GLAS NARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki A 7 Stierv- 21. 3ST© VA/ 13, -marca 1901. Nesreče. / Razstrelba parnega kotla, 8 deklic usmrtenih. Chicago, 111 , 11. marca. Danes zjutraj pripetila se je v parni pral-o ci na zapadui Madison ulici razstrelba parnega kotla, ktera ni pro-uzroGila le veliko materijelno škodo, temveč je zahtevala tudi osem žrtev. Ob času razstrelbe je bilo le 36 osob v delavnici, večinoma dnkleta, ud ktenhje osem usmrtenih. Težko iu lahko ranjenih je kacih -0 osob, dočim se jih več pogreša in se je bati, da so slednji pokopani pod razvalinami. Da je bila nesreča še večja, se je poslopje vnelo, tako da so dekleta, ki so bila v poslopju, najbrže zgorela. Takoj po razstrelbi so zaprli posestnika pralnice, kteri bode toliko časa ostal v zaporu, da se najdejo uzroki razstrelbe. Dva delavca usmrtena. McKeesport, Pa., 12. marca. Da nes zjutraj ob o. uri se je razletel parni kotel v veliki pivovarni tvrd-ke ,,McKeesport Brewing Co.". Raistr-dba je bila tako silna, da se je štirinadstropno poslopje takoj pudrlo. Lesene hiše v soseščini bo zginole s površja. K sreči še ni bilo delavcev v pivovarni, le nočni ču vaj William Fierkle in neki delavec sta bila v poslopju; oba sta bila na meBtu usmrtena. Baje je tudi več delavcev, kteri so šli slučajno memo pivovarne, zakopanih pjd razvalinami. Nesreče na morju. London, 11. marca. Na obrežju Harwich so našli danes ribiči steklenico, v kterej je bil list sledeče vsebine: „Jadranka ,,Wildfire", ki je dne 3. januvarija OBtavila Halifax in bila na potu v Biscayo, seje z moštvom potopila." Parnik ,,Kiufanns Ca9tle" iz Cape Tow na, s kterim potuje 195 potnikov, je pri Noedels obtičal v pesku. I pati je, da bodo parnik rešili. Ladija se je potopila. Gloucester, Mass., 10. marci*. Jadranka ,,Cammmouwelth", ki je due 22. januvarija t. 1. oatavila tukajšnjo luko, in ki jo imela le za tri tedne živil seboj, je naj brž 3 zgubljena, ker že sedem tednov o njej ni duha ne sluha. Na ladiji je bilo razuu kapitana 14 mornarjev. Po-sestuiki ladije, bratje Tarr, domnevajo, di seje ladija v bližini George Island* potopila. Mestni ubožec zmrznil. TOletni John Carey, ki stanoval v hiši za mestne siromake, je na zemljišču „New Jersey Jockey Clu ba" minoli č. trtek zmrznil. Starček je dobil dovoljenje, da sme v Klisabethport svojega prijatelja obiskati Najbrže je ua potu zašel in tako ga je mraz prevladal. Kolodvor pogorel. Potniški kolodvor , New York, New Haven & Hartford' železnice Iia 132. ulici in Wills Ave. v New xorku je minolo nedeljo popotudne pogorel. Ker je bilo pcslopje večinoma leseno, se je ogenj hitro raz širil. Gasilci bo bili takoj na licu mesta, toda vsled slabega vodovoda je bilo gašenje skoraj brezvspešno. Škodo cenijo na $250 000. Sledovi bančnega tatu Schreiberja. Mladi bančni tat \Vm. Schrei-ber. ki je v mesecu avgustu m. 1. v Elizabethpi rt, N. J., ukradel $109,0(0, je v Los Angele«, Cal., ukradtn-) vredn stne listine po 1000 dolarjev zamenjal. Kam je potem oifiel je popolnoma neznano. Motorman ustrelil konduktorja. V noči cd 8. do 9. marca se je na iztočni 59. ulici in 2 Avenue v New Yorku zgodil zločin, kteremu je pa polic'ja kmaiu prišla na sled. Ob času umora sta bila le dva človeka na oni ulici, ktera sta slišala tri strele. Prišedši Ho pouličnega voza, našla sta kondukturja mrtvega ležati kraj veza. Kmalo na t je prišel tudi policaj iu ko se je dognalo ime motormana, kteri je med tem čas m zginol. je telefonično obveščena policija slednjega takoj pričela iskati in ga našla v njegovem stanovanju, kj»-r je oblečen ležal na postelji. Njfga so takoj aret'rali in izročili sodišču. Policija je danes našla pričo, ktera je videla, da je motormen tjuinn ustrelil sprevodnika Forsy-tha. Priča je voznik premoga Buckley kteri je ob k'itičnem času po 59. ulici vozil. Voz poulične železnice je stal na ulici in sprevodnik seje s svojim m< rilcem mirno pogovarjal. Takoj ua to sta počila dva strela, ko je Backley prišel bližje, je videl, kako je motormen v tretjič ustrelil na svojega tovariša, ki je ležal kraj voza in na to z revolverjem v rok: bežal. Umor? Trenton, N. J., 10, marca. Danes so našli 52letnega farmerja Thomas F. Appl-gata v njegovem hlevu i mrtvega z razbito lobanjo. Kraj i njega je stal konj, čegar kopita so bila krvava, toda kljub temu mislijo sosedje, da je farmer žrtva morilcev. Applegate je namreč že par mesec* dobival grozilna pisma brez podpisa, tudi roparji „belo-čepci" so mu dvakrat pisali, naj tukajšno pokrajino nemudomaosta-vi, k'-r je baje s svojo ženo slabo ravnal. Pred več dnevi, ko je Applegate v hlevu privezoval Bvojega konja, ga je nekdo zavratno po giavi udaril, tako, da je več ur bil nezavesten. Ko se je kmalo na to peljal v Extouville, je nekdo na njega streljal in duu kasneje so „beločep-! ci" napadli njegovo hišo, ktere je pa srečno s sekiro prepodil. Ko je bil zadnjič v Trentonu, je dejal svojim prijateljem, da bode kmalu umorjen. Na vešala Morilec zamorke Mary Vaulieu iu njenega triletnega sina, zamorec Robert Henaen, je bil dne 11. t. m. v Trenton, N. J., v smrt na vešalih obsojen. Smrtno obsodbo bodo dne 25. aprila izvršili. Henson je po dovršenem zločinu zažgal hišo svoje žrtve. Trust lekarnarjev. Dandanašnji procvitajo iu rast*-jo ti usti kakor gobe po dtžJu. Prodajalci lekov in tirožij v New Yurku so se minoli teden zjedimli v posebni trust, vsltd čebar bode vseh 1500 uewyorških lekaru prisiljenih zdravila po trustu dul čeuih cenah prodajati. Vsled trustovega pritiska so se nektera zdravila že od 25—30 odstotkov podražila. Pravda gospe Nation. W chita, Kansas, 11. marca. Porotno sodi^še, ktero obravnava proti gospej Nation in njenim pomaga* čem, se ni moglo zjedimti, kajti ee-dem porotnikov je glasovalo za obsodbo in pet za osloboditev. Slednji porotniki so zatrjevali, da nimajo proti posameznim obtoženim dovolj dokazov. Vsled t^ga bode v kratkem prišlo do nove pravde. Po obravnavi so Mrs. Nation izpustili, ker je nekdo plačal za njo $2000 poroštva. Ko je oatavila sodno pcslopje, je obljubila, da ne bode več uničevala saloouov, temveč da bode sedaj pričela boj proti — tobaku. Iz delavskih krogov. Trust za premog podaljšal plačilno lestvico do 1. aprila 1902. Shamokin, Pa., 9. marca. TruBt za premog je premogarje veselo iz-nenadil in naznanil, da ostanejo pogoji, ktere je sklenil z d.-iavci minolo jesen, do meseca aprila leta 1902. pravoveljavni. Na trv način toruj letos v pokrajini trdega premoga ne bode štrajka- ,,Phitadelphia & Reading Co 41 je danes pred svojimi 39 rovi prilepila lepake, kteri naznanjajo zgoraj omenjeno dozvolo. Isto tako je tudi ,,Pennsylvania Railroad Co." svojim delavcem naznaniia, da ostane tudi v nadalje vse pri starem. Slednja družba plačuje svojim delavcem 6 odstotkov večjo plačo kakor druge družbe. H izleton, Pa., 9. marca. ,,Lehigh Valley Co." je v svojem okraju na-!epi!a sledečo objavo: . ,,Koncesije in lOjdstotno povečanje plače, do-voljeuo dne 1. novembra leta 1900, ostane do 1. aprila 1902 veljavno. Lokaini nedostatki se bodo z delavci sporazumno poravnali." Scranton, Pa , 9. marca. ,,Delaware &. Hudson Coal Co." je danes svojim delavcem naznanila, da ostane plača do 1. aprila 1902 nespremenjena. Isto tako so tudi ,,Delaware, Lackawanna & Western Co.", ,,H llside Coal &, Iron i Co." in ,,Ontario & Western Co." objavile, oziroma bodo tekom tega tedna objavile, da ostane tudi v nadalje vse pri starem. Brez dvoma boao tudi samostojui posestniki ■ rovov sledili vzgtedu družb, ker so takorekoč primorani to storiti. Delavci so s tem sklepe m zjedi-njenih družb jako zadovoljni, ker jim je znano, da bi le težko trust prisilili, da jim da še večjo plačo. Občni štrajk krojačev. New Haven, Conn., 9. marca. Strajk tukajšnjih krojačev je zavzel splošni značaj. V obče se zatrjuje, da se bode tekom tega tedna v vseh delavnicah z delom ponehalo. Konec štrajka kotlarjev. Buffalo, N. Y., 11. marca. Daues se je končal štrajk kotlarjev, o kte-rem smo svoječasno poročali. To so štrajka ji sklenili miiiolo nedeljo in daues z delom pričeli. 0 zborovanju premogarjev vPenn-sylvaniji. Wilkeabarre, Pa., 11. marca. Danes je odpotovalo 300 premogarskih poslancev ,,United Mine Workers" v Hazleton, kjer se prične jutri premogarska konvencija. Podjetniki, oziroma zastopniki posameznih družb se zborovanja ne bodo udeležili. Posamezni delegatje so obiskali nektere zastopnike družb, toda vsi so se izrekli, da ne bodo pripoznali unije, češ da ona nima niti kontrole nad svojimi člani. Scranton, Pa., 11. marca. Daues se je vršila predhodna seja konvencije, pri kt^rej so se razmotrivale točke jutrajnje hazletonske kou-veucije. Do štrajka ne bi de prišlo, ker je vtčma premogarjev b plačo zadovoljna in ker so premogarji prepričal J, da bi b štrajkom ne bedo zboljšali svojega stanja. Hazleton, Pa., 11. marca. Premo-g&rska konvencija, ktere Be udeleži 700 odposlancev 1., 7. in 9. okraja trdega premoga, se prične jutri. Pri zborovanju se bode razmotrivalo o podaljšanju sedanje plačilne lestvice iu skrbelo, da se dosežijo jed-nakomemeje plače. Unija narašča. Hazleton, Pa., 12. marca. Pred sedmk Mitchel je danes dopoludne otvoril zborovanje premogarskih delegatov 1., 7. in 9. okraja. Pri otvoritvenem nagovoru je dejal predsednik, da je obžalovati ako poseBtniki in družbe prezirajo unijo, ktera se je v jednem letu od 8000 na 140.000 članov pomnožila. Ker se je daneB vršila le uvodna seja, niso bile vsporedne točke na dnevnem r^idu. Predsednik je konečno predlagal, naj se nabirajo doneski za napravo spomenika v Lattimer v letu 1897. umorjenim žrtvam. Delavke tovarn za svilo vstrajajo s štrajkom. Tvrdka EruBt tfc Herman Levi na zapadui 55. ulici v New Yorku ae na vse pretege trudi, da svoje delavke, ki zahtevajoč večjo plačo, že dva tedna štrajkajo, pregovori in jih zopet pridobi za delo. Tako je tvrdka štrajkarje pismeno obvestila, da jim poveča plačo od 10 do 15 centov, delovodje obiskujejo deklice ter moledujejo, naj prično zopet z delom, toda vse zaman, štrajkarji ostanejo pri svojih zahtevah. 0 štrajku tkalcev v Mystic. Mystic, Conn., 11. marca. Tkalci tvrdfce ,,Velvet Mill", ki že 6 tednov štrajkajo, so sklenili b štrajkom še nadaljevati. Dosedaj se je oglasil le jeden skab. Gostilničarji in zasebne stranke so izjavile, da ne bodo vzeli ni jednega skaba v stan. Vsled tega je superintendent imenovane tvrdke najel hišo, v kterej bodo eventuelni skabje stanovali. Ako se je dosedaj le jeden Bkab javil, tudi v nadalje ni pričakovati, da bi prišlo več ljudi te vrste v Mystic in je zmaga štrajkarjem zagotovljena. Štrajk delavk predilnice v Derby. Derby, Conn., 11. marca. Danes so delavko tukajšue predilnice pričele s štrajkom, ker jim posestnik tovarne neče za 15 odBtotkov povečati plače. Konec štrajka. Shamokin, Pa., 11. marca. Danes se je končal štrajk, kterega so uprizorili premogarji rova ,,Hickory Swamp". Družba ,,Union Coal Company' 9. okraja j6 danes svojim delavcem naznanila, da bode do 1. aprila 1902 plačevala premogarjem sedanjo plačo. Vendar pa hočejo delavci zahtevati še šestodstotno povišanje plače. 0 štrajku pristaniških delavcev v Marseille. London, 9. marca. Stanje štrajka pristaniških delavcev v Marseille je še vedno nespremenjeno. Vsled štrajka ima trgovina, obrt in ladjeplovstvo veliko škodo. Pristaniški delavci v Genovi so svojim marseilleskim tovarišem obljubili, da ne bodo tovore ladij, ki prihajajo iz mprseilleske luke, izkrcali. Baje bodo tudi v Genovi pričeli pristaniški delavci štrajkati, kar bode obrti in trgovini južne Francije in severne Italije mnogo škodovalo. V kratkem bodo vse večje tovarne v Marseille zaprte, vsled česar bode 80,C00 delavcev brez p sla. Delavski odbori stražijo pomole noč in dan, da tako zubranijo delo. Delavski nemiri na Španskem. Barcelona, 11. marca. V Maulleo, 40 milj severno od Barcelone, prišlo je med delavstvom do resnih nemirov. Štrajkarji so napadli več tovarn in dve zažgali. Orožniki so dva delavca ustrelili in več so jih ranili. Štrajkarji so razdejali brzojavno zvezo med Manlleo in Barcelono. Nevihte. Nevihta na jezeru Michigan. Chicago, 10. marca. Danes zjutraj je v našnm mestu razsajala nevihta in pre uzročila škode za kacih S20i.000 Brzojavne in telefonske žice so zAo poškodovane. Veter je metal valove daleč na kopno, vsled česar je rešilna postaja ob ustju reke Chicago do prvega nadstropja pud Vodo. Tudi v Indiani in Kentucky je vihar napravil mnogo šk._de. Dne 11. t. m. razsaja! je skoraj po vseh naših državah vihar.m napravil osobito v jugozapadnem delu naše republike mu- go šk<»--e. Tudi v newyorski državi je vihar napravil mnogo šb^d^. V bližini postaje Hastings se je zemlja vdr vsled česar je bil žele*ntš:u pr vstavljen. Tudi v Glenriule in oko lici bo se podrli železniški nasipi. Bronx Cre^k v s^ver-iem N w Yorku je vsled dežja stopil iz svoj struge, preplavil železniški nasip in odplavil tri lesene mostove. Mouut Vernon, N. Y., 11. mar ca. V minolej noči je nevihta v Westchester county uapr vila mnogo škode. R iane nove stavbe s • poke nčane," brzojavne žice pretrga ne, ceste uiso za rabo. Chicago, 11. marca. V zapaduih državah razsajala je min ilo sob to in nedeljo nevihta, ki je osobito v gorenji dolini Mississippija napravila mnogo škud^. Včeraj ie razsajal vihar v Michigan, Indiana, Ohio iu bližnjih državah Brzojav ob Superior Lake je poškodovan-V Green county, Ark., je vihar usmrtil 6 osob. V Chicug- jp vihar več brzojavnih drogov podrl Skoda znaša $250.000. Providence, B. I., 11. marca. Vsled deževji- se je podri nasip kraj Wauskuk tovarne, več delavcev je utonilo. East Moriches, L, I., 11. marca. Tu je razs&ial vso noč jugoiztočni vihar. Do sedaj se ni pripetila ni-kaka nesreča na morju; velika ja-dranka bila je blizu obrežja veidrana toda po noči je zginola. Vihar v Texasu. Dallas, Tt-x., 9. marca. Danes je vihar razdjal naselbino Wills-Point, ki se nahaja 60 milj cd tu proti izhodu. Pet otrok je usmrtenih, mnogo ljudi nevarno ganjenih. Vihar je porušil 25 hiš, mn go streh in hišne oprave je odnesel v uepregledno daljavo. Med razde janimi poslopji je tudi tukajšnji šola, ki je bila pred par meseci gotova, in ki je veljala £10.000. Razun hiš je vihar porušil »udi mnogo hlevov, v kterih je živina večinoma poginila. Novi dokaz stare resnice da je sledeče pismo: Priloženo pošljem denar za drugi tucat steklenic Triuer jevega ameri-kanskega grenkega vina, ter prosim da mi istega pošljete kakor hitro mogoče. Priznati Vam moram, da Bem bil hudo bolan, in sam ne vem kake bolezni sem vse imel. Noben zdravnik mi ni mogel pomagati in vgak je miBlil, da ni več pomoči zame. Imel sem hud revmatizem, zdravniki so r^kli, da sem na ledvicah bolan, želod-c mi je prouzročil hude bolečine in bil sem tako slaboten, da mi je živije nje nadležno postalo. Trine-jevo prenko vino Be je pokazalo pri meni povsem zdraviluo, da sedajzjpet lahko delam in se p' čutim mnogo močnejši. Samo včasih počutim še kako bolečino in radi tega ho^em tudi nadalje jemati to izvrstno sredstvo, ktero mi je tako d jbrodeln* pomagalo, in ktero moram zaupno priporočati vsem, kteri trpe vsled kake bobzni želodca, j. ter in l«d-vie- Matt. Domjančič, Jerome, Iowa. —• Edini izdelovalec tega, \ istini edino zdravilnega vina v Ameriki je Joseph Triuer, 799 So. Ashland Ave. Chicago, II!., kteri radovoljno pošlje ceno in spričevala njegove izvrstne zdravilne moči Dobiti je tudi v lekar iah, toda va rovati se je treba pred mnogim' ničvrednimi in nezdravimi pona-redbami, zato zahtevaj veduo odločno Trinerjevo ktero je edno zdravilo. Ropar vplenil le $1.90. Dne 8. t. m. ob 9. uri zvečer napadel je nepoznan ropar Magajni-čarja nadpc ulične železniške postaje v Lin wood Street, Brooklyn B Tough, New York. Blagajuičar Flath je secM pri raisi, ko ga je r ipar zavratno napadel in pobil na tla kjer je nezavesten obležal. Na 'o je iopov hitro izpraznil denarnico, v kterej pa k »rvči ni bilo več kol 81 90, ker oUali denar v znesku S100, je bil za ki, njen v železni Magajni. S- iM p, i Ure p-, napadu so p miki našli blagaj ličarja in ga i ami uianco edveli v njegovo stanovanje. Zgubil se v gozdu. Potsdam, N. Y . 10. marca. Mi-uoii četrtek s j« zgubil v tukajšnjem gozdu drvar Daniel Migi -. Daues s > nesrečnika našii v bližini Gabes H'tela. Vsied mraza so mu roke in noge zmenile in bode najbrže umri. Velika naročba jekla. Pittsburg, 8. marca. „American Windon Glrss Co.," je dobila naročilo za 77o.OCO zabojev stekla. Oua, kt^ro bode naročnica ...Jobbers Association" za imenovano steklo plačala, je dosedaj naivišja v zgodovini ameriške steklene obrti. Trust za cink-bankerot. Lop I in, M o., S. nn:rca. Tukajšnji trust ,.International Zinc Co." je uapovedal konkurs. Preiskava j" dognala, da trust nima nikacega premoženja, s kterim bi saj deloma tamog^l pokriti svoje dolgi ve. Vstane vna glavnica trusta je znašala 31,000.000, njegova delnice so bile večinoma tukaj in v Angliji proda-ue. Trust je bil last newyorskih in bostf n-jkih bank. 0 svetovni razstavi v St. Louisu. Jefferson City, Mo., 9. marca. Vlada je dovolila 81,000 000 za svetovno razstavo v St. Louisu. Razstavni odbor države Missouri obstoji iz devetih osob. Senat je danes opravomočil postavo, v=led ktere bodo roparji, kteri love ljudi in zahtevajo odkupnino, tudi s smrtno kazuijo kaznovani. Kuga v San Francisco. Washington, 9. manca. Uradne preiskave nekterih sumljivih slučajev bolezni v San Francisco, bo dokazale, da razsaja v San Francisco kuga. Da se o nevarni bolezni ni preje zvedelo, je pripisati največ malomarnosti tamošnjih oblastij, ktere bj skušale vso stvar prikriti. Kakor je državna komisija dognala, je do sedaj G osob za kugo umrlo, d jčim je še več oBob bolnih. Zve-zina vlada je nemudoma vse potrebne zdravstven^ korake odredila, da se nadaljno razširjanje nevarne bolezni prepreči. kaj ra.ui pošiljajo rojaki svojcem v staro domovino in sicer it te dežele zgolj v gotovem denarju, denarne po-šiljatve pa najhitreje in najceneje odpošilja Fr. Sakser, 109 Greenwich Street, New York City, zato se je tudi najbolje nanj obrniti. FIBVHE rr* § fi i i Seveda... Juisliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi .... Toda... ,4) ako Bi kdaj poknsil 1 SUPERIOR STOCK ^ pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — lito je NAJ-S BOLJŠE...... Bosch Brg. Co. LAZE LINDEN. - - - MICE. PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH. Entered as second class matter at the New York, N. Y. Poat office October 2. 1893. „GLAS KAMA", liist slovenskih delavcev v Ameriki. *sdajatelj in urednik: Published by F. 6AKSER. 109 Greenwich St. Nk w York City. ^ a leto velja list ^a Amerigo —, «a pol leta..............$1.50, la jjivrop^ /a vse leto . . .gid. 7.—, „ „ „ pol leta . . . . „ 3.50, , „ „ čatrt leta . . . „ 1.75. ^ Evropo pošiljamo list skupne dve številki ,Glas ti&roda" izhaja vsako t ed<. i n so u tr G AS NARODA" („ Voice of i he People'•) Will be d every Wednesday and Saturday. Subscription yearly S3. Advertisements on agreement. £a ogiase do 10 vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobncsti i* ne natisnejo. Deaar naj se blagovoli poslati po Mon^y Order. Pii spremembi kruja naročnikov jgtosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopii om in pošiijatvam naredite naslovom: „G!as Naroda", - 109 Greenwich St. New York City. Telefon 3795 Cortlaadt. perjeni proti linčanju, toda še celo v t^h člankih samih je kaj lahko opaziti sovraštvo do zamorcev in člankarji nesrečnih žrtev ljudske podivjanosti nikakor ne smatrajo kot glavno točko predmeta, temveč se bavijo le z linčarji ter jih v po-jedrnih slučajih nazivajo kot revo-lucijarno kliko, da na ta način tukorekoč ljudstvo še vspodbujajo k jednakim činom. Da se godi zamorcem še večja krivica, so naši južni vsemo^očneži omejili zamorcem izvrševanje volilne pravice. Njihove glavne želje so gotovo, da odvzamejo delavcem brez razlike polti voliluo pravico, in k^r go zamorci glede omike par stopinj za osialim delavstvom, so to začeli s zamorci. Ako kapitalistično časopisje to zadevo kedaj kritiku e, stori to edino le iz gotovih političnih vzrokov, o pravici in slobodi v tem slučaju ne more biti govora. Ako vse imenovano vpoštevamo, s nam nikakor ni čuditi, da so v South Carolini prišle take stvari ua d m. Med tem ko s 3 z belim pro i^tarcem še človeški postopa, se na i.ošem iugu vzgaja zamorsko delav-stve z bičem, vendar pa razlika tega postopanja ni velika. PrerJrja. Elastarns stfžn]išfvo. V zadnjem času se bavi javnost, oaobito pa Časništvo z odurnimi poročili o zopetni n?postavni vpeljavi pravega sužnjištva na našem jugu. kteremu kapitalističnemu zločinu na čelu stoii država South Carolina. Piačano in neplačano časopisje ee nad snžnjižtvcm kaznjencev in „prostih14 zamorskih delavcev zgraža in je s svojim razmotrivanj* m te zadeve izvan sebe, da ee zamere v naših državah sploh kaj tacega pripetiti. Vendar pa pozuavatelju nagega kapitalizma nikakor ni težke priti do zaključka, da izrazi, kter« je čitati v gotovem časopisju ne prihajajo iz srca, in da nikakor niso tako iskrene nravi, kakor bi to indiferentni čitatelj prvim pogledom soditi zamcgel. Človek bi mislil, da je ta grozna pojava početkom dvajsetega stoletja, 1q posamezni slučaj, kteri jf nastal vsled malomarnosti gotovih činiteljev, teda mi smo povsem prepričani, da taki slufaj v drža-žaveh, kjer prevladuje zamorske prebivalstvo, nikakor niso rertki. ti r dj, a; sužnjišstvo na naš^m jugu kljut) vsem pcetavam, takorekcč sistematično vrši in po okoliščinah celo cd vladinih faktorjev pospešuje. Daje „ka| tac-pa" v našej repu bliki ra< t-O' t mu se pač ni trd a čuditi, kajti akn vpoštevamo postopat je kapitalistov i balim delav stv< m, ktero se nikakor človek- -lju' itn nazvati ne more, je po ten takem. k vet rn samoumevno, da se ■0 1 ■ • ^ -l ■ 1- ■ s zamorskimi trpim, kten veljajo kot ia n? iz br^ž no ljudstvo, še slab-je postopa. Lincoinovi časi, \ kterih bo Američani zatrj vali, da je zaiaort c sloboden človek, za kte-rega velja isto pravo in iste pra vice, kot za b. lega, bo že davn« minoli in le predobro nam je znano, da je v Zjt d. državah na tisoče onih državljanov, kteri go nekoč jednako-veljavnost in stobodo „brez razliki poltne barve*' proglasili svojim geslom, kteri bi pa dandanašnji ne premišljali in radostno j>rtkli-cali vse ono, kar jim je nekdaj bilo sveto. Saj je vendar neovrgljlvc dejstvo, da naši izkoriščevalci je-dva čakajo, da slobodo in jednako pravnost tudi za belo prebivalstvo proglasijo kot ničnost— kam bi pa prišla naša slavna vlada, kam naš italizem, ako bi se moralo še celo na zamorce jemati ozir? 1 Tu pa tam je v našem časopisju čitati člauke, kteri so aa- Ko se je pričela anglo-boereka vojbku, seje v obče mislilo, da bodo Bo rci le tedaj zmagali, ako bi dojili znslombo, oziroma dejansko pomoč v inozemstvu, ali pa, ako bi jim Afril anderji Kapske kolonije pridružili, da bi tako prepodili pren3ogočne Angleže iz jugo-afri-j Mre ga ozemlja. Vojaški zvedenci so Hicoj spočetka prišli do zaključka, Ja b do Botrei kljub vB^m svojim voj kinim vrlinam poraženi, kajti : <1 t m, k'T človeških in gmotnih žrtev na angleškej strani ni jemati v poštev, pomenijo take žrtve za Bot rce nenad omestljivo izgubo in škodo. Višl^d prvotnih boerskih zmag pojavilo se je med vsemi Boercem naklonjenimi narodi brezmejno navdušenje in baš te zmage so storile, da spočetka nihče ni vedel, ktera o»l bojujočih strank bede zmagala. Ko bo pa Boerci početkom 1. 1900. nekako malomarno oblegali mesta Ladysmith, Kimberley in Mafe .:ng, in ko konečno svoje velike ~:nage nad angleškim generalom Bullerjem niso hoteli izkoristiti ter so še v nadalje z defenzivnim voj skovanjem vztrajali, ni nihče več dvomil, da je boerska stvar, tako-rekoč po njihovi lastni krivdi zgubljena, kajti z defenzivo ali domo-oranem se ne odločajo zmage, temveč s tem se k večjem le vojska zavleče, kar se ie tudi v južni Afriki zgodilo. Cesar je bilo pričakovati, to je tudi nastopilo. Zadnji boersk' poskus z vpadom v Kapsko kolonijo Laracšnje Ki^ozemce pridobiti za Jojo stvar, seje izjalovil in tako io Boerci prišli do konca svoje v j ne umetnosti. Ne oziraje se na t se pa zaraore guerilla-vojskova v >.Lje še v nepregledno daljavo za-1 <":i, Angležem mnogo žkede in . '^prilik prou.:ročiti, kar pa Boer ;om ver dar ne bcdB nič koristilo Negk de na človeške žrtve, sta obe bo< -ski republiki tudi v gospodarskem oziru m.rali prenesti ne-opisno škodo. Brezštevilne čede a »vede m drobnice, hiše in gospo laraka poslopja, sploh vso boersko moviiio je uničila dolgotrajna ne srečna vojska. Boerske rodbine so stale osamljene, njih očetje in r dniki so žrtvovali svoje življenje za slobodo domovine, ktero so jim Angleži tnko nesramno opustošili. Zavedajcč eeT da so nadaljna ca-■'protstva brezvspešna, je konečno ud: boorski ^neral Louis Botha uvid 1. daje najbolje, ako se sklene mir. Glede sklepa miru, je tudi predsednikov namestnik Trans vaa'a Schalk-Bu rger, Boercem »ve toval, naj skleni j o mir. In ako se konfjčno Boerci odlo^ čijo za mir, jim tega gotovo nihče ne more šteti v zlo, kajti oni so junaški branili svojo rodno zemljo in sc se le angleškej premoči morali udati. Upati je, da bodo Boerci sedaj sklenili mir, da rešijo saj še ono, Kar jim je še rešiti mogoče. Homatije na Kitajskem. Angleži v skrbeh. London, 9. marca. Vsled ruskih vspehov v Mandžuriji so Angleži v mnogo večjih skrbeh, kakor se je spočetka domnevalo in v verodostojnih londonskih krogih se celo zatrjuje, da je položaj na skrajnem istoku sila resen. Oficijelna poročil a se jednoglasno glase na to, da boda Rusija, kljub vsem ugovorom Auglije in ostalih držav, Mandžurijo kot svojo pokrajino proglasila, čemur se hoče A Dglija energično braniti. V to svrho je baje Anglija sklenila z Zjed. državami tajno pogodbo, po kterej bodeta naša in mgleška vlada Rusiji zabranili osvojenje kitajskega ozemlja. Tudi Japonska se h:če v tem pogledu Angliji pridružiti, dočim je Francija, Italija in Španija na strani Rusije. Tudi v ostalih državah se mand žursko vprašanje Bkrbno razmotri va, vendar je pa občno mnenje prišlo do zaključka, da ugovc ri vseh evropejskih držav Rusiji ne morejo zabraniti svoj načrt prej ali slej izvršiti. Kralju Edwardu žvižgali. B^rolin, 9. marca. O priliki obiska svoje sestre, nemške cesarice-vdove pokojnega cesarja Friderika, je na kolodvoru v Duisburg zbrana možica, v Hamburg potujočemu angleškemu kralju žvižgala. Kralj EJward je bil vsled tega dogndka sila užaljen. Ž njim potuječi predsednik pokrajine Rene mu je izrazil svoje obžalovanje. Takoj na to je nemška vlada angleškega kralja uradoma obvestila, da je načelnik žfilezuične poBtaje v Duisburg za kazen vsled onega dogodka ,prestavljen. " Kitajska mora odstopiti Mandžurijo. London, 11. marca. Iz Shang-haija došla poročila javljajo, da je Rusija kitajsko vlado uradno obvestila, da ako bi slednja ruskim zahtevam gledfe Mandžurije v kratkem ne ugodila, bode Rusija stavila še večje zahteve. Li Hung Chang se Rusiji ne more protiviti in je vsled tega naprosil Zjed. države, Anglijo, Nemčijo in Italijo, naj posreduje med Rusijo in Kitajsko. V ostalem pa hoče Li Hung Chang vso stvar zavleči, kajti ka kor se javlja iz Pekinga, je zopet na smrt bolan. Iz Yokohame se poroča, da je vsled ruskih zahtev glede Mandžurije, pričakovati mnozih neprilik in celo vojsko. Vsled tega je japonska vlada vse v inozemskem vodovju se nahajajoče vojne ladije brzojavno domov pozvala. Petrogradska vlada zatrjuje, da ne namerava Mandžurijo osvojiti, ker cd nje ne pričakuje nikacih koristi. Vendar je pa dovolj znano, da bode Mandžurija postala prej ali slej ruska pokrajina. Washington, 11. marca. Vojni urad je ukazal generalu Chaffee, ki je vrhovni poveljnik našega v Pekinga se nahajajočega vojaštva, da ostavi Peking. Velik del moštva odpotuje s parnikom ,,Shanhai-kwau" na Filipine. V Pekingu bodeta ostali le dve Botniji. Tudi general Chaffee bode odpotoval v Manilo, kjer prevzame McArthur-jevo mesto. ja. Iz teh poročil je posneti, da je njegovo moštvo v tem času 1000 Boercev pomorilo, ranilo in vjelo. Lorenzo Marquez, 11. marca! Danes bo odpotovali Boerci, kteri bo se portugalskim oblastim prostovoljno podali s portugalsko ladijo na angleško ozemlje. Piel vkrcanjem se je neki Martinisen branil iti na ladijo, zatrjajoč, daje ameriški državljan, vendar mu pa konzul Zjed. držav ni mogel pomagati. Kje je general De Wet? Bloemfontain, 11. marca. Kje se nahaja general De Wet, niti Angleži sami ne vedo. Vse kar je o njem znanega je, da vsaki dan 25 milj daleč proti severu potuje. Več malih bo^rskih oddelkov se je pojavilo v jugoiztočnem delu Oranje River kolonije. Kapski Nizozemci, ki so se, kakor znauo vojaški organizirali, pričeli so Boerce zasledovati. V Kapski koloniji je le še malo Boercev. Cape Town, 11. marca. Pri Ali-cedale, 30 milj severno od postaje Shelton so Boerci razdejali železnico in oropali kolodvor, na kar so odšli proti izhodu. Cape Town, 11. marca. Do sedaj je v Cape Townu umrlo 23 osob za kugo. Kuga, ki je spočetka razsajala le med Kafri, pojavila se je sedaj tudi med Evropejci in sicer baš med bogatimi. Botha Be bode udal dne 13 t. m. London, 12. marca. Angleška vlada pričakuje, da se bode general Botha jutri udal, ker dne 14 t. m. poteče med Boerci in Angleži sklenjeno premirje. Se li bodo tndi drugi boerski poveljniki udali, je seveda drugo vprašanje. Iz Pretorije se javlja, da se nahaja boerski general De Wet s svo jimi četami severno od Brandforda v Oranje River koloniji. Bloemfontein, 12. marca. Angleške čete polkovnika Pilcherja so prepodile Boerce od Bloemfonteina do reke Oranje. Pri tem so Angleži vjeli 30 Boercev in jim vzeli 3000 konj. Položaj v Kapski koloniji je še vedno resnega značaja. Ko so bili Boerci v Maraisburgu, so tamošnji Nizozemci uprizorili protiangleško domonstracijo. Nizozemska dekleta so Boerce pozdravile s transvaal-skimi zastavami in pele njih narodno himno. Calcutta, Indija, 12. marca. V kratkem pride iz južne Afrike 5000 boerskih jetnikov, za ktere je indijska vlada že pripravila taborišča. Dopisi. Vojna med Soerci is Anglijo, Angleške nade. London, 9. marca. Kakor je sklepati iz jugcafriškega bojišča prihajajočih poročil, bodo general Botha, kakor tudi ostali boerski vodje tekom tega tedna z Angleži sklenili mir, oziroma odložili orožje. De Wet, Steijn, Delarey in Vi-Ijoen se še vedno branijo udati se Angležem. Boerski poraz v Kapski koloniji. Cape Town, 10. marca. PriZand-fontein prišlo je do male bitke med Boerci in kapskimi Nizozemci. Boerci so zgubili sedem mrtvih in mnogo ranjenih, dočim nimajo kapski Nizozemci nikacih zgub. Durban, 10. marca. Danes je vposlal general French poročilo o svojih vspehih do konca februvari- Iz našiti not kolonij Vjeli oddelek vstašev. Manila, 8. marca. V bližini vasi Imos, v pokrajini Cavite, je oddelek 4. polka vjel več vstašev. Damačini zatrjujejo, da živi Aguinaldo v pokrajini Isabella v severoietočnem delu otoka Luzona. Američani bo odposlali v imenovano pokrajino vojaštvo, da vjamejo Agiualda. u Aguinaldo zopet všel. Manila, 9. marca. Američani so bili v zadnjih dneh na sledu Emilija Aguinalda, ki je bil pri svojej materi v Biuacagon. Ko so prišli v hišo njegove matere, niso našli Aguinalda, pač pa njegovo obleko iz česar je klepati, da je pobegnil v ženskej obleki. Dočim je Aguinaldo srečno všel, vjeli so Američani njegovega slugo, kteri je povedal, daje bil s svojim gospodarjem sredi Američanov, da je govoril z ameriškimi častnici in vojaki, kteri pa ju niso BpoznaU. O položaju na Kubi. Havana, 9. marca. Tukajšnje časopisje zatrjuje, da ne bode prišlo do sporazuma med Kubo in Zjed. državami, ker prva neče pripozna-ti od waBhingtonske vlade stavljenih predlogov. Iz notranjih kra/ev otoka se poroča, da je ljudstvo za pretilo delegatom, da ako bi se za Zjed. države ugodno izrekli, nima, jo nič dobrega pričakovati, ker ljudstvo zahteva polno neodvisnost GOTOVE denarje najceneje ku piš pri F. SAKSERJU 109 Greenwich St., New York. Whitney, Pa., 8. marca. Rojakom imam naznan ti žalostno vest o ponesrečenju dveh rojakov. Dne 27. febr. ob 10. uri zvečer je ubilo v rovu Dorsthy Work dva Slovenca ; prvi je bil Josip Ipavic, član društva sv.' Alojzija štev. 13, Baggaley, Pa., ter biJ tudi zastopnik tega društva. Pokojui Ipavic je bil v obče priljubljen in zapušča v tej deželi žalujočo soprogo, s ktero je bil še le mesec dni poročen. Ipavic se je poročil dne 28. jan. t. 1. s Heleno Marn, a 27. febr. ga je že ločila neizprosna smrt od ujpgove žene. Pogreb se je vršil dne 1. marca, kterega Be je udeležilo obilo Slovencev, za kar se jim srčno zahvalim ; pokojnika je pokopal naš slovenski duhovnik Rev. P. Venceslav S^lar. Drugi rojak pa ni bil član nobenega društva in še le prvi dan delal v rovu, zato tudi ne vem več o njem povedati, ker Bem je dospel iz nekega gojzda, kjer je prej d^lal. Vem pa, da je odposlal svoji soprogi parobrodni list, in da ima vsak čas sem priti z dvemi otroci. Kaj bode sedaj uboga sirota počela, ko ne bode našla moža več med živimi? Pokojni pa tudi ni ostavil nič denarja, ker onih 70 dolarjev, ktere je imel, je komaj zadostovalo za pogreb. Kaj bode sedaj počela uboga družina? Ako bi bil pokojni pri kakem društvu in pri Jugoslovanski katoliški Jednoti, potem bi se jej saj nekoliko pomagalo. Zato-raj rojaki pristopajte k podpor nim društvam in k Jugoslov. kat. Jednoti. Anton Prijatelj Ironwood, Mich., 8. marca Dovolite mi g. urednik prostora za par vrstic, ker želim rojakom naznaniti kako se nam tu gori godi. Za sedaj ne svetujem rojakom, da bi sem gor hodili, ker dela ni do biti; zaslužek pa ni slab, namreč $2.25 za deseturno delo. Tukaj delamo po rudokopih po zimi le bolj po malem, in to tako dolgo, dokler led pokriva michigansko jezero, kakor se pa ledena odeja stopi, se pa tudi marljivo prične z delom ; ljudi potrebujejo več, dela se trajno potem in tudi zaslužek je boljši. Slovencev nas ni tukaj veliko, pač pa imamo dvoje društev, a to ne zaradi preobilega števila Članov, pač pa zaradi nesložnosti, ktera je žali-bog preobilokrat gost med nami. Pozdrav rojakom po širnuj Ameriki 1 . Rudar. Ely, Minn., 4 marca. Olanom Jugoslovanske Katoliške Jednote naznanjam, da nam je vlada Minnesote vrnila potrjena pravila, ali da je naša Jednota sedaj inkorporirana, to naj blagovolijo uaznanje vzeti društva spadajoča k Jugoslov. Katol. Jednoti. Inkorporacija je nam delala precej preglavice in se vsa zadeva razmo-trivala več mesecev in bilo je dosti dela. Bali smo se tudi velikih stroškov, kar se je že drugej pripetilo, ali dobili smo dobrega advokata, kteri je spretno izurjen v tej zadevi in nam obljubil vse najboljše za nas storiti in mož je tudi tako na pravil. Vsi stroški za inkorporacijo so znašali samo 856.10, kar je gotovo malo in menim, da nam bode vsak član Jednote pritrdil. Pričakovali smo tudi izvan rednih stroškov, namreč za vožnjo in druge stvari, kar se je že pripetilo. Tako je sedaj vse v redu brez velicih stroškov in vožarenja na okolu. Ker se bliža čas volitev delegatov na glavno zborovanje v Calumet, Mich., me veže d jlžnost, da naznanim vsem društvam, ki so v zvezi z Jugoslovansko Katol. Jed-noto, da si izvolijo take delegate, ki bo ameriški državljani in imajo ameriksnske papirje; kajti vsak delegat- ima pravico voliti in biti izvoljen, ako pa je kdo izvoljen v odbor Jugoslov. Katol. Jedoote in ni državljan, potem prekoračimo pravila, ktera so inkorporirana. Kajti pravila govorč, da mora biti vsak odbornik državljan. K sklepu srčno pozdravljam vse Slane in društva Jugoslov. Katol. Jednote, ,,GIas Naroda" pa priporočam v obilo naročevanje in vsestransko podporo. John Habjan, predsednik Jugoslov. Kat. Jednote. Kranjsko slov. katol. podp. društvo sy. Barbare FOREST CITY, - - - PA. ODBOR: Josip Bucenel, predsednik ; Anton Ciar, podpredseduik; John Telban, I. tajnik ; Bartol Poverk, II. tajnik ; Martin Muhič, blagajnik. NADZORNIKI: Josip Zalar, Jurij Zupan, Frank Skcbic, John Drašler Dopisi naj se pošiljajoI. tajniku: J. Telban, Box 607, Forest City, Pa. Glasilo „Glas Naroda". Dež uničil načrte mestnih politi-karjev. Dež, ki je minolo soboto napravil tudi v newyorSki -okolici mnogo škode, je tudi newyorSkim politi-karjem uničil račune, kajti slednji so hoteli mestnej upravi dokazati, daje potrebno napraviti nove vodovode za mesto New York, ker ji v sevtrnem New Yurku v zadnjih dnevih pomanjkovalo vode. Po dežju pa naši vodovodui Špekulnutje ne morejo več dokazovati, da so vodo-vodue naprave pomanjkljive, kajti vsi rezervarji so do vrha polni pitne vode, čeravno podkupljeni uradniki puate, da voda tudi memo teče. V smrtni nevarnosti. Fishkill Lauding, N.Y., 11. marca. Vfieraj bi se pripetila tukaj grozna nesreča, Ktera bi zahtevala 6 žrtev, da se nišo pravočasno umaknili. ISa želnzniCnom mostu pri Dutchess Junction bilo je namreč šest muških in žensk, ko je prišel od obeh strani po jeden vlak, tako da je bila rešitev skoraj nemogoča. K srerči je jed^n gospodov pravočasno svetoval, naj se uležejo med oba tira in slednji trenotek sta prišla vlaka. Ko sta vlaka odšla, so ljudje vstali, samo gospa Nellie Greunan je obležala nezavestna na tiru. Slednjo so prinesli domov, toda ona se več ne zaveda in bode najbrže strahu umrla. Opravičen ugovor. Montreal, Quebec, Canada, 9. marca. Ker nameravata vojvoda Cornwallski in njegova soproga priti v,£anado, je mestno zastopstvo dovolilo $10,000 za sprejem svojih zatiralcev. Organizirano delavstvo Montreala je pri zborovanju, ktero se je vršilo v minolem tednu, sklemlo, vsled ukrepa mestne uprave pritožiti se pri vladi v Quebecu, češ da davkoplačevalci ne puste, da se troši denar kanadskega ljudstva za slavnostni sprejem angleških zapravljivcev. Istodobno je veliko število miličarjev izstopilo iz kanadskih polkov, da tako dokažejo, da kralju Edwardu niso naklonjeni. Kretanje parnikov. V New York dospeli: ,,Hannover" 10. marca iz Bremena s 1234 potniki. ,,St. Louis" 10. marca iz Southamptona s 654 potniki. „Umbria" 10. marca iz Liverpoola s 307 potniki. ,,Germanic" 10. marca iz Liverpoola s 1283 potniki. ,,Graf Waldersee" 11. marca iz Hamburga s 784 potniki. ,,Siberian4' 11. marca iz Giasgovva s 70 potniki. „La Champagne" 11. marca iz Havre s 1055 potniki. ,,\Vesternland" 12, marca iz Antwerpena. ,,Statendam" 12. marca iz Rotterdama. Dospeti imajo: ,,L',Aquitaine" iz Havre. ,,Barbarossa" iz Bremena. ,,Kensington" iz Antwerpena. ,,Majestic" iz Liverpoola. „Kaiserin Maria Theresia" iz Genove. ,,Campania" iz Liverpoola. ,,Ne\v York" iz Southampton a. Odpljuli so: „ Patri a", 11 marca v Genovo. ,,Western!and" 13. marca v Antvverpen. ,,Germanic" 13. marca v Liverpool. ,,St. Louis" 13. marca v Southampton. Odpljuli bodo: „La Champagne" 14. marca v Havre. „Umbria", 16. marca v Liverpool. ,, Astoria", 16. marca v Glasgow. ,,Graf Waldersee", 16. marca v Hamburg. ,,Statendam", 16. marca v Rotterdam. ,,Kensington" 20. marca v Antwerpen. ,,Majestic** 20. marca v Liverpool. „New York" 20. marca v Southampton. Farniiki listki so dobit po i , .rail cenah pri FR. SAKSER & CO 109 Greenwich St., New York Jugoslovanska Katoliška Jednota. j t D ill Iokorporir&na dne 24. januvarija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI : Predsednik: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 š>uth 13th St., Omaha, Neb. ; I. tajnik: Jožef AgniS, Box 266, Ely, Minnesota ; II. ,, Štefan Banovec, Box 1033, Ely, Minnesota ; Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minn.; John Globokar, Box 3 1, Ely, Minn.; George Stepan, Box 1153, Soudan, Minu. PRISTOPILI: K društvu sv. Barbare štev. 3, La Salle, 111.: Matevž Besal star 40 let, Josip Brj?lez 18 l^t. J sit« Gašp 29 let, Anton Jer&e 30 leti Jakob Jesenš^k 40 let, Frank Jaklič 36 l^t, Jakob Juvaufcifc 35 let, Matija Knmp 26 let, Anton Kcdevar 42 let, Franc Mali 29 let, Martiu Novak 20 let, Jakob Lindiči 32 let, Franfc Peterlii. 33 let, Fra-ik Peterim ml. 30 let, JoBip Hr J ar 24 let, Anten Ravnikar 44 let, Janez S*ubic 36 let, Jogip Urt.a-ic 41 Int. Jernej Vogrič 2'j let, Frauk Ž tko 44 let. DruStvo št^je 35 udov. Suspendirali od društva sv. Cirila iu Metoda štev. 16, Johnstown, Pa., Matija Olovec ra nedoločen ^as. — Izločena cd ravno t^ga društva: Jakob MikuliO in Valentin Modic. — Frans Lovko izstopil. Društvo šteje 52 udov. Josip A g n i t c h, I. tajnik. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika : J o e A g n i 6, Box 266, Ely, Minn., po svojem zastopniku in aobenem drugem. Denarne pošiijatve naj ae pošljejo blagajniku : Ivan G o v ž e, Box 105, ^ly, Minn , in po svojem zastopniku. Društveuo glasilo je „GLAS NARODA". ti U h Indijanski roparji. Phoenix. Arizona, 9. marca. Več tolp Yaqui Indijancev je tekom zadnjih tednov prekoračilo mehi-kanako mejo, kjer morfc in ropajo po mehikanskih selih. Vsled roparskih napadov Indijancev ao družbe morale svoje rudnike zapreti, rudarji so bežali v gorovje. Pri Mu-latos so Indijanci pomorili več pastirjev, na to bo napadli Hazien-d<- Garcija, ljudi pomorili, poslopja) požgali in živino odveli. Do s^daj je vlada odposlala šest oddelkov j konjiče, da preženo Indijance, kar pa nikakor ne zadostuje. Tukaj se zatrjuje, daje mehikanBki revoluci-jrnarski odbor, kteri namerava odstraniti Diazovo vlado, naše Indijance oborožil, da jim pomaga pri ropanju. Krvna osveta. Halifax, Nova Scotia, Cauada, 11. marca. V Shubenacadie živeči cbitelji Ettingeriu Lautz, med kte-rimi vlada že večletno sovraštvo, sta se včeraj bojevali. V to svrho se je po domače Btreljalo kakor v Ken-tuckyju. Emach Ettinger je uBmr-ten. Obe obitelji, ki Btanujeti v dveh hiiah v neposredni bližini, sta se uprli v svoje hiše in ne puBtiti ni-ogar v bližino. Monarhistično gibanje v Braziliji. Rio de Janeiro via Galvest on, 9. marca. Vlada brazilske republike je prišla na sled monarhističui zaroti, ktera namerava zopetuo vatanovitev cesarstva. Oblasti so ▼s« potrebno odredile, da se takoj pušča „modra kri". Predsednik republike Ecquador — trgovec sužnjev. KingBton, Jamaica, 11. marca. Predseduik republike Ecquador, general EUy Alfaro je z vojaško silo prisilil iz Jamaike došle delavce, — več tisoč po številu — da morajo delati pri železnici med Guayaquil in Quito. Vlada otoka Jamaica je sporazumno t Anglijo vložila ugovor in ostro zahteva, da pred nsadmk svoje iužnje nemudoma izpusti. ^^^ Nemiri na Balkanu. ^^^janaj, 12. marca. Iz Macedonij^ L prihajajo poročila o groznem klanju ^kristjanov, ktero so upriz« rile Sul tatove čete v Macedoniji. Vojaki so požgali celo vrsto vasi, ter oro pali prebivalcem imetje, dočim b( prebivalce moške, ženske iu otroka pomorili. V Solun prihajajo trumoma be guni, stanovnike vasi Bajalci i« okolice so Turki brez izjeme vs» pomorili. Duhoveu Margov, ki jf is Bajalcev pri bežal v Solan, je zatrdil, da jena Us i e oči videl. karo Jkmo vojaki 600 osob p strelili in jih ^aa kosce rassekali oziroma v go-?*6ih hišah sežgali. Da se o tem grozodejstvu natančneje ne izve, obkolilo je turško vojaštvo opustošf-no pokrajino ter ue pusti nikogar v bližino. KriBt-jaiije beže na vse strani. Carigrad, 12. marca. Bolgarske jetnike, ktere bo v Solunu vjeli, bode Bodilo vojno sodišče, kteremu predseduje Turkham Pa£ii. Kakor smo svoječasuo p r« čali so Bolgari baje osnovali zarot > proti tu ški vladi, da bi poknqii.e SoJua, Mo-nastir in Skoplje oprostili od tur škega gospodarstva. Brezdvomno bode Turkham Paša obtožence obsodil v smrt. Evropejske in druge vesti. Sofia, 8. marca. Ker je turška vlada poslala mnogo vojaštva na bolgarskc-macedonsk i mejo, vlada v Bolgariji občuo razburjenje. Znano je, da so Bolgari v vilajetu Kosovo, Ueskiib in Monastir vtihotapili mnogo orožja. Dva ruska častnika, ki sta skrivaj prepotovala Macedonijo, sta se vrnila v Petro-grad. Evropejske velevlasti so bolgarsko vlado posvarile in jej stavile za eventuelne nemire, ki zamorejo nastati na Balkanu odgovorno. Tudi v Albaniji se pripravlja splošna vstaja. Bern, Švica., 8. marca Syic irska vlada namerava sveje 'opn.štvo z novimi modernimi tot oyi .,t»oro-! žiti, v ktero gvrho bot'e v;ela 17,-000.000frankov državn-ga posojila Petrograd, 9. marca. Danes je sveta sinoda uradoma razglasila izločenje grofa Leva Tolstoja iz provoBlavne cerkve ter čitateljem njegovih knjig zagrozila s cerkvenimi kazni. London, 9. marca Iz Calcutte v istočuej Indiji prihajajo grozna poročila o lakoti. Po ljudskem štetju se zamore posneti, da je v pokrajinah, kjer vlada lakota 1,000.000 l|udi vsi; d lakote pomrlo. ^Rim, 9. marca. Poslanec Guerci je danes interpeliral italjaneko vlado, je li da namerava še v nadalje ostati v trozvezi. Ministerski predsednik Prinetti mu je pojasnil da se vlada glede te točk« še ni odločila in zatrdil, da b' de Italija le tedaj ostala v trozvezi, ako bi imela od nje kake koristi. Marseille,, 10. marca. Dnn*s je policija pr-grala 200 štrajkarjev, kteri so hoteli odgnati skabe, ki so nameravali izkrcati blago iz neke italijanske ladije. Drugače je položaj nespremenjen, bosi se še vedno branijo ugoditi zahtevam štrajkarjev in so zapretili, plačo še znižati, ako delavci do jutri ne gredo na delo. Dunaj, 11. marca. V Lučoncu na Ogrskem sta se poročnika Enderle in Exter 85 pešpolka dvobojevala. Prvi je bil na mestu usmrten, dočim je drugi dvajsetkrat ranjen. London, 11. marca. „Morning Post" poroča, da je princ Jayme, sin Don Carlo9a dobil glavni dobitek ruske državne loterije, v znesku 200.000 rubljev. Rim, 12. marca. V mestuem zastopstvu prišlo je do prepirov med klerikalnimi in liberalnimi meBtni mi zastopniki zaradi veronauka, kteri se je zanesel tudi na ulice. Klerikalni mestni zastopniki so Bvoje mandate odložili in ko se je to objavilo, prišli so dijaki in radikalci v zbornico, kjer so župana pozdravili. Med tem sta se po ulicah obe stranki pretepali. Policija je bila preslaba, vsled česar je moralo posredovati vojaštvo. London, 12. marca. „Kronanje" kralja Eiwarda in njegove soproge se bode vršilo meseca junija 1902 Kronanje kraljice Viktorije, ki se je vršilo 1. 1838 je stalo 8350.000, toda E iward se ne bode pustil tako po ceni „kronati." Dunaj 12 marca. Po avstrijskih in nemških pokrajinah je zapadel rudeč sneg. Na Tirolskem in Ogrskem je bil potres, v Hradišu na Ogrskem se je 22 hiš podrlo. Dunaj, 12. marca. V samostanu Krušedol, napravili bodo umrlemu Bibskemu kralju Milanu I. sporne nik, kterega stroške bode plačal cesar Fran Josip. Spomenik bc.de izdelal ravnatelj umetniške šole v Zagrebu, gosp. Bole. Drobnosti. Dela za električno železnico v Ljubljani in ?a šentjakobski most električne železnice čez Ljubljanico so pričeli koncem minolega meseca. Dela bodo trajala osem mesecev. • * * V dveli dneh zdrava in mrtva Nedavno je umrla v Ljubljani 13-letna hčerka 2-1. kurilca v pokoju Sawatlaua. Od strahu jo je prijela nakrat božjaet. V dveh dneh je bila mrtva. O njeni smrti se čujejo čndne govorice, iu govori Be, da bodo mrtvo dekle izkopali. * * Bohijnska železnica. Za železniško črto Celovec Trst so določeni v državnem proračunu 103 milijone in 600 0U() K. Ta svota je razdeljena na pet let. V teknftem letu je na razpolago 3 milijone in 700.000 K, prihodnje leto 8 milijonov 900,-000 K, 1. 1903. se more porabiti 17 milijonov 400 000 K, 1. 1904. 37 milijonov 300 000 K, 1. 1905. pa 36 milijonov 300 0C0 K. S tem kreditom gremo torej vedno bliže graditvi te toli zaželjene železnice. • • * Movelii o Hrvatih. Veliki italijanski dramatični umetnik se je izrazil o Zagrebu in o Hrvatih takole : Zagreb in Hrvatje so napravili name največji utis Tam sem videl mesto, ki ni veliko po številu prebivalcev, ki pa po svoji kulturi nadkriljuje ve-ikaevropejskamesta. V težkih prilikah narodne borbe pr^du jačijo Hrvatje balkanskim naredom na vsth poljih znanosti in umetnosti. Kakor se mudim v sredi naših narodnjakov v Zagrebu, čutim se mlajim, vzletnejim, ker vidim narod, ki ima smiBla in občutka za vse, kar je lepo, plemenito iu vzvišf-no. Govoreč o političnih razmerah, je rekel: ,,Pravične ttinje hrvatskih bojevnikov, hrvatskega naroda, za napredek morajo najti odmeva, obrambe in pomoči v kulturnih evropejskih narodih." * * * Pri ljudskem štetju v Trstn in okolici bo našteli približno 180.000 prebivalcev; od teh so zapisali milostno za Slovence kakih 27.000. Kako krivično bo magistratni komisarji štetje vršili, dokazuje to, da ima okolica sama, ki je pri zadujih volitvah skoraj soglasno volila našega kandidata, 44.000 prebivalcev. Od teh ,e že najmanje 40.000 Slovencev. Kje pa so potem mestni Slovenci, ki so oddali približno 4500 glaBov za nagega kau-didata? • • * Velik gozdni požar je bil zopet 18. febr. v bližini Trsta. Od vs^h strani so prihiteli ljudje gasit, med njimi tudi nek 501etui mož, ki pa je nenadoma onesveščen, bodisi vs'ed dima ali is druzega vzroka, se zg n lil oa tla in kmalu na to umrl* Požar je bil posebno vsled silne burje jako nevareD, in so ga le z velikim trudom mo;li pogasiti. Površje, ki je je opustošil požar, je bilo zasajeno z borovci in obsega 15—20.000 kvadrat, metrov. # * * Raznotero. V Pliberku na Ko roškem je pogorela Herbstova lekarna. Nevarnost, da se razširi ogtnj, je preprečil debel eneg. — Vezuv je začel bljuvati zopet dne 17. febr. — Kakor so poročali italijanski listi, je bilo tudi v Rimu mnogo Bnega tako, da na primer tramwaji niso mogli voziti. • * * Ogromen morski voLk. Iz Trsta poročajo, da je Lloydov parnik ,,Almissa" pripeljal ogromnpgaSOO klg. teškega morskega volka. Najtežji, doslej ujeti morski volk, je tehtal baje samo 63 k'g. * * * Nezgod v železnižki službi je bilo v Avstriji 1899. leta 11.495. t. j. 1879 več kakor leta 1898. Zavarovanih je bilo 273.856 železničarjev. 11.500 žrtev kapitala samo v eni stroki in v eni državi — to je pač menda dosti tudi za dober želodec. * * * Troje srečnih šivilj. Pri žrebanju dunajske siromaške loterije, ki je bilo objavljeno 20. febr. je pripadel glavni dobitek v znesku 2«.000 K. trem siromaškim šiviljam, ki so skupaj kupile za 1 K. srečko število 17.386. Milan dobi spomenik! Po srbskih mestih nabirajo prispevke 2a spomenik pokojnega razkralja Milana. V Nišu se je baje nabralo že nad 10.000 dinarjev. Srbski listi poročajo, da se tudi vsa apanaža Milana, ktero bi bil dobil letos t. j. 360.-000 frankov, porabi za spomenik, ki se postavi Milanu v Belemgradu. * • • Dolgovi razkralja Milana. Z Dunaja poročajo, daje Milan zapustil do 4 milijone frankov dolga, o kte-rem se še ne zna, kako se poravna. V kratkem se bo vršila na Dunaju zapuščinska razprava in, ker Milan ni zapustil oporoke, Bmatrajo kralja Aleksandra univerzalnim de dičem. * * * Tragična usoda ženina- 251et-ni uradnik kmetiške posojilnice v Slanem na češkem, g. Josip Dou-cha se je nameraval v soboto, 16. febr. poročiti gdč. Holubovo. V četrtek se je peljal v Pardubice, od ondi pa je šel v petek zjutraj peš v Hrochov, da povabi in vzame seboj na svatbo Bvoje stariše. Ali pot je bila čim dalje slabša, mraz vedno hujši. Doucha je omagal, sedel in zaspal. Ko se je zbudil, je čutil, da so mu zmrznile roke, noge in nos. Hoditi ni mogel več in bil je tudi slab, da ni mogel niti poklicati nekega moža, ki je šel blizu mimo. Ob 11. ponoči pa se mu je posrečilo, sprožiti si revolver v svoje prsa. V soboto zjutraj so ga našli nezavestenega ter ga prepeljali v praško bolnišnico, kjer ieumrl. * * * Spečo ženo je zadavil v Tovorniku kmet Milan Hadžič v noči 13. febr. Stano Hadžič bo našli 14 febr. mrtvo v postelji in zdravnik je dognal, da je zadavljena. Omožena je bila komaj 4 mesece. Mož je umor priznal ter dejal, daje zadavil ženo iz sovraštva, ktero je občutil do nje od 1. dne svojega zakona. Takoj Be jo je hotel iznebiti. Ko-nečno je sklenil, da umori njo in sebe, a izvršil je le prvo. * * * »Krvavi dež" v Italiji. Rim, 10. marca. V osrednji in južni Italiji Rakor tudi na otoku Siciliji je danes ob južnem vetru padel rudeč dež. V Rimu vlada neznosna vročina, zrak je napolnjen z drobnim peskom. Cerkve bo napolnjene z ljudstvom, ktero misli, da bede ,,konec sveta," ali pa da bode nastal potres. * * * 24 ljudi umorila. V Boliniji, v južni Rusiji, v vasi Kahuovka so zaprli nedavno navadnega delayer* in njegovo soprogo, ker sta umori la in crops la tekom treh let 24 ljudi. Izdal ju je lastni sinček. In res bo našli v njegovi hifii krvavo obleko zadnje njegove žrtve, neke- ga lončarja, kteri je prosil morilca prenočišča. V ječi je priznal, da je umoril in oropal 24 ljudi, njegova žena mu je pa pomagala. V morilčevi omari so našli pri hišni preiskavi precej tisočakov, ktere jf uabral zverinsRi človek pri svojih žrtvah. Slabo zdravilo. „Nič niBc vredni ti mestjani, vse njih stvari so sleparija! Dva zavoja praška zoper mrčese sem že zaužil in koža me še vedno srhi l4t- V zadregi. Oče (sinu dijaku, kterega ohišče v mestu): „Kaj pa počenjaš Binko, vea dan si v gostilni?" — Sin : ,,Glejte oče, pri nas doma bo zmrznile cevi od vodovodal" Dobro zavrnila. Gigarl: ,,Glejte goBpica, človek si mora znati pomagati. Ako povem kako neumnost, Bi pomagam iz zadrege z glasnim smehom." —Gospica: „0, zato se že ves \ečer smejete?" Dober zgovor. Gost: ,,Natakar, ta pečenka ni sveža, pokličite mi goBtilničarja." — Natakar : ,,Ob jojmene, ta takoj udari." Iz otroške sobe. Anže (ki se je igral z manjšim bratom trgovca) : „He Karol, sedaj uemam časa se igrati, veš kaj — s*daj napravi-vimo bankerotl'4 SLOVENCI IN HRVATJE na Calumetu, Mich., in okoliei. W m. A. Bate man je Vam znan, latoraj Vbb vljudno prosim in opozarjam: da ne pozabite dne 30. marca t. I , ker Vam je znano, da bode spraznjeno mesto akvajerja. Prosim Vas, da se imenovani dan udeležite zboro\anja in oddaate svoje glasove, da bodem imenovan za tiket. Ako Vi ne bodete na me pozabili, tudi jaz na Vas ne bodpm in bodem Vas zastopal po mogočo, ati v vsakej priliki. Z spoštovanjem Vaš Wm. A. Bateman, [13mc] att rn«-v. KJE JE? John Kor ELC, doma iz CJorenje vasi stev. 2, občina Mokronog na Dolenjskem, preti 15 leti je prišel v Ameriko, ter pozneje bival nekje v Warble, Pa. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov sin John Korelc, ki je sedaj prišel iz stare domovine, zato prosi rojake, ako kaj o njem vedo, da bi m;i blagovolile naznaniti: John Korelc. 1'. O Hov 37. Cone-maugh, Pa. [i6mc] Lepa prilika. \ CRNOMLJl' je na pr. P«>d hišo je obokan kevder, dalje pr< -turna kuhinja; ledenica za sto voz ledu lli.ša je zidana in z opeko krita, tik nje je izvršna voda in prostorni vrt in v bližini cerkve pri sv. Duhu. Več o tej | rodaji pove: L"p*avništvo ..Glas Naroda". Naivno. Teta: „Bi li ti rad postal vojak, MilanČek? ' — Mi-lanček : „Ne, teta, — ker ne ma ram b kuharico šetati." Pro sni a. Rojak Josip Bizjak dema iz Tenhankiga, vas Podgora pri Vrh uiki, leži v Carksburgr, Pa., že štiri mesece bolau, pri delu je ponesrečil in mu je zlomilo obe roki in no gi. Siromak se nahaja v velikej bedi in j§i,brez vseh sredstev. Pri poročamo, ga milosrčnim rojakom, vsak cent dobro pride in to tem preje tem bolje. Kedo nam bode pomagal na tujem, ako eden dru gemu ne priskočimo v pomoč. Da rove blagovolite poslati uredništvu Glas Naroda", ktero bode natisnilo vse izkaze. Kdor hitro da, dvakrat da. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $20.51? 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Naznanilo. Slovencem in Hrvatom priporočam moj SALOON in Boardinghwuse. Prodajal hodem vedno sveže pivo, dobro vino in žganje, fine smotke ter skrbel za okusno jed. Za obilen obisk se priporočan; s spoštovanjem ANTON SMITH, FRONT HET. SALOON, EAST HELENA, MONT. NAZNANILO. Društvo sv. fetra in Pavla, spadajoče k Jugoslov. Kat. Jednoti, je znižalo vstopnino in se nudi sedaj rojakom prilika v pristop. Zato vabi Slovence v Pueblo, Colo., in bližnji okolici, da mnogoštevilno pristopijo, kei vsakdo ve kako dobro pride podpora v bo lezni, po smrti pa vdovi, otrokom, ali drugim dedičem. Rojaki, pristopite preje ko mogoče! [ijun] Anton Prijatelj, tajnik. 1207 S. Santa Fe Ave , Pueblo, Colo. KjejeP Kazimir Lončakič, doma blizo Zakani na Hrvatskem; pred desetimi leti mi je posodil na potu iz Minneapolisa na Ely, Minn., S10 in od onega časa nisem nič o njem čul. Zato prosim rojake, ako kaj o njem vedo, da blagovolijo naznaniti: Anton Pluth, Laurium, Mich. Kje je ? Mihael Kabjan, pred tremi leti je bival na Ely, Minn.; on ima mojo sestro za zeno in bi rad zvedel kako se kaj imata. Njinu naslov bi rad zvedel: Louis Gregorčič, P. O. Box 271, Kock Springs, VVyo. [I3ir.c] ALOJZIJ YIRANT, Cor. Tenth Ave., and Globe Street, LORAIN, OHIO, priporoča Slovencem in Hrvatom svojo gostilno, v kterej toči izvrstno Pabst Milwaukee pivo, kakor tudi dobra vina in whiskey indobre smodke. Rojak naj rojaka obišče. Kje je? Janez Prijatelj iz Gerdega dola, sodraške fare; za njegov naslov bi rad zvedel njegov bratranec: Janez Prijatelj, iz Črnega potoka, sedaj bivajoč: 133 East Madison Avenue, Cleveland, Ohio. Kje sta? Jože in Marjeta ANtončič iz Makovca pri Ložu. Njiju naslov želi zvedeti: Vinko Kol-šek, c. kr. notar v Ložu na Kranjskem, [(jmc Kje je? Jože Račič, doma iz Viher štev. 1, Leskov-ške fare pri Krškem. Njegova sestra je postala vdova in ga že dve leti ni videla, ker se pa odpravlja y staro domovino, bi rada zvedela za njegovo bivanje prej ko mogoče: Mana Bogolin, Bo* 465, La Salle, 111. [I2mc] Slovenske knjige. V zalogi imam knjige raznih založnikov in bo zaznamenovane v mojem ceniku iu še mnogo novih, se priporočam cenjenim rojakom za daljna naroročila. Cenik pošljem poštnine proBto. Dalje prodaiam tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE Itd. po zelo nizkih cenah. Dunar naj si mi blagovoli naprej poslati, male zneske se lahko pošlje v poštnih znamkah. MATH. P0G0RELC, 920 N. Chicago Street, Joliet, 111. Josip Losar v East Helena, Mont priporoča evoje grpcerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMOD3E in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodaiam po najnižji ceni Jacob Stonich 89 E. Madison St., Chicago, 111. ^lika predstavlja uro za gospode (16 Size) z. dvojim pokrovom (Bosscase) in so vsakomu ".lini najboljši pokrovi se zlatem pretegneni j (Goldfield) in jar^čim za nje 20 let. Kole-, $ovje je Elgin ali NValtham in stane s 7 kamni $15, 15 kamni $18. Rojaki, kteri Želite kupiti dobro uro, se Vam sedaj ponuja lepa priložnost kupiti dobro uro za male denarje. /a obile naročbe se priporočam z vsem spoštovanjem Jacob Stonich, 89 B. Madison St., Chicago, 111. i ni ii.\mmmmmm Za kruhom. (Poyest us »iciiskcga važkega livljenja.) Spisal Giovanni Verga. (Dalje.) Lucia je bila izvanr^dno pooiiem poljubu vesela — mislila je, kakor da jej je s tem Braai zustavil besedo, da jo bode vzel za ženj. Toda cn ni hotel o tem niti govoriti, in kadar je dekle hotelo na to govorico napeljati, je Brasi vedno odgovoril : ,.Kam se ti s tem mudi? (-"emu naj se prostovoljno podava v nesrečo, ako znmoreva tudi tako skupaj Živeti, kakor da sva poro&ena?'' ,,Ne, to ni vse jedno. Sed?j si ti sam svoj in ne moj, š-» le potem, ko sva poročena, eva j^dina." ,.Da, lepo bi bilo to jedin6tvo. Saj vidiš, da nisva oba jedue krvi. Potrpi — ako bi ti imela vsaj mule d tor ,,Ah, kako imaš ti elaVo srcol Ne! ti me nisi nikoli rad imel!'4 t,Da, iinol s itn te rud m ti in<-1 zamoriš tudi ljubiti, samo lie go-1 vori mi o poroki." ,,Ne! o tacih stvareh nečem ni-česar slišati! Pubti me v miru iu me več ne pogit-j !4> Snda je bilo tudi nj* j znano, ka-' ki po m fki. Sami ivci i t. ^ > i ljufi! Ona ni hot la ničesar več c njih slišiiti, oua j* h'. tf,la poave j titi devici Mar ji; — hotela se y ; znebiti svojega p >61 enega rodbin-j • ke^a iuv -.a in ga zag iati ekoz; j okno, saj •?j itak ničesar ne k orist I rnj ( j te I II ^ la ,e 8 • u'ati svoiegi j sti r gu k ep. darja, tako bode naj- i prt je dobila doto. Don V n» rando se jo že vedn< dobri kal Luc ji, vbi e h jo j* pa tudi | psovaJ. Pr.itl j v kuhinjo, d« vid' j •»v rlh\l Vt-'m^ ' po tobak, ' in je Lucijo zopet po lici p g ad 1. Pri tsm je bil popolnoma ti bo, da ga ui slišala ujegoya žena. „Ne, ne," kričala je Lucija, „raj< d j nt »s ostavim vašo bišjL* ,,Toda kje bod 6 dobila hrano? In kje bodeš dobila moža br> z dote? Glej te uhane! podaril ti bo-dem dvajset udč denarja za doto. Br&si si za dvujaot uuč pusti oči iskopati.44 Necpga dne je prišla v kuhinjo s krasuiiri dolgimi uhani, ki so jej mahali po lican. Br. si jo je začudenjem pogledal in dejal: ,,Ah, kako lepo ti pristojajo, Lucia!" „Sedaj ti dopadem, je li?i4 1 Ko je Brasi videl uhane in vse drugo, je tudi drugače ž njo postopal, bil jej je udan, kakor da je ona njegova druga gospodinja. Ponudil, jej je vedno večji krežnik juhe in pustil jej je boljši sedež pri ognjišču, i Potom jej je zopet razodel svoje srčne rane, se pritožil, da sta oba revna itd. Obljubil jej je tudi, da bode napravil majhno g-.stllno, ka kor hitro se mu posreči dobiti dvajset uuč denarja. On bode potem opravljal kuhinjska opravila, a ona bode stregla goetom in tako bodeta kouečno p' stala eamostoj-na. Ako mu gosp dar do te sreče pripomore, mu bod^j gotoco hvaležen, vrhu t°ga sa pa gospodarju dvajset unč denarja nič ne pozna. Roka roko umival vendar n> njegova krivda, da je r ven in gotovo ni grbh l-rantti s<= denarju tam, kjer se ponuja. Lucia ni več prihajala v cerkev in sosedje so si marsikaj šepetali. Toda ko se je vrnila domov, je '-'ilo vse v redu, bila je vesela in radostim. „Da bi ti videl! Polno omaro perila ima Lucia! Uhane, prBtane in verižice iz najboljega zlata I Tudi dvajset uuč denarja* jej je dal za doto. Da, pravi blagoslov.44 ,,To še ne stori btvar bolje,44 dejal je S.:nto, ki ni hotel vsega verovati, „da bi saj čakala, da mati umrje J44 T«ga ni bilo treba dolgo čakati, kajti v enem ietu,- ko je sneg zamel v=o d^ž^lo iu porušil več streh, in k o je več živine poginolo, je tudi mati umrla. Ko ja v I.amia in nad gorami S. uta Margherita napočil oni tužni ve-ier,. ko bo se podili črni oblaki d merja pr ti notranjim krajem otoka, pohiteli so ljuije pred svoje koče iu tiho zrli proti morskem obzot-:u. V staram 8/-mc»tauu nj.d vasjo prič li so bratje zvoniti, da tako odvrnejo nesrečo, a na griču kraj gradu zbralo ee je vse polno i i i in ctr ii, ':i so op -zovale „zma-J '"V r> p" ii.i u, kteri je nazna-j n al bi-ž j "'.ose huio n >č kakor so o ;e zatrj vul •. Ž nske so pričele : a/1 3'. arjati, kazalo somuška-pulirje na prsih, diiie so pljuvale r. t: imu i se nr križivale. Po-t >m do pričele moliti Bogu in du-- i: v vicah, k sveti Luciji, kajti pr J- r : j > ga godu, proti j , da varuje . jihova polje, .vi; o iii m i j k;> ri so i jii od-aotni iz vasi. P 'etk m z: me oJš 1 i Carmenio : njen u \ cs. rb izr. čeuo živino v ~ . M; rg'; ■ : Mati je bila oni v r i ,- d" a, sL.or neoret-iano \ a- j ' ( bra ala ca svoj^j ozkej po--i. i ji. te «1 'j j to, &t iaj ono pože-'u, h t iu je vstati, ali pa ca d • s- »kreniti. Carmenio p* t :L a t kal sem in tia, da i v tr n. : r;uim željam, konečno je or stal pr; strašen prta njeiio po» (■stuijo in k prijel z obema rokama za glavo. Koča je stala ijwidtran I n 't ka v dolini med drema visoci-I ma skalama, ki sta slon.ili kraj ; 3tr he. Strme stene nasproti koče j i jle bo s" zffublievati v večeruej ■ : ci . aleg« tHmuosivega kamenja. Ko je t ?h ce zašlo, prišli so sosedje iz svojih koč, d? vidijo ako bolnica kaj potrebuje. Slednja je ležala se-. duj m^rao z bledim obrazom obr-j njena na vzgor. j bo znamenje,4' dejal je oskrb- ' t.ik Decu, ,,ako bi ne imel svoje ovc- tam gori, bi te ne pustil sa-rnega, kajti danes bode za tebe stra oa noč. Pa me poki či v Bili! (Kon^c prihodnjič.) Naznanilo. Slovencem in Hrvatom na Ely, Minn., in okolici priporočam mojo prodajainico, Nekoč je vpruSala Brasija, akojf Še ljubi. „Da, da, jaz bi te že ljubil! toda kaj rn rem jaz proti temu, ako i,i-t>-m lio^at in se ne m« r> m poročit' Ako bi t; iin 'a dvajset uuč denarja, g t vo por. čim.4' Dou Vel« r^ndo pi stopa! je 6edtr tudi z Brusij^m bro. Dal mu jV vso bt^ro obi.;ko in podrapaui: obuvala. „G^žo dar je plem^D'ti m< ž, puhti, njij sosedje govore kar hočejo, oni te zavidajo.4* Njen brat Sauto je o vsej stvari »vedel par m< sect-v kasneje na sejmu ; bil je tako razburjen, da je nemudoma pohitel domov in vso stvar poved'al svojej rudeči, ktera je takoj odšla obiskati Bvojo svakinjo. r k t r ; prodajam h?Šno in kuhinjsko pripravo, postelje, omare, mize. stole, peči iu vsakovrstno že-leznino. Dalie oskrbujem tudi in c r-dim vse potrebno za nje, preskrbi m krste in kar spada v to str Govori se tudi slovenski m r emški. S sn 9t vanj m IVI. K. GLEASON. ELY, MINN. JOHN GOLOB 203 Bridge Street, v Joiietu, III., IZSEICJEM KRANJSKE HARMONIKE najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je..............$18 do 40; cena 3 glasnim........825 do 80; cena 4 glasnim.... od $n5 do $ 100; cena 5 glasnim----od 880 do $150. Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" ali „fiat4': f, e, d, c, a, h, kakor Bi kdo želi: Nova spričevala. Spoštovani prijatelj! — Prijel sem vaše harmonike in se vam za nje lepo zahvaljujem; prav po volji so mi in tudi drugim dopadejo, ko jih slišijo. Box 113, Walkerville, Mont., Peter Spehar. Dragi prijatelj! — Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Strašno me vesele in reči srnem, da se nisem nadejal tacih. Res me stanejo čez $50, a sedaj jih ne dam za S:oo. — Zato se ti tako lepe- zahvaljujem, ker so harmonike tr.ko močne in posebno v glasovih, ki se prav oobro ujemajo. — Rojaki, ki želite imeti dobre orgije, obrnite se r.a moža, ki vam bobro postreže. — Večkrat sem že videl tvoja sjiričevala v naJih slovenskih listih in prosim te, da tudi mojega uvrstiš med nje če te je volja, zakaj tacega moža m oran-o ceniti. Leadviile, Colc., A. Križman. Spoštovani g. John Golob! — Vase- harmonike sem dob:l in sem tudi ž njimi zadovoljen, ker so prav močno izdelane. Bienville, La., Jakob Škrbic. Drigi prijatelj John Golob! — Prejel sem tvoje harmonike in ti naznanjam, da sem za-dovljen i njimi in da se mi glasovi prav d'-'padejo- Crested "Rut»e Colo M Sod i a Vina na prodaj. Dobra črna vina po 40 do 55 ct. galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 ct. galona s posodo vred. Manj nego deset galon ni naročiti, ker jih nemorem poslati. Z vsakim naročilom naj se mi blagovolijo poslati novci ali Money Order. S spoštovanjem: Nik. Radovich^ 702 VermontSt.,San Francisco,Cal Svoji k svojim! Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj saloon, v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi drage likere in prodajam fine smodke. Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v staro domovino po nizkej ceni in sem v zvezi z g. Fr. Sakser-jem. S spoštovanjem Martin Verzuh, Crested Butte, Colo. PAUL SCHNELLER. Notary Public yCalumetu, - - Mich., naznanja, da je pričel poslovanje, ter se Slovencem in Hrvatom priporoča za oskrbovanje v pravnih poslih v Btari domovini. Pisarna: 521 Pine Street. Slovencem in Hrvatom v Kock Springs, Wyo., in okolici priporočava najin safloon9 v kterem v«dno točiva sveže pivo, vino in whiskey, ter imava na razpolago fiue smotke. Dalje se lahko na nasobrne vsak rojak v bližini gle-dčpošiljanja denarjev v staro domovino in gledč parobrodnih listkov, kar sva v zvezi z g. Fr. Saksekjem v New Yorku, lahko vsakemu cen in točno postreževa. Za obilen obisk se priporočata: Dalapicoia in Fr. Keržišnik, Rock Springs, Wyo. Slovencem in Hrvatom, posebno delavcem pri dogah v gozdovih Mississippia, Arfeansasa, Tenessee itd. priporočam svoj St. Nicholas Hotel Comer Main in Washington Streets, v Memphisu, Tenn. Pri meni bode veduo dobiti čedno in ceno stanovanje in hra-n a, dalje sveže pivo, v i n o in whiskey kakor tudi fine b m o d-k e, vse po nizki ceni. K obilnemu obiskn se priporočam Slovencem in Hrvatom s Bpoštovanjem BLAŽ. TURK. • d. i. »t K »■« t,. o; v u m ■ V m n I m tfs SVOJI K SVOJIMI J. GLOBOKAR, M. P. CO. ELY, MIN. priporoča Slovencem in Hrvatom svojo novo T^aO'VIiTO. Pri njem je dobiti: OBLEKA ZA M0ZKE, ŽENSKE IN DECA; RAZNOVRSTNO OBUVALO; PEK1L0, OVRATNIKI, KLOBUKI; HIŠNA IN KUHINJSKA OPRAVA. Vedno sveže &EOCEEI JE. Vse blago po najnižji ceni; postrežba hitra. Pismena naročila naj se pošiljajo na Box 371. Pošiljam denar v staro domovino, posredujem prodajo prekomerskih vožnjih listkov, v zvezi sem v New Yorku z g. Fr. Sakserjem. Slovencem in Hrvatom, prijateljem in znancem se priporočam v mnogobrojen obisk in naročila. S spoštovanjem J. GL0B0KAR, M. P. C0. Slovencem in Hrvatom priporočam svoj SALOON, o64 Centre Ave., Chicago, Hi., V kterem vedno točim sveže pivo, -Lobro vino in whiskey. Prodajam tudi na debelo avstrijske virzinke po nizkej ceni. S poštovanjem Lenard Puh, 564 Centre Ave., Chicago, I1L Ali si gluh? Vsak kdor je gluh ali elabo sliši se sedaj lahko ozdravi z našo novo i/najdbo, samo gluho rojeni se ne dajo ozdraviti. Brenčanje v ušesih takoj preneha- 1'opiši tvojo bolezen. Preiskava in sovet brezplačno. Lahko se ozdraviš sam doma z malimi stroski. Dr. Dal ton'8 Aural Institute, 596 La Salle, Ave., Chicago, HL KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE No. 11 Wiliiam Street. Prodaja it pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, mentiee, ift dolžna pi&ina. Isposlcje in isteijnje sapn^čine in dcl^cve. MM Olicijelni zastopnik raznih parobrodiiih ^^ 1 ax-nzb. g Sf^^šrV7^' S iw^y .. sr _____ Prodaja par ob rodne in železniške listke po izvirnih cenah. FR, SAKSER 109 GREENWICH STREET, NEW YORK. - • Edino slovensko pod- jetje v New Yorku. I.:::.:::Ž Osreči s-^-oj čLoaaa. s tem, da kupiš na>o domaČo godl>eno skriniico (Home Music Box). Ista je najbolj čndovita in tudi najcenejši godbeni instrument, kolikor jih je na prodaj. Daje več zalrave nego orgije za $100, kajti yedno je prij^avljena igrati za vsacega. Godbene vzgoje ni potreba, ker tudi otrok iahko igra. Vsi kupci so presen jteni in zadovoljni i njo, kajti ista prekata njihovo pričakovanje, ker igra nad 500 komadov, kakor je razvidno iz cenika, kterega pošljemo z vsako skrinjico. Zamore se rabiti doma za zabavo otrok, pri dru'tvih in vsakovrstnih družbenih zbirališčih. Izplača se y jedni noči. ko oskrbuje v.o. Agentje zaslužijo denar. Pošlji 2 ct. znamko za okrožnico glede tega in druzib instrementov. Harmonike po S3.00 in vsakovrstne orgije pray po ceni. Najbolje storiš, ako pošlješ $2 in dobiš takoj domačo godbeno skrinjico, ostalo pa plačaš ob sprejemu instrumenta. Standard Manufacturing Co., Dept. No. 45 Vesey St, New York, P. 0. Box 2853- IZVRSTKE SK0DXE! Vržinke z slamo, 820 tisoč komadov. Carniolia Beauty (Kranjska lepota) $20 tisofi komadov. Seed Cigars 814 tisofi komadov. Dobiti so pri meni tudi fioe unod-ke od $14 do 840 tieofi. Za mnogoštevilne naročbe se uljudno priporoča: F. A. DUSHEK^ Office: 1323 2nd Ave., New York Compagnie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba. L Z^as? DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-ŠVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. POSTNI PARNI KI SO: „La Lorraine", na dva vijaka....................................12.000 ton. 25.000 koni-kih moči. „La Savoie'% „ ,, „ ..................................12.000 „ 25.000 ,,La Touraine", ,, „ ., ..................................10.000 ,, 12.000 „L'Aquitaine", „ „ ,, ..................................10.000 ,, 16.000 „La Iiretagne",................................................................S.000 „ 9.000 „ „La Champagne",............................................................S.000 ,, 9.000 ,, ,,La Gascogne",..............................................................S.000 9.000 .. ,, MJ& Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristaniška štv. 4^ N -rth River, ob Morton Street : La Bretagne 4. aprila 1901. La Champagne 11. aprila 1901. La Lorraine IS. aprila 1901. La Champagne 14. marca 1901. L'Aquitaine 21. marca 1901. La Gascogne 28 marca 1901. Glavna agencija: M BROADWAY. XEW YORK. jRBI1 vS T Ji R /./A/i (prekomorska parobrodna družba ,.Rudeča zvezda14) NEW YCBKA V AHTWEHPEH PfflLfiDELPHSfi V ^TWERPEH vozi naravnost iz prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSLR. -»a Holland-America juine (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjeriinjenih držav mec New Yorkom in Rotterdainom preko Bouiogne-Sur~7*ier. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 1^500 ton. STATEUDAM, parnik z dvojnim vijaitoir., 10500 t«>o. ECTTEEDAK, parnik = dvojnim vijakutn, 8;oo ton. Parniki: X;': •• :'■■>-J'. SPAAtkdSaJI »n ISa?" Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cHue gluj na poee>»^j or»javljouih listinah. Parobrodna c rta ima sv^ig p I s a r n © v Trstu, št. 7 Prosta luka Inomo: :u, 3 Rndolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring zo. B^nu, 2: Krona. Parniki <>d i j n j e j ••: Iz ROTTERDAM A vsak 5«t r V» V in i; NE \v YC RK A vsako soboto ob 10 n r i zjutraj. Holland ameriška črta i9 Broadway, NEW YORK. 85 La Salle St.. CHICAGO, 111. . _________________________,___ . ' ____________________ 7«9toanik t» drv^be FR SA* ^ER. 109 ^re«ewleb St, New York _____ Pošilja najceneje in najhitreje denarje v btaro domovino. ■ ■ ■ i n ii > n ■ Pn cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboijša postrežba Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejsih za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne nd pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz P HI LA D E L P HIJ E vsako dru-o: sredo od pomola ob vznožju Washington Št. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na : International Navigation Company 73 Broadway, NEW Y0EK. — Cor. Dearborn & West St., CHICAGO- — "0 Montgomery St, SAN FEANCISQO. - Third & Pine St., ST. LOUIS, __ali t-a nipTie zas'otir.ike. ,,VADEBLA1TD", na dva vijaka, 12000 ton. ,,ZEELAND".......12000 ton. ,,KENSINGTON", na dva vijaka, 8669 ton. ---—-—"i*—" ..SCUTHW^EK' , na dva vijaka, 8607 ton. ,.Fr:lESLAND",.....7116 u.n. „WESTEE1TLANDM.....":73b ton. -jNCOEDLAKD1'......5712 ton.