Ameriška Domovina


AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JULY 28, 1960
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
8TEV. LIX — VOL, LEX.
Kitajci - domov!
Indonezija, ki je kazala tolikšno naklonjenost do rdeče Kitajske, goni kitajske naseljence s svojega podeželja.
DJAKARTA, Indonez. — Na znani konferenci azijskih in a-triških držav v Bandungu 1. 1955 »ta si predsednik Indonezije Sukarno in predsedniik vlade' ko-niunistične Kitajske velikodušno izmenjavala poklone. Obe državi sta živeli naslednja leta v dosti prijateljskih odnOsajih, dokler se ni Sukarno na lepem lotil kitajskih naseljencev na Podeželju v Indoneziji.
Ti so tekom let dobili v roke vso trgovino in postali najipre-tticžmejši ljudje na podeželju. To je domačine bodlo v oči. Tako je Sukarno lani odredili, naj se vsi Kitajci s podeželja preselijo v ’ftiesta ali pa naj zaipuste deželo, ^si protesti Peipinga in kitaj-Kkih naseljencev samih niso do-^ti pomagali. Vlada je odredbo načrtno izvajala. Kakih 40,000 Kitajcev je v resnici zapustilo Indonezijo, drugi pa so odšli v mesta.
Tekom izvajanja odredibe je nedavno prišlo med policijo 1,n kitajskimi ženskami v goratem 1’j'maihi do spopada, pri čemer s° 'kile In ženske ubite. Peiping je organiziral množične proteste P1 oti temu “grozodejstvu” in slovesno izjavil, da bo “preganjanje” Kitajcev zastrupilo pri-Jatčijsikg odnose med Indonezijo in K ho.
Gent * tu asmton, trtWtff "mdž Indonezije, je odgovoril, da je prepoved trgovine tujcem notranje yprasanje, v katero se tuje države nimajo mešati. Da bi svoje stališča se bolj poudaril, je dal nstaviti komunistični dnevnik ^ zaiprl nekaj vodnikov partije.
ri tem je Indonezija v povsem Prijateljskih odnosih s Sovjeti in njihovimi evropskimi sateliti.
Macmillan ima težave s prenovo svoje vlade
LONDON, Ang. — Angleški ministrski predsedniik Macmil-lai dela na rekonstrukciji svoje vlade. Sedanji minister za zunanje zadeve Lloyd Sehvin naj h postal finančni minister. Novi zunanji minister naj bi postal lord Home.
Lord Kome je član gornje zbornice m se kot tak ne more pokazati v parlamentu, pri debatah o zuninji politiki ga mora nekdo nadomestovati. Poleg tega Home nima tudi nobene skušnje v zunanji politiki.
Vsis to je rodilo precej nezadovoljstva v angleškem parlamentu. Konservativci in socijalisti so proti imenovanju lorda Homa za zunanjega ministra. Na strani Macmillana je samo del njegove stranke. Kako se bo Macmillan izvlekel iz zadrege, v Londonu še ne vedo.
Skoro tri bilijone za ceste
Washington, d. c. — Trgo-
Gnsko tajništvo je objavilo, da Zvezna vlada izdala v finanč-^em letu, ki se začne 1. julija ^61, $2,893,750,000 za gradnjo cest v deželi. Od tega pojde za
avtoveleceste 2,2 bilijona.'
Največ od vseh držav je dobi-^ Kalifornija — $254,610,831. Takoj za njo je Ohio z $165,511,-®Ž4. Temu sledijo New York, Kiinois in Teksas.
^tadi lopovi pobili živali v muzeju v Rocky River parku
CLEVELAND, O. — V Rocky iver Reservation j.e Muzej, v aterem je bilo večje število r a zn ih domačih živali, med nji-tudi lepa zbirka rib. Muzej si ogledujejo največ otroci.
Zadnje dni so vdrli vanj mla-c i divjaki in vise živali polbili na Pra.v vandalski način.
Oblasti se trudijo, da bi divja-e našle. Vsekakor so potrebni tenaeljite kazni.
Sončno in milo. Najvišja tem-Peratura 84, najnižja ponoči 65.
Komunisti so se vrgli na udarno agitacijo v republiki Kostariki
WASHINGTON, D. C. — V državnem tajništvu so ugotovili, da se je komunistična propaganda vrgla zadnje čase posebno na republiko Kostariki. Tako so na primer kitajski komunisti povabili kar vse člane komigreisa iz Kostarike na brezplačen obisk v Peipihg. Nekaj senatorjev in kongresnikov je že izjavilo, da bodo šli na ta brezplačen izlet.
Domači komunisti v Kostariki manj poudarjajo vrednost komunizma kot nevarnost “ameriškega impeiijalizma.” Zagrizli so se prav posebno v agitacijo na univerzi. Pomagajo jim pri tem Castrovi pristaši, ki so prišli s Kube. Skušajo dopovedati javnosti v Kostariki, da je šele Castro iznašel pot, kako je treba preganjati kapitalizem. Zato ima Castro dosti pristašev med dijaki in mlajšimi delavci.
Slabo je, da se velika večina domačinov sploh ne briga za vse to. Zato se v javnosti zmeraj bolj uveljavljajo komunisti in Castrovi pristaši, ki delajo roka v roko.
Pogodba ZDA družbe s Kongom neveljavna!
Predsednik vlade je pogodbo
podpisal, finančni minister oporeka njeni veljavnosti.
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Predsednik vlade Konga Lumumba je pred svojim odhodom na pot v Vel. Britanijo in Ameriko podpisal pogodbo s Congo International Management Corp. iz New Yorka za izkoriščanje! naravnega bogastva Konga im razvoj njegovega gospodarstva za dobo naslednjih 50 let. Finančni minister je začel oporekati veljavnost te pogodbe, ki jo je Lumumba ob sklenitvi tako hvalil.
Finančno ministrstvo vlade Konga je izjavilo, da pogodba nima nobene veljave in ne predstavlja ncbenie' Obveznosti od hrani Konga. Vprašanje je prišlo na dnevni red tekom tiskovne konference finančnega mineštra Paskala Nkayi.
Izjavo tolmačijo v javnosti kot dokaz spora v vladi in možnosti zrušitve Lumumbe kot njenega predsednika. Ta je po razgovorih z Dag Hammarskjoeldom odpotoval včeraj zjutraj v Washington, kjer je bil sprejet z vsema častmi in se jie razgovarjal s predstavniki vlade.
prro^*tt1^ NIX0N IMENOVAN SMATRA
NALOGO ZA ZELO VELIKO
-— Afrika in Azija imata skupno 60 odstotkov vsega prebivalstva sveta.
Trije rodovi poskakali v morje, da se rešijo pred komunizmom
KOPEN HAGEN, Dan. — Kot nalašč za teden zasužnjenih nared ov sta dve češki družini dokazali, da res obstojajo zasužnjeni narodi. Pretekli ipanedeljek je imela družina nelkega češkega profesorja srečo, da se je spravila na mali izletniški parnik, ki vozi mimo danskega kopališča Ahlbeck.
Ko se je parnik približal kopališču, je vsa družina poskakala v morje: Oče, mati, 2 otroka in 62-letna stara mati. Mornarji so jih hoteli ujeti in spraviti nazaj na parnik, toda danski kopalci so bili urnejši; pomagali so vsem na kopno.
Dan pozneje je prebežala na svobodo nova družina: mati, oče in dva otroka. Obema družinama je danska vlada priznala političen azb.
, Taj. — Ko jie čel Hruščev gr ožiti onim državah, v katerih imajo Zdiružene države svoja letalska oporišča, z raketami, »o postale te precej nervozne in iskale možnosti, da bi preprečile vsak vzrok za sovjetski nastop.
V to vzdušje je spregovoril predsednik vlade Tajske Šarit Tamarat: “Mi smo pripravljeni nastopiti z jeklom proti jeklu!” Povedal je naravnost, da bo njegova država zaprosila za rakete, če se bo komunizem utrdil v njenem sosedstvu.
Zapadni Nemci se ne morejo rešili nacizma
BONN, Nem. —l še zmeraj se dogajajo v Nemčiji stvari, ki jasno povedo, da se nemški narod še ni osvobodil nacizma in njegovih idej. Tak slučaj se je do-
godil zadnje tedne v Brettheimu. |
Par tednov pred koncem sveto- zal° 1.321 glasov za Nixona in
Republikanci so sinoči imenovali podpredsednika ZDA Richarda M. Nixona za svojega predsed-rrškega kandidata. Imenovanje je bilo dejansko soglasno, čeprav so skrajni konservativci predložili konvenciji tudi sen. Goldwaterja. -Nixon je označil imenovanje samo za veliko nalogo. — Rockefeller in Goldwater obljubila polno sodelovanje.
CHICAGO, IH. — Republikanska narodna konvencija je smoči, kor je bilo splošno pričakovano, imenovala za predsedniškega kandidata Richarda Nixona, podpredsednika ZDA. Ko je guv. Rockefeller izjavil, da bo podprl Nixona in ne bo dovolil predložitev lastnega imena, je bilo jasno, da bo imenovanje soglasno. V zadnjem trenutku so se odločili skrajni konservativci in predložili konvenciji svojega kandidata sen. Goldwaterja iz Arizone, ne da bi mu kdo dajal v resnici kake izgrede za zmago. Vse skupaj je bil le nekak rahel protest. Goldwater je umaknil svoje ime, nakar je konvencija soglasno izbrala za nosilca republikanske liste jeseni Richarda M. Nixona.
Dejansko glasovanje je poka-
vn.e vojne je dal nemški general Simon po prekem sodu ustreliti tri vaščane vasi Brettheim. Niso namreč hoteli povedati zastopnikom znane nacistične formacije S. S., kdo je razorožil štiri mlade hitlerjevce, ki so hoteli izza grmovja napadati ameriške tanke, ko so se bližali vasi.
Cela zadeva je žie dolgo pred nemškimi sodišči. Sla je ponovno skozi vse prizivne sodnije. General je bil končno oproščen vsake odgovornost« “radi po-manjikanja dokazcAe” Da jie dokazov res zmanjkalo, zato so poskrbeli sodniki, ki s© 'se oprli na mnenje dveh izvedencev z bogato nacistično preteklostjo.
Proces je vzbudil v Nemčiji precej prahu, dasiravno ni v njem nič originalnega. Da so mnoga nemška sodišča pod nacističnim vplivom, ni nobena tajnost več. Nerazumljivo je samo to, zakaj se na tem pqlju ne jenjajo strankarske strasti. Obe glavni stranki bi morali skupaj nastopati, da izrujeta ostanke nacizma. Drugače jima bodo zrr.;tli čez glavo.
10, vsi iz Louisiane, za Goldwaterja, ko je zadnji v kratkem govoru svoje ime umaknil in izjavil, da bo z vsemi močmi podprl Nixona. Pozval je svoje strankarske tovariše, naj strnejo svoje vrste, ker sicer bodo pomagali le demokratom, ki jih
Nixon nesporni vodja stranke
Potek imenovanja in “borba” za volivni program sta pokazala jasno, da je Nixon nesporni vodja stranke. Spretno in prožno je dosegel slogo in sodelovanje obeh strankinih kril pri sestavi programa in pri borbi zanj. Konservativci so se nekaj
je obdolžil, da so pozabili na j časa upirali preodločnim oblju-
čast, ko podsekujejo zaupanje v naš gospodarski sistem in pred-
bam v pogledu civilnih pravic, toda opazovalci trdijo, da je bila
stavljajo Združene države kot “borba” bolj vprizorjena za
silo drugega reda.
Velika naloga!
Richard Nixon, ki je konven-
javnost kot resnična.
Republikanski vodniki trdijo, da jemljejo volivni program, in
Priporočamo vedno in povsod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak prav tako za nas same!
cijo zasledoval v svojem hotelu! njegova načela resno ter da se preko televizije, je po imenova-j bodo trudili za njihovo izpol-nju v razgovoru s časnikarji j nitev.
dejal, da je imenovanje za Henrv Cabot Lodge —
predsedniškega kandidata že samo po sebi velika naloga, posebno pa še, če pomisli na “sijajne uspehe” E i s e n howerja. Silna in težka odgovornost bo slediti možu, kot je Eisenhower.
Guv. Nelson Rockefeller je izjavil časnikarjem, da bo sodeloval v volivni borbi in pomagal Nixonu od obale do obale.
Nixonovo ime je konvenciji predložil ore gonski guverner Mark Hatfield, ožji prijatelj guv. Rockefellerja. Njegov govor je bil najkrajši, kar jih pozna zgodovina konvencij.
Eisenhower se poslavlja od Republikanske stranke
CLEVELAND, O. — Prvi večer republikanske konvencije v Chicagu je potekel z običajnim in spodobnim dolgočasjem. Ker so ga vsi pričakovali, se ni nad njim nihče spodtikal. Drugi večer pa se je vodstvo konvencije vežbalo nad dve uri z zapravljanjem časa in dalo predsedniku Eisenhowerju šele malo pred 11. uro priliko, da se poslovi od stranke, ki ga je spravila v Belo hišo.
Kdor je poslušal govor predsednika Eisenhowerja, se ni mogel že po prvih besedah znebiti vtisa, da se mož poslavlja od aktivnega dela v republikanski stranki. Pravzaprav je v svojem govoru le pripovedoval, kaj vse je opravljal in dosegel, ko je gospodaril v Beli hiši, o svojih zvezah in o svojem vplivu na vodstvo stranke ni -spregovoril niti besede. To je bilo z njegove strani čisto pametno. Počemu olepšavati stvari, ki se sploh niso dogodile?!
Eisenhower je povedal republikancem, da misli, da je največ uspehov dosegel na gospodarskem in socijalnem polju, v
zadevah narodne obrambe in v zunanji politiki. Vse njegove besede so se vrtele okoli gesla “Mir in blagostanje”, ki ga pa ni rabil. Da se na sedanje blagostanje človek ne more zanesti kot nekaj trajnega, mu je dosti jasno povedala ta mesec njujor-ška borza. Kako je pa z mirom, o tem žal soodloča tudi Hruščev.
Tako je mogel predsednik podpreti svoje trditve z nepo-bitnimi dokazi samo takrat, ko je govoril o naši varnosti. Kar je tam navajal dejanj in številk, vse držijo. Napredek v narodni obrambi je bil za časa njegovega režima neizpodbiten. Boljši dokaz, kot Eisenhower-jeve številke, nudi sam Hruščev. Vkljub vsej svoji demagogiji mu niti v glavo ne pade, da bi resno mislil na novo svetovno vojno. Ako bj jo izzval s svojo zaletelostjo, bi jo proti svoji nameri.
s’
Podobna je tudi zadeva z blagostanjem. Številke, ki jih je navajal, lahko drže, lako pa tudi ne. Republikanci bodo videli
v njih dokaze za dobro gospodarsko polit iko, demokratski ekohomisti jih bodo naj hrže pošteno raztrgali.
Zasluge, ki jih Eisenhower pripisuje v zunanji politiki, se ne dajo tajiti. Tega ne bodo tajili niti demokratje. Vprašanje je pa, kako drago je republikanska administracija plačala te uspehe. Okoli tega vprašanja se bo vrtel volivni boj in ne okoli ciljev zunanje politike, ki so za obe stranki isti.
Eisenhower je prepričan, da bo delo njegovega režima najboljša agitacija za republikansko stranko. Treba je ljudem samo povedati “resnico”. Ako bi bila to res tako preprosta stvar, potem bi se morala republikanska platforma naslanjati na uspehe v delu federalne u-prave. Tega pa ravno ne najdemo v njej. Med Eisenhowerje-vim poslovilnim govorom od republikanske stranke in sedanjo volivno platformo ni prave vezi. Nasprotniki republikancev bodo ta nedostatek gotovo izrabili do dna.
Eisenhowerjev govor je bil poslovno kot politično poročilo. Omenja dejstva, zanemarja ideje. Je pa dobra fotografija njegovega dela v Beli hiši. Prišel je tja z namenom,, da “napravi red”, da varuje doma in na tujem interese naše dežele. Ni imel nikoli ambicije, da bi vodil deželo in svet v svetu idej. Zato tudi ni imel sreče s svojim modernim republikanstvom. Pokopano je bilo včeraj brez zvenenja, nihče se ga ni več spomnil.
Vkljub temu je Eisenhower še zmeraj ljubljenec ameriškega občinstva. To se je čutilo od trenutka, ko je stopil na tla v Chicagu pa do trenutka, ko se je umaknil v zatišje. Ovacije, ki jih je doživel pred svojim govorom, so bile gotovo političen višek republikanske konvencije. Škoda je le, da so tisti, ki so o-vacije vodili, vse skupaj pretiravali. Ako bi bili pustili občinstvu, naj samo pozna mejo, bi s tem več koristili vsem: javnosti, republikancem in — Eisenhowerju.
Nixonov izbor
Richard Nixon je dejal po svojem imenovanju, da je on osebno za Henrya C. Lodge, ameriškega poslanika pri Združenih narodih v New Yorku, kot za podpredsedniškega kandidata. Ta svoj izbor je sporočil tudi vodnikom stranke.
Imenovanje podpredsedniškega kandidata je bilo od sinoči na Nixonovo željo prestavljeno na danes.
Poleg Lodgea so omenjali do zadnjesa kot možne podpredsedniške kandidate sen. Mortona iz Kentucky, kong. W. Judda iz Minnesote in zakladnega tajnika Andersona. Zadnjega baje ! podpira sam predsednik Eisenhower.
Z Nixonovo izjavo je tudi ta borba dejansko končana. Konvencija bo brez dvoma njegov izbor potrdila.
Prihodnje leto bodo spremembe tudi v vrhovnem federalnem sodišču
WASHINGTON, D. C. — Dva izmed sodnikov vrhovnega federalnega sodišča Frankfurter in Black sta dosegla starost 70 let in imata pravico do polne pokojnine. Računajo, da se bosta kmalu limakniila iz aktivne službe.
Ker baje simpatizirata z demokrati, hočeta počakati z demi-sijami do januarja, da bo tako šele novi predsednik hnel priliko, da imenuje naslednike. Upata, da bo takrat Bela hiša v rokah demokratov.
TEHERAN, Iran. — Iranska vlada je sklenila omejiti diplomatske zveze z ZAR, ko je Naser napadel Iran zaradi njegovega p r i z navanja Izraela,
/z Clevelanda in okolice
Bloški dan—
Bloški rojaki so vabljeni v nedeljo ob enajstih k Lurški kapeli na Providence Heights na Chardon Rd., kjer bo njihov rojak č. g. dr. Lojze Tomc daroval sv. mašo v spomin 30-letnice mašništva. Popoldne vsi dobrodošli na prijateljski sestanek in okrepčilo na vrtu g. Antona Milavec na 20954 Naumann Ave.
V	bolnišnici—
V	Huron Rd. bolnišnici, soba št. 506, je Charles Strukel s 473 E. 142 St. Obiski so dovoljeni. Slov. šola pri Sv. Vidu—
Otroci Slov. šole od vključno 2. razreda dalje imajo danes popoldne ob petih pevsko vajo za Slovenski dan. Pridejo naj točno ob napovedani uri v Baragov dom.
Molitev—
Jutri ob osmih zv. so vabljeni člani in članice Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ v Grdinov pogreb, zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Antona Kastelic.
Zadušnica—
V	nedeljo ob dvanajstih bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Frances Prostor ob 1. obletnici smrti.
Pozdravi iz Kalifornije—
Ga. Ana Rode s 6310 Carl Ave. pošilja iz Kalifornije, kjer je na obisku pri hčeri Jennie, svojim prijateljem in znancem pozdrave. Tam bo ostala še nedoločen čas. Obiskala bo tudi Fontano. Na dopustu—
Za nekaj dni je prišel na dopust iz Santa Anna, Calif., It. col. Stan Legan k svojim staršem Mr. in Mrs. Joseph Legan na Stanley Ave., Maple Heights.
V	soboto se bo že vrnil, jeseni pa odide za 15 mesecev v službo v Hong Kong na Kitajskem. Njegova žena Pat je iz znane Lukančeve družine v Collin-woodu. — Vso srečo doma in v službi!
Zadnje vesti
WASHINGTON, D C. — Tekom vč^raišnieva razgovora s predsednikom kongoške vlade Lu-mumbo je državni tajnik Her-ter obljubil, da bodo Združene države nudile Kongu vso potrebno gospodarsko pomoč v okviru Združenih narodov. Lumumba se je zahvalil za ameriško pomoč v duhu prijateljstva, pa dodal, da bo Kongo ostal nevtralen, ker ga prepir med Zahodom in Vzhodom ne zanima, sprejel pa bo gospodarsko pomoč od obeh strani, v kolikor ne bo vezana na kake politične pogoje.
CHICAGO, III. — Sinoči je helikopter, ki je nesel 13 oseb z enega letališča na drugo, padel na tla, pri čemer so bili vsi potniki in moštvo mrtvi. Letalo je padlo na Forest Home pokopališče in zgorelo.
PARIZ, Fr. — Nemški kancler dr. A. Adenauer pride jutri v Pariz na razgovore z De Gaullom.
LEOPOLDSVILLE, Kong. — Prestolnica je navdušeno sprejela glavnega tajnika Združ. nar. Daga Hammars-kjoelda. Ta je prišel sem, da se na lastne oči prepriča o položaju in potrebah. Trdijo, da bo uredil tudi vse potrebno za miren vstop čet ZN v pokrajino Katango, ki se je ločila od Konga.
Ameriška Domovina
/m-iVi».	ii^j—»iofvi f
mčmZSTm.	mJgSSm,
6117 St CUir Are. — HEnderson 1-0628 <— Cleveland S, Ohle
National and International Circulation
Publiehed daily except Saturdays, Sunday«, Holldaya and Ut week In Inly Publisher: Vidor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
-	NAROCNINAt
ga Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 8 BMMce ga Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 meaec« Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES i
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $400 for 8 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Second CJass postage paid at Cleveland, Ohio.
No. 143 Thur., JulyTs^ 1960
Hruščeva so na Koroškem pozdravili po zgledu koroških vojvod v slovenščini
Nikita Hruščev je zaključil svojo politično-turistično turnejo po Avstriji z obiskom Koroške. Kot poroča slovenski tednik iz Celovca “Naš tednik-Kronika,” je sovjetskega ministrskega predsednika na koroški deželni meji pozdravil deželni glavar Wedenig v slovenščini po tradiciji starih koroških vojvod. Enako poročajo očividci, da je tudi pozneje v privatnih razgovorih govoril s Hruščevom po slovensko, Hruščev z njim pa po rusko in pravijo, da sta se še kar dobro razumela. Pri tem se je še enkrat izkazalo, da kdor obvlada slovenščino, se z lahkoto uči in razume vse ostale slovanske jezike. Slovenski jezik je namreč nekak ključ, ki nam odpre vrata v ves slovanski svet. Kako nespametno ravnajo tisti slovenski starši, ki dajejo svoje otroke v tujerodne šole, kjer pozabijo na materin jezik.
Da sta se Hruščev in koroški glavar Wedenig raztovarjala in tudi razumela tako direktno prav s pomočjo slovenščine, o tem ni poročal noben tuj časopis ali agencija. Iz tega je pač razvidno, da nobeden od prisotnih časnikarjev ni obvladal kot zgleda, ne ruščine in ne slovenščine. Vsekakor malo vzpodbudno.
V Celovcu samem so slovenski partijci, vpisani v avstrijski komunistični partiji, pozdravljali svojega gospodarja s slovenskimi napisi in transparenti. To se je pa zdelo Hru-ščevu malo čez mero in da ne bi preveč razburil koroških nacionalističnih krogov, se je odrekel obisku spomenika slovenskih partizanov, kamor bi moral položiti tudi venec.
Iz tega se vidi, da je sovjetski Rusiji glavna skrb razširjanje komunizma in ne zavzemanje za spoštovanje človečanskih in narodnih pravic. Prav zaradi tega je v Hruščevu partija pred pravičnostjo. Da bi’ se ne zameril avstrijskim nacionalistom, je koroške Slovence brezobzirno zatajil.
Govoreč v Salzburgu, o avstrijski nevtralnosti je med drugim dejal, da jo bo Sovjetska zveza branila z vsemi sredstvi, če bi jo kdo skušal kršiti. Avstrijsko nevtralnost določa Državna pogodba z Avstrijo iz 1. 1955. Ista pogodba nalaga Avstriji določene obveznosti do slivenske manjšine na Koroškem. Za spoštovanje tega dela Državne pogodbe se pa Hruščev ni zavzel. Tako je pustil koroške Slovence še enkrat na cedilu, potem ko_jih je njegov prednik Stalin prodal za 150 milijonov dolarjev.
*
Na ravnanje Hruščeva na Koroškem želimo prav posebno opozoriti one, ki hočejo še vedno videti v Sovjetski zvezi zavetnico slovanskih narodov v njihovi borbi za narodne pravice. Kaka zaščitnica malih slovanskih narodov je bila carska Rusija in kakšna je Sovjetska zveza, vedo posebno dobro Poljaki, Ukrajinci in Beli Rusi.
Med temi narodi ni nobenega panslovanska, nobene sanjave naklonjenosti dobri “materi Rusiji”; ta se je razvila samo med Slovani v Habsburški monarhiji ter med Slovani, v Turčiji. Eni kot drugi so upali, da jih bo močni ruski “brat” rešil tuje nadvlade iz gole bratske ljubezni Upanje je bilo prazno v preteklosti in je še bolj prazno — danes.
Krščanska demokracija na Kubi in v Paragvaju
Krščanska demokracija je postala v Latinski Ameriki politična sila prvega reda. Krščansko demokratske politične stranke ali skupine delujejo prav v vseh latinsko ameriških državah od Mehike do Čila. Dve posebnosti odlikujeta vso krščansko demokratsko gibanje v Ameriki: njeni krščansko socialni temelji in njeno odločno odklanjanje vseh vrst diktatur — pa naj bodo z desne ali z leve.
Ta protitotalitarna usmerjenost krščanske demukrac'ije sc je v zadnjem času pokazala zlasti v dveh važnih primerih.
Do meseca maja letos v Paragvaju niso imeli krčanski demokrati svoje stranke. Vojaška diktatura je preprečevala vsako svobodno politično delo. V letošnjem letu pa je na vseh straneh začelo vreti in vojaška diktatura je morala zrahljati vajeti, ako ni hotela, da jo zruši državljanska vojna. Tako je nastala možnost za sklicanje skupščine politične organizacije, ki si je nadela ime “Socialno demokratsko krščansko gibanje v Paragvaju. Na skupščini je bib odločno povdarjena krščansko socialna usmerjenost nove politične organizacije in zlasti odločno odklanjanje diktature, ki obstoja v državi. Pri bodoči preureditvi političnega življenja v Paragvaju, ki gotovo ni daleč, bo novo krščansko demokratsko gibanje imelo gotovo vodilno vlogo.
Drugi važni dogodek, ki tudi kaže na odločno proti-totalitarno usmerjenost krščanske demokracije, je dejstvo, da je moralo Krščansko demokratsko gibanje na Kubi prenehati z delom in se podati v katakombe. Vodilni možje tega gibanja so zaradi preganjanj s strani komunističnega Castrovega režima morali iti v begunstvo. To so predsednik dr. Rasco, osrednji tajnik Villarreal in glavni svetovalec dr.
Aguilar Leon. Ti tvorijo sedaj izvršni odbor stranke v begunstvu. Dr. Rasco je poleg tega tajnik na novo osnovane organizacije “Fronte revolucionario democratico,” ki jo sestavljajo vsi demokratični kubanski politični voditelji v begunstvu.
| BESEDA IZ NARODA I
Tržaški Slovenci poročajo o smrti in delu svojega vodnika - dr. Josipa Agneletta
Trst, 18. jul. — Slovenska de- društva” (Slovenskega gledali-
mokratska zveza v Trstu in uredništvo “Demokracije” Vam ožaloščena sporočata, da je dne 14. julija 1.1. zvečer za vedno zatisnil svoje oči prvak tržaških demokratskih Slovencev, odvetnik, občinski svetovalec, predsednik Slovenske demokratske zveze itd. dr. Josip Agneletto. Podlegel je kapi, ki ga je zadela v nedeljo, 10. julija, ko je padel v nezavest, iz katere se ni več prebudil.
Medtem ko vas prosimo, da obvestite o žalostnem dogodku vse, ki se zanimajo za usodo Slovencev v zamejstvu, Vam v naslednjem spor očamo nekaj skromnih podatkov o pokojniku z namenom, da jih posredujete vsem, ki bi jih morda rabili.
Dr. Josip Agneletto je bil rojen dne 8. novembra 1884 v Trseku, občina Marezige, Kopr-ščina. Bil je torej sin slovenske Istre. Priimek je 'podedoval po svojem predniku, ki se je naselil v tej slovenski vasi pred več kot 300 leti kot priseljenec iz bližnje Furlanije. Kot nadarjen sin kmečkih staršev je pokojnik stud iral gimnazijo v Ljubljani, kjer je tudi maturiral. Že kot dijak se je udejstvoval v narodoljubnih društvih. To svojo dejavnost je še bolj razvil na Dunaju, kjer je študiral pravne vede na univerzi, gospodarske vede pa na Ekspertni akademiji. Leta 1906 je bil tajnik Slovenskega Akademskega društva “Slovenija”, v letih 1907/1908 predse dnik slov.-hrvaškega ferialnega akademskega društva “Istra”, v letih 1908/1909 predsednik “Kluba hrvaških in slovenskih akademikov” na Dunaju. Tako se je temeljito pripravil za delo, ki ga je čakalo v domačih krajih.
Po povratku v rodno Istro se je mladi doktor odločil za odvetniški poklic, ki ga je začel o-pravljati kot odvetniški konci-pient v Pazinu. Istočasno se je takoj začel udejstvovati v javnem življenju:	bil je tajnik
“Kluba za prosveto” in podpredsednik pazinske “Čitalnice”. Leta 1911 je kot tajnik “Hrv aško-slovenškega političnega društva za Istro” uspešno
šča) v Trstu, ki je delovalo vse do požiga Narodnega doma leta 1920. Posvetil se je organizaciji slovenskega in hrvaškega zadružništva na Primorskem. Leta 1921 je ustanovil “Zadružno zvezo” v Trstu, kateri je načeloval vse do razpusta s strani fašističnega režima leta 1929. Od leta 1923 do avgusta 1940 je bil podpredsednik “Tržaške po-1 sojilnice in hranilnice”, najvažnejšega slovenskega denarnega zavoda v Trstu, ki je vztrajal vse do nasilne likvidacije od strani takratnega fašističnega režima.
Po vstopu Italije v vojno (10. junij 1940) je bil dr. Josip Agneletto 12. junija interniran in kasneje dokončno poslan v notranjost Italije. Iz taborišča se je rešil šele po razsulu fašizma, 8. septembra 1943. V Isemiji (južna Italija) je pričakal prihoda zaveznikov in ti so ga nato prepeljali v Egipt, od koder se je šele leta 1945 vrnil v Trst.
Dr. Josip Agneletto je že v Egiptu, še toliko bolj pa kasneje v Trstu spoznal pravo naravo in škodljivost titovskega gibanja. V času, ko se je večina primorskih izobražencev ubogljivo udinjala tkz. ‘Osvobodijni fronti”, je bil eden izmed redkih, ki so pogumno dvignili glavo. Zbral je slovenske demokrate v Trstu in leta 1947 ustanovil “Slovensko demokratsko zvezo , s katero je povezano izdajanje “Demokracije” kot prvega glasila demokratičnih Slovencev v zamejstvu, ustanovitev tiskarne “Adrija”, ki jamči samostojnost slovenskefga demokratičnega tiska, “Slovenske prosvetne Matice”, ki je njihova kulturna organizacija, in “Slovenskega dobrodelnega društva”, ki je njihova socialna in podporna ustanova. Vse to je dr. Josip Agneletto delal v času, ko je takšna aktivnost bila dejansko življen-sko nevarna. Dokaz za to je na primer ugrabitev prvega urednika “Demokracije”, dipl. iur. Slavkota Uršiča, ki je bil krvavo likvidiran. Svojemu delovanju in načelom je dr. Josip Agneletto ostal zvest vse do svoje
organiziral in vodil borbo na državnozborskih volitvah v Istri za dunajski parlament.
Jeseni leta 1913 se je di*. Josip Agneletto preselil v glavno mesto Primorske, v Trst, kjer se je poročil z Nino Zidarjevo, hčerko ugledne in zavedne slovenske družine. V vzornem, in skladnem zakonu sta imela dva otroka: sina dr. Branka, ki je zdaj prevzel očetovo odvetniško pisarno, in hčerko dr. Lilijano, poročeno Reis.
V Trstu, kjer je stopil v odvetniško pisarno pok. dr. Sla-vika, je bil dr. Josip Agneletto leta 1914 izvoljen za predsednika “Narodne delavske organizacije”, kateri je načeloval vse Jo leta 1915, ko je moral obleči vojaško suknjo. Prvo svetovno vojno je nato preživel v Beogradu, kjer je bil vojaški sodnik. Kot tak je rešil življenje mnogim zavednim Srbom in je dokazal, da se da tudi v tem neprjjetnpm pok licu opraviti korifstpo in narodoljubno delo, potrebno je le, da ima človek pogum. Tega pa je imel dr. Josip Agneletto v izobilici.
Po prvi svetovni vojni je pokojnik postal p r e d s ednjk “Sloven skega dramatičnega
smrti.
S svojimi temeljitimi razpravami o gospodarskih problemih je dr. Josip Agneletto sodeloval v raznih socialnih, gospodarskih in strokovnih revijah; pred prvo svetovno vojno pri Naših zapiskih” (Ljubljana), pri “Vedi” in “Socialni Matici” v Gorici, pri “Prosvijeti (Pazin), za časa fašizma v “Jadranskem almanahu”, reviji “Luč itd., kjer je kritično predočeval gospodarsko propadanje slovenskega in splošnega gospodarstva na Primorskem pod fašizmom. Kot pravnik je pisal tudi v italijanske in slovenske strokovne revije. V internaciji je dr. Josip Agneletto napisal študijo De-narno-finančna politika od prve do druge svetovne vojne , ki jo je priobčila v Kairu izhajajoča “Bazovica”. Pokojnik je sodeloval tudi pri dnevnem in drugem periodičnem tisku, v prejšnjih letih posebno pri “Edinosti”, po drugi svetovni vojni pa v “Demokraciji”- V sledriji so izšli njegovi tehtni članki, ki ohranjajo svojo trajno vrednost kot dokument problemov in gledanj slovenske manjšine na Tržaškem v zadnjem petnajst-letju.
Leta 1949 je bil dr. Josip Agneletto na prvih občinskih volitvah izvoljen na skupni listi nekomunističnih Slovencev v tržaški občinski svet, kar se je nato redno ponavljalo. S svojimi nastopi v občinskem svetu si je tudi pri Italijanih pridobil velik ugled, kar je dokazala posebno udeležba na njegovem pogrebu.
Na grobu so pokojniku govorili: za Slovensko demokratsko zvezo v Trstu prof. Ivan Rudolf, za Slovensko demokratsko zvezo v Gorici dr. Avgust Sfiligoj, za Slovensko katoliško skupnost v Trstu dr. Teofil Simčič, za društvo “Pravnik” odvetnik dr. Karel Ferluga. Zapel mu je moški pevski zbor iz Nabrežine, obredne molitve pa je opravil pokojnikov prijatelj msgr. Škabar ob asistenci č. dr. Prešerna in dr. Žerjala.
Dr. Josip Agneletto je bil vreden pripadnik pokoljenja, ki je bilo spočeto v romantični dobi razcvitanja in zorenja slovenske narodne zavesti; pokoljenja, ki je s polnimi prgišči zajemalo sokove slovenskih taborov, či-talniškega domoljubja in se poživljalo ob rasti slov enskih književnih prvencev; ki se je o-plajalo nad zamislijo Združene Slovenije in nad težnjami po družitvi vseh Južnih Slovanov. Kot tak se je boril v Avstriji, vztrajal je s svojim narodom pod fašizmom, ko so se mnogi izobraženci raje izselili v Jugoslavijo, kot svobodoljuben človek in demokrat je v polni meri dopolnil svoje poslanstvo po drugi svetovni vojni. Bil je značajen, marljiv kot mravlja, pogumen in odločen, da mu ni bilo enakih. Posebno v zadnjih petnajstih letih ni bilo koraka, ki bi ga podvzeli tržaški Slovenci za zaščito svojih pravic, pri katerem ne bi sodeloval pri pripravah s svojo pobudo in prispevkom, pri izvedbi pa s svojim podpisom ali markantnim nastopom svoje osebnosti.
Z dr. Josipom Agnelettom so demokratski Slovenci na Tržaškem izgubili svojega nenadomestljivega voditelja in zastopnika.	^ !
Slava njegovemu spominu!
-----o------
V nedeljo na farni piknik v Barberlon
Barberton, O. — Vročina na-pritisika, vendar noči so hladne, da se človek lepo odpočije. Morda še ka.k mesec, pa bomo začeli godrnjati, kako je mraz! Človek res ni nikdar zadovoljen na tem kljukastem svetu. Nas starejša obtežuje in dolgočasi starost. Največ sedimo doma :n štejemo dneve, kdaj bo prišel ček starostne podpore. Ta je večini v veliko pomoč. Le kako so stari ljudje živeli pred leti, ko ni bilo nobenih dohodkov? Za to dobroto se imoramo zahvaliti predsedniku F. R. Rooseveltu.
Večkrat obujam spomine na prošla leta, na mladost, na vesele pesmi. Tiho si zapojem ono: “Kje so moje rožice . . .”
Tu in tam vendar še posije žarek sonca skozi oblake našega življenja, da se malo razveselimo in pozabimo na križe starosti. Tako sem imela priložnost videti več znanih Obrazov na pikniku Barbertoniskih upokojencev. Vsi smo se prav dobro imeli in obujali spomine na mladost. Človek se čuti kar .pomlajenega, ako se po dolgih letih sestane z znanci.
Upam in želim, da se bomo v nedeljo, 31. julija, zopet sešli na našem farnem pikniku, kjer nam obetajo obilo zabave in celo nov — avtomobil.
Prijateljske pozdrave vsem, starim jn mladim! Na svidenje na piknik v Barbertonu!
Jennie Qzbolt.
------o------
— Ameriška zveza za pomoč otrokom ima člane v 182 mestih 44 držav.
Vsi smo “Prekmurci”!
Lemont, 111. — Msgr. Oman včasih zapiše v svojih “New-burških novicah”: “Veste, tako sem gruntav in rajtav.” Tudi jaz sem gruntal in rajtal in sem prišel do tega, da smo vsi ljudje na svetu “Prekmurci”. Prekmurci pomeni ljudi preko Mure. Zdaj je pa vprašanje, na katerem, bregu reke Mure stojiš! Tiste, ki žive na levem bregu Mure, lahko imenujejo prebivalci na desnem bregu “Prekmurce”. Oni pa, ki žive na desnem bregu reke, pa imenujejo lahko Prekmurce oni, ki žive na levem bregu. Torej “Prekmurci” smo vsi, ker vsi živimo preko Mure. Na sredi reke nihče ne živi, in na mostu si tudi nihče ne postavi hiše.
Torej “Prekmurci” so Štajerci ravno tako kot oni, ki jim pravimo “Prekmurci”. Prekmurci so tudi Kranjci in Ljubljančani in Krašovci ter Primorci, pa tudi Korošci. Še celo Ribničani so Prekmurci:	nikoli še ni nihče
videl Ribničana, četudi je brihten kot sam spak, da bi kdaj suho robo prodajal na sredi Mure; prodaja jo vedno preko Mure — ali na tej, ali na oni strani.-
Tudi Hrvati so Prekmurci, toda Prekmurci pa niso Hrvati. Prekmurci so tudi črnci — zamorci; na eni strani Mure morajo živeti.
Zdaj pa:	v nedeljo 31. ju-
lija imamo v Lemontu “Prekmurski dan”. Če smo vsi Prekmurci, potem, imamo vsi pravico, da pridemo. Kdo pa posebno? Štajerci! Ker ti so ravno tako daleč od Mure kot oni, ki jim pravimo Prekmurci. Pa smo Štajerci malo zaspani! “Kdor se pa kislo in jezno drži, ta štajerski fantič pač ni!” Lansko leto smo enkrat vabili same Štajerce, takrat, ko je bilo 100 let, kar je. škof Slomšek prestavil škofijski sedež v Maribor, kar je bilo in je še tako velikanskega verskega in narodnega pomena ravno za Štajerce! Pa je lani prišlo na ono povabilo v Lemont na slovesnost samo pet Štajercev: dva stara strica in tri priletne tete. Takrat sem si mislil: pa zakaj nisem jaz pravi Prekmurec? Tako malo je Prekmurcev v okolici Lemonta in pridejo na Prekmurski dan vedno trije več kot jih je. Tako Prekmurci skupaj držijo! Pa vse imajo radi, ki žive na drugi strani Mure in so torej tudi Prekmurci. Zato letos pričakujemo tudi Štajerce, Kranjce, Primorce, Ljubljančane, Mariborčane, Celjane, Belokranjce in tudi Ribničane. Vsi so Prekmurci. Tudi oni iz Višnje gore!
Preko Mure žive tudi Čika-žani in Jolietčani in oni iz Wau-kegana in Milwaukee. Vsi smo Prekmurci in vsi pridimo na Prekmurski dan k Mariji Pomagaj v Lemont. Tudi Marija Pomagaj je Prekmurka! In sv. Krištof, sv. Jakob sta Prekmurca in sv. Ana je Prekmurka.
Oni križ, ki je postavljen v Lemontu, v Baragovem parku, je prekmurski, torej za vse, če smo vsi Prekmurci, in križev pot je prekmurski, torej za vse, ker smo vsi Prekmurci. In prekmurske pesmi bomo v nedeljo prepevali. Če smo vsi Prekmurci, so to pesmi nas vseh, so naše!
In vse rožice so prekmurske, ker vse rastejo in cvetejo preko Mure:	ali na eni ali na drugi
strani in zato bomo v nedeljo vsi iz srca zapeli:
Vse rožce po polju bom skupaj nabral in v šopek povezal, Mariji daroval. Marija, poglej nas romarje zdaj, pripelji nas v sveti raj!
Tako te dni grunta in rajta
voditelj lemontskih romanj.
— V zraku je preko tri četrtine (78%) dušika. Ostaneik sestavljajo kbilk in male primesi drugih plinov.
Dopolnilo
Cleveland, O. — V poročilu in zahvali o biserni maši č. g. Anton Merkun je pomotoma izpadlo nekaj važnih stvari, kar naj danes dopolnimo.
V	programu akademije je izpadla recitacija gdč. Jožice Pavli, ki jo je sama sestavila. Ta točka je omembe vredna vsled , tega, ker je bila sestavljena neposredno za g. jubilanta.
Nadalje pa je treba omeniti, da sta bila na slavnosti tudi g. Metod Milač, dirigent pevskega zbora “Korotan”.
Vse prizadete naprošamo, da nam neljubo pomote oproste.
Z. N.
------o------
Pasijonske igre v Avstriji
V	južnoavstrijski vasi Kirch-schlag se že nad 30 let vrše od 1. maja do 30. oktobra vsako leto posebne pasijonske igre, pri katerih nastopa 282 oseb. Predstave vodi tamošnji župnik^in se vrše vsako nedeljo, na zapovedane praznike in petkrat ob sobotah ob treh popoldne.
Letos so- otvoi ili novo veličastno dvorano, kjer je prostora za 1200 gledalcev; otvoritvenih svečanosti so se udeležili tudi razni avstrijski ministri s predsednikom Raabom na čelu. Lani /si je te “skrivnosti trpljenja” ogledalo nad 47,000 ljudi.
IZ NAŠIH VRST
Fairport Harbor, Ohio. — Priloženo Vam pošiljam denarno nakaznico za celoletno naročnino ter želim vse najboljše Vam, listu pa veliko naročnikov.
Obenem prav prisrčno pozdravljam vse čitatelje, posebno pa mojo sosedo iz rojstne domovine Francko Gregorich v Chicagu, 111., ter ji želim predvsem ljubega zdravja.
Mary Anzelc
*
North Vancouver, B.C. — Prilagam denarno nakaznico, da tako poravnam mojo naročnino zopet za eno leto. Res je, da včasih že težko najdem čas, da bi podrobneje prebral slovenski dnevnik, ali zdi se mi potrebno, da podpiram Vaše prizadevanje, da ohranjate in širite med naše izseljence dobri slovenski tisk. Za marsikoga je to edina prilika, da še drži stik s svojim narodom in svojim maternim jezikom. Želim Vam, da bi Bog blagoslavljal Vaše prizadevanje! Iskreno pozdravlja Rev. Martin Turk
(Summit, 111. — Moja naročnina bo kmalu potekla. Da bi Vam prihranil stroške in delo za opomin, Vam tukaj pošiljam naročnino za eno leto. Ta teden imate zaslužene počitnice, jaz pa nimam moje p r i 1 j u bljene “Domovine”. Po pravici povem, da mi kar nekaj manjka. Vsak večer po delu se mi tako prileže sesti v udoben naslonjač in vzeti v roke Ameriško Domovino in jo prebrati od A do Z. To mi nudi mnogo užitka. Seveda, včasih je notri tudi kaj takega, kar bi po mojem mnenju bilo bolje, da ne bi bilo. Vendar se zavedam, da noben časopis ne ustreže vsem bralcem. Na sploš' no sem pa popolnoma zadovoljen.
Želim, da bi vsak Slovenec bil naročen na A.D., ker je to edini list, ki prinaša dovolj zanimivosti od tu in iz stare domovine. Želim Vam mnogo uspeha in prisrčno pozdravljam!	Frank Košnik
•
Ajax, Ont. — V prigibu pošiljam naročnino. S pisanjem sem zadovoljen, le precej neredno mi list prihaja, pozno. Včasih ga prejmem šele po štirih dneh bj večkrat mlajšo številko pred starejšo. Prav lepe ^ pozdrave vsem od Vašega naročnika
Janeza Kemperle
Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Ustanovljena 23. novembra 1914
Sedež: Joliet, 111.
Naše geslo: “Vse za vero, dom In narod; vsi za enega, eden za vse.”
* Zedinjenih Državah Severne Amerike
Inkorp. v drž. niinoia 14. maja 1915
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111.
1-	podpredsednik: NICHOLAS PA V,LICK, 15 Race St., Manor, Pa.
2-	podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, III. Tajnik: JOSEPH KOCHEVAR. 231 Ruby St., cor. Hickory. Joliet, I1L Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON'SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport. I1L Duhovni vodja: Rev. Thomas Hoge, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, III
NADZORNI ODBOR:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111.
ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, Illinois JOHN BARB1C. 1103 Vine St., Joliet, 111.
POROTNI ODBOR:
ANTONIJA DENSA, 1934 W. Cermak Rd., Chicago 8, 111.
ANNA THOMAS, 4017 Greensburg Pike, Pittsburgh 21, Pa.
Predsednik Atletičnega odseka
ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111.
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
Do 1. januarja 1957 je DSD izplačala svojim članom in članicam 'n njih dedičem raznih posmrtnin, poškodnin, bolniških podpor ter arugih izplačil denarno vrednost do četrt milijona dolarjev.
Društvo za DSD se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav z ne tnanj kot 5 člani(cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan •Hoškega aii ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto viša.
Poleg smrtnine izplačuje DSD svojim članom (icam) tudi bolniško Podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in Poškodnine.
^ k Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience
DSD je nad 100% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški.
Rojakom In rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno sredo I
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ust-meno na glavnega tajnika:
JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, I1L ^------------------ ^
Konvenčne novice DSD
Chicago, 111. — Čas 16. konvencije DSD se naglo približuje nustvo sv. Ivana Krstitela št. 13 kot gostitelj konvencije je sre-ai priprav.
V nedeljo, 21. avgusta, ko pri Sv. Štefanu sv. maša. Po njej v Tomažinovi dvorani -banket. Ob sedmih zvečer bo pleis. Igtal
0	orkester Romana Possedija. Vstopnina za banlket in ples je ?2.50, samo za -ples pa $1.00,
Pismo z banketnimi vstopnicami je bilo poslano članom Dru-Va sv. Ivana. Člani so prošeni, naj sode1ujejo in izpolnijo navo-11 a v pismu. Tisti, ki niso prejeli banketnih vstopnic bodo do-
1	1 Po pošti vstopnice za ples. Obvezani so plačati eno vstonni-Co- Pojdimo in udeležimo se vsega Družbinega dela.
Delegati in prijatelji, ki se žele udeležiti konvencije, pa žive ven mesta, so prošeni, da se obrnejo na go. Frances Yucevicius, v ^ Maple, Berwyn, lil., zaradi prenočišča v -motelih in ji sporo-d'tudi, če se žele udeležiti tudi predvidenih prireditev. Tajnik sega društva ima vse podrobnosti, za vse nadaljne informacije se ^brnite na njega.
Zanimiv spored je predviden za ponedeljek in torek zvečer.
Frances Yucevicius, Društvo št. 13, načelnica konvencije. —-----------o-------------
Holy Family Sociely Convention News
Chicago, 111. — The time of the 16th H. F. S. Convention is PProaching. St. John the Baptist Lodge No. 13 as host has pre-nations for the convention festivities in fall swing.
St <?n Sunday> August 21 there will be a Mass at 11:00 A. M. at h ']rfteiph6n’s Church. Following the Mass a banquet will ba ^ * at Tcmazin’s HalL At 7:00 P. M. there will be a dance with ky Reman Possedli and hiis orchestra. Donation for banquet dance iis $2.50. Dance only $1.00.
^ letter with banquet tickets enclosed was mailed to St. John ' §e members. Members are requested to cooperate and ccm-b y wi'th instructions iln the letter. Those who did not accept the croquet tickets will receive dance tickets in the mail. They are . 'god to pay for one (1) dance ticket. Let’s go all out and parti-■pate in the Society’s doings.
Ve 0ut of town delegates and friends planning to attend the.com l83Q10in are requested to correspond with Mrs. Francs Yucevicius, for Maple, Berwyn, Illinois for motel accommodations also in-tiem he,r whether you plan to participate in the planned activi-him Y°Ur 1<>dge se-retary lhas details about this, please contact lb . or her for further information. An interesting program is ‘ng planned for Monday and Tuesday evenings.
Frances Yucevicius, Lodge No. 13 Convention Chairman.
Hemški pregnanci mislijo 1,9 Parlamentarne volitve
ONN, Nem. — Keir se obe gla-M stranki, kr š čans ko-detmo-_ ratska in socijalistična, že pD-. avl j at a na parlamentarne vo-il!_Ve’ hi naj bi bile že prihodnje ; . so nanje postali pozorni tu-, ' voditelp nemških izgnancev 2 Nekdanjih nemških vzhodnih pokrajin.
Izgnancev je okoli 12 milijonov. Nimajo svoje stranke, odločujejo pa zmago ene ali drage stranke. Imajo skupen političen program:	ne popuščati v
vprašanju vzhodne meje nemškega narodnega ozemlja, nepre-nehcma zahtevati združitev obeh Niemčij.
Dasiravno se je že večina izgnancev sprijaznila z usodo in se uživela v nove razmere in ver-
jetno ne misli na vrnitev v rodne obenem prepeljala v Kongo 4,000 1—J-	’	’	■■ vojakov ZN, iz Konga pa so spra-
vila v Evropo nad 2,000 beguncev.
kraje, je vendar pod vplivom desničarskih struj, ki so prepričane, da se bodo pregnanci lahko kmalu vrnili domov, treba je le, da so vstrajni in odločni v svojih zahtevah. Obe stranki morata seveda vpoštevati tako razpoloženje med pregnanci in že sedaj misliti na to, kako bosta njihove želje vključili v svoje volivne programe.
Tudi v volitvah v Južni Koreji bo versko vprašanje igralo vlogo
SEOUL, Kor. — V Južni Koreji bodo imeli parlamentarne volitve. Treba je namreč izvaliti nov parlament, -ki bo zasedal v duhu nove ustave. Med strankami, ki se potegujejo za narodno nezaupanje, je tudi demokratska, ki jo vodi John M. Chang. Mr. Chang je katoličan. To okolnost izrabljajo njegovi politični tekmeci in nasprotniki. Govorijo po shodih, da bi Mr. Chang, ako pride na vlado,” preganjal protestanta in dobival -politična navodila od papeža.” Mr. Chang odbija te -napade z istimi dokazi kot senator Kennedy v Ameriki.
Pomoč, ki jo nudijo v tem pogledu, daleč nakriljuje pomoč, ki jo nudijo vse komunistične države skupaj.
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Zidan bungalov, 3 spalnice, 1% kopalnice, aluminijasta okna in vrata, dvojna garaža, cena $20,900. Na 21281. Fuller Ave. RE 1-9042.	(144)
V najem
pet sob, gorkota na plin, kopal niča, blizu transportacije, brez otrok ali živali. Kličite MU 1-6668 ali MU 1-9770.	(145)
Naša armada v Evropi se pridno udeležuje akcije ZN v Kongu
BONN, Nem. — Naša armada v Nemčiji je dala Združenim narodom na razpolago toliko vojaških transportnih letal, da dnevno prepeljejo iz Evrope v Kongo nad 100 ton hrane. Letala so
maU oglasP
Hiša v najem
Odda se 8-sobna hiša v najem na E. 103 St, blizu St. Clair Ave. $65.00. Sprejmemo otroke. Blizu katoliške šole. Kličite po 7. uri zv. FA 1-0313.	(144)
Hiša naprodaj
Tridružinska z garažo za tri kare. Dober dohodek. V dobrem stanju. Lastnik prodaja za $11,800. Mr. Kaucnik IV 1-1042.
(149)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja zidano hišo, poleg cerkve sv, Viljema na E. 264 St., 2 spalnici, dnevna soba, kuhinja in obednica. Dober kup. Kličite RE 2-8024.	(143)
Hiša naprodaj
Velika enodružinska hiša, 1% kopalnica, garaža za 2 kare, blizu St. Clair in E. 150. Kličite MU 1-6259.	(143)
Lot naprodaj
Willoughby Hfills, 1 aker gozdnega lota. Najboljša ponudba vzame. Kličite HE 2-0550 zvečer.	(143)
Sobe se odda
3 lepe sobe se odda v slovenski naselbini blizu cerkve sv. Vida in bus linije. Kličite UT 1-2226.	(X)
Hiša naprodaj
Dvodružinska, 5 sob, kopalnica in dve verandi spodaj, 4 sobe, kopalnica, veranda zgoraj, polna klet, garaža, lep vrt. Na
14620 Aspinwall $16,000.
Ave. Cena -(145)
Physicians and Dentists
New medical building
Lake Shore at E. 200 St.
September occupancy, all first floor space, completely air conditioned. 75 cars parking.
M. H. HAUSMAN R. SAMUELS	MA 1-4410
(144)
Sobe se odda
V najem se odda 6 sob s kopalnico. Vprašajte na 1334 E. 55 St., severno od St. Clair Aye.
(146)
Hiša naprodaj
Dvodružinska, 5-5, dva furne-za, garaža za 2 kare, zimska okna in mreže. 1255 E. 74 St. Kličite WH 4-3816.	—(144)
Lastnik prodaja
Krasen, čist bungalow, 3 spalnice, lepo zasajeno, polna klet. V fari St. Henry. 18706 In-vermere. WA 1-8170.
(28 jul, 1 avg)
VABIMO VAS, DA SI OGLEDATE
skoro novo, zidano, krasno hišo na lepem prostoru v Euclidu, 5 lepih prostornih sob, garaža za 2 kare, blizu vseh udobnosti.
Na Beverly Hills, odspredaj zidan bungalow, dve veliki spalnici, garaža za 2 kari. Lastnik bi zelo rad prodal. Ne zamudite te ugodne priložnosti!
Blizu East 185 St., dvodružinska hiša, 5 in 5 sob, lep lot, garaža za 2 kari. Cena sedaj samo $19,800!
V fari sv. Kristine tapestry brick 4 in pol sobni bungalow, klet, garaža. Cena $18,500.
----o—.—
Blizu Green Rd., petsobna hiša, vse na enem nadstropju, storms, karpetirana, garaža, lepo urejen vrt, samo $15,200.
FRANCES POTOČAR
REALTY
963 E. 185 St. IV 1-3960
NAPRODAJ
V Euclidu nov bungalow, 3 spalnice, vse lepe in prostorne sobe.
Na Hjighland Rd., zidan bungalow, 3 spalnice, breezeway, priključena garaža, mala štala, 3 akre zemlje. Lastnik sprejme primerno ponudbo.
RAZEN TEGA IMAMO ŠE DRUGE NOVE RANČ TIPA HIŠE, ZIDANE IN VENEER, PO 3 SPALNICE, FINO IZDELANE. PROSTORNE SOBE IN VELIKI LOTI. CENE SO JAKO ZMERNE!
Knific Realty
820 East 185 St.
IV 1-9980	IV 1-7540
Sobe se odda
V najem, se odda starejšim ljudem 4 sobe s kopalnico, zgoraj, na 6211 Glass Ave. Vprašajte na 1115 Norwood Rd.
-(144)
NAPRODAJ
V SLOVENSKI NASELBINI — grocerijska trgovina, pivo in vino, mesarija z vsemi pripravami za izdelovanje prekajenega mesa, sušilnica itd. — Povprečen tedenski obrat $3000.— Interesenti naj pišejo na P.O. Box 3618, Cleveland 19, Ohio.
(THX
Dohodninsko posestvo
V fari sv. Frančiška, 7-sobna enodružinska hiša, polna klet, in dvodružinska zidana hiša. Polna klet, plinski furnezi, vodni grelci za vsako stanovanje. Posestvo v izvrstnem stanju. Dohodek $172 mesečno. Na lahka plačila. Cenjeno za prodajo $18,900.
C. P. M. REALTY, INC. 29134 Euclid Ave. WH 4-3232.
(26, 28 jul)
Soba se odda
Opremljena soba se dobi pri Johiq Kramar, 5305 St. Clair Ave. zadaj.	—(25, 28 jul)
Naprodaj
Lastnik prodaja Duplex hišo, 6-6, preproge, na novo dekori-rano, plinski furnezi, blizu Hayden Ave. Kličite PO 1-5785 ali LI 1-7283.	—(144)
Naprodaj
1953 Chevrolet Sedan, 4 vrata. Tudi 1939 Chevrolet tovorni avto. Raznovrstne barve in lestve. Najboljša ponudba. Se mora prodati zaradi zapuščine. Kličite RE 1-4882.	(143)
Avto naprodaj
Prodam avto Plymouth 1957, dobro ohranjen, nizka miljaža, prestave na gumbe, radio, po ugodni ceni. V poštev pride tudi zamenjava. Kličite WH 3-6354.
(144)
V fari Marije Vnebovzete
Dvodružinska zidana hiša, 4-4, skrilna streha, v dobrem stanju. $17,900.
Globokar Realty
HE 1-66U7
(144)
986 E. 74 St.
rXXXXXXXXXXxXYXXXxXXYXXXXT
Re-Nu Auto Body Cr.
Popravimo vaš avto In prebarvamo da bo kot nov.
Popravljamo body In fenderic. Welding
JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street
EUCLID, WILLOWICK, N.E.
Kupujete ali prodajate?
Kličite JOHN GERMOCK, JR.
L. G. RADIO, Realtor IV 6-2222 Na domu: IV 1-5637
Hranite denar za deževne dneve —kupujte U. S. Savings bende!
Sobe se odda
Tri sobe in kopalnica se oddajo novoporočencem na 986 E. 63 St. Kličite HI 2-4479.	(X)
Sobe se odda
5 sob se odda zgoraj starejši družini na 1000 E. 74 St. Najemnina $40. HE 2-2270.	(144)
Iščem službo gospodinje kjerkoli pri dobrih ljudeh ali pri vdovcu. Sem Slovenka, 48 let stara, neporočena, nekaj let v Ameriki, sem poštena in vestna. Službo lahko nastopim takoj ali po dogovoru. Ponudbe poslati na upravo Ameriške Domovine pod značko “Slovenka — gospodinja”.	(143)
REVMATIZEM JE VELIKA NADLOGA!
Mi imamo tako zdravilo, ki vam bo olajšalo bolečine in težave! Pridite in nas vprašajte!
MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 ‘Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in razpošiljamo 1
EUCLID POULTRY
V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite In si izberite!
HOWARD
549 EAST 185 STREET, EUCLID
BAKER
KE 1-8187
giiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimmiiiiiHiiiiiiiiiiimiiimiiirj
J os. Zofo in Sinovi
rOOKKBhl ZAVOD
•M2 ST. CLAIR AVENUE	Tek: ENdloott 1-MU
COLLINWOODSKE U RA D «52 R U2nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3111
Avtomobili In bolniški voz redno In ob vsaki url na razpolago.
Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo.
EAGLE ZNAMKE DODAJO ŠE VEČ K VAŠIM PRIHRANKOM
May Co. denar hraneča
Avgustovska BELA RAZPRODAJA
NIČ LIKANJA - NYLON TRIKO
Prikrojene Rjuhe
•	Bele
•	Rožnate
•	Modre
•	Zelene
•	Rumene
Lahkotno pranje . . . Hitro sušenje
Bele ali barvaste, spodnje ali zgornje • • • vse po izredno nizki ceni, ker so ocenjene kot drugovrstne. Vendar so napake tako majhne, da jih komaj opazite ... in nikakor ne bodo vplivale na trpežnost ali lepoto. Pridite kupovat zgodaj . . . računamo s tem, da jih bomo hitro prodali.
Skladne blazinske prevleke ..............,...69e vsaka
vsaka
Široke ali ozke .mere
Slovite “Cone” frotirne brisače
2 za $1
Velikost 22x44", barvaste proge v roza, zeleni, modri ali rumeni barvi. Zelo vpojljive in trpežne. Iz čistega bombaža.
72x90" vel. “Fieldglow” «>deje
3.33
Blazine iz penastega gumija
2 za $7
'>1/ Mehke in u'dobne za prijetno ||žr .. spanje, odstranljiva bela prev-i leka z zadrgo. Po tej nizki ceni jih lahko kupite za vsako po-...steljo.
84% rajona, 10% orlona* in 6% nylona za posebno toploto in trpežnost. Enobarvne, v zeleni, roza, rdeči ali modri.
Tridelna oblikovana garnitura za kopalnico
2.19
2 garnituri za 84 Vključuje dve preprogi in sklad,-no prevleko za straniščno desko. Enobarvne. Lahkotno pra-; nje. Krasna »izdelava. čisti bombaž.	.....
Sprejemamo pismena in telefonska naročilu — Kličite CHerry 1-3000 The May Co.’s Domačinski oddelek — v mestu in na Heights«
HANDEL - MAZZETTIi

Junakinja iz Štajra

Tedaj se je zadnjikrat ojunačil silni mož in je rekel: “Danes je umrla Hendelnova hiša, kar preostane, je prah in pepel.” Potem se je obrnil proti menihu. V tem trenutku je stopila v sobo njegova žena, z robcem si je pokrivala oči, prosila je in je klicala njegovo ime, toda on se ni menil zanjo, marveč je hripavo iz raztrganih prsi vprašal meniha:
“Vi ste bili pri njem v njego-
CHICAGO, ILL
HELP WANTED—FEMALE
REGISTERED NURSES ALL SHIFTS OPEN
Salaries commensurate with experience Plus differential for shifts Excellent personnel policies These are permanent year round positions Rooms and apartments conveniently located near hospitals Write, wire, apply or call Director of Nurses or Administrator ST. LUKE’S HOSPITAL Racine, Wisconsin MElrose	■
(143)
vi zadnji uri, je-li . . . veliko . . . trpel?”
Menih je zaprl obrednik, iz katerega je molil, in mu je odgovoril:
“Ni tožil o bolečinah.”
Hendel je še vprašal, kaj je še govoril, se je-li pritožil nad njim, očetom, da ga je obsodil na smrt.
Albert je rekel: “Kaj še, rekel je, da je bila sodba pravična. Sicer je še nekaj govoril pri izpovedi, toda kaj, tega vam ne smem povedati. — Nikogar drugega ni tožil, kakor samega sebe.!’
Hendel se je nagnil na mladega mrliča, obup mu trga srce, nikogar drugega, kakor samega sebe.
Toda mrtev leži tu, in sedaj, Hendel, si zares ubog.
Nasršil je obrvi, krvaveča bodala, proti menihu, ki je. s palico udaril njegovega umirajočega otroka, in še takrat je vzplamtelo v njem že onemoglo sovraštvo proti Rimu, trhlo in gospodovalno je vprašal:
“Menih, si li mučil mojega otroka, ker je bil moj sin? Ako si ga mučil in trpinčil pri izpovedi, naj te udari Bog, čeprav
CHICAGO, ILL.
COLLEGE OF SAINT TERESA
WINONA, MINNESOTA
A Catholic Liberal Arts College for Women Conducted by
SISTERS OF SAINT FRANCIS CONGREGATION OF OUR LADY OF LOURDES ROCHESTER, MINNESOTA
For full Information address: Director of Administration
(144)
bi bil desetkrat pregnal kugo iz Štajra.'” Albert je odgovoril mirno in dostojno:
“Gospod Hendel, kot duhovniku mi je enak vsakdo, ki zahteva od mene zakramente, naj si bo knez, kmet, kužni mož, ali pa morilec. Kar je bilo potrebno vašemu sinu, da si pridobi kraljestvo božje, sem mu preskrbel po svojih močeh, sicer nisem tako finih šeg in navad, kakor ste vi in je bil vaš sin, ker sem kmetski sin z dežele, toda za to ne gre, temveč za duhovno pomoč, in to je dobil.”
Zopet je v Hendelnovi divji duši zlezla vase in se je potuhnila hidra s kačjimi glavami. Mrtvi sin, ki je tako mirno, lepo in potrpežljivo ležal tu v svojem izpremenjenju, je prav dajal menihu, našel je kraljestvo božje, katoliški menih mu jo je odprl.
Zopet je zmagala nad njim Cerkev, ki jo je zaničeval in sovražil. Toda nič več. ni dvigal v divjem srdu pesti proti nebu, nič več ni bruhal kletev iz porušenih prsi.
Toda ne zato, ker je zlomljena njegova volja in njegova moč. Saj lahko še nanovo vstane, kakor je vstal Nabukodono-zor po svojem padcu. Marveč zato, ker je njegovo sovraštvo zadeto v peklenski korenini.
Nikdar ne bo hodil Hendel po tej poti: — nikdar, nikdar se ne bo uklonil svoji premagoval-ki, Cerkvi, kakor se je njegov sin; nikdar ne bo prestopil praga njene hiše, akoravno je njegova razpadla v prah in razvaline. _ Toda ta bledi trpin, čigar glava je počivala na njegovih prsih, tega je Cerkev sprejela pod svojo streho, ko so gs vsi pahnili od sebe, ko ga je moral obsoditi njegov lastni o-če, odela je razgaljenega s svojim skrivnostnim plaščem in mu je s svojimi čarobnimi besedami osladila krvavo smrt.
Hendel bo vedno ostal Hendel, na prestolu svoje moči in v pozabljenosti in nizkosti, ki, bo sledila njegovemu sijaju, toda hidra njegovega sovraštva v prsih, ki je meso od satanovega mesa, duh od satanovega duha, ta naj umrje s sinom njegove ljubezni, najmlajšim sinom ka-
Kako vesela kombinacija
ZABAVA... PRIJATELJI... IN Z OGNJEM VARJENO STROK’S
Leteča žoga preko visoko ograjo srednjega polja in točke skupin se izenačijo! Sedaj pa je čas za praženo koruzo, za slane prestice in za lahko, mehko, bolj osvežujoče Stroh’s pivo. Uživajte vašo priljubljeno športno igro na TV ali radio —napravite jo vedno še bolj prijetno s tem, da se poslužite osvežujočega, z ognjem varjenega Stroh’s ,piva!
UGAJALO VAM BO'	^1::“ “ »S
^^’’'JELAŽJE!
SEDAJ PO LOKALNIH CENAH

toliške Cerkve. Svoje vere Hendel ne bo zapustil, toda svoje besno sovraštvo proti Cerkvi polaga v krsto k svojemu mrtvemu ljubljencu.
. . . Cerkev, Cerkev. Njegov sovražnica, da, kakor je on njen sovražnik. Toda, je li ona res Babilon? Je-li ona res pošast, ki jo je treba uničiti? — Kakšne nesramnosti pa ji lahko danes vrže v obraz? Ni-li plemenitega srca, čeprav je njegova sovražnica? Kaj hudega je storila Cerkev zadnje dni v Štajru? Odvrnila je kugo od Štajra, iz nežne deklice je napravila junakinjo; daleč proč od ljudi je v samoti stregla kužnemu bolniku, in je obsojenega grešnika iz trnja, v katero ga je pahnil svet, peljala v vrt nebeških radosti. To je storila njegovemu sinu, sinu njega, ki se je z vsem orožjem boril zoper njo. Je—li to pošast, je-li to Babilon? Ali pa je s Cerkvijo enako kakor s Štefano, ki jo je Hendel imenoval vlačugo, pa je bila Svetnica?
Toda še je stal menih pri mrliču ter je mirno in resno molil nad njim. Tedaj se je Hendel spomnil, da ga čaka še zadnja žrtev, njega, očeta tega mrliča, čigar mati je sedaj Cerkev, katero žrtev doprinesti bo skoraj tako trdo, kakor je ločitev očeta od sina, duše od telesa. Toda mora biti. Niti tisoč proti njemu dvignjenih pesti, niti cesar, niti deset cesarjev, niti stotisoč mečev, niti papeževo izobčenje bi je ne bili mogli izsiliti iz njega, rogal bi se bil vsem, rogal celo božji volji . . . Toda bledi mladenič, nad čigar groznim, mrtvaškim ležiščem se je blagoslavljaje raztezala roka rimskega duhovnika, on je bil, on je nagnil srce orjaka, ki je proti Bogu dvignil rog svoje moči in svoje hiše. Prisege in kletve, ki jih je nešteto izustil, proti Cerkvi, je pohodil z nogo, ki je še vedno jeklo in železo, dasiravno je bila mogočniku odvzeta moč. In Hendel je rekel menihu: “Moj otrok je mrtev, in jutri ga bom pustil pokopati na Fidelbergu poleg njegove matere. Ker je umrl v vaši veri, ga boste pokopali vi, in sicer po katoliškem obredu. Hočem, da se vse slovesno izvrši, ker je bil vseeno gospod, junak in Hendelnov sin, akoravno je umrl kot obsojenec.”
Albert je rekel: “Gospod, mi
nimamo nobene cerkve tukaj. Toda črne maše bomo lahko v Garstenu brali zanj. Ampak, gospod, to vam moram povedati, da ne sme biti pokopan na Fidelbergu, tam je luteransko pokopališče, in zemlja ni blagoslovljena.”
Njegove in Hendelnove oči so se srečale nad mrtvim, razmr-šenim truplom, jezno so se zabliskale Hendelnove oči, in za trenutek je zopet postal trinog, ki je zarežal:
“Li nisem več gospodar nad lastnim mesom in krvjo? Njegova mati počiva na Fidelbergu v grobnici, ki sem jo dal napraviti njej in sebi, in moj sin naj ondi počiva. Hočem to.”
Albert pa je odvrnil: “Gospod Hendel, tu ni kraj prepira, v Garstenu,” — vtaknil je knjigo v usnjato torbo in se je odpravljal na pot, — “kjer so zbrani pooblaščenci, da volijo novega
opata, bom stvar naznanil, naj odločijo oni, toda že danes lahko povem gospodu, da bo to truplo moralo biti pokopano v katoliški zemlji.”
Hendel se je ves bled smehljal: “Misliš li, da se bom uklonil tvojim pooblaščencem? — Nikdar.”
In zopet se je ozrl v obraz svojega sina, in čutil je, kaj mu v tej grenki uri govore te ljub-
ljene, za vedno neme ustne. A-koravno ga je menihova mirna neupogljivost nanovo vzpodbo-dla in razdražila, se je vendar zbral in je krenil na pot, ki jo je moral iti: vrgel je žrtev svoje skalnate volje v ogenj ljubezni do mrtvega otroka..
(Dalje prihodnjič.)
------o------
Hranilo denar za deževne dneve •mpulte II. ^ Savings honde!
MOTHER OF SORROWS CHURCH PENINSULA, OHIO
4 MILES EAST OF ROUTE 21 ON ROUTE 303
Annual Roast Beef Dinner and Festival
FAMILY STYLE
SUNDAY, JULY 31, 19(50 — SERVING 12 TO (5 P.M.
GRDINA POGREBNI ZAVOD
10.13 East 62 St.
17002 Lakeshore Blvd
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-630*
Moderno pndletle — Zmerne cent
}	Av.v.y.y.*.vAV.v.\‘.‘.-e.*{
.•.•••. w.v.-I •y.v.y.v.v.v.v.-.,... .v.v.v.*.v.v,v.v.v.>v.vAt.	|	•av.lv.*,
...	!	*X*sv/.\v.’.v.v.v.:.
V.*-*	•	;	ee.;.;.... .. .,
WAL-.-A-.W.-.V.'.-.V. .-.	:	vX-V.;.-.;. . . .;......
.‘.V	■ /.V .V .V. VAV.V.*	■ AV.V/.W
•e • •WMy.v/Av.WAwn	t	e.v.'.w.v.v.v.
. w......
V/.*-*	.............o ■	.V.V .V.’. V.V. W. V.	V.'.'.
.•	• waw • •<% j •r-y.y.A'. .'.••v.v.w.v. ..
^•■V.W.V.W.V.V.V.'.V.^	;	'.v*ve.v.-.;.;.y.;.;.»i,.i..	.	..
•A-.V.W.V. ve.\ve.v.v.v<^	•	.•.•Xvaiv, • • • v.v.v.,.%V.v<
v.w.v.v.v.v«v.v.svee.
/.•.ve.v.w.WAVAwe.-.*
f
" I
** J
tl
iiMf -
"T'
dh
? i ■
i®
j .X-..wa ,•>....v.'.'.*.v..v.v.v.v.'.v.v..v. .-.v..-v.v.
HRANA SE NE BO ZAŽGALA ALI RAZKUHALA NA GOLD STAR AWARD VGRAJENEM PLIN. ŠTEDILNIKU Z MOŽG. GORILNIKI
Moderni Gold Star Award vgrajen plinski štedilnik z možganskimi gorilniki je zgoraj prav tako avtomatičen kot je avtomatična pečica. Napravlja vsak lonček in kozico za avtomatično kuharsko posodo. Hrana SE NE zažge, prismodi, razkuha ali izsuši. ,
NATANČNO NADZOROVANJE!
Samo naravnajte številčnico na željno tempe-
čino, dokler ni jed kuhana- OBDRŽI jo toplo in na vrhuncu popolnosti do serviranja.
Oglejte si čudovito lepe, vgrajene plinske štedilnike pri vašem prodajalcu' plinskih priprav še danes!
WTHE EAST OHIO GAS COMPANY
to
je
pa
podtelefonjen
dom
Problem: ali te zaloti zunaj, ko te hočejo na telefonu?
Rešitev: podaljšek v garaži ali na patiu. če te potem kdo pokliče, enostavno stopi tja in reci “Hello.” Ni treba skrbeti zaradi blatnih ali mokrih čevljev.
Pripraven podaljšek do aktivnosti zunaj stane samo $.95 na mesec, pa davek.
Pokliči Ohio Bell in naroči podaljšek za podtelefonjene prostore v svojem domu. Ali pa naroči možu na telefonskem trnku. Poizvedi tudi glede “Princess Phone.”
OHIO BELL MA 2-9900