Stev. 152. V Ljubljani, sobota dne 1. junija 1912. Leto I. ib MKMUi mm Posamezna številka 6 vinarjev. »BAN* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In raznlkih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ok uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1’20, z dostavljanjem na iom K 1*50; s pošto celoletno K 20"—, polletno t 10’—četrtletno K 5’—, mesečno K 1’70. —■ Sv foozerastvo celoletno K 30'—. — Naročnina b« £. pošilja upravništvu. :a Telefon številka 118. :u NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. •M ••• Posamezna številka 6 vinarjev. m Uredništvo in upravništvo: at Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 9. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma I se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za ogla*« so plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana la zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju p®« s: pust. — Za odgovor je priložiti znamko, m n: Telefon številka 118. *!!«»»■» Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. DAN" velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto ... K 18’— Četrt leta ... K 4‘50 Pol leta ... K 9’— En mesec . . . K 1*50 V upravništvu prejeman na mesec K 1'20. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto . . y K 20*— Četrt leta ... K 5‘— Pol leta ... K 10-— En mesec ... K 1‘70 Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K. Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času. Upravništvo „DNEVA“. Velikovec. Kdo ie gospodar »Narodne šole« v Št. Rupertu pri Velikovcu? Kolikor nam je znano, je postavila to šolo »Družba sv. Cirila in Metoda«. ki jo tudi zdržuje. Gospodarstvo pa si lasti ondotni župnik, ki je svoječasno prepovedal bivšemu dru-žbinemu učitelju g. Pesku telovadnico za nedolžno narodno igro. Sedaj pa čitamo, da prirede v telovadnici klerikalci »mladeniški tabor«, pri katerem bodo igrali glavno vlogo »Čuki«- Kdo je dal dovoljenja? Ciril-Metodova družba najbrž ne. Ali so jo sploh vprašali? Slov. Narod. št. 121. »To ni narodna šola, to je verska šola. Mi je ne potrebujemo zaradi slovenskih namenov, ampak zaradi verskih namenov«. —• Besede župnika Treiberja. Ko je celovški škof nekoč prišel v Velikovec in je videl lepo šolo C. M. družbe v Št. Rupertu pri Velikovcu, je rekel: »So ein Palast: eine Holzbarake wiire aucli genug« (t. j.: »Taka palača! Lesena baraka bi bila tudi dovolj!«) — Tako je bilo mnenje celovškega nemškega škofa o naši šoli v Št. Rupertu. Ta šola je bila pravi ponos C. M. družbe. in je bila ena prvih njenih večjih stavb. Ta šola je bila za nas tudi velikega pomena, saj je imela namen obvarovati našo mladino pred potujčevanjem v velikovškem okraju. Več ko jasno je, da je imela šola samo narodno aalogo t. j. vzgajati je imela mladino v slovenskem duhu. Toda slovenski narodni duh se je zdel župniku Treiberju — liberalni duh in je nastopal proti vsemu, kar se je skušalo v šoli prirejati v strogo narodnem dulu. Naj navedemo nekaj slučajev: šentpeterska šola ima zelo lepo telovadnico, ki je mnogo stala in je imela namen služiti tudi odrasli mladini za telovadbo. O. Pesek je hotel v nji gojiti telovadbo tudi za šoli odrasjo mladino, kot telovadni odsek. Prosil je družbo za dovoljenje in ga je tudi dobil. Župnik Treiber pa je pisal družbi, da se zanaša v šolo liberalizem in da tega ne trpi (telo- vadni odsek je bil popolnoma sam zase in ni pripadal nobeni organizaciji, imel je namen gojiti telovadbo le za to. da bi dečki tudi po šolski dobi stali v zvezi s šolo, kar je gotovo važno in koristno, posebno na meji!) In ni smela biti telovadba! Znano je tudi, kakega pomena so Šolske prireditve, h katerim so povabljeni tudi starši. G. Pesek je izuril nekaj šolskih dečkov v prosti telovadbi in je napravil v telovadnici javno telovadbo, h kateri so bili povabljeni tudi starši in prijatelji slovenske šole. Neka gospa je darovala dečkom za to telovadbo triko, ker se da v njem lepše telovaditi. Župnik Treiber si ni upal pogledati mlade telovadce in je pokazal učitelju, češ da je bila prireditev pohujšljiva, ker so imeli dečki do ram gole roke. — Ali ni to čudno? — Veli-kovška šola ima tudi oder za igre. G. Pesek je hotel uprizoriti igro »Mlinar in njegova hči«, v korist domače šole. pa jo je župnik Treiber prepovedal, češ da se hoče zanašati liberalizem med ljudstvo! — S tem smo povedali toliko, da bo vsak razumel, za kaj gre. Župnik Treiber je član in odbornik onih društev, ki so proti Ciril-Metodovi družbi — in gospodari v velikovški šoli tako. da je to v škodo naši narodni stvari, zato so razmere na šoli in v okolici — vedno bolj žalostne. Besede, ki smo jih zgoraj navedli označujejo naziranje župnika Treiberja — o namenu slovenskih šol na Koroškem. Te šole naj bi služile samo kot sredstvo proti nemškim svobodomislecem in naj bi krepile koroški slovenski — oziroma sploh koroški klerikalzetn. Teh namenov pa naše narodne šole ne morejo imeti. In vprašanje je, ali naj slovenski naprednjaki s svojim denarjem podpirajo na Koroškem politično organizacio onih ljudij. ki družbo bojkotirajo in se proti nji bojujejo. Naše šole družbe C. M. na meji morajo biti skozinskoz narodne, vzgajati morajo slovenske otroke, ne Pa klerikalce. Zato je treba slučaj v Velikovcu temeljito pojasniti, ker je značilen za naš položaj na meji. V znamenju narodnosti je rešitev — v znamenju klerikalizma je propad. P0LITISKA KRONIKA. Poslanska zbornica jc v svoji včerajšnji seji končala debato o službeni pragmatiki državnega uradništva in izvolila generalne govornike, nakar je bila debata zaključena; koncem seje so nastopili Rusini in hoteli uprizoriti proti finančnemu ministru Zaleskemu demonstracijo. ker smatrajo njega kot edinega krivca, da se je v vladi rusinsko vseučiliško vprašanje tako zavleklo. Toda predsednik Sylvester je spoznal demonstracijski načrt, ter še v pravem času zaključil sejo. Tekom današnjega dne se vrše med Rusini in vlado pogajanja glede ru-sinskega vseučilišča in Rusini polagajo na rezultat teh pogajanj vso važnost, ker od tega bo odvisna tudi njih nadaljna taktika v državnem zboru in njih stališče napram vladi. Sporazum ogrskih opozicionalnih strank je popolnoma perfekten. V vseh točkah se je doseglo popolno sporaumljenje. celo v volilni reformi, kjer so se poprej javljale večje zapreke je sporazum enoten. Nova volilna reforma temelji na načrtu, ki ga je sestavil posl. J usth in ta načrt odgovarja popolnoma demo-kraškim načelom. Sinoči se je vršilo posvetovanje klubovih načelnikov posameznih skupin opozicije, na katerem se je podpisal ta spo- LISTEK. Pod jarmom. Romaa iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo. Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) Na srečo za Ognja nova je rana. zadana njegovemu srcu. bila le zadana z domišla-vostjo. ne pa z Radinem izdajstvom. Prvo pametno pojasnilo bi bilo napravilo konec njegovi muki. Bilo je treba, da mu je slučaj prišel na pomoč. Ta slučaj se je tudi ponudil. Ognjanov pa je videl v njem zgolj prevaro usode. Radi tega. ko je obstal nad dolino, v kateri se nahajajo vrelci Monastirske reke ter zagledal redek jelkin gozd na kamenitem vznožju, se je mahoma odločil drugače. »Ne«, je dejal sam sebi, »danes se zamo-rem skriti v tem borovem gozdiču, zvečer pa se podam nazaj. V eni izmed balkanskih dolin se spreoblečem in potem ihajde! — na Ru1-munsko!... Nikdar, nikdar ne več k Radi!... In krenil je med borova debla, zabarikadirana z nizkim grmičjem, tako. da ko se je vle-gel. ga ni bilo videti. Dolge ure je ležal nestrpljivo, pričakujoč noči. Proti večeru je Ognjanov iznenadoma za-Pazil, da se na nasprotnem brdu giblje nekaj črnega ter plapola po zraku. Bilo je to podobno orjaškemu tiču, mahajočemu s krili po zraku. Ognjanov je začuden izbulil oči. razum. Sedaj stoji proti vladi združena opozicija s trdnim načelnim programom, ki ga bo vlada morala upoštevati, ako hoče na Ogrskem rednega dela. Stališče opozicije je sedaj popolnoma enotno, sedaj lahko poskusi odločilni boj, vprašanje pa je le. ako se bo hotela vlada spustiti v tak boj. ker nima posebnega upanja na kak uspeh. Usoda brambne reforme je danes odvisna le od stališča, katerega zavzema vlada napram opozicionelni volilni reformi, katera se v načelnih in bistvenih točkah razlikuje od onega načrta, ki ga je hotel uvesti Lukacz. Posredovalna akcija med Turčijo in Italijo, ki se je hotela izvesti na splošni evropski konferenci se že danes smatra kot nemogoča. Evropska konferenca, ki bi se sešla v ta namen, bi gotovo ne mogla rešiti samo italijansko-tur-škega vprašanja, nego bi se morala baviti z drugimi, ki so pa v tesni zvezi s tem vprašanjem, kakor je na primer macedonsko in dar-danelsko vprašanje, ki je skrajno neljubo posameznim državam vsled česar je tudi onemogočen vsak sporazum med državami. Italija in 'Turčija se sami najbolj zavedata te nemo-gočnosti, zato se tudi obe državi pripravljata naprej na nadaljne vojne akcije. Italija pripravlja blokado večih otokov v egejskem morju in sicer pride najprej na vrsto otok Kios. Turčija pa pripravlja najobširnejše odredbe glede obrambe otokov, katerim preti od italijanske strani nevarnost, ter pošilja velike posadke na mesta, kjer pričakuje najprej italijanskega napada. DOPISI. Dobrunje. Nekaj novega za volilce! Dne 15. in 16. februarja t. 1. so se vršile občinske volitve v dobrunjski občini. Proti tem volitvam je županu Korbarju nasprotna stranka vložila pritožbo na c. kr. deželno vlado v Ljubljani. V rešitvi tega rekurza je deželna vlada odsodila. da so vse glasovnice, ki jih izdaja deželni odbor, ki nosijo zato tudi pečat deželnega odbora, neveljavne, ako jih volilcem ne izroči županstvo dotične občine, kjer se vrši volitev. Župan Korbar je slutil, da bo pri volitvah odbora propadel. Zato se je skušal preriti v odbor na vsak način. V sredstvih ni bil prav nič izbirčen. Nasprotnim volilcem se niso dostavile izkaznice in glasovnice, ali pa so jih dobili še le zadnji dan pred volitvo, ali pa še le na dan volitve, dasi ukazuje novi občinski volilni red, da mora župan takoj po razglasitvi volitve volilnim upravičencem izročiti izkaznice in glasovnice. Korbarju nasprotna stranka si je zato v dobri veri, da so vse glasovnice veljavne, ki jih izdaja deželni odbor, preskrbela potrebne glasovnice direktno od deželnega odbora, ki jih je nji tudi izročil po svojem uradniku g.. Kristanu in sicer 2800 glasovnic za 58 K. Ko je Korbar to zvedel, je vkljub prepovedi deželnega odbora od dne 14. novembra 1911 št. 19.382 da županstva ne smejo štempljati glasovnic z občinskim pečatom, vse glasovnice preštempljal in samo preštempljane glasovnice dal dostaviti volilcem. Tako je dosegel, da so se glasovnice, ki so jih pri volitvah oddali njegovi pristaši, po občinskem pečatu razločevale od glasovnic oddanih od nasprotne stranke, kajti ta je pri volitvi večinoma rabila glasovnice dobljene pri deželnem odboru, katere tedaj župan ni preštempljal. Pri skrutiniju je potem Korbarjeva volilna komisija razveljavila vse glasov- »Zastava!« je rekel osupnen. Zares, pri solnčnih žarkih je razločil rdečo zastavo, vtak-neno v skalo na vrhu brda. Veter je tiho majal to zastavo, katero je bilo moči videti tudi iz Bele Cerkve. Pri zastavi ni bilo videti nikogar. Kdo jo je zasadil ondi? A čemu? Ali je bilo to nemara znamenje vstaje? Ognjanov si je mislil to poslednje. Drugega pametnega smisla navzočnost te zastave ni mogla imeti. Ognjanov se ni mogel premagati. Opustiv-ši vso previdnost, je skočil iz svojega skrivališča in obrnil pogled proti Beli Cerkvi. Zdelo se mu je sedaj, kakor bi čul iz daljave strel iz pušek... Odkod neki je? — In uporno je gledal proti mestu. Nakrat, na hvalo izvan-redno čistemu in prozornemu zraku, je zapazil na gornjem koncu Bele Cerkve neke bele oblačke. kakršne povzroča strelno orožje. »Burja, burja je v Beli Cerkvi!« je zaklical radostno. »Moji zvesti prijateli Sokolov. Popov, urednik, baj Mičo, ne praznujejo ... Zdi se mi, da je vstaja izbruhnila v drugih mestih... In ta zastava je dogovorjeno znamenje!... Ugašen požar se je znovič vnel... Vstaja. Bog. upanje še ni izgubljeno!...« In Ognjanov kakor bi imel krila, se je spustil doli po polžki travi in zavratni strmini. V. Pokopališče. Že je nastal popolni nočni mrak, ko je Ognjanov izšel iz temnega in z balvami založene doline Monastirske reke. Šti je mimo samostana, ni pa smatral za potrebno, skočiti k očetu Natanelu; saj je že brez tega izgubil mnogo dragocenega časa. Misel, da jc v Beli Cerkvi vstaja, ga je kar elektrizirala ter mu vrnila vse telesne in duševne moči. Šel je po občinski poti, ki drži v mesto in črez nekoliko trenutkov zagledal v mraku temne obrise starih hiš, dimnikov in sadnih dreves. Tedaj je zapustil pot in stopil na grič, ki na severni strani vlada nad Belo Cerkvijo in na katerem stoji šolsko poslopje. Iz te višine je uprl svoj pogled na mesto. Mesto je spalo ... Nikjer ni bilo videti luči... Noben posebni šum. ali kakšno drugo znamenje ni pričalo, da bi bila ondi vstaja. Culo se je zgolj običajno pasje lajanje. Ognjanov se je začudil. Premišljeval je. kaj mu je početi. Iti v mesto in potrkati pri katerem prijatelju na duri, je smatral za nespametno. Odločil se je da pojde v fantovsko šolo. ki ni bila daleč. Ondi poizve^ od cerkovnikove babe, kaj se godi v Beli Cerkvi. Splezal je torej preko šolskega obzidja in skočil na njen vrt. Orzši se naokrog je videl, da se nahaja na pokopališču, ki je zavzemalo velik del dvorišča. Na sredi je stala starinska cerkev, molčeča in mrtva, podobna orjaškemu grobu. V ozadju pokopališča je bila videti stena šolskega poslopja in drugih stavb, zaspanih in ugreznenih v temo. Ta mrtvota, ki je obkoljevala Ognjanova, namesto trušča in gibanja, ki je običajno v puntarskem mestu, ga je navdala z grozo in ga privedla na črne misli. Nekak mrzli stud je pihal iz strašne tišine in teme pokopališča, ki se je nemo razprostiralo pred Ognjanovim v čudnih, groznih podobah, kakoršne podava rioč in katere so bile podobne živim ljudem, ali mrličem, ki so do pasu visoko pokukali iz svojih grobov. Nehote se mu je srce tesnobno skrčilo in polastilo se ga je koprnenje, dospeti čim poprei ven iz te hladne države mraka in tajnosti V takem trenutku človeška duša lič- nice. ki niso bile od županstva preštempljane, namreč več sto glasovnic od nasprotne stranke rekoč, da so neveljavne, ker jih volilci niso dobili od županstva, ampak so jih preskrbeli od druge strani. C. kr. deželna vlada je v rešitvi rekurza ta sklep volilne komisije potrdila in spoznala za neveljavne vse oddane glasovnice. na katerih ni bil pritisnjen pečat, ker so take glasovnice volilci dobili — od nepoklicane strani. Vsled take razsodbe bo v Dobrunjski občini županoval zopet Korbar, ki pri volitvi še v odbor ni prišel. Gostija v Kandiji. V celi Avstriji so za klerikalce postali dve sodišči kurijoziteti zgodovinske vrednosti, ki jih kak poznejši pisatelj slovenske politične zgodovine ne bo mogel prezreti. Eno teh sodišč je Celje, kateremu je v zadnjem času začelo slediti tudi novomeško sodišče. Da so klerikalci pod tem sodiščem posebno pa oni iz sosednje občine preko državnega mostu pri zadnjih občinskih volitvah sleparili naravnost na debelo in ne kot ljubljanski »Kregarji« le bolj pritajeno, marveč kar očito pred očmi oborožene sile in volilcev, to je po celi občini ravno tako dobro znano, kakor je znano po celi Ljubljani (zdaj tudi po celi Avstriji). kako so klerikalci v Ljubljani sleparili za volitve v trgovsko zbornico. Dočim je ljubljansko sodišče vsaj večinoma klerikalnih sleparij brezobzira) na osebe (obsojen je bil tudi kopanjski župnik) po zasluženju obsodilo, se je v Novem mestu zgodil za vsakega neverjeten čudež, da večina najhujših volilnih sleparij ni prišlo čez prag preiskovalnega sodnika. Glede naravnost vnebovpijočih volilnih sleparij v Kandiji, se o načinu, kako se je sodna preiskava vršila, zdaj sam župan baje okoli hvali tako-le: Res je, nekaj voženj me je stalo v Gradec, profesorja Jarca pa na Dunaju. Ko sem bil poklican k preiskovalnemu sodniku, ki je med nami rečeno, moj gost, se mi je prav prijazno nasmejal, ko sem ga vprašal, če bo iz tega kaj hudega. Po tem smehu sem takoj vedel, pri čem da smo. In res razen stopiškega kaplana, ki pa je bil le malo neroden, drugač pa je bolj nedolžen kot mi, smo bili vsi oproščeni. Gospodje so celo tako naredili, da niti do kake sodbe ni prišlo. — V torek, dne 21. t. m. so po največji občini na Kranjskem, kjer so se očitno godile največje sleparije, topiči veselo oznanjevali, da je ko-nečno le zmagal »pravica« na neomadeževani »katoliški podlagi« — izvolili so si zopet župana, kakor so ga »gospodje« priporočali. In »Dolenjske Novice« vedo povedati, da je to najlepše »zadoščenje« za storjene krivice po »liberalnih mazačih« v liberalnih listih. In da se ta izjava »Dolenjskih Novic« še bolj sijajno potrdi, so za četrtek dne 30. maja povabljeni vsi »liberalni mazači« na župansko gostijo v znano gostilno k Štemburju v Kandiji. K tej gostiji so vabljeni tudi vsi juristi novomeškega sodišča; g. predsednik je namreč na čast novoizvoljenemu klerikalnemu županu odredil, da se imajo nekaj časa prekinjeni takozvani »Ju-ristenabende« zopet v^polnem nekdanjem obsegu vršiti pri gosp. Štemburju v Kandiji. In tako ie prišlo Novo mesto in njih sosedje onkraj državnega mostu zopet do slave, da je tudi v dolenjski metropoli Kregarijada doma. Kaj hočete še več? Moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Trnovo in Ilirsko Bistrico na Notranjskem sta priredili v proslavo svojega petindvajsetletnega delovanja lepo uspelo veselico v Trnovem, dne 19. maja t. 1. Slav- hote otrpne. Naša priroda ne prenese dotike z drugim svetom brez tega. da je ne bi objel mraz. Nagrobna plošča, ki pade na mrliča, dela mejo med dvema svetovoma, ki se ne poznata ter prežita drug na drugega. Tajnost teme na-polnuje človeka s strahom. Noč je sovražnik, grob pa skrivnost. Ni ga tako hrabrega človeka. kateri bi. ne da bi se zganil, prenesel vtis pokopališča — ponoči ni ga nevernika, kateri bi se smejal ob tem času — on se vstra-ši svojega smeha, ne vem, ali bi se Hamlet tako dovtipno šalil z lobanjo v nočni temi, ko bi bil sam na pokopališču! Nakrat je v temi, na katero se je njegovo oko že privadlo, Ognjanov zapazil slabo, nepremično svetlo točko, podobno očesu, kukajočemu iz cerkve skozi nizko okno. Gotovo je gorela ondi leščerba ali voščena sveča... Ta slaba lučica je bila prijetna promena. edin živ predmet v splošni temi in mrtvoti mesta; ona je brlela tako prijazno in družinsko, malone veselo. Ognjanov, gnan od nepremagljive radovednosti. je prekoračil polagoma grobove, stopil k oknu, iz katerega se je svetilo ter pogledal v cerkve. Sveča je gorela pred nekim cerkvenim stebrom na velikim medenem svečniku. Mračen plamenček je komaj nekoliko osvetljeval malo, okroglasto prestransko tal naokrog svečnika. Ostala cerkev je bila temna. V tem slabo osvetljenem krogu je Ognjanov zagledal nekake neodločne oblike, bilo je ondi nekaj. Kaj je bilo? Oprl je čelo ob mrzlo šipo in pogledal še bolje. Sedaj je spoznal, kaj je bilo. Ondi so ležali trije ljudje na ragozi. Na njih in na ragozi je bilo videti madeže leskeče se krvi. Plamenček je metal trepetajočo irt plaho svetlobo na ta prizor. Lica zakrivljena in z odprtimi usti. so nosila na sebi pečat mu- 'V,r'r. '^1 nostni govor ie imel g. Ante Beg iz Ljubljane, mešani zbor trnovske čitalnice pod vodstvom zelo marljivega posojil, tajnika g. Kureta je zapel dva krasna zbora, a trnovske diletantke in diletanti so izborno (uprizorili tridejanko: »Zbiralko«, za katero se je največ trudil gosp. učitelj F. Lampret. Vsem tem vrlim deloval-cem na narodnem polju in še posebno gdč. Bisailovi premarljivi '.blagajničarki bodi izrečena najtoplejša zahvala za njihov nemali trud. Skupnih dohodkov je bilo nad 200 K in prejme glavna družba nad 150 K za njene plemenite namene. Obe podružnici pa krepko naprej do zlatega jubileja v blagor naše slovenske mladine! Belokranjski kotiček. Zadnjič enkrat me je nekdo z vrha nad Vinico povabil, da naj ga pridem obiskat, češ, malo se bova pomenila kot stara znanca, a ne samo to tudi velikansko podzemeljsko jamo z imenom Zjud bova obiskala in skušala v njo prodreti do konca. In ker je bil ravno torek, ob torkih pa imam največ časa, vrgel sem pot pod noge in možakarsko koračil ob lepem sijaju majskega solnca. Po poti, če je človek sam sebi prepuščen, se da jako dobro razgljabljati vsakojake reči in tudi jaz sem gledal, strmel in se navduševal nad krasno vedno »gor in dal« idočo cesto, ki pelje v Vinice na Vrh. Pravijo, da je to okrajna cesta. Ali bogme slabo izpričevalo si daje okrajni cestni odbor, da pusti voziti po taki, včasih življenjskonevarni cesti. Kakor sem pozneje na Vrhu, kamor sem prišel do niti premočen, zvedel, bila je cesta delana pred več stoleti in sicer tam, kjer so tovorili s konji, torej po konjski stezi in od takrat še ni bi! nije-den klanec popravljen ali zboljšana cesta kako drugače. No, pa kaj, saj je tudi delala ni ne država, ne dežela, ne okraj, ampak nek preprost mož z Daljnih Njiv sezidal jo je menda na svoj riziko in za takratne čase bila je morda priročna, da bi bila pa kedaj dobra, o tem ni govora ni. Torej gospod urednik, če hočete vživati dobroto več stoletij nepopravljene ceste, hodite iz Vinice na Vrh in dalje do Staregatrga in vrag me vzel, ako Vas še enkrat obide hudobna želja prestopiti to persorficirano nemarnost naših cestnih korporacij. Prosim, pa to je glavna cesta, ki veže Poljansko dolino z Viniško. Nikakor pa ne smete misliti, da so ljudje, ki prebivajo ob tej cesti tudi tako nemarni, o ne; že neštetokrat so prosili za popravo ceste do Raz-vaj in od tam v Črnomelj, ali pa koj z Vrha preko Kolečaja vČrnomelj, a niti odgovora niso vredni ti ubogi Vrhovci in tako morajo, hočeš nočeš, trapati po neznosnih cestah ali v Vinico ali Trg ali v Črnomelj. Zadnjič ob volitvah jim je tudi gospod poslanec Jarc obljubil, da hoče delati na to, da se cesta popravi in tudi gospod Jure Šterk, pravijo, da se je razkoračil prav na široko, potrpljal gospoda Jarca po rami in dejal moško: No, gospod poslanec, sedaj pa mi obljubite, da bodemo popravili najprej cesto iz Črnomlja v Vinico, da bom jaz lahko z avtomobilom vozil, potem cesto z Vinice na Preloko, da bodo Prelovčani hodili lažje k meni, in nazadnje cesto z Vinice na Vrh, da bodo povsod zapostavljevani Vrhovci izprevideli, da smo mi, klerikalci, njihovi dobrotniki in da bodo potem z nami volili. Tako da je govoril gospod Jure in gospod poslanec so v velikanski zadregi, da imajo tako »finega« priprošnjika za glasove, stisnili pod čudnim nasmeškom nek glas, ki naj bi značil »da«. Ali kmalu po volitvah, dobil je gospod Jure od njega glas, da z vsemi njegovimi obljubami ne bode nič in Jure že sedaj zopet grunta, kako bi pricapljal tam, odkoder je prišel. Ali zastonj se trudi, zakaj sedaj ga pozna vsakdo že po barvi. Če pa hoče koga še dalje slepiti, mora že iznajti barvo, ki še ni lastna kaki politični stranki, morda si izbere rumeno, kdo zna!? O Zjudu, gospod urednik, Vam povem drugič! Poklon! DNEVNI PREGLED. Slovenski klovn. Ta stroka artistike med Slovenci še ni posebno razvita, nimamo še velike ga slovenskega crkusa, kjer bi nastopali in publiko zabavali slovenski klovni. Toda, da nam ne odide tudi ta stan, poskrbeli so klerikalci, ko so poslali v državni zbor profesorja Verstovška, ter mu naprtili hvaležno ulogo klovna v naučnem odseku. In res Verstovšek vrši to svojo službo najbolje v zabavo odseka in javnosti. Ko odsek razpravlja, o važnih točkah učiteljskega vprašanja, vstane vselej Verstovšek in začne s svojimi klovnijadami. Parlament sam po sebi ni nič kaj primerno mesto za Ver-stovškove burke, toda slovenskim klerikalcem je to vseeno, za to pa puste svojemu klovnu vedno proste roke in prosto pot, da dela, kar se mu hoče. Naučni odsek se je sicer nekaj časa zgražal, da ima v svoji sredi tako kapaciteto, toda hitro so spoznali svojega ptiča in danes ne imenuje v parlamentu Vrstovška nikdo drugače kakor den UnterrichtsausschuBklovn v vsi svoji veličini, delal je take kozolce, da se mu je ves odsek smejal, da so ga poslanci prav pošteno frocljali; to je bilo tudi Verstovšku nazadnje preveč, zatožil je poslance predsedniku odseka, da se mu smejejo, da se norčujejo iz njega. Svoj konečni uspeh pa je hotel doseči Verstovšek, ko se je na vse načine potegoval, da bi odsek ne sprejel nezaupnice naučnemu mnistru. Tu je bilo tudi že odseku teli klovnijad preveč in poslanec Zenker je razkrinkal tega politiškega klovna kot pravega šarlatana, zaklical mu jev debati odseka: Ste ves čas obstru-irali proti vladi, sedaj se pa naenkrat potezate zanjo! Poslanec, ki dela in uganja take nedoslednosti že ve za kaj to dela! Nato je Verstovšek umolknil in njegove klovnske karijere je bilo konec. Naučni odsek pa je delal naprej in sprejel vse predloge, ki so bili v debati stavljeni v korist učiteljstva, med temi tudi Wastia-novo poročilo o spremembi § 55. drž. lj. š. z. Izvolil se je tudi pododsek, ki naj skupno s finančnim odsekom reši kar najhitreje regulacijo učiteljskih plač temelj, sklepov naučnega od- seka. Tako so slovenski klerikalci po svojem klovnu iz Maribora, doživeli nesmrtno blamažo, ki se jo imajo zahvaliti le svojemu Ver-stovšeku, ki je dosegel s svojo klovnsko kari-jero splošno pomilovanje in zasmeh za ves Šušteršičev klub! Klerikalna armada. Pod uplivom in protektoratom dunajske klerikalne aristokracije so se začela med klerikalci vseh narodnosti pogajanja glede skupne organizacije vsega avstrijskega klerikalizma; v ti organizaciji bodo združeni vsi ultramontanci širne Avstrije kar se vidi že iz tega, da so celo dunajski krščanski socialci dovolili zastopniku dunajskih čeških klerikalcev v odboru svoje mesto. Da v ti zvezi ne manjka Šušteršiča in njegovih oprod je samo ob sebi razumljivo. Klerikalci vseh dežela so pač uvideli da se jim izpodtnikajo na vseh straneh tla pod nogami, zato pa se hočejo še tesneje zvezati med seboj, da si jih že tako veže trdno breznarodna rimska komanda! Kje bosta visela Šušteršič in Krek. Ko se je čulo nekje na deželi, da prodajajo klerikalci dr. Šušteršiča in dr. Kreka v podobi, se je v vaški gostilni pri mizi, okolu katere so sedeli pristni kmetje, razvila o tein precej značilna debata. Neki krnet je razlagal stvar tako-le: »Po mojem mnenju to nikakor ne gre, da bi v našem županstvu in v naši šoli visela slika enega ali drugega. Taka čast se mora skazati le ljudem, ki so v resnici storili kaj občekorist-nega. se odlikovali kakor n. pr. naš Prešeren, Vodnik i. dr. Če pomislimo, da je dr. Šušteršič advokat, deželni in državni poslanec, deželni glavar, politik in vodja stranke, s tem še ni rečeno. da bi storil za ljudstvo kaj koristnega. Nekateri pravijo, da je celo škodoval.« Nato mu odgovori drugi: »Saj ne gre tukaj za to, ali zaslužita postati slavna, ampak za kupčijo; le pomisli, sedaj ko se jih vse boji — klerikalcev namreč — koliko bo to krone za »Stražo«. Da bi pa ta dva obešali po županskih uradih in šolah, zoper to sem jaz tudi.« Debata je zaključil tretji z besedami; »Najbolje bi bilo, obesiti jih na kol!« Konec bojev med Čehi in Poljaki v Šteziji. Šlezija je, kakor znano, narodnostno zelo mešana dežela. Večina prebivalcev je sicer nemške narodnosti, vendar je v deželi tudi zelo mnogo Čehov in Poljakov, ki bijejo med seboj neizprosen boj, od katerega imajo samo Nemci korist. Poljaki so se večkrat pri volitvah že tako daleč spozabili, da so šli skupno z Nemci v boj proti Čehom. Čehi so že ponovno skušali doseči s Poljaki sporazum, a vsa pogajanja so se dosedaj razbila. Kakor čujemo, se bo sedaj sestavila posebna spravna komisija, ki bo imela nalog, poravnati vse diference med Čehi in Poljaki, kar bi bilo za obe narodnosti velikega pomena. Porotno zasedanje v Ljubljani. Pri drugem porotnem zasedanju v Ljubljani, ki se prične v pondeljek, se bodo vršile sledeče obravnave: Dne 3. junija: France Šeškar, kajžar iz To-mišlja, uboj; Ivana Stale, dekla iz Selc, zažig. — Dne 4. junija: Ivan Schreiber, tovarniški uradnik v Gradcu, goljufija; Marija Fissneider, delavka iz Klausna na Tirolskem, tatvina. — Dne 5. junija: Rudolf Kaiser, delavec iz Veldna in Janez Theuermann iz Pollinga, delavec, rop; Jožef Slapnik, hlapec v Pečah, težka telesna poškodba ter Rudolf Nahrfart, tukajšnji prisiljenec, rop. — Dne 7. junija: Pavel Weber, vrtnar iz St. Krištofa, Marijana Krt, oba zaradi tatvine. — Dne 8. junija: Jožef Usnik, posestnik v Želimljah, zloraba uradne oblasti in Ivan Ranzinger, topniški mojster iz Toplic, uboj. Nov slovenski list. Danes izide nov slovenski humoristični list »Pika«. Statistiko moštva v avstrijski vojni mornarici prinaša »Armeeblatt«. Po ti statistiki je moštvo bojne mornarice razdeljeno takole: izmed vsakoletnih rekrutov je 1219 Hrvatov, torej 32%; 900 Nemcev (23,7%), Mažarov 662 (17,4%), Italjanov 581 (15,2%), Čehov 253 (6,6%), Slovencev 116 (3,1%), Poljakov 44 (1,1%), Slovakov 20 (0,5%), Rumunov 12 (0,3 %) in 3 Rusini (0,1 %). Izvanredno je v vojni mornarici visoko število Nemcev in Mažarov napram Hrvatom, Italjanom in Slovencem, ki vendar prebivajo v avstrijskem primorju! Še zanimivejša pa bi bila statistika o oficirjih, katere »Armeezeitung« žalibog ne objavlja, ker bi se tu pač videla velika protekcija, ki jo uživajo Nemci in Mažari pred drugimi narodnostmi! Kronska vrednost. Ker sedaj pride polagoma iz prometa zadnji spomin na staro gol-dinarsko valuto, opozarjamo občinstvo na zakonske odredbe od 11. marca t. 1., po kateri se v javnosti priznava veljava le onim dokumentom (računom, dolžnim pismom in podobnim stvarem), ki se glase le v kronski veljavi. Tako je vsak račun, ki je napisan v goldinarski veljavi neveljaven, torej tudi ne tožljiv, a poleg tega zapade tudi dotičnik, ki je^ napisal tak račun, kazni v znesku 200 kron. Torej pozor! Kinematograf v cerkvi. Kupčija je kupčija, tudi za cerkev. Zdaj je vatlkan dovolil, da se vrše tudi po cerkvah kinematografske predstave. Katoliška izobraževalna društva so naprosila papežki urad, da se smejo cerkve včasih izpremeniti v kinematografska gledališča. Predstavljale se bodo biblijske drame^ in dramatiziran katekizem. Papež je tej prošnji ugodil, toda sakrament se mora pred predstavo odstraniti iz cerkve, ženske naj sede ločeno od moških, v premorih pa je poskrbeti za izdatno luč ter morajo župniki najstrožje paziti na moralo in red. V Ameriki se take predstave po cerkvah že vrše. V Evropi pa bodo cerkve kot kinematografska gledališča nekaj novega. Licence bodo za vsako cerkev izdajali posebej še dotični škofje. Razne družbe so že naprosile papeža, da bi .ga smele za kinematografske svrhe fotografirati pri maševanju, a papež je doslej vse take prošnje odbil. Radovedni smo, kdaj dobimo kinematografski teater v naše cerkve. Namen posvečuje sredstvo. Uvoz srbskega mesa v Avstrijo. Z včerajšnjim dnevom je bila izcrpljena količina uvoza svinjskega mesa iz Srbije. Ker bode pa tudi kontingent glede govejega mesa — sme se v Avstrijo prepeljati le še 5000 goved — kmalu izcrpljen, so se obrnili dunajski gostilničarji na vlado, da dovoli naknadni kontingent za uvoz svinjskega in govejega mesa, ker gostilničarji ne morejo pogrešati srbskega uvoza. Najboljše spričevalo za kakovost srbskega uvoza je pač dejstvo, da je bil dovoljeni kontingent, ki je glasil na celo leto 1912, izcrpljen že v prvih petih mesecih leta. Papež ni več jetnik. Iz Rima poročajo, da se vozi Papež Pij X. s kardinalsko kočijo izven Rima v vilo kardinala Maneolinija. Več kmetov, vrtnarjev, kramarjev i. dr. je papeža videlo, ko se je vozil proti večeru po Aurelian-ski cesti k Marzoliniju. Baje papežu zrak v Vatikanu škoduje, zato dela izlete. Tudi Leon XIII. je bil zunaj Vatikana, ko je posetil bolnega brata. Laška kultura. V mestu Porpari v Italiji je učitelj Georgi predaval ljudstvu v šolah o Ront- , genovih žarkih. Ljudstvo je v svoji omejenosti mislilo, da ima pred seboj čarovnika in ga je radi tega pričelo kamenovati. Nesrečnega učitelja so komaj rešili policaji in ga odpeljali na kolodvor. Utopljenec. V Ljubljanici "blizu Lip pri zidarskem mostu so v petek zjutraj našli utopljenca starega okoli 20 let. Spravili so ga v mrtvašnico v Ljubljani s čolnom, ker drugače niso mogli blizu. Utopljenec je neznan. Huda nevihta s ploho. V četrtek večer okoli 6. ure se je nad novomeško okolico razgrnila liuda nevihta s ploho. Ponekod je bilo videti kakor da je med nevihto padala tudi toča. Zanimiv slučaj narave. V Zalogu, v novomeški okolici se je pred kratkim dogodil slučaj ki zasluži, da ne ostane nepozabljen. Slučaj je namreč tako hotel, da je pri eni in isti hiši mati porodila dvojčka ob tistem času, ko je v hlevu iste hiše tudi — krava povrgla — dva telička. To je gotovo če ne toliko zanimiv, pa vsaj redek slučaj narave. Predavanje. Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem v Celju priredi danes v celjskem »Narodnem domu« predavanje. Predava dr. Ivan Lah: Rousseau in probujanje narodov. To bo prva proslava Rousseaujeve 200-letnice na Slovenskem. Svojega šefa iz strahu pred apaši ustrelil. V Parizu je neki policist ustavil na cesti neko žensko, za katero se je takoj zavzel neki gospod. Ker je policist mislil, da ima pred seboj pocestnega razbojnika, ga je na mestu ustrelil, ravnotako tudi nekega drugega gospoda. Preiskava je sedaj dognala, da je bil prvi policijski nadzornik Monteil. Država milijonski dedič. V bližini Wiirz-burga je pred kratkim umrl v skrajno siromašnih razmerah neki mož, pri katerem so našli pozneje več kot milijon kron. Pred 40. leti je prosil radi bede za oprostitev od davka, katerega do tega časa ni več plačeval. Država je sedaj radi sleparije zaplenila vso njegovo zapuščino. Strašen požar na Ruskem. V Reštu pri Petrogradu je požar te dni uničil nad 500 skladišč za volno, sladkor in drugo eksportno blago. Tudi vse karavanske zaloge so postale žrtev požara. Škoda znaša nad 40 milijonov kron. V strašni zmešnjavi je tudi mnogo ljudij zgubilo svoje življenje. x Cerkvene slavnosti. Češki gasilci so ponovno sklenili, da se češko gasilstvo ne sme udeležiti nobene cerkvene slavnosti. Moje kraljestvo ni od tega sveta. Pred kratkim je umrla v sirotišnici »Karla Boro-meja« v Pragi gozdarjeva vdova Tuma, ki je zapustila svoje premoženje v znesku 40.000 K zavodu za siromašne otroke na Dunaju. Hranilno knjižico, na katero je bila naložena ta svota, niso mogli najti. Sedaj se je nenadoma izkazalo, da jo je neki budjeviški kaplan izročil društvu sv. Bonifacija. Sodišče je proti kaplanu odredilo obširno preiskavo. Nezgoda ruraunskega prestolonaslednika. V sredo so bile v Bukareštu razširjene vesti, da se je rumunski prestolonaslednik ponesrečil pri vožnji z avtomobilom. Novejše vesti to odločno zanikajo. Prestolonaslednik je samo zgrešil pot in zašel v neko vas, kjer so bile ceste vsled obilnega deževja zelo poškodovane. Avtomobil se je prevrnil v jarek. Prestolonaslednik in njegovi otroci so bili le lahko poškodovani. Bukareški policijski prefekt se je takoj podal na lice mesta in lahkoranjence odpeljal v Bukarešt. Koncert »Slovenske Filharmonije« se vrši ob ugodnem vremenu v nedeljo (2. junija) na vrtu »Narodnega doma«. Dirigira g. kapelnik Teply. Začetek koncerta ob pol 8. zvečer. Vstopnina 40 vin. Cirkus Schmidt prične s predstavami 1. t. m. Najnovejša posebnost poleg drugih ste dve človeški opici, ki se kretata kakor ljudje. Ze samo te dve opici sta vredni, da si jih ogleda vsakdo. Razun tega ima zbranih na programu ta cirkus najnovejše in najlepše točke, tako, da bo občinstvo in tudi najbolj razvajeno v vsakem oziru zadovoljeno. Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 1., nedeljo 2. in pondeljek 3. junija 1912: 1. Rimski vodnjaki. (Lepa popotna siika.) 2. Milijon dote. (Sijajna amerikanska veseloigra.) 3. Arhitektonske lepote Portugalske. (Velezanimiv naraven posnetek v barvah.) 4. Za svojega gospodarja. (Drama, samo popoldan.) 5. Kača na prsih. (Učinkovita nravstvena drama v dveh dejanjih. Nemški umetniški film. Predstavlja se tri četrt ure. Samo zvečer.) 6. Moriceva mladostna ljubezen. (Velekomičen film, glavno vlogo igra priljubljeni Prince.) V torek 4. junija »Dijaški prigodek«, krasna veseloigra v dveh dejanjih. Kanarček je ušel te dni. Kdor ga je vjel, se prosi, da ga odda proti nagradi v Kapiteljski ulici št. 7. DRUŠTVA. Društvo inženirjev v Ljubljani. Danes zvečer ob 8. uri v gostilni »pri Roži« sestanek z zanimivim predavanjem. Dramatično društvo v Ljubljani ima svoj letošnji občni zbor v četrtek, dne 13. junija t. 1., v čitalničnih prostorih. Dnevni red in natančni čas zborovanja se bosta objavila pravočasno po tukajšnjih dnevnikih. Odbor. Velika grajska veselica na ljubljanskem gradu. Pevsko društvo »Slavec« priredi v nedeljo 23. junija na ljubljanskem gradu veliko grajsko veselico v korist pogorelcem v Tomačevem. Veselica bode zasnovana na široki podlagi in bode trajala dopoldne in popoldne. Ponovno opozarjamo prijatelje Sokolstva, da se vrši vrtna veselica »Sokola« v Spodnji Šiški v nedeljo 2. junija popoldne ob 4. uri pri Stepiču. Prosimo prijatelje Sokolstva, da se v obilnem številu udeleže te prireditve. Sokol v Borovnici razvije dne 9. junija ob pol 3. popoldne svoj društveni prapor. Vspored: 1. Razvitje prapora. 2. Odkorakanje na veselični prostor. 3. Telovadba, ples, srečolov itd. Pri slavnosti igra sl. Zorničeva godba iz Ljubljane. Veselica se vrši pri vsakem vremenu pri Ivanu, in znaša vstopnina za osebo 1 K. Bratska društva in prijatelji Sokolstva se tem potom vljudno vabijo, da se v čim večjem številu udeleže te redke slavnosti. Slovensko trgovsko društvo »Merkur« opozarja še enkrat gg. člane in prijatelje društva na izlet, katerega priredi ob vsakem vremenu jutri v nedeljo 2. t. m. v Tržič na Gorenjskem. Odhod iz Ljubljane ob 6. uri .52 minut zjutraj z južnega kolodvora. Vožnja stane tja in nazaj 3 K 40 vin. Na svidenje! Moška podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Krškem priredi dne 7. julija t. 1. v proslavo 251etnice svojega obstoja večjo veselico in prosi ostala narodna društva, da bi se ozirala na to prireditev. Občni zbor nemškega planinskega društva se vrši dne 10. septembra v Gradcu. Danes zvečer v »Narodnem domu" družinski večer, na katerem se igra Sin“. ------------------- (Rodbinska drama v 4 dej. Spisal E Gangl) Po igri prosta zabava in pies. Začetek ob pol 8. Vstopnina 40 vin. Narodno-socialni pregled. Delavstvo deležno dobička podjetnikovega. Ne samo v oboroževanju, temveč tudi na na-rondo-gospodarskem in socialnem polju prednjači Anglija vsem drugim državam. Uveljavil se je tam sistem, da dobi vsak delavec koncem leta od svojega delodajalca dividendo izhajajočo iz čistega dobička. Najboljši sistem te vrste ima, kakor se zdi, tovarna za milo bratov Lever v Port Sonlightu. Leta 1911. razširil se je ta sistem na vse tvrdkine podružne tovarne. Pri teh tovarnah velja načelo, da ima delavstvo pravico na dobičku, čim presega čisti dobiček 5 % glavnice. Ker je ta sistem še nov, nam ni mogoče o njem ničesar bližjega navesti. Sodi pa se, da odgovarja ta sistem svojemu namenu in je jako koristen tako za delavstvo kakor tudi za podjetje samo, ker se s tem zboljšuje gospodarski položaj delavstva in vzbuja v delavstvu voljo do dela in vztrajnost posameznika. Kolikor je nam znano, ima tudi Kolinska tovarna za kavine primesi nekak tak sistem in vsak delavec dobiva na leto od 5 do 25 K, kar brezdvomtio ne odgovarja še več stotisočeremu dobičku, ki se poglobi v žepih delničarjev. Tudi ureditev plač delavstvu in uradništvu bi ne škodovala. Popravek. V predvčerajšnji številki v tej rubriki je ponagajal tiskarski škrat, ki je iz ene črke naredil cel stavek nerazumljiv. Dotični stavek se naj glasi: Vse ostale stanove, ki služijo svoj kruh intelektuelno ali pa manuelno, hočemo združevati v posamezne organizacije proti izkoriščanju velekapitala in proti imigraciji (in ne emigraciji) tujih konkurenčnih močij. (Imigracija = vseljevanje.) MLADINSKI VESTNIK. Vedno smo imeli pred očmi eno samo željo ustvariti naši delavski mladini in obrtnemu naraščaju kulturno, narodno središče, v katerem naj se združuje splošno in strokovno, v katerem naj se nauči spoštovati svojo narodnost in dvigati duha k vzvišenim ciljem boljše in treznejše generacije v korist in blagor našega naroda. Daleč od hrupa političnih strasti spoznavamo, da smo bratje in sestre, vsi sinovi in hčere ene domovine, da »po žilah naših teče ena kri«. V naši sredi nam je brat vsakdo in pozdravljena je nam vsaka sestra. Našli smo srca, ki nas umevajo, ki umevajo pomen našega delovanja, podpirajo nas gmotno in moralno. To čisto slovensko navdušenje je nam poroštvo za bodočnost. Vendar mnogo je še dela, sami ga ne zmagujemo, potrebujemo inteligentnih moči, moči, katerim ni politika vse, ampak drobno delo izobrazbe, ako v resnici ljubijo slovensko ljudstvo, katero stoka pod krutim' vdarci političnih strasti, priložil bo pošteno1' neomadeževano svojo roko k delu v tren kot’ ko ne poznamo na Kranjskem nič drUZ.eg ^iprj. liberalca in klerikalca, kot liberalna m -kalna društva. Bili so časi, ko ie.čfns° mladine" klanjalo vsako črtico narodno-social , ko je s kruto roko posegla strankarska strast med delavsko mladino, iztrga!>a ] rpkriJr narodnosti in socializma. P^tim eknmma-cije, bodi pozabljeno vse, umevamo n, priznavamo radi vzroke, zakaj , to slovenska mladina .radiosebnil ambicij posameznika ne zaslužuje, da se jo tlači tja, kamor po svoji mladeniški nerazsodnosti še ne spada. Demokratizacija, žal, na Slovenskem še ni prišla do veljave in so ljudje, ki v svoji omejenosti čestokrat izjavljajo: »Kaj jaz, da bi se družil z delavcem? Jaz delam z glavo!« Tak in enak izrek ni v Ljubljani nič novega in ni čuda tedaj, da se delavstvo izogiblje vsemu kar diši po »narodnem« in gleda svoje mesto tam, kjer je zapisano »ljudsko«. Socialno vpra- ■šanje je tudi pri nas dozorelo in delavstvo je začelo spoznavati ono krasno idejo enakosti, bratstva in svobode, hrepeni po tem in išče, kako dati duška svojemu čustvu. Komur so ljubša politična načela in mu je narodnost španska vas, naj ne išče zaslombe v delavstvu. Iti trpi kulturno in gmotno. Narodno-socialna mladina hoče biti nevtralna, naj divja pred njo, za njo, na desni in levi bratomorni boj, ponosno bo stopala črez trupla padlih za vzvišene ideje narodnosti, da otme iz socialne bede one, ki so njej po položaju enaki. Dovolj je političnih prepirov, naj pristopimo še mi? Ne!!! Slovenska trobojnica poleg zastave socializma naj ■ostane neomadeževana v rokah — mladine. Besede Pavel Poljanca so tudi naše: V našem večnem boju za jezik, zemljo in blagostanje nam ne more pomagati nihče drugi kot zavednost, znanje in pridnost. Govorili smo odkrito, naj nas nikdo napačno ne umeva. Podpirajte nas in uverjeni bodite, da niste dali podpore nevrednemu. Knjižnica se sicer spopolnjuje, vendar je še precej praznote v omari in apeliramo na slovensko javnost, naj nam pomaga, da uredimo knjižnico za mladino, katero pozneje pre-ustrojimo v ljudsko čitalnico. Tudi danes zvečer se nudi prilika, da izrazite svoje simpatije tem, ki so kri veiše krvi. Obilna udeležba pri predstavi Engelb. Ganglove drame »Sin« v areni »Narodnega doma« nam bo v vzpodbujo v nadalnjem našem delovanju. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Oder »Bratstva«, »Narodni dom«. Pripravlja se: Milčinski: »Cigani«, »Županova Micka« m Rehorš »Na ognjenih tleh«, zadnja se vpri-zor\ povodom društvenega izleta v Prago. Listnica ur. »Mlad. Vest.«. V. Trst. Pod takimi pogoji nam je skupnost otežkočena. Cepitev mladine v narodnih nepolitičnih društvih nam ne ugaja. Sloga v narodnih vprašanjih nam je vse. N. 1). O. je legitimna zastopnica narodnega delavstva v Trstu in vsak boj proti njej ni niti naroden niti socialen. Dotično pismo smo ■objavili zato, ker upamo, da se najde med delavsko mladino modus vivendi. Ako je kaj gnilega samo odpade. Morda pa je na obeh straneh dovolj nesporazumljenja in — osebnosti, ki ubijajo vsako dobro stvar. Zaključek »Ml. Vest.« je v četrtek. — St. Hvala za informacije. Z delovanjem se strinjamo. — A. v Postojni. Pismeno Vam vse pojasnimo. — Redakcija »Dneva« nam je darovala štiri knjige. Hvala! Idrija. Za družbo C. in M. Združeni moška in ženska podružnica družbe C. in M. priredita v nedeljo popoldne na Zemlji veliko ljudsko veselico z najrazličnejšim vzporedom. Vstopnina za osebo 30 vin., k plesu 1 K, posamezni ples po 10 vin. Godbo oskrbi Godbeno društvo. Začetek ob 3. popoldne. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica v pivarni pri »Črnem orlu«. Pričakovati je obilne udeležbe, da tudi Idrija podpre po svojih močeh našo koristno šolsko družbo. Idrijska Sokolska Župa priredi, kakor smo že poročali, v nedeljo dne 9. junija 1912 H. Sokolski dan, združen z otvoritvijo »Sokolskega doma« v Ilirski Bistrici. Spored je sledeči: 1. Ob pol 10. dopoldne izbirna tekma za Prago. 2. Ob 11. dopoldne seja odbora I. S. Z. 3. Ob 1. popoldne izkušnje za popoldanski nastop. 4. Ob pol 2. popoldne zbirališče pred »Sokolskim domom«, odhod na postajo. 5. Sprejem gostov in pohod skozi Trnovo v Ilirsko Bistrico pred »Sokolski dom«. 6. Slavnostna otvoritev »Sokolskega doma«. 7. Ob 4. popoldne javna telovadba: a) Praške proste vaje, b) orodna telovadba br. Hrvatov, c) Praške ženske proste vaje, d) orodna telovadba Slovencev in e) Ljubljanske (1913) proste vaje izbranih telovadcev I. S. Z. 8. Velika narodna veselica na vrtu hotela »Ilirije«. Vstopnina k javni telovadbi in veselici 1 K. — Vabimo s tem še enkrat vsa narodna društva in zavedno občinstvo Notranjske in Primorske, da se udeleži te narodne prireditve. Iz sosednjih krajev je prijavljeno, in se udeleži iz Reke »Slovensko društvo« ter veliko število br. Hrvatov in hrvatskih sokolskih društev. ki pridejo s posebnim vlakom. — Na zdar! Dijaškega izleta v Trst, ki ga je v četrtek priredila ljubljanska podružnica mornaričnega društva, se je udeležilo 42 dijakov tukajšnje realke v družbi nekaterih gg. profesorjev in staršev. PROSVETA. »Kosova gostija«. (Oroška spevoigra. Priredil A. Kosi. Cena 1 K. Dognana resnica je, •da so javni nastopi s šolsko mladino mogočna izpodbuda k marljivosti otrok^ in k rednemu šolskemu obisku in da se po šolskih prireditvah na prav poseben način vzbuja in goji v ljudstvu simpatija do šole in do njenega dela. Za sporede šolskih veselic in slavnosti imamo Slovenci sicer že precej primerne tvarine: pesmic za deklamovanje. gledaliških igric itd., toda primerne glasbene snovi, brez katere .; šolske prireditve niti misliti ne moremo, imamo še pač mnogo premalo, take namreč, ki bi ob učenju ne prizadjala niti učitelju, niti učencem preveč truda, pa bi se z njo vendarle dosegel povoljen uspeh. Podpisanec se je na tem polju sicer že poskušal, toda po zatrjevanju veščakov. ki so zadnje njegovo delce videli. se mu še nobena^ skladba do sedaj ni tako posrečila, kakor otroška spevoigra, ki jo misli v kratkem izdati in ki nosi naslov; »Kosova gostija«. Ko smo to delce, ki je tako preprosto zasnovano, da ga lahko učitelj proizvaja z otroci celo na najnižji stopnji, I. 1910. uprizorili z učenci I. razreda v Središču, je naredil nastop inaličkov tako mogočen utis na navzoče starše, da se isti niso mogli dovolj načuditi, kako je mogoče z otroci, ki hodijo še le pet mesecev v šolo, doseči kaj takega. Neki kritičen opazovalec je objavil o dotični otroški Predstavi v »Narodne/m dnevniku« L 1910j. št. 117 med drugim te-le vrstice: »Ugajal je zlasti nastop maličkov, ki so peli »Kosovo gostijo«. Ta pesem je nekaj posebnega: prikupna melodija, šaljivo, pristno narodno besedilo — vse se lepo strinja. Naše mnenje je. da bode »Kosova gostija« napravila pri šolskih veselicah mnogo efekta, ako jo nje prireditelj pri-lično objavi. Z ozirom na to dokaj laskavo sodbo sem podpisanec sklenil »Kosovo gostijo« izdati, ir, ker bi svoji skladbi rad določil »moč natisa« (t. j. število izvodov), zato Vas prav nujno prosim, da mi priloženo »naročilnico« (v odprtem ovitku s 3 vin. znamko) vrnete v teku 8 dni. ako namreč reflektuje na moje delce. Ce še končno omenim, da je moji spevoigri narisal naslovni list priznani naš strokovnjak K. Humek v Krškem, je s tem rečeno, da bode imelo delce tudi lično in zanimivo zunanjščino. A. Kosj.i Gospa s solnčnico. (Gospodja sa sunco-kretorn.) Drama, spisal conte Ivo Vojnovič, se je vprvič uprizorila na kraljevskem gledališču v Zagrebu v soboto 25. t. m. Naše »Dramat. društvo« v Ljubljani je bilo na posebno vabilo iz Zagreba tudi zastopano po svojem odposlancu. Kakor zagrebški listi poročajo, je bila vsa uprizoritev nekaj izredno lepega in vzvišenega: gledališče do zadnjega kotička docela razprodano; vsi prvi in naj višji sloji so bili navzoči: skratka predbinkoštna sobota je bila kakor za pisatelja — ljubljenca narodovega. kakor tudi za ves hrvaški narod v polnem pomenu besede pravi narodni praznik! Publika je bila vsa iz sebe in je iz srca do-šlimi ovacijami ploskala in s tem dala duška svoji notranji zadovoljnosti, da ima v svoji sredi tako nadarjenega rojaka-umetnika! — Kritik v »Obzoru« pravi, da se je izkazal Vojnovič v svojih dosedanjih dramskih delih: kot epika v »Majki .Jugovičev;« kot novelista v »Trilogiji« in kot izrednega romanopisca iv »Gospodji sa suncokretom«! — Premierna predstava je imela značaj »prave e/.jajne in razkošne »benečanske noči»! — Očividec te predstave meni, da postane conte Vojnovič, ako se njegov zadnji umotvor preloži v svetovne jezike, lahko tako po vsem svetu poznan, kakor je zaslovel Lev Tolstoj po svoji Ani Karenini. ki se je z velikanskim aparatom in izredno sijajnostjo uprizarjala v Parizu, kajti »Gospodja sa suncokretom« je mogoča lo — na svetovnih, velikih odrih!« — Človeku, čitajočemu take umetniške pojave se kar skomina. ako pomisli na naše mizerne razmere na polju prosvete in — kulture. IV. jugoslovanska umetniška razstava v Belgradu. Iz Belgrada se nam poroča: Otvoritev četrte jugoslovanske razstave je bila pravo slavlje jugoslovanske ideje. Ko je srbski kralj Peter otvoril razstavo je godba kraljevske garde igrala vse jugoslovanske narodne himne. Kralj Peter je povdarjal v svojem nagovoru to impozantno manifestacijo jugoslovanske ideje, ki se izraža na ti razstavi, ki so jo posetili jugoslovanski umetniki vseh narodnosti. Srbski narod se pa hoče pokazati tudi hvaležen umetnikom, ki so si izbrali njih prestolico za mesto svoje razstave. Belgrajski občinski svet je v izvanredni seji dovolil svoto 15.000 dinarjev, a naučno ministrstvo 45.000 dinarjev za nakup umotvorov iz jugoslovanske umetniške razstave. Istotako je dovolil kralj Peter večjo svoto, s katero se nakupijo umotvori iz posameznih oddelkov jugoslovanskih narodnosti. A tudi med prebivalstvom je izvanredno zanimanje za razstavo, tako da se že danes lahko trdi, da bo v Belgradu iz jugoslovanske razstave nakupljeno jako veliko število umotvorov. Obisk razstave je jako velik, prostori so vedno vsi polni. IV. jugoslovanska razstava bo prinesla torej največji moralni in materijelni uspeh! Nsjnovejše vesti, telefonska poročila. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 31. maja. Po govorih generalnih govornikov glede službene pragmatike državnih uslužbencev je poslanska zbornica začela specialno debato o odsekovem poročilu. POROČILO BOSANSKEGA ODSEKA. Dunaj, 31. maja. Danes je izšlo poročilo referenta bosanskega odseka prof. Redlicha. Poročilo kritizira način aneksije, finančne transakcije in poziva vlado, naj da pojasnila o stanju skupnih aktiv ter predloži tozadevno poročilo za leta 1908 do 1911. Zahteva, naj vlada naznani ime tistega kreditnega zavoda, ki je posodil 36 milijonov kron. Poročilo konča, da so pravni zahtevki Ogrske na Bosno in Hercegovino v popolnem nasprotju s pravom enotne, neločljive monarhije ter zahteva zastopstvo anektiranih dežel v skupni zakonodaji. BALKANSKI SPORAZUM. Rim, 31. maja. Iz diplomatskih krogov se »Corriere d’Italia« poroča, da se pripravlja zveza med balkanskimi državami, ki naj ima značaj protiobrambe za slučaj turškega napada na katerokoli balkansko državo. Ta zveza balkanskih držav naj enkrat za vselej odpravi one nesporazume med posameznimi državami, ki so jih doslej uporabljale razne države na škodo balkanskih držav. V to balkansko zvezo pa stopijo Srbija, Bolgarija, Grška in Črna gora. Med Srbijo in Bolgarijo so pa v teku dogovori glede trdne medsebojne defenzivne in ofenzivne zveze. Kakor se more presoditi iz medsebojnih pagajanj Srbije in Bolgarske, ter Bolgarske in Grške, je upati na popolen uspeh te ideje. Kakor je pa že danes položaj, je izključeno, da bi mogla Turčija danes napasti katerokoli balkansko državo, da bi ne izzvala odpora vseh ostalih držav. Protektorat nad to balkansko zvezo pa prevzame Rusija, kar se je doseglo povodom misije bolgarske deputacije v Livadiji in v Peterburgu. SPLAVLJENJE KITAJSKE BOJNE LADJE V TRSTU. Trst, 31. maja. Danes se je vršilo v tukajšnjem »Stabilimentu tecnico« splavljenje prve kitajske bojne ladje. Ladja je velik torpedni rušilec in se imenuje »Lung-Twan«. Slavnosti splavljenja je prisostvoval tudi kitajski poslanik na dunajskem dvoru markiz Čen-lui-jin. PRED REŠITVIJO KRIZE V SRBIJI. Belgrad, 31. maja. Sinoči se je vršila konferenca staroradikalne stranke, ki se je bavila s sprejemom devidentov v stranko. Večina stranke se je izjavila za sprejem devidentov, ki so tudi pripravljeni vstopiti v staroradikalni klub, posebno, ker se ej odtegnil politiki bivši finančni minister Stojan Protič, ki je bil glavni vzrok razpora med stranko in devidenti. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Cenjenim gostom, ki prihajajo v Trst javljam. da dobe prenočišče v ulici Carradovl št. 18, dve minuti od južnega kolodvora. Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič, voditelj gostilne N. D. V. 336—15 Sprejme se več trgovsko naobraženih deklet v stalno nameščenje. Natančneje v »Prvi slovanski tovarni igralnih kart«. 377—3. Apno priznano najboljše kakovosti priporoča FRANC WEINBERGER posestnik apnenic v Zagorju ob Savi. Spreten strojni ključar popolnoma zmožen popravilnega dela v tovarni se takoj sprejme v Tovarni za lep (Leimfabrik) v Ljubljani. »šares* Mednarodno spedieijsko podjetje R. R ANZINGEF, Ljubljana. TJstancvlj eno lST©.’ Telefon šte^. ©O. Podjetje za prevoznino c kr. priv. juž železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspedicija in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in shranitev mobilja. — Agentura avstr. Lloyda. Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7. Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor. 257 1 1 1 Po nizko reducirani ceni N ni' I prodaja „Angleško skladišče oblek“ spomladanske obleke za gospode, dečke in otroke, ter najnovejšo konfekcijo za dame in deklice. O. Bernatovič, Ljubljana. Mestni trg št. 5. — 460 — duši in telesu. Veličanstvo! Ni mi mogoče živeti v drugem ozračju, ni mi mogoče prestati proč od vas. Iztaknite mi oči, odrežite mi jezik, le ne gonite me proč od sebe. Kaj sem. Veličanstvo? Človek, ki je vaš pes od tistega trenutka, ko so se vaše oči srečale z mojimi tam v šampanjski dolini. Vaš pes sem od takrat in živim le. dokler mi vi dovoljujete živeti. Umrem kadar hočete ... Veličanstvo, ubijte človekapsa. ki ga ne potrebujete več, ali ne gonite ga od sebe! Kraljica je zadivlena poslušala kapitanove besede, katerih slehena je bila pretresljiv plač, bila je ponosna na tega človeka in dejala je sama pri sebi: — Da. da. ta me ne zapusti nikdar! In na glas je pristavila: — Dobro, ti ostaneš. Orjak je zahropel v blaznem veselju. Bil je premagan, pripravljen za vse. — Ti ostaneš, je dejala Izabela. Ali prizanašaj mi s svojimi bledinami in svojim strahom. Ne maram videti tvojih prestrašenih oči niti čutiti utripanja tvojega srca iz srahu. Le pokornosti hočem, sam si rekel, da si vedno ves moj. Ako umrjem jaz. umrješ ti, nili tako? — Tako je, je potrdil Redon kraljičino vprašanje s poudarkom globoke udanosti. — In če živi ona deklina umrjem jaz, razumeš? Če živi, bo postala ljubica Ivana Burgundskega in tega jaz nočem. -'Nočem, zakaj jaz ljubim vojvodo, razumeš? — Veličanstvo, je dejal kapitan z glasom. kateremu se je vrinila vsa odločna brez- — 457 — glavni paznik kraljičinega zverinjaka. Z njim sta prinesla dva služabnika v košari velike kose krvavečega mesa. Komaj so vstopili, že je iztegnila kraljica roko in je ukazala: — Odnesite takoj meso! Bois Redon, navajen ubogati se je na mestu obrnil in pomignil nosačema. Ali mož v usnju je stopil naprej, upognil je koleno in dejal: — Veličanstvo, ako žival ne dobi jesti, se ji nihče ne bo mogel približati! Kraljica je jezno zacepetala z nogo. — Ali si mar želiš na vislice, je vzklik- nila. Paznik je pri tej grožnji vstal, prislonil vilice v kot in se ponižno odstranil rekoč: — Veličanstvo bo morebiti potrebovalo te vilice. Puščam jih tukaj. Kraljica je pokimala in vsi štirje so zapustili kabinet. Iz sosednje sobice se je priplazila sedaj tigrinja; zavohala je bila meso in veselo je mahala z repom po zraku. — Danes se boš postila lepa moja. Jaz hočem tako; ne jezi se. Treba je, da si to noč sestradana. Imperia je legla na trebuh in začela zamolklo renčati. Ali kraljica jo je spodila z udarci korobača nazaj v njeno sobo. Cel dan je bilo slišati tuljenje lačne zverine. Proti večeru je poklicala Izabela Bois Re-dona. Kapitan je prišel malce bled. Tigrinja je turobno tulila. Izabela je ležala zleknjena na ko-Hiša Saint-Pol. 115 Celo noč :^>odprto Celo leon noč odprto U Lasne kite po 5, 7, 9 In 12 K. Barva za lase in brado „Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K. — Lasne podlage in mrežice vse vrste. — Lasulje, brade, šminke itd. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli, Ljubljana Pod Trančo 1 (zraven čevljarskega mostu) izde-lovalnica za vsa lasna dela. FR. ¥. ZAJEC Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana priporoča kot prvi slovenski Izprašani In oblastveno koncesljoniranl optik in strokovnjak svoj optični zavodi. Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseh vrst. Očala, ščipalniki natančno po zdravniškem receptu. Cenike pošiljam na | zahtevo zastonj in poštnine prosto. Gramofoni - automati!! o c=a n tovarniška zaloga Q C=J D = e* -s >8 a* o s * i : o ® JI« Ob n f Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon-Atelijer A. Rasberger Ljubljana, Sodna ulica 5. Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam ur in Šivalnih strojev. Imam špecljelno samo gramofone, godbene automate in druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila. PISite p• cenik. — Predno kje kupite, oglejte :: sl mojo zalogo. >: Vse pttreHUne in vsakovrstno kolesje t zalogi. CIRKUS -aa M. SCHMIDTI Cene prostorom: Loža (5 oseb) K 15’—, zaklopni sedež 1. vrste K 3 —, II. vrste K 2 40, I. prostor od 3.—4. vrste K 1'60, II. prostor od 5.-6. vrste K 120, III. prostor 7. vrsta K 1'—, galerija 40 vinarjev. — Otroci do 10 leta in vojaki imajo znižane cene razven lož in zaklopnih sedežev 1. vrste. — Predprodaja vstopnic v Šešarkovi trafiki v Šelenburgovi ulici. v soboto, i. junija otvoritvena predstava v lastni cirkuški proti vremenu zavarovani zgradbi T7“ La.teriiECiajn.oveaML dieTrorodu MK"* Lastna godba. Lastna razsvetljava. !!! 14 točk vzporeda prve vrste. !!! Konji dresirani v šoli in naravi. — Parterna in zračna gimnastika. Kombinirane senzacijske točke in privlačnosti. Ob četrtkih, nedeljah in v praznikih po dve veliki predstavi in sicer ob 4. uri popoldan in ob 8. uri zvečer. Stanovanja. V Predovičevih hišah na Poljanski cesti in na Selu je več raznovrstnih stanovanj takoj ali pa s 1. avgustom za oddati. 2v£od_r^.I salcon. Pepina Ozmec priporoča svojo bogato zalogo damskih in dekliških modelov, športnih klobukov i. t. d. — Žalni klobuki vedno v zalogi. Vsa popravila se izvršujejo točno in ceno. TEODOR KORN poprej HENRIK KORN pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater vodovodov Ljubljana, Poljanska cesta 8. Priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem, z asbcNt>ceinentnim okriljem (Eternit) patent llatftcliek, z izbočeno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. 245 Poprave točno in ceno. St. 16.965. Razglas. Mestni magistrat ljubljanski naznanja, da se bodo počenši s 13. junijem 1912 vsak četrtek popoludne ob 3. uri brezplačno stavile koze v veliki dvorani Mestnega doma. Vabijo se vsi stariši, kojih otroci še niso cepljeni, da prineso te k cepljenju in k pregledu cepljencev, ki se vrši teden kasneje na istem kraju in ob istem času. Pri pregledu izroče se tudi izpričevala o cepljenju ter bodi posebno še povdarjeno, da se v smislu tnini-sterijalne naredbe zahteva pri sprejemu otrok v ljudsko šolo izpričevalo o vspešno cepljenih kozah. tn.1 magistrat ljvLtoljein.sDsI, dne 20. maja 1912. Župan: dr. Ivan Tavčar i. r. MIHAEL KASTNER, Ljubljana | :::::::::::::::::::::::::::::::::::: Kongresni trg štev. 10 IIIIIMIIIMMIIIMIIII dobavlja najcenejše: špecerijsko blago; jedilno in živisa sol; p^tral ej (tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in neobdačen bencin motorje in avtomobile; gasolin, cigroin za razsetljavo; gorilno olje za Diesel-motorje; vseh vrst strojno olje; parafin itd. itd. Vse mineralne vode in studenčne produkte vedno sveže v zalogi. Ustanovljena leta 1831. Ustanovljena leta 1W31. Največja zavarovalnica avstro-ogrske države C. ir. jiii Ib umnim tam Generali i Trsi Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg-Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem domu. Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu In blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1911. se je zavarovalo 21.289 oseb za kapital na 170 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 1063 milijonov kron. — Premoženje družbe znaša nad 417 milijonov kron. 362 TkSo Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. R™