Po polti prejeman Telja: Za oelo leto predplačan 15 fld.. za pol leta 8 fld., ia četrt leta I 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr. T administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta f za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. T 3 fld.. Posamezne številke veljajo 7 kr. Maročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedieija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi ae ne vračajo, nefrankovana pisma >e ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '1,6. uri popoludne. Štev. 239. Letnik XXI. Političen list za slovenski narod. Iz državnega zbora. Na Duuaju 17. okt. 1893. Izjemne naredbe na Češkem so se danes razpravljale celi dan, ne da bi biia razprava še dovršena, ampak se nadaljuje še jutri. V pričetku seje prišel je na vrsto Eogeluov predlog glede poprave prvega letošnjega zapisnika, v katerega naj se sprejme dostavek, da so se poslanci Ša-manek, Brzeznovsky in Forst pridružili prejšnjim državopravnim izjavam svojih tovarišev iu da je dr. Vašaty pri nujnem predlogu dr. Herolda predlagal glasovanje po imenih. Predsednik baron Ohlumeckj je odgovarjal, da je gled6 prvih treh poslancev že ustregel Engelnovi zahtevi, glede predloga Vašaty-jevega, ki -ga je bil stavil v češkem jeziku, pa zbornici prepušča razsodbo. Večina je bila zoper Eagelnov predlog, za ka- i terega so glasovali samo mladočeški in nekateri slo- f venski poslanci. Potem se je nadaljevala razprava o izjemnem i stanu na Češkem, pri kateri so bili oglašeni še naslednji govorniki: Pacak, Herold, Schneider, Vašaly, Hauck, Sokol, Kvekvič, Romanczuk in Purkhart. Od ; teh govornikov prišli'so dane3 le trije ua vrsto, ker | sta Pacak in Herold govorila jako dolgo. Pacak je j povdarjal, da je celi narod češki zdaj v mladoče- j škem taboru, čigar program ni od danes, ker že leta i iu leta zahtevajo samostojnost dežel češke krone v j okviru monarhije. Ta program državi tudi ni škodljiv, marveč koristen, kar priča zahteva, da naj sc da kralj kronati. Ministerskemu predsedniku govornik očita, da spravlja cesarjevo osebo v politično borbo, kjer ugaja vladi. Toda Čehi ostajejo pri svojih j zahtevah in Ee hočejo z najostrejšim orodjem boje- j vati zoper sedanji sistem. Kruta sila jih od tega j boja ne bode odvračala. Vseh homatij na Češkem i je po njegovem prepričanju kriv It cesarski namest- j nik grof Thun. Njegovo sovraštvo do Mladočehov i je večji, kakor ljubezen do naroda, ljubezen do j olemstva. Odkar je prišel na mesto milega Kraussa, imajo na Češkem zmerom izjemne naredbe in vedno stiskanje. Vladanje grofa Thuna je v uajhuji meri strankarsko, neprenetrgana vrsta hujskanja in brez-taktnosti. Če se govori o zlorabi tiskovne svobode, je to pač res, ali kdo prouzročuje to zlorabo? Grof ; Thun to dela. Zandarmerija je na Češkem najglav- j nejši faktor; ona naj dela postave in še vse drugo, j Thunovo vladanje je huje od Kollerjevega, ki ga je ! govornik tudi občutil. Ni mogoče, da bi grof Thun ! resnico poročal vladi. (Predsednk graja ta izraz.) čela politična administracija na Češkem se obrača ; proti Mladočehom; Češka je postala last fevdalnega plemstva, ki se bojuje proti narodu. V dokaz te trditve se sklicuje na trditve princa Karola Schwar-zenberga, ki jih je govoril v konservativnem klubu in iz katerih je razvidno da je fevdaluo plemstvo zahtevalo izjemni stan. (Ta trditev je pa napačna, ker princ Schwarzenberg kaj tacega v konservativnem klubu nikdar ni govoril.) Dalje trdi. da se jim je zaupno povedalo, da so hoteli plemenitaši že pred pol letom imeti izjemni stan. Prestopivši k volilnemu redu zagotovlja, da Mladočehi niso socijalni demo-kratje in da se s svojim predlogom občne in neposredne volilne pravice niso hoteli prilizovati socij&l-nim demokratom, kakor grof Taaffe s svojim predlogom, ampak da tirjajo le pravico in da hočejo v soglasje spraviti koristi delavcev in meščanov. Tudi omenja nekega ukaza, s katerim cesarsko namest-uištvo okrajnim glavarstvom zaukazuje na vsak način prepovedati reskriptne slavnosti, preden se je še pričel izjemni stan. Odgovornost prevzel je bil namestnik sam ; ali s takimi rečmi se v češkem ljudstvu zatirajo vsi monarhični in diuastični čuti! Za Pacakom je govoril minister Schonborn, ki je povdarjal, da vlada v javni seji ne more razkladati vsega materijala, ki jo je prisilil k izjemnim naredbam, da hoče pa to storiti v odseku. Prepričan je, da je vlada prav ravnala in da ji bode vsakdo prav dal, kadar vse to izve. Dalje minister polemi-zuje proti izjavi nemških liberalcev, ki v sedanjem trenutku gotovo ni opravičena, ker se je vladna politika na Češkem v zadnjih letih na to obračala, da zadostuje pravičnim zahtevam nemškega prebivalstva. Vlada prevzame odgovornost za dogodke na Češkem, pa le v kolikor zadevajo njene odredbe. Konečno povdarja, da pri svojem predlogu glede volilne pre-membe ni imela namenov, katere ji podtikujejo levičarji. Za ministrom sta prišla na vrsto še Herold in Schneider, potem je predsednik ob 4. uri sklenil sejo in prihodnjo sejo uapovedal za jutri. Vladni listi soglasno poročajo, da vlada razpusti državni zbor in da ima že v žepu dotičuo cesarjevo pooblaščenje, ako zbornica zavrže izjemne odredbe ali deželnobrambovsiio postavo, ali državni proračun, ali pa voliluo reformo. „N. W. Tagblatt" pa dostavlja, da je v parlamentarnih državah še nekaj druzega mogoče, kar je prav za prav še pravilneje, da namreč odstopi ministerstvo, ako zbornica ne pritrjuje njegovim važuejšim predlogom. Vederemo , Politični pregled. V Ljubljani, 18. oktobra. Poljaki in volilni red. Poljaki za pre-membo volilnega reda niso posebno navdušeni. „Przeglad" piše due 13. oktobra sledeče: „Možno je pač, d* je novi volilni red potreben za velika mesta, ua pr. za Dunaj. Za manjša mesta in za vasi pa ni primeren. Za meščane in poljedelce bi veljalo po njem isto merilo politične zrelosti: znanje čitsnja in pisanja. To je pa krivično, ker se poljedelci ne morejo meriti z istim pravilom, kakor meščani. Zlasti na Poljskem hi imel novi volilni red zle nasledke. Treba bi bilo postaviti komisije, katere naj bi odločevale, kdr> je politično zrel in kdo ne. Uradnik in župan tega sama ne bi mogla določiti, ampak sodba bi bila odvisna od učitelja. S tem bi učitelji dobili odločilen vpliv v političnih zadevah, kateri se pa nikakor ne strinja z njihovim stanom. Poljaki bi imeli razven tega še veliko škodo. Ker bi se zahtevalo znanje čitanja in pisanja, imeli bi večino glasov židje, zakaj židje znajo pisati vsaj nemščino, kdor ne zna, bi se pa v pol leta naučil ter potem volil kakor bi mu ukazal židovski svet. Izpremeuiti volilni red reklo bi se torej, vse mandate v poljskih mestih izročiti židovskim rokam. Za socijalne reforme bi bilo sicer jako potrebno, da bi prišlo v državni zbor nekaj pravičnih in razsodnih zastopnikov delavskega stanu. A po tem volilnem redu bi si pridobil državni zbor samo agitatorjev in kričačev. To pa grofa Taaffeja ne briga veliko, on ima pred očmi taktični smoter: razbiti velike stranke, in ta korak je naperjen proti levici, kakor je obsedno stanje proti Mladočehom. Ako se ta izprememba izvede, izgubi levica svoje mandate v mestih čeških in moravskih, katerih se polaste čehi, in v mestih nemških, katerih se po-laste antisemiti ali socijalisti." Volilna reforma. Mnenja glede na volilno reformo se še niso popolnoma zjasnila in se najbrž še tako hitro ne bodo. Tudi mnogi listi se še niso odločili. „Linzer Volksblatt" je s prva z vso odločnostjo pisal proti predlogi, ali v zadnjih številkah pa že priznava, da ue kaže, kar zavrniti predloge, temveč le nekatere premembe je treba predlagati. V „Gazeti Narodowi" pa deželni poljski poslanec Merunovvicz pravi, da bode s tako spremembo se jako pospešila narodna sprava na Češkem. Na severnem Češkem bodo socijalisti izpodrinili najbolj zagrizene nemškonarodne zastopnike. Merunovvicz se pa boji, da nove stranke ne bodo imele pravega smisla za narodnost, ker so nižji volilci posebno v Galiciji še premalo izobraženi. Iz vsega pisarjenja tega poslanca se vidi, da je on pač za to, da se izvede taka volilna reforma za druge dežele, samo Galicija naj se pa izvzame, da Poljaki ne izgube kakega sedeža Rusinom. — Po liberalnih listih se pa še posebno zaganjajo zoper predpravice veleposestnikov. Pričakovati je celo, da se bode od kake strani v državnem zboru stavil predlog, da se odpravi kurija veleposestnikov. Mi smo sicer že pojasnili, da je v resnici baš levici največ ležeče, da se kurija veleposestnikov ohrani. Ko bi se odpravila ta kurija iu pa volilna pravica trgovinskih zbornic, bi sedanja levica po vpeljavi občne volilne pravice še 20 mandatov ne dobila. Levičarji bi utegnili odpravo predpravic velsposestva predlagati le zaradi tega, da bi napravili kako zmešnjavo. Z» vladno predlogo ni potreba dvetretjinske večine, ker je le razširjenje volilne pravice v mejah sedanje ustave. Za odpravo kurije veleposestnikov je pa potrebna dvotretjinska večina in take večine pa sedaj ni mogoče dobiti. Z predlogom o odpravi predpravic vele posestnikov bi se utegnila preprečiti vsaka volilna reforma, kar je jedina želja nemških liberalcev. Sicer se je pa Plener te dni pri neki priliki izrazil, da pride levica z dežja pod kap, ko bi se odpravila predpravica veleposestnikov. Nekdo mu je svetoval, da bi se levica postavila na čelo veliki akciji za popolno jednakomerno občno volilno pravico. S tem bi si stranka zagotovila veliko popularnost in bi jej vlada pri volitvah ne mogla škodovati. Plener se pa seveda boji, da bi volilci tudi -od levičarjev zahtevali, da izvrše, kar obetajo. To bi pa bilo težavno in bi tudi ne bilo po njih volji. Sploh je levica jako zbegana iu nič prav ne ve, kaj naj stori. Jednakopravnost Židov na Of/erskem. Naučni odsek ogerske zbornice poslancev se je že izrekel za popolno jednakopravnost Židov na Ogerskem. Tej predlogi se naravnost od nobene strani ni ugovarjalo. Nekateri člani so le temu ugovarjali, da se dovoli prestop od krščanske vere k židovstvu, ker liberalizmu na ljubo ne gre žrtvovati krščanskega značaja človeške družbe. Učnemu ministru se je pa baš ta določba tako važna zdela, da je ni popustil. Država se ne sme po njegovem mnenju ravnati po dogmah kake cerkve. Nekateri so pa imeli pomisleke proti zakonu zaradi tega, ker židje na Ogerskem nimajo nikake organizacije in bode torej državni nadzor težaven. Zahtevalo naj bi se poprej od Židov, da se organizujejo. Jeden članov je želel, da se za rabince imenujejo jedino Mažari. jm < Ministru se ne zdi umestno, da bi se kaka organizacija zahtevala od Židov, kar se pa tiče mažarstva, se bode že dalo pozneje kaj ukreniti, ko bode židovska vera že za jednakopravno priznana. Večina odseka je potem seveda se izrekla za vladno predlogo. Nekaj čudnega se je pa le opazilo. Od več stranij se je zahtevalo, da se kako prepreči priseljevanje Židov na Ogersko. Tega pa niso zahtevali tisti, ki so sploh proti jednakopravnosti Židov, temveč tisti, ki so sicer zanjo in celo nimajo pomisleka, če se požidi kaj kristijanov. Mi zares ne vemo, čemu imajo gospodje tak strah pred prihodom novih Židov, ako je židovska motala zares tako dobra, da se brez najmanjšega pomisleka Židom lahko dovoli jednakopravnost. Celo minister sam ni ugovarjal temu, da bi se preprečila daljša preseljevanja Židov, le mislil je, da to k temu zakonu ne spada, temveč se bode dalo o drugi priliki o tem govoriti. Liberalci torej sami niso dosledni v svojem postopanju. To pač prihaja odtod, da na jedni strani pritiska niinje mišljenje prebivalstva, na drugi pa je židovski kapitalizem. • aŠolsko vprašanje v Švici. V onih kantonih, v katerih imajo večino katoliki v kantonskem zastopu, so šole vrejene precej po načelih katoliške cerkve, to pa ne ugaja liberalcem, ki imajo večino v zveznem svetu. Že dolgo premišljujejo, kako bi zvezni zbor dobil večji vpliv na šole. Kar naravnost ne gre, mislijo doseči po ovinkih. Liberalec Schenk je predlagal, da bi zvezni zbor dovoljeval podpore kantonom za šolstvo. Za sedaj zveza kacega vpliva na šole ne zahteva, ali kantoni bi že izgubili v tem oziru precej samostojnosti, če bi prosili za podporo. Moralo bi se že vsekako nekoliko ozirati na želje zveze, ker sicer bi podpore ne dobili ali pa prav malo. Vidno je torej, da liberalci dobe mogočno orodje v roko, ako ta predlog obvelja. Premešdenje pruske prestolnice. Po nekaterih nemških listih se že pretresa vprašanje, da bi se cesarski dvor preselil iz Berolina v kako drugo mesto. Berolin je preveč socijalnodemokratičen. Pri vsacih volitvah se pokaže, da soeijalizem vedno bolj napreduje. Naravno je, da cesarju tako mesto popolnoma ne ugaja, ker večina prebivalstva v srcu že ne čuti nikake zvestobe in udanosti za vladarja. Cesar se že dolgo nekako Berolina izogiblje. Večina leta prebiva v Potsdamu, lovskem gradu, ki je za jedno železniško postajo oddaljen od Berolina Prestolnica bi se morda iz Berolina že bila premestila ali je težko najti primerno mesto. V drugih pruskih večjih mestih pa razmere niso dosti boljše. Premestitev prestolnice je pa seveda združena z velikimi stroški. _ Socijalne stvari. Socijalistični shod v kazini. (Konec.) Sodrug iz Kamnika („der Genosse aus Stein") (nemški): „Družba podobna je garjevemu telesu; pod krasto dela se nova koža, to je, soeijalizem. Ce hočemo ozdraviti in osvoboditi se, pro-svetliti moramo mase. Ker je bourgeoisie slabo gospodarila, odstaviti jo moramo in sami dobiti krmilo v roke. (Gromovito odobravanje.) Taktika ravnati in spreminjati se mora po rez-merah. Istotako tudi država, ker ona ni namen družabnega reda, temveč le sredstvo. (Odobravanje.) Bourgeoisie ne stori za nas nikjer nič: naj navedem le n. pr. Mac Kinley Bili. Mi sami urediti moramo razmerje mej produkcijo in konsumcijo. Človeška družba propada, internacijonalni soeijalizem poklican je, preosnovati jo." G r a b 1 o v i c predlaga resolucijo, da se shod strinja s sklepi curiškega kongresa. — Se vsprejme in nato preide k drugi točki dnevnega reda. B o s s e 1: „Parlament je naprava v dosego osebnih smotrov parlamentarcev. Kadar se gre za pravice ljudstva, gosp6da ali spč v dvorani, ali pa so pri buffetu; če pa treba dovoliti kaki akcijski družbi na milijone goldinarjev podpore, tedaj so pa takoj zraven. Jedini naš poslanec je Kronavvetter. Parlament ne stori v zboljšanje naših razmer prav nič. Najostudneje pa dela takozvana liberalna stranka, ki se zove tako rada svobodoumno. Ona bi vzlasti imela nalogo, za nas potegniti se, a ona tega ne stori. Ona le prikimava vsaki reakciji, skrbi za kapitaliste in za-se. Vlada je predložila — seveda prisiljena po več nego 500 burnih ljudskih shodih — nekak načrt občne volilne pravice. Mi to sprejmemo, ali le začasno, kajti kaj nam n. pr. pomaga, če na Kraujskem 50 veleposestnikov še vedno voli jednega poslanca v državni zbor, 7480 kmetov pa tudi samo jednega. Ali tudi te drobtinice zde se liberalcem preveč. (Pfui!) Oni skrbe sploh le zd-se, in mi bodemo skrbeli, da čim prej zginejo s pozorišča. (Bravo!) Tudi tistih 20 poslancev, katere so nam ponudili, jih ne bode rešilo. Postavili bodemo povsod svoie, kandidate: na narodnosti ležeče nam ni nič." (Odobravanje.) Brozovič predlaga promemorijo: „Državni zbor naj nemudoma izvrši predlog Slavikov, ker bi posledice zavlačevanja utegnile biti nevarne." — Se vsprejme. Grablovic: „ V Ljubljani snuje se sedaj s oci j a 1 i s t ično - p o I i t ično društvo, ki bode v raznih krajih po Kranjskem sklicevalo shode. Pristopajte mu obilno!" Rossel: „Razširjajte socijalistične ideje mej svojimi sodrugi, ker le tako jih bode moči realizo-vati!" Brozovič: „V najkrajšem časUj prične izhajati slovensk socijalisti č e n list. Naročajte se n £ n j in podpirajte ga gmotno!" Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi predsednik ob polu 7. uri shod. Pojoč „Das Lied der Arbeit" in nabirajoč doneske za stavke, razidejo se udeleženci. Tako se je končal nedeljski socijalistični shod v Ljubljani. Velepomembeu je, ker nam je pokazal, da bode odslej intemacijonala tudi mej Slovenci jela delovali na širji podlagi s časopisom, političnim društvom in shodi na raznih krajih naše domovine, ter da bode skušala tudi kmetsko ljudstvo pridobiti z&-se. Dosti vspeha najbrž pač ne bode imela, a to nas ne sme motiti! Skrajni čas je pač že, da dobi krščansko - socijalno gibanje pri nas kaj več življenja, da se nam ne bode treba poslej na prsi trkati, češ: „Prej bi se že bilo dalo ložje kaj napraviti, a sedaj je že skoro prepozno!" Pred vsem seveda razbistriti se morajo pojmi. — „Videant ergo con«ules!" Jaklič. Slovstvo. Izlet v Carigrad. Popotne črtice. Spisal A. Aškerc. Ponatis (sic!) iz ^Slovenskega Naroda." V Ljubljani Tisk in založba »Narodne Tiskarne." 1893. — Tako je naslovljena mala 73 strani obsegujoča knjižica. Znani pesnik nam opisuje svoj majski izlet v Carigrad. Na 44. straneh govori le o tem mestu in njegovih znamenitostih, od 45. strani dalje pa opisuje tudi druga mesta na tem potu, vzlasti Adrija-nopel, Plovdiv, kjer biva naš ro.jak prof. Bezenšek, Sofijo ali Sredec, Niš, Belgrad in Kazansko sotesko. Pisatelj ima oči za vse, kar ga na potu srečuje. Opisuje razglede, poslopja, šege in ljudi. Posebno ga zanimava vse, kar je slovansko. Včasih to navdušenje presega prave meje, na pr. na strani 65 : In resnično, resnično vam povem: Kdor se ne prerodi v narodnem pesništvu v obče in v srbskih narodnih pesmih posebej, ne more dospeti v poezije nebeško kraljestvo... Ker spis ni tako obširen kakor Amicisov ali Adolfa Vebra: Put v Carigrad, razumeti je lahko, da je pisatelj mogel le imenitnejše stvari popisati in na nekatere stvari samo opozoriti. Jezik je čist in gladek, le nepotrebne tujke te tu in tam motijo. Na mestu sta opazki, naj se piše Belgrad m. Beligrad, ministerstvo notranjih „del" m. „ zadev." Akademični slikar L. Grilc je preskrbel knjižici jako okusno sliko na zavitku. Knjiga se dobiva pri knjigarju A. Zagorjanu za 20 krajcarjev. Iz mestnega sveta ljubljanskega. V L j u b 1 j a n i, 17. oktobra. V današnji seji se je, predno se je prešlo na dnevni red, oglasil za besedo gosp. občinski svetnik Matija Kune, da stavi neki nujni predlog. Predlagal je, da mestni svet sklene resolucijo: „Mestni zastop glavnega mesta Ljubljane od-obruje in z veseljem pozdravlja predlogo c. kr. vlade, po kateri se ima premeniti sedanji državnozborski volilni red tako, da bode vsak državljan, ki izpol-nuje svoje državljanske dolžnosti, zadobil tudi vse državljanske pravice potom občnega državnega prava." Mestnemu županu naj pa naroči, da to resolucijo primernim potom naznani vladi. Ker je gosp. občinski svetnik stavil svoj predlog kot nujen, ga je gospod župan pozval, da utemeljuje nujnost svojega predloga. Gospod predlagatelj je omenil, da je vis. c. kr. vlada predložila državnemu zboru načrt zakona, da se volilni red premeni tako, da vsak državljan, ki izpolnuje svoje dolžnosti, zadobi tudi volilno pravico za državni zbor. Sedanji volilni red ni več zadostoval, kar že to kaže, da se je stavilo že kacih petnajst druzih predlogov, da se premeni. Nobeden teh predlogov pa ni za naše razmere tako prikladen, kakor vladna predloga. Ker pa vsekako vladna predloga in tudi drugi predlogi kmalu pridejo na vrsto v državnem zboru in ker je vsekako dobro, da se tako važen zastop, kakor je mestni svet ljubljanski, izrtče o tej 6tvari, se njemu zdi nujnost popolnoma opravičena. Mestni svet se je na to izrekel za nujuost in župan pozval predlagatelja, da naj meritorično utemelji svoj predlog. Gospod predlagatelj je, utemeljujoč svoj predlog, naglašal, da bode brezdvomno vplivala ta pre-memba, kadar se potrdi, tudi na volitve in sestavo občinskih in deželnih zastopov. Ogromno število naših meščanov, ki morajo z nami nositi državna in občinska bremena, bodo z nami vred se udeleževali oskrbovanja mestnega gospodarstva. Po predlagateljevih mislih je stvar tako važna, da je slavni mestni zastop v prvi vrsti poklican, da izjavi svoje mnenje, posebno ker gre tukaj za pravice ogromnega števila naših someščanov iz obrtnega stanu, pa tudi cesarskih služabnikov in zasebnih uradnikov. Novodobne razmere zahtevajo, da se pritegnejo obširni sloji prebivalstva kot polnopravni k državnemu in javnemu gospodarstvu, kar se more zgoditi na podlagi občnega volilnega prava na najpra-vičnejši način. On zatorej prosi, da zbor pritrdi resoluciji, katero je on stavil. (Dalje sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 18. oktobra. (Prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski) povrnili so se sinoči s svojega birmskega potovanja po Notranjskem, katero so končali — spremljani vseskozi od najlepšega vremena — včeraj zvečer v Zagorju, čez Šempeter s poštnim vlakom srečno domu v svojo stolico. Zagorci in Šempeter-čani napravili so jim v slovo krasno razsvetljavo. (Volitve volilnih mož.) Iz Planine se nam poroča dne 17. t. m.: Volitev se je danes pri nas izvršila. Voljenih je z veliko večino glasov mej sedmimi 6 volilnih mož, odločno konservativnih, namreč gg.: župnik J. Podboj z 42 glasovi, župnik Fr. Klemene s 35 glasovi, posestnik Jakob 2i-hrle s 35 glasovi, trgovec Iv. Modi c s 34 glasovi, posestnik Jak. Kermavnar s 34 glasovi, župan Josip Blažon z 32 glasovi, posestnik A. 2igon z 29 glasovi. Vrsta nasprotnih mož je dosegla 10 do 14 glasov. — V Hrenovicah, kakor se nam poroča iz Postojine, bila je včeraj volitev. Udeležilo se je volitve malo volilcev; niti vsi občinski odborniki niso prišli na volišče. Razven še-stero narodno - napreduih izvoljen je za volilnega moža tudi g. nadžupnik Alojzij Puc. — Iz Gorenj ega Logatca: Pri nas sta izvoljena konservativna volilna moža: g. župnik Bergant in gospod župan Pupp is. (Z Notranjske.) Z današnjim dnem se konča kanonično obiskovanje dekanije postojinske in trnovske po prevzv. g. knezoškofu. Povsod so apostolskega vladiko kolikor mogočo slovesno sprejemali, le sicer razsvitljene Senožeče so ob prihodu prevzvišenega menda ostale nekako temne. V Sla-vini slavila se je na dan kanonične vizitacije — 10. t. m. — še druga slavnost. Blagorodni gospod okrajni glavar markiz Gozani je pripel v navzočnosti prevzv. knezoškofa veleč, župniku in duhovnemu svetniku g. J. Sajovicu zlati zaslužni križec. Dal Bog vrlemu gospodu nositi še dolgo to najvišje priznanje svojih obilih zaslug za vero in dom. (Odpis davkov.) Državni poslanec č. gospod dr. Gregorec je izročil zbornici poslancev prošnjo občin Cmurek, Št. Lenart, Brežice, Radgona in Konjice, da se jim za več let odpišejo davki vsled škod, ki ste jih napravili toča in strupena rosa po vinogradih. (Pogreb župnika in dekana tč. g. Šribarja) v Škalah vrtil se je dne 17. t. m. prav slovesno. Sprevod vodil je vč. g. Stoklas, dekan braslovški, nagrobnico govoril je č. g. Fr. Smrečnik, župnik šent-iljski. Navzočih je bilo do 30 čč. gg. duhovnikov lavantinske in krške vladikovine, mnogo go-spdde iz bližnjih trgov in gradov, potem pa ogromna množica srčno žalujočega ljudstva. Svoje imetje sporočil je rajni gospod dekan večinoma v dobrodelne namene, ki bodo njegov blag spomin ohranili. E. i. p.l (Z Dolenjskega.) Železnica Ljubljana-Kočevje je nekoliko duhove razburila. Delalo se je precej s silo, da bi bila Sodražica popolnoma izolirana! Delalo se je močno, da bi bila pošta od Blok do So-dražice odpravljena; torej bi bili Sodražico popolnoma na stran potisnili. Poprej so jih za kolodvor odstranili in zdaj so hoteli še to malo stvar Sodraža-nom vzeti! Za gotovo se pa sedaj pripoveduje, da bo še zanaprej poštna zveza med Blokami in Sodražico ! Torej bo tudi gotovo zveza z Rakekom še dalje ostala (Tatvina.) Preteklo noč bila je v Tomačevem nekemu posestniku ukradena jedna krava. Ravno tako tudi drugemu posestniku v Hrastju jedna krava. Tudi je bilo to noč v Šentvidu nad Ljubljano pokradenih več vreč moke. Kakor se razvidi, pričeli so gospodje tatovi letos kaj kmalu s svojo »prosto obrtnijo". (Ogenj.) Od Sv. Trojice pri Cerknici: Dn»S 11. t. m. zvečer le nastal ogenj v vasi Sleme. Pogorela je vsa vas, 7 številk, z vsemi poslopji, samo trije prazni kozolčki in jeden majhen skedenj so ostali,, ta poslopja so namreč nekoliko bolj oddaljena od vasi. Ogenj je nastal v sredi vasi pri posestnici Uršuli T a v ž e 1 j. Zažgal je nekdo na skednju, kdo je, se še ne ve. Ta uboga družina Tavželj si ni mogla ničesar oteti, njej je vse zgorelo, vsa obleka, ves živež, vozovi, trije prešiči, z jedno besedo: vse. Ljudij je res veliko prišlo na pomoč, pa niso mogli nič pomagati, kajti naenkrat je bila vsa vas v plamenu. Vode ni blizu, dru zega orodja pa vas tudi nima. Ubogi prebivalci te vasi, že prej so bili revni, a kaj bo pa še le sedaj? Niti ljudje, niti živina nimajo stanovanja. Noči so pri nas že mrzle, po noči živina tuli, otroci jokajo od mraza, postelje so jim večinoma vse zgorele. — Dva dni po tej nesreči, namreč 13. t. m., zvečer smo že zopet imeli požar. Gorelo je namreč v vasi M a 1 n i , 10 minut od župnijske cerkve Sv. Trojice. Ogenj uničil je posestniku Matiji Hiti-ju skedenj z mrvo vred, živinski hlev, žitnico in svinjake. Bog se usmili nesrečnih pogorelcev in nakloni jim mnogo blagih dobrotnikov! (Dolenjska železnica) Na celi progi Ljubljana-Kočevje je največ prometa z blagom na postaji Or-tenek. Posebno se lesena roba pošilja na vse strani. Vedno je vse živahno tukaj. Po leti se nadejamo tudi veliko tujcev, ker je kraj za tujce ugoden; posebno zato, ker je gospod Kosler začel popravljati stari grad Ortenek. Kadar bo popravljen grad, bo tu gori za tujce posebno prijeten kraj, ker od tukaj je res prelep razgled ua vse kraje! Res izvrstna je ta misel g. Koslerja! (Od sv. Gregorja.) Te dni je prišel neki tujec s Solnograškega Dolenjsko ogledat. Bil je tudi pri sv. Gregorju. Hvalil je močno kraj; tako lepega kraja je rekel, ni videl po Dolenjskem! Kakor čujemo, da bo slovensko planinsko društvo v kratkem tudi — v našem kraju zaznamovalo pota! Nekoliko stanovanj se bode tudi dobilo! Toraj naj le pridejo tujci v naše zdrave kraje! (Nezgode.) Iz Zagreba: Dne 12. t. m. se je v delavnici Heinzelovi ponesrečil mizarski pomočnik Ivan Kump, 32 let star, rodom iz Kočevja ua Kranjskem. Po neprevidnosti je prišel z roko pod stroj, ki mu je dva prsta popolnoma odrezal, druge in roko pa nevarno ranil. Sedaj se zdravi pri usmiljenih bratih. — Iz Siska: Jurij Svalšek, železniški delavec rodom iz Škofje Loke, je zašel 12. t. m. z roko mej dva tovorna vagona, ki sta mu jedno roko skoraj popolnoma razdrobita. Odpravili so ga v Zagreb v bolnico usmiljenih bratov. (Dalmatinske novice.) Nadškof Rajčevic je odpotoval za nekoliko dnij v Dubrovnik. — Župan šibeniške občine je ustanovil gasilno društvo; predložen je baje nemški (?) kot poslovni jezik. — Deželni odbor je 27. septembra odredil kratka in poljudna predavanja o koleri v vseh dalmatinskih bolnišnicah. Predavanje se prične 17. oktobra ter se konča 21. oktobra. Občine so pozvane, da k tem predavanjem pošljejo jedno ali več oseb na svoje troške. — Srbi v Sibeuiku so se sprli z narodnjaki in* nočejo več zahajati v slovansko narodno čitalnico. Pristašem viteza Šupuka pač velja tisti hrvatski rek: »Vuk mienja dlaku, čudi nikada." — Dr. A. Zlatarevič misli ostaviti mesto Šibenik, ker ne mirujejo njegovi protivniki. Skrajni čas je že, da vlada in ntrod skončata spletke, ki se kujejo proti temu zaslužnemu možu. Upamo, da bode Zlatarevič ostal na svojem mestu, ker drugače zgubi Šibenik vgled in dober glas. (Otepanje prahu skozi okno na ulico.) Izmej občinstva nam dohaja ta glas: V Florijanski ulici in po Starem Trgu se nekatere stranke in njih služkiuje ne menijo dosti za dotično magistratno odredbo, ki prepoveduje stanovništvu stepanje prahu skozi okna na ulico, ampak tebi — meni nič stresajo ga in podobne ostanke hišne nesnage peš-hodečim na glavo ali pa — če ravno tako nanese, kar v obraz! Prav nič bi ne škodovalo, ko bi policijska straža take lehkomišljene ljudi si vzela ad notam, sl. mestni magistrat pa jih s primerno globo opozoril na nasledke neubogljivosti! (Za progo Grosuplje-Novomesto (Straža) dol. železnic) vozijo se potrebni relsi čez Litijo in od tod po cesti na Trebnje i. dr., — kar je dokaj prikladneje in ceneje, kakor skozi Ljubljano in od tu dalje. — Dela pri ugodnem vremenu dobro napredujejo in se tir gradi kaj naglo, a zajedno vrši posipanje in polaganje hlodov (švelarjev). (Iz velikolaškega okraja.) Nekdo je cenjenemu »Slovencu" poročal, da je veleslavni deželni odbor dovolil 150 gld. za popravo ceste od Male Slivce do Sv. Gregorja. Tožil je dopisnik o slabih cestah do kolodvorov. Jaz pa moram veselo novico poročiti, da sta 13. t. m. gospod načelnik cestnega odbora in še jeden gospodov udov cestnega odbora pregledala vso cesto. Sklenilo se je, da se cesta razširi in da se bo jeden klanec preložil. (Razpis dobave.) Zaradi zagotovljenja potrebnih stvari) za c. in kr. pomorski arzenal v Pulju za 1. 1894 vršila se bode dne 3 0. oktobra t. L, oziroma dne 4. decembra t. 1. ob 4. uri popoldne ponudbena obravnava pri poveljništvu c. in kr. pomorskega arzenala v Pulju. Dobaviti je : olivno olje, laneno olje, sivo umivalno milo iu lojeve sveče, ro-zetni baker v palicah, v dratu in pločevini in bakreni žeblji, razne cevi iz muncevine, palice iz mun-ceviue, predmeti iz kavčuka, med (mesing) v palicah in pločevini, razni vrvarski izdelki, koci (odeje). Ponudbe doiti imajo najkasneje do 3. ure popoldne gori imenovanega dne pri poveljništvu c. in kr. pomorskega arzenala v Pulju. Natančneji specijeini in splošni pogodbeni pogoji, seznami dobavnih predmetov in ponudbeni obrazci pogledajo se lahko tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. (Srbski šovinizem.) .Zastava", razkolnih Hrvatov glasilo, je nedavno imenovala slavnega vojskovodjo Nikolico Jurjšiča — Srba. In vendar ta sloveči Senjan morda ni vedel, da so kje na svetu Srbi. Ravno tako imenuje srbska slikarja — frančiškana o. Celestina Medoviča in Marka Murata. Nesramnost razkolniška je brezmejna! (Tnropoljski žnpan.) Namesto umrlega Stepana pl. Josipoviča je izbrala plemenita občina turopolj-ska zadnjo soboto v Veliki Gorici znanega mažarona dr. Ljudevits Josipovicha, sina hrvaško-slavonskega ministra. (Mihamedovci za omiko.) Nedavno so imeli odlični Muhamedovci bosenski v Sarajevem shod, koder so se z večine posvetovali, kako in kaj ž njihovim vakufom, zakladom za verske namene. Določili so, da ustanove iž njega šole za moslimske otroke. Vsprejeli so tudi štatut, ki vrejuje te šole. Glavna določba je v tem štatutu, da mora vsa moška deca od petega leta dalje obiskavati šole. Minister, kateremu so predložili svoje sklepe, jim je obljubil, da jih hoče na vsak način podpirati, ker je to veselo znamenje, da se zanimljejo za poduk in šole. — Mi dostavljamo, da je v muhamedanski vakuf po prejšnjih zakonih stekalo se tudi mnogo krščanskih novcev in da bi zahtevala pravica, da se ta bogati zaklad ne rabi samo v korist muhamedancem, marveč tudi kristijauom. (Svoboda?) Iz Varšave se sliši novi glas o samovolji ruskih uradnikov. Oto pl. K. Wilkens, glavni vrednik že 20 let nemške »Lodzer Zeitung", je bil odšel pred dvema mesecema iz dežele v ko-pelj, da bi si popravil zdravje. Te dni se je hotel vrniti v Lodzo in je že prišel do Aleksandrovega, pa ga je žandarm obvestil, da mu je vrnitev v Ru- sijo prepovedana, in da je urad imenoval za »Lodzer Zeitung" drugega vrednika, Rusa Wanikova. (Kolera v Galiciji.) Dne 12. oktobra je zbolelo za kolero v Galiciji 6 oseb; ozdravele so 3, umrle 4, leči se še 51 oseb. Od začetka kolere do sed aj je zbolelo v Galiciji 998 oseb. To število obsega tudi one, pri katerih bacili niso za gotovo dokazani. Izmed teh 998 bolnikov je nmrlo 588 ali 59 odstotkov. Kolera se je pojavila v 101 občinah, ležečih v 28 političnih okrajih in v mestu Krakovu. V 19 političnih okrajih in v Krakovu je kolera že ugasnila. (Hrvatskega bana) so v Djakovem jako slovesno sprejeli. Vsi trgi in ulice so bile v zastavah. Na pozdrav županov je ban odgovoril: »Prav rad sem prišel semkaj, ker je Djakovo sedež moža, kateri je znan kakor narodni mecen in pospeševatelj narodue kulture". — Palača Strossmajer-jeva je bila seveda najlepše okrašena. Takoj po pozdravu je bila večerja, katere se je udeležilo 22 oseb. Strossmajer je napil odličnemu gostu, ter izrazil nado, da se banu posreči izpolniti želje prebivalstva. Ban se mu je zahvalil iu napil velikemu mecenu, velikemu rodoljubu, katerega naj Bog čuva do skrajnih mej človeškega življenja na srečo hrvatskega naroda. — Hrvatski listi zatrjujejo, da ban ni le radi imenovanja zagrebškega nadškofa šel v Djakovo, temveč da se je s Strossmajer-jem zlasti razgovarjal o srbskem vprašanju. Znano je namreč, da je mladi srbski kralj na svojem zadnjem potovanju po kraljevini skoraj pri vsaki priložnosti dal preveč očitno duška svojim velikosrbskim željam. — Tudi po hrvatski kraljevini so se, kakor poroča dunajski »F r e m d e n b 1 a 11", v zadnjem času pojavljali raznoteri izgredi velikosrbskega radikalizma. — Ban je bil vsled tega poklican k cesarju, potem je šel k ogrskemu ministerskemu predsedniku in nazadnje moral je v Djakovo k možu, čegar beseda brez dvoma v Hrvatski največ velja. (»Laibacher Schulzeitung.") K včerajšnji notici s tem naslovom pripominjamo, da novi vrednik imenovanega lista g. J. Bdnda ui protestant, marveč katoličan. Telegrami. Dunaj, 18. oktobra. Zbornica poslancev je izročila predlogo o praškem izjemnem stanju posebnemu odseku 24 članov. Levov, 17. oktobra. Poslednjih 24 tujih je v Galiciji 18 zbolelo za kolero in 14 umrlo. — V Livornu v Italiji jih je znova 7 zbolelo za kolero, 1 umrl; v Palermu 14 zbolelo, 1 umrl. Greifswald, 18. oktobra. Grof in gro-finja Bhicher včeraj v Wietzowu na graj-ščinskem vrtu napadena. Grof je mrtev, grofinja je ranjena in napadovalec se je sam usmrtil. Rim. 17. oktobra. Danes zjutraj je nastal ogenj v Politeaini, ki jo je popolnoma uničil. Človek se ni nobeden ponesrečil. Najbrž je bilo zažgano. Rim, 18. oktobra. Po včeraj objavljeni ministerski naredbi se na Siciliji osnujejo vojaški okraji in podokraji, da se naredi konec ropanjem in zagotovi javna varnost. Tarent, 18. novembra. Pri včerajšnjem obedu na krovu ladije „Italia" je napil admiral Corsi Seymouru. Ta se je zahvalil za navdušen vsprejem, ki je pokazal prijateljstvo mej obema narodoma. Stuttgart, 18. oktobra. Nadvojvoda Franc Ferdinand je odpotoval na Dunaj. Pariz, 18. oktobra. Oarnot je dal slavnostni obed ruskim častnikom in napil pri tem obedu ruskemu carju in carici, ruski mornarici in vsemu ruškemu narodu. Ruski veleposlanik Mohrenheim je odgovarjajoč se zahvalil za prijazne besede, s katerimi so pozdravili Avelana, ki kažejo pravi pomen te prave mirovne slavnosti, in je napil na zdravje Oarnotu. Potem je bil ples. Pariz, 18. oktobra. Skladatelj Gounod je umrl. Pariz, 18. oktobra. Carnot je imenoval Avelana velikim častnikom častne legije in podelil rede ruskim častnikom in osobju ruskega veleposlaništva. Oarnot je imel nagovor, v katerem je naglašal. da je prijateljstvo mej Rusijo in Francijo poslednji dve. leti trdnejše in bodo tesnejše s slednjim dnem, in z zaupanjem navda vse, katerim je kaj za mir. Avelane se je zahvalil z nekolikimi besedami. 50.000 goldinarjev .ie glavni dobitek velike inomoške 50krajcarske loterije. Častite čitatelje opozarjamo, da je žrebanje že dne 26. oktobra. Tuj ci. 16. oktobra. Pri Maliiu : Schab, Preizner, Gaspari Haas, Bettelheim, Graf, trgovci; Braun s soprogo; Hauser s soprogo; Herzog in \ Menayer, potovalea, z Dunaja. — Krauser, trgovec, in Miilk, i potovalec, iz Monakovega. — Schwarz iz Gradca. — Coches, ! tajnik, iz Trsta, — Sink, posestnik, iz Zagorja. — dr. Franc ' Voušek, c. kr. okr. sodnik, in Pavla Voušek iz Maribora. .— j Tancig, poštar, iz Mekin. — J. Kopecky, stavbeni podjetnik, : iz Mekin. — Keršič, natakar, iz Kranja. Pri Slonu: dr. Mihael Radakovič s soprogo iz Gradca. ' — Ehrhardt iz Hamburga. — Muse, višji nadzornik južne že- ! leznice; pl. Geramb, stotnikova soproga: Ferd. Braun; dr. ; Julij Seunig in Franc Grotz iz Trsta. — Reitmayer, trgovec, i z Dunaja. — Buchsbaum iz Budimpešte. — R. pl. Rubelli, J trgovec, z Reke. — Karres, trgovec, iz Brna. — Bettlheim, trgovec, iz Vel. Kaniže. — Josipina Roblek iz Radovljice. — pl. Malberg iz Trebnjega. Aleks. Stokic iz Karlobaga. — Ant. Hanusch z Notranjskega. Pri bavarskem dvoru: Verderber, trgovski pomočnik, z Dunaja. — Benigher, trgovee s konji, iz Trsta. — Krak#r, krošnjar, iz Starega Loga. — M. Vogrin, prodajalka čipk, iz j Kočevja. — Schnetler, kovač, iz Beljaka. j Pri Juinem kolodvoru: Mieses, potovalec, z Dunaja. 1 — Alojzij Marchi iz Italije. — S. Besso iz Kalre. — Teifar, i Bankovcev v prometu Stanje avstro-ogerske banke dne 15. oktobra 1893. (Brzojavno poročilo.) zasebnik, iz Berolina. Pri avstrijskem caru: Marija Plepelih iz Gradca.— Franc Fink, potovalec, iz Neuberg-a. — M. Žilny, jurist, iz Celja.__ Umrli so: 16. oktobra. Doroteja Dolči, delavka, 59 let, Kravja do-lina 11, vsled raka. 17. oktobra. Marija Lipovš, stolarjeva soproga, 51 let, Streliške ulice 3, tuberc. pulm. — Bonaventura Ban, posest- jiiica, 73 let, Dunajska cesta 23, marasmus senilis. — Anton Riolini, delavčev sin, 5 mesecev, Streliške ulice 11, furuncu-losis. Vremensko sporočilo. gld. 498.794.000 (— 5 489.000) Kovinski zaklad „ 278.237.000 (— 80.000) Listnica „ 195,749.000 (—10.182.000) Lombard „ 29,635.000 (— 3,069.000) Davka prosta bančna rezerva gld. 2,558 000 (— 3,926.000) Državnih bankovcev je v prometu gld. 351,804.000 (+ 1.402,000) Ravnokur Je Izšla v J Cas i Stanje Veter LIS Vreme | 'S « j"3 a opazovanja zrukomera v inio toplomera po Celziju | 7. u. zjut. 17 2. u. pop. ; 9. a. zveč. 7369 7361 736 3 66 17-0 112 brezv. si. vzfa. n megla jasno n 0 00 moji založbi: B--- V ■ mazurka. Srednja temperatura ll-4°, za 0-1" nad normalom polka ■ za klavir zložil H. <» I s*i i*. Op. O. 520 3—1 Cena 45 kr., po pošti 48 kr. Knjigarna L. SCHWENTNER "S" \ nedeljo dne 22. oktobra 1803. Zabavni vlak v Ribnico in Kočevje. Odhod iz Ljubljane ob 7. url 10 minut zjutraj, dohod v Ribnico ob 9. uri 27 minut, v Kočevje ob 10. uri 1 minuta dopoldne. — Povratek iz Kočevja ob 6. uri 29 minut, iz Ribnice ob 7. uri 3 minute; dohod v Ljubljano ob 9. url 5 minut zvečer. "Vožnja stane tje in nazaj : v Kibnieo: ! v Kočevje: v III. razredu gld. 110 v III. razredu gld. 1'60 v II. razredu gld. 2'80 v II. razredu gld. 3.20 s Vozni listki se dobivajo pri gosp. Šešarku v prejšnji čitalnični trafiki v Selenburgovih ulicah nasproti kazini in pri gosp. Jakobu Zalazniku na Starem trgu do petka zvečer. Zaradi omejenega števila blagovolijo naj se p. n. udeleženol pravočasno za vozne listke oglasiti. HjT Vstopiti je samo na južnem kolodvoru, ker se vlak pod Zelenim hribom ne ustavi. Na kolodvor priti je zaradi zamenjave voznih listkov vsaj pet minut pred odhodom vlaka. Izletniki, kateri si žele ogledati zajedno Ribnico in Kočevje, izstopijo v Ribnici ob 9. uri 27 minut dopoldne in se odpeljejo z navadnim vlakom ob 2. uri 23 minut popoldne v Kočevje, kamor dospo ob 2. uri 58 minut. afcrVozni listki so veljavni samo za posebni vlak za colo progo do Kočevja ln nazaj. Vožnjo med Ribnico in Kočevjem z navadnim vlakom pa je treba posebe plačati in stane v HI. razredu 23 kr.__519 1 Dr. Alfred Mahr, prakt. zdravnik, nastanil seje v Ljubljani, Mestni trg 8, II. nadstropje. Ordinira od 1. do 3. ure popoldne, ubožne brezplačno. 515 3-2 Predzadnji teden! Inomostske a kr Predzadnji teden! Služba orgljarja in mežnarja se razpisuje pri župnijski cerkvi sv. Marjete na Muti o P? >n O a ■& o w-t (4 H 5 »N O a a •2 M is >5 >J 5i M ci bD o u o 4» ci M ci bo ci S) o 11 o M P k U blagohotno uv&zenje. / 506 4-2 Priporočava za bližajočo se jesensko in zimsko sezono izborno svojo zalogo vsakovrstnega suknenega blaga za gospodske in deške obleke, zimske suknje ln menčikofe ; dalje vsakovrstnega m m 3 j **«w pristno tirolsko flomače sito (Men) za gospojine obleke v najnovejših modernih bojah. Barhant za pihanje za bluze in obleke, posebno cenen in priporočljiv ; dalje pique, motvozast in atlažast barhant, ogrinjače za gospode in gospe, odeje in vsakovrstno pleteno blago. Tovarniška zaloga najboljšega platnenega in volnenega blaga Za dobro blago jamčita. — Cene blagu primerno jako nizke. trgovina m m s « mmmm)J manufakturnim blagom suknom in na, tIet»olo in drobno. Tovarniška zaloga najboljšega platnenega in damast-blaga. Pred škofijo 2, v Ljubljani, Pred škofijo 2. J ■e Cd 1 a> 2 « 5 s u t» o B o M <" O p (M CS o pr ev p. 2. "■S- H S« B f O n s. S O - S-& Ho 6 H f M ® Mi B O & & (B O O. d n I> u n a j s k a borza. Dne 18. oktobra. Papirna renta 5*, 16* davka . . . Srebrna renta 5%, 16* davka . . . Zlata renta 4*, davka prosta . , . . K% avstrijska kronina renta, 2JO kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kreditne akcije", 160 gld....... London, 10 funtov stri....... Napoleondor (20 fr.)....... Cesarski cekini......... Nemških mark 100 . . . . 96 gld. 90 fer. H6 „ 60 „ 119 „ 60 „ 96 „ 15 „ 992 „ n 334 . 90 . 126 „ 35 „ 10 „ 04 . o » •98 „ 62 „ 20 „ Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitki. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Izdajatelj: Dr. Ivan Jantiii. Dn6 17. oktobra. Ogerska zlata renta 4*....... Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 * Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4*/» * Kreditne srečke, 100 gld....... St. Genois srečke. 40 trld....... Menjarnična delniška družba „11 E B C U Wollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. 116 gld. 05 kr. 93 „ 55 n 145 „ 75 n 161 „ — n 194 . 50 n 98 „ 50 n 101 „ 10 n 194 „ 25 P 67 „ 75 n 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 136 gld. — Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 „ 50 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 kr. Salmove srečke, 40 gld........ Windischgraezove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . • Papirnih rubeljev 100 ... . . . 09 60 24 149 2870 103 182 . 50 ' 75 Pojasnilavvseb gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega I obrestovanja pri popolni varnosti na loicnlh g-1 n v n i c.