo, da so za vsako miroljubno akcijo, da pa se mora opustiti veaka misel na to, da bi se os Rim-Berlin oslabila.
Poljska-Nemčifa
Znaki, da napetost popušča
Varšava, 19. maja. Splošno zanimanje vzbuja članek, ki je izšel v poluradni »Gazeta Polskac, katerega smatrajo diplomati za dober znak sredi položaja, čigar napetost je rasla od dne do dne. »Gazeta Polskac najprej navaja zgodovino odnošajev med Poljsko in Nemčijo in pravi nato, da sedanjega položaja ni mogoče delj vzdržati. Ker bi vojska ne koristila nikomur — pravi list — in ker tudi nemška vlada tako misli, lahko sklepamo, da more napetost med obema deželama ponehati in da razumna ureditev poljsko-nemških odnošajev ni nemogoča.
La Valetta, 19. maja. AA. Reuter: Pred La Valetto (Malta) sta trčila drug v drugega dva angleška rušilca. Škoda je neznatna. Tudi človeških žrtev ni bilo.
Tožen spomin
Ob 950 letnici krstnega dne mskVgrt velikega kneza Vladimira je papež Pij XII. poslal kardinalu Tisserantu, ki si najbolj prizadeva za vzhodne kristjane, pismo, čigar misli so v sedanjem času velikega pomena. Obenem je papež sklenil, da se letos dne 21. maja praznuje ta dogodek v prvič v cerkvi sv. Petra s sv. liturgijo po slovanskem vzhodnem obredu.
V svojem pismu pravi papež, da bo slovesni službi božji v spomin pokrščenja velikega ruskega naroda pred skoro tisoč leti prisostvoval sam, da se čim bolj poudari slava tega dne. Spomnimo sc velikega kneza sv. Vladimira, kako se je bilo navdušilo njegovo srce za krščansko vero sredi temnega barbarskega življenja, kateremu je bilo predano njegovo ljudstvo, kako je ta njegova vera pognala žlahtne sadove v njem in v vsem velikem ruskem narodu in kako je vzplamtclo njegovo srcc za krščansko omiko, da bi svoje ljudstvo povzdignil v vrsto krščanskih narodov! Vojščak, ki je bil
Dva milijona ljudi je pozdravilo angleškega kralja v Montrealu
Podobni prizori tudi v Ottawi
Quebec, 19. maja. AA. Reuter: Angleški kralj Jurij in kraljica Elizabeta »ta iz Ouebeca odpotovala v Montreal, kamor sta prispela ob 14.15 po kraievnem času. Ko eo se v Quebecu poslovili od njiju so se ponovile navdušene manifestacije, kakršne je meščanstvo priredilo včeraj o priliki njunega sprejema. Ljudstvo je vzklikalo Živel kralji Živela dobra kraljical Kralj je najprej pregledal kanadsko gardo ter je ob tej priliki bilo oddanih 21 topovskih strelov. Ljudstvo je priredilo kralju navdušene manifestacije. Angleški kralj ee je peljal v odprtem avtomobilu po mestu. Vse ulice so v zastavah. Ogromna množica ljudi je bila zbrana na obeh straneh cest koder se je vari! angleški kralj. Računa sc, da je bilo na ulicah okoli 2 milijona ljudi. Samo
v teku noči je prišlo v mesto 250.000 oseb. Angleški kraljevski par je obiskal tudi francosko predmestje Montreala, kjer ju je pozdravilo 85.000 francoskih otrok. Angleški kraljevski par se je vpisal v občinsko zlato knjigo. Nato sta se kralj in kraljica odpeljala v Ottavo, kamor sta prispela ob ll dopoldne po krajevnem času V Ottawi ostaneta dva dni. Ob tej priliki se bodo vršile v Ottawi velike slavnosti. V Ottawi se je zbralo toliko ljudstva, da to dozdaj ne pomnijo. Glavno mesto Kanade je slavnostno in razkošno okrašeno.
Za časa kosila, ki ga je priredila na čast angleškemu kr. paru mestna občina, 6e je zbralo pred hotelom Windsor na stotlsoče ljudstva, ki je neprestano pelo angleško lunino in vzklikalo angleškemu kr. paru.
prej trd, surov in neusmiljen, kakor vsa njegova okolica, se je ves poplcmenitil, je uvedel lepe nravi med ljudstvo in postavil rusko državo na temelj krščanske humani-tete. Tudi v Rusiji se je pokazalo, kar je izkusilo in izkuša človeštvo povsod, kamor zasveti Kristusov nauk: da se namreč obenem tudi izpremenijo družabne razmere in odnošaji v urejeno občestvo, v katerem vladata mir in pravica, ker se ljudje zavejo, da so otroci božji, ki nosijo v sebi neskončno dostojanstvo svoje nesmrtne duše in po tem uredijo tako svoje osebno življenje, kakor svoje javne zadeve. Dragi kardinal — tako nadaljuje papež — sv. Vladimir je imel
I tesne stike s stolico sv. Petra v Rimu ter ji
I večkrat izkazal svojo globoko sinovsko vdanost, kakor je bila tudi njegova babica sv. Olga vdana nasledniku Prvoapostola.
I Ko se spominjamo tistega srečnega trenut-ka, pa se naše srce globoko razžalosti, če pogledamo današnji položaj Rusije in njen pobožni narod, katerega vero grdo preganjajo ter delajo čestokrat krvavo nasilje tistim, ki se oklepajo evangelija, katerega je sprejel sv. Vladimir in z njim razsvetlil svoj narod in deželo. Zato se obračamo zlasti k presveti Materi božji, ki jo ruski narod toliko ljubi in časti, da bi Bog ganil srce vladajočih, in jim vdihnil duha pravičnosti, da bi zopet podarili ljudstvu svobodo, da izpoveduje svojo vero, brez katere ni prave omike in trdne vlade.
Ol) teh plemenitih besedah Pija XII. sc spominjamo dvajsetih let, kar vladajo v Rusiji Sovjeti. Kaj bi danes pomenila Rusija v svetu in predvsem v Evropi, če bi v njej vladala prava demokrncija," oprta na krščansko narodno izročilo ruskega duha! Kako vse drugače bi vplivala taka velika in resnično svobodna Rusija na dogodke po minuli vojni in kako vse drugače bi bili zavarovani slovanski narodi, če bi po krivdi
H Sovjetov ne bila ta dežela izločenn iz kulturnega krogotoka krščanskih narodov sveta, da služi za predmet eksperimentov tretje internacionale. Borha proti krščanski veri je največja nesreča, kar jih je moglo zadeti rusko državo. Toda s papežem vred upamo vsi, da bo krščanstvo v Rusiji zopet vstalo iz katakomb k življenju in Rusiji vrnilo njeno pravo nalogo in poslanstvo v svetu.
■1 ■ " »■ ■»■ ' f " ■ V" 11
[TCL./S r-V <—> 2l-2<i ' PREDSTAVA ob IG 19,21 h
Premiera
ŽARAH LEANDER
velofilma
Parna v modrem
(BLAUFUCHS) — Režija V. Turžansky Soigralci: Willy Birgel, Paul Ilorbiger, Kari SchOn-
bockili Jano Tililen
Borze
GjOAp&deMtvo
Decentralizirajte kontrole dohodkov!
Kar si ne bi nikdo ne mogel misliti se je zgodilo: Kontrolo dohodkov ali kakor se uradno imenuje »kontrola prihoda Generalne Direkcije drž. žel.« je v Subotici. In tako se zdaj pošiljajo vsi računi postaj iz Zelenike, Devdelije, Jesenic,. Splita itd. v Subotico in revizija vseh blagajn vrši se zdaj že iz Subotice... Čeprav je bilo ogromno intervencij, protekcij, protestov itd — vse ni nič pomagalo, kontrola dohodkov je v Subotici, a ravnateljstvo drž. železnic v Subotici je v Belgradu v prostorih kontrole dohodkov v zgradbi prometnega ministrstva ter se imenuje i— Direkcijo Drž. žel. — Beograd sever«...
Dosedanja centralizirana kontrola dohodkov je slovensko dete. Slovenci so tudi sestavili potrebne nove pravilnike, ki so med najboljšimi v Evropi. Slovenci so do leta 1929 in nekaj časa še potem imeli večino v kontroli dohodkov, ker je bil največi del kontrole dohodkov v Mariboru.
Takratni vodje so uvideli, da bi bilo iž praktičnih kakor tudi iz državnih ozlrov najboljše, da bi se kontrola dohodkov centralizirala v Belgradu.
Dobro so vedeli, da bi centralizacija bila v škodo Slovencev, ker bi bil ukinjen glavni del v Mariboru, kjer je mnogo Slovencev dobilo službe in zaslužka, a ker je Slovencem vedno država stiprema res so kljub temu forsirali, da se centralizira. In tako so bili oddelki v Mariboru, Ljubljani, Zagrebu in v Subotici ukinjeni se je bilo kont. dob. centralizirano v Belgrad. Kot plačilo je prišlo prehitro. Kmalu potem, ko je bilo vse lepo urejeno, pravilniki izdani itd., je bil načelnik kontrol, doh. Slovenec kar čez noč, ko je bil . odsoten penzion i ran, njegov pomočnik pri centralizaciji pa je sam zaprosil za penzijo, ker ni mogel več prenašati vseh šikan, ki so bile naperjene proti njemu.
Vsi protesti in prošnje, posebno Maribora, ker je od tam bilo premeščenih preko 100 zavednih slovenskih uslužbencev, niso nič pomagali, ker potem so naenkrat rekli na merodajnih mestih, da ja ne sme biti takšna institucija tako blizu meje.
Že prod dolgim časom se je pa začelo govoriti, da bo prometni oddelek Direkcije drž. žel. v Subotici premeščen v Novi Sad, ker to zahtevajo merodajni krogi. Temu ni nikdo oporekal, ker prometni oddelek ni bogve kako velik in ker
bi glavni del ostal v Subotici in pa'Novi : Sad je pač blizu Subotice. — a v Belgradu so drugače umovali — in naenkrat je proti koncu meseca aprila, dobilo osebje kontrole dohodkov obvestilo, da je premeščeno ter da naj vse pripravijo za selitev.
To je prišlo, kakor strela iz jasnega. Nikdo si ni mogel misliti kaj takega. Osebje Direkcije v Subotici je izvedelo o tem mnogo pozneje.
V	Belgradu so se podvzeli vsi mogoči koraki na vseh merodajnih mestih, a vse ni nič pomagalo. Našli so si že razumevanja za njih argumente, a takoj so rekli: da Direkcija mora iti iz Subotice iz drugih ozirov. Kontrola dohodkov iz Belgrada v Subotico pa iz nacionalnih ozirov. In tako je kontrola dohodkov v Subotici, kainor so se morali preseliti vsi uslužbenci razen onih sto, ki so še pravočasno dosegli, da so bili premeščeni v druge oddelke ali zamenjani za uslužbence Direkcije, ki so ostali v Subotici. Odsek za povračilo pa je bil že prej izločen ter spojen s komercialnim oddelkom odnosno razdeljen po Direkcijah.
V	Subotici je zdaj v pridobitnih krogih silno razburjenje, ker vedo, da je ravnateljstvo važen faktor v prometnem in gospodarskem oziru in ker je Direkcija imela čez 100 več uslužbencev kakor jih ima Kontrola dohodkov. So protesti, prošnje, obljubljajo jim pa, da bo Subotica dobila učiteljišče, kmetijsko, konjiško in žandarrfterijsko šolo, a oni hočejo nazaj ravnateljstvo. Ker njihove prošnje in protesti nič ne pomagajo, so šli v torek, 16. maja s posebnim vlakom korporativno v Belgrad prosit, da bi ravnateljstvo ostalo v Subotici. Pripravljeni so celo poravnati vse selitvene stroške, ki pa niso prav majhni.
Ker se lahko zgodi, da bo njihova opravičena prošnja uslišana, potem postane zopet aktualno vprašanje razdelitve kontrole dohodkov, kakor jo zahtevajo vsi pridobitni krogi in vsa oblastva ravnateljstva tako kakor bi bij i v interesu kontrole dohodka same in v interesu posameznih pokrajin in kakor se bo moralo uredili prej ali slej! — Nikakor pa ne sme priti zopet v Belgrad kot centralizirana ustanova. — Pri tem pa naš Maribor iz nacionalnih ozirov absolutno ne sme biti zapostavljen.	•. i Kesuš,
Danes premiera!
Kino Sloga teti 27-30
(Fiinf Milliorierv šuehei
einen Erben)
in zelo popularni komik Heinz Riihmann
Produkcija: Majestic film, Berlin
Heinz Salfner Oskar t*)im»—" ^
Izredno zabaven film, vedrega razpoloženja in izvrstne komike. Vam nudi 2 uri prijetne zabave in veselega razvedrila
Stanje Narodne banke
Objavljeni izkaz Narodne banke za 15. maj kaže naslednjo sliko (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri s 6tanjem dne 8. maja 1939):
Aktiva: zlato v blagajnah 1006.8 (+ 0.25), zlato v inozemstvu 10.8 (skupna podlaga 1917.6 (+0.25), devize izven podlage 436.64 (—71.75), kovani denar 302.15 (+ 5.5), posojila: menična 1731.26 (+ 13.1), lombardna 140 (- 107.465), skupno posojila 1872.07 (—94.35), efekti rez. sklada 239.36 (+ 1.0), razna aktiva 2088.07 (— 1.1).
Pasiva: bankovci v obtoku 7274.3 (minus 114.6), terjatve države 80.3 (+ 48.9), žirovni računi 930.2 (—13.05), razni računi 579.5 (—72.6), skupno obveznosti po vidu 1590.0 (— 36.716), obveznosti z rokom 30.0, razna pasiva 248.21 (—9.0).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 8864.3 (— 151.34), skupna podlaga s premijo 2464.14 (+ 0.32), od tega samo zlato v blagajnah s premijo 2450.3 (+ 0.32), skupno kritje 27,79% (v prejšnjem izkazu 27.32%), od tega samo zlato v blagajnah 27.64 (27.17)%.
Izkaz kaže znatno zmanjšanje deviznega zaklada, kakor ga že dolgo časa nismo zabeležili.
Razveseljivo pa je, da so se zmanjšala v veliki meri lombardna posojila banke, menična pa so celo nekoliko narasla. Med obveznostmi so zlasti narasla dobroimetja države, dočim so se druge ob-
veznosti banke zmanjšale. To je vse imelo za; posledico veliko zmanjšanje obtoka bankovcev in povečanje odstotka kritja.
Izkazi zadnjih tednov nam kažejo naslednjo sliko (v milij. din):
7.1. zaklad devize posoj. obt. bank. iirbrnS.
Zopet krasen Ceikl film i/, kulcrpcn odseva življenje na vasi — globoka kmetskn tragedija, golgota mladegn dekleta — nezakonske matere ...
Po gledališkem komadu Gabrijele Preisovo
Pastorka
V glavnih vlogah : Ladislav Bohač, Marija Glaserova in Jirži Dohnal Danes premiera!
Predstave ob 16., 19. in 21. uri
KINO UNION tel. 22-21
31. marca 8. aprila 15. aprila 22. aprila 30. aprila 8. maja 15. maja
2461.6 2461.9 2462.1
2462.8
2462.9 2463.8 2461.14
438.3
426.2
403.2
414.55
485.05
508.9
436.64
1675.6
1685.6
1716.3 1771.25 1975.54
1966.4
1872.07	7274.3
6805.9	855.2
6845.15	838.1 ,
6930.5	811.94-J
7070.06	806.8 7423.45	834.671 7388,9.	;9J»W
Posebni prispevek za drž. obrambo
Finančno ministrstvo je izdalo oavodila za odmero , in plačilo posebnega prispeyka za narodno obrambo.1 f
Za osnovo skupne zadolžitve obvezancev je vzeti'f skupno zadolženje predhodnega davčnega leta prav-i nih in fizičnih oseb, .ki se sumarno knjižijo v glavni >' davčni knjigi vsake posamezne občine,' odn. davčne | uprave, če jih je več na področju ene same občine: zemljarine, zgradarine, pridobriine in družbenega davka 's posebnim dodatkom, renlnega davka, ki se odmerja po razporedu in samskega davka. V osnovo ne pride davek na poslovni promet (splošni in skupni) kakor tudi ne luksuzni davek in vojnica.
Za ofnovo služifo zadolžitev v te-le primerih: '1. pri osebah, ki 6e prvikrat obremenjujejo s kak«n&' davčno obliko po čl. 127 zakona o neposrednih dav- j kih (novi obvezanci), ki dotlej še niso bili zadolženi z nobeno davčno obliko, ki pride v poštev kot osnova za posebni prispevek, se izvrši domera posebnega prispevka obenem z odmero dotične davčne oblike. Če se ta obremenitev smatra za končno, velja to tudi ' za posebni prispevek. Če pa je odmera začasna, velja to tudi za prispevek.
2.	Pri osebah, ki so obvezane na pridobnine, pa se ne obremenjujejo v glavnih knjigah (trgovski potniki, potujoči agenti, agenti zavarovalnic izven službenega razmerja in prodajalci srečk drž. razredne loterije) se bo posebni prispevek odmeril in plačeval obenem s pridobnino. Za osnovo posebnega prispevka pri prodajalcih srečk se smatra oni del, ki ostane po odbitju deleža občine, odn. banovine.
3.	Pri osebah, podvrženih dividendnemu davku, se bo odmerjal posebni prispevek in plačeval tudi istočasno z davkom.
4.	Pri rentnini, ki se plačuje z odtegovanjem, se bo odmerjal prispevek in plačeval obenem z rednim, davkom.
5.	Pri osebah, ki plačujejo uslužbenski davek, se plačuje pri onih, ki plačujejo davek v gotovini, obenem z davkom tudi posebni prispevek, pri onih, pri katerih sc plača v kolkih, se plačuje v gotovini obenem 7. uslužbenskim davkom.
Poslodajalci morajo istočasno z uslužbenskim davkom ob izplačilu odbiti tudi posebni prispevek in ga v gotovini izročiti na koncu vsakega meseca pristojni davčni upravi. 1% posebni prispevek spada tudi v osnovo jMisebnega prispevka kakor tudi samski davek odmerjen ob uslužbenskem davku. Ob izdaji davčnih kart uslužbenskega davka za hišno služinčad se plača posebni prispevek v gotovini, kar se vpiše na ozadju karte. Posebni prispevek na usl. davek se plačuje v polovici odn. pavšalnega zneska.
Po odrednali čl. 6 teh navodil je naročeno davčnim upravam, da s splošnim javnim proglasom opo-zore javne zavczance, v kolikor smatrajo, da tudi zanje
veljajo odredbe o tem prispevku glede družin z več
otroci, da naj ti zavezanci predlože pristojni davčni oblasti potrebne' podatke o številu živih maloletnih otrok. Po točki 8 čl. 19 fin. zakona se odmerja posebni prispevek za one, ki imajo 3 ali 4 žive zakon, otroke, za 1 stopnjo nižje od redne stopnje, v katero spadajo ti davčni zavezanci. Onim davčnim zavfezancem, ki imajo 5 ali več maloletnih otrok, se odmerja posebni davek za dve stopnji nižje. Od davčnih zavezancev nad 30 let kakor tudi pri bženjenih in vdovcih brez otrok, se plačuje posebni priskevek po naslednji višji stopnji, ki sledi redni stopnji.
Pomanjkanje klirinških mark
Naš devizni trg trpi že dolgo na pomanjkanju prostih deviz, čijih ponudba daleč zaostaja za potrebo. V klirinških markah pa pomanjkanja ni bilo, sicer je bilo zadnje čase privatnega blaga le malo na trgu, vendar je dajal^ potrebne innpžme na razpojago Narodna banka iz svojih zalog.
Sedaj pa ]er naenkrat Narodna banka uvedla za klirinške marke iste predpise kakor veljajo za. nakup jn prodalo svobodnih deviz glede prijavljanja povpraševanja in ponudbe.. Istočasno je. pa tudi omejila svojo intervencija v klirinških markah. Povpraševanje po markah je zadnje dni zelo naraslo, ker si najbrž uvozniki želijo nabaviti marke prej predno bo mogoče tečaj zvišan. Tako je v sredo znašala povpraševanje po markah v Zagrebu Rm 700.000, v Ljubljani pa Rm 200.000, privatne ponudbe pa je bilo na zagrebški borzi Rm 5000, na ljubljanski pa Rm 1000. Dočim pa je dosedaj vedno Narodna banka dala pa razpolago le toliko klirinških mark, da je bilo kritega "60% povpraševanja. Svojo intervencijo je danes še omejila in je bilo kritega le 20%.
Med uvozniki so nastala ugibanja po vzrokih te nove politike Narodne banke v trgovanju ž klirinškimi markami. Z Ozirom na vesti, da je pri-' čakovati povišanja tečaja klirinške marke, se jih je polotila tudi nervoznost, da li bodo mogli potrebo kriti pred napovedanim zvišanjem. Politika' Narodne banke se jim ne zdi razumljiva, ker smatrajo, da So njene zaloge klirinških mark za-' do6tne, da bi krile celotno potrebo,, so pa mne-* nja, da bodo marali s svojo izgubo plačati dobičke, ki jih hoče Narodna banka doseči pri zvišanju tečaja. Pomanjkanje klirinških mark jim je nerazumljivo tudi z ozirom povečanja naših klirinških terjatev proti Nemčiji;
Tečaji državnih železnic. Od 15. maja dalje veljajo na njiših državnih železnicah naslednji tečaji: ho-landski gpldinar 24.10, nemška marka 15.95, zlati frank 14.50, madžarski pengo 12.85, švicarski frank 10.10, poljski ziot 8,43, italijanska lira 2.38, belgijski frank 1.54, češka krona 1.53, francoski frank 1.23, bolgarski lev 0.55, grška drahma 0.41 in romunski lej 0.35 din, ... . ,..,, ,.. ,	, , ,VJ.;
( Na parobrodih Jadranske in Dubrovacke plo-Vidbe imajo, obiskovalci Ljubljanskega velesejma. »nižano voznino tako, da se z vozno karto nižjega razreda vozija v višjem razredu. Za potovanje prpti Ljubljani je določen čas od 29. maja do 10. junija, za povratek pa od 5. do 20., junija. Na parobrodih Zetske plovidbe pa velja 50% popust od 20. maja do 13. junija, ozirp,ma na povratek od 3. do 20. junija. Sejemske legitimacije ža znižano voznino na parobrodih se dobe pri kopališčnih povjerenstvih in potniških uradih po celem Primorju in na otokih.
Izdajanje odobrenj za izvoz konoplje. S svojo okrožnico z dne 16. maja je obvestila Narodna banka, da bo sama izdajala do nadaljnjega odobrenja za izstavljanje* potrdil o zavarovanju valute za izvoz konoplje v inozemstvo (brez ozira na to, če gre izvoz v klirinške aH neklirinške države). S tem je razveljavljen odlok okrožnice z dne 8. marca, in sicer samo glede konpjjije. Vsi pooblaščeni zavodi morajo takoj dostaviti Narodni banki seznam izdanih potrdil za izvoz konoplje v klirinške in neklirinške države, po-ŠSnsi S 1. januarjem 1939 s točno označbo domače tVrdke, datuma izdaje, količin?, vrednosti in .države, v katero je Sel izvoz.
Spmbbrska kmetijska borza ima., svoj občni zbor dne 31. maja 1939 ob 14.
Jugoslovanska združena banka, Zagreb.. Vpisan je bil v trg. registru-'kot član uprave dr.. Že-limir Mažuranič.
' Naši izseljenci So včasih le redka imeli priliko, da bi nii6 obiskali. Zadnja leta pa 60 vpeljani organizirani skupinski obiski naših rojakov. Prav je tako, kajti potrebno je, da vzdržujemo žive vezi z izseljenci. Ob vsakem ljubljanskem velesejmu prihajajo. večje, skupine in .tudi letos-se .jim nudidepa priložnost med velesejmom od 3. do 12. junija, ker so tedaj v veljavi vozne olajšave za obiskovalce tffelešejrha v številnih državah. Tako bo n. pr. ve-*Ij£l letos v Nemčiji ter Češko-Mo,ravsketn protek-toratu 25% popust, v Bolgariji 50%, na Poljskem 33%, v Italiji 30%, v Franciji, Grčiji, Romuniji, in na Madžarskem' 25%; Na jugoslovanskih železnicah pa imajo brezplačen povratek.
Nabave koksa. V glavnem železniškem ravnateljstvu je bila te dni licitacija za nabavo 590 vag. premoga in koksa za naše drž. železnice. Cene so bile sicer pri večini ponudnikov iste, le nemški ponudniki so zvišali cene za 9%.
Nova delniška družba v Zagrebu. V Zagrebu je bila osnovana delniška družba »Posoda« za trgovino s kovinskimi proizvodi. Ustanovitelji so: ArtUr Hiršl, Zlatko $enoa in P. Mijatovič, vsi iz Zagreba.
Novi upravni odbor Industrije motorjev v Rako-vici pri Belgradu. Pri tej družbi katere glavnica je vsa
v rokah države, je prenehal trajati mandat članov upravnega sveta: Milan Mih. Stefanovič, . .Miloša M. Mihajloviča, inž. Ranislava Avranioviča i Mijivoja Čo-lak-Antiča, na novo pa so bili izbrani: Mileta Obra-dovič, Milan T, Pešič, inž, Peter Senjanovič in Aleksander Tadič.
Nad 190.000 kolesarjev šteje Slovenija. Kar je . za Američana avtomobil, ta je za Slovenca kolo. Kolesarstvo se pa še vedno razvija, zlasti zadnje čase, ko so dobra kolesa postala cenejša in ko imamo vsako leto dvakrat pravi salon kales na Ljubljanskem velesejmu. Tudi na letošnjem velesejmu pd 3. do 12. junija bo velika razstava koles najboljših znamk, še bogatejša kakor prejšnja leta, , da si bo lahko vsakdo izbral kftlo po svo|i volji.
Putnilc d. d. v Belgradu ima svoj občni zbor 18. junija ob 11.
Likvidacija. Penkala tvornica, d. d. v Zagrebu, sklicuje občni zbor svojih delničarjev za 31. maj v. Zagrebu. Na dnevnem redu je tudi sklepanje o likvida-, ctji. Podjetje je že pred dalje časa prenehalo obratovati,_de!niška družba je bila pa ustanovljena že 1. 1911.
/višanje eskonta na Litvanskem. Litvanska banka je zvišala eskontno obrestno mero od 5 oa 7%,
Dne 19. maja 1939.
Denar Angleški funt 258
Nemški čeki 13.80
V zasebnem kliringu so ostali tečaji neizpren menjeni.
Grški boni so beležili V Zagrebu 31.50 blago, V Belgradu 31.15—31.85.	"
Devizni promet je mašal v Zagrebu 2.622.580 dinarjev, v Belgradu 4.066.000 din. V efektih je bilo prometa v Belgradu 1.161.000 din:	'
Ljubi j a n • — Uradni	tečaji;
London 1 funt . , i i	t . t	i	206.65— 209.83
Pariz 100 frankov . > i	■ i ■	•	116.67— 118.97
New York 100 dolarjev ■	• » »	•	4396.75—4456.75
Ženeva 100 farnkov . .	■••	> 995.-1005.—
Milan—Trst 100 lir , .	iii	,	232.45— 235.55
Amsterdam 100 gold. i	i i .	i	2367.50—2405.50
Berlin 100 mark . i . i . ■	.	1776.12—1793.88
Bruselj 100 belg. ■ , .	i , .	,	751,50— 763.50
Ljubljana — Zasebni kliring:
Berlin 100 mark i i » » i , . 13.70— 13.90
Ljubljana — Svobodno t.r ž i š če.; London 1 funt . • . « .i. i ■ 256.40 259.60 Pariz 100 ■ frank-,„■.., , , , , 144.82— 147.12 New York . 100 dolarjev , i t . , 5459.51—5519,51 Ženeva 100 frankov »■■.•■ 1233.89—1243.89 Amsterdam 100 gold. <. , , , . . 2937.61—2975.61 Bruselj 100. belg. . . „ s . . • 932,45— 944.45 Curih. Belgrad 10, Pariz'11.78, London 20.8225, Newyork 444.75, Bruselj 75.70, Milan- 23.40, Ani- ; sterdam 238.75. Berlin 178.425, Stočkholm 107.25, Oslo 104 62, Kopehhagen 92.95, Praga 15.20, Varšava 83.75. Budimpešta 87, Atene 390, Carigrad 360, Bukarešta 325, Helisingfora 9.1825, Buenos Aires 102.5, Sofija 540.
Vrednostni papirji
Vojna Skoda:
v Ljubljani 457.50—462 v Zagrebu 460 —461.50 v Belgradu 459 —461
Ljubljana. Državni papir ji: 7% investicijsko posojilo 99—102. agrarji 59—62, vojna škoda promptna 457.50—462, begluške obveznice 88—89, dalm. agrarji 86—88, 8% Blerovo posojilo 101—103, .7% Blerovo posojilo 93—95, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 99 denar. — Delnice? Na-i rodna banka 7.400 denar, Trboveljska 180—200.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 99.50—100.50, agrarji 59.50 denar, vojna škoda promptna 460—461.50 (461), begluške obveznice 287.50 denar, dalm. agrarji 86 denar, 4% severni agrarji 60.50—60.75 (60, 61), 8% Blerovo posojilo 101.50—102, 7% Blerovo posojilo 94—95 (94.75), 7%' posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 99 denar. — Delnice: Narodna banka 7.400 denar, Priv. agrarna banka 214—216 (214), Trboveljska 180— 185, Gutmann 43—51, Sladk. tov. Osijek 75—90, Isis iCT	Jadr. plbvba MO-iJlOrv -v--..
Belgrad. Državni pipi r j It 7% investicijska ••Pflfiflijte IP4«*-1Q2, agrarji 61-^2,^voj. škoda promptna 459—461 (459.50, 459), za konec maja (459), za konee junija (458.50), begluške obveznice 89.89.25 (89), dalm. agrarji 87.25—87.50 (87.50), 4% severni agrarji 60.25— 60.75, 6% šumske obv. 85.50—85.75, 8% Blerovo posojilo 102—103 (102.50), 7% Blerovo posojilo 93.25— 93.50 (93.25), 7% posojilo Drž. hip. banke 100—103. — Delnice: Narodna banka 7.400 denar, Priv. -agrarna banka 216—218,
Z'"i:. žitni trg.
Novi Sad. Ječmen bač;, srem. 162—170. Vsa ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjenaj Promet srednji.	v '	-1
Sombor. Pženica: bač., sred. bač.,' bač. okol. Novi Sad, bač. okol. Sombor 140—142, gornja bač. kasa duplikat 141^-143, srem. kasa dipl. 140—142, južna ban., gornja ban. 140—142, bač. ladja Kanal 140—142, bač. ladja Begej 140—142, bač. tisa šlep I in II 142—144, bač., ban. ladja Dunaj 141—143, srem. ladja Sava 138—140. Oves: bač., srem'., slav. 147—149. — Rž: bač. 135—137.50. — Ječmen: bač. okol. SOmbor 165—170, srem. 165—170. —' Koruza r bač. prompt. 100—102;'— Moka: bač. Og, Ogg 230—240, 210—220, 190—200, 170—180. 145— 155, 115—120. — Otrobi: bač. 110—112, srem. 106 —108. — Fižol: bač. 2% 300—305. Tend. lahka. Promet srednji.
Srečke Rdečega križa
Na 102. žrebanju srečk Rdečega križa dne 15. maja so bile izžrebane naslednje serije za amortizacijo: 60,.172, 229, 321, 583, 1452, 1477,' 1644, 3716, 4363, 4959, 5013, 5334, 5469, 6142,-6434, 6611, ,6810, 7158, 7279, 7376, 7420, 7433, 7849, 8044, 8666» 8924, 9024, 9286, 9374.	->-.•»
■Nadalje so bili izžrebani naslednji dobitki: ser, št. dob.	-ser. št. dob.
68 12 200,- 6098 40 50.— 3b2 - 97 50,- 6345 60 . 50.-4' 626 /19 50,— 6888 89 200.—-' 676 3 50,- 7227 86 50,—
705 . 28 ....... 50,— 7416 16 50.—
1548 1 50,— 7525 71 i2W,—' 2426 68 50,- 7563 70 50.-2727 24 200,— 7956 ' 79 50.— 3450 48 500,— 8464 18 50,— 35.75 88 100.000,— «606 >51 50,— 3912 53 50,- 8858 6 50.— 4185 84 50,— 9158 50 200,— 5642 64 50.— 0350 94 ■■ 50.— 5763 15 1.000,— 9823 34 50.—
Tobačne srečke
Na 131. žrebanju tobačnih srečk so bile izžre-,-bane za amortizacijo tele serije: 149, 265, 448, 1092, 1488, 1583, 1598, 1897, 1947, 2143, 2165, 2213, 2283, 2416, 2579, 2591, 2693, 2897, 3167, 3195, 3400, 3405, 3461, 3514, 3577, 4070, 4088, 4174, 4291, 4483, 4677, 4934, 5113, 5548, 5738, 5781, 5909, 6023, 6252, 6267, 6367, 6391, 6420, 6615, 6657, 6880, 6963, 7199, 7637, 7669, 7728, 7917, 8071, 8075, 8228, 8337, 8525, 8813, 9061, 9079, 9116, 9275, 9448, 9593, 9629, 8929, 9901.
Nadalje so bili izžrebani naslednji doMtki: se-, rija 4144 št. 88 15.000 din; ser. 4903 št. 97 1.000 dinarjev; ser. 3808 št. 46 500 din; ser. 6898 št. 23. 500 din; po 100 din: ser. 2251 št. 74, ser. 2466 št. 11, ser. .2594 Št. 47, ser. 4257 Št. 86, ser. 4331 št. 19, ser. 4446 št. 35, ser. 4451 št. 33, ser. 5217 št. 36, ser. 7073 št. 28, ser. 9000 št. 21;'po 50 din:, ser. 724 št. 45, ser. 956. št 44, ser. 5009. št. 10, serija 5116 št. 1. ser. 6207 št. 67. ser.' ft559 št. 59. ser. 6635 št. 32, ser. 7343 št. 98, ser. 8813 št. 30', ser. 9211 št. 8.
Ob mniniških praznikih:
Pomlad je tu...
Trije majniški ledeni svetniki so za nami in po vseh izročilih sodeč bi ie morali zavladati 1? . d"e.vi< kl Prav v tem mesecu najlepše dehte. t omiad je ze davno nastopila po razdelitvi letnih časov, solnce je že močno, kadar prodre skozi čemernost neba, in površniki ter debele suknje so
Toda °S'a z«veje še Lter veter, ki je posebno občutljiv tistim, ki tožijo nad raznimi nahodi ln drugimi takimi nezgodami. Toda vsi taki učinki niso skorajda več nevarni; kratki in prehodni so, kakor so še kratke in blažilne sapice, ki vendarle že Švignejo tako toplo čez člo-kakor ,'astavice, ki so že prepletle svoja
gnezda s prvim mahom pomladi.
•
Lepi so taki prazniki v maju in vse polno jih je. Križev teden je stalno v mesecu maju in je ves kakor en velik, lep praznik. Tri dni zaporedoma se razvrščajo iz naših farnih cerkva procesije, po poljih, vaseh in stezah in na predvečer glavnega praznika vnebohoda se procesija navadno poda na najdaljšo pot, do najbolj oddaljene podružnice ali znamenja. Nad njimi pa plava tri dni zaporedoma drobna molitev človeških src, ki prosi blagoslova za polja, družino in srečo duhovnega življenja. Molitev je skromna, skoraj pretiha in zablešči v pomladno solnce tako ščemeče, kakor zaščemi utrujene človeške oči premočan solnčni žarek, ki prodre v nas z vso toploto kljub hladnim sapam.
Poslej bo pa to solnce sijalo nad nami zmeraj bolj vroče, potilo nas bo v žarečem poletju in ee sklanjalo nad nami, ko bomo ob prvih dneh jeseni začeli trgati zemlji njene sadeže.
Toda ta spomin je bil le hipen in bežen, kakor je bila hipna in bežna ta raztresenost v naši molitvi križevega tedna. Zato je treba še globlje zadoneti s polnimi prsi v pomladanski dan ostro in jasno vsako prošnjo rožnega venca, kakor je trd in močan korak, ki bije ob zemljo, da včasih kar zadoni.
Za našega kmečkega trpina je pomlad le del skrbnosti in muk, ki se ponavljajo iz dneva v dan, iz leta v leto skozi vse življenje, kakor dolg tovorni vlak, ki mu ni videti ne konca ne kraja. Razlika je v tem samo ta, da 60 dnevi vsega leta več ali manj obloženi. V pomlad smo se spustili samo s prazničnimi oblekami, ki pa so bile že za Veliko noč nove, tudi naši domovi so bili že tedaj prepleskani, belo in monotono, to pa zato, da jih nato še lepše objame venec narave, ko naše hišice komaj še bleščeče skozi šbpke in cvetje prvega pomladnega veselja. Kmet pa si ne deti leta na
četrtine, kaj šele na polovice. Zanj Šteje delo in trpljenje kvečjemu samo od zime do zime. Letos je z vrlim vitezom sv. Jurijem še premagal zimskega zmaja, prihodnja zima pa ga že lahko potisne ob zapeček, če ga ne sune zgaranega in iz-
črpanega že v globlji počitek.
•
Zato pa je lažji in brezbrižnejši korak naše mladine v to prelepo pomlad. Pri mladini pa se leto deli že kar v polovice", včasih je bilo po šolah leto še tako muhasto, da se je hotelo deliti celo v četrtletja. Ta polletja so včasih huda, grenka in v drobnih otroških srčecih le prepogosto vprizarjajo prve življenjske žaloigre.
Stari časi, ki so po izročilu morali biti baje mnogo lepši od današnjih, so zavlekli konec leta globoko v sredino poletja. Kakor pozimi, tako se je v tistih vročih poletjih neredko zgodilo, da so nas profesorji pognali domov, ker je bilo v razredu prevroče, dočim se je bilo v zimi- mogoče izmuzniti pouku na ta način, da je v šoli zmanjkalo premoga in je bilo v razredu zopet premrzlo. Sedaj pa se drugo šolsko polletje začenja tako rekoč v pomladi in tudi utone v pomladi. V tem križevem tednu je bilo po naših učilnicah in šolskih razredih vse polno dela, včasih celo samo »slučajnega« dela, če se je pomladanska razvrat-nost mladine skušala izmotati do boljšega reda z nedolžno šalo ali ukano. Ko bo prelepi maj izginil za oglom, se bodo tudi po naših srednjih šolah zaprla vrata in ostala zaprta tja do zgodnje jeseni.
Mladina ima to srečo, da živi svoje življenje tako hitro in brezskrbno, da bi bilo res predolgo, če bi leta šteli kar po koledarju. Leto se razdvoji in najlepši del tega časa se zabije na počitnicah na taborenjih in potovanjih, ko jih bo lahko do mozga ožgalo vroče poletje.
Toda s tem štetjem let niso zadovoljni samo naši mladci. Vsi, ki hočejo biti mladi, zaplujejo sedaj ob pomladi v to smer. Mestni ljudje dele leto navadno v pomladansko in zimsko sezono. Ženske in dame dožive tako svoje koledarsko leto tudi dvakrat na leto, ko se skušata položaj in lepota uveljaviti v istem letu v pomladanski in zimski modi. Jesen je pri damah kratka in skoraj neopazna.
Po mestih pa neredko dele na ta način še ves ostali način življenja. Gledališča imajo jesensko in pomladansko sezono, Športna prvenstva se dele prav tako in še lovci se zadovoljujejo s plenom, ki ga polove v teh razdobjih.
Ledene gore - strah mornarjev
Listi «o poročali, da je angleška ladja »Em-preea of Australia«, e katero se pelje angleška kraljevska dvojica na državni obisk v Kanado, pred nekaj dnevi zašla med ledene gore, in da eo morali podvojiti pozornost, da se ne bi pripetila kakšna nesreča. Bojne ladje, ki spremljajo kralja Jurija in kraljico Elizabeto, eo obkolile parnik »Empress of Australrac in ga tako zavarovale pred nevarnimi presenečenji.
Lista so tudi poročali, da se je letos sploh pojavilo velikansko število ledenih gora, ki plovejo po vsem severnem delu Atlantskega morja, da so morale čezmorske paroiplovne družbe svojim ladjam ukazati, da ne smejo voziti po severni pobi v Ameriko, marveč po južni, da 6e tako izognejo velikim nevarnostim, ki ob tem času grozijo pomorski plovbi.
Ves svet — ne samo Angleži — je bil kar naenkrat opozorjen na žalostno poglavje ledenih gora in v spominu eo vstale podobe o proslih ža-loigirah, ki so ee pripetile na visokem morju prav zaradi ledenih gora, ki neusmiljeno pošljejo vsako ladjo, ki ee jih dotakne, v globine morja.
25 let je sedaj preteklo, odkar se je pripetila največja teh katastrof, ko je namreč »Titanic«, največja ladja družbe »White Star« v noči od 14. na 15. april 1912 na svoji prvi vožnji trčila na ledeno goro in ee takoj potopila. Prav tod. kjer ee je pripetila nesreča, vodi najvažnejša gospodarska in osebna prekomorska pot na svetu Tamkaj, južno od Nove Fundlandije, pa se spomladi vlačijo megle in se podijo ledene gore. Megle včasih tako pritiskajo, da ee ladja ne more nikamor premakniti. Pri tem pa je v nevarnosti, da ne trešči vanjo kakšna ledena gora. Ladja »Titanic«, ki je bila podobna plavajočemu hotelu, se je zaletela v ledeno goro v trenutku, ko je bila na krovu najsijajnejša plesna prireditev. Zaman eo skušali zaustaviti ladjo, odnosno jo preukreniti drugam, kajti ledene gore imajo večidel svojega trupa pod vodo, in ladja ee je v svojem zaletu zapodila n\ podmorsko ledeno klop, pri čemer ji je bil razparan ves trebuh, nakar se je v kratkem poveznila na levo stran in se hitro potopila. Na krovu je bilo 2340 potnikov in posadke. Samo 750 se jih je rešilo, 1590 jih je utonilo.
Ta strašna katastrofa je prisilila vlade in pa-roplovne družbe, da so podvzele zelo odločne ukrepe, da bi se kaj podobnega ne pripetilo več. Sestavljeni eo bili posebni odbori znanstvenikov in strokovnjakov, ki so preiskali vse morje tja do severnih ledenikov, kjer ee lomi led, ki ga potem morski tokovi v obliki ledenih gora odnašajo proti jugu. Našli so, da prihajajo ledeniki po večini iz Davisovega zaliva, da jih potem morski tok ob labradorski obali zanese proti Novi Fund-landiji. kjer jih toplejši morski tokovi otajajo. Megle okrog Nove Fundlandije nastanejo prav zaradi tega, ker se tamkaj zaletavata drug v drugega severni mrzli morski tok in južni gorki morski tok.
Angleška, kanadska in ameriška vlada so ustanovile posebno pomorsko policijo, ki ima na
Mnogo ljudi pa je med nami, kl se ne morejo vdati tako prešernemu razlaganju letnih časov. Za njih je vse življenje samo en dolg in težak delavni dan, enak v vseh letnih časih, prepoln tegobe in borb z muhasto usodo. Zanje je življenje tako težko in bridko, da jim je zatemnilo pogled in samo še s težavo ločijo pisane spremembe, ki si jih ob raznih letnih časih dopušča in nadeva celo narava. Življenje jih je ujelo z napačne strani in jih usodno postavilo tja, kjer le težko ujamejo trenutek oddiha ali pa počitka.
In ti trpini so raztreseni povsod med nami, prav tako med državnimi uradniki kakor tudi med kmečkim ljudstvom. Le poglejte v našem listu nekaj strani naprej in ne boste redko opazili, da se tod ali tam pritožujejo preobremenjeni usluž-
benci, ki vrše prenaporno delo v takih okoliščinah, da že po pet ali celo deset let niso mogli oditi na dopust, ki bi jim vsaj malo dopustil opazovati barve naravo in »veta okoli sebe. Kaj bi pa šele mogli poreči o žrtvah takega reda, ki hirajo po številnih bolnišnicah in se jim jo kruto življenjo tako maščevalo, da jim je izpilo sok iz pljuč in jih za nameček kaznovalo še tako, da ne smejo svojega obraza pokazati niti solncu, ki je zdaj zanje že strup, dočim je za tolike vir zdravja in vse sreče.
Pa boste mogoče včasih v bolniških sobah prisluhnili ob izsušenih ustih in ujeli glas, ki bo ložil po domu in družini ter delu zato, da bi ujel še to srečo: vrniti se v zatohle delavnice in pisarne in tam Se noč in dan skrbeti za tiste, ki so mu dragi in vise na koščku kruha, ki ga je on prihranil.
Toda ta slika je skoraj da prekrula za lak lep sfK>min, kakor je spomin na vsak srečno in v miru doživeti maj. Vendar pa se tega spominjajmo s tisto pohožnostjo in zbranostjo, kakor so danes in vse te dni donele k nebu prošnje vsega križevega tedna.

^--—-^'e/je 191*
2),
OAVUL nosi zopet volno...
Lahke poletne volnena tkanine to ie vedno priljubljene, ker lepo pristojajo, se ne mečkajo in niso tako občutljive kakor druge tkanine. Kako se pa te tkanine perejo? Bedite brez skrbi I V blagi raztopini Luxa ostanejo barve neizpremenjene, tkanina mehka in odporna, ker Lux se topi in razvija obilno peno tudi v mrzli vodi. Volna prana v Luxu, ne bo nikoli trda in kocinasta.
razpolago številno brodovje malih ladjic, da nadzira najnevarnejši del morja in sproti sporoča obalnim postajam in paroplovnim družbam, kakšne so razmere na morju. Nadalje so v tej pomorski varnostni službi še tri posebne velike policijske ladje, ki neprestano križarijo po Sever-
Novo ameriško dvonadstropno letalo, ki ga je ▼ vsej tajnosti zgradila Consolidated Aircraft Corp. Letalo meri po krilih 35 m, je dolgo 25 m, visoko 7 m, težko pa 25 tisoč kg. Ima dva motorja, katerih jakost pa je še tajnost tovarne. V obe nadstropji bo moglo sprejeli 52 potnikov.
nem morju in pošiljajo svarila na vse strani s pomočjo radiojiostaj. Pristanišče teh vodnih policajev je v Halifaksu, in so policijske ladje last ameriške vojne mornarice. Ta prevažna ustanova je sedaj stara že 25 let in je napravila pomorski plovbi neprecenljive usluge. Danes so v nevarnosti čezmorskega potovanja tudi na severni progi tako rekoč odstranjene, tako izvrstno opravlja svojo službo »Coast Guard«, ustanova, ki se je hotela še posebno izkazati med fiotovanjem angleške kraljevske dvojice v Kanado. Je to tiha, veliki svetovni javnosti skoraj nepoznana ustanova, in le redki so čezmorski jiotniki, ki se zavedajo, da morejo čez severni Atlantik tako varno le zato, ker čuvajo nad ladjami nevidni »angeli varuhi«.
Nad prepadom umrla od lakote
Francoski časopisi poročajo o nenavadni nesreči neke starke, ki je pred devetimi dnevi brez sledu izginila. Stara pa je bila že 74 let. Pred nekaj dnevi so jo dobili nad nekim prepadom, kjer se je ujela v grmovje in obvisela. Najbrž je šla na sprehod, ker pa že ni več dobro videla, je zašla predaleč, ob prepadu ji je pa spodrsnilo. Ujela pa se je na grmovju strme stene, kjer si sama ni več mogla pomagati. Najbrž je klicala tudi na pomoč, pa so jI moči pošle. Ko so jo našli, je bila že vsa izčrpana in pri koncu svojih moči. Peljali so jo v bolnišnico, pa je na potu izdihnila.
n I S T E K Peretova babica
M o 11 o : Mati preživi deset otrok, a deset otrok ne preživi matere.
Stara Pereška je Sla počasi z drsajočimi koraki proti županovemu posestvu, »Saj naju vendar ne morejo pustiti, da bi poginila od gladu? Vendar naju ne morejo vreči na cesto?... Saj sem tudi človek in koliko sem pregarala. Ne, ne more se zgoditi kaj takega...«
Starka se je sklonila Se bolj k tlom, kakor bi nosila na šibkem, upognjenem hrbtu koš trave, — o Bog, koliko jih je prenosila... Levo roko je položila na hrbet, oprla se je na palico in se zazrla tja proti gozdovom, kjer se je med drevjem rdečila streha, tam so nekoč imeli najeto majhno posestvo. Sedem in dvajset johov polja, a kakšnega. Koliko sem nabrala samo kamenja na teh njivah, kako sem ječala, ko sem nesla proti vrhu polni ko5 trave... Zamislila se je in v tem trenutku so vstali v babičini domišljiji vsi spomini na prejšnje življenje. Spomnila se je na rojstvo Toneta, peti sin je bil in sedmi otrok zakoncev Peretovih. 0 Bog, kako je bil odveč takrat. Žetev je bila, edina kravica se je otelila, mati Pe-reSka pa je potegnila iz vodnjaka polno vedro vode in predčasno se jI je rodil fantek. Zahteval
je nege, saj je bil tako majhen kot valjar za rezance. Takrat je moral prvikrat oče Pere iskati pomoči za delo. Bil je grob, le malokdaj je prišel v izbo, kjer je ležala mati; otroka pa, ki je prinesel toliko nevšečnosti na svet, je skoraj zasovražil.
A kaj šele Micka I Ta je bila drugi otrok. Koliko je mati poiskusila! Bila je večni bolnik in vse noči je prejokala. To je bilo trpljenje, delo od jutra do večera, a ponoči bdenje pri otroku. Jurij, ta je bil zadnji, se je igral z žico in se sunil v oko, da se mu je izlilo — bilo mu je že sedem let. Koliko denarja je stalo zdravljenje, koliko skrbi je bilo, da bi ne prišel še ob drugo oko. Ko se je Ivanka izpozabila in imela nezakonskega otroka in ko je njen ljubimec ni hotel vzeti drugače, če mu ne pokaže hranilne knjižice z dva tisoč dinarji, so Peretovi prodali vse prašiče in jedli pol leta pri težkem delu nezabe-ljeno hrano.
Pereška je zopet copitala po cesti proti posestvu, kjer je upala, da bo dobila pomoči, še bolj je bila sključena kot prej, kakor bi jo spomini na vse te muke, garanje in bedo še bolj uklonili.
Devet otrok, devet ust, devetero nog, devet srajčk pripravljati in prati. A stari se je še mnogokrat izpozabil. Kadar je imel denar, ko je prodal ječmen ali oves (pšenica na njihovih poljih ni rastla, ga ni bilo dobro pustiti samega od doma. Če je zašel v gostilno, ni znal več domov. Ljudje so to dobro vedeli in so ga mnogokrat namenoma zavlekli v gostilno.
Kakšno garanje Je bilo takrat, kadar Je bila suša, ko je moral človek zalivati po poljih, a Se ni niŽ pomagalo. Ko je oče Pere dobil revmo in
mati Pereška od silnega garanja srčno napako, so morali pustiti najeto posestvo. Nobeden izmed otrok ni hotel začeti kot oni, nobeden ni hotel gospodariti v bajti in vzeti v oskrbo stare, dela nezmožne starše. Odleteli so v svet kot lastovice in stara sta ostala sama. — Tone, oni, ki je bil nekoč tako odveč, se je izučil za ključavničarja in se mu je dobro godilo. Zaslužil je dovolj za sebe, kot je dejala mati, in pošiljal ji je mesečno sto dinarjev. Dobri fant je pošiljal materi ta denar, da bi ji bil v veselje. Bil je to edni denar, kar sta starčka prejemala. Stanovala sta pri moževem bratu, a je sedaj umrl. Tone je postal brezposeln in prišel na domačo občino. Zakaj se je to zgodilo, čemu je sedaj kot berač? — Pereška se je tako rada pobahala, da se mu dobro godi, in onih sto dinarjev, ki jih je prinašal poštar vsak mesec, je to tudi potrjevalo. Sedaj je zopet dobil zaslužek, dosti ne zasluži in ne pošilja več sto dinarjev.
Prišla je k županovim. Potrkala je in pokorno čakala v veži. Gospodinja jo je takoj spoznala in vprašala, kaj želi.
»Rada bi govorila z gospodom županom,« je zasoplo zajecljala babica. Gospa županja jo je peljala v sobo. Župan je sedel za mizo in pisal.
»No, kaj pa nam prinašate, gospa.«
»Lepa gospa, rada bi kaj odnesla. Saj vendar ni mogoče, gospod župan, da naju boste pustili umreti gladu. Doma nimava niti suhe skor-jice kruha, a tako sva garala vse življenje. Sram me je, da bi Sla beračit, Se me je sram!«
»Saj imate vendar otroke. Koliko ste jih vzgojili?«
»Devet,« Je zajecljala babica in se skoraj jezila na župana.
»Devet, in nimate nikogar, ki bi vam pomagal?«
»Tone je prišel ob vse, saj vesle sami, saj sedaj zopet dela, nikomur ni več v breme.«
»To je Tone, saj imate še osem otrok, razen njega. Ali ne morejo pomagati stalim roditeljem?«
»Nobenemu se posebno dobro ne godi. Saj veste, sinovi so se poženili, hčerke pomožile — imajo tuje žene in tuje može, kdo pa bi hotel pošiljati staršem?«
»Njihova dolžnost je to, pišite jim. Ali naj jim napišem jaz? Saj vas vendar ne bodo podpirali tujci, ko imate devet lastnih otrok. Kolikor vem, ima ena izmed vaših hčera lastno hišo, sin trgovino in se jim ne godi slabo.«
»Ne, ne pišite jim I Ne, nočem, raje bom lačna. Kako morejo oni priti do tega, da bi mi pošiljali. Imajo dosti otrok, vendar ne bom odjedala vnučkom. Če vi ne morete dati ničesar, Bog pomagaj.«
Potegnila je ruto čez oči, da bi ne videl njenih solz in odšla proti cesarski cesti. Daleč je bilo... Vsaj je ne bodo spoznali in ji ne bodo očitali. Sedla je na obrestni kamen, palico je položila poleg sebe in z odprtimi dlanmi prosila:
»Dajte mali darek!«
Dobila je nekaj dinarjev, kupila je najpotrebnejše, en dinar pa je-shranila.
>Ako bi prišel vnuček, da bi mu mocrla kaj kupiti,« so šepetale brezzobe čeljusti, prežvekujoč trdo skorjo kruha.
»Ko bi jim mogla kaj poslati, samo malenkost, samo kaj malega,« je potožila. V duhu pa je zagledala devetero glavic svojih otročičev in pet in dvajset vnučkov in so nasmejala...
J. Tippmanova, prel. Jaz.
te novice
Koledar
Sobota, 20. maja: Bernardin Sienski, spozna-valec; Plavtila.
Nedelja, 21. maja: 6. povelikonočna nedelja. Feliks (Srečko) Kant., spoznavalec; Andrej Bo-bola, mučenec.
Novi grobovi
+ V uršulinskem samostanu v Škofji Loki je umrla na vnel>oliod Go«jx)dov č. m. Lavrencija Božič, meščanskošolska učiteljica. Trideset let je tiho in neutrudno delovala med mladino. Njena skromnost in srčna dobrota sta jo učenkam zelo priljubili, dasi za svoje skrito delo ni iskala ljubezni in priznanja. Naj se njene bivše učenke spominjajo v molitvi svoje blage rajne učiteljice. Pogreb 111. Lavrencije 1k> v soboto ob 4 popoldne. Naj ji sveti večna luč!
-J- V Šmihelu pri Novem mestu je včeraj zjutraj v 90. letu starosti življenja mirno v Gospodu zaspal g. Igrane Knalelc, posestnik. Pokopali ga bodo v nedeljo 21. maja ob 11 dopoldne na žup-nem pokopališču v Šmihelu. Pokojni zapušča hčerko gospo Justino, ki je poročena z g. Lovrenči-čem, uradnikom Gospodarske zveze v Ljubljani. Naj počiva v miru! Žalujoči gospej hčerki naše iskreno sožalje!
-f V Strahinju nad Kranjem je umrl nagle smrti posestnik g. Janez Grašič. Naj počiva v miru! Žalujočim naše sožalje!
Osebne novice
= Diplomirana sta bila na tehnični fakulteti univerze kralja Aleksandra I. za gradbenega inženirja g. Muha Gašper iz Horjula in Rajič Milivoj iz Ljubljane. Čestitamo!
= Poroka. V župni cerkvi v Šenčurju pri Kranju sta se poročila gdč. Marica Umnik, uradnica v celjski javni bolnišnici, hčerka župana g. Antona Umnika, in g. dr. Janez Pintarič, zdravnik v bolnišnici v Celju. Novoporočencema želimo mnogo sreče in božjega blagoslova!
= Občina Velika Loka na Dolenjskem je izvolila g. Ivana šašlja. upokojenega župnika v Št. Lovrencu, 11. maja za častnega občana.
= Prva poroka v Planici. V Marijini cerkvici v Planici se je 15. t. m. poročil g. Maks Juvan, mizarski mojster iz Rateč na Gorenjskem, z gdč. Franco Robič, posestnikovo hčerko iz Kranjske goro. Poročfl ju je rateško-planiški tupnik in konz. svetnik g. Jože Lavtižar. Za priči sta bila ženinov brat g. inž. Janez Juvan iz Ljubljane in nevestin bratranec g. Jože Mrak iz Kranjske gore. Poročencema, našima vrlima planincema, iskrena čestitka in planinski pozdrav!
= Izpit za pooblaščenega inženirja gradbene stroke so položili pri ministrstvu za gradbe v Belgradu gg. inž. Delak Boris, Kobler Karel, Urban-žič Bogdan — vsi iz Ljubljane. — Čestitamo!
opiikcu
LJUBLJANA
PASAŽA
NEBOTIČNIKA
]
—	Učiteljišče uršulink v škofji Loki se zopet otvori. Minister prosvete S. Cirič je pred številnejšo deputacijo podpisal odlok, ki vsebuje dovoljenje, da sme zasebno žensko učiteljišče uršulink v Škofji Loki v prihodnjem šolskem letu 1939-1940 zopet sprejemati učenke v prvi razred te šole. Odlok je izročil ministru Snoju v nadaljnje uradovanje. To v vednost staršem.
—	Glasbena Matica v Zagrebu. Danes ob pol 2 popoldne se odpelje v Zagreb pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča na koncert v počastitev 70 letnice nnizikologa, pre-častitega gosp. mons. Janka Barleta. Koncert bo ob 20 v dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda.
—	Zaradi gradnje mostu čez Savinjo v Na-zarju bo tako imenovani Ribičev most zaprt za vozni promet od ponedeljka, 22. t. m., ob 5 zjutraj do četrtka, 1. junija, ob isti uri. Promet v smeri iz Mozirja proti Gornjem Gradu in obratno bo mogoč. preko mostu, ki leži približno 2 km višje-vodno. Po 1. juniju pa bo omogočen promet po pro-
vizoriju tik ob starem Ribičevem mostu, vendar le za vozila, katerih skupna teža ne presega 6 ton. Interesente se opozarja, da se bo težja vozila brezpogojno zavrnilo.
—	Plemenit dar naših izseljencev. Slovensko društvo sv. Barbare v La Machinu v Franciji je naklonilo slepi Mariji Kapelar, 10-letni gojenki znvoda za slepo deco v Kočevju, dar 1000 din. Deklica je sirota po slovenskem rudarju-izseljen-cu. Za dar, ki je znak plemenitosti in sočutja do slepih od strani naših izseljencev, ee najlepše zahvaljujemo! Uprava zavoda za slepo deco v Kočevju.
Skuše (skombri)
danes sveže, nudi po 10 din kg »Riba«, Ogrinc, Pogačarjev trg
—	Izletnikom k Sv. Križu nad Jesenicami in na Golico sedaj v narcisni sezoni sporoča župni urad pri Sv. Križu, da je ob nedeljah in praznikih v župni cerkvi pri Sv. Križu sv. maša tudi ob 9 dopoldne. Izletniki, ki pridejo z jutranjimi vlaki na Jesenice, se morejo torej sv. maše udeležiti pri Sv. Križu.
—	Koča na Mlinici (okrog 1500 m) v Karavankah, ki jo je lani postavila Triglavska podružnica SPD (Dovie-Mojstrana), v krasni legi pod Plevevnicami (1976 m), nad Veliko Kepo in Dov-ško Babo, je bila 17. t. m. odprta. Do koče je 2 in pol ure hoda z žel. postaje Dovje-Mojstrana. Turisti, oglejte si to najnovejšo postojanko SPD v Karavankah.
ABBJIZIA - HOTEL EDEN
NAJLEPŠA OSREDNJA LEGA OB MORJU
Vse moderne udobnosti Sijajna kuhinja
Popolni pension 40'— lir Zahtevajte prospekte
—	Zahvala. Društvo prijateljev Slovenskih goric v Ljubljani 6e zahvaljuje najlepše vsem onim, ki so bodisi v denarju bodisi v blagu prispevali k nabiralni akciji, ki je omogočila obdarovanje šolske mladine na 8 šolah v obmejnih Slovenskih goricah ter 350 potrebnih mater z opremami za novorojenčke. Zlasti smatra za 6vojo dolžnost izreči zahvalo svoji podpredsednici gospej Klari Majcnovi, soprogi podbana, ki je vso akcijo organizirala, zbrala večino nabranega blaga in poskrbela za to, da so številni zavodi in šole sešili v svoji požrtvovalnosti obleko in periilo za šolsko mladino ter novorojenčke. Ker je treba obdarovati še številne druge kraje, prosi društvo vso javnost, da ga tudi naprej podpira pri zbiranju prispevkov bodisi v denarju bodisi v blagu.
—	Izkaznice za romanje na Trsat, združeno s prijetnim izletom z ladjo na otok Krk o binkoštih, so odposlane vsem romarjem, ki so poslali denar. Kdor se želi še pridružiti, naj pošlje takoj 110 din romarskemu vodstvu »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17, da bo še pravočasno dobil vse potrebno po pošti, ali pa naj se osebno zglasi v društveni pisarni. — Na mnoga vprašanja sporoča vodstvo, da se direktnega posebnega vlaka Ljubljana—Sušak in nazaj lahko posluži vsakdo, ne da bi bil obvezen udeležiti se romarskih slovesnosti in izleta, če se priglasi pri vodstvu in plača polovično voznino. Brezplačna navodila tudi po pošti. (Tehnična izvedba Tujskoprometne zveze.)
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josefc grcnčice.	a
—	Samo ta teden je še čas prijave za izlete Tujskoprometne zveze, ki jih priredi v času bim-koštnih praznikov v tu- in inozemstvo. Za izlet v Benetke in Padovo ter Trst in Gorico sprejemajo prijave vse biljetarne »Putnika« samo do sobote, dne 20. maja. Zahtevajte tiskane prospekte v vseh biljetarnah »Putnika«.
—	Huda nesreča na Ježici. Na praznik popoldne okrog treh se je peljal na motornem kolesu od Savelj proti Dunajski cesti Ivan Bizant iz Gor. Gameljnov. Na kolesu je sedela tudi njegova sestra Helena. Prav tedaj pa je vozil proti križišču v smeri od Ježice proti Ljubljani v avtomobilom Jože Rzeničnik iz Št. Vida pri Stični. Ko je avtomobilist opazil, da vozi Bizant na Dunajsko cesto, je pospešil brzino ter zavil na levo
Novo klasje raste po slovenski zemlji
Šenčur, 18. maja.
Kmečka zveza, stanovska organizacija slovenskega kmeta, je zadnje čase zaživela tako, da smemo upati, da bo kmečki stan kmalu imel organizacijo, katera se bo lahko merila z vsako organizacijo drugih stanov. Posebno je razveseljivo, da se je kmečkemu stanovskemu gibanju z vsem mladostnim navdušenjem priključila slovenska kmečka mladina, organizirana v Mladinski kmečki zvezi. Organizacije MKZ se množe iz dneva v dan. Agilno vodstvo je znalo dati kmečki mladinski organizaciji obliko in vsebino, ki je res primerna za našo deželo.
Želja vodstva in mladine je, da bi čim prej dobila vsaka skupina MKZ svoj viden znak, svoj prapor, izdelan po enotnem načrtu s simboličnim nastavkom, ki se končuje v zlat pšenični klas. Celi vrsti praporov MKZ se je na vnebohod priključil tudi prapor MKZ v Šenčurju pri Kranju, v kraju, kjer je slovensko kmečko gibanje doma.
Šenčurska kmečka mladina je ob tej priliki priredila slovesnost, ki je bila tako prisrčna in tako kmečka, da jo moramo tu omeniti.
Ponosni in po znanih dogodkih pred 7 leti po vsej državi poznani Šenčur se je za ta praznik lepo pripravil. Cerkveni trg je bil okrašen z mlaji, venci in zastavami, kmalu po kosilu pa so se začeli zbirati domačini in sosedje, pričakujoč prvi sprevod konjenikov, kolesarjev in voz z narodnimi nošami, ki je šel spreiet zastavo osrednje KZ prav v Kranj Kmalu po prihodu teh iz Kranja se je uredil na koncu Šenčurja velik sprevod kmečke mladine: močna četa konjenikov in kolesarjev, skupine narodnih noš, dolge kolone članstva MKZ, ki je ob zvokih domače godbe spremljalo v cerkev nni'i v»ronnr VntereCT.n ie nosilo dvanajst družic v krasnih narodnih nošah. Boter župan Umn;k in
botrica ga. Brodarjeva 6ta se v sprevodu peljala v okusno okrašeni kočiji.
Sprevod je krenil mimo tisočev gledalcev v župno cerkev k litanijam. Po litanijah se je tisoč-glava množica zbrala na cerkvenem trgu k sprejemu g. bana in njegove ge. soproge. Banu so se podali naproti boter in botrica, predsednik KZ J. Brodar, okr. načelnik, funkcionarji KZ in močna skupina kolesarjev in konjenikov. Prihod g. bana je večtisočglava množica burno pozdravila. Članice MKZ so visoka gosta obeule s cvetjem.
Nato je bil novi prapor po primernem cerkvenem govoru slovesno blagoslovljen. Pri blagoslovitvi je ubrano prepeval domači pevski zbor. Boter g. župan Umnik je nato dvignil prapor in ga s kratkim- nagovorom izročil zastavonoši.
Po blagoslovu prapora je začel kratko zborovanje predsednik Kmečke zveze in prvoboritelj za pravice kmečkega stanu g. poslanec Janez Brodar. Njegove krepke besede, s katerimi se je spomnil krivic in trpljenja, ki ga je kmečko ljudstvo v borbi za svoje pravice pretrpelo pred sedmimi leti ravno tukaj, so segle globoko v srce in izzvale mogočno odobravanje. Za njim je burno pozdravljen spregovoril g. ban M. Nntlalen, ki je kmečko ljudstvo navduševal za slogo in medsebojno pomoč in ga svaril pred napakami, ki bi lahko oslabile in uničile najmočnejši stan v državi. Nazadnje je spregovoril še predsednik MKZ g. Ludvik Pui, ki je v prekrasnih besedah razložil simbole novega prapora in kmečko mladino pozival k delu za na predek kmečkega stanu in naroda.
Po končanem zborovanju je organizirana kmečka mladina defilirala mimo g. bana in svojih voditeljev, nakar se je začela ljudska zabava, kjer so ljudje ob godbi in petju za par uric pozabili J na težave in skrbi, ki jih ima kmečki stan več kot katerikoli drn<*'
stran ceste, da bi se izognil motociklistu ter preprečil nesrečo. Pa je bilo že prepozno. Zadel je v zadnji del motornega kolesa, ki ga je vrglo ob steno bližnje hiše. Bizant in njegova sestra sta obležala ranjena, Bizant lažje, sestra pa ima hude notranje poškodbe in zlomljeno roko. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico. Rzeničnikov avtomobil je precej poškodovan, šofer pa je le lažje ranjen.
—	Smrtna nesreča v Vintgarju. Na vnebohod proti poldnevu se je podala skupina 12 nemških izletnikov v Vintgar. Skale v vintgarskih pečinah pa so precej krušljive in se rade sprožijo že zaradi zračnih tresljajev, ki jih povzroča glasno govorjenje. Tudi družba Nemcev je morala biti precej glasna. V sredi soteske je nenadoma priletela skala in zadela v neko žensko ter jo zbila v vodo. Ponesrečenko so sicer hitro potegnili iz vode, pa je bila že mrtva.
—	Umor v Kalcah. Preteklo sredo zjutraj okrog petih je našel Franc Naglič na poti, ki pelje iz vasi Kalce-Naklo proti vasi Veliki Podlog, truplo 53 letnega posestnika Jožeta Škvarca iz vasi Kalce-Naklo. Umorjeni je ležal na obrazu in je imel več ran na obrazu ter levo roko presekano, kar kaže, da se je vršila med njim in napadalcem srdita borba. Žena umorjenega Škvarca zatrjuje, da je odšel Škvarc v sredo zjutraj oh pol 3 od doma v vinograd na Drenovcu. Pred odhodom mu je služkinja skuhala vino. Ob pol šestih zjutraj so pa prišli ženi sosedje jx>vedat o umoru. Pri obdukciji trupla so pa dognali, da je bil škvarca umorjen že v torek zvečer in ne v sredo zjutraj, kakor pripoveduje n jegova žena, da so prejšnji večer skupaj večerjali in da je šele ob jx>I 3 zjutraj odšel od doma. Isto trdita tudi njena nečakinja in služkinja. Na truplu so se že poznale mrliške pege, ki se pojavilo po navadi šele 24 ur po smrti. Vse tri ženske pa vztrajajo pri svojih izjavah in trdijo, da niti ne slutijo, kdo bi bil morilec. Preiskava se nadaljuje in so baje orožniki že na sledu morilcu.
Strašna toča v rogaški okolici
Rogaška okolica slovi po revščini prebivalstva daleč naokoli. Tej revščini se je pridružila pretekli petek, 12. t m., kakor smo na kratko že poročali, še nadaljnja šiba. Ob kaki 4. uri popoldne so 6e privlekli težki oblaki med Donačko goro in Do-bovec. Vsula se je 1 cm debela toča nad vasi Sv. Jurij pod Donačko goro, Žale, Žahenberc, Do-bovec in Trlično v rogaški občini ter Prevole in Medgorje v žetalski občini ter uničila v pol do 1 km širokem pasu vinograde in sadno drevje skoraj popolnoma. Sklestila je mlad fižol popolnoma v tla, oves, rž, pšenico in koruzo ter ječmen pa upropastila vsaj do polovice. Nasufe jo je bilo do 15 cm na debelo, ponekod celo višje, tako da je Donačka gora še v soboto bila vsa bela. V strmih legah pa je vrhu tega še naliv odnesel rodovitno zemljo z nasadi vred. Točno se takoj Se ni dalo ugotoviti škode, verjetno pa bo znesla najmanj 350.000 do 500.000 din.
Občina Rogatec in Žetale sta takoj javili nesrečo okrajnemu načelstvu v Šmarje. Na lice mesta je prišel kmetijski referent iz Šmarja in narodni poslanec dr. Ogrizek, ki sta si v spremstvu zastopnikov občin ogledala posledice te nesreče. Škoda se je ocenila, kolikor se je za enkrat dalo. Poročilo je šlo na bansko upravo s prošnjo, da priskoči prizadetemu prebivalstvu nujno na pomoč. Prebivalstvo je tem bolj tepeno, ker je že samo na sebi revno in je največji up stavilo na dobro letino, posebno na vinograde in izredno polno sadno drevje. Ta up je splaval sedaj po vodi in reveži ne vedo od kod naj dobijo letos denar za davke in za kmečke obroke.
po ebižavi

*	Umrl je v Sarajevu v starosti 53 let eden naj- g bolj znanih islamskih teologov na Balkanu Muha-med Dufo. Pokojnik je bil izredni profesor na visoki šerijatski šoli v Sarajevu.
*	Slepec, ki je končal filozofsko fakulteto. V Zagrebu je te dni umrl diplomirani filozof in učitelj za slepo deco Dinko Novak. Pokojnik je izgu-vid že v detinski dobi in je bil edini slepec v Jugoslaviji, ki je dovršil filozofsko fakulteto. Z velikansko energijo 6e je posvetil študiju. Kot privatist je končal gimnazijo ter se nato vpisal na univerzo. Vsega tega morda ne bi zmogel, ako ne bi imel pri študiju pomočnice v osebi evoje stare matere. I Starka mu je na glas čitala iz knjig in učbenikov, i iz katerih se je moral učiti. Le tako je mogel končati gimnazijo in univerzo. Po končanem študiju je j bil nameščen na šoli za slepo deco. Tu je deloval
z veliko ljubeznijo precej let in se je zmerom trudil ter iskal načinov, kako bi olajšal trpljenje nesrečnih tovarišev. Smrt ga je prezgodaj iztrgala iz zavoda in prekinila njegove velikopotezne načrte, ki jih je še nameraval uresničiti.
— Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Joselovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
_Ogl. reg. S br. 30474/35._
*	Poslanski kandidat s kroglo v srcu. Pred sodiščem v Mitrovici je bila te dni razprava proti Simu Lojanicu iz Čajetina, ki ie 11. decembra, t. j. na dan skupščinskih volitev, streljal na kandidata srbske zemljoradniške stranke na listi dr. Mačka kmeta Milana Božiča, imenovanega Karapandža. Karapandža je na dan volitev bil v Sremskih Kar-lovcih, kjer se je mudil v občinski hiši. V prvem nadstropju te hiše pa je imela svoje prostore neka mladinska politična organizacija. Na hodniku pred prostori je stala skupina omladincev, katere ie Karapandža ukoril, ker so po mestu trgali njegove letake. Med skupino je bil tudi Lojanica, ki ga Karapandža pozna že delj časa. Zato mu je dejal: »Ej, Simo, kar tako naprej, bomo že obračunati po volitvah!« Nato je Sima vzkliknil: »Moremo takoj!«, potegnil samokres in ustrelil na Karapandžo. Krogla je zadela Karapandžo v srce in tam obstala. Karapandžo so prepeljali v belgrajski 6anatorij, kjer je ostal 10 dni, toda zdravniki se mu niso upali potegniti krogle iz srca. Kirurg dr. Kostič ga je napotil na kliniki v Strasburg in Pariz. Tam pa so zdravniki-specialisti ugotovili, da se kro,gla ne sme potegniti iz srca, ker bi taka operacija pomenila hudo nevarnost za življenje. Tako zdaj Karapandža nosi kroglo v srcu. Pravi, da od onega časa dalie težko govori in da ne sme opravliati
Ljubljana, 20. maja
Gledališče
Drama. Sobota, 20.: »Velika skušnjava«. Pre-miera. Premierski abonma. Nedelja, 21.: »Trideset sekund ljubezni«. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol.
Opera. Torek, 28.: »Traviata«. Gostovanje Eva Bandrovske-Turske.
Radio Ljubljana
Sobota, 20. maja: 12 V pisani vrsti se plošča vrtijo, zvoki veseli naj vas razvedrijo — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 V pisani vrsti 6a plošče vrtijo, zvoki veseli naj vas razvedrijo — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a> Selma Lagre-loff: Kako je Niels Holgerson popotoval z divjimi gosmi. Povest v nadaljevanjih; b) Mikijeve dogo-divščinen (članice Nar. gled.) — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust, igra Radijski orkester — 18.40 Nove umetnine v cerkvah kamniškega okraja (g. Fran Žen) — 19 Napovedi, poročila — 19.80 Nac. ura: Dr. Julije Bajamonti, narodnjak XVIII. stol. (Arsen Vezelides, Zagreb) — 19.50 Ples z baklami (plošče) — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Vesel živalski krog: V znamenju bika se sonce premika. Besedilo sestavil F. M Izvajajo člani rad. igr. druž., sodelujeta Jožek in Ježek — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dober konec igra Rad. ork.
Nedelja, 21 maja. 8: Vesel jutranji pozdrav (plošče). — 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 8.45: Verski govor (g. Jože Jagodic). — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Kitarski trio (gg. Prek Stanko, Privšek Josip, Slovnik Maks), vmes lahke solistične točke na ploščah. — 10.30: plošče. — 11: Prenos slovesnosti ob Prešernovem rojstnem domu v Vrbi. — 12: Kar želite, to dobite (plošče po željak). — 13: Napovedi. — 13.20: Pevski zbor »Sava« in tenor-saxofon (gosp. Nerat Zoran). — 17: Kmet. ura: Izbor in pridelovanje fižola (inž. Mikuž). — 17.30: Radijski orkester. — 19: Napovedi, poročila.' — 19.30: Nacionalna ura: Gasilstvo — narodna organizacija (Pavel Japelj) Ljubljana. — 19.50: Prenos šmarnic iz trnovske cerkve. — 20.30: Pevski in orkestralni koncert. Sojiran solo: ga. Elza Buchal. Radijski orkester. Dirigent D. M. Šijanec. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veselo rajanje (plošče).
Drugi programi
Sobota, 20. maja: Belgrail: 20 Nar. pesmi — 21 Zab. konc. — Zagreb: 20 Čelo — 20.30 Zbor — 21 Zab. gl. — PragrBrno: 20 Vesel konc. — Bratislava: 19.30 Slovaške narodne — 21 Ork. konc. — Sofija: 19 Mandoline — 20 Čelo — 20.55 Lahka gl. — Varšava: 19.15 Zab. gl. — 21 Kfinneckejeva opereta »Vila Sola«. — Budimpešta: 20.40 Umetniški večer — 22 Prenos — 23 Jazz. — Trst-Mi-lan; 21 Igra — 22.30 Kvartet. — Rim-Bari 21 Opera »Le astuzie femminili. — Florenca: 21 Simf. konc. — Berlin: 20.15 Vojaška godba. — Vrati-slava: 20.15 Valčki in koračnice. — Lipsko: 20.15 Slike iz živalskega sveta. — Strasbourg: 20.30 Simfonični koncert.
Prireditve in zabave
Prva produkcija šole Glasbene Matice bo v petek, dne 26. t. m., ob 6 in četrt v veliki fil-harmonični dvorani. Nastopil bo mladinski zbor pod vodstvom prof. Sonca in šolski orkester pod vodstvom prof. Karla Jeraja. Poleg tega nastopi še nekaj gojencev oddelka za klavir, violino in čelo.
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Korit kova ul. št. 18, telefon št. 36-24.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Ilofevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste.
Poizvedovanja
Najdena so bila zlatoobrobljena očala na Do-lenjski cesti. Dobe se: Galjevica 186.
Izgubil sem klobuk v četrtek, 18. maja zvečer iz avtomobila na progi Medvode—Št. Vid. Pošten najditelj naj odda svoj naslov v upravi »Slovenca« pod »Klobuk«.
težjih poslov. Zanimivo je, da se je ta dogodek izvršil nekaj korakov proč od orožniške postaje, ki jma svoje prostore prav tako v občinskem poslopju. Sodišče je v svrho zaslišanja novih prič odgo-dilo razpravo za nedoločen čas.
*	130 let star mož živi v Novem Pazarju. Je to bogat trgovec Vejsel Plojovič, ki sicer ne more podati dokazov za svojo starost, kajti v času, ko se je rodil, je bil njegov rojstni kraj pod Turki, ki pa, kakor znano, niso vodili rojstnih matrik. Plojovič zatrjuje, da je bil star 25 let v času, ko je turški sultan Mohamed II. po zatrtju janičarskega upora začel reorganizirati turško armado na evropski način. To se je pa zgodilo leta 1826. Potem-tak em bo le držalo, da je Plojovič 6tar okrog 130 let.
*	Drzen zločin ob belem dnevu so zabeležili na vnebohod sredi Zagreba o Soštaričevi ulici. V mlekarno Nikole Požgaja je okrog 1 popoldne stopil-kakih 25 let star moški in se napotil naravnost proti predalu, v katerem je bil denar. Obe prodajalki sta bili ta trenutek za zastorom, kjer sta pripravljali obed za goste. Ko sta čuli korake v prednjem prostoru mlekarne, je ena od njih brž priskočila, toda v tem je neznanec že odprl predal in držal v rokah posodo z drobižem ter zavitek z nekaj bankovci po 100 din. Prodajalka je zgrabila roparja za roko ,toda ta sc je je otresel in pobegnil z denarjem ven. Prodajalki sta pričeli klicati na pomoč, nakar se je nekaj pasantov spustilo v dirko za roparjem. Toda ta je bil zelo uren in se je hladnokrvno zakadil v grmovje na Salati, kjer je izginil. Medtem je bila že alarmirana policija. Dve skupini stražnikov sta se podali zasledovat roparja, neki stražnik pa je zasedel motorno kolo in zasledoval begunca. Toda vse je bilo zaman. Iskali so ga več ur, toda neznani ropar je izginil, kakor bi se vdrl v zemljo.
Anekdota
Ko je Maks Reger nekoč že ob jutranji zarji šel iz gostilne proti domu, je med potjo pogrešil svoj klobuk. Vrnil se je v gostilno, šel k mizi, za katero je s svojim prijateljem praznoval neki svoj veliki uspeh in pogledal tudi pod mizo, ali morda tam leži klobuk.
Ko je gostilničar to videl, je dejal: »Če iščete svojega prijatelja, gospod Reger.... on ie že
> LJUBD4N4
S C H 1 C H T O 1 terpentinovo r	/O ni 1 0
varuje perilo	
Spomenik dr• Šlajmerju odkrit
Ljubljana, 19. maja.
Na praznik vnebohoda je bil v Ljubljani odkrit spomenik zelo zaslužnemu zdravniku dr. Edu Šlajmerju. Je to prvi spomenik v Sloveniji, odkrit kakemu zdravniku. Spomenik je postavljen pred Leoniščem v parku, ki je lepo urejen in ob nekdanji Stari poti, ki je prekrščena v Šlajmerjevo ulico. Spomenik sta postavili Zdravniška zbornica in mestna občina ljubljanska. Spomenik stoji na kamenitem podstavku in je iz brona, odlično delo našega akademskega kiparja Borisa Kalina.
Odkritje tega spomenika je bilo zelo slovesno. Prišli so k odkritju ljubljanski župan dr. Adlešič s svojo soprogo, ljubljanski narodni poslanec g. Masi?, občinski svetnik polkovnik Andrejka, poslevodeči podpredsednik pripravljalnega odbora, inšpektor Wester, prof. Dermastja, zastopnika banske uprave insp. dr. Avramovič in insp. Silvo Kranjec, predsednik Zdravniške zbornice dr. Mer-sol, za vojaške oblasti san. polkovnik dr. Brust, predsednik Slovenskega zdravniškega društva dr. Zalokar, za Jugoslovansko kirurško društvo docent dr. Cholewa, za Zvezo bojevnikov več odbornikov posameznih društev, za Zvezo prostovoljcev prof. Jeras in več odbornikov, za invalide g. Marinko in več odbornikov, za Trgovsko bolniško blagajno in Šlajmerjev dom predsednika g. Martelanc in g. Gombač, za Ljubljansko 'kre-1* ditno banko ravnatelj Krofta in odbornik -inž. Knez, za Leonišče, katerega prvi šef zdravnik' je» bil dr._ Šlajmer, prednica s. Leopoldina, s. Lean-dra, ki je desetletja sodelovala s slovitim zdravnikom, in s. Lucijana, mnogo odličnih zdravnikov ter zelo mnogo drugega odličnega občinstva, zlasti nekdanjih hvaležnih pacientov pokojnika.
V popolni disk reci ji so prisostvovali slovesnemu odkritju spomenika: vdova pokojnika ga. Vera Šlajmerjeva, obe hčerki, Nada in Nevenka, ter trije sinovi: zdravnik dr. Boris Šlajmer, inž. Fe-dor in inž. Vladimir Šlajmer.
Pri slavnosti je odlično sodeloval zbor ljubljanskih pevcev, ki je zapel več lepih pesmi pod vodstvom g. Venturinija.
Prvi slavnostni govor je imel poslevodeči podpredsednik odbora za postavitev spomenika polkovnik v p. g. Viktor Andrejka, ki je med drugim izvajal, da je vest dne 23. decembra 1935, ko je umrl dr. Edo Šlajmer, globoko pretresla vso Ljubljano in vso Slovenijo. Prof. dr. Šlajmer je bil največji zdravnik, ki smo ga imeli. Bil je odličen diagnostik in nedosegljiv kirurg, je bil pravi ponos ljubljanske bolnišnice. Bil pa je tudi človek v najpopolnejšem smislu besede, čigar plemenito sočutje do trpečih ubogih je objemalo kakor topel žarek vsakega, ki je iskal njegove pomoči. Pokojnik prof. dr. Šlajmer pa ni bil samo zdravnik in človek v najlepšem pomenu, bil je tudi kremenit sin svojega naroda in navdušen Jugoslovan, kar je pokazal ne samo v besedi, ampak tudi v dejanjih, ko je pohitel v balkanski vojni 1912 na pomoč bratskemu srbskemu narodu in njegovemu Rdečemu križu. Ob koncu govora je polkovnik Andrejka odkril spomenik.
Nato je govoril o življenju in delu dr. Eda Šlajmerja drugi podpredsednik odbora za postavitev spomenika, šef primarij v p. dr. Ivan Jenko.
Zupan dr. Adlešič je nato izvajal med drugim:
Lepim besedam obeh gospodov predgovorni-kov ne morem ničesar dodati, saj bi tudi moje besede ne mogle bolje orisati zaslug in našteti vseh dobrih del moža, ki smo mu pravkar odkrili spomenik.
Pač naj pa se spomnim, da obhajamo prav letos 25 letnico, ko je Ljubljana spoznala, da v njeni sredi deluje zdravnik dr. Edo Šlajmer kot velik strokovnjak in velik dobrotnik prebivalstva. L. 1914., ob 20 letnici njegovega delovanja za Ljubljano in našo deželo ga je namreč tedanji mestni svet ljubljanski odlikoval z najvišjim odlikovanjem, ki ga more podeliti naše mesto, in ga imenoval za častnega meščana glavnega mesta Slovenije.
Tako danes odkrivamo dr. Edu šlajmerju prav ob 25 letnici njegovega častnega meščanstva ta spomenik in tako spet ponavljamo izraze hvaležnosti našega mesta do velikega moža. Toda od predvojnega leta 1914. pa do njegove smrti pred božičem leta 1935. so se v svetovni vojni in v nemirnih časih po osvoboditvi njegove zasluge za tisoče in tisoče njegove pomoči deležnih še povečale in pomnožile. Nekaj nad 3 leta smo šele odmaknjeni od njegove prezgodnje smrti in še vedno od leta do leta rasle njegova podoba in se odlikuje v vedno bolj žareč zgled ljubezni do bližnjega.
Od najstarejših časov zgodovine Človeštva ima bolnik do zadnjega dva zvesta pomočnika in to-lažnika — zdravnika in svečenika. Zdravnik krepi pešajoče in onemoglo telo, svečenik pa vliva novih moči poslavljajoči se duši. Zato so narodi že od pradavnin strnili oba pomočnika v zdravnika-svečenika. Temu idealu zdravnika se pri nas ni nihče tako približal kakor dr. Edo Šlajmer.
Bog je razsvetlil um svojega pomočnika, da j® dr. Edo Šlajmer zrastel v velikega učenjaka, 1
ki je vso svojo učenost podaril revnim in betež-nim, bolnikom in ranjenim. Bog je videl njegovo dobroto in je blagoslovil njegove roke ter jih vodil po robovih človeškega življenja, da je z njinn dosegal uspehe liki čudodelnik. Dr. Edo Šlajmer je bil poslan v dolino solz za tolažnika in je svoje odgovorno poslanstvo izpolnjeval do zadnjega diha. Potoke solza je posušila njegova spretna roka, potoke krvi je ustavila in obudila je nove vrelce upov in nad.
Zato smo hiteli, da mu postavimo to vidno znamenje svoje hvaležnosti in zato se v imenu Ljubljane zahvaljujem vsem požrtvovalnim sodelavcem v odboru za postavitev spomenika, predvsem pa neumornemu iniciatorju, poslevodečemu podpredsedniku g. polkovniku Viktorju Andrejki. prav tako pa tudi drugim sodelavcem iz zdravniških krogov in iz mestnega sveta. V imenu mesta Ljubljane pa izrekam tudi najtoplejšo zahvalo vsem, ki so kakorkoli prispevali k spomeniku!
Ko prevzemam spomenik dr. Eda Šlajmerja v varstvo mesta Ljubljane, se trdno zavedam, da bo imela ta spomenik vsa Ljubljana in tudi vsa Slovenija vedno v časteh. Z njim smo izpolnili vsaj del zahteve srca vsega našega naroda v zahvalo možu, ki ga je mestna občina ljubljanska ze prenesla na Navje med njemu enake nesmrt-nike našega mesta in naroda.
Slava dr. Edu Šlajmerju!«
Občinstvo je vzkliknilo dr. Edu Šlajmerju tri krat »Slava«.
Kratke nagovore so imeli nato naslednji zastopniki, ki so položili lepe vence pred spomenik: dr. Meršol v imenu Zdravniške zbornice, dr. Zalokar v imenu Zdravniškega društva, dr. Cholewa v imenu Kirurškega društva, prof. Jeras v imenu prostovoljcev, g. Marinko v imenu invalidov, predsednik Zbornice za TOI g. Jelačin v imenu Ljubljanske kreditne banke, katere član je bil pokojnik, g. Gombač v imenu Trgovskega bolniškega društva, ga. Pirkmajerjeva kot zastopnica Kola jugoslovanskih sester, zastopnik Sokola in v imenu šempetrskih bojevnikov g. Leopold Zupančič.
Ljubek in genljiv je bil prizor, ko je pri-stopel mali Marko Šlajmer, vnuček pokojnega deda, in tiho položil šopek rdečih nageljnov pred spomenik.
Prisrčno slovesnost je zaključila pesem ljubljanskih pevcev.
OB 50-LETNICI USTANOVITVE
ZA BIRMO
UBB IN ZLATNINE PO NAJNIŽJIH CENAH
LUD. ČERNE
Ljubljana, Wolfova ulica 3
1 Godovanje sv. Andreja Bobole. Jutri, dne
21.	maja, je god sv. Andreja Bobole, mučenca za cerkveno edinstvo. Njegovo nestrohnjeno telo 6mo lani 9. junija slovesno sprejeli in počastili v Ljubljani na potu na Poljsko domov. — V cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani bodo v spomin na to ob šestih in osmih govori in zvečer ob pol osmih pete litanije. M. B. — Pravkar je sveta kongregacija v Rimu dovolila za cerkev sv. Jožefa popolni odpustek vsem, ki ta dan prejmejo sv. zakramenta in molijo v nji nekaj po namenu sv. očeta.
1 Na Rožniku bo imelo v nedeljo, 21. maja Kat..društvo rokodelskih pomočnikov sv. mašo s petjem društvenega pevskega zbora. Vljudno vabimo, da pridete v nedeljo na Rožnik. Pričetek °ozje službe bo zjutraj ob sedmih.
1 Pošta Ljubljana V na Zaloški cesti 1 od
22.	do 25. maja zaradi snaženja uradnih prostorov ne bo poslovala s strankami. Občinstvo naj se blagovoli posluževati ostalih pošt v Ljubljani.
1 Rudarsko glavarstvo v Ljubljani se preseli v ponedeljek, dne 22. t. m. v palačo Glavne bra-rovske skladnice na Vrtači št. 6 (vhod iz Levstikove ulice). Ta dan se za stranke ne uraduje.
1 Idrijski krožek. Jutri bo izlet v Catež-Zaplaz. Odhod z vlakom ob 8.05 z glavnega kolodvora. Po prihodu na Zaplaz bo sveta maša, ki jo bo daroval za pokojnega Prelovca duhovnik — Idrijčan.
1 Klub koroških Slovencev vabi svoje člane m prijatelje na izlet v nedeljo 21. t. m. v Seno-zete pri Jevnici (na progi Ljubljana—Zid most). Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 12.45. Voznina z nedeljsko povratno vozovnico stane tja in nazaj 9 din. Pešhoje je 15 minut. Povratek ob 19.39. Izlet bo ob vsakem vremenu.
1 V Stritarjevi ulici štev. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
B VB V8 VB VB VBV8VBV8VB VB VI VB* VVBVB?BVBVBVBVBVB VBVBV
; S Vit A JE S VI tAl	5
Nobena druga tkanina nima tako izrazito lepih	£
barv in m tako lahka in mehka kot vnrav svila.	< - Za Vašo obleko ali blnzo si jo kupite iz mav- S
rično-pestre zaloge, ki jo imajo pri	S
BRATA VLAJ, Wolfova 5. «
1 Na Rožniku bo v nedeljo 21. maja ob 9 sveta maša s pridigo in ljudskim petjem za tobačno delavstvo (sortiranje listov).
1 Zanimivosti s trga. Dovoz češenj iz Brčke v Bosni in iz Novega Sada je od tedna do tedna živahnejši in večji. Cene češnjam so sedaj 10 do 12 din kg, ko so hile še pred 14 dnevi 20 do 24 dinarjev kg. Mnogo je na trgu stročjega graha, ki je sedaj že po 3—4 din kg, ko je bil poprej celo po 10—12 din. Na trgu so se pojavili tudi prvi paradižniki, ki so po 8 din kg. Šparglji so po 16 din. Včerajšnji ribji trg je bil z morskimi in sladkovodnimi ribami srednje založen. Cene so bile v splošnem neizpremenjene.
1 FO Šiška priredi v nedeljo, 21. t. m. članski izlet. Odhod z gorenjskega kolodvora ob 11.48. Nedeljske povratne karte kupite do postaje Medno. V primeru deževnega vremena izlet odpade.
1 Frančiškanska prosveta MO. v Ljubljani bo riredila v nedeljo, 21. maja društveni izlet na I a p 1 a z pri Čatežu. Odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 8.05 zjutraj do postaje Velika Loka, nato peš-izlet na Zaplaz, kjer bo okoli 11 skupna sv. maša z ljudskim petjem. Skupno kosilo, popoldne piknik, prosta zabava, pred odhodom šmarnire z ljudskim petjem. V Ljubljano se vrnemo ob 20.30. Stroški za vlak 21 Din, za prehrano 14 din. — Obvezne prijave sprejema pisarna »Pax et bo-nunu v frančiškanskem prehodu, do sobote 20. t. m. Zbirališče izletnikov v nedeljo ob pol osmih zjutraj pred glavnim kolodvorom. Za vse stransko fotografiranje in zabavo je preskrbljeno. Vsi člani In naši prijatelji vijudno vabijenii
1 Smrtna nesreča na stavbi. Na stavbišču novega kemičnega instituta v Murnikovi ulici na Mirju se je pripetila včeraj nesreča, ki je zahtevala življenje 53-letnega delavca Alberta Gerbca, doma iz Gorice. Gerbec ni bil uslužben na stavbišču pač pa je imel navado, da je hodil na nova stavbišča ter odnašal odpadke lesa domov v Kole-zijsko 5, kjer je stanoval. Preživljal pa se je drugače z beračenjem. Gerbee je očitno splezal na novo stavbo ter je hotel dvigniti težji kos lesa. Gerbec pa je bil preslaboten, in kakor je dognala poznejša preiskava, mu je počila pri naporu žila v glavi, tako da se jo zgrudil poleg skladovnico lesa ter bil takoj mrtev. Navsezgodaj zjutraj so ga našli delavci. Truplo je bilo prepeljano v prosekturo, kjer bo obducirano. Možno |e namreč tudi, da je kdo udaril Gerbca s težkim predmetom i*> glavi.
I Samomor bivšega tovarnarja. V nedeljo popoldne je bila policija obveščena, da se je v Mariborski ulici 22 ustrelil bivši tovarnar Anton Jenko. Policijska komisija je ugotovila, da se je Jenko ustrelili v glavo in da je bil takoj mrtev. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico. Anton Jenko je bil rojen 1895 v Podrečah pri Mavčičah. Po vojni je ustanovil v Domžalah tovarno za pletenine, ki mu je šla prav dobro in je mož celo
obogatel. Toda podjetje je kmalu začelo pešati in Jenko je zašel v popolno bedo ter s težavo preživljal ženo in tri otroke. Zato je sklenil, da so poslovi prostovoljno od življenja.
1 Izpred malega kazenskega senata. Zaradi večjih sleparij se je včeraj pred malim kazenskim senatom zagovarjal elektrotehnik Jože Gahrovšek iz Ljubljane. Obtožen je bil zločinstva obrtoina izvršenih goljufij. Najprej so mu očitali, da 6i je na sleparski način prilastil od tvrdke »Interkonti-nental« 3 pisalno stroje, dalje da je izvabil od trgovca Alojzija Laknerja v Planini 2000 din pod pretvezo, da potrebuje denar kot nagrado dvema uradnikoma banske uprave, ki zahtevata 4000 din, da mu preskrbita obmejno karto, dalje je izvabil od Josipa Krabice hranilno knjižico za 20000 din in naposled je j>onaredil podpise 2 jx>rokov na menici za 20.000 din. Obtoženec je zanikal krivdo, trdeč, da so bili njegovi posli čisto civilnopravd-nega značaja. Zaradi teh prevar in klevetanja uradnih oseb je bil Jože Gahrovšek obsojen na 1 leto in 4 mesece strogega zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Obtoženec je bil že svoj čas obsojen zaradi nekih sleparilj na 6 mesecev strogega zapora. Kazen je moral takoj nastopiti.
MARIBOR
Mladinski tabor v Mariboru
od 29. junija do 2. julija 1939
Četrtinska voznina. Danes moremo vsemu članstvu Zveze fantovskih odsekov in Dekliških krožkov sporočiti veselo vest, da je minister za promet dovolil vsem članom, ki bodo sodelovali na mladinskem taboru, četrtinsko voznino, vsem ostalim udeležencem pa polovično. Te ugodnosti veljajo za vse proge in vlake, razen ekspresnih, in sicer za vožnjo v Maribor od 22. junija do 2. julija, za povratek pa od 2. do 4. julija.
Ce je doslej kdo imel skrbi, kako bo zmogel stroške za potovanje v Maribor, je sedaj ta 6krb odpadla, ker bosta pač vsak član in vsaka članica zmogla četrtinsko voznino ter se udeležila letošnjega največjega mladinskega tabora.
Opozarjamo vse članstvo, da bo pravico do ugodnosti četrtinske voznine imel le tisti, ki bo imel člansko izkaznico in ki bo na prireditvi nastopal. Zato naj sleherni, zlasti pa odseki in krožki preskrbijo dovoljno število članskih izkaznic. Kdor je še ni dobil, naj pravočasno ukrene vse, da jo bo v redu prejel, da ne bo v zadnjem trenutku nepotrebne vznemirjenosti in navala.
Točna navodila o pogojih in načinu za pridobitev četrtinske odnosno polovične voznine bomo objavili v vsem našem iSasopisju. Zato prosim vse
naj vestno in natančno zasledujejo naše objave. *
m Romarjem v Rim. Slomškova družina sporoča, da je glede romanja v Rim vse urejeno. Vsak je dobil medtem še knjižico našega skupnega vodstva od Prosvetne zveze v Ljubljani. Ako kdo knjige le ni dobil, naj se v ponedeljek zglasi v Prosvetni zvezi. Opozarjamo vse, naj gotovo pridejo v Ljubljano že tako zgodaj, da ne bodo zamudili vlaka, ki gre iz Ljubljane ob 17., torej s popoldanskim brzovlakom je prepozno. V Ljubljani boste tudi vse uredili glede denarja, v kolikor to že niste. V vsaki zadevi na poti se obračajte le na skupno vodstvo.
m Lepo proslavo je priredilo Slovensko obrtno društvo v Mariboru v četrtek zvečer zaslužnemu predsedniku g. Ivanu Sojču, ki je te dni slavil svojo 60 letnico. Proslava je bila v mali dvorani Narodnega doma, ki so jo napolnili številni obrtniki in njihovi prijatelji. Celjske obrlnike je zastopal Miloš Hohnjec, mestno občino obrtni referent dr. Senkovič. Ob tej priliki je nastopil prvič javno pevski zbor »Slovenskega obrtnega društva« ter vse presenetil s svojim ubranim petjem. Nastopili so tudi številni govorniki. Slavljenec se je vsem toplo zahvalil."
m Ljudska univerza ima danes popoldne ob pol 18 v 6Voji predavalnici na Slomškovem trgu občni zbor.
m Narodno obrambne organizacije vabijo vse Mariborčane in okoličane na slavnostni koncert pevskega društva »Jadran« drevi ob 20 v unionski dvorani. S polnoštevilno udeležbo pokažimo, da znamo ceniti 20 letnico dela neumornih Jadranašev ob naši severni meji.
1 m Ljudski oder ima jutri v nedeljo izlet k Mariji Snežni, kjer uprizori narodna igro »Domen«. Odhod ob 12 z mestnim avtobusom izpred Zadružne gospodarske banke.
m V nedeljo v Guštanj! Jutri, v nedeljo gredo vsi narodno čuteči Slovenci, vsa narodna in kulturna društva v Guštanj. Odhod z vlakom zjutraj ob 5.37, avtomobilisti se zbero ob pol 7 na Grajskem trgu, kjer dobe vsa potrebna navodila.
m Smrtna kosal V Ferkovi ulici 11 je umrl v starosti 66 let upokojeni železniški uslužbenec g. Josip Doles. Plemenitega moža bodo položili danes ob 16 na magdalenskem pokopališču k počitku. Naj počiva v miru! Žalujočim ostalim naše iskreno sožalje!
m Frančiškanski Dekliški krožek v Mariboru ima svoj redni sestanek v nedeljo, 21. t. m. ob pol 11. Vabimo vse članicel
m Prijet tihotapec. V Rošpohu je orožniški kaplar Čedomir Vasiljev prijel 33 letnega Antona Galiča-Drečiča iz Zagreba. Mož je prinesel v nahrbtniku čez mejo iz Nemčije 348 vžigalnikov ter 45 zavojev igralnih kart. Vse je hotel spraviti » Zagreb.
m Zloben požip so zagrešili neznanci v Slovenski Bistrici. Zažgali sc velik župnijski kozolec, ki stoji poleg telovadišča, na katerem bo 4. junija prirejena mladinska telovadba ob priliki blagoslovitve Slomškovega prosvetnega doma. Pod kozolcem bi morale biti tribune in razni šotori. Stavba je pogorela do tal. Ristriškl orožniki imajo za po-žigalci že sled ter se obetajo zanimiva odkritja.
m V soboto bo v unionski dvorani koncert društva »Jadran« v proslavo 20 letnice obstoja društva. Na sporedu so razne umetne in narodne pesmi. Vstopnice v predprodaji pri Zlati Brišnik, Gosposka ulica.
m V omari skril zasadi tatu. Na kolodvoru v Hočah so se zadnje čase dogajale pogoste tatvine iz blagajne. Sumili 60 tega ali onega, nazadnje so
ujeli tatu na spreten način V omaro ee je skrM železničar I. tei videl, kako je 13 letni Srečko Proselc iz Hoč segel v blagajno. Fant je potem priznal, da je stalno zmikal denar ter si z njim kupil kolo, se vozil v Maribor v kino in vabil1 prijatelje v mesto.
m Birmanska darila po nizkih' cenah dobita pri urarju Bizjak, Gosposka ulica 16.
m Dve smrti na propi. Na koroški progi se Je vrgel pod vlak 18 letni delavec Anton Pliberšek iz Tinj a. Zaposlen je bil v neki mlekarni. Bil je na mestu mrtev. Skoraj na istem kraju se je na podoben način usmrtila 2. aprila njegova sestra. — Drugi samomor se je istočasno izvršil na progi v Košakih. Ob pol 3. ponoči se je vrgel pod brzo-vlak, ki je prispel iz Nemčije, 50 letni bivši gostilničar in posestnik Ivan Hajnšek. Mož je imel svoje čase veliko premoženje v Pristavi, ki pa ga je zapravil s pravdami ter 6e nazadnje preživljal kot mešetar z vinom.
m Štampiljc po najnovejšem načinu, trpežno m poceni, izdeluje Sofra, Maribor. Gregorčičeva 24. Prepričajte ee! Zastopnike sprejmemo!
m Zopet vlom v stanovanje. V Gledališki ulici 4 je vdrl v stanovanje zasebnice Marije Medenič neznanec. Odnesel je 1780 din gotovine, zlato zapestnico vredno 400 din, zlato verižico vredno 200 din in dva paja„ ženskih čevljev. Škade je na-Tedil za skupno .2580 din. Vlomilec je bil najbrž© kak amater, ker je pustil na budilki lepe odtise svojih tatinskih prstov,"Iči jih Je policija posnela ter ji bodo pri zasledovanju gotovo pomagali.
m Se en vlom. V Einšpielerjevi ulici 28 je bilo vlomljeno v stanovanje Ivana Volavška, železniškega uradnika. Vlomilec je odnesel 3000 din gotovine.
Darujte za kongres Kristusa Kralja! Ptuj
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani bo za Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo v četrtek 25. maja v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj, Narodni dom.
Črešnjevec pri Slov. Bistrici
V nedeljo, 21. maja prirede Fantovski odseki m Dekliški krožki okrožja SI. Bistrice izlet na Črešnjivec. Kot priprava za mladinski tabor, ki bo od 29. junija do 2. julija v Mariboru, okrožni telovadni nastop s prav pestrim sporedom. Vsem prijatelj em naše mladine kličemo: V nedeljo, 21« maja tsi na črešnjivec.
Kočevje
APZ! — Jutri 21. t. m. ob 3 popoldne velift koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Kdor se za obisk koncerta še ni odloči), naj si takoj preskrbi vstopnice in naj ne zamudi lepega doživetja, ki nam ga obeta nastop Akademskega pevskega zbora.
Jesenice
Lepa godovna in poročna darila ima na izbiro trgovina Krekov dom.
Vcžl&O
se govor l
Vendar so merodajna samo , dejsfvA, ln dejstvo je, da ni A s p i r i n a brej »>B a y e r«-jevega križa.
ASPIRIN
tablete
«9. pod S. b.o>e™ 32608 od a. Ja JJJ*
KULTURNI OBZORNIK
Slovenska glasba na češkem
V Plznu so nameravali kmalu po Veliki noči prirediti dva koncerta jugoslovanske glasbe, enega cerkvenega in enega svetnega. Na cerkvenem bi sodeloval z orgelskimi točkami tudi g. prof. Mafija Tome, ki bi ob tej priliki nastopil tudi v praškem radiu z orgelskim koncertom jugoslovanskih, pretežno slovenskih skladateljev starejše in novejše dobe. Vse priprave, ki jih je vodila krajevna češkoslovaško-jugoslovanska liga, so bile že v teku, toda znani dogodki zadnjih mesecev eo vse načrte preprečili. Edina skladba, ki so jo od vsega nameravanega sporeda mogli izvajati, je bila znana Tomčeva »Slovenska maša«. Pel jo je v nedeljo 7. maja cerkveni zbor naddekanijske cerkve v Plznu pri slovesni pontifikalni maši. Ta dan so namreč obhajali v Plznu slovesno obletnico, kar so odbili napad Husitov. Za izvedln) maše se je posebno zavzel g. naddekan Ant. Ila-velka, kot dirigent g. prof Bfetislav Picka in Slovenec g. Adolf Brumat, inženir v Škodovih tovarnah. Krajevni časopisi so že nekaj dni prej v daljših člankih opozorili na izvajanje te skladbe, zato je bila cerkev nabito polna. Navzočih je bilo tudi več znanih glasbenikov. Peli so v slovenskem jeziku. Kot poročajo iz Plzna, je imela skladba, ki so jo do sedai izvajali tudi že v Ameriki (Cle-veland) in v Bolgariji (Plovdiv), odličen uspeh. Poročilo iz Plzna pravi:
Z velikim zadovoljstvom smo sprejeli maloštevilni Jugoslovani, živeči v Plznu, novico, da se bo pela v tukajšnji naddekanijski cerkvi slovenska maša našega skladatelja prof. Matije Tomca. V nedeljo 7. t. m., na tako zvani »novi plzenski praznik«, ki se praznuje s slavnostno sv. mašo, se je zbralo v cerkvi neobičajno mnogo ljudstva. Med njimi smo opazili mnogo prijateljev naše domovine. Nepopisni občutki so nas navdajali, ko smo zaslišali s kora sladko besedo našega jezika in krasne melodije, prežete z našim duhom. Marsikomu se je oko orosilo. Tudi ostalo občinstvo je
poslušalo petje z veliko pozornostjo in zadovoljstvom omeniti moramo, da smo opazili pri tej priložnosti med občinstvom tudi mnogo tukajšnjih glasbenikov.
Današnji časopis »Češki denik« (14. V.) prinaša izpod peresa ravnatelja tukajšnje glasbene šole g. Emila Holyja daljši zanimiv članek in obenem oceno o tej maši. Predvsem pozdravlja ta dogodek in obžaluje, da so baš Čehi v poslednji dobi zanemarjali cerkveno glaslx> in to v škodo mladine. Pravi, da po njej ne čutijo potrebe le cerkveni krogi, ampak tudi svetni, kar so že večkrat ugotoviti na konferencah ravnateljev glasbenih šol na Češkem. Dalje pravi pisatelj članka: Hrepenimo po obnovitvi cerkvenih koncertov in po izpopolnitvi cerkvenih zborov. Zelo smo bili veseli, da je bila to pot izvajana skladba slovanskega skladatelja, in to naroda nam najbližjega: slovenskega. Nadalje se člankar zelo lepo izraža o skladatelju Tomcu, o katerem pravi, da mu je kot duhovniku in kot orgelskemu virtuozu bila dana možnost poglobiti se v tajnosti cerkvene glasbe, kakor na primer starim skladateljem Mar-tiniju, Vivaldiju, Gallusu in drugim, izmed čeških pa Černohorskemu, Vaceku in ostalim. Kakor pri Cehih p. J. Vacek in J. Ryba, tako črpa pri Slovencih Tome svoje glasbene domisleke iz ljudskih prvin. Nato sledi podrobna analiza skladbe, o kateri se g. ravnatelj zelo laskavo izraža. Končno omenja, da korenini slovenska cerkvena glasba v globoki vernosti ljudstva. Kot dokaz navaja Gallusa-Petelina, skladatelja 16. stoletja, ki je znan tudi na Češkem. Tudi o izvedbi sami se člankar zelo lepo izraža in se zahvaljuje zgoraj omenjenim osebnostim, ki so izvedbo omogočile. — Poročilo iz Plzna se zaključi z besedami: Tudi mi plzenski Slovenci smo za izvedbo hvaležni iu pozdravljamo predlog g. ravnatelja, naj bi se maša še večkrat ponovila. Skladatelju g. prof. Tomcu pa iskreno čestitamo h krasnemu uspehu!
Priče izpodletelih poskusov -mesta strahov v večnem snega
Pred 200. predstavo prof. šesta
Karel Piskor: »Velika skušnjava«
Prof. Osip Šest, ki je že dvajseto leto režiser v naši drami, bo ustvaril s sobotno pre-miero Piskoreve veseloigre svojo dvestoto režijo. Ob tej priliki je prav, če se spomnimo, da nam je zrežiral tekom let najrazličnejše igre iz svetovne dramatike, od najtežjih klasičnih, do
najlahkotnejših del. Odveč je omeniti vse ogromno delo, ki ga predstavlja število dvestotih režij, vsak obiskovalec gledališča, ki pozna delo režiserja, ve, kaj to pomeni. Zato bo za prof. šesta in vse, ki so v tem času^delali z njim, sobotna premiera praznik dela, ob katerem se ne bo samo on, temveč, marsikdo, ki je igral v vseh teh režijah, spomnil z zadovoljstvom opravljenega dela, ki ga je storil po najboljši vesti.
Naneslo je, da je njegova dvestota režija češka veseloigra, delo Piškoti, avtorja »Upniki — na planlc, ki je doseglo velik uspeh. Kakor prva, tako je tudi druga igra »Velika skušnjava« zasnovana na isti lahkoten način, ki pa ni brez tehtnega jedra.
»Velika skušnjava« je namreč skušnjava, v katero zapade marsikak dedič — če jih je več — namreč želja, da bi bil edini lastnik dediščine. Kako se najde več rodbinskih članov, ki zapadejo tej skušnjavi, je pokazal Piskor na moč duhovito, prikupno in udarno. V delu si stojita dva življenjska nazora nasproti: poštenost in sodobna morala, po domače — nepoštenost. Glavni zastopniki teh dveh nasprotij izražajo v učinkovitih dialogih svoje gledanje na ta svet.
Ko nagovarja ženin Lido, naj obdrži na skrivaj vzeto dediščino, mu ta odgovori: »Kolikor mi je znano, je na svetu poleg policajev še neka višja justica in tej se pravi čast in vest. Vam ni o tem nič znano?«
Pinfi odgovori: To je eamo prijetna snov za čitanke v ljudskih šolah' — drugega nič! Človeku, ki je neprestano v stiku z realnim življenjem, to ne zadošča. Veste, kdo si je izmislil moralo o usmiljenju in sočutju in temu? Slabiči, strahopetci in šleve so si jo izmislili za samoobrambo. Močan in krepak človek ne vpraša po njej in se ne nriga zanjo, kajti on ve za svojo pot in si jo pribori sam Zdrav, neomahljiv instinkt je edino, kar vodi do cilja.
Nato Lida: Hočete slišati, kaj je pred kratkim o tem dejal naš dedek? »Danes, ko so se te
vrste načela naselila pod firmo svetovnega nazora, ni več dovoljeno govoriti o njih slabo, anU pak, preden eo se prelevila v svetovni nazor, so se imenovala podlost in lumparija...« Jaz podpisujem to z obema rokama. Govorim zase, za dedka in za vse ljudi, ki ne izgube glave že pri prvi večji skušnjavi, ter podpečatim to s tem prstanom. Prosim, vmezite! Narejen je iz zlata
svetopisemskega teleta...!
*
Med možem (Gregorinom) in ženo (Nablocko) se odigrava zaradi dediščine, ki jo hoče ona po-neverit, tale razgovor:
Petrač: Ce bi te ne poznal, bi si moral misliti, da je vsa tvoja življenjska modrost vsebovana v denarju.
Alba: Vsa modrost ne; ampak prepričana sem, da je vse to, čemur praviš ti načela, vest, poštenje in kakor se te moralne občutljivosti še imenujejo, da vse to ni nič'drugega, kot besedičen je inpesejj; v oči, ki se razblini pri prvi veliki skušnjavi.
Petrač: Protestiram v imenu vseh poštenjakov, da obešaš svoj umazani primer kot podedovani greh na vsak neomadeževan ščit.
Alba: Delaš, ko da bi si hotela prisvojiti denar samo zase!
Petrač: Za vraga, za koga pa še?
Alba: Zate, za Lido, za vso našo rodbino.
Petrač: A tako? Za vso našo rodbino torej? (Sarkastično.) No, zakaj pa ne? V tej naši dobi, ko je modrost političnih genijev povišala umor in tolovajstvo v največje državljanske čednosti, samo če so izvršeni v imenu narodnih interesov, ti ne more nihče očitati, če ukreneš isto v imenu rodbine.
Alba: Daj mi mir s politiko. Saj nisva v parlamentu!
Petrač: Nimaš pojma, kako se mi gabijo zakoni džungle, kjer se vse zalezuje in požira drug drugega. Ampak celo lev, ki ga tam ujamejo, sd polagoma navadi na zakone ljudi, ki so višji in plemenitejši od njega in se zadovolji s tem, kar mu dajo.
Alba: Zato tudi vsak degenerira in postane mačka, ker ne more biti več lev.
Petrač: Za tvoje simpatije do zveri, bi 6e ti moral priti zahvalit kak lev osebno.
Alba: O, nikakor! Hvala! To bi se reklo dati svoje življenje za svoje prepričanje — to me pa ne mika.
*
Teh nekoliko kratkih dialogov iz igre govori delu v prid ter je najboljše priporočilo za predstavo. V tem slogu se odigrava celo delo in prinese moralno in etično zadovoljiv konec.
Maša SI.
Razstava Franceta Kralja — odprta
Ljubljana, 17. maja.
V sredo pred vnebohodom ob 7 zvečer je bila odprta razstava slikarja in kiparja Franceta Kralja, ki ima značaj jubileja ob '20 letnici njegovega liastopa. Razstava se vrši pod pokroviteljstvom g. bana dr. Marka Natlačena ter ljubljanskega župana g. dr. Jura Adlešiča, ki sta se tudi osebno udeležila odprtja. Zvečer se je v Jakopičevem paviljonu zbrala odlična družba ljubiteljev umetnosti, med katerimi smo videli predsednika Narodne galerije dr. Windischerja. pisatelja Finžgarja, mnogo umetnikov ter prijateljev Kraljeve umetnosti. Razstavo je odprl književnik in knjigarnar g. Silvester Škerlj, ki je v lepem govoru poudarjal nastop Franceta Kralja pred dvajsetimi leti, tedaj, ko je nastopila z njim v slovenskem umetniškem življenju druga pomlad. Prva je bila z Jakopičem in Groharjem, z impresionisti, dočim so drugi postavili za geslo ekspresionizem. Dasi se je ta druga generacija precej hitro razblinila, je vendar France Kralj, ki je bil prodornik tega rodu, ostal sebi zvest in gre svojo pot vedno naprej, iščoč vedno nove izrazne načine in pota. Nato je v imenu Narodne galerije izročil predsednik g. dr. Win-diseher lep šopek slikarjevi gospe soprogi. Vsi udeleženci so si nato ogledali razstavo, ki obsega tri dobe. V v6eh so v največjem številu zastopane skice in slike iz slikarjevih potovanj po Italiji od
j 1934_1938. Vtisi iz Rima. Benetk, Padove, Flo-
rence, Neapolja in Caprija. Le malo je drugačnih kompozicij, kakor slikarjeva žena in njegova otroka Judež'in Iškariot ter kipi, deloma nove kompozicije (Goleota, Hrepenenje), deloma starejse (kmetska idila ter izredno lepe miniature) Razstava nudi nov pogled v delo Franceta Kralja,
njegovo slikanje pokrajine, kakor jo je pred leti začel z znano podobo šempetrskega predmestja, le da jo sedaj gleda tudi vse bolj v barvi in soncu. Razstava je odprta vsak dan od 9 dopoldne do 6 zvečer.
Svet je pa res ozek. Ne majhen, ampak ozek. Kako hitro vidimo soseda, ki bi rad iz majhnega kam zrastel, pa mu spodleti. Začne zidat« hišo, ustanavlja kako podjetje, pa se na lepem izkaže, da se je uštel — načrti začno propadati. Nagnjeni k strogi sodbi začnemo ocenjevati njegovo podjetnost in kmalu pomilovalno spoznamo, da so bila taka in taka podjetja že vnaprej obsotena na neuspeh. Ne vidimo pa v veliki svet, k)er propadajo velika podjetja, kjer brezuspešni poskusi požirajo milijone. Ce bi v luči tolikih izpodletelih poskusov gledali majhno neuspelo podjetnost okrog sebe, bi ji v sodbi bolj prizanašali, ker bi spoznali, da je človeškemu zaletu večkrat usojeno, da se nenadoma ustavi.
Najlepši zgled, kako se izjalovijo veliki načrti, ki so bili teoretično po vsem pravilno zasnovani, je severni tečaj in ozemlje okrog njega. Že dolgo je znan ta svet kot skrivnostna, še ne izrabljena zakladnica naravnih bogastev. Pa se jih je človek že večkrat po-lakomnil in z veliko podjetnostjo segel po njih, toda še vselej je trda narava obdržala svoje blago in človek se je moral po neuspelem poskusu, ko je žrtvoval milijone in milijone, umakniti.
Daleč na severu, med Špicbergi in Severnim tečajem, v neskončnih pokrajinah snega in ledu, so cele naselbine, prava mesta, v katerih ni žive dušel Niti tisoč kilometrov od Severnega tečaja leže opuščene železniške proge, samevajo stolpi radijskih postaj, razpadajo kino-dvorane — v vsej pokrajini pa ni nobenega drugega živega bitja kot nekaj severnih lisic in severnih medvedov!
V zalivu K i n g s b a i, šest dni hoda od Severnega tečaja, leži mesto London, majhno sicer, pa je vzelo ime po velikem mestu. Neki denarnik iz prvega Londona je izvedel, da so tam mogočni skladi belega marmorja, dober marmor, najboljši in najtrdnejši, kar jih je dotlej svet poznal. Poročila ga niso mogla prehvaliti. To je bilo 1. 1911. Z vsega sveta so se oglašali močni denarniki, ki so bili pripravljeni vložiti v novo podjetje, ki bi tu kopalo marmor, velike vsote. Kmalu so ustanovili novo delniško družbo za pridobivanje »špicberškega marmorja«. — Zaliv Kingsbai je oživel. Ladja za ladjo si je utirala pot skozi led, da so tu izkrcavale množice delavcev. Začeli so bmeti stroji, parni svedri, zabučale so turbine. Sredi neraziskane ledene puščave je nastal velikanski rudnik s skladišči, pristaniškimi napravami in dolgimi vrstami delavskih barak. Delo se je začelo, kmalu se bo na evropskem trgu pojavil »špicberški marmor«, velika moda! Nad 30 milijonov je bilo treba zakopati v led in sneg, preden se je delo prav za prav začelo. Ko pa se je začelo, je podjetje tudi že
propadlo. Izkazalo se je namreč, da je bil ta marmor samo tam, v večnem ledu m snegu, k|er je zemlja globoko v notranjosti leto in dan zamrznjena in trdo oklepa kamenite sklade. Tam bi se dalo z njim zgraditi pravi Salomonov tempelj. Toda ko so ga naložili na ladje in odpeljali v stari London, je prišel tja ves krhek. V gorkejšem podnebju in na zraku je začel razpadati in ni bil vreden nič — kvečjemu za posipanje vrtov! Podjetje je propadlo čez noč s silnim truščem, ki je šel takrat po vsem 6vetu, pozneje pa so kmalu pozabili nanj.
Naselbina se je preselila nazaj v gorko Evropo kot da beži pred požarom. Lovci na severno divjačino so se vrnili s svojega lova, pa so vse našli prazno in zapuščeno, ko so odšli na lov, je bilo pa še v najbolj podjetnem teku. Pisarne rudniških uradov so bile še vse opremljene, v barakah je stalo orodje, kakor da je nedelja popoldne, nikjer ni manjkalo nobenega kosa, le ljudje so se skrivnostno porazgubili. Ko je vodstvo izvedelo, da je stvar propadla, je alarmiralo vse ladje, kar jih je bilo v zalivu, Čim 60 eno natrpali z ljudmi in prtljago, je odpeljala. Nihče ni hotel prezimiti v tej puščavi, iz katere bi itak na spomlad moral bežati. Nihče ni imel tu nič več iskati. V pristanišču je tulila in klicala zadnja ladja, vsak je popustil vse in hitel, da še »letos« pride na krov. Po že redkih odprtinah prostega morja med ledom je odplula tudi ta v svobodno morjel Vsi načrti so Šli po vodi, s 6eboj pa so odnesli tudi težke milij one I Nekaj podobnega se je zgodilo s premogovnikom
Ny Alesund. Še danes stoje tu dvonadstropne hiše, ki se podirajo v severnih vetrovih, na kolftivo ru rjave lokomotive, po snegu se motajo potrgane
žice električne napeljave, kolikor že vsega niso zasuli sneženi zameti. Le ostanki pokopališča še kažejo, da so se sem naselili ljudje v nameri, da tu stalno ostanejo. Naselbina je zlasti cvetela okrog 1. 1925, ko so bili poleti na Severni tečaj na višku. Amundsen ga je naskakoval z letali in zračno ladjo, iz Amerike se mu je na trimotomem Fokerju bližal slavni Byrd, prišel je še Nobile — vsi ti so imeli svoje oporišče v Ny Alesundu. Ko so se končali zadnji reševalni poskusi za Nobilom, je vsa naselbina odmrla. Račun je bil prenagljen, naselbina je bila preveč »zidana« kot evropska mesta, premog je prišel še predrag na evropski ali ameriški trg, z vsem skupaj je bila sama zguba. Vse podjetje je razpadlo, kot spomin na ponesrečeno človeško podjetnost, ki ga je speljala sem »sveta golj'fiva kača«, so ostale le še razvaline, ki jih vsaka zima obzimo pokrije s snegom in jih vsaka spomlad spet odkrije. Tako se zaleti človek in utrujen 6pet omahne!
ŠPORT
Jugoslavija: Anglija 2:1
Včeraj je bila v Belgradu odigrana meddržavna nogometna tekma med reprezentanco Jugoslavije in reprezentanco Anglije, ki bi bila v nedeljo morala zmagati v Milanu proti Italiji, pa je le remizirala, ker je centerfor Italije, Piola, z roko dosegel izenačujoči gol (2:2).
Včeraj je vsakdo pričakoval, da bo reprezentanca Jugoslavije premagana z visoko goaldife-renco, saj je bila sestavljena iz igralcev, ki niso pripadali nobenemu zagrebškemu klubu. Zato je bilo presenečenje naravnost ogromno, ko je jugoslovanska reprezentanca premagala najboljše moštvo Anglije z 2:1.
Jugoslavija je nastopila v tejle postavi: Lovrič, Požega, Dubac, Manola, Dragičevič, Lechner, Gli-šovič, Vujadinovič, Aca Petrovič, Matošič mlajši in Perlič.
Anglija pa je postavila tole moštvo: Wood-ley, Male, Hapgood, Willingham, Cullis, Marcer, Mathevvs, Hali, Lawton, Goulden in Broome. Goal-geterji so bili: Glišovič v 15., Broome v 49. in Perlič v 63. minuti. Brez napake je sodil Francoz Capdeville. Stranska sodnika sta bila Romun Xifando in Italijan Scorzoni.
Angleži so takoj ostro napadli, toda Jugoslovani so njihov napad zavrnili in sami prešli v napad. Oster Petrovičev strel bi bil skoraj končal v angleški mreži. Nato so spet napadli Angleži po Mathevvsu ter Lavvtonu. Njihov napad pa je s krasno parado onemogočil vratar Lovrič. Deset minut so Angleži pritiskali, Lovrič in ožja obramba pa je delala vzgledno. Tokrat so sinovi ponosnega Albiona ostro štartali tudi na vratarja, česar v Milanu niso delali. Šele, ko je po desetih minutah njihov pritisk popustil, so naši spet prišli do sape. Petrovič je streljal, ko se je prebil skozi angleško obrambo tako lepo, da je moral angleški vratar pokazati vse svoje znanje. Angleški napad, ki je nato sledih, je po novi čudoviti akciji zadržal naš Lovrič. V 15. minuti ■ je prišlo do prvega našega uspeha. Petrovič je lepo podal na krilo Perliču, ki je predriblal branilca in lepo podal na krilo Glišoviču. Glišovič je streljal voley — in žoga je bila neubranljivo v angleški mreži. Na igrišču je nastalo neverjetno veselje. Gledalci so hiteli na zeleno trato in ča-stitali Glišoviču k lepemu uspehu. V 35. minuti bi bili naši kmalu zabili že drugi gol, v 39. minuti pa bi bili Angleži skoraj izenačili. Lovrič je na izreden način rešil situacijo. V drugem polčasu
Prizor z nogometne tekme med Anglijo in Italijo v Milanu, ki se je končala 2 :2.
so naši skraja napadali po Glišoviču, potem so prešli v ofenzivo. Lavvton se je prebil skozi našo obrambo, podal Broomeju, ki je streljal mimo Lovriča 1:1. Angleži so nato še vedno nevarno napadali. Lawton je streljal izredno ostro V 16.- minuti je moral Iiapgood Matošičev strel poslati v kot. Perlič je nato predriblal angleškega bratujca Maleja, izvabil od vrat vratarja Woodlerja ter streljal 2:1 za Jugoslavijo. Zdaj so se naši do kraja igre v glavnem omejili na obrambo, prehajali pa so, kadar se je le pokazala prilika, tudi v nevarne napade. Angleži pa so se trudili z vsemi močmi, da bi izenačili, toda bilo je že prepozno. Lovriča, ki je včeraj pokazal, da je boljši kakor Glazer, ni bilo mogoče premagati. Igra je končala z zmago Jugoslavije z rezultatom 2:1. Požrtvovalnost in volja sta triumfirali nad tehničnim znanjem.
Naši in angleški igralci:
Lovrič je bil junak dneva, Požega je bil odličen, Dubac prav tako, Manola zadovoljiv, Dragičevič zelo uspešen, Lechner sijajen, Glišovič se je dobro obnesel, Vujadinovič je bil zelo koristen, Petrovič nekoliko slabši kot navadno, Matošič dober, streljal pa je slabo, Perlič zelo prodoren. Angleški vratar Woodly ni pokazal posebnih sposobnosti, Male je bil v obrambi zelo dober, Hapgood sijajem v igri z glavo, Willingham priden in gibčen, Cullis ni pokazal mnogo, Marcer pa je bil izreden, Mathews razmeroma slab, Hali odličen, Lawton pravi umetnik, Goulden zelo koristen, Broome na levem krilu pa je bil odličen v vsakem pogledu. Izjava angleških igralcev: Član uprave angleške nogometne zveze g. Glawney, ki je bil tudi glavni potni vodja je dejal: »Team Jugoslavije je bil boljši. Obe strani sta igrali izvrstno. Nismo se nadejali takega rezultata.« G. Campbell, angleški poslanik na našem dvoru: »Vaši igralci so bili sijajni. Zmagali so povsem zasluženo. Prisrčno čestitam.« G. wjiitecker, trainer angleške reprezentance: »Rezultat dober in realen. Vaša ekipa igra zelo dobro in homogeno. Najboljši je goalman. Sodnik objektiven. Čutili smo, da ne igramo pred svojim občinstvom.« Hapgood, kapetan angleškega moštva: »Na terenu je bil najboljši vaš vratar. Tudi ostali so bili zelo dobri. Največ truda sem imel z vašim centerforjem, z levim krilom in z levo zvezo. Zmaga je zaslužena, ker so Jugoslovani bili boljši. Lahko bi bili zmagali tudi z večjim rezultatom.« Lavvton: »Ne moreni reči ničesar. Igrali ste zelo čvrsto in hitro. Nimam ideje. .« Willingham: »On nikdar nima ideje, tudi takrat ne kadar je pred golom. To je danes pokazal. Vendar je rešil mnoge situacije.« Woodley: »Gola, ki sem ju dobil, sta bila neubranljiva. Začudila me je sigurnost vašega goalmana.« Sodnik g. Capdeville: »Zmagal je požrtvovalnejši team popolnoma zasluženo. Iz-nenadila me je homogena igra jugoslovanskega moštva. Angleži so bili tehnično mnogo boljši, toda vaši so igrali z ogromnim elanom. To je tudi odločilo.« Izjava Boška Simonoviča: »Kogar ni, brez tega se da opraviti I Brez svojih tovarišev, ki so jih bili v odločilni in važni uri zapustili, so se naši igralci borili herojsko in dobili zmago. Ne želimo nikogar posebe hvaliti. Vsi so se borili junaško. In zasluženo so tudi zmagali.« Po tekmi je kapetan angleškega moštva Hapgood pristopil k našemu kapetanti Viijadinoviču ter mu dejal: »Iskreno čestitam. Zaslužili ste zmago.« Nav Lovrič pa je pristopil k Woodleyju ter mu častital.
Zmaga Jugoslavije bo v mednarodnem športnem svetu mogočno odjeknila.
Hermes ne bo priredil motornih dirk
Zaradi dirke I. Gorenjskega Motokluba v Kranju, ki bo dne 21. maja z Jesenic k Sv. Križu, prelaga Mota-sekcija 2SK Hermes svojo hitrostno dirko na znani Podutiški progi na dan 4. junija.
Priprave za sprejem angleškega kralja in kraljice v Kanadi. Na stolpu miru pred parlamentom v Ottavi bo, obkrožen od zastav, stal tudi lik krone angleških kraljev, ki je visok blizu 6 m in težek
1.100 luntov (blizu 550 kg).
Socialna
in zdravstvena pomoč severni meji
V zadnjem času prireja Drž. higienski zavod v Ljubljani številne zdravstvene tečaje v krajih na naši severni meji. Njihov namen je, da zbude med prebivalstvom večje zanimanje za zdravstvena vprašanja, za higiensko povzdigo domačije in vasi ter pouče ljudstvo o nujnih pogojih za ohranitev zdravja. Ti tečaji so opremljeni z majhno potujočo razstavo, ki vsebuje slike in mulaže iz najvažnejših zdravstvenih panog, pa tudi najpotrebnejše pripomočke za pravilno nego dojenčkov. Razstavo, !<i je nameščena skozi teden dni v šolskem poslopju ali v društveni dvorani, spremlja zaščitna sestra, ki razstavljene predmete razlaga in poučuje obiskovalce razstave. Ob večerih ali ob jutranjih urah, kakor je krajevno bolj prikladno, so predavanja zdravnika ali sestre, kjer se obravnavajo zlasti vprašanja splošne higiene, nege do-jencev, nalezljivih bolezni in male asanacije. Vsako predavanje se zaključi z filmom zdravstvene vsebine. Ti filmi so nazorni, zelo priljubljeni in ker so vsi vzeti iz vaškega življenja, lahko razumljivi in spodbudni. Zanimivo in značilno za ukaželjnost našega kmetskega prebivalstva je dejstvo, da je poljudno-zdravstvenega tliva, s ka-
V Rimu se je v navzočnosti kralja in kraljice začel IV. mednarodni kongres za primerjalno patologijo, ki se ga udeležuje 24 zastopnikov raznih narodnosti. Na sliki predsednik kongresa Rondoni ob prvem nagovoru.
terim razpolaga vsaka taka razstava in ki se deli brezplačno, vedno premalo, pa najsi bodo to knjige, brošure ali letaki o zdravstvenih vprašanjih. — Higienski zavod je pripravil večje število kaset z materialom za prvo pomoč, ki jo ob priliki zdravstvenega tečaja pokloni krajevni šoli, po potrebi pa tudi okoliškim.
Da bi se čim bolj povzdignila skrb za dojenčke, ki je važen zdravstven in nacionalen problem, obiskuje sestra ob času tečaja družine z dojenci na domu ter poučuje matere o pravilni negi. Ker pa je zaradi revščine materam mnogokrat nemogoče oskrbeti celo najnujnejše za dojenčka, je Društvo prijateljev Slovenskih goric velikodušno priskočilo akciji Higienskega zavoda na pomoč s tem, da je oskrbelo opreme za dojenčke, ki jih zaščitna sestra na svojih obiskih deli revnim materam. Oprema za dojenčka sestoji iz plenic, nepremočljivega platna, srajčke, steklenice z gumijastim natikom, mila, posipalnega praška in brisače. Delo, ki ga opravlja Društvo prijateljev Slov. goric, zlasti njegova agilna podpredsednica ga. Klara dr. Majcnova, je . zgledno in zasluži vse priznanje. Do sedaj je društvo pripravilo okrog 350 oprem za dojenčke.
Zdravstveni tečaji po omenjenem programu so se že priredili na Ptujski gori v Halozah, v Slov. goricah pa v Gornji Radgoni, Apačah, pri Sv. Ani in pri Mariji Snežni. Akcija se nadaljuje in bodo v bližnji bodočnosti prirejeni še enaki tečaji pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, v Jarenini, Št. Ilju, na Sladkem vrhu, v Gornji sv. Kungoti, v Selnici ob Dravi, v Marenbergu, Vuzenici ob Dravi in v Dravogradu.
Celje
c G. dr. Karel Prah je napravil pri pred-
sedništvu apelaoijskega 6odisča v Ljubljani advokatski izpit. Agilnemu delavcu pri naših prosvetnih organizacijah iskreno čestitamol
c Proslava materinskega dne bo v nedeljo, dne 21. maja v Salezijanakem mladinskem domu v Gaber j u. Popoldne ob pol 5 bo v gledališki dvorani lepa prireditev s pestrim programom. Vstopnine ni. Za vstopnico velja žigosan spored proslave, ki ga dobite v pisarni Mladin. doma.
c Tehnični tečaj za gasilski kongres bo v nedeljo 21. maja v Gasilskem domu v Celju na mestnem poglavarstvu.
c Blagoslovitev novega prapora Prostovoljne gasilske čete v Škof ji vasi pri Celju bo v nedeljo 21. maja popoldne.
c Romarski izlet na Ptujsko goro je preložen na 11. 'j-unija,
+ Leopold Hasenbiihel. V Gosposki ulici je umrl 85 letni šef davčne uprave v pok. in višji davčni upravitelj g Leopold Hasenbiihel. Pogreb dragega pokojnika bo danes ob pol' 4 popoldne iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Pokojnemu bodi ohranjen blag spomin.
c Občni zbor krajevne JRZ v Celju. V četrtek je bil v Domu v Samostanski ulici redni letni
občni zSor krajevne organizacije JRZ v Celju. Na občnem zboru je poročal predsednik krajevne organizacije JKZ g. Alojzij Mihelčič o političnem položaju države, zlasti pa o preračunu ter gospodarskih zahtevah celjskega okraja. Tajniško poročilo je podal g dr. Alojzij Voršič. V okviru krajev, organizacije JRZ je uspešno deloval klub železničarjev, v preteklem letu pa se je ustanovil tudi nov klub |K>Starjev JRZ. Zlasti razveseljivo ee je razvila mladinska JRZ. ki s svojim mladinskim ognjem poživlja politično udejstvovanje. Pri volitvah je bil izvoljen odbor s predsednikom g. Alojzijem Mihelčičem na čelu.
c Redna letna skupščina Sadjarskega in vrtnarskega društva bo v nedeljo 21. maja v Celju v dvorani hotela Union točno ob pol 9. Dreves-ničarski odsek bo zboroval eiio uro pred skupščino, ob pol 8 zjutraj, takoj po prihodu vlakov.
c Javni telovadni nastop gimnazije in vseh treh mešč. šol v Celju bo jutri, v nedeljo ob pol 11 na Glaziji. Sodelovala bo tudi nova celjska vojaška godba.
c Celjska mestna občina razpisuje službo vrtnarja za mestna pokopališča. Kolkovane prošnje je vložiti pri predsedništvu mestnega poglavarstva do vključno 15. junija.
c Trgovec Davorin Golob oproščen. Precej prahu in nepotrebnega obrekovanja je padlo v začetku letošnjega leta na celjskega trgovca g. Davorina Goloba zaradi vloma, ki' je bil izvršen v njegovi trgovini meseca novembra 1936. Vlomilec je odnesel za 38.000 din blaga. G. Golob je dobil odškodnino od zavarovalnice »Sava« 36.000 din. Po izplačilu 6o g. Goloba po raznih okolnostih osumili, da je vlom fingiral ter so ga aretirali. Na okrožnem sodišču so bile štiri razprave, da bi razčistili zadevo. Nekatere priče eo g. Goloba obremenjevale, še več pa je bilo prič, ki so zelo Olajševalno govorile za g. Goloba. Zlasti je obremenjeval g. Goloba neki njegov dolžnik. Pri zadnji razpravi je bilo predlagano, da g. Golob predloži fakturne račune. G. Golob je te račune predložil in je bil na včerajšnji razipravi opro&čen.
c Nedeljsko dežurno službo za člane OUZD bo imel v nedeljo g. dr. Hočevar, Kolenčeva 4.
cZlafa ura ukradena. V stanovanje laškega advokata g. dr. Rosa Franja se je priplazila neka ženska in izmaknila zlato uro, vredno 5000 din. Ko so žensko aretirali, je dejala, da je mislila le v njegovo pisarno.
Zbor celjskih hišnih posestnikov
V sredo zvečer je bil v vrtnem salonu hotela Evrope redni letni občni zbor Društva hišnih posestnikov za Celje in celjski okraj, ki ga je vodil predsednik g. F a za rine Anton. Društvo je tudi v preteklem poslovnem letu skušalo na vseh poljih varovati koristi hišnih posestnikov. Tako je po svojih zastopnikih v občinskem svetu doseglo, da je mestna občina marsikje na pobudo društva, odnosno članov društva razširila vodovod, kanalizacijo, razsvetljavo itd. Mnogo uspehov je društvo doseglo pri davčni upravi po društvenem tajniku g. Blažonu. Društvo je poslalo na merodajne čini-telje vlogo glede onesnaževanja Savinje. Predsednik g. Fazaric je nato govoril o regulaciji Savinje, ki je sicer življenjske važnosti za naše Celje, vendar preobremenjuje Celjane, ki morajo plačevati 20% doklade. Govor je bil tudi o sodobni tržnici, ki je nujno potrebna v Celju. Nujna potreba je, da se uvede novo rajoniranje dimnikarske obrti. Hišni posestniki se ne strinjajo s sedanjo uredbo.
Tajniško poročilo je podal društveni tajnik g. B 1 a ž o n. V preteklem letu se je število članov zvišalo na 299. Blagajniško poročilo je podal poštni inšpg^tpr v p. g. Gams. V poslovnem letu 1938 se je nabralo na članarini 6840 din. Skupni promet znaša 14.690 din. Izdatkov je bilo 5000 din, tako da ostane v blagajni 9681 din. Nato je bil sprejet preračun, ki predvideva 7100 din izdatkov in prav toliko prejemkov.
Čehi časte
svoje svete zaščitnike
14. maja, ko svet praznuje materinski dan, so Čehi na poseben način počastili materinstvo, tako da so pokrili grob svete Ljudmile v cerkvi svetega Jurija na Hradčanih z majskim cvetjem, kajti sveta Ljudmila je babica svetega Vaclava, vojvode in zaščitnika češke zemlje. V tisočih se je češki narod zbiral na grobu stare matere največjega njihovega svetnika v prošnji iz svetovaclavskega korala: Ne daj nam poginiti, niti bodočim! Še večje pa so bile slavnosti na dan 16. maja, na praznik najbolj priljubljenega češkega ljudskega svetnika — svetega Janeza Nepomuka. V cerkvi na Vyšehradu. kjer je sv. Janez Nepomuk bil kanonik, je bila slavnostna sv. maša, pri kateri je imel višehradski kanonik msgr. Stašek, predsednik kulturnega sveta Narodne stranke, govor, hvaleč sv. Janeza, katerega kult je v najtežjih dneh pripomogel k obstoju naroda. Tisoče vernikov je napolnilo hram, nakar so se podali v Kar-lichov park, kjer stoji solia svetnika ter so opravili litanije v njegovo čast. Prav tako je velika
»Rad bi še ver!«
množica počastila mesto, kjer je s Karlovega mostu bil vržen svetnik v Vltavo ter se goreče priporočala svetniku, med drugim tudi v Havličko-vem smislu, da bi »češki jezik ne segnil kakor ni njemu!< Po vseh vaseh Češke in Morave se je ta večer stotisoče ljudi zateklo k temu najbolj ljudskemu svetniku, katerega kult pa so povojna leta na vse načine preprečevali. Presenečena, da se je teh obnov, pobožnosti udeležilo predvsem veliko število moških. Kult svetega Janeza Nej>omuka dobiva na Češkem zopet tisti notranji pomen, kakor ga je imel vsa leta po belogorski bitki. Narod se zopet zbira okrog svojih svetnikov, črpajoč iz njihovih zgledov moralnih moči, kajti le v močnih značajih obstoji rešitev in bodočnost naroda.
Nevarna zastrupljenja z iperitom
V Kraljevem gradcu na Češkem se je več ljudi nevarno zastrupilo z iperitom. Do nesreče je prišlo na ta način, da sta dva delavca pri podiranju nekih prostorov v kleteh vojaškega skladišča našla steklenico, ki je bila polna neznane tekočine. Ne da bi slutila, kakšna nevarna tekočina je to, sta jo enostavno izlila na tla. Na tleh je tekočina začela izhlapevati in kmalu na obeh delavcih in vseh okoli stoječih začela kazati svoje posledice. Oba delavca, ki sta bila pač najbliže, sta začutila oster duh in težave v pljučih. Kljub temu pa sta končala svoje delo in tako izpraznila se več steklenic. Zvečer istega dne sta bila že oba zelo slaba, oči so ju začele peči in eden od njih naslednje jutro že ni več videl. Tudi vsi ostali so oboleli na pljučih in očeh. Po koži so se jim začeli kazati znaki opeklin. To stanje se Je vleklo naprej in je bilo vedno hujše. Nekaterim je močno oteklo tudi grlo, da niso mogli več govoriti. Po rokah so se jim začeli delati mehurji. Najbolj skrivnostno pri vsej nesreči pa je bilo to, da vsa zdravniška oskrba ni nič pomagala.'Nihče namreč ni vedel, kaj je pravi vzrok teh obolenj. Zdravniki so stali pred veliko uganko, dokler se omenjena delavca nista spomnila tistih steklenic, ki sta jih zlila po tleh. Šele zdaj so jo ugotovilo, da je bil v steklenicah i peri t; od tedaj pa tudi zdravljenje bolje napreduje.
Veliha železniška nesreča v Gdansku
Na praznik ob 7. zjutraj ee Je na kolodvoru v Gdansku dogodila velika železniška nesreča: brzovlak Varšava—Gdinja, ki ob tej uri vozi skozi gdanski kolodvor ne da bi se tu stavil, je skočil s tirov! Lokomotiva se Je zasukala skoraj za poln preobrat, vozovi so padli na kup, ogrodje je seveda vse strto. Kljub temu, da je nesreča tako huda, pa smrtnih žrtev doslej še ni zahtevala. Najhuje 6ta ranjena strojevodja in kurjač. Strojevodju je odtrgalo eno roko, kurjaču pa je močno zmečkalo noge. Tudi potniki, ki pa jih na vso srečo ni bilo veliko, samo 80, so odnesli skoraj vsak kako rano, deloma od sunka, deloma od prtljage, ki je s polic popadala na tla. Nemška poročila pravijo, da je policijska preiskava ugotovila, da je nesrečo zakrivila samo prevelika hitrost; brzec je namreč drvel skozi gdanski kolodvor s hitrostjo 80 do 90 kilometrov na uro, kar je spričo tolikih križišč in odcepov moralo povzročiti iztirjenje lokomotive.
Aleksij Pelipenko:
28
Ukrajina joka . • .
»Govorite o stvari!« je zakričal državni pravdnik.
2upnik Nikander ga je pogledal, nakar je državni pravdnik povesil oči, župnik pa je nadaljeval:
»Verujte mi, tovariši sodniki, prav vseeno mi je, kako razumete moje besede in kako me boste obsodili. Toda prerokujem vam, da bo katastrofa gladu rastla v nedoglednost, če ne ustavite početja svojih lastnih zastopnikov. Ce hoče vlada skrbeti za gladujoče, mora odstraniti vzroke akote. Vzroka lakote ne vidim v zločinskih špekulacijah, temveč tudi, da imajo gospodarsko vodstvo oni, ki o njem nimajo niti pojma.«
Tedaj je vmes zakričal eden izmed sodnikov: 1 »Dokažite to! Primerov nam dajte!«
»Vi hočete primerov?« je nadaljeval župnik Nikander. »Le enega bom navedel: V vasi Stepanivka, zbiralna občina Voro-noviči, je ukazal občinski komisar, naj kmetje obdelajo državno zemljo. Ni pa dovolil, da bi pomagali tudi bogati kmetje, ki bi s seboj pripeljali pluge in konje. Dal je polje vaškim ubogim in jim dal iz žitnega zbirališča semenskega žita. Zemlja pa je vendar ostala neobdelana. Medtem je čas potekal in sejali bi kvečjemu lahko še proso. Koliko prosa rabite za desjatino? je vprašal komisar. Dvanajst pudov so odgovorili. — Dobro, dobili jih boste! je dejal komisar. Saj ni mogel vedeti, da se na desjetino ne rabi dvanajstih pudov, temveč le enega, ker ni imel o poljedelstvu niti malo pojma. Dal jim je torej dvanajst pudov prosa. Kaj so storili stepanivški vaški ubogi? Vzeli so dvanajst pudov, enega so posejali, dva so dali bogatemu kmetu, ki je obdelal zemljo in ostalih devet so zamenjali za alkohol. Le dve družini sla obdržali prejetao proso za lastno prehrano. Tako torej zgleda gospodarstvo. Sleherni
kdor ima moč in možnost, da obogati, ropa in krade, kar mu pride pod roke.«
Državni pravdnik je že hotel vzkipeti, toda predsednik mu je pomirjujoče pomigal, ker se je zedinil s preiskovalnim sodnikom, da bo z župnikom Nikandrom ravnal najprej zelo milo, dbai mu izvabil skrivnost. Mirno je rekel:
»Tovariš obtoženec, opozoriti vas moram, da ostanete pri stvari. Govorite o cerkvenem zakladu!«
»O tem ni dosti povedati,« je odgovoril župnik Nikander. »Cerkveni zaklad sem skril, toda ne pred ubogim ljudstvom, temveč pred ljudmi, ki bi ga izrabili le za svojo obogatitev Skrivam osemindvajset kilogramov zlata in šestinosemdeset kilogramov srebra. Vem, da bi s tem mogli nahraniti mnogo ljudi. Nisem sovražnik ubogega ljudstva n sem na vsak način pripravljen pomagati gladujočim, kot le morem. Dovolite mi vprašanje, tovariši sodniki? Povejte mi, koliko gladujočih ljudi je mogoče rešiti z mojim zakladom?«
Predsednik je vzel papir in izračunal:
»Pri sedanji ceni zlata in srebra bi mogli z vašim zakladom dobro hraniti celo vas najmanj pol leta.«
»Dobro,« — je nadaljeval župnik Nikander. »Izjavim vam sledeče: Da dokažem vaši vladi in tudi vam tovariši sodniki, da ne skrivam cerkvenega zaklada pred ubogim gladujočim ljudstvom, se obvezujem, da bom oskrboval eno celo vas ne le pol leta, temveč celo leto pod pogojem, da mi prepustite cerkveni zaklad.«
»Da, to je že lepo,« je na to dejal predsednik, »toda mi se moramo strogo držati vladinih predpisov. Vlada zahteva cerkvene posode. Ukaz moramo zvršiti. Rešitev gladujočih mora biti osredotočena v varnih rokah. Zato pa morajo biti cerkvene posode izročene vladnim opolnomočencem. To je vendar razvidno. — Vprašam vas, ali ste pripravljeni izročiti cerkveni zaklad?«
»Če skrbite le za gladujoče,« mu je odgovoril župnik Nikander, »sprejmite ponudbo, ki sem va mjo pravkar stavil. Ce jo zavrnete, si mi mora zdeti, da se ne tiče tu toliko gladujočih, kakor, da bi radi vi sami dobili zaklad.«
»Kako naj razumemo vašo izjavo?« je vprašal predsednik in gubal čelo. »Zakaj nočete izročiti vladnim zastopnikom cerkvenih posod? Ali menda hočete reči, da vladnim zastopnikom ne zaupate? Ali je tako?«
»Moje mnenje o sovjetskih zastopnikih, ki edini nosijo krivdo za današnjo lakoto, sem vam žo razložil v začetku svojega obrambnega govora,« je odgovoril župnik Nikander. »Imam dovolj vzroka za svoje mnenje, da bodo vsi cerkveni predmeti, ki ste jih razlastili, ali jih še boste, hodili isto pot kot žito na žitnih zbiralščih, ne pa v prid ubogemu ljudstvu. Ne verjamem, da bodo gladujoči ljudje od tega kaj prejeli. Zato sem jih tudi skril in jih ne izročim.«
»Tovariši sodniki,« je vzkliknil državni pravdnik. »To je grozno. Če se obtoženec brani izročiti cerkvene zaklade, ga tudi tožim zaradi nezaslišanih Žalitev sovjetskih uradnikov, ki so si stekli pri obrambi in gradbi sovjetske države največje zasluge. Ive oni so zboljšali stanje proletarijata. Te može se upa obtoženec žaliti! Obtoženec se mora zaradi tega zagovarjati zaradi dveh zločinov.«
»Torej vaša zadnja beseda, tovariš obtoženec?« — je rekel predsednik, »Ali nam boste povedali, kam ste skrili stvari, ali ne?«
»Ne povem vam,« je odvrnil župnik Nikander zelo resno.
»Dobro!« — je ukazal predsednik čekistu, »peljite obtoženca ven.«
Župnik Nikander je čakal na hodniku na sodbo. Mirno je slonel na steni. Bilo mu je kar lahko pri srcu. To, da je pojasnil svoje stališče in se enkrat izgovoril, mu je prijalo in zadobil je spet notranjo Čvrstost.
Bolel - botclie
za Vaše hirmance: molitvonike, rožne vence, mirtine venčke, šopke, trakove, rofne torbice itd, kupite najceneje v trgovini
H. NIČ M AN, LJubljana. Kopitarjeva ulica 2
Otroški kotiček.
47
Konti Ahatiii
Nosan in Zalika
Mali oglasi
V malih offlaalh velja vsaka beseda 1 din; fenltovanjskl
A Zalika ne sliši več tolažečih besed: onesvestila se je. Ves nesrečen je ubogi kralj, boječ se, da bi 11111 ljubljena kraljica izdihnila. Previdno jo položi na Luno. Ko vidi Luna negibno Zaliko, se zadovoljno zareži: »Tale si je že nabrala, kar si je iskala. Prav se ji godi! Ilihihihihik
Varno leži Zalika. Nosan pa premišljuje in premišljuje, kako bi ji pomagal. Naenkrat se spomni Hamhamove košarice z okrepčili, viseče na Lunini kiti. Pogleda in vidi, da moli iz nje vrat velike steklenice. »Ce bi v steklenici vina dobil, bi kapljico v Zalikina usteca vlil. Potem gotovo ne bi umrla, temveč bi lepe oči odprla, spet bi mi tenko ročico podala in se veselo mi nasmejala.« Tako misli Krasan in spleza po kiti do košarice.
•Klasi t din. Debelo tiskane naslovne besed« ae računajo dvojno. Najmanjši znesek ta mali oglaa 1$ din. • Mali oarlaal ae plačujejo takoj pri naročilu. • Pri orlaslh reklamnega značaja ae računa enokolonska, S mm visoka
petltna vrstim po J din. • Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti mamko.
Službe iičejo
Manufakturist
z večletno prakso - želi premestitev. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Manufakturist« 7984. (a)
\\MBM
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Preskor, Sv. Petra c. 14,
Ljubljana.	<1)
Dekle
pridno, pošteno, z gospodinjskim tečajem — išče primerno službo. Naslov upravo »Slovenca« pod »Pridna« 553/7460. a
Prave bergamaške osle
dobite najceneje v železnim Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska c. X.
Trgovski pomočnik
mešane stroke, z enoin-polletno prakso ter dobrimi Izkazi, želi premeniti mesto. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7687. (a)
Absolvent
X. letnika Zadružne gole gre na prakso v kakšno zadrugo, najraje v kon-zumno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7771.
Starejša kuharica
vešča samostojnega go-podlnjstva, Išče primerno službo. Nasl. M. Pe-trič, poštno ležeče, Velika Nedelja pri Ormožu.
mesečno po Din 200'—, za državno uslužbence po Din 100'—,
Ivan Legat
Ljubljana, Prešernova 44 Maribor. Vetrinjska 80
Kuharica
išče zaposlitve v restavraciji ali hotelu v večjem kraju Slovenije ali Dalmacije. Ponudbe podružnici »Slovenca« Celje pod »Kuharica« 77D6.
Za birmance in birmanke
priporoča ročne torbice, denarnice, aktovke, nogometne žoge, nahrbtnike Itd. Ivan Kravos, Marl-bor, Aleksandrova e. IS.
Žena
stara 45 let išče službo gospodinje ali vzame moža, ki gre za oskrbnika, Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Dobra gospodinja« št. 7705.
Službo dobe

Šoferja
treznega, vestnega, marljivega, pripravnega tudi za dela pri gospodar stvu, sprejmem. Ponudbe na: dr. Kapralov, zdravnik, Velka, p. Ma rlja Snežna.
(b)
Birmanska darila
po nizkih cenah pri
J. VILHAR, urar
LJUBLJANA, Sv. Petra c. 36.
Razglas
Nabava železniških pragov
V Ekonomskem oddelku Glavne direkcije drž. železnic bo 1. junija 1030 prva pogodba po čl. 86. zakona o državnem računovodstvu za nabavo hrastovih in bukovih pragov v veličini in kakovosti, predpisanih s tehničnimi pogoji G. D. št. 147.257/33.
Ponudijo se lahko samo tisti pragi, ki se že v izdelanem stanju nahajajo v skladiščih, z rokom dobave takoj po priobčitvi rešenja o odstopu dobave.
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prožaloetno vest, da je Vsemogočni poklical k sebi preljubega očeta, starega očeta in tasta, gospoda
Josipa Dolesa
železn. zvaničnika v pok.
ki je v četrtek, dne 18. maja, ob 10. uri, po dolgi in mučni bolezni, v starosti 66 let, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnkega bo v soboto, 20 maja ob 16 iz mrtvašnice na magdalenskem pokopališču.
Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek ob 7 zjutraj v magdalenski župni cerkvi.
Maribor, dne 18. maja 1939.
Mimica, hčerka; Lojze Verdikon, zet;
Dušan, vnuk.
Zaslužek
Vsaki osebi, družini
nudimo stalni zaslužek doma. Pišite: Anos, Maribor.	(r)
Poizvedbe
Izgubil sem klobuk
v četrtek, 18. maja zvečer Iz avtomobila na progi Medvode—št. Vid. Pošten najditelj naj odda svoj naslov v upravi »Slov.« pod »Klobuk«.
vnmfm
Kupimo
takoj stroj za oblanje, tračno žago in zračni kompresor na električni pogon - po ugodni ceni Ponudbe na: Razvoj, p VIdem-Dobrepolje. (k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvellr, Ljubljana Wolfova ulica SLS
Cunje
krojaške od rezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter. Maribor, Dravska 15. (k)
Čitajte in širite »Slovenca«
CONTINENTAL
Razno
Trajne kodre
z najnovejšim aparatom »Wella 1930«: Salon Pajdaš, Brežice.	(r)
Gumbnice, gumbe, entel,
ažur, monograme izvrši
ekspres
Matek & Mikeš
LJUBLJANA
Frančiškanska ulica
I
Polovico vile
poseben vhod, ločen, lepo urejen vrt, skoraj v centru Ljubljane, prodam ali Iščem posojilo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7592.	(p)
Dobro obrit-dobre volje!
tažč.žNAMKA
ROTBART
Posestvo
mlin z žago venecijanko na 4 liste, poleg lepo posestvo, v Industrijskem kraju, zaradi bolezni naprodaj. Poizve se pri J. Oražem, Moste-LJubljana
LEPA HIŠA
V BELI CERKVI
(pri Novem mestu)
pripravna za gostilno ln trgovino, z lepim sado-nosnlkom, ležeča poleg cerkve In šole - ugodno naprodaj. Obrniti se na Zadružno zvezo v Ljub-. ljani, Tyrševa cesta 28. |
IHI
MODROCE
otomane, kauče itd. dobite poceni in solidno pri
Ivan Habič-u
tapetnik Kopitarjeva ulica 1 nasproti »Ničmana«
Moderne spalnice,
kuhinje in drugo pohištvo po nizkih cenah priporoča mizarstvo Velka-vrh, Krakovska ulica 7. Sprejemamo vsa naročila in popravila.	(š)
OTROŠKE VOZIČKE
KOLESA
ŠPORTNE PREDMETE
0 ** najugodneje ^Cj H kupite
LJUBLJANA Miklošičeva c. 20
KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH l
Vsi v Rogaško Slatino!
Dolgoletni najemnik restavracije na kolodvoru Zlatar-Bietrica, Franjo V r a t a r i č, nazinanja, da 6e je preselil v Rogaško Slatino, kjer je prevzel s 1. majem 1939 hotel in restavracijo »Pošta«. Kot dolgoletni strokovnjak bo vodil imenovano podjetje v Rogaški Slatini v splošno zadovoljstvo vseh gostov ter se kot tak najtopleje priporočam cenjenim gostom.
Štorja za strope
betonsko ln drugo žele zo, razna pločevina, cer ment ln vsa druga že-lezniria stalno po nizkih cenah na zalogi 1 — Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska 1,	(1)
Prima češnje--
4.B0 in g din kg, košare po 30 in< BOkgv^franko voznina, razpošilja po povzetju G. Drechsler, Tuzla.	(1)
L. Mav: »Rajska hrana«
lepe evharlstične, izšle. Stritarjeva 6. — Izvod 12 din; nad 10 izv. po din.	(g)
V soboto 3. junija 1.1.
ob otvoritvi Ljubljanskega velesejma, bo izšla posebna številka »Slovenca«, posvečena naši beli Ljubljani. - Ta številka bo izšla v povečanem obsegu in podvojeni nakladi. Vabimo vsa podjetja, da prihranijo oglase za to številko »Slovenca«, ki bo predstavila našo slovensko prestolnico ostali Jugoslaviji ob priliki gospodarske manifestacije — ki jo gledajo ysLv_Liubljanskem velesejmu!
Enonadstropna hiša
dobičkanosna, v centru Maribora, naprodaj. — Vprašati: Kudert Ruška št. 8, Maribor. * (p)
Najfinejše čajno maslo
»Vitamini« na debelo ln drobno stalno na zalogi v mlekarni Marija Kova-člč, židovska steza 6.
ZAGE
original Domicus Remscheid
izberete najceneje pri
»Jeklo« - Stari trg
Pozor, gostilničarji!
Prodam clrca 20 hI dobrega, naravnega vina lz lastnih goric, kakor sor tirani laški rizling - po zmerni ceni. Vprašati na naslov: Rado Kaučič vinogradnik, Juršinci prt Ptuju.	(1)
Starinski lestenec
stekleni, naprodaj. Plr-nat, pasar, Karlovška 11.
la. jabolčnik
garantirano čist, 100 hI, proda vinograd Avgust žlahtič, Fram.	(1)
Damsko in moško kolo
najboljša znamka, In radio, zelo poceni prodam. Zabjak 6-1, Strnad. (1)
Nov šivalni stroj
»Slnger«, za šivanje, po grezljiv, po znižani eenl takoj prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod 7540.
Rentabilna hiša
večstanovanjska v LJub-Franjo, Ljubljana, Erjav-ceni naprodaj. Pristavec ljani, je po zelo ugodni čeva cesta 4a. Tel. 23-81.
Rentabilno hišo
v Ljubljani s 55.000 din čistega donosa — poceni proda realitetna pisarna Tribuč, Tržaška cesta 42, telefon 26-05.	(p)
Enonadstropna hiša
z enajstimi kompletnimi stanovanji, z vrtom, v mestu Brežicah, ugodno naprodaj. Pojasnila daje A. Faleschini, Sibna, VI-dem-Krško.	(p)
LEIOUIŠČR
Popolno oskrbo
z dobro hrano ln to v bližini žel. postaje, cerkve in gozda, iščem za dve osebi za daljšo dobo v mirnem kraju na Gorenjskem. Ponudbe s ceno je poslati v upravo »Slov.« pod šifro »Prijetne počitnice«.
I
Kam pa kam?
i
Na izlet!
župana Permeta jama Je ponos in krasota slovenske zemlje. V njej si lahko vsakdo ogleda naravne podzemeljske in kapniške krasote.
Slikarstvo-pleskarstvo V. ŽVEGELJ
COJZOVA CESTA 1. Novi vzorci!	Cene vsem dostopne!
Predno se odločiš za nakup motornega kolesa ali dvo-kolesa, ne zamudi prilike in si oglej
zalogo motornih koles znamke
ARDIE in H OREX
najnovejših tip od 100 do 350 ccm pri tvidkl
J. PRAPROTNIK
Domžale, Ljubljanska cesta 108
istotam imaš veliko izbiro najrazličnejših damskih in moških dvokoles, šivalnih strojev in dobro ohranjenih rabljenih motorjev.
Najnižje cene! Oddaia se tudi na obroina odplaHla!
KAPPEL
pisalni stroji v kovčkih
razne vrste, tudi na ugodne obroke pri
Kleindienst & Posch
Maribor, Aleksandrova 44
+
Umrl nam je dne 19. maja ob pol 2 po polnoči naš predobri oče in tast, gospod
FRANC KNAFELC
POSESTNIK
v 90. letu starosti. — Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 21. maja ob 11 dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Šmihelu. Pokojni nam ostane v nepozabnem spominu.
Ljubljana, Šmihel pri Novem mestu, dne 19. maja 1939. Globoko žalujoča: Justina poroč. Lovrenčič, hčerka; Ivan Lovrenčič, zet.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčič