st. 211 mm itnm« m n ranu V. ' QO 9. SMMIDTI 1929. Posamezna številka 2U cent« Letnik XLVIII 'fr^A, ti vsemu pomldjek. vacž "' : ulica «*• T^itif tsi&ega it 20» L itfdstropk 3 trednUtvo. Ne nnktr»~ piifaa te ae sprejemajo. rotet \ , ■^ppaeJaiL Izdajatelj ln o-4 \sUn Oerbsc. — Ustnik TUk tiskarn« i t> ' 0ak a mesec L 7.—, t taeseet ^ poi lett L 32.— ic uc*C * Cb 'nagcrastvo mesečno 4 Ure vefc — Telefon uredništva ia up»ave 51. 11-57- tJlNOST PountiM ttevflkn v Trata in okolici po 20 ceaL — OgUsI se računajo « Biokotti om kotoot (72 nun.) — Oglasi tipmi In obrtnikov nm po 40 cent osmrtnic« »tavale, poslanice in vabila po L 1.—, ogfaui denarnih zavodov mm po L 3. — MeB oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglas^ nirofctfna ln reklamacije at poH)a)o isklJnCno upravi Edinosti, v Trata. ulica «4 PranfilSka Aslfkega štev. 20. L nidstropjt — Telefon arednlltva In uptnvo 11-5*. Krivi smo. ker smo — ilvi I «Dvanaestorica Slovanov aretiranih v Bovcu radi upora proti orožnikom.» Pod tem naslovom pripoveduje predvčerajšnja eli~V turškem ali hotentotskem jeziku, bi «Sera» bržkone ne beležila tega dejstva s takim povdarkom. Razumemo — lepi namen «Sere». Mladeniči so bili Slovenci in prepevali so slovenske pesmi. To pa je sovraštvo proti italijanskemu narodu in upornost proti državi. Radi tega dogodka v Bovcu naj pade grda luč na vse naše ljudstvo! To je oči vidna tendenca dopisa. Proti taki tendencijoznosti moramo nastopati z vso odločnostjo in vsakdo, ki res želi, da bi prišlo do pomirjenja v naših krajih, mora obsojati poizkus da se iz vsakega gostilniškega izgreda kuje političen kapitali na škodo in v nesrečo našega ljudstva. Če -ni mladeniči res kaj zagrešili, naj jih »aJ e kazen po zakonu!! Neodpustno pa je in brezvestno če se vsak tak dogodek izrablja in piše, kakor da je že slovensko {>etje obteževalna okolnost proti našemu judstvu. Pa še nekaj moramo ugotoviti. Bilo je Easov, ko so nam zagotavljali, da bomo Imeli še več šol, nego smo jih imeli pod avstrijsko vladavino. Obljubljali so nam — in to celo z letaki iz zračnih višin — da bomo živeli v popolni in neomejeni svobodi, da bo naš jezik užival vse pravice, da bomo enakopravni in enakovredni državljani države, ki sta ji liberalnost in absolutna pravičnost temeljni načeli. Pozneje, ko so dejanja bolj in bolj prihajala v navkrižje z govorjeno besedo in danimi obljubami, se je začela oglašati drugačna pesem. Postajali so previdnejši z obljubami in zagotovili, oziroma so te obljube jeli stopnjema krčiti. Če smo se v javnih glasilih in v razgovorih pritoževali, kako se naš jezik izganja iz vseh uradov, kako se nam ovira vsako javno politično uveljavljanje in kulturno, pa tudi gospodarsko snovanje, je menil kak tak navdušen in obenem —-j naiven slavitelj svobode v naši državi: kaj hočete še več, saj morete svobodno govoriti med seboj v svojem jeziku in prepevati svoje pesmi! Nikdo vas ne bo oviral na tem. Sedaj pa razveljajo tudi to svojo obljubo. Dejstvo in dogodki kažejo, da tudi slovenska pesem v slovenski družbi in v slovenskem kraju ni vsebovana v meri tiste — svobode, ki naj bo dovoljena našemu ljudstvu! Dejstvi, da so v Bovcu med seboj peli slovenski in celo dejstvo, da so bili pevci Slovenci, naj tudi — po očividnem naziranju « Sere» — opravičujeti aretacijo in najstrožje postopanje!! Greh onih mladeničev v Bovcu ni samo v tem, da so se sprli z orožniki in da je prišlo do krvavega spopada, ampak njihov greh je tudi v tem, da so Slovenci in da so slovensko peli! Sedaj vemo: če noče naš človek priti v konflikt z javnimi organi in se seznaniti z — aretacijo, naj bo previden in naj tudi tedaj, ko je v svoji družbi, ne kaže z ničemer, da je slovenskega rojstva in naj nikar ne prepeva v svojem materinem jeziku! Tako učijo in svarijo naše ljudstvo. Priče smo torej postopne licitacije nekdaj danih obljub in zagotovil — navzdol. Vedno bolj se krčijo in kar nič se ne bomo smeli čuditi, če bomo morali slišati nekega dne, da mera svobode, ki se more dovoliti našemu ljudstvu, je povsem izčrpana s tem, da sme svobodno dihati zrak svojih ravni, planot in gora!! Več naj ne zahteva'nikar, ker vsaka druga, dalje segajoča zahteva pomenja upornost proti državi, nespoštovanje državnih zakonov, sovraštvo proti italijanskemu narodu, objestnost in drznost, ki zahteva kazen v — liberalni, pravni in urejeni državi. Mi pa vemo, da do takih ali sličnih spopadov prihaja tudi po raznih krajih Italije. Mari je tam ljudstvo slovensko? Mari prepevajo tam slovenske pesmi? Prihaja, ker je že tako med ljudmi z njih slabostmi in nagoni. Tem bolj neodpustljivo je, da se tu pri nas iz takih dogodkov kuje kapital hujskanja proti pohlevnemu, zakone spo-štujočemu, napram državi lojalnemu ljudstvu, ki pa ima ta greh na sebi, da je zvesto tudi svojemu rojstvu. Krivi smo in vredni smo kazni, ker smo — živil Itailjansko-grški spor Rastoča noetost v položaja — Itattja grozi z izstopom iz Društva narodov — Mussolini o svoji politiki RLM, 4. Italijansko-grški spor se izpre-rninja, čim dalje se razvija, v očiten diplomatski dvoboj med Italijo in Anglijo. An-3Hja se je postavila odločno na stališče, da spada spor pred Društvo narodov, medtem ko se italijanska vlada ni genila od svojega vidika, da je bila Italija užaljena v svojem ponosu in ugledu in da spričo tega ne more prepustiti zaščite in varovanja svojega ugleda pred inozemstvom nobeni drugi neprizadeti državi niti dopustiti vmešavanje Društva narodov, katero se smatra tu za nekompetentno v tej zadevi, • Stališče italijanske vlade podpira eno-dušno vsa italijanska javnost. Ta eno-dušnost je tem popolnejša, ker podkrep-ljajo Mussolinijevo politiko tudi vsi : -ozicijozialni listi skoraj brez vsake iz-;; 2 Na ta način ima odločnost in s -zavest g. Mussolinija trdno podlago, ker se nasianja na splošno podporo in odobravanje italijanskega naroda. Stališče Anglije in Francije Spričo take odločnosti g. Mussolinija se opaža v nastopu Anglije nekako obotavljanje, toda — kakor rečeno — razvoj dogodkov je dozorel že toliko, da je prešla italijansko-grška zadeva na mednarodno polje, kjer se bo po vsej verjetnosti morala tudi iskati primerna rešitev. Včeraj je bila medtem objavljena nota Reu-terjevega dopisnega urada, v kateri je stališče angleške vlade formulirano v pol-uradni in torej zanesljivi obliki:^ cStališče angleške vlade — pravi rečena nota — je dalje to, da je Društvo narodov najbolj poklicani organ za razpravljanje o italijan-, sko-grški zadevi. Angleška vlada čaka od-! govor Društva narodov za jutri. Lord Curzon, ki pazljivo zasleduje razvoj spora, j je sprejel danes po svojem povratku vi London italijanskega poslanika». j Nasproti stališču angleške vlade, ki je v j popolnem nasprotju z naziranjem italijanskih krogov, se je postavila francoska! vlada na nekako posredovalno stališče, ki obstoji v tem. da orioisuiejo francoski 1 uradni krogi posebno važnost preiskavi, ki naj bi jo izvedla poslaniška konferenca, katere predsednik je, kakor znano, sedanji francoski ministrski predsednik Poincarć. Agencija Štefani objavlja pod včerajšnjim datumom kratko vest pariškega opoldanskega lista «Intranaigeant», ki ni brez pomena za presojanje stališča francoskih odgovornih krogov. Poslaniška konferenca — poroča omenjeni list — je imela imeti danes (3. sept.) sejo, ki pa se ni mogla sestati radi odsotnosti nekaterih članov. Prizadete vlade pa so obvestile konferenco o italijansko-grški zadevi in zdi se, da je ona pok ticana,~ da izvede preiskavo o umoru italijanske misije na isti način kakor je to storila povodom umora majorja Montalegre v Gornji Šlezijt. j francoski tisk, ki je do sedaj večinoma ' simpatično odobraval nastop Italije, je za-; ćel V zadnjih dveh dneh pisati malo hlad-, neje in celo nekako svarilno na naslov j italijanske vlade, seveda z vso obzirnostjo, | ki jo zahteva kočljivost položaja. Značilna j v tem oziru je sledeča brzojavka pariškega lista «Le Temps* iz Londona od 3. t. m.: «Položaj se smatra danes za tem bolj resnega, ker Italija po nekaterih poročilih ne bo hotela predložiti Društvu narodov zadeve, katera se tiče po njenem naziranju izključno njene narodne časti. Misli se, da se Baldwin nujno povrne v London. ' i Ker so znani tesni stiki <;Messaggera» z i vladnimi krogi, ima gornja vest vso veljavo poluradnega obvestila. Še jasneje pa se zrcali Mussolinijevo stališče v pogovoru, ki ga je imel danes z dopisnikom londonskega «Daily Maila» g. Ward Priče. Ako bi bil na mojem mestu kak angleški držav nik — je izjavil tf. Mussolini med drugim — bi postopal kakor jaz in bi storil prav, Brodovju sem ukazal, naj zasede Krf, ker poznam Grke in ker vem, da bi ne dobil nikdar nič od njih, ako bi ne imel v rokali kakega jamstva. Sedaj imam to jamsivo in ga bom držal, dokler Grčija ne plača. In če iz kakršnegakoli vzroka ne plača, bom držal Krf brez konca, saj je bil ta otok skozi štiri stoletja beneška posest. Nimam namena izvršiti novih zasedb, razen v slučaju, ko bi Grki napadali.italijanske državljane in njih imetje. V tem slučaju bi bil prisiljen začeti takoj z vojaško akcijo. Na vprašanje dopisnika, kaj bi storil, ako bi Društvo narodov protestiralo, je rekel g. j Mussolini, da bi ne priznal takega protesta in da bi znalo priti do tega, da Italija izstopi iz Društva narodov. Na pripombo g. Ward Priče, da se je bati, da bi znala izbruhniti vojna na Balkanu, je g. Mussolini izjavil, da ne bo nikake vojne, ker da ima Jugoslavija mnogo razlogov, da se izogiba zapleti jaje v. Bil je čas, da se ena ali druga izmed teh malih balkanskih držav pouči, da Italija ni neznatna država, temveč velesila, ki je močna sama na sebi. Nervoznost malih držav Naravna posledica Mussolinijeve politike napram .Grški je ta, da se čutijo zastopniki malih držav v Ženevi prisiljene se medsebojno posvetovati o svojem stališču. Po neki brzojavki pariškega lista «Matin» iz Ženeve, je imelo več zastopnikov malih, držav tamkaj sestanek, na katerem je bilo sklenjeno, da napravijo te države skupno manifestacijo. Upati je — dostavlja list — da se ta krik poleže, toda neobhodno potrebno je, da pride italijansko-grški spor v pretres takoj v začetku zasedanja sveta Društva narodov. Male države hočejo vedeti, ali jih je Društvo narodov v stanu varovati ali ne proti sličnim.nasilnostim, kakršna se je zgodila na Krfu, in zelo verjetno je, da bo svet Društva narodov zopet razpravljal o zadevi že tekom današnjega dne. Društvo narodov proti vmešavanju? Včeraj se je otvorilo IV. zasedanje Društva narodov. Za predsednika je bil izvoljen kubanski zastopnik Della Torrienta. Po izvolitvi predsedstva so se vršile volitve v posamezne komisije. Iz Aten prihaja vest, da je bila grška vlada uradno obveščena od Društva narodov, da to poslednje odklanja svoje posredovanje, ker se Italija odločno protivi vsakemu vmešavanju v italijansko-grški spor. Vest ni še potrjena. MussolinijsTe izjave ▼ ministrskem svetu o it ali jansko-grikem spor« RIM, 4. Predpoldne se je vršila seja ministrskega sveta, katare so se udeležili vsi vladni člani. Ministrski predsednik Mussolini je v naglici govoril tudi o zunanjem i političnem položaju in seveda v prvi vrsti ; o italijansko-grškem sporu. Omenil je, da i je pričelo evropsko javno mnenje menjati 1 svoie zadržanje ter da se množijo glasovi, 1 • ki odobravajo italijansko akcijo. Italijansko javno mnenje je bilo zelo presenečeno in globoko ranjeno radi zadržanja večine angleškega tiska. «Upam, je nadaljeval Mussolini, da bo ta pekoča lekcija političnega realizma, ki nam prihaja z onkraj Rokava, končnoveljavno ozdravila Italijane one bolezni «konvencijonalnih fraz». Kar se tiče Društva narodov, je znano, da se kaže z njegove strani nagnjenje, da bi ono prevzelo nalogo rešiti spor; toda to je absolutno nedopustljivo. Italijansko odposlanstvo bo vztrajalo na stališču, da ni Društvo narodov pristojno v tej zadevi; ako se svet Društva narodov izrazi za pristojnost, bo stala Italija pred alternativo: ostati v Društvu ali izstopiti iz njega. Odločil sem se že za poslednje. Prosim, da se ministrski svet izrazi, ali se strinja s temi navodili, ki sem jih včeraj dal Giuriatiju in ki jih bo obrazložil Salandra v svetu Društva narodov». Ministrski svet je brezpogojno pristal na Mussolinijeve smernice v zunanji politiki. Poslaniška konferenca bo vodila preiskavo umora italijanske misije PARIZ, 4. «L'Intransigeant» poroča: Poslaniška konferenca bi se bila morala sestati včeraj; toda radi odsotnosti nekaterih članov je morala sestanek odložiti. Od jastnih vlad ni konferenca prejela ni-kakih navodil, naj se ne zanima za italijansko-grški spor; nasprotno, zdi se, da bo izvedla preiskavo umora do konca kakor je to storila ob priliki umora poveljnika Montalegre leta 1921 v Gornji Šleziji. Amerika za posredovanje Društva narodov LONDON, 4. Po vesteh iz Washingtona bo imel Hughes v nedeljo govor, v katerem bo govoril tudi o italijansko-grškem sporu. Javno mnenje je za posredovanje Društva narodov in je nasprotno Italiji. RIM, 4. Amerikanec Kennedy, kateremu je bila poverjena zaščita beguncev iz Male Azije na Krfu, je zapustil otok v znak protesta proti dejstvu, da so italijanske vojne ladje ubile pri obstreljevanju Krfa več civilistov. Agencija Štefani objavlja daljše obvestilo, v katerem naglaša, da bi bil moral g. Kennedy protestirati proti poveljniku grške trdnjave, ki ni smatral za potrebno, da bi begunce obvestil o nevarnosti, katera jim je pretila. Italijanski poslanik pri Poincareju PARIZ, 4. Včeraj popoldne je sprejel ministrski predsednik Poincarć italijanskega poslanika barona Romano Avez-zana. Jugoslavija Jugoslavija in italijansko-grški spor. BEOGRAD, 4. Za danes je sklicana važna seja ministrskega sveta. Takoj po povratku kralja z Bleda bodo sprejeti v daljši avdijenci od kralja namesinik ministrskega predsednika, prometni minister dr. Velizar Jankovič, minister pravde dr. Niko Perić kot zastopnik zunanjega ministra. Takoj po končani avdijenci bo daljša seja ministrskega sveta pod predsedstvom kralja. Seja se ima vršiti danes Predmet razpravam je zunanjepolitična situacija in stališče jugoslov. vlade napram itali-jansko-grškemu konfliktu. Ministrski predsednik Nikola Pašić prekine zaradi važnosti dogodkov svoje bivanje v inozemstvu ter prispe še tekom teh dni v Beograd. Tudi zunanji minister dr. Ninčić prekine svojo udeležbo na seji Društva narodov v Ženevi ter prispe v Beograd. Tekom zadnjih dveh dni ni bilo važnih političnih dogodkov. Vlada pazljivo sledi razvoju dogodkov v konfliktu med Grško in Italijo. Na tem konfliktu je zelo interesirana. Predsednik ministrskega sveta Pašić se v kratkem povrne. Zunanji minister je iz Ženeve obvestil predsedstvo vlade, da še tekom tega tedna prispe v Beograd zaradi važnih zunanjepolitičnih dogodkov. Nemčija NcmšM tisk o Stresemannovem govoru v Stuttgartu — Večina tiska razen glasil desnice pozdravlja Stresemannove izjave BERLIN, 4 Medtem ko šasepisje, ki je v rokah desnice, ne odobrava Streseman-novega govora v Stuttgartu, piše «Stutt-garter Tagb!att», da je govor važna politična manifestacija, ki vsebuje neštevilne dokaze gotovega in odločnega zadržanja ter obenem dokaze jasnega razumevanja tega, kar je potrebno. «Boersenzeitung» pravi: Ves svet bo moral priznati, da pomeni Stresemannov govor yelik korak nasproti končno vel javni rešitvi odškodninskega vprašanja. «Vossisch"e Zeitung* piše, da je bil govor izraz razpoloženja vodilnih krogov v Nemčiji za sklenitev sporazuma ter obenem poziv na francoske vodilne kroge, naj ravno tako pokažejo s preciznimi- predlogi na javen način in brez vsakih rezerv isto razpoloženje. «Vorwarts» ugotavlja, da se zunanja politika Nemčije boljša. Vlada se zaveda, piše omenjeni list, da nas bo mogla edino čvrsta delavnost obvarovati pred kaosom, ki nam preti. Kancelar skuša dovesti do sporazuma s Francijo, toda pri tem ni opustil pravic do suverenosti nemške države, Avstrija Prvi mednarodni kongres varnostnih organov DUNAJ, 3. Danes je bil otvorjen prvi mednarodni kongres varnostnih organov; pri otvoritvi je bil navzoč tudi kancelar oeipel. Delo bo trajalo do S. septembra. Na kongres so prišli zastopniki policijskih oblasti skoro vseh civiliziranih držav. .1 Otvoritev vzorčnega veleaejma na Dunaju. > DUNAJ, 4. Včeraj je bil tu otvorjen V. med-; narodni vzorčni velesejem. Poseben oddelek [ je posvečen poljedelstvu. Danes je velesejem . obiskal predsednik milanskega vzorčnega ve^ | lesejma on. Nava. : Strašanska katastrofa i na Japonskem - K®'^® žrtev ▼ Tokiju. - Nepopisne ruševine. . Delovanje vulkanov. - Otoki preplavljeni z ognjem. - Prva pomoč iz Amerike. LONDON, 4. Vesti iz Japonskega pravijo, . da je samo v Tokiju in Yokohami našlo ; 100.000 ljudi smrt pod ruševinami. V Tokiju [ so se prikradli plameni do arze-nala, ki je : vsled tega zle tel v zrak. Cesarska palača je l utrpela le malo škode. Drugače je skoro vse l mesto Tokio popolnoma porušeno, ohranil se • je le okraj Ushigot in del okraja Aoyamadori . Skoro vsa poslopja iz cementa so se zrušila. r Okraj Fugawa je bil preplavljen od pomorskega potresa. Ni mogoče identificirati nobene hiše v okrajih Anakusa in Yokosuka. > Enoskima, sveti otok in letovišče, kakoi tudi Kamakura sta preplavljena od ognja, ki . bruha neprenehoma iz vulkana na otoku ^ Oshima. Poveljnik divizije v Nateoyji je prejel poročilo od nekega letalca, kjer je rečeno, da se ni moglo leteti nad mestom v primerni vi- - šini za opazovanje, in to radi sile plamenov - in zadušljivega dima. Iz Nikka, bivališča - cesarjeve družine, se ne poroča o kaki škodi. > Tu je bilo v cesarjevi palači pripravljeno pri-f bežališče za nesrečneže, ki so ostali brez t strehe, brez hrane, brez vode. Poročila o bitju in žitju zunanjih diplomatov in drugih tujcev v Tokiju niso še došla. Medtem pa se poroča, da sta se zrušili poslopji Yokohamske banke in Grand Hotela. Inozemska kolonija računa, . da je že v \ okoliami 100.000 mrtvih. Vsi trg? ' na Japonskem so zaprti. V nedeljo zjutraj je bila na ministrskem svetu sklenjena proglasi- * tev obsednega stanja, ustanovljen je bil urad 1 za pomoč pribežnikom. Zračna brzojavka poroča, da so ostali uradi v Yokohami nedotak- A njeni in da je bilo tudi tam proglašeno ob-„ sedno stanje, Medtem ko je prestolnica go-' rela, se je novi ministrski predsednik Yamu- moto podvizal ter sestavil novo vlado. ; Zadnje vesti poročajo, da je sinoči nova 1 vlada prevzela svoje posle. Živež in pitna i voda prihaja v Tokio iz Ozake. Zatrjuje se. i da je princ-regent živ in zdrav. Veliko prebivalcev Yokohame se je še pra-t vočasno rešilo na krovu nekega parnika. . Aeroplani so odpluli iz Jagore proti glavnemu mestu, da se prepričajo na licu mesta o položaju. Brzojavka iz Ozake poroča, da je guverner | odposlal sledečo zračno brzojavko: «Izgube na človeških življenjih se računajo na 10.000 oseb. Nimamo ne vode ne živeža. Pošljite nam takoj živila.» Druge brzojavke prinašajo še sledeče podrobnosti: Prvi potresni sunki so bili silni in so trajali nad 6 minut. Po kratkem presledku se je pričela vsa zemlja tresti proti 14. uri v soboto in se je to gibanje nadaljevalo skozi L poldrugo uro. Mesto Mamazu, eno ccsarskih ! i rezideuc, oddaljeno od Tokija 130 kilometrov 1 in Iti je štelo 13.000 prebivalcev, je popolno- > ma izginilo. Predsednik Zedinjenih držav Coolidge je ; izrazil cesarju sožalje ter mu ponudil takoj-1 Šnjo pomoč. , OZAKA, 4. Minister za mornarico računa ■ na 150.000 žrtev v samem Tokiju. , WASHINGTON, 4. Državni oddelek za ' mornarico naznanja, da so bile vse ameriške ' ladje v vodah skrajnega vzhoda stavljene na razpolago japonskega admiralijata. Več ladij ! ameriškega brodovja je na poti proti Yoko-' hami z živeženi in zdravili. Ljudstvo umira za lakoto. PARIZ, 4. Zadnje vesti potrjujejo brezpri-merne posledice katastrofe na Japonskem. Govori se o 250.000 mrtvih. Skoro polovica preostalih je umrla za lakoto. Princ-regent vodi iz palače v Askasaku delo za pomoč. Po poročilih iz Londona bo prestolnica začasno prenešena iz Tokija v Kiolo ali v OSako. Glavni sunek je bil zaznamovan opoldne, ostali sunki so se ponavljali do večera. Na tisoč krajih je pričelo goreti vsled poškodb plinskih naprav. Ogenj je spremljal silen veter. V samem Tokiju je bilo porušenih 200.000 hiš. Srednji del mesta je tako postal obširno in pusto pogorišče. Po ulicah leži vse polno mrličev. Vsi razpoložljivi oddelki armade opravljajo svojo službo za pomoč nesrečnežem na licu mesta. Svetilniki so se zrušili, tako da je plovba skrajno nevarna. Iz Tokija hrzojavljajo, da je bil ministrski predsednik umorjen. Svečana proslava 13. stoletnice smrti sv. Kolumbana — Predsednik Irske svobodne države na proslavi BOBBIO, 3. Vse mesto je polno gostov, ki so prihiteli v to, sicer malo mestecc v Lombardiji, da počastijo ostanke sv. Kolumbana, ki so shranjeni v baziliki, nazvani po svetniku samem. Proslava 13. stoletnice smrti sv. Kolumbana bi se bila morala vršiti že 1. 1915; kajti sv. Kolumban je umrl 1. 615; toda radi vojne je bila odložena na letos. Kako Irci spoštujejo svoje velike može, nam lepo kaže njihova številna udeležba pri proslavi. Toliko jih je po mestu, da bi človek mislil, da je mesto Bobbio kje na Irskem. Prvega dne proslave je kardinal Legato sprejel vdanostno izjavo škofov, med katerimi je bilo več Ircev, v baziliki sv. Kolumbana ter tam opravil službo božjo. Vest, da se udeleži proslave tudi predsednik Irske svobodne države so sprejeli udeleženci z velikim navdušenjem. Včeraj ga je pričakovala na trgu pred katedralo številna množica ter zastopniki svetnih kakor tudi cerkvenih oblastev. Predsednik Cosgrave je prispel v družbi z naučnim ministrom Mac Swi-ney-em. Takoj so ga obstopili irski nad-škofje iz Dublina, Corka in Tuama. Po kratkem prisrčnem pozdravu se je podal y veličastnem sprevodu, katerega se je ude-fiUa pole j 8 škofov in mnogih duhovnikov nebrana množica, v baziliko sv. Kolum-bana, kjer se je pomudil več časa pred kripto svetnika, oznanjevalca svobode. Na kripti je vrezan napis: Si tollis, Hber-tatem, tollis dignitateml (Ako komu odvzame« prostost, si mu s tem odvzel tudi tioveško dostojanstvenosti) Po slavlju se je vršil banket. V kratkem nagovoru je Cosgrave povdaril veliko pomembnost dneva, ko je mogel on, kot vladni zastopnik Irske svobodne države prvič po tolikem času počastiti ostanke enega izmed najslavnejših sinov irskega naroda. Sv. Kolumban je bil rojen okoli L 550. v pokrajini Leinster na Irskem. Na Burgundskem fe oznanjeval Kristusovo vero kot menih ter ustanovil tam veliko samostanov. Radi njego- ' fih ostrih govorov, v katerih je bičal tudi vladarje radi krivic, ki so jih storili svojim pod- ' ložnikom, ga je 1. 610. kralj izgnal. Od tu se j je podal v Porenje ter se pozneje prgselil v i Lombardijo, kjer je ustanovil samostan Bob-bio. Tu je tudi L 615. umrl. Njegovi ostanki so shranjeni v baziliki v Bobbio. Otvoritev zasedanja Društva narodov. ŽENEVA, 4. Včeraj ob 11. je Društvo narodov otvorilo svoje četrto zasedanje. Navzo-čni so bili zastopniki skoro vseh držav-članic Zveze. Od italijanske delegacije so prisostvovali otvoritvi Salandra, Scialoia, To«ii di Val-mnuta, Cavazzoni, Bonin Longare, Bignami in Coppola. Japonski delegat baron Ishii je prevzel predsedništvo ter naglasil v svojem otvoritvenem govoru dve glavni vprašanji v sedanjem mednarodnem življenju — mir na vzhodu in reparacije. Povdarjajoč, da ovira odsotnost Amerike, Rusije in Nemčije delovanje Društva narodov, je predsednik izrazil nado, da bodo v kratkem Času še odprta vprašanja med raznimi državami našla svojo rešitev,* tako, da se bo ves sTet lahko posvetil delu pravega in resničnega miru. DNEVNE VESTI O begu Sflpe Radića piše znani nemški Žumalist Hermann Wendel: Naj je že Radić heroj, ali pa kaj nasprotnega od tega, njegov beg ima prej svojo razlago v političnih nego osebnih razlogih. Ko so mu skupščinske volitve dne 18. marca vrgle s 70 mandati v naročje znatno parlamentari-čno moč, je imel pred seboj dve možnosti. Mogel je ubrati pot v parlament, nastopati tam kot skoro odločilen činitelj ter uresničiti čim več svojih zahtev. Par korakov je storil po tej poti, ko se je pogajal z zastopniki radikalne stranke, podpisal sloviti zagrebški protokol ter naložil svojim krščansko-sccijal-nim in muslimanskim zaveznikom, naj na tiho podpirajo Pašićev kabinet v skupščini. Ali ni si upal, da bi prvim korakom sledili nadaljnji, ker je pravilno občutil, da bi se v zraku praktičnega in stvarnega dela njegov sijaj Jiitro razblinil. Radiću je treba absolutna ne-gacijc kakor ribi vode. Zato sc je kmalu zopet kazal divjega moža, otepajoč okoli sebe iako, da so se komaj zasnovane nežne niti med Belgradom in Zagrebom zopet pretrgale. Druga pot je bila očit upor, revolucija. Ali bil je tako moder, da je opustil tudi ta poizkus. Vedel je, da je država tako močna, da more zlomiti palico, ki bi jo kdo hotel poriniti med kolesa. Tretja možnost pa bi bila, da bi nadaljeval svojo absiinenčno. politiko do neskončnosti, mcsec za mesecem, leto za letom. Zato pa bi trebalo drugače izšolanih pristašev, nego so mase, ki mu jih je nagnafa povojna sapa. Tako je prihajala vedno večja negotovost v njegovo hojo. Krščanski so-cij&lci in muslimani niso hoteli zapustiti skupščine. To je bil trd udarec za Radića. Pa tudi med njegovimi najtesnejšimi pristaši je začelo pojemati zaupanje vanj. Kot edini izhod mu je ostal «diplomatični» beg v inozemstvo; misija v London. Ali tudi on ne more biti tolik romantik, da bi mislil, da se bo angleška vlada vtikala v notranje stvari prijateljske države. Z voditeljem pa je obtičalo vse gibanje v zagati. Ideologija hrvatske republikanske kmetske republike je že sama na sebi lepa vezana zastava: človečanstvo, pravičnost, miroljubnost, pobijanje sovraštva, pravo krščanstvo. Toda, Radič je nabiral svoja gesla iz različnih loncev. Razen tega trpi Radičev politični in socijalni program na žalostni pomanjkljivosti. On propoveduje enostavno zmago opanke nad čevljem, za vojevanje polit, fnoči s pomočjo kmetov; ne navaja pa podrobnosti za spremembo države in družbe po potrebah vasi. Svoje kmetsko gibanje oprem- * ija z neko abstraktno državno mislijo, politično brezbarvne kmete z neko zgodovinsko ropotijo državne misli ter zanaša v gibanje neki dvostranski značaj, ki mu le škoduje. { Hrvatski kmetje nimajo Še tako bistrega vida, gotovo pa iste interese kakor slovensko in srbsko podcželno prebivalstvo. Zato le slabi dinamično silo opozicije in prepreča potrebne spremembe v državnem življenju, če se pritožbe hrvatskih kmetov napeljuje le na državnopravni in protisrbski tir. Toda — tako zaključuje Hermann Wendel — preveč bi bilo zahtevano, če bi bili od uvidevnosti hrvatskih kmetov pričakovali Spremembo te politike. Tudi viadalci se mo-1 rajo iztrgati iz pasivnosti, da spoznajo hrvat- | sko vprašanje kot to, kar je, kot del splošnega , političnega in socijalnega programa dežele, da se potem odločno lotijo njega rešitve. Preuredba cerkvenih okrožij v Julijski Krajini Domače italijansko časopisje se je naenkrat začelo baviti z vprašanjem preuredbe cer-; kvenih okrožij v naši deželi. Jasno je« da se , Je to pisanje začelo na poseben mig to pridržujemo si, da o tem spregovorimo o priliki le kako besedo. Za danes hočemo samo bele-ilti, na kakšen način naj bi se ta preuredba izvela glasom italijanskih listov: "Omenjena preuredba se narinja vsled dejstva, da so se politične meje Italije spremenile. Rimska cerkev ima tendenco« da uredi in ohrani cerkvena okrožja v tistem obsegu in obliki, katero so imela prvotno, ko so se naslanjala na upravno in politično ureditev okrožij pod rimskim cesarstvom za časa Konstantina. (Okrog leta 300 po Kr. Gremo torej še precej daleč nazaj. Op. ur.). Tudi kadar je Cerkev morala vdati raznim dogodkom^ v zgodovini, je vedno gledala, da je ohranila prvotno obliko svojih okrožij, ali vsaj ime. Tako n. pr. v naši bližini ne obstoja več mesto Concordia, in tozadevni škofovski sedež se nahaja v Portogruaro; vendar pa ima škofija še vedno svoje ime po starem mestu Concordia. Tako je bilo tudi cerkveno okrožje oglejskega patrijarhata, kateremu so bile podvržene tudi Benetke in Istra, že v 6. stoletja. razkosano; nastala je posebna škofija v Gra-dežu, katera je bila prenesena pozneje v Benetke, a pod beneškega patrijarha so prišle manjše škofije kakor Padova, Treviso, Vero-na, Vicenza, Belluno, Chioggia, Portogruaro, Vittorio Veneto, Rovigo. Metropolitanska cerkev v Ogleju pa je vsekdar ohranila svojo neodvisnost od Benetk, Kljub temu, da se je vsled propadanja mesta Ogleja prenesel sedež oglejskega patrijarhata v Videm, je bila metropolitanska cerkev v Ogleju odpravljena še-le leta 1751. To se je zgodilo vsled pritiska Avstrije, katera je hotela pretrgati vsako vez med videmskimi patrijarhi in Oglejem ter odvisnimi škofijami. Tako je prišlo do ustanovitve nadškofij v Vidmu in Gorici, naslednic oglejskega patrijarhata, obeh z dostojanstvom .metropolitanske cerkve. Od goriške metropolitanske cerkve sta odvisni sufraganski škofiji v Trstu in Poreču, odpadli pa sta škofiji v Ljubljani in na Krku. Položaj je vsled novih mej Italije tak, da v Benečiji obstoji metropolitanska cerkev z 9 škofijami, medtem ko imamo v Julijski Krajini kar dve metropolitanski cerkvi, ki sta direktno odvisni od sv. stolice: goriško in videmsko, ki se obe nahajata v istem državno-upravnem okrožju. Ta nenaravni položaj kliče po preureditvi v smislu, da stopi na mesto obeh metropol oglejski patrijarhat. Oglejski patrijarh naj se oživi, a sedež naj mu bo v naravnem središču dežele, v Trstu. K temu patrijarhatu bi se eventuelno lahko ie pritegnila novoustanovljena reška škofija.« Naš kralj pisatelj. Kralj Viktor Emanuel že dolgo zbira denarje in svetinje, njegova zbirka je menda ena najlepših na svetu. Radi tega izdaja «Corpus numorum italicorum», krasno opremljeno delo, čigar šesti snopič je baš ugledal beli dan. Prvega je bil Viktor Emanuel III. posvetil penezom Savojske rodo-vine, ki pa ni imela posebno umetniških vzorcev. Drugi se bavi z novci iz Piemonta in Sardinije, nadaljnji z ligurskimi, korsičanskimi, lombardskimi, tesinskimi. V poslednjem sc omenja poleg drobiža v beneških pokrajinah tudi dalmatinsko denarstvo. V 7. in 8. zvezku bo kronani numizmatik govoril o novčarstvu beneške ljudovlade. Posebno lepe in umetniške zbirke iz renesance, kjer je vsaka kneževina kovala svoj denar, n. pr. veliki zlatnik (forint) iz Florence, benečanksi cekin ali «srebrni matapan», ki ga je dal prvi kovati prosluli slepi dož Enrico Dandolo. «Diiaška Matica*. Člani D. M., kateri mislijo staviti na občnem zboru samostojne predloge naj javijo iste pismeno odboru do 8. t. m. (po § 30. pravil). — Izvr. odtor. ; Iz tržaškega iiviienia Nevaren padec kolesarja. Včeraj popoldne i so nekateri delavci, gredoč po cesti med Op-činami in Konkoneljem, zapazili kraj ceste pod zidom mladeniča, ki je ležal nezavesten na tleh z obrazom proti zemlji. Stopivii bliže so videli, da je mladenič ves krvav. Poleg njega je ležalo deloma polomljeno kolo. Oči-vidno je mladenič padel s kolesom s ceste črez zid, ki je na tistem mestu več metrov visok. Medtem ko so nekateri delavci skušali spraviti mladeniča k zavesti, so drugi hiteli o&vestit o dogodku rešilno postajo. Zdravnik, ki je kmalu potem prihitel z avtomobilom na lice mesta, je dognal, da je mladenič zadobil številne poškodbe in praske po ■glavi in po vratu; poleg teg* si je tudi hudo pretresel možgane. Ponesrečenca so nezavestnega prepeljali v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v nevarnem stanju v kirurgični oddelek. Na podlagi dokumentov, ki jih je imel pri sebi, so mladeniča spoznali za 25-letnega kmeta Alojzija U km ar, stanujočega v Sežani št. 142. Iz tatinskega dnevnika. -V odsotnosti Ivana Erdocdi, stanujočega v ulici Cologaa št. 62, so se neznani zlikovci s pomočjo ponarejenih ključev splazili v njegovo stanovanje ter ukradli razno posodo, perilo in oblek v skupni vrednosti okoli 4000 Kr. Tatvina je bila naznanjena orožnikom v ul. Luigi Ricci. — Pri družini Haag, stanujoči v ulici Ce-sare Battisti št. 6, je že delj časa služila 18-letna Marčela Momich. Ha ago vi so bili zadovoljni' z njo, ker je bila deklica pridna in zanesljiva. Nekega lepega dne pa je Momi-cheva izginila, ne da bi povedala Haagovim 'vzroka svojega odhoda. Par dni potem je gospa Haag zapazila, da ji je zmanjkala na-vratnica iz biserov, vredna približno 2000 lir. ; Gospejin sum je takoj padel na pobeglo služ-i kinjo. Naznanila je zadevo na kvesturi in ; predvčerajšnjim so policijski agenti zasledili | Momichevo ter jo aretirali Pri zaslišanju na i kvesturi je deklica priznala, da je ukradla 1 na vratnico, katero je "potem prodala nekemu neznancu. Deklica je bila pridržana v zaporu. — Ker sta obdoliena, da sta ukradla iz stanovanja zasebnice Klare Paduani, stanujoče v ulici Chiozza št. 49, par oblek in nekoliko perila v skupni vrednosti okoli 1000 lir, sta bila aretirana brata Ivan in Rino Franzo-lini. Aretirana je bila tudi neka Brumatti, ki je hranila ukradene predmete. Pri padcu si je zlomil nogo. Sinoči okoli 19. se je 56-letni delavec Henrik Minotti, stanujoč v ulici Sporcavilla St. 1, spodrsnil na trgu Ponterosso na olupku lubenice in padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Z avtomobilom rešilne postaje so ga prepeljali v mestno bolnišnico. Strelivo med premogom. Železniškega kurjača Martina Pirko, starega 44 let, stanujočega v ulici Calvola št. 6, je včeraj predpoldne doletela Čudna nesreča. Mož je namreč doma \ kuhinji zanetil v štedilniku; v ogenj je naložil tudi premoga. Med premogom se je najbrž nahajal kak nerazpočen puškin naboj, kajti nenadoma je v ognju močno počilo in Pirko je začutil hude bolečine na levi roki; trije prsti so mu bili razmesarjeni. Sosedje, ki so vsled poka in bolestnega vpitja ranjenca, prihiteli v kuhinjo, so poklicali na lice mesta zdravnika rešilne postaje. Prišedši na lice mesta, je ta dognal, da ima Pirko na ranjeni roki več prstnih členov zlomljenih. Ranjenca so prepeljali v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Vesti z Goriškega Slovenski jezik izgnan tudi Iz sodnij na deželi. Te dni je razposlal predsednik goriškega tribunala na sodnije po deželi okrožnico, v kateri se zapoveduje sodnikom vračati vse vloge, sestavljene v slovenskem jeziku, če ni obenem priložen tudi italijanski Crevod vloge. Odslej bo razpravni jezik ita-janski in seveda tudi zapisnik se bo moral sestavljati v italijanskem jeziku. Sploh so sedaj raztegnjene vse one jezikovne odredbe, ki so bile izdane za goriški tribunal in pre-turo, tudi na podeželne sodnije. Kakor smo pred nedavnim časom poročali, so se vršile iz Trsta poizvedbe pri predstojnikih okrajnih sodnij, ali te lahko brez ovir uvede tudi pri okrajnih sodnijah na deželi u-radovanje v italijanskem jeziku. Čeravno se nahajajo nasi sodniki v položaju pravih sužnjev, ki morajo često iz strahu pred pre-meščenjem ali odstavitvijo postopati proti svoji vesti in prepričanju, vendar so menda vsi enodusno odgovorili, da je uvedba izključno italijanskega uradovanja nemogoča, ker pretežni del slovenskega prebivalstva ne obvladuje sploh ali vsaj v zadostni meri ita-' lijanščine. Navzlic temu so gospodje iz Trsta dali goriškemu krvniku slovenščine nalog, da iztrebi slovenščino tudi iz sodnij na deželi. s prejšnjimi in sedaj s to najnovejšo odredbo o uradnem jeziku na sodnijah je prizadet slovenskemu ljudstvu strahovit udarec. Pa pustimo tarnanje o človeških in narodnih pravicah in postavimo se na stališče «Nove Dobe», za katero so pravice docela postranskega pomena, glavna stvar sta ji polna-«inavha» in sit želodec, postanimo «modri državniki* in presojajmo celo zadevo iz zgolj materijclnega, praktičnega vidika. Ogromna večina našega ljudstva bodisi sploh ne zna italijanščine ali pa jo lomi le za silo, pa tudi večina onih redkih Slovencev, ki v govoru dobro obvladujejo italijanščino, ni sposobna sestavljati pismene vloge v italijanščini in tudi razume jih ne, ker se v njih nahajajo pravniški izra", ki se le redko upolrebljavajo v vsakdanjem življenju. Ta nesporna okolnost bc imela za posledico, da se bo moral naš človek vedno, ko bo imel posla s sodnijo, pa naj si bo zadeva le tako malenkostna, obračata bodisi na odvetnika, bodisi na tolmača alt pa na kakega drugega PODLISTEK ANNIE VJVANTI; -=— KIRKA " Roman Marije larnovske. - Poslovenila G. B. Nekega dne, ko sva bila za hip sama na terasi, sem mu rekla naglo: »Pavel, odpotujeva •d tu. Odpotujeva naglo, ne da bi komu o tem kaj povedala.* Kamarovskij se je zasmejal. «Kakšna čudna misel! Zakaj? Se ne počutiš dobro tu?» *Ne PaveL ne!.,. Je nekdo, ki me zale- ! tuje —» «Te zalezuje? Ah, in zato si tako čudna?» • Da, zato.» «Povej mi kdo je,» vpraša on ščuvajoče. •Ne povprašuj. Ti povem — ti povem pozneje!* «Kakšna romantična glavica!» je rekel, bo-tajoč mi lice. In )az sem se čutila zbog njegove miraoti j akoro užaljeno. Hudo mi je bilo, ker se je kasti, kot da ne bi hotel o stvari več povpra-levati. Dozdevalo se mi je, da bi moral biti v tem dučaju bolj nemiren, bolj radoveden, ako bi me ljubil. Nisem razumela — joj mene! nisem razumela nikdar njegovega naivnega in plemenitega zaupania v mene! Kazburliivci, med ka- terimi sem do sedaj živela, so me napravili občutljivo; da ne bi trpela, sem morala gledati kako drugi trpijo; da sem zamogla verovati v njihovo ljubezen, je bilo potrebno« da oni dvomijo o moji ljubezni, da sem oživela, sem morala vcepljati trpljenje. •Ljubezen enaka vse dni, ljubezen mirna, globoka, mehka, jasna —» ni bila zame ljubezen. Nisem poznala. Nisem je poznala. Nisem je videla nikdar. Ne oni dan in nikdar nisem verjela, da bi me Kamarovskij resnično ljubil... Dogovorila sva se, da odpotujem takoj še isti večer s Tj oko in Elizo; ostavila naj ba tam vso prtljago, na kar bi uredil Kamarovskij po najinem odhodu. Dohitel bi nas z Granjo na Dunaju; potem bi šla skupaj v Orel, kjer je moral biti navzočen, da uredi neko zadevo. Oni večer, ko sva obedovala skupno z grofom (Prilukov je sedel kot vedno pri sosedni mizi) je prišla k nama Eliza in rekla: "Oprostite gospa grofica — gospod Tjoka je zunaj in vam hoče voščiti lahko noč —» •Pa zakaj ga ne pripelješ semkaj?* sem rekla glasno, hoteč govoriti naravno. «Noče,» pravi Eliza, sklonivši glavo. Ideja, s katero sve hoteli varati Lohengrina, jo je bolj bolela, kot trpljenje, ki nam ga je povzročal Lohengrin. •Dovolite en hipček —» sem rekla grofu, in sem se dvignila, «vrnem se kmaluf...* Koj ko sem dospela v vežo, me je ogrnila Eliza s širokim plaščem. Kočija je Že čakala pred vrati in Tjoka je Že bil v njej med dvema zabojema, med klobuki in med šali. •Kaj bežimo?* je vprašal ves veseL •Da,» sem odvrnila in ga ebjefat. Voz je že bil v teku. «Zakaj, zakaj bežimo? Smo II kaj ukradli?* Ob teh besedah mi js kri vzplamtela. •Eliza!» sem šepetala. «V predalu pisalnice je bil denar. —» •Da gospa.» •In kaj si storila?« •Bodite mirni gospa; vzela sem ga.» «'Vzela si!» •Da gospa, tu je.» In Eliza je zadovoljno potrkala po torbici iz črnega usnja. Pokrila sem si obraz. Ukradli smo nekajf.., XXVII. Takoj z meje sem brzojavila Prilukovu. Hotela sem, naj bi se vrnila Eliza z denarjem, a ona me ni hotela pustiti same. ^Pomislite gospa, kaj bi vi počela sama po svetu s sinom, ako bi me gospod odvetnik ubil?» «Res je,» pravim. »Toda zakaj naj bi vas ubil?» dostavim. •Ah, vzdihuje Eliza. -Postal je tako čuden.» In po kratkem odmoru dostavi: «Postali smo vsi tako čudni. 7 Res je bilo. Tudi jaz mm tega zavedala. Postali smo «zelo Čudni.* italijanščine veščega človeka. Ti ljudje pa ne bodo delali zastonj, ampak bodo zahtevali za svoje delo tudi plačilo. Dosedaj je naše ljudstvo — posebno na deželi in zlasti v nespornem postopanju — izhajalo brez odvetnikov in raznih drugih posredovalcev potom neposrednega stika s sodnijo, toda od sedaj nadalje si bo moralo ob vsakem stiku s sodnijo najeti bodisi odvetnika ali pa tolmača: Po našem mnenju je to eden iz najkrivičnejših, najhujših in najtežjih davkov, ki so nam ga dosedaj naložili naši velikodušni gospodarji. Ravnotako pomenijo te odredbe vnebovpi-jočo krivico v sodnem postopanju. Že večkrat se je v tem listu pisalo/ da so moderni civilno-pravdni redi zgrajeni na načelu neposrednega stika strank s sodnikom, na načelu, katero so si usvojili vsi kulturni narodi. To načelo nam pa odreka država, ki ni hotela prevzeti nikakega jamstva za zaščito manjšin, Češ da je njena kultura najboljše jamstvo za pravično postopanje napram narodnim manjšinam. Kako naj sodnik potom tolmačev, ki često sami ne znajo pravilne slovenščine, zadobi ono notranje prepričanje, ki mu je potrebno za razsodbo? Vsled mnogih skušenj smo uverjen, da je marsikdo iz naših ljudi izgubil pravdo ali da sedi, kar je še hujše, po nedolžnem v zaporu samo vsled tega, ker je tolmač krivo prevajal ali pa ker je sodnik slabo razumel razne važne izjave strank in prič. Celo v Jugoslaviji in to v ta- , kih sodnih okrajih, v katerih ne prebiva niti ena italijanska družina, zaslišujejo po naših podatkih sodniki italijanske priče in stranke Če le mogoče v italijanščini. Predsednik Brelich je izdal, kot smo že poročali, naredbo, s katero se prepoveduje sodnikom govoriti z odvetniki in strankami slovensko; žal da se ta naredba ne fevaja, kajti sodniki navzlic temu zaslišujejo one priče in stranice, ki ne znajo italijanščine, še vedno v slovenščini. Ko bi se namreč ta naredba izvajala z vso strogostjo, bi g. Brelich uvidel, kako absurdna je uvedba izključno italijanskega uradnega jezika, kajti na goriškem tri-bunalu in na goriški sodnijt bi moralo biti na razpolago najmanj 30-—40 tolmačev In , delo, ki že tako strašno zastaja, bi se naj- • manj podvojilo če ne potrojilo. In to postopanje vlade napram slovanski manjšini v Italiji imenuje list, ki je pisan v slovenščini, kot naravno posledico aneksije, odgovor justičnega ministra na interpolacijo našegar poslanca smatramo za povsem logičnega! Dobravlje. (Vipavci, pozor!) Bralno in pevsko društvo v Dobra vi jah na Vipavskem priredi dne 9. septembra t. 1. prireditev v korist •Dijaški matici«. — Na sporedu bo petje društvenega pevskega zbora, tamburanje, 2 veseloigri: «Raztresenca» in «Pot do srca», kupleti in deklamacije. Po veselici se bo vršila prosta zabava ob udarjanju dobravskih tamburaše v, srečolov z bogatimi dobitki in šaljiva pošta. — Vi vsi, ki Ijubiic zabavo in vi, ki vam je na srcu blaginja našega revnega dija-štva, v Dobravlje! V Knežaku so te dni tatovi s ponarejenimi ključi vdrli v občinsko pisarno in odnesli že-elzno blagajno, katero so zunaj vasi razbili. V blagajni je bilo le 436 lir. Opozarjamo županstva, naj večje vsote denarja jemljejo s seboj. Veselica na Srpemci. — Bralno društvo «Stol» na Srpenici priredi na Marijin praznik, dne 8. septembra ob 4. uri popoldne vrtno vc-selico s pevskimi točkami in kmečko žaloigro v 3. dejanjih «Užitkarji». ki jo je spisal naš goriški rojak Alojzij Remec. Igralci se vestno pripravljajo, da dostojno uprizorijo to prelepo igro, ki je morda najboljša slov. ljudska žaloigra. Vsi, ki želite preživeti par lepili ur in ki vam je procvit ljudskega kulturnega življenja pri srcu — prihitite v soboto na Sr-penico v največjem številu! Gorica« Dram. odsek akad. društva «Adri-ja» napravi tekom meseca septembra dramatično turnejo po Julijski Krajini. Program je obširen in zanimiv. Med drugim se bo izvajala pri nas še nepoznana drama «Mrak» in burka «Na skoku*. Igralci se bodo predstavili najprej v Ajdovščini in sicer dne 8. in 9. septembra nato 15. septembra v Idriji in 16. septembra v Sv. Luciji ter nazadnje tudi v Postojni dne 22. septembra in dne 23. septem-b,ra v Ilirski Bistrici. Program je za vse omenjene kraje enak, event. se bo pri boljših razmerah v kakem kraju dodala še kaka zabavna točka. Sorojake v teh krajih opozarjamo na te akademske prireditve in jih vabimo, da se jih polnoštevilno udeleže. Iz Podmelca. Veselico, ki so jo podme^ki dijaki nameravali prirediti v korist « Dij. Ma- | tici» dne 26. avgusta t. L, a so jo morali preložiti na nedeljo, dne 2. septembra, sc vsled nedostavitve dovoljenja preloži na nedoločen Čas. _ Borzna eoročila. Tečaji: Cosulkrh 303 Dabnatia 285 GeroHmich ••••••••«>.*••«•• 1160 Libera Triestina .............. Lloyd • • • • • • • • • • • 141^ Lussino »•»•»»••••»»»»••*• 61® Martinolich 13- Oceania 11" Prem u da 5i»p Tripcovich 2fi3 Ampdea 465 Cement Dalmatia • • » • 2 Cement Spalzto • 225 Valuta na frfaškem tsgu. Ogrske krone 0.11 0.15 avstrijske krone .........0.0330 0.0340 češkoslovaške kr ne 69.80,— 7025 dinarji 24.40,— 34.60 teji 10.50.— 1].— m :rke ..............0.(102 0.0003 dolarji ......... 23.40 23.55 francoski franki 132,75 133.25 Švicarski franki 423.—.—426.— angleški funti papirnati ...... 106.70 107,— I Poslano*) Podpisana prekticujem vse žaljtvke, ki sem jih izrekla proti gospč Litin Justin!, jo prosim odpuščanja in ji priznavam popolno poštenje. Terezija Godina. *) Za Članke pod tem naslovom odgovarja nr»41 niitvo 1« toliko kolikor mu zakon veleva, Malž oglasi PRODAM radi odpotovanja sobo tz trdega le,sa, in belo lakirano kuhinjo. Sv. M»: Magd, ig. 272. 1212 ŠIVALNI STROJ «Singer» za krtača ali čevljarja se proda. Via dellc Mura 5, III. ____ 1213 POLOVICA hišice na prodaj. Kuhinja, 2 sobi in sobica, vrt z dvema vodnjakoma. Via Enrico Toti (prej Olmo) 3, IV., Ronchi. ________1214 .ŠIVALNI STROJ «Singer» zajamčen se prc-i da na obroke. Kupujejo se stari, sprejemajo se popravila. Acquedotto 25. 1213 URAJRSKI učenec se sprejme takoj. Ivan Biz-jak, urar, Postojna 191. H99 BABICA. avtorizirana, sprejema noseče, pii^ jazna postrežba. Govori slovensko. Via Giu-lia 29. * 1207 SREBRO, zlato in t>riljantc plača več kot drug* Pertot, via S. Francesto 15, II. 41 KRONE, srebro, zlato in platin tcupujeai. Plačain več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 855' ^ V # ff V so dejale nekdaj naše gospodinje in zahtevale povsod le domače testeninel „PEŠCSTETS". «/»•; So najcenejše, ker se zelo nakuiiajo; ■■ ■ ■ 1 - — ■ * ■■ i .p ...i ■■ - m u Gorici miz xxiu mm (via tre n} I se le Ml in zopet oMiisiro za pljučne in notranjo boleink i" foSa B©flsfz §§ Trst —• Via Torre bianca 21, lil. R Začetek novih tečajev in privatnega pouka ^ft v angleškem, francoskem, nemškem, ita-lijanskem, španskem, portugalskem in »rboiirvatskem jeziku tekom tekočega le tedna. Posebni tečaji v italijanščini za za- Ht četnike in tečaji za spopolniiev. i&S Pouk dajejo diplomirani profesorji dotične narodnosti. Pojasnila in vpisovanja: vsak dan od 9 do 21. Via Torre bianca 21, Trst. (54) BF OtMi in prifioifl vlite JUŽNI KOLODVOR. Trst, Tržič, Červinjan, Porlogruaro - BenetLe Odhodi: 0.15 o; 5,— eks.; 5.35 brz.; 9.40 o.: 10.10 brz.; 14.— eks.; 15.40 o.; 18,— o.; 19.05 eks. Dohodi: 0.40 eks.; 5.40 o.; 8.15 o.; 10.05 eks.; 14.— brz.; 15.40 eks.; 19.1»3 o.; 23.25 eks. Trst, Gorica, Korsnin, Videm (Udine). Odhodi: 6.05 o.; 8.— o.; 9.40 o.; 13.10 o.» 16.40 brz.; 18.— o. Dohodi: 8.J5 o.; 10.45 o.: 12.40 brz.; 16.50 o.; 18.50 o.; 22.45 o. Trst, Nabrežina, Divača, St. Peter, Postojna. Odhodi: 0.40 eks.; 5.15 brz.; 7.00 brz. 8.30 o.; S1.00 brz.; 16.10 o.; 19.45 brz. Dobođl: 3.30 eks.; 7.15 o.; 9.25 brz.; 12.20 o.; 18.30 brz.; 20.30 o.; 21.20 bix.; 23.50 o. KOLODVOR PRI SV. ANDREJU (državni*. Trst, Koper, Buje, Poreč. Odhodi: 5.40, 8.50*, 12.35, 18.30*. Dohodi: 8.30*. 12.30, 17.55*. 21.25. Trst, Gorica. Prdbrdo. Odhodi: 5.35 brz.; 6.10 o.; 16.30 brz.; 17.25 o. juobodi: 7.45 o.; 12.25 brz.; 21.15 o.; 23.45 brz. Trst, Herpelje, Buzet, Pula. Odhodi: 5.25 o.; 12. 55* brz.; 18-25 o. Dohodi: 7.35. 10.05 o.; 15.50* brz.; 21.32 o, • Ne vozi ob nedeljah. Tiskana jjiaasl" i lista izvršuje vso Morsko delo točno m solidno M Wm»smttis v tli Sil fraotia Mm 9.21