Tednikov pogovor Branko Kumer •
Ali poklic prihodnosti sploh obstaja?
O Stran 4
Ptuj, torek, 20. septembra 2011
letnik LXIV • št. 73 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Po naših občinah Markovci • Tudi izredne seje so lahko vroče
O Stran 5
Kmetijstvo
Podravje • Z
ministrom Židanom o kmetijstvu
Z> Stran 7
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Rokomet •
Ptujčanke novo prvenstvo pričele z zmago
O Stran 12
Dejan Zavec • »Ne
verjamem, da bom imel takšno srečo kot Berto«
O Stran 13
Ormož • Svečano odprli grajsko pristavo
Pridobitev za vso regijo
Zelo slovesno ter ob prisotnosti okrog 600 Ormožanov in gostov od blizu in daleč so v petek popoldne v Ormožu odprli obnovljeno grajsko pristavo, v kateri bosta na 2200 kvadratnih metrih umeščeni Glasbena šola in ormoška enota Pokrajinskega muzeja.
Obnova grajske pristave je uspešen primer ohranitve kulturne dediščine, ki bo poskrbela za dodatno turistično in kulturno ponudbo v regiji. Projekt je bil vreden čez 3,5 milijona evrov, od česar so na občini kar dobra 2 milijona uspeli zagotoviti iz evropskih sredstev, ostanek pa je prispevek občinskega proračuna, kar so znatna občinska sredstva, je povedal župan Alojz Sok. Slovesnosti se je udeležil tudi minister za kulturo Boštjan Žekš, ki je skupaj z županom občine Ormož Alojzom Sokom, ravnateljem Glasbene šole Ormož Slavkom Petkom, direktorjem Pokrajinskega muzeja Alešem Arihom in s projektantko Marušo Zoreč prerezal trak in obnovljeno grajsko pristavo predal uporabnikom.
Viki Ivanuša
Foto: Črtomir Goznik
Zvonko Jevšovar
• »Nogomet ni zaplotniška zadeva« O Stran 15
Benetke • Tekmovanje ekip civilne zaščite
Ptujska ekipa šesta
V Benetkah je prejšnji teden potekalo Evropsko tekmovanje ekip civilne zaščite (FACE 2011), ki se ga je udeležila tudi druga ekipa prve pomoči civilne zaščite MO Ptuj, zmagovalka tovrstnega državnega tekmovanja v letu 2010.
Majšperk • Konec praznovanj
Izbrali svoj spominek
Osrednje in sklepne slovesnosti ob 15. prazniku občine Majšperk so se v soboto, 17. septembra, poleg častnega občana Stojana Kerblerja udeležili tudi župani in predstavniki iz mestne občine Ptuj ter sosednjih občin Kidričevo, Videm in Žetale.
V ekipi so tekmovali Matjaž Anton, vodja, Tomaž Bom-bek, namestnik vodje, ter bolničarji Jani Fridl, Darko
Kuzma, Miran Arnuš, Miha Ciglar in Boštjan Krajnc. Z njimi je bila tudi mentorica Rozika Ojsteršek, ki je zelo
Foto: T. Mohorko
zadovoljna, da je ekipa pokazala, kaj zna in zmore, še posebej, ker je bila zmagovalka pri oživljanju ponesrečencev, kar kaže na njeno visoko raven strokovnega znanja, v skupni razvrstitvi pa ji je pripadlo 6. mesto. Med ekipami so odločale malenkosti. Uspeh ptujske ekipe je toliko večji, ker so druge ekipe sodelovale s profesionalci.
Osrednji tekmovalni del je bil v soboto, 17. septembra, potekal pa je na turističnem kraju Jesolo Lido v hudi vročini ter v navzočnosti številnih turistov in tudi ptujskih navijačev, ki so spremljali najboljšo slovensko ekipo prve pomoči (bolničarji) iz Ptuja, vodstva RK Slovenije in ptujske izpostave Uprave za zaščito in reševanje.
MG
Na slovesnosti so med drugim podelili nagrade za naj spominek občine Majšperk v letu 2011. Prvo mesto in s tem naziv naj spominek za leto 2011 je prejel izdelek hanzek, ki ga je izdelal Martin Bogme iz Stoperc. Hanzek je lesen pripomoček, ki so ga domačini več kot 200 let uporabljali
za izdelavo lesenih ročajev in drugih pripomočkov iz lesa. Drugo mesto je osvojila Marta Mikolič iz Rogatca za sliko slepe deklice z gradu Vurberk, tretje pa Dušan Pavšič iz Vu-kovskega Dola za satelitski posnetek dela občine Majšperk.
O Stran 22


Foto: M. Ozmec
Slovenija • Iz državnega zbora
Rebalans sprejet, novela zakona zavrnjena
DZ je s 36 glasovi za in 39 proti na seji konec minulega tedna zavrnil novelo interventnega zakona. Po navedbah vlade, ki je novelo predlagala, bi z njo omejili zaposlovanje v javnem sektorju in omilili izdatke za poplačila naložb občin v letu 2011. Hkrati je DZ sprejel rebalans letošnjega državnega proračuna, s katerim je zaradi pričakovanega izpada proračunskih prilivov kot posledice upočasnjene gospodarske rasti znižal odhodke za 365 milijonov evrov. Za je glasovalo 45 navzočih na seji, deset jih je bilo proti.
Novelo je v okviru četrtkove obravnave v DZ predstavila državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar, ki je kot njen namen izpostavila zmanjšanje tveganja za stabilnost javnih financ v obdobju krize.
Novela je v parlamentarni proceduri sicer doživela nekaj korenitih sprememb. Matični odbor za finance je tako v zakonsko besedilo vključil izjeme, za katere omejitev zaposlovanja ne bi veljala. Sporni predlog za štiriodstotno znižanje plač, ki ga je predlagal odbor za lokalno samoupravo, pa v zakonski predlog nazadnje ni bil vključen.
Za zakonsko novelo so glasovali poslanci SD, LDS, dva poslanca DeSUS (Matjaž Zanoškar in Joško Godec) in dva nepovezana poslanca (Franc Žnidaršič in Vili Tro-fenik), proti pa so bili v SDS, Zares, SNS, dva poslanca DeSUS (Vasja Klavora in Anton
Urh) in dva nepovezana poslanca (Vili Rezman in Alojz Posedel). Poslanci SLS so se glasovanja vzdržali, prav tako tudi oba poslanca narodnih manjšin.
Med tistimi, ki so noveli nasprotovali, so bili poslanci SDS, saj menijo, da gre zgolj za administrativen ukrep, ki ne bo pripomogel k sanaciji javnih financ in zmanjšanju javne porabe. V Zares, kjer so bili ravno tako proti, pa so mnenja, da je novela bistveno prepozna, saj vlada doslej ni spoštovala lastnega sklepa o zmanjševanju zaposlenih v javni upravi.
DZ je v nadaljevanju seje zavrnil tudi sprejem odloka o programu prodaje državnega finančnega premoženja, ki ga je vlada želela dopolniti z lastniškimi deleži v enajstih podjetjih, med njimi v Slovenski industriji jekla, Nafti Lendava in Rimskih termah.
Ker je DZ po noveli inter-
ventnega zakona zavrnil še odlok o programu prodaje državnega finančnega premoženja, je Andrej Vizjak (SDS) želel pojasnilo vladne strani, ali je po padcu zakona in odloka sploh še možno odločati o predlogu rebalansa državnega proračuna in ali je ta sploh še realen in izvedljiv, saj gre za povezane dokumente.
Vraničarjeva je pojasnila, da odlok sam po sebi ne pomeni prodaje državnega premoženja, ampak le omogoča, da se postopki prodaje začnejo. Ker pa je vlada predvidela, da postopki prodaje v letošnjem letu še ne bodo zaključeni, v rebalansu prihodkov iz tega naslova niso posebej predvideli, zato nespreje-tje odloka z rebalansom nima neposredne povezave.
Glede novele interventnega zakona pa je Vraničarje-va pojasnila, da nesprejetje ukrepov na področju zaposlovanja za državni proračun ne bo imelo »nekih velikih finančnih posledic«. Dodala pa je, da so se ukrepi nanašali tudi na prihodnje leto in da so bile nadaljnje posledice predvidene za takrat.
Nesprejetje dogovora o zamiku polovičnega poplačila dela investicijskih transferjev občinam v marec prihodnje leto pa lahko po besedah Vraničarjeve za proračun povzroči dodatne finančne posledice, ocenjene v višini okrog 10 do 15 milijonov evrov. Kot je še pojasnila, bo
Petrič od odvetnikov želi prispevek k ugledu pravosodja
V organizaciji Odvetniške zbornice Slovenije je v petek na Ptuju potekal Dan slovenskih odvetnikov. Udeležence je dopoldne pozdravil tudi predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, ki je spregovoril o pogledu ustavnega sodnika na odvetništvo. Posebej je izpostavil, da so vsi skupaj dolžni poskrbeti za avtoriteto in ugled slovenskega pravosodja.
Petrič je v nagovoru spregovoril o pomembnih spremembah v zadnjih petdesetih letih na področju uveljavljanja človekovih pravic tako v notranjem kot v mednarodnem pravu, ki so dale delu odvetnikov ter celotnega sodstva povsem nove razsežnosti.
morebiten izpad sredstev, do katerega bi prišlo zaradi nesprejetja novele interventnega zakona, treba »pokriti« s prerazporeditvami. Na podlagi sprejetega rebalansa bo lahko vlada to tudi uresničila.
»Ne drži, da padec novele zakona ne bo imel vpliva na rebalans,« je oporekal Zvon-ko Černač (SDS). Zaradi zavrnitve predlaganih sprememb bo namreč treba proračun v enem delu izvrševati drugače, kot pa je predvideno v rebalansu, je pojasnil.
DZ je zatem prešel na glasovanje o rebalansu, a je Jože Tanko (SDS) ugotovil, da so z zavrnitvijo obeh dokumentov nastale nove okoliščine, zato je pred odločanjem zahteval pol ure odmora.
V SDS so se glasovanja o
rebalansu vzdržali ■■■
Pred glasovanjem o rebalansu je DZ odrekel podporo tako noveli zakona o interventnih ukrepih, s katero je vlada želela zajeziti zaposlovanje v javnem sektorju, kot tudi dopolnitvam odloka o programu prodaje državnega finančnega premoženja.
Ker sta oba dokumenta povezana s proračunom, so poslanci SDS najprej zahtevali pol ure odmora za premislek, kako bodo glasovali o rebalansu, zatem pa je Jože
Govoril je tudi o skupnem delovanju za utrjevanje pravne države, pri čemer je posebej izpostavil vlogo pravne argumentacije, ki daje vsebino precendenčno pomembnim sodnim odločbam. Tukaj pa je po njegovem mnenju vloga odvetnikov zelo velika.
Petrič si želi tudi večje vloge odvetništva pred ustavnim sodiščem. Kot je prepričan, bi morali v Sloveniji uveljaviti dejstvo, da je dostop do ustavnega sodišča mogoč le z odvetnikom. Razmišlja celo o tem, da bi imeli dostop do ustavnega sodišča s svojimi strankami le tisti odvetniki, ki tudi po kakovosti svojega dela temu ustrezajo.
Ob koncu je prvi mož ustavnega sodišča odvetnike posebej opozoril na to, da so vsi akterji v pravosodju dolžni poskrbeti za avtoriteto pravosodja v najširšem smislu ter za njegov ugled, ki ta trenutek po njegovem ni na najvišji ravni.
Tanko (SDS) predlagal, naj se odločanje preloži vse do ponedeljka. A predlog ni bil deležen zadostne podpore.
Kot so napovedali že v četrtek, so se v SDS glasovanja o rebalansu vzdržali. S tem so po besedah Zmaga Jelinčiča (SNS) dejansko omogočili potrditev dokumenta, zato je njegova poslanska skupina napovedala obstrukcijo. Od 79 navzočih na seji je rebalans podprlo 45 poslancev SD, LDS, Zares, nepovezani poslanci in poslanca narodnih manjšin, proti pa je glasovalo deset poslancev SLS in DeSUS.
V proračun se bo letos po novih izračunih steklo 7,96 milijarde evrov oz. 365 milijonov evrov manj od doslej pričakovanega. Od tega bodo prejeta sredstva iz proračuna EU nižja za 205 milijon evrov, davčni prihodki pa za 116 milijonov evrov. Pri slednjih vlada pričakuje manjše prilive predvsem na račun trošarin na energente, po drugi strani pa si obeta več prihodkov iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb.
Najbolj se z rebalansom krčijo sredstva za investicije in materialne stroške, kljub temu pa investicije še vedno ostajajo na šest odstotkov višji ravni kot lani. Med posameznimi proračunskimi uporabniki se najbolj znižuje proračun ministrstva za promet, za skoraj 130 milijonov evrov.
»Zato moramo zelo paziti, da drug o drugem sicer govorimo kritično, a argumentirano, ter na ta način prispevamo k večji razpoznavnosti prava in se tako izogibamo temu, da bi še sami prispevali k manjšemu ugledu in avtoriteti pravosodja,« je dejal Pe-trič, ki slovenske odvetnike vidi kot izredno pomemben dejavnik v iskanju pravice, kar je vloga celotnega pravosodja pri utrjevanju pravne države. Izpostavil je tudi njihovo vlogo na področju zaščite človekovih pravic.
Kot je povedal predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Miha Kozinc, je dejstvo, da kakorkoli že obrnemo, so vsi v pravosodju zavezani k temu, da delajo za krepitev pravne države in človekovih pravic ter da se po svojih močeh in pristojnostih trudijo za to, da se raven pravne države, s tem pa tudi ugled Slovenije v mednarodni skupnosti, dviguje.
Zaradi večjega števila brezposelnih se sredstva za nadomestila za brezposelne zvišujejo za 100 milijonov evrov, zaradi večjega števila novih upokojencev pa trans-ferji Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za 50 milijonov evrov.
V primerjavi s predkri-znim letom 2008 se za politiko trga dela letos namenja 178 odstotkov več denarja. Za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo bo na voljo 38 odstotkov več sredstev, za socialno varnost 22,4 odstotka več, za izobraževanje in šport pa osem odstotkov več.
Proračunski primanjkljaj in obseg zadolževanja se z rebalansom ne spreminjata. Primanjkljaj bo tako v letu 2011 znašal 1,69 milijarde evrov oz. 4,6 odstotka bruto domačega proizvoda, neto zadolževanje pa 2,2 milijarde evrov.
Vlada je nameravala odlok o programu prodaje državnega finančnega premoženja dopolniti z lastniškimi deleži v enajstih podjetjih, med njimi v Slovenski industriji jekla, Nafti Lendava in Rimskih termah. Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za finance Mateje Vraničar nesprejetje odloka nima neposredne povezave z rebalansom, saj naj bi letos postopki za prodajo šele stekli, tako da kupnina v rebalansu še ni upoštevana.
STA (Pripravlja: SM)
»Naloga odvetniške zbornice je, da ugled odvetništva krepi ter da bi bili odvetniki v očeh javnosti ugledni predstavniki svojega poklica. Včasih nam to uspeva bolj včasih manj, vendar v primerjavi s prejšnjimi časi je ugled odvetništva kljub vsemu narasel. Danes imamo odvetnike v vseh strukturah od parlamenta do državne uprave, zato se mi zdi to premik v pozitivno smer,« je dejal Kozinc.
Ob tem je priznal, da drži, da občasno pride tudi do eksce-snih primerov, ki niso v čast ne odvetništvu ne odvetnikom, zato se zbornica trudi, da bi tega bilo čim manj. »Zbornica si močno prizadeva, da bi vsi odvetniki spoštovali etični kodeks ter po njem ravnali,« je dejal Kozinc in se s tem odzval na opozorila Petriča kot tudi predsednika sodnega sveta Mira Cerarja na današnjem posvetu, saj sta oba opozorila na tovrstne primere. (sta)
Uvodnik
Ljudje so nad politiko že obupali
Politika si v naši državi sama reže vejo, na kateri sedi. Podtikanja, korupcija in laži so dosegle vrhunec. Ljudje so nezadovoljni, žalostni. Brezposelnost tako izobražencev kot navadnih de-lavcevje na vrhuncu. Še tisti, ki delajo, imajo žepnino, ne ustrezno plačo. Izhoda pa kar ni videti. Praznih obljub politikov smo se že zdavnaj naveličali in zgodilo se je tisto, kar je za nas najslabše - prevzela nas je apatičnost. Vdali smo se v usodo, boljšega jutri enostavno ni videti. Politiki pa še naprej dolgovezijo in govorijo v tri dni. Večine njihove besede ne ganejo več, štejejo le rezultati, ti pa jim niti slučajno niso v prid. Lepega govorjenja je bilo dovolj. Naj od besed preidejo k dejanjem, naj poskrbijo, da bo več delovnih mest, da se bodo ljudje lahko zaposlovali in živeli človeka dostojno življenje. Družina, ki komaj preživi z nekaj več kot petsto evri, je sicer lahko složna, a s praznim želodcem je težko biti srečen in zadovoljen. S tem sta povezana tudi vandalizem in popivanje mladih, ki ne vedo, kam bi se dali, kaj bi počeli s svojim življenjem.
A v naši državi še ni obrazov, ki bi ponudili alternativo. Ki bi obljubili boljši jutri. Še tisti, ki se pripravljajo na volitve, so zelo previdni pri svojih obljubah. Zavedajo se, da bodo ljudje terjali rezultate. Eno pa je jasno kot beli dan: na političnem parketu bi plesali vsi, saj so vložki pa tudi iztržki veliki, a prave smeri ne ponuja nihče. Zato tudi ne presenečajo rezultati zadnjih meritev javnega mnenja, ki kažejo, da več kot polovica ljudi ne ve, koga bi volili, ali sploh ne bi volili. Gospodarska kriza, afere, patria, manjšinska vlada, korupcija in še in še bi lahko naštevali - vse to je po svoje prispevalo k apatiji in brezupu. Zeleni, vijolični, vsi so se pokazali enaki. Še tisti, ki so najbolj moralizirali, so si sami skopali luknjo in vanjo kasneje padli. Grotesknosti njihovih izjav sploh ni treba komentirati. Ko na primer politik, ki je na politični sceni že skoraj tri desetletja, izjavi, da prinaša novo voljo in nove ideje. Kot bi bili ljudje neumni. Novo voljo lahko prinesejo samo novi obrazi, stari so nam že zdavnaj pokazali, kaj vedo, zaradi vseh njih smo danes v situaciji, v kakršni smo.
Dženana Kmetec
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ormož • Grajsko pristavo predali namenu
Sobivanje preteklosti in sedanjosti
Minuli petek so tudi uradno predali namenu prenovljeno grajsko pristavo, v kateri sta od nedavnega svoj prostor našli Glasbena šola Ormož in enota Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Svečano odprtje je bilo za Ormož velik dogodek, ki so mu želeli prisostvovati številni meščani, udeležilo pa se ga je tudi veliko uglednih gostov, začenši z Boštjanom Žekšem, ministrom za kulturo.
V prostorih grajske pristave je z novim šolskim letom začela delovati Glasbena šola Ormož, ki je po več kot 50 letih delovanja prvič dobila lastne prostore. Ravnatelj Slavko Petek je spomnil na čase, ko so delovali v ormoškem gradu in je pouk potekal v šestih prostorih, ki so si jih morali učitelji sami kuriti. Tudi zadnje leto so delali v zares težkih razmerah, saj so bili dobesedno na gradbišču, a so težave lažje prenašali, saj so vedeli, da je selitev v novo glasbeno šolo ob parku z vsakim dnem bližje. Šola ima na voljo 1100 kvadratih metrov. Najbolj so glasbeniki veseli dvorane za nastope in dvorane za vaje pihalnega orkestra, prvič pa imajo tudi zbornico in dovolj prostora.
Tudi direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleš Arih ni skrival zadovoljstva: „Življenje je polno prelomnih trenutkov, ki si jih zapomnimo, danes je dan D za vse, ki spoštujejo zgodovinsko in kulturno preteklost in sedanjost Ormoža. Muzej je dobil sodobno urejene upravne in razstaviščne prostore, ki
Foto: Viki Ivanuša
Nastali so zanimivi in prostorni razstavni prostori, nekatere učilnice glasbene šole pa so zaradi dekorativne opeke na oknih žal nekoliko temne.
bodo služili Ormožanom in ljubiteljem kulture od drugod." V novih prostorih bo mogoče organizirati različne razstave, predavanja, ustvarjalne delavnice, prilagojena vodenja za otroke in različne skupine. Muzej pa se lahko pohvali tudi s stalnimi atraktivno postavljenimi
Foto: Viki Ivanuša
Minister za kulturo Boštjan Žekš je skupaj z županom občine Ormož Alojzom Sokom, direktorjem Pokrajinskega muzeja Alešem Arihom, ravnateljem Glasbene šole Ormož Slavkom Petkom in odgovorno projektantko Marušo Zorec objekt predal namenu.
razstavam - Od igrače do žare in Prikaz arheoloških izkopavanj na območju grajske pristave, arheološkima razstavama avtorjev Braneta Lamuta in Ivana Žižka, ume-tnostnozgodovinsko razstavo Srednjeveška plastika z ormoškega območja Branka Vnuka in etnološko razstavo Lonec lončarja hvali Nevenke Korpič.
Vsi govorniki so se strinjali, da je ormoška grajska pristava svetel primer, kako je treba reševati kulturne spomenike, pri ravnanju s katerimi je vse preveč ovir in neživljenjskih odločitev. „V času, ko vsa Slovenija tarna, da se ne da nič narediti, je tukaj zrasel tak sijajen objekt. Nastal je kot plod sodelovanja na občinskem in državnem nivoju ter z evropsko pomočjo, z minimalnimi prepiri, kar že meji na čudež," je povedal minister Žekš in na vprašanje o obljubljenem sofinanciranju vsaj dveh za-
poslenih v ormoški enoti muzeja, ki se sedaj financirajo iz proračuna Občine Ormož, s strani države povedal tudi to: „Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je en muzej, znotraj katerega se morajo dogovoriti, kako se sredstva porazdelijo. Po številu zaposlenih je to eden največjih muzejev v Sloveniji. Seveda se Ormož čuti prikrajšanega, ampak naj se čuti prikrajšanega glede na Ptuj in ne glede na državo."
Dobrega zaključka 3,5 milijona evrov vrednega evropskega projekta se je veselil tudi župan Alojz Sok, ki je tudi znotraj občinskega sveta doživljal precej nasprotovanj, saj so številni dvomili, da je propadli objekt mogoče obnoviti, kar je projektantki Maruši Zorec očitno le uspelo.
Izbranemu kulturnemu programu sta sledila ogled prostorov in pogostitev, ob kateri so gostje izmenjali vtise o novi pristavi.
Viki Ivanuša
Ljutomer • S seje občinskega sveta
Izgubo bo pokril občinski proračun
Na minuli seji so svetniki občine Ljutomer veliko pozornost namenili obravnavi pokrivanja lanskoletne izgube Zdravstvenega doma Ljutomer v višini nekaj manj kot 47 tisoč evrov in sklenili, da bo občina Ljutomer izgubo v deležu 66,05 odstotka (46.931 evrov) pokrila iz proračuna, v primeru pozitivne rešitve zahtevka ZD Ljutomer pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa je dolžno vodstvo ZD Ljutomer znesek občini povrniti.
Kot je razvidno iz poslovnega poročila ZD Ljutomer, so prihodki znašali 3.227.876 evra, odhodki pa 3.274.087 evra. Izguba, ki predstavlja 1,4 odstotka vseh prihodkov, je nastala pri delovanju javne službe in tržne dejavnosti. Občinskim svetnikom sta bili predstavljeni dve varianti, kako pokriti nastalo izgubo. Županja Olga Karba je skupaj s strokovnimi službami predlagala, da naj se pokrije
iz zneska v višini 128.706,48 evra, ki ga je ZD Ljutomer vložil na sodišču proti ZZZS. Ta želi po sodni poti od zavarovalnice izterjati znesek, kar je posledica 2,5-odstotnega manjšega priliva denarja od zavarovalnice v letu 2009. Drugo varianto je predlagal svet ZD Ljutomer, ki meni, da naj se tako izguba iz lanskega leta v znesku 46.931 evrov kot tudi primanjkljaj prejšnjih let v znesku 6.095 evrov
(v višini 66,05 odstotka) pokrije iz sredstev občinskega proračuna.
Županja je ob tem opozorila, da je na podlagi sklepa prejšnje sestave občinskega sveta, primanjkljaj v višini 6.095 evrov moral pokriti ZD Ljutomer iz svojega poslovanja, zato o tem predlogu na tokratni seji ne bo možno glasovati. Predlagana je bila tudi varianta o pokrivanju izgube, ki jo je pripravil finančni od-
bor, v večini pa so ga podprli tudi člani občinskega sveta: ugotovljena izguba 46.931 evrov se bo v višini 66,05 odstotka pokrila iz proračuna občine. Sredstva se bodo zagotovila v rebalansu proračuna. Preostalih 33,95 odstotka izgube bodo kot soustanoviteljice ZD Ljutomer v sorazmernem deležu pokrile občine Križevci, Razkrižje in Veržej.
NŠ
Od tod in tam
Rogoznica • Odprtje ceste Kicar - Spodnji Velovlek
Foto: Črtomir Goznik
V petek, 16. septembra, so v ČS Rogoznica pripravili krajšo slovesnost ob odprtju modernizirane in delno obnovljene ceste, prve prave povezovalne ceste med Kicarjem in Spodnjim Velo-vlekom. V dolžini 550 metrov so cesto asfaltirali, 200 metrov pa preplastili. Dela so skupno veljala 60 tisoč evrov. V ČS Rogoznica imajo oziroma so imeli za letošnji cestni program na voljo le 100 tisoč evrov, zato je bilo treba določiti prioritete pri modernizaciji in obnovi. Ker je letošnje osrednje dogajanje ob 8. prazniku ČS potekalo v Kicarju, so večino cestnega evra namenili za tamkajšnje ceste. Simbolični prerez vrvice so opravili predsednik sveta ČS Rogoznica Janko Čeh in člana sveta ČS Rogoznica Štefka Krajnčič in Dušan Fric.
MG
Križevci • Obnova vaško-gasilskih domov
Foto: NS
Občina Križevci je iz nacionalnega programa razvoja podeželja v programskem obdobju 2007-2013 izčrpala celotno pripadajočo vsoto v višini 750 tisoč evrov. Del sredstev seje med drugim porabil za obnovo osmih vaško-gasilskih domov, novo podobo pa so letos dobili objekti v Berkovcih, Logarov-cih in Lukavcih. Naložba je bila vredna 60 tisoč evrov, člani gasilskih društev pa so s pomočjo krajanov v vseh treh vaseh vložili tudi veliko prostovoljnih delovnih ur, zlasti pri urejanju okolice. Izmed treh domov, ki so bili obnovljeni v letošnjem letu, so kot prvega zelo zgledno urejenega namenu predali v Lukavcih (napo-snetku).
NŠ
Ljutomer • Razstava društev upokojencev Pomurja
Foto: NS
V ljutomerski Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava novejših likovnih del članov društev upokojencev (DU) Prlekije in Prekmurja, kjer se predstavlja 28 ustvarjalcev. Številni med njimi slikajo že vrsto let, znanje in izkušnje pa so si pridobili na raznih strokovnih srečanjih, likovnih delavnicah, tečajih in delovnih kolonijah. Mnogi avtorji so že razstavljali ali samostojno ali skupinsko, nekaj imen pa seje tokrat pojavilo prvič. Zagotovo je pohvalno, da se število ljubiteljskih ustvarjalcev v poznem življenjskem obdobju povečuje, po mnenju zunanjih opazovalcev pa bi veljalo le nekoliko še razširiti izbor likovnih vsebin in tematik. Ob nastopu ženskega pevskega zbora društva upokojencev Ljutomer je razstavo odprl predsednik pomurske pokrajinske zveze DU Mirko Lebarič.
Ptuj • Pogovor z Brankom Kumrom, direktorjem Šolskega centra Ptuj
Ali poklic prihodnosti sploh obstaja?
V turbulentnih časih, v katerih živimo, je izbira pravega poklica ena pomembnejših življenjskih odločitev. Na vprašanja, ali sploh obstaja poklic prihodnosti, ki zagotavlja, da bomo po končanem šolanju dobili delovno mesto, in kako se šole odzivajo na krizo na trgu dela, odgovarja direktor Šolskega centra Ptuj Branko Kumer.
Kakšen je bil letos interes dijakov na posameznih šolah?
„Če gledam absolutne številke, je bil največji interes na Strojni šoli. Tam se je dogodil tudi premik, trend je pozitiven, vendar je skupno gledano Ekonomska šola še vedno največja. So pa vse šole trenutno primerljive po številu dijakov. Na Ekonomski jih je letos okrog 550, na Elektro 477 in na Strojni šoli 417. Največjo stabilnost vpisa pa ima Biotehniška šola, čeprav to smešno zveni. Zadnjih 10 let, odkar spremljam ta trend, je na Biotehniški šoli konstanta med 220 in 230 dijaki. Z vidika programov pa smo uspeli pridobiti nove programe, s čimer se je zgodil določen strukturni premik iz kmetijskih poklicev v dodatne priložnosti, ki se lahko na kmetijah dogajajo."
Novih programov letos ni, ste si pa prizadevali za pridobitev nekaterih novosti.
„Ne, nimamo nobenega novega programa. Želeli smo pridobiti program na področju gostinstva in turizma. Za mladino nam to ni uspelo, smo pa uspeli speljati postopek vpisa v razvid izvajalcev, tako da smo od letos naprej verificirani izvajalci za področje gostinstva in turizma za izobraževanje odraslih. Vse izobraževanje odraslih bo poslej potekalo pod okriljem Med-podjetniškega izobraževalnega centra, saj se pripravlja zakonska sprememba, ki zahteva, da mora biti za izobraževanje odraslih oblikovana samostojna enota. To pomeni, da se ne more več mešati izobraževanje odraslih in mladine. Na eni strani je pedagoški, na drugi andragoški kolektiv.
Zakaj pa programa gostinstva in turizma niste uspeli pridobiti za mladino?
„Mogoče je vzrok prevelik odpor na strani ministrstva ali pa naš premajhen pritisk. Pogovore smo imeli, poskušamo že štiri, pet let. To je naša neizpeta zgodba. Postajaš že utrujen, ko isto prepevaš in ljudi prepričuješ. Interes med dijaki za ta poklic bi najbrž bil. Ne pričakujemo, da se bo število otrok na našem centru z novim programom povečalo, prišlo pa bi do notranjih
prestrukturiranj. Mladina bi imela večjo izbiro in to je to, kar mi zagovarjamo."
Delo z roko je razvrednoteno
Splošne gimnazije se v primerjavi z ostalimi šolami postavljajo v precenjen položaj. Kaj menite, da je razlog za to? Morda kvaliteta programov?
„V Sloveniji je ta preskok refleksija. Ko je bilo uvedeno usmerjeno izobraževanje, ko smo naredili zunanjo enakost, smo pričakovali, da se bo posameznik v času izobraževanja odločil v sfero dela ali v akademsko sfero. Morda je posledica tega, ker so bile takrat gimnazije potlačene, po letu 1991, ko smo jih ponovno obudili, pa je prišlo do elitizma. Žal pa družba ni sestavljena samo iz elitizma in potrebuje celotno strukturo. To pomeni, da če hočem biti uspešen, potrebujem vse. Če nam voda kaplja, akademik napake najbrž sam ne bo vedel popraviti. Zato mora nekdo opravljati tudi to delo. Prišlo je do razvrednotenja teh del. Delati z roko je razvrednoteno. Cena roke je definitivno podcenjena. Moramo pa vedeti, da tudi vodovodar pri svojem delu potrebuje znanje, ki ga kasneje uresniči preko svojih rok. Družba je te mejnike začela postavljati napačno in sama sebi žagati vejo ali pa celo drevo, na katerem sedi.«
Krive so najbrž tudi nenormalne razlike v plačah. Vodovodar bo na primer za svoje delo prejel precej majhno plačilo v primerjavi z zdravnikom, odvetnikom ipd.
»Točno tako. Pred kratkim je bila opravljena analiza na trgu dela glede na izobrazbeno raven. Dokazano je, da je v Sloveniji vseeno, ali si brez kakršnekoli izobrazbe ali imaš izobrazbo, ki je nižja od srednje, nivo plače je vedno zajamčen osebni dohodek. To pomeni, da je prvi korak, da se odmakneš od minimalne plače, da imaš končano vsaj srednjo šolo. S tem sporočamo: ne končaj za vodovodarja, pojdi vsaj do tehnika, če ne dalje. To pa zato, ker je po krivulji osebnih dohodkov prvi prag, ki kaže majhen odmik, peta stopnja. A tudi ta
ni visoka, saj odstopa od minimalne plače za približno 15 odstotkov, kar pomeni, da smo še vedno komaj pri 600 evrih. Prvi pravi koraki pa se začnejo kazati pri univerzitetni izobrazbi. S tem spoznanjem šolajočim sporočaš: pojdite študirat, ne delajte, ker to dobro počnete. In tu je prišlo v Sloveniji do preveč izobražencev.«
Težava pa je, da ni delovnih mest za vse te »izobražence«. Kdo pa bo delal?
»Tako je. Kaj se bo dogajalo naprej, je pravo vprašanje. Zna se zgoditi, da bo začela naraščati socialna kriza izobraženih, usposobljenih. Na drugi strani bo namreč trg ponujal druga dela. Tu se bo začela migracijska zgodba. Ta dela bomo morali imeti opravljena, začeli bomo iskati delovno silo, ki bo to pripravljena opravljati, s tem bomo povzročili socialne konflikte. Prej ko slej moramo o tem začeti govoriti naglas. Bolje, da si to priznamo in začnemo razmišljati o rešitvah. Problem Londona je ravno ta primer. Anglija je šla v zadnjih letih do socialne revolucije. Spoznali so, da je njihov socialni transfer tako velik, da se jim ne splača iti v šolo. Pri njih dekleta zanosijo pri 15., 16. letu, saj se z dotacijami za otroka normalno živi. Zakaj bi potem šel delat? Ko pa so v gospodarski krizi social-
ni transferji padli, je nastal bum. Zgodba v Nizozemski je ista kot naša. Nizozemska ima preizobražene ljudi.«
Se lahko kaj podobnega kot v Angliji zgodi tudi pri nas?
»Isto se bo zgodilo, dolgoročno definitivno. Nekega dne bo prišlo do kolapsa. Ko več produktivni del ne bo mogel ustvariti toliko, kolikor bo pasivni del zahteval.«
V čem pa vidite rešitev?
»Akademska sfera bo morala začeti o tem resnično strpno govoriti. Verjetno bo treba ta razpon od 500 do 50 tisoč evrov normalizirati in doseči konsenz. To pomeni, da bo tisti, ki dobi 50 tisoč, priznal, da se s 500 evri res ne more dostojno živeti. V naši državi je povprečje, da lahko normalno živiš, 900 evrov na prebivalca. To mora bit cilj vseh nas. Obnašati se moramo varčno, znižati stroške, kjer so nepotrebni. Iskati moramo znanja in veščine, ki jih potrebujemo.«
Prihodnost je v poklicih za pomoč starejšim
Katere veščine pa so to? Obstaja sploh poklic prihodnosti, ki po končanem šolanju zagotavlja delovno mesto?
»Eden od poklicev prihodnosti v starajoči se Evropi bo definitivno področje sociale in skrb za starejše prebivalstvo. V zadnjih 20 letih se je povprečna starost v Sloveniji dvignila za sedem let. Vzporedno to predstavlja dejstvo: mi se staramo. Oseba pri 80 letih pa potrebuje pomoč, saj več ni sposobna takšne agilnosti kot pri 20. Potrebovala bo storitev, pomoč.«
Imate kakšne ideje na področju socialne ge-rontologije tudi na vaši šoli? Se obetajo kakšni programi?
»Pri nas je težava, da smo treščili v neke slovenske tradicije. Ko smo spregovorili o socialni oskrbi, se je pojavil problem. Slovenska zdravstvena zbornica je dejala, da so za merjenje krvnega tlaka ipd. usposobljene samo medicinske sestre in nihče več. Mi pa ta poklic vidimo kot takega, pri katerem vemo skuhati, pomagati, starejšo osebo oskrbeti in ji tudi narediti osnovne medicinske zadeve. Tlak že lahko zmeri vsak, zato ne potrebujem diplomiranih medicinskih sester. Smo pa pri tem treščili v močne ovire.«
Svoje delo bi torej lahko opravljali na domu, ne nujno v domih upokojencev?
»Oboje, pravzaprav. Mislim, da bi s tem lahko
naredili tudi eno ločnico. Ali je vredno osebo, ki je starejša, a še agilna, vzeti iz socialnega okolja, kjer živi že celo življenje, in jo dati v socialno okolje sebi enakim ali jo imeti doma. Menim, da je pod prisilo starejše dajati v dom upokojencev, škoda. Bolje jih je pustiti v domačem okolju in jim tam pomagati. To bo morda tudi s humanega vidika bolje. To je moje osebno mnenje.«
Ali ob tem obstaja še kak poklic, ki bo v prihodnosti zagotavljal delovno mesto?
»Sam sem eden od 'očetov1 mehatronike in v tem vidim perspektivo. Pri nas se je višješolski program zelo uveljavil, na srednješolskem pa je na našem koncu premalo znan. Dejstvo je, da so nekoč bili intelektualni vsevedi, potem pa je prišlo do različnih frakcij, zgodila se je uzurpacija ved. Zdaj smo prišli nazaj do spoznanja, da je človek integrativnost vseh ved. Zato mi je všeč, da v zadnjih časih izjemno veliko sodelujeta medicina in tehnika. Čedalje več bo teh poklicev, ki bodo kazali, da moramo delovati v isti smeri. Tak program je bionika, združuje pa zakonitosti narave in tehnike. Tako kot je narava rešila problem, iščemo tehnično rešitev. A znamo to? Posnemanje narave je zelo zanimivo. Bionika je ravno to, kako zakonitosti narave prenesti v človekovo dobrobit. Ne uničiti narave, ampak se od nje učiti.«
Kdaj naj bi ta program zaživel?
»Upam, da naslednje leto. Elaborat je že potoval na ministrstvo. To je absolutna novost. To bi bil nov program v Sloveniji. Tudi me-hatroniko smo mi 'izumili'. Premalo se ve, da je Ptuj dal precej novih programov. Naš je avtoserviser, inštala-ter na področju kmetijstva, mehatronika ... Zanimajo me novi programi, a želim, da je to, kar mi učimo, uporabno. Zato veliko sodelujemo z delodajalci. Uspeli smo prebiti ta zid, tudi med kolegi šolniki, saj je šolstvo pri nas zelo zaprt sistem. Zelo neradi slišimo od gospodarstva, da so naši diplomanti slabi. Ampak pomanjkljivosti je treba odpraviti. Trgu enostavno moramo prisluhniti.«
Dženana Kmetec
Markovci • Gradnja poslovnega objekta in vrtca negotova
Tudi izredne seje so lahko vroče
Čeprav je bilo pričakovati, da bo 5. markovska izredna seja hitro končana, saj je šlo le za potrditev dokumentacije za pomembne investicije, je bilo v sredo, 7. septembra, drugače: zaradi očitkov in nasprotovanj sta usodi novega poslovnega objekta in vrtca v Markovcih še naprej negotovi.
Foto: M. Ozmec
Do markovskega župana so bili posebej kritični (z leve) Marjan Meglič, Milan Majer in Ivan Svr-žnjak.
Župan Milan Gabrovec
pojasnil, da se je za izredno sejo odločil, ker se mudi s pripravo dokumentov, in je k štirim predlaganim dodal še predlog za novelacijo projekta za center za medgene-racijsko druženje Stojnci. Svetnik Marjan Meglič (SDS) je predlagal umik predloga za podelitev stavbne pravice na parceli v k. o. Markovci, ker tega ni obravnaval pristojni občinski odbor. Za dodatno točko pa je poskrbel Ivan Svržnjak (SLS), ki je predlagal spremembo projekta za gradnjo vrtca Markovci, tako da bi namesto nadstropnega zgradili pritličnega. Franc Ferčič (LDS) pa je ob tem predlagal, da naj statutarno-pravna komisija ugotovi, ali je predlog umika v skladu s statutom. Pa tudi županu predlog o umiku točke ni bil všeč, saj je opozoril, da je prav zaradi te in 3. točke zaradi časovne stiske sklical izredno sejo, kajti na korespondenčni seji so glasovali proti obema predlogoma. Vendar svetniki niso prisluhnili županovemu
Ekonomska tehnica po poklicu, mama dveh otrok, je videla priložnost v odprtju takšne trgovine, ki je tudi humane narave, saj gre za izdelke po izjemno dostopnih cenah in za reciklirana oblačila. Nabavlja jih v evropskih zbirnih centrih tovrstnih oblačil, med katerimi se najdejo tudi slovenski izdelki, vključno z Muro. V bistvu gre za zelo transparenten posel: oblačila so nova, a se prodajajo kot rabljena, niso strgana, niti umazana, vseh svetovnih blagovnih znamk, vseh razredov in jih je mogoče dobiti po izjemno nizkih cenah.
V okviru svoje poslovne strategije jih je Karmen razvrstila
Karmen Kapele Lisjak, lastnica desni žep
opozorilu, saj so njegov predlog dnevnega reda s samo glasom več zavrnili, z veliko večino pa so glasovali za Me-gličev predlog, torej za umiku 2. točke dnevnega reda.
Ker je tudi Slavko Rožmarin (N.Si) predlagal, naj statu-tarno-pravna komisija ugotovi, ali lahko na izredni seji svetnik predlaga dodatno točko dnevnega reda, mu je župan prisluhnil in sejo začasno prekinil. Potem je v nadaljevanju predsednik statutarno-prav-ne komisije Franc Rožanc sporočil, da je po poslovniku tudi na izredni seji možno, da svetnik predlaga umik ali dodatno točko dnevnega reda, so z večino glasov potrdili novi dnevni red, torej z umikom druge točke in dvema dodatnima točkama.
Brez zapletov so potrdili sklep o izvajanju prostorsko-ureditvenega akta občine Markovci. Kot je pojasnil Stane Napast iz skupne občinske uprave, služba mestnega arhitekta po razsodbi upravnega sodišča nima pravice za prilagajanje rešitev, ki so
v skupine A, B, C, cream, ki je višje kot A, in exclusive, v kateri je mogoče najti tudi oblačila Mure, Jaguar in drugih prestižnih znamk za vse generacije - za mlajše, starejše, otroke, za poslovne ljudi, tudi čevlje, torbice, prte, zavese, volno - po izjemno ugodnih cenah, že od 20 centov naprej. Ob našem obisku, 14. septembra, je bilo mogoče dobiti majico s kratkimi rokavi in kavbojke, tudi leviske, že za dva evra.
Vsakega 15. v mesecu se kolekcija zamenja, cene, ki so tega dne še 100-odstotne, se v drugem tednu znižajo za 25 odstotkov, v tretjem za 50, v četrtem pa že za 75 odstotkov.
ptujske trgovine Iz levega v
v obliki določil prostorskih aktov sprejete na občinskem svetu. Najustreznejša rešitev bi zato bil postopek sprememb in dopolnitev PUP. Ker pa občine v tem času že peljejo postopke za sprejem občinskih prostorskih načrtov, je
Ob odprtju trgovine je bila Karmen Kapele Lisjak še nekoliko skeptična, ker je pričakovala, da bo trgovina že glede na cene sprejeta z velikimi pomisleki, a se je uštela: ugotovila je, da so Ptujčani zelo odprti, sproščeni in nimajo zadržkov glede nove trgovine. „Zelo sem presenečena, kako so trgovino sprejeli, morda je k temu nekoliko pripomogla tudi kriza, ki ljudi sili v premišljene nakupe. Trudim se, da bi ljudje dobili kar se da kvalitetna oblačila, ki jih odnesejo v vrečkah z logotipom. Nič ne prepuščamo naključju, saj se zavedamo, da se bo samo zadovoljen kupec vrnil. Priporočamo pa, da si kupci vzamejo čas za izbiro, saj je vsak kos drugačen," je povedala Karmen, ki je svojo prvo trgovino Iz levega v desni žep zasnovala tudi kot prostor za zbiranje idej za vse z umetniško žilico. Na široko je odprla vrata mladim, ki obiskujejo šolo za oblikovanje v Mariboru, skupaj z njimi je pripravila že več modnih revij; na zadnji, ki je bila 10. septembra, sta debitirali Jasna in Anja Ga-šparič. Modne revije bo skupaj z mladimi z idejami pripravila vsaka dva meseca.
MG
postopek za spremembe PUP nesmiseln. Zato je po dogovoru z Upravno enoto Ptuj predlagal začasno rešitev, ki bo v veljavi do sprejema občinskega prostorskega načrta.
Usoda poslovnega objekta še naprej negotova
Spet pa je postalo vroče, ko so se lotili predloga sklepa o menjavi nepremičnine z družbo MCK v Markovcih. Kot je pojasnil župan Gabro-vec, sta zaradi nameravane izgradnje poslovno-stanovanj-skega objekta v Markovcih Občina in Kmetijska zadruga Ptuj zamenjali parceli v k. o. Markovci, sedaj pa na tej parceli ne morejo graditi objekta, ker je v območju poselitve in je namenjena športu in rekreaciji. Zato so želeli objekt graditi na drugi parceli, ki je v lasti Občine Markovci, tako da bi zamenjali le stavbišče za objekt.
Milan Majer (SLS) je pojasnil, da so parcelo s Kmetijsko zadrugo zamenjali že pred nekaj meseci, ko se je govorilo, da bo Občina pred to stavbo zgradila in uredila trg, spomnil pa je tudi, da je občina za to parcelo odštela 150.000 evrov odškodnine, in vprašal, kdo bo ta strošek povrnil. Župan mu je pojasnil, da je prišlo do zamenjave dveh, po uradni ocenitvi enakovrednih zemljišč zaradi tega, ker upravna enota ni izdala gradbenega dovoljenja za gradnjo objekta na prvotni lokaciji, saj je zemljišče namenjeno špor-tno-rekreativni dejavnosti, pojasnil pa je tudi, da so 150.000 evrov plačali po sklepu občinskega sveta zaradi zahteve Zadruge, ki je imela dodatne stroške in izpad prihodkov od prodaje ter najemnin dveh stanovanj in lokalov v sedanji stavbi. Občina je s pogajanji dosegla, da so namesto prvo-
tno zahtevanih 400.000 evrov odškodnine plačali le 150.000 evrov.
Da so bile v postopku preverjanja namembnosti parcele v občinskih službah storjene napake, je ugotovil tudi Franc Ferčič, a je menil, da je bila Občina pri pogajanjih uspešna, vprašal pa je, ali bo investitor pripravljen čakati leto dni, da se zadeve uredijo, saj vsi želijo, da bi se center Markovcev s trgom vred čim prej uredil. Tudi župan je menil, da je treba prizadevanja za rešitev situacije nadaljevati, saj je bil center Markovcev do sedaj zapostavljen, ob tem pa dodal: »Odkar sem župan, še na nobeni seji nismo glasovali o pomembnih zadevah enotno. Nekateri govorite, da ne boste podprli županovega predloga, pa če bo še tako pameten, na dopisnih sejah zavračate glasovanje po telefonu, čeprav so zadeve nujne, zaradi tega smo zamudili že nekaj razpisov. Videti je, kot da je cilj nekoga, da bi predstavil delo župana in občine kot neuspešno. Prosim vas, razmislite o tem, da ste kandidirali v občinski svet zato, da boste za občino in občane storili nekaj dobrega. Na tak način, da nekateri predlagate in očitate brez argumentov, se lahko pogovarjamo le v gostilni, ne pa na občinskem svetu.«
Marjan Meglič je menil: »Radi bi se pogovarjali, to nam manjka v tej občini. Ni prav, da od 15. junija nismo imeli seje, da nismo dobili nobenega odgovora na vprašanja, za nami je polletna realizacija, o ničemer se ne moremo pogovarjati, ni prav, da na dopisnih sejah lahko glasujemo samo za ali proti. Nismo vsi proti, želimo le, da se dela transpa-rentno in da imamo tudi svetniki kakšno besedo!«
Zaradi ugodnejših cenovnih razmer in sprememb ter-minskega plana so nato brez
pripomb, a le z enim glasom več, kot je bilo potrebno, potrdili predlog sprememb projektne dokumentacije -projekt centra za medgenera-cijsko druženje v Stojncih.
Pritlični ali nadstropni - to je zdaj vprašanje?!
Razprava se je znova zaostrila, ko so se lotili predloga za spremembo projektne dokumentacije za gradnjo novega vrtca, saj je predlagatelj Ivan Svržnjak menil, da je moteče, ker se o vseh pomembnih zadevah odločajo na hitro: »Vse pomembne zadeve sprejemamo le na izrednih sejah, v dobrih osmih mesecih našega mandata smo imeli pet dopisnih, pet izrednih in šest rednih sej, torej gre zelo malo zadev skozi delovna telesa občinskega sveta, kar je zelo žalostno.« Župan je ponovno poudaril, da ne more sprejeti nobene pripombe, ki ni argumentirana, Svržnjak pa mu je ogorčen odvrnil: „Ti bi se moral zavedati, da si župan, mi pa svetniki; ti si izvajalec, mi pa izbiramo. In prosim, da se tega držiš, ne pa, da sam izbereš projekt in projektanta, potem pa od nas zahtevaš potrditvene sklepe. Vse si naredil brez naše razprave!«
Župan tudi te kritike ni sprejel: »Če mislite, da vas moram prositi za dovoljenje, da se lahko sestanem s projektanti ali raznimi strokovnjaki, bomo ta vrtec gradili leta in leta. Če s podrobnostmi niste seznanjeni, ste se kot svetniki dolžni seznaniti, vse seje so na spletni strani Občine Mar-kovci. Ker ste za svoje delo plačani, saj dobite sejnine, ste si dolžni pridobiti informacijo, če mislite, da vas premalo informiramo.«
Ostra obtoževanja je poskušal umiriti Franc Ferčič, ki je predlagal, da bi na stroške občine organizirali ogled novih vrtcev. Milan Majer je celo spomnil, da obstaja nadstropni vrtec na Hajdini, ter predlagal, da se čim prej sestane-jo s predstavniki vrtca, šole in projektantov ter se odločijo za varianto, ki bo za večino najbolj sprejemljiva. Da imajo v Markovcih dovolj prostora, da bi zgradili pritlični vrtec, je menil tudi Marjan Meglič, župan pa je pojasnil, da trenutno ni možnosti, da bi na tej lokaciji gradili enoetažni vrtec, obstaja le možnost, da preselijo nogometno igrišče na sosednjo parcelo, pri čemer je treba kupiti zemljišče in pridobiti vsa soglasja, kar bi lahko trajalo tudi več let, vrednost investicije pa bi se podvojila. Igor Ambrož pa je dejal, da mu še nobeden od staršev ni rekel, da ne bi podpiral gradnje vrtca, kot ga predlaga občina. Predlog, da bi se sestali s strokovnjaki, svetom staršev, šole in vrtca, je podprl tudi Svržnjak, župan pa je obljubil, da bo svojo odločitev o tem sporočil po 20. septembru, ko bo vse v zvezi z gradnjo vrtca pojasnil na roditeljskem sestanku v šoli.
M. Ozmec
Ptuj • Prva trgovina z rabljenimi oblačili
Stičišče idej mladih
Od julija letos ima Ptuj prvo trgovino z rabljenimi oblačili Iz levega v desni žep (Second Hand Shop), ki jo je Ptujčanka Karmen Kapele Lisjak odprla v trgovskem centru Omega, v Osojnikovi 3, poleg hotela Poetovio.
Foto: Črtomir Gozni k
Križevci pri Ljutomeru • 13. občinski praznik
Uspešni pri uresničevanju zastavljenih nalog
Občina Križevci pri Ljutomeru je v minulih dneh s številnimi dogodki obeležila svoj 13. praznik in ga končala s slovesnim odprtjem najpomembnejše naložbe minulega obdobja - posodobljenega vaškega jedra.
Podjetje Teleing se je v letu 2011 zaradi uspešnega poslovanja uvrstilo tudi na lestvico 100 najhitreje rastočih podjetjih v dravsko-pomurski regiji. Ob tem je Janez Smolkovič, direktor podjetja, dejal: »Zelo vesel sem, da je naše dobro delo prepoznano, seveda pa je za nas najpomembnejše zadovoljstvo naših naročnikov. Celotna ekipa podjetja Teleing d.o.o. se zaveda, da je naša prihodnost odvisna od naših naročnikov, zato se bomo tudi v bodoče trudili, da z našo ponudbo sodobnih telekomunikacijskih storitev po ugodni ceni zadovoljimo potrebe naših naročnikov.«
Zupan občine Križevci Branko Belec (skrajno desno) z dobitniki priznanj
Foto: NS
Župan Branko Belec je na osrednji prireditvi v Domu kulture s ponosom in zadovoljstvom orisal dosežene uspehe, ki se zrcalijo pri uresničevanju mnogih zastavljenih nalog v zapisanih razvojnih programih občine. -»Po naravi sem bolj optimističen, v vsaki stvari hitro iščem rešitve in priložnosti. Prihajajoči čas, kakršen koli že bo, moramo izkoristiti v najboljši možni meri in morda bomo v stvareh, ki se jih pred časom sploh ne bi lotevali, našli priložnost,« je uvodoma dejal Branko Belec. »Gospodarjenje s prostorom je ena izmed pomembnejših nalog lokalne skupnosti. Njegovo pravilno rabo vidimo v funkciji usmerjanja celotnega družbenega razvoja, ob hkratni skrbi za celostno varstvo narave in okolja. Občinski prostorski načrt je v pripravi, v primerjavi s prejšnjim letom smo naredili premik, vendar vse teče prepočasi, občani pritiskajo in so nestrpni. Imajo prav. Trdo smo se pogajali z Ministrstvom za kmetijstvo, želje in potrebe so bile velike. Na mizi imamo osnutek, ki ga pregledujemo sami in strokovnjaki s posameznih področij. Končni sprejem od-
loka občinskega prostorskega načrta pričakujem naslednje leto,« je poudaril župan občine Križevci. Občani so v pričakovanju uresničitve največjega projekta - obnove regionalne ceste s pločniki, kolesarsko potjo in cestno razsvetljavo ter vso ostalo pripadajočo infrastrukturo po celotni dolini Ščavnice od Berko-vec do Lukavec, v dolžini 9,2 kilometra. Dokumentacija je v reviziji pri ustreznih državnih institucijah in v rebalansu državnega proračuna. V fazi intenzivnih pogovorov, idejnih načrtov in že tudi priprave projektne dokumentacije je Gajševsko jezero prostor, ki bo ob surfanju in ribolovu zaradi številnih rekreativnih, poučnih in zabavnih dejavnosti, privabljal številne domače
in tuje obiskovalce. V sklopu tega projekta se načrtuje tudi ureditev kolesarske steze na relacijah Ključarovci-jezero in Križevci-Veržej. Od pomembnejših naložb minulega leta velja izpostaviti konec del na krožišču v Ključarovcih, izgradnjo avtobusne postaje v naselju Zasadi in ureditev nogometnega igrišča v naselju Grabe. Svoje razmišljanje je župan Branko Belec sklenil z naslednjimi besedami: »Ugotavljam, da se vloga župana v spremenjenih gospodarskih, socialnih in razvojnih okoliščinah skozi čas spreminja, da se je treba vedno bolj obnašati in razmišljati kot direktor v podjetju ter si vsakodnevno širiti znanja na različnih področjih. Zelo pomembno je, da se ob tem ne zapiramo v la-
stne okvire, ampak se povezujemo s sosednjimi občinami in regijo kot celoto. Menim, da smo bili na tem področju doslej zelo uspešni, upam in želim, da tako ostane tudi v prihodnje.«
Na prireditvi so bila podeljena tudi občinska priznanja in odlikovanja. Priznanje s plaketo in listino je prejel Jožef Sagaj iz Ključarovcev, za dosežke na kmetijskem podro-
čju, v pretekli govedoreji in današnji prašičereji. Na kmetiji se obdeluje 24 hektarov zemlje in travnikov. Sagaj je tudi dolgoletni član Kasaškega kluba Ljutomer s številnimi uspešnimi nastopi na tekmovalnih stezah. Pisno priznanje je bilo podeljeno Splošni kmetijski zadrugi Klas Križevci ob 110-letnem delovanju. Prejela sta ga tudi Alojz Jelen iz Lu-kavcev za aktivno delovanje
na številnih področjih in Alojz Vrbnjak, samostojni podjetnik iz Stare Nove vasi. Priznanje župana je bilo dodeljeno podjetju Teleing iz Ljutomera za prispevek k posodobitvi obstoječega omrežja lokalne kabelske televizije. Vrhunec slovesnosti je bilo odprtje vaškega jedra, ki ga je namenu predal kmetijski minister Dejan Židan.
NŠ
Velika Nedelja • Tekmovanje Gasilske zveze Ormož 2011
Tekmovanje in druženje
V nedeljo se je pri gasilskem domu v Veliki Nedelji odvijalo tekmovanje Gasilske zveze Ormož 2011 za mladino in člane. Tekmovanje je bilo hkrati izbirno tekmovanje za uvrstitev na regijsko oziroma državno, ki se bo izvedlo prihodnje leto.
Jože Šterman, predsednik GZ Ormož, je ob tej priložnosti povedal: „Gasilska tekmovanja so društvom vedno izziv, da se predstavijo s čim boljšo in številčnejšo zasedbo ter da se kar najbolje odrežejo. Gasilska društva imajo v svojih vrstah precej mladih, vendar
^tajm/cn budilka
89,8 98,a 104,3 Ml*
PoiluiSajte nal tudi na spt www. radio-ptuj. ii
RADIOPTUJ
89,8 u98,2 ul04i3
se slika od društva do društva zelo razlikuje in se z leti spreminja glede na starostne meje, ki so določene za posamezne kategorije." Mlade poskušajo za gasilsko delovanje navdušiti predvsem v mesecu požarne varnosti, ko vrtcem in šolam v okviru dneva odprtih vrat predstavijo svojo dejavnost. Marsikoga na tak način pritegne in začne zanimati delo gasilcev. Šterman je prepričan, da je pomembno, da se otroci v gasilstvo vključijo čim prej, pri tem pa lahko odigrajo pomembno vlogo tudi gasilske družine, saj so predvsem starši gasilci vzor svojim otrokom.
Ivan Vajda nam je povedal, da so na tekmovanju nastopile vse kategorije, ki so določene po gasilsko-športni disciplini CTIF. Otroci so se na tekmovanju srečali s štafetnim tekom, tekmovanjem z brentačo in razvrščanjem, mladinci in člani pa s tekmovanjem z motorno brizgalno v suhi izvedbi, štafeto, vajo razvrščanja, vajo z vedrovko in z ovirami. Vajda
je prepričan, da je vsaka tekmovalna disciplina zahtevna in morajo mentorji vložiti veliko napora, znanja in truda, da enote pripravijo na tekmo-
vanje. „Vsi gredo na tekmovanje z željo, da bi bili uspešni. Vendar tekmovanje ni samo merjenje rezultatov, ampak tudi druženje," je povedal Vaj-
da in dodal, da je za izvedbo tekmovanja potrebno veliko preprek, proge in tekmovalne opreme. Organizator upa, da bodo kmalu uspeli posodobiti tekmovalno opremo v društvih in zvezi, ker tekmovalci, ki se učijo na predpisani opremi, dosegajo na tekmovanjih boljše rezultate.
Tekmovanja se je udeležilo okoli 25 ekip vseh kategorij. Prijavljenih je bilo sicer še osem ekip več, a so imeli trgatve in siliranje, ki so v polnem teku, tokrat prednost. Osip je
Foto: Viki Ivanuša
Najmlajši tekmovalci so se tekmovanja udeležili v precejšnjem številu in so se zelo potrudili.
bil zlasti pri odraslih ekipah, saj so se med mladimi tekmovanja udeležile vse ekipe, ki so se nanj prijavile. Na poligonih so se tako zvrstili tekmovalci od 6 do 63 let. Med pionirji in pionirkami so bili prvi tekmovalci iz Miklavža pri Ormožu, drugi tekmovalci iz Cvetkov-cev in tretji iz Loperšic, med pionirkami pa so slavile pionirke iz Cvetkovcev, druge pa so bile tekmovalke iz Bresnice. V konkurenci mladincev in mladink je bila prva ekipa Loper-šic, druga pa ekipa Ivanjkov-cev, enako tudi v konkurenci mladink. Pri članih A so slavili Cvetkovci, druga je bila ekipa Ormoža,tretji pa Podgorčani. Pri članicah A so bile najboljše gasilke iz Žerovincev, sledile so jim gasilke iz Ivanjkovcev in Se-nešcev. Med člani B je bila najboljša ekipa Podgorcev, drugi so bili tekmovalci Cvetkovcev, tretje mesto pa je pripadlo Lo-peršicam. V konkurenci članice B je bila prijavljena le ekipa Cvetkovcev, ki je bila tako brez konkurence. Enako se je zgodilo tudi v kategoriji starejši gasilci, kjer je prav tako nastopila le ekipa iz Cvetkovcev. Kot je že iz rezultatov razvidno, so bile najbolj množično zastopane ekipe PGD Cvetkovci, Loper-šice in Ivanjkovci, ki so dosegli tudi najboljše rezultate. Prve tri ekipe iz vsake kategorije pa se bodo 23. 10. udeležile regijskega tekmovanja v Podvincih.
Viki Ivanuša
Podravje • Poslanski večer z ministrom Židanom
Po dolgem in počez o kmetijstvu
Kmetijski minister Dejan Židan se je tudi na poslanskem večeru v dvorani vaškega doma v Dražencih izkazal kot izjemen govornik; brez vprašanj in celo brez odmora je govoril slabo uro, in kot je sam priznal, bi lahko še krepko več časa ... Potem pa je porabil še skoraj celo uro za odgovore na nekaj vprašanj sicer bolj maloštevilne publike.
Židan se je sicer najprej dotaknil problematike posameznih kmetijskih dejavnosti v državi; kot že neštetokrat doslej je povedal, da je eden poglavitnih državnih ciljev po dolgem času postala samooskrba s hrano, pri čemer je izpostavil, da si mora država v prvi vrsti zagotoviti dovolj lastne pšenice.
Samooskrba s pšenico med prioritetami
„Pšenica je že in še bo zelo iskano blago, dobra cena ji je zagotovljena tudi vnaprej. Res pa je, da bomo pri nas zdaj omejili sortni izbor. Strokovnjaki ga že pripravljajo in nikakor ne bo več eksperimentiranja s 50 in več sortami, pač pa bo dovoljenih 10, morda nekaj več sort, ki so za naše območje najprimernejše in najrodovitnejše. Načrtujemo, da se bo pšenica sejala na vedno več hektarjih, donos na hektar bo moral biti večji, Slovenija mora pridelati okoli 55.000 ton svoje pšenice. Za naslednje leto predvidevamo, da se mora samooskrba s pšenico zvišati na 70 %!"
Glede mlečne proizvodnje, kjer težav s samooskrbo sploh ni, je Židan povedal, da je napaka v tem, da se preveč mleka izvozi, po drugi strani pa se uvažajo različni končni izdelki z višjo dodano vrednostjo: „Mleko moramo predelovati doma, s tem se bodo lahko ohranjale odkupne cene mleka, sicer pa je dobro to, da so kmetje sami lastniki mlekarn, vendar se morajo zavedati, da to prinaša tudi odgovornost!" Samooskrba s piščančjim in govejim mesom po besedah Židana ni problematična, težave pa imajo hmeljarji, vendar so zanje sami krivi: „V lepih časih so v želji za boljšim zaslužkom prekinjali dolgoročne pogodbe s kupci, zdaj ko časi niso tako rožnati, pa takšne negotove stranke odjemalcev pač ne zanimajo več ... "
Glede svinjereje, ki je v Sloveniji res v krizi, je Ži-dan napovedal le prašičjo reformo, sicer pa drastično padanje reje svinj primerjal z opustitvijo pridelave in predelave sladkorne pese,
Kmetijski minister Dejan Zidan je na poslanskem večeru v Dražencih analiziral tako domačo kot evropsko kmetijsko politiko in prihodnost, ki vsaj naslednje leto ni videti rožnata.
glede krize vinskega trga pa je povedal, da je edina rešitev v izvozu, država pa naj bi vinarjem pomagala s sofinanciranjem promocije na tujih trgih. Odkupna cena grozdja pa po Židanovih besedah ne bo mogla seči preko 50 centov. To je bil prvi sklop govora kmetijskega ministra.
Rebalans kmetijskega ministrstva ni prizadel
V drugem vsebinskem sklopu je Židan opisoval pogajanja za kmetijski denar v Evropi. Povedal je, da Slovenija zaenkrat dobiva iz evropske blagajne okoli 255 milijonov evrov, s tistim, kar dodamo iz domače blagajne, pa se kmetijstvu letno namenja kar 400 milijonov evrov: „Na kratko in čimbolj enostavno lahko povem, da je strah pred izgubo subvencij v prihodnje neosno-van: subvencije bodo ostale tja do leta 2020. Zaenkrat se pogajamo dobro in upam, da se bomo še dolgo, lahko tudi več let, ker je takšno stanje, kot ga imamo zdaj, za slovensko kmetijstvo dobro ... Edina težava zna biti, če evropski finančni okvir ne bo zdržal, saj so napovedi za EU precej slabe."
Potem se je preusmeril na domači rebalans proračuna, kjer je pojasnil, da nekoliko zmanjšana sredstva za kmetijstvo pravzaprav ne bodo imela nobenih negativnih posledic, saj vsega predvidenega denarja nikakor ne bo možno porabiti v tem letu: „Prvič, nikakor ne bomo mogli porabiti vseh 180 milijonov evrov, ki so
bili predvideni za naložbe. Veliko je namreč primerov, ko so kmetje odstopili od nameravanih investicij, še več pa je primerov, ko prosijo za podaljšanje izvedbe v naslednje leto, kar je izvedljivo. Kritični pa so primeri, kjer investitorji sredi naložbe spreminjajo naložbeni načrt, o tem ne obvestijo pristojnih in ne pridobijo ustrezne odločbe, potem pa se na končnem pregledu ugotovijo neskladja in je kmet ob veliko denarja. Tudi takšnih primerov ni malo. Nadalje bo precej manj kot načrtovanih 11 milijonov evrov porabljenih v ribiškem skladu, računamo na izrabo največ 7 milijonov. Podobno je stanje v zavarovalništvu, za kar smo predvideli dobrih 13 milijonov evrov, realizacija pa zna biti na polovici ali še nižje."
Prihodnje leto bo leto varčevanja
Pregled črpanja financ je Židan zaključil s pojasnilom, da naslednje leto ne bo več takšne „velikodušnosti" pri finančnem planiranju posameznih kmetijskih postavk, ker bo leto 2012 leto varčevanja. Ob tem pa je poudaril, da bodo prioritetne štiri zadeve, kamor se bo namenjalo največ pozornosti in posledično tudi denarja: „Prva stvar je vzpostaviti stabilen sistem varnosti hrane, saj kriza prinaša tudi ponudbo (in uvoz) nekvalitetne hrane z dum-pinškimi cenami. To bomo morali zelo nadzorovati. Druga prioritetna zadeva je dobiti čimveč denarja iz EU za izplačila kmetom. Že letos bodo izplačane 100 % škode,decembra so na vr-
Potem ko je bil dosežen kodeks v žitni verigi, Zidan optimistično napoveduje dvig samooskrbe z žitom v Sloveniji na 70 odstotkov. Pojasnil pa je tudi razloge za težave nekaterih kmetijskih panog pri nas in nakazal rešitve.
sti OMD-izplačila in vsaj za 10 milijonov neposrednih plačil, večji del le-teh pa do konca februarja naslednje leto. Potrudili se bomo tudi za tekoča izplačila iz Programa razvoja podeželja. Tretja prioritetna zadeva je ohraniti javne službe v kmetijskem sektorju. Dejstvo je, da na samem ministrstvu že zelo varčujemo, tudi število zaposlenih je zmanjšano, ne moremo pa več zmanjševati števila zaposlenih v Agenciji za trge in inšpektorskih službah. Zmanjšani bodo tudi materialni stroški, povsem so črtane naložbe, ki niso sofinancirane iz EU. Četrta prioritetna zadeva je pospeševanje porabe slovenske hrane; v krizi še posebej velja, da je treba kupovati domače in ozavešča-nju ljudi, posebej še otrok, bo namenjena tudi največja slovenska akcija izvedbe tradicionalnega zajtrka v vseh šolah in vrtcih."
„Ne moremo na vsakega kmeta gledati, kot da je lopov!"
Potem pa se je Židan ponovno vrnil na evropski kmetijski podij in njegovo povezavo oziroma vplive na domačo kmetijsko politiko. Ponovil je, da si sam prizadeva za ohranitev sedanjega modela subvencioniranja kmetov vsaj do leta 2014: „Uspeli smo že
doseči, da bodo plačila v kmetijstvu ostala regionalna, kar je za nas zelo dobro. V nasprotnem primeru bi vsak kmet dobil enak denar za vsak hektar, pogoji pa so vendarle zelo različni po pokrajinah. Če bi uvedli tak sistem, bi se ves denar začel stekati tja, kjer so pogoji za kmetijstvo pač najboljši. Še vedno pa se pogajamo, kolikšen bo delež neposrednih in proizvodnih plačil. Prav tako si poskuša izboriti denar za prenovo slovenske ribiške flote, ki doslej za te namene še ni prejela niti evra iz evropske blagajne. Ne strinjamo se tudi s stališčem, da so kontrolni mehanizmi enaki za velike in majhne države. To v praksi ne gre." Židan je še povedal, da se tudi kmetijski sektor zavzema za ohranjanje t. i. „zelene komponente", vendar ne s kontradiktor-nimi odločbami z okoljske-ga sektorja, ki kmetovanje onemogočajo. Zaključil pa je s pojasnili, da ima Slovenija enostavno dosti preveč kontrol (kar 14) iz EU in da je takšen nadzor v primerjavi s starimi članicami EU diskriminatoren: „Vsak inšpekcijski nadzor našim institucijam jemlje ogromno dragocenega časa, saj nimamo tako velikega aparata kot druge, velike države EU, kjer se nadzori izvajajo itak veliko redkeje kot pri nas. In, nenazadnje, potrebno je tudi malo zdrave kmečke logike! Ne moremo vendar na
vsakega kmeta gledati kot na lopova!"
Preveč ministrov pomeni preveč prepirov ...
Nato se je zvrstilo nekaj mnenj in vprašanj zbranih v dvorani; slišati ni bilo popolnoma nič novega, pač pa le stari problemi, povezani z vinogradništvom, zakupi zemlje od togega sklada, zaraščanje površin, problematika gradenj kmetijskih stavb in prostorskih planov, prav tako pa je ponovno padla kritika čez preveč okostenelo (kmetijsko) birokracijo, ki je tudi Židan očitno ne more spraviti v hitrejši tek in bolj elastično prilagajanje razmeram. Minister pa je na kritiko glede birokracije odgovoril politično: „Upam, da bo nova vlada resnično zmanjšala število ministrstev, brez dvoma imamo veliko preveč ministrov. In ker potem vsak ščiti svoje interese, prihaja do nenehnih konfliktov, kar seveda zavira vse. Menim, da je za našo državo čisto dovolj osem do deset ministrov, potem bodo tudi vsi postopki krajši!"
SM
Foto: SM
Bruselj • Novi val recesije ali ne?
Ob stopnjevanju krize v območju evra se rast upočasnjuje
Ob stopnjevanju krize v območju evra se rast v EU upočasnjuje in naj bi se do konca leta skoraj popolnoma ustavila, a nove recesije ne bo, pravi Evropska komisija v vmesni gospodarski napovedi, objavljeni v
Foto: allvoices.com BrUSljU.
»Obeti za evropsko gospodarstvo so se poslabšali,« je ob predstavitvi napovedi povedal evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Poleg tega je dejal, da se je dolžniška kriza zaostrila in da bodo, kot kaže, pretresi na finančnih trgih oslabili realno ekonomijo.
Evropska komisija sicer območju evra za letos na letni ravni še vedno napoveduje 1,6-odstotno rast, za celotno EU pa 1,7-odstotno, saj je bilo prvo četrtletje boljše od pričakovanj, a napovedi za drugo polovico leta je v primerjavi z majskimi bistveno znižala. Za tretje četrtletje pa je komisija danes za območje evra napovedala 0,2-odsto-tno rast, za zadnje pa 0,1-odstotno, za celotno EU pa v obeh četrtletjih 0,2-odstotno rast. Za Španijo in Poljsko obeti za rast na letni ravni ostajajo enaki, v primeru Francije, Italije, Nizozemske in Velike Britanije pa jih je komisija znižala.
Komisija v gospodarski napovedi opozarja, da negotovost glede gospodarskih obetov ostaja velika, saj se je upočasnila globalna rast, dolžniška kriza pa se ni umirila po pričakovanjih.
Poleg tega je komisija danes napovedala hitrejše umirjanje rasti inflacije, kot je bilo predvideno maja. V območju evra naj bi bila v zadnjem četrtletju 2,5-odstotna, v celotni EU pa 2,9-odstotna, medtem ko je bila maja napovedana 2,6-odstotna oziroma triodstotna.
Za povrnitev okrevanja je po Rehnovih besedah ključno ohraniti finančno stabilnost, kar pa terja nadaljevanje strategije fiskalne konsolidacije in izvedbo vseh sprejetih odločitev v podporo finančni stabilnosti.
Ob tem je komisar izrazil pričakovanje, da bodo julijski dogovor o drugi pomoči Grčiji in krepitvi začasnega kriznega mehanizma ter sveženj šestih zakonodajnih predlogov za krepitev proračunske discipline uveljavljeni do konca meseca ali v začetku oktobra.
Potem pa se po Rehnovem mnenju lahko začne naslednja faza razprave - o sposobnosti odločanja pri srednjeročnem premagovanju krize, ki vpliva na dolgoročno zaupanje.
S temi besedami se je komisar odzval na pereč problem počasnosti in kompleksnosti sprejemanja odločitev v EU, ki je pri soočanju z aktualno krizo deležno številnih kritik tudi od zunaj, na primer iz ZDA. (sta)
Washington • Podatki o avgustovski inflaciji in številu novih zahtevkov za nadomestilo brezposelnim v preteklem tednu ne kažejo na pospešitev okrevanja ameriškega gospodarstva, ki je v prvem polletju raslo le po 0,7-odstotni stopnji. V drugem četrtletju se je sicer malce popravilo stanje v tekoči bilanci. Cene življenjskih potrebščin so se avgusta zvišale za 0,4 odstotka, potem ko je bila julijska inflacija 0,5-odstotna. Osnovna inflacija brez cen energije in hrane je bila avgusta sicer le 0,2 odstotna. na letni ravni so se cene življenjskih potrebščin avgusta dvignile za 3,8 odstotka, osnovna inflacija pa je na letni ravni dosegla dva odstotka, kar je največ v skoraj treh letih.
Atene • Grška vlada na današnji seji razpravlja, kako uvesti nov krog varčevalnih ukrepov, s katerimi bi si ta pre-zadolžena članica območja evra zagotovila nadaljevanje izplačevanja mednarodne finančne pomoči in se tako izognila bankrotu. V državi odmeva tudi predlagani novi davek na nepremičnine ter kadrovske spremembe v statističnem uradu. Člani grške vlade na seji razpravljajo o prestrukturiranju javne televizije, združevanju državnih ustanov in zaostritvi disciplinskega kodeksa v javnem sektorju. V znak protesta so zaposleni v javni radioteleviziji za štiri ure prenehali z delom in demonstrirali pred parlamentom. V Grčiji ob vsem tem odmeva tudi napovedani dodatni davek na nepremičnine v višini od štiri do 20 evrov za vsak kvadratni meter, katerega pa naj bi bile oproščene cerkve in drugi sakralni objekti. Če lastniki davka ne bodo plačali, bodo kaznovani z izklopom električne energije.
Zürich • Švicarski bančni velikan UBS je danes razkril, da je zaradi nepooblaščenega trgovanja v svoji investicijski banki po prvi oceni izgubil približno dve milijardi dolarjev. Delnica banke je takoj po objavi te informacije potonila za okrog sedem odstotkov na 10,16 franka, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V UBS pojasnjujejo, da je nepooblaščeno trgoval uslužbenec v njihovi investicijski banki. Banka je pri teh nepooblaščenih poslih po trenutnih ocenah izgubila okrog dve milijardi dolarjev. Poleg tega so v banki dejali, da jih bo to odkritje morda pahnilo v izgubo v tretjem četrtletju. Drugih informacij iz banke zaenkrat niso posredovali, dodali so le še to, da preiskava primera še poteka in da vse skupaj na stranke ne bo imelo vpliva.
Washington • Prva dama Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde je danes opozorila, da je gospodarska kriza v razvitih gospodarstvih vstopila v »nevarno novo fazo«, ki se jo bo lahko premagalo le s pogumno skupno rešitvijo. Kot je dejala v govoru v Washingtonu, začarani krog šibke rasti in šibkih bilanc postaja vse močnejši, med drugim tudi na račun politične neodločnosti in neučinkovitosti. Vse to povzroča krizo zaupanja in zadržuje povpraševanje, investicije ter ustvarjanje delovnih mest. Posledično lahko razvite države znova zdrsnejo v recesijo, namesto da bi rasle. Če bodo gospodarstva zadolženih razvitih držav dejansko znova zdrsnila v recesijo, pa bo to po njenih besedah močno prizadelo države v razvoju.
Pariz • Mednarodna agencija za energijo (IEA) je danes sporočila, da je ustavila sproščanje nafte iz strateških rezerv, s katerim je začela junija, da bi na ta način nadomestila izpad dobave surove nafte iz Libije, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Države članice IEA so namreč ugotovile, da je bil njihov skupni ukrep v kombinaciji s povečano proizvodnjo v državah proizvajalkah nafte uspešen, hkrati pa se znižujejo napovedi glede rasti globalnega povpraševanja po nafti.
IEA, ki zastopa največje porabnice nafte na svetu, je kolektivno sprostitev rezerv uvedla 23. junija, ker je izpad dobave 1,6 milijona 159-litrskih sodov nafte dnevno iz Libije začel resno vplivati na trg. IEA se je v okviru omenjenega ukrepa, podoben ukrep je nazadnje izvedla leta 2005, dogovorila za sprostitev 60 milijonov sodov nafte in naftnih proizvodov.
London • Cena zlata se giba proti temu, da v letošnjem letu prvič doslej preseže 2000 dolarjev za 31,1-gramsko unčo, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes napovedali v svetovalni hiši GFMS. Zlato po pojasnilih analitikov dosega rekordne cene, ker se vlagatelji v zaskrbljenosti zaradi gospodarskih razmer zatekajo k zlatu kot varni naložbi. Zlato je zadnjo rekordno vrednost doseglo 6. septembra, ko je bilo za unčo potrebno odšteti 1921,15 dolarja. Danes se cena giblje okoli 1810 dolarjev.
Tripoli • Libijska vojna še ni končana
Sile novega libijskega vodstva oblegajo Gadafi-jev rojstni kraj
Foto: Worldsat-forum.com
Sile libijskega nacionalnega prehodnega sveta so začele z obsežno ofenzivo v mestu Sirte, rojstnem kraju pobeglega libijskega samodržca Moamerja Gadafija. Kljub očitni prevladi sil prehodnega sveta v državi pa po navedbah zveze Nato v Libiji še vedno delujejo skupine oboroženih Gadafijevih privržencev, poročajo tuje tiskovne agencije.
Iz novega libijskega vodstva so sporočili, da so sile nekdanjih upornikov v Sirte vstopile na treh frontah. Četudi so v mestu, ki ga še vedno obvladujejo Gadafijeve sile, naleteli na odpor, so nekdanji uporniki prepričani, da ga bodo lahko zatrli, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zaenkrat so po besedah vojske novega libijskega vodstva boji v kraju Sirte terjali eno smrtno žrtev in pet ranjenih, napadalcem pa je na obrobju mesta že uspelo dvigniti svojo zastavo, še poroča AFP.
Sile nacionalnega prehodnega sveta so se v Sirte danes z 900 oklepnimi vozili namenile iz Misrate. Poleg vojakov so oklepniki prevažali topove, brzostrelke, rakete vrste ka-tjuša, drugo orožje in zaloge vode ter živil za borce, še piše AFP.
Pot do kraja za nekdanje upornike ni bila enostavna, saj so del konvoja približno 130 kilometrov jugozahodno od mesta napadli podporniki Gadafija, ki jih silam nacionalnega prehodnega sveta še ni uspelo zatreti, še poroča AFP.
Novemu libijskemu vodstvu v borbi proti ostankom Gadafijevega režima pomaga
tudi zveza Nato, ki je po poročanju AFP danes približno 50 kilometrov iz kraja Sirte naletela na konvoj oklepnikov Gadafijevih mož, namenjen proti jugu države. Ostanki Ga-dafijevih sil so sicer najnevarnejše v pasu, ki se razteza od Tripolija do Sebhe in Sirteja, je po poročanju AFP v telefonski konferenci pojasnil Natov general Vincent Tesniere. Na vprašanje, kako si Nato prizadeva za iskanje Gadafija, pa je Tesniere odvrnil, da »si Nato ne prizadeva za iskanje posameznikov«, še poroča AFP. (sta)
Rim • Po sprejetju
varčevalnega
paketa
Italijanski župani protestirajo proti krčenju sredstev
Foto: paconline.it
Več kot 8000 italijanskih županov je prejšnji teden po vsej državi protestiralo proti varčevalnemu paketu, ki so ga poslanci potrdili v sredo zvečer. Mnogi so ali še bodo za nekaj časa zaprli občinske stavbe in vodenje mesta predali lokalnim predstavnikom vlade, da bi tako simbolično prikazali učinke varčevanja.
Rimski župan Gianni Ale-manno je, kot je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa, slikovito pojasnil, da se zna zgoditi, da bodo meščani ostali brez tramvaja in mestnega avtobusa ali pa bodo morali za vozovnice plačevati vsaj dvakrat toliko kot danes.
Župan Benetk Giorgio Or-soni je potožil, da bo zaradi krčenja sredstev, ki ga predvideva varčevalni paket, vsak Benečan ob za 327 evrov storitev.
Varčevalni paket, ki skupaj predvideva za slabih 55 milijard evrov finančnih učinkov do leta 2013, bo občinam, pokrajinam in deželam v tem obdobju proračune skrčil za nekaj več kot devet milijard evrov.
Poleg tega namerava vlada s spremembami ustave odpraviti pokrajine, ki predstavljajo vezni člen med občinami in deželami. A vprašanje je, koliko je predlog sploh uresničljiv, saj zahteva dvakratno glasovanje tako v senatu kot poslanski zbornici, pa čeprav ima vlada v obeh domovih večino.
Plat zvona bijejo tudi v največjem industrijskem združenju v državi Confindustrii. Gospodarstvo bo po njihovih
izračunih letos zabeležilo 0,7-odstotno rast, kar je za 0,2 odstotne točke manj od prvotnih napovedi, prihodnje leto pa 0,2-odstotno, namesto 1,1-odstotno. Kot glavni razlog za upočasnitev rasti navajajo šok terapijo varčevalnega paketa. Po izračunih ekonomistov industrijskega združenja naj bi varčevalni paket negativno vplival tudi na blaginjo državljanov. K izgubljenemu desetletju - Italija v zadnjih desetih letih pravzaprav ni zabeležila gospodarske rasti - bo paket dodal še tri leta stagnacije, pravijo in pojasnjujejo, da bo bruto domači proizvod na prebivalca prihodnje leto na ravni leta 1997.
Opozarjajo tudi, da se bo davčni primež zaradi višjih davčnih obveznosti, ki jih predvideva varčevalni paket, z letošnjih 42,8 odstotka prihodnje leto zvišal na rekordnih 44,1 odstotka. Doslej je davčni primež rekordnih 43,7 odstotka dosegel leta 1997. (sta)
Budimpešta • Po
izlitju rdečega blata
Kazen za odgovorne kar 472 milijonov evrov
Foto: wordpress.com
Madžarska tovarna aluminija Mal, iz katere je oktobra lani ušlo preko 700.000 kubičnih metrov strupene rdeče gošče, bo morala plačati 135,1 milijarde forintov (472 milijonov evrov) odškodnine za škodo v mestih Kolon-tar, Devecser in Somlovasar-hely na zahodu države. V nesreči je umrlo 10 ljudi, prek 150 pa jih je utrpelo hude kemične opekline.
Z madžarskega ministrstva za razvoj podeželja pa so že danes sporočili, da je višina kazni povezana predvsem z izpustom doslej še »nevidene« količine nevarnega materiala, ki ni ogrozil samo okolice tovarne, ampak tudi lokalne vodotoke in celo Donavo.
V	Malu zaenkrat niso komentirali dosojene kazni. Se pa lahko nanjo še pritožijo, so sporočili z ministrstva za razvoj podeželja.
Dosojena odškodnina je sicer več kot štirikrat višja od vsote, ki jo je uradna Budimpešta namenila za sanacijo škode. Kot so objavili julija, so za izgradnjo novih domov in za denarno odškodnino namreč namenili 115 milijonov evrov.
V	največji okoljski nesreči na Madžarskem doslej je 4. oktobra lani popustil jez rezervoarja, ki je zadrževal ogromne
količine strupene alkalne gošče, ki nastane ob proizvodnji aluminija. Omenjena tri mesta je dobesedno preplavilo in praktično uničilo življenje na območju.
V nesreči je več kot 300 dru-
žin izgubilo streho nad glavo. Vlada je nato zgradila 112 novih hiš v omenjenih treh mestih, 125 družinam je domove našla drugod, 80 pa se jih je odločilo za denarno odškodnino, še navaja AP. (sta)
MEDNARODNA KARTODROM HAJDOSE
v nedeljo, 25. septembra 2011 DIRKA ob 14.00 uri
DIRKA
Sv. Tomaž • Podpis pogodbe za pločnik
Za večjo varnosti v kraju
V četrtek sta v sejni sobi Kulturnega doma pri Sv. Tomažu župan Mirko Cvetko in direktor Cestnega podjetja Ptuj Martin Turk podpisala pogodbo za izgradnjo pločnika z javno razsvetljavo od središča kraja do pokopališča.
Gre za pomemben projekt nadaljevanja izgradnje pločnikov v kraju, ki so ga začeli v letu 2008, s podpisom pogodbe z izvajalcem pa so pristopili k drugi fazi izgradnje, ki obsega enostranski pločnik v širini 1,6 metra in dolžini 212 metrov, ki bo nudil več varnosti vsem, ki hodijo od središča kraja do pokopališča. Istočasno je to tudi glavna šolska pot za osnovnošolce. Občina je za ta projekt kandidirala tudi za pridobitev evropskih sredstev, ki so jih uspeli zagotoviti v višini kar 85 %, od tega 75 % iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Razliko pa mora zagotoviti občina iz lastnih sredstev.
Kot cenovno najugodnejši ponudnik je bilo izbrano Cestno podjetje Ptuj, ki je za izvedbo omenjenih del ponudilo ceno 98.904 evrov. Izvajalec bo moral urediti tudi odvo-
Foto: Viki Ivanuša
Zupan Mirko Cvetko in direktor Cestnega podjetja Ptuj Martin Turk sta podpisala pogodbo za izgradnjo pločnika.
dnjavanje cestišča na območju pločnika in javno razsvetljavo s postavitvijo sedmih električnih drogov. Rok za dokončanje del je 30. junij prihodnje leto.
Martin Turk je povedal, da so veseli, da so pridobili delo
in uspeli ponuditi pogoje, ki so bili sprejemljivi za tomaževsko občino, za katero je Cestno podjetje Ptuj že izvajalo nekaj projektov. Že v preteklosti so se potrudili narediti dela v zadovoljstvo naročnika in upo-
rabnikov in upajo, da bo tako tudi tokrat. Z gradnjo bodo poskušali čim manj motiti življenje v kraju, koliko je ob gradnji pač to mogoče, zato upajo tudi na razumevanje krajanov.
Viki Ivanuša
Trnovska vas • 16. regijsko preverjanje ekip prve pomoči
Najboljši so bili Ptujčani
Trnovska vas je bila v soboto, 3. septembra, v znamenju zaščite, reševanja in pomoči; na 16. regijskem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite in Rdečega križa se je najbolje odrezala ekipa mestne občine Ptuj II.
Regijsko preverjanje ekip prve pomoči so tudi tokrat pripravili v ptujski izpostavi Uprave republike Slovenije za zaščito in reševanje, v sodelovanju z območnim združenjem Rdečega križa Ptuj in Ormož ter Občino Trnovska vas. Kot je pojasnil Dragomir Murko, vodja regijskega štaba Civilne zaščite za Podravje, so regijsko preverjanje izvedli na podlagi predpostavk delovanja ekip prve pomoči ob naravnih nesrečah, ob nesrečah v delovnem okolju in prometu. Letos je na preverjanju sodelovalo osem ekip iz občin podravske regije, in sicer tri ekipe iz me-
stne občine Ptuj ter ekipe iz Cirkulan, Markovcev, Majšper-ka, Kidričevega in Ormoža.
Preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči so pripravili na podlagi razpisa, posamezne ekipe pa so svojo usposobljenost dokazovale na štirih delovnih točkah. Na prvem delovnem mestu so opravljali preverjanje znanja iz temeljnih postopkov oživljanja, in sicer na štirih modelih za oživljanje. Na drugem delovnem mestu so posamezne ekipe posredovale v predpostavki, da je skupina mladih med spuščanjem s čolni po potoku doživela nesrečo s prevračanjem čolna,
pri čemer je prišlo do panike, utapljanja in pogrešanja osebe. Posredovali so potapljači, ki so utopljenca rešili in preiskali območje, v iskanje pogrešanih se je vključila tudi enota reševalnih psov, ki so preiskovali obrežja potoka. Ob tem se je na obrežju poškodoval eden od reševalcev.
Na tretjem delovnem mestu je bila predpostavka, da je pri adrenalinskem športu prišlo do poškodbe, in sicer je prišlo do pristanka padalcev v tandemu na drevesu. Treba je bilo opraviti reševanje ponesrečenca z drevesa, pri čemer je bil en padalec nepoškodo-
van, prisoten pa je bil tudi varovanec doma v neposredni bližini. Na četrtem delovnem mestu pa je bila predpostavka, da je na trgu prišlo do prometne nesreče, v kateri so bili udeleženi osebni avtomobil, manjše dostavno tovorno vozilo in kolesar. V nesreči je bilo poškodovanih več oseb. Na kraj nesreče so prispeli gasilci, policija in ekipa nujne medicinske pomoči. Policija je poskrbela za zavarovanje kraja prometne nesreče, gasilci za tehnični del reševanja, ekipa nujne medicinske pomoči pa je nudila zdravstveno oskrbo težje poškodovanemu vozniku v osebnem vozilu. Ekipa prve pomoči je ob dogodku nudila pomoč ostalim poškodovanim, ekipa nujne medicinske pomoči pa je nudila zdravstveno oskrbo in transport za enega težje poškodovanega udeleženca nesreče.
Največ znanja, usposobljenosti in spretnosti so tudi tokrat pokazale ekipe prve pomoči iz mestne občine Ptuj, saj so osvojile prva tri mesta. Najboljša je bila ekipa MO Ptuj II, drugo mesto je osvojila ekipa MO Ptuj III., tretja je bila ekipa MO Ptuj IV. Vse ekipe od vodje ocenjevalcev prejeli pohvale za kvaliteto dela in pristop celotne ekipe glede na dane primere. Naj dodamo, da se bo zmagovalna ekipa MO Ptuj II udeležila državnega tekmovanja ekip prve pomoči, ki bo 8. oktobra v Brežicah.
-OM
Foto: M. Ozmec
Na regijskem preverjanju v Trnovski vasi so vse ekipe prve pomoči delovale hitro, pravilno, homogeno in v pravilnem zaporedju, zato so jih ocenjevalci pohvalili.
Pa brez zamere
Tehnološka apokalipsa?
(Ne)upravičenost strahu pred novimi tehnologijami
Zadnjič sem v slovenski reviji - mesečniku, ki objavljaprevode nekaterih najbolj odmevnih člankov svetovnega tiska, zasledil tudi prispevek, povzet po nemškem časopisu Der Spiegel, v katerem avtor predstavi na prvi pogled malce čudna stališča Billa Keller-ja, izvršnega urednika enega izmed najbolj znanih časopisov na svetu, ameriškega New York Timesa. Keller namreč zagovarja stališče, da nas svetovni splet in vse moderne elektronske naprave poneumljajo. Da nas oropajo duše, pogubljajo našo osebnost in zmanjšujejo našo stopnjo koncentracije. Govori o tem, da nam računalniški diski in pomnilne kartice nezadržno kradejo še zadnje atome sposobnosti racionalnega mišljenja, navigacijske naprave pogubno vplivajo na našo percepcijo prostora in sposobnost orientacije, večino problemov in nalog, ki nam jih je v dolgih letih evolucije uspelo reševati s pomočjo našega lastnega biološkega trdega diska, ki ga nosimo v lobanji, sedaj zaupamo integriranim vezjem in ostalim produktom (še zmeraj) rastoče tehnološke industrije. Keller sklene, da je stanje precej alarmantno ali vsaj zelo resno. V svoji skrbi glede upadanja človeških kognitivnih sposobnosti na rovaš elektronskih narav in ostalih inovacij ne pozabi omeniti tudi najbolj vročih spletnih omrežij Facebook in Twitter, kiju povsod po svetu uporablja ogromno ljudi.
Avtor članka v Der Spiegel (Christian Stöcker) zagovarja nasprotno stališče in Kellerja malodane označi za rahlo paranoidnega gospoda, ki pri svojih šestdesetih letih nekako »ne šteka najbolj«, za kaj pravzaprav gre in zganja paniko po nepotrebnem, namesto da bi vse tehnološke izboljšave sprejel ter jih izkoristil do maksimuma; to sicer po njegovem skoraj ne gre, saj je dokazano, da ljudje po petintridesetem precej naglo začnejo izgubljati sposobnost prilagajanja spremembam. In ker je Keller skoraj trideset let nad to mejo, torej...
Na katero stran se nagniti v tej debati? Nas bo tehnologija na koncu res ugonobila ali pa bomo z njeno pomočjo kot nekakšni (vsaj) miselni kiborgipresegli naše naravne danosti in se dvignili k zvezdam? Odgovor je, se mi zdi, nekje vmes. Oziroma bolje, odprti sta obe možnosti, končni rezultat pa je odvisen od nas samih. Svetovni splet in vsi tehnološke napravice nas sicer resda bombardirajo s skoraj neskončnim številom informacij, aplikacij in ostalimi digitalnimi pod-svetovi, a končna odločitev je v veliki meri še zmeraj v naših rokah. Na koncu smo mi tisti, ki se odločimo, do katere mere bomo pustili, da vsa tehnologija (katere je, to je treba priznati, ogromno) vpliva na nas. Resda lahko postanemo »facebook-džankiji«, skoraj popolnoma nezmožni komunikacije in odnosov v realnem svetu, lahko pa omenjeno in druge pridobitve izkoristimo v naš prid. Skratka, gre za to, ali sodobni tehnološki izumi postanejo naše orodje ali naš vladar. Tukaj pa odloča vsak posameznik in njegova osebnost. Stvari se lahko obrnejo na to ali na ono stran. V tem smislu moderne tehnologije niso nič kaj bolj nevarne od ostalih stvari, med katerimi se mora posameznik odločati. Seveda, če pa ta posameznik v glavi nima svojega lastnega »požarnega zida«, lahko hitro postane bolj ali manj odvisen od njih. A primarna odločitev je še zmeraj v njegovih rokah.
Keller je morda res že precej star za navdušeno sprejemanje novih tehnologij, a Stöcker kljub temu malce pretirava. Situacija namreč ni niti na tem niti na onem koncu, ampak nekje vmes. Tam ste, upam, tudi vi.
Gregor Alič
www.radio-ptuj.si
Ptuj • Deset let prijateljstva med Ptujem In Burghausnom
Most prijateljstva gradi na ljudeh
V slavnostni dvorani ptujskega gradu je bilo v soboto, 17. septembra, nadvse slovesno. MO Ptuj je pripravila sprejem predstavnikov mesta Burghausen - župana in podžupanov, svetnikov ter mestne uprave -, na katerem so svečano proslavili 10-letnico prijateljstva med Ptujem in Burghausnom, ki se je pričelo natanko 22. septembra 2001 s podpisom Listine ob medsebojnem sodelovanju med mestoma. Ptujčani so bili gostje Burghausna na podobni slovesnosti junija letos.
Sodelovanje sta leta 2001 začeli mesti, ki imata tudi sicer veliko skupnega: podobno število prebivalcev, grad, mestno jedro, ki se srečuje z velikimi problemi pri revitalizaciji, za katero ni posluha pri državi. Župan Bur-ghausna Hans Steindl je ob tej priložnosti povedal, da je Ptuj pred njimi dobil avtocesto oziroma obvoznico, oni na to čakajo že 30 let. Zahvalil se je za sodelovanje v tem prijateljstvu, ki je v teh letih doseglo izjemne rezultate tudi zato, ker se ni trasiralo kot samo politično sodelovanje, temveč kot sodelovanje ljudi na različnih področjih življenja in dela, pri tem pa ob prejemnikih zahval omenil tudi nekatere druge zaslužne za to, da se niti med mestom še bolj krepijo, to pa so Bojan Miško in njegovi prijatelji, brez katerih to sodelovanje ne bi bilo takšno, kot je, da sta lahko obe mesti ponosni nanj.
V teh desetih letih so se pri utrjevanju prijateljstva med mestoma na številnih področjih posebej izkazali Christa Seemann, Gerhard Hübner, ki je doslej Ptuj obiskal že več kot 50-krat, Elizabeth Hübner, Uwe Ker-sten, Horst Hauf, Bartl Lehr-huber in Miroslav Luci, ki so na sobotnem sprejemu v slavnostni dvorani ptujskega gradu prejeli zahvale MO Ptuj za negovanje temeljev sporazumevanja in prijateljstva med mestoma Ptuj in Burghausen. Predstavniki partnerskega mesta Burghausen so se v soboto udeležili tudi haloške trgatve, v nedeljo so si ogledali ne-
katere zanimivosti Ptuja in obiskali tudi ptujsko vinsko klet.
V čast tega izjemnega prijateljstva med Ptujem in Burghausnom so zapeli in zaplesali najmlajši iz Vrtca Ptuj ter njegove strokovne delavke, prav tako pa tudi vokalna skupina Vox Arsa-na.
Miroslav Luci, župan MO Ptuj, ki je leta 2001 podpisal Listino o medsebojnem sodelovanju med mestoma Ptuj in Burghausen, je o začetkih sodelovanja v času, ko je bila Slovenija v intenzivnih pripravah za izpolnitev pogojev za vstop v EU in NATO ter evro območje, povedal: »V tistem času smo tudi lokalni politiki želeli prispevati k temu, da bi se pobliže spoznale tudi nekatere lokalne skupnosti. Preko nekaterih posameznikov smo uspeli priti do mesta,
ki bi se lahko na več področjih primerjalo s Ptujem, začenši od števila prebivalcev. Po francoskem mestu Saint-Cyr-sur-Loire je bil Burghausen drugo mesto, s katerim smo podpisali Listino o sodelovanju; gre za mesto, ki se prav tako kot Ptuj lahko pohvali z izjemno kultur-no-zgodovinsko in stavbno dediščino, ki jo je treba obnavljati, ob tem pa je mesto imelo že pred desetimi leti zelo dobro urejeno področje ravnanja z odpadki, vključno s sežigalnico, mi smo se takrat intenzivno pripravljali tudi na termično obdelavo odpadkov v Kidričevem, zato so nam bile njihove izkušnje zelo dobrodošle, na tem področju smo se želeli zgledovati po njih, ne nazadnje pa je šlo pri tem za navezovanje oziroma vzpostavljanje stikov med ljudmi. Kot veste, s pro-
jektom termične obdelave v našem okolju nismo uspeli. Veseli pa me, da se tradicija nadaljuje, da je sodelovanje še boljše, če hočete, še bolj pristno, še bolj prijateljsko, da je doseglo svoj namen, da se med seboj intenzivno družijo ljudje na različnih področjih. Mi smo bili leta 2001 samo spodbujevalci tega prijateljstva.«
Ptujski župan Štefan Čelan je pri graditvi prijateljstva in sodelovanja med Ptujem in Burghausnom posebej omenil tri zaslužne: Christo Seemann ter Gerharda in Elizabeth Hübner. Njim gre zasluga, da skorajda ne mine teden, da Ptuja ne bi obiskal kdo iz Burghausna oziroma da ne bi kdo iz Ptuja obiskal Burghausna. Sodelovanje poteka od vrtca naprej do tretjega življenjskega obdobja. To je nekaj, kar je vredno negovati še naprej. Ptujski župan je zadovoljen, da je Ptuju z vsemi mesti, s katerimi je pobraten, uspelo vzpostaviti pristne stike, tako kot pa je uspelo sodelovanje z Burghausnom, pa je lahko zgled vsem ostalim. »Osebno me veseli, da ni treba več nobenega političnega usklajevanja. Ljudje se preprosto družijo, vsak teden obišče kakšna o delegacij Burghausen in obratno. Med številnimi so se spletla tudi družinska prijateljstva. To je nekaj, kar si lahko želi vsaka politika, ki je vzpostavila neko partnersko sodelovanje med mesti. Na sodelovanje Burghausna računamo tudi v letu 2012, ko bo Ptuj partnersko mesto v projektu EPK 2012.«
MG
Foto: Črtomir Goznik
Mestna občina Ptuj je z zahvalami za spletena številna prijateljstva nagradila šest zaslužnih iz Burghausna in nekdanjega župana MO Ptuj Miroslava Lucija.
Anemari Kekec, Radio Ptuj
Komentar tedna
Slovenija - poligon za nova politična gibanja in stranke
»Ker ne pristajamo na mnenje, da v Sloveniji trenutno ni nobenih razvojnih in političnih alternativ na političnem prizorišču, in ker verjamemo v spremembe, se civilne iniciative in strokovnjaki z različnih področij povezujemo v TRS - Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije,« smo pred dnevi slišali iz ust tistih, ki so se doslej borili za človekove pravice, širili bralno kulturo ali v preteklosti že vodili katero od političnih strank. So se Matjaž Hanžek, Manca Košir in Dušan Plut res odločili za politično kariero ali zgolj svoj »comeback« na sceno, na kateri so že bili? Kdo ve? Morda so se na poligonu političnih strasti pojavili samo zato, da razelektrijo navidezno bipolarno atmosfero.
Že res, da Slovenija potrebuje alternative, nov zagon in predvsem nove obraze na politični sceni, ki bodo ljudstvu vlili več (za)upanja. Samostojna Slovenija v pičlih dvajsetih letih suverenosti narodu pač ni postregla z ne vem koliko karizma-tičnimi in profiliranimi politiki. Po Demosu, vladavini Drnovškove LDS in štiriletni oblasti Janševe SDS tudi zadnja tri leta na političnem parketu videvamo predvsem znane, zdolgočasene obraze zadnjih dveh desetletij.
Nov preobrat je v vladni garnituri pričakovati že kmalu, ko bodo izbranci ljudstva odločali o Pahorjevih ministrskih kandidatih in kandidatkah. Če je verjeti napovedim, poslanci ekipi, ki jo predlaga predsednik vlade, zelene luči naj ne bi dali. A dvomim, da so se res pripravljeni odreči vsemu, kar jim trenutno še pripada, in se že podati v enega najostrejših predvolilnih bojev doslej, kjer bodo bolj kot besede nedvomno odtehtala dejanja. Ljudstvo ne zaupa več nobenemu, ne rdečemu in ne rumenemu. In prav zato je sedaj pravi čas za prihod in zmagoslavje drugačnih, novih obrazov na slovenski politični sceni. Člani gibanja za trajnostni razvoj Slovenije in drugih gibanj se tega še kako dobro zavedajo. Skozi delovanje v preteklosti so si že stkali mreže, ki jim lahko v predvolilnem času še kako prav pridejo. Bralni krožki, ki so vzklili po vsej državi, so vsej prej kot nepomembna baza volivcev. Kot tista, ki jo tvorijo ljudje, ki so se nekoč že izrekli za člane zelene stranke, a so zaradi takšnih in drugačnih peripetij njihove vrste zapustili.
Gibanje, kjer ne izključujejo možnosti, da v prihodnje prerastejo v politično stranko, pa čaka še veliko napornega dela. Po vseh obljubah v preteklosti je pričakovati, da bodo volivci na prihodnjih volitvah svoj glas oddali predvsem tistemu, ki jim bo ob obljubah tudi kaj dal. In kdo danes v tej državi sploh še kaj da? Nova delovna mesta, na primer. Morda le redki posamezniki, ki danes zaposlujejo le peščico še zadovoljnih Slovencev. Prav tisti posamezniki, ki so se bili zaradi mačehovskega odnosa države do njih in njihovega dela primorani podati na tuje. Bodo mar tudi oni ustanovili svoje gibanje ali politično stranko? Se bodo morda priključili gibanju za trajnostni razvoj? Težko verjamem, a volivci bi prej kot politikom nedvomno zaupali njim, saj so z lastnimi idejami in delom postali uspešni in prepoznavni ne le doma, pač pa tudi na tujem.
Poligon za priprave novih političnih gibanj in strank v državi je torej odprt. Časa za preizkušanje tudi še nekaj, a sprašujem se, ali bodo ti novi politični obrazi v prihodnje znali unovčiti znanje in izkušnje tudi na volitvah, najsi bodo te predčasne ali redne, in ob morebitnem uspehu še na političnem parketu. Izkušnje namreč kažejo, da stranki, ki je vzniknila pred prejšnjimi parlamentarnimi volitvami, to ZARES ni šlo najbolje od rok.
RADIOPTUJ
^ 89,8° 98,2 °I04i3
www.radio-tednik.si
_
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Kalcer Radomlje -Aluminij 0:1(0:0)
STRELEC: 0:1 Sambolec (69)
KALCER RADOMLJE: Juračič, Varga, Veladžič, Rozman, Mohar, Barukčič, Snoj, Škafar, Avdič (od 77. Ljubijankič), Karapetrovič (od 55. Bengez), Lunder (od 66. Lizalovič).
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Baj-lec, Sambolec, Pečovnik, Medved, Kurež (od 59. Kmetec), Ploj (od 76. Rešek), Bingo, Režonja, Kokol (od 55. Petek). Trener: Bojan Flis.
RDEČI KARTON: Škafar (45. - 2. rumeni karton)
Glede na derbi srečanje proti Krškemu so tokrat na klopi Aluminija končali Spa-hič, Petek in Rešek, priložnost od prve minute pa so dobili Režonja, Kokol in Bingo. Kot zanimivost pa velja omeniti, da je bil na klopi za rezerve tudi bivši vratar Olimpije Kristijan
Rokomet
Zamujena priložnost Ormožanov v Trebnjem Stran 12
Rokomet
Prvaki v Gorišnici, Ormož na Ptuju
Stran 12
Lipovac. Tako ima Aluminij z Murkom in Lipovcem zagotovo najkvalitetnejši vratarski par 2. lige.
Kidričani so pred srečanjem jasno povedali, da se želijo domov vrniti s celotnim izkupičkom, s katerim bi ohranili dokaj varno razliko treh točk pred zasledovalci (Krškim in Garmin Šenčurjem), na drugi strani pa so si tudi domačini želeli zagosti lanskemu prvaku in trenutno vodeči ekipi. Domačini so pričeli zelo ofenzivno in že v 3. minuti so resno zapretili vratarju Murku in zadeli okvir vrat. Gostje so se hitro zbrali in pričeli igrati svojo igro. Žal pa veliko pravih priložnosti v prvem polčasu ni bilo in mreže so mirovale. Nogometaši Radomelj so hoteli nekoliko preveč na silo do dobrega rezultata, posledično pa so že v prvem
Kolesarji Perutnine Ptuj še vedno nastopajo na Kitajskem, kjer se bo v torek končala dirka Tour of China. Pisali smo že da Ptujčani nastopajo oslabljeni, poleg tega pa v 7. etapi ni startal Gregor Gazvoda (bil je kandidat za visoka mesta), ki je imel težave s povišano temperaturo, tako da so vrste ekipe Perutnine Ptuj še dodatno razredčene.
Peta etapa je bila dolga 140 m in je potekala iz Suininga v Guang'an. Zanimivo je postalo šele v zadnjih 5 km, ko se je v ospredju znašlo cca. 15 kolesarjev, med katerimi so bili Gaz-voda, Mugerli in Bajt. Slednji je napadel in si privozil nekaj sekund prednosti, vendar bil 3 km do cilja ujet, nakar je napadel Mugerli. Žal je bil ujet 800 metrov pred ciljem ... V sprintu je slavil Rus Shpilievski.
Šesta in sedma etapa sta se končali s ciljnim sprintom, v katerih je ponovno slavil Rus Sphilevski. Vremenski pogoji so bili povsem različni: v 6. etapi je bila temperatura 35 stopinj Celzija ob 80 % vlažnosti zraka, medtem ko je v 7. etapi vseskozi padal dež, kolesarji pa so vozili pri 20 stopinjah nad ničlo. Ptuj-čani so po tej etapi držali skupno šesto mesto Mugerlija.
Veliko upov so kolesarji iz Štajerske polagali na 8. etapo, ki je bila kraljevska. V svojih že-
Dejan Zavec
»Verjamem, da prihaja novo uspešno obdobje« Stran 13
Nogomet
Katja Nežmah v reprezentanci
Stran 12
ljah in upih pa se nikakor niso ušteli, saj je verjetno najbolj odmevno etapo na Kitajskem dobil Matej Mugerli, kar mu je prineslo napredovanje na skupno 3. mesto. Etapa v Du-jingyanu je bila dolga 134 km, imela pa je dva gorska cilja: prvi druge kategorije po 78,5 km in drugi prve kategorije po 102 km. Že na prvem gorskem cilju se je glavnina nekoliko razredčila, na drugi pa je v ospredju pripeljalo šest kolesarjev, med katerimi je bil tudi Matej Mugerli. Šesterica je
polčasu prejeli kar šest rumenih kartonov. Za nameček je v zadnji minuti prvega polčasa domači nogometaš Jure Škafar storil nad Medvedom drugi prekršek za rumeni karton in
v ospredju vztrajala vse do zaključnih petih kilometrov, ko jih je ujelo okrog 20 kolesarjev, med katerimi je bil tudi nosilec rumene majice Muradjan Halmuratov iz Uzbekistana. Kilometer pred ciljem je napadel Mugerli in zmagal s pred-
sodnik Jože Vehar je Radomlja-na poslal pod tuš.
Gostje iz Kidričevega so v drugem polčasu to znali izkoristiti in so vršili stalni pritisk proti domačim vratom. Zadetek je praktično visel v zraku in v 69. minuti se je to tudi zgodilo. Mladi Timotej Petek, ki je vstopil v igro v drugem polčasu, je izvedel kot iz desne strani, žoga je prišla do Borisa Sambolca, ki jo je iz šestih metrov zabil v domačo mrežo -0:1. Nogometaši Aluminija so tako prišli do želene prednosti in so nato v zadnjih dvajsetih minutah povsem kontrolirali potek igre in brez posebnih težav ohranili minimalno prednost.
Danilo Klajnšek
Boris Sambolec, strelec zmagovitega zadetka: »Težko je bilo igrati, oziroma razviti kombinatorno igro na slabem igrišču. Mi smo v Radomlje prišli s ciljem, da zmagamo in to smo na koncu tudi storili. Jaz sem samo izkoristil odličen predložek iz kota.«
nostjo dveh sekund!
V ponedeljek so imeli kolesarji zaradi selitve celotne karavane v Tianjin prosti dan, v torek pa bodo z zadnjo etapo zaključili svojo pot v deželi z največ prebivalci na svetu.
tp
2. SNL: Prva točka za Dravinjo
Šesti krog je prinesel nekaj zanimivih srečanj. Za nas je bil najpomembnejši nastop Aluminija pri novincu v Radomljah. Z minimalno zmago so Kidričani ohranili tri točke prednosti pred Krškim in Garmin Šenčurjem, ki sta prav tako slavila. Do prve točke je v 6. krogu končno prišla tudi Dravinja in to proti ljubljanskemu Interblocku. V Šmartnem pa ponovno majhno razočaranje: domačini so znova osvojili »samo« točko, tako da ostajajo pri edini zmagi, ki so jo dosegli v Slovenskih Konjicah.
REZULTATI 6. KROGA: Kalcer Radomlje - Aluminij 0:1 (0:0), Dravinja Kostroj - Bravo 1 Interblock 0:0, Krško - Šampion Celje 1:0 (1:0), Šmartno 1928 - Roltek Dob 0:0, Garmin Šenčur - Bela krajina 2:1 (1:1).
1.	ALUMINIJ 6	5	10	13:1	16
2.	GAR. ŠENČUR 6	4	11	10:5	13
3.	KRŠKO 6	4	11	6:2	13
4.	ROLTEK DOB 6	2	3 1	7:8	9
5.	B. INTERBLOCK 6	2	2 2	8:6	8
6.	ŠAMPION CELJE 6	2	1 3	10:9	7
7.	ŠMARTNO 1928 6	1	3 2	4:6	6
8.	BELA KRAJINA 6	0	4 2	5:10	4
9.	K. RADOMLJE 6	1	1 4	5:10	4
10.	DRAVINJA K. 6 0 1 5 1:12 1
DK
1. SNL:
Nova zmaga Mure
Rezultati 9. kroga:
Olimpija - Domžale 3:1 (2:1); strelci: Andelkovič 16., Vršič 36., 83./11-m; Zatkovič 29.
CM Celje - Mura 05 0:1 (0:1); strelec: Eterovic 33. HiT Gorica - Triglav 0:0 Nafta - Rudar 1:2 (1:1); strelca: Polareczki 9.; Majcen 25., 53. R. K.: Rotman 56./Rudar Luka Koper - Maribor 2:2 (1:1);
strelci: Bubanja 18., Bukic 50.; Lesjak 25., Tavares 63.
1.	MARIBOR	9 6	2	1 22:11	20
2.	OLIMPIJA	9 5	2	2	17:13	17
3.	DOMŽALE	9 4	3	2	12:9	15
4.	HIT GORICA	9 4	2	3	14:7	14
5.	RUDAR VELENJE 9 4	2	3	15:12	14
6.	MURA 05	9 3	2	4	8:14	11
7.	TRIGLAV	9 3	1	5	5:17	10
8.	CM CELJE	9 2	2	5	12:15	8
9.	LUKA KOPER 9 1	5	3	8:12	8
10.	NAFTA 9 1 3 5 9:12 6
Najboljši strelci: 7 zadetkov: Dare Vršič (Olimpija); 6 zadetkov: Vito Plut (HiT Gorica); 5 zadetkov: Luka Majcen (Rudar); 4 zadetki: Roman Bezjak (CM Celje), Ivan Knezo-vic (Domžale), Dejan Mezga, Dalibor Volaš (oba Maribor) ...
Derbija 9. kroga sta bila v Ljubljani in Kopru. Olimpija je na domačem igrišču ugnala Domžale in jih prehitela na lestvici. Najboljši mož na igrišču je bil znova Dare Vršič, ki je gol za 2:1 dosegel »s škarjicami«. Na Bonifiki so domačini proti Mariboru dvakrat vodili, vijoličasti pa so uspeli rezultat obakrat poravnati. Martin Milec je za Maribor odigral celotno tekmo, Pučko in Kelenc pa sta pri Kopru vstopila v nadaljevanju.
Mura po menjavi trenerja (Šimun-dža je zamenjal Pevnika) še naprej pridno zbira točke: tokrat je na Areni Petrol ugnala Celjane. Tragični junak srečanja je bil Ivan Firer, ki je zgrešil iz treh izjemnih priložnosti. Nafta je zabeležila že četrti zaporedni poraz; tokrat je njihovo neučinkovitost izkoristil Rudar, za katere je dvakrat zadel Luka Majcen. Velenjčani so več kot pol ure igrali z igralcem manj, saj je bil v 55. minuti izključen Rajko Rotman. Do presenečenja je prišlo v Novi Gorici, saj so domačini le remi-zirali s Triglavom. Prvih pet ekip na lestvici loči šest točk, drugo peterico pa še točka manj. Na vrhu lestvice strelcev je še naprej Dare Vršič, sledita Vito Plut in Luka Majcen.
JM
»Osma etapa je bila zelo težka. Namerili so 17 stopinj Celzija, vozili smo v dežju in megli. Ko sem videl, da nam šestim v ospredju ne bo zneslo, sem pričel razmišljati o ciljnem sprintu. Kilometer pred ciljem sem videl, da so se med seboj v ospredju malo 'zaprli' in tisti trenutek sem izkoristil za napad. Zelo sem vesel zmage,« je po zmagi na kraljevski etapi povedal Matej Mugerli.
Nogomet
Zmagi Stojncev in Zavrča lep obet pred derbijem
Stran 14 Zvonko Jevšovar »Nogomet ni zaplotniška zadeva«
Stran 15
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. slovenska liga
Z igralcem več rutinirano do zmage
Foto: Črtomir Goznik
Boris Sambolec (Aluminij, rdeči dres) je dosegel edini zadetek na tekmi v Radomljah.
Kolesarstvo • Dirka na Kitajskem
Mugerliju kraljevska etapa
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Ptujčanke novo prvenstvo pričele z zmago
1. A SRL (ž): Olimpi-ja - ŽRK Mercator Tenzor Ptuj 28:40 (15:16)
ŽRK MERCATOR TENZOR: M. Križanec, Mateša 10, Majcen 5, Korotaj 8, Prapotnik 3, Strmšek 9, S. Križanec, Erhatič, Bolcar 1, Tumpej 1, Po-točnjak 1, Kovačič, Žiher 2. Trener: Nikola Bistrovič
Prvi krog novega državnega prvenstva za rokometašice v 1. ligi je prinesel zmago Ptujčank. Ekipa, ki jo vodi Nikola Bistrovič je gostovala v Ljubljani pri nekoč veliki Olimpiji, ki je po lanskem »kolapsu« praktično na začetku poti. Toda posebej začetek prvenstva ponavadi prinaša presenečenja, zato je ekipa iz Štajerske tekmo vzela z vso resnostjo ter na koncu zasluženo slavila, čeprav se je v prvem delu igre še nekoliko lovila.
V prvem delu igre so imele gostje kar nekaj težav z razigranimi domačinkami, igra pomlajeni ptujski zasedbi nikakor ni stekla in šele v 25. minuti so Ptujčanke nekoliko občutneje povedle (11:14). Ob polčasu je bil izid 15:16. Več kot očitno je bilo, da so nekatera dekleta tekmo vzela prelahko, tako da je imel strateg Nikola Bistrovič v slačilnici veliko povedati svojim varovankam. To je očitno pomagalo, saj je bila v drugem polčasu na parketu praktično le ena ekipa. Gostje so takoj napravile občutnejšo razliko (delni izid je bil 1:9) in zmagovalec je bil praktično odločen. Obramba je bila takšna, kot se pričakuje, poleg tega pa so v napadu Ptujčanke zabijale na enostaven način. Priložnost za igro so dobile vse igralke, ki so bile v kadru za tekmo. Med strelke so se tako vpisale tudi Sanja Potočnjak (zaigrala je prvič po novi poškodbi), Nastja Prapotnik (ponovno se je vrnila v staro jato) ter ptujska rokometna prihodnost (Gordana Žiher, Tina Tumpej), ki bo v
1. A SRL ŽENSKE
REZULTATI 1. KROGA: Olimpija -Mercator Tenzor Ptuj 28:40 (15:16), Naklo Tržič - Piran 27:38 (15:19), Krka - Celjske mesnine 37:28 (16:15), GEN I Zagorje - Veplas Velenje 33:19 (16:12), Antrum Sežana - Krim Mercator 16:41 (8:21). Srečanje Mlinotest Ajdovščina - Burja bo 22. oktobra.
Foto: Črtomir Goznik
Patricija Korotaj (ZRK Mercator Tenzor) je v Ljubljani dosegla 9 zadetkov.
letošnji sezoni dobila kar nekaj priložnosti. Glavnino bremena so vendarle nosile štiri najiz-kušenejše, Mateša, Strmškova, Korotajeva in Majcnova, ki so zabile skupaj kar 32 zadetkov.
V 2. krogu ptujske ekipa prav tako gostuje, v nedeljo jo v Celju čaka domača ekipa, ki ima letos visoke ambicije. Toda led pri Ptujčankah je prebit, zmaga v uvodu bo prav gotovo spodbudno vplivala na samozavest igralk.
tp
1. A SRL (m): Zamujena priložnost v Trebnjem: Trimo - Jeruzalem 32:29 (14:12)
TRIMO: Ferlin (16 obramb), Im-perl; Korelec 2, B. Radelj 5, M. Radelj 2, Udovič, Murčehajič, Ratajec
3,	Paladin 1, Florjančič, Rojc 6, Za-rabec 6, Zoran, Skube 6 (3), Grando-vec 1, Saje. Trener: Ivan Vajdl
JERUZALEM: Jelen (7 obramb), Žuran (3 obrambe); Krabonja 2, Raj-šp 1, Bogadi 7, Merdanovič 2 (1), Ra-duj kovic 4, Čudič 2 (2), Špiljak 3, Sok
4,	Hebar 1, Kljajič, Žmavc, Šišmano-vič 3. Trener: Saša Prapotnik
SEDEMMETROVKE: Trimo 3/3; Jeruzalem 3/3. IZKLJUČITVE: Trimo 8; Jeruzalem 10 minut. IGRALEC TEKME: Miha Zarabec (Trimo Trebnje).
Rokometaši Jeruzalema so v 3. krogu gostovali v Trebnjem, kjer so doživeli zaslužen poraz
proti zasedbi Trima. Gostje so na Dolenjsko odšli brez poškodovanega Iztoka Korparja, kar se je poznalo predvsem v igri v obrambi. Trimo je tekmo odprl odlično in hitro povedel 3:0 in 4:1. Od 5. do 17. minute so maloštevilni ljubitelji rokometa (okrog 100 gledalcev) videli pravi obraz Ormožanov. Čvrsta obramba in hitri protinapadi so omogočili lahke zadetke in Vinarji so v 17. minuti pove-dli 8:6. Blestel je David Bogadi s kar petimi doseženimi točkami. Po izenačenem nadaljevanju je sledil slab zaključek 1. polčasa za Jeruzalem. Pri izidu 12:12 si je pri domačih izključitev prislužil Blaž Rojc, igralca več v polju pa so slabo izkori-
1. NLB LEASING LIGA
REZULTATI 3. KROGA: Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož 32:29 (14:12), Ribnica Riko hiše - Celje Pivovarna Laško23:36 (11:19), Istrabenz plini Izola - Krško 32:25 (20:11), Krka -Cimos Koper 30:33 (17:16), Gorenje
-	Maribor Branik 34:27 (19:11), Loka
-	Šmartno 29:26 (17:13).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 3	3	0 0	6
2.	GORENJE 3	2	10	5
3.	CIMOS KOPER 3	2	10	5
4.	JERUZALEM ORMOŽ 3	2	0 1	4
5.	TRIMO TREBNJE 2	1	0 1	2
6.	ISTRABENZ P. IZOLA 3	1	0 2	2
7.	MARIBOR BRANIK 3	10 2	2
8.	KRŠKO 2	1	0 1	2
9.	LOKA 3	1	0 2	2
10.	RIBNICA RIKO HIŠE 3 1 0 2 2
11.	ŠMARTNO 3 0 1 2 1
12.	KRKA	3 0 1 2 1
stili gostje, saj so celo prejeli dva zadetka (Anže Ratajc in Miha Zarabec) in na odmor je Trimo odšel s prednostjo dveh zadetkov (14:12).
S slabo igro z igralcem več v polju so Ormožani nadaljevali tudi v 2. polčasu. Pri izidu 17:14 je bil izključen Ratajec, toda tudi tokrat gostom ni uspelo izkoristiti igralca več v polju in Trimo je ponovno dvominutno obdobje dobil z izidom 2:0 in povedel 19:14. Po minuti odmora Jeruzalema v štirideseti minuti so se varovanci trenerja Saše Prapotnika še enkrat vrnili v igro in se gostiteljem približali na -2, 24:22. Žal so v nadaljevanju tehnične napake in zgrešeni streli ter kar osem minutni post brez doseženega zadetka zaustavili ekipo Jeruzalema na pohodu k novi zmagi in Trimo je povedel 29:22. Kljub velikemu zaostanku se Vinarji niso predali in so do konca srečanja ublažili poraz.
Trimo na tokratnem srečanju ni blestel, vendar so ro-kometaši Jeruzalema odigrali najslabšo tekmo v tem prvenstvu. Če bi Vinarji odigrali vsaj približno tako kot proti Krki ali Loki bi se lahko v Trebnjem veselili novih točk. V sredo, 21. septembra, Ormožane čaka pokalna tekma na Ptuju proti Dravi, v soboto, 24. septembra, pa na Hardek ob 19.00 uri prihaja zasedba Ribnice.
UK
Rokomet • Pokal Slovenije
Prvaki v Gorisnici, Ormož na Ptuju
Rokometaši bodo danes (v torek) in jutri (v sredo) odigrali srečanja šestnajstine finala za pokal Rokometne zveze Slovenije. Z žrebom so lahko bili zadovoljni v Gorišnici in na Ptuju. Prvi bodo že danes ob 1930 gostili ekipo državnih prvakov iz Kopra. To bo priložnost za ljubitelje rokometa, da na delu vidijo najboljšo ekipo Slovenije v minuli sezoni in ob tem vidijo, kako se bodo domači roko-metaši kosali z njimi in kakšna je njihova pripravljenost pred začetkom tekmovanja v 2. SRL, ki bo letos štela štirinajst klubov (prvo srečanje bodo imeli rokometaši Moškanjcev-
Kegljanje
Dve ničli na začetku
Gorišnice v Slovenj Gradcu v petek). Ptujčani bodo prav tako gostili prvoligaše, in sicer najbližjega - iz Ormoža. To bo lepa priložnost za predstavitev v prvem uradnem srečanju v tej sezoni.
Preostali pari so naslednji: Rudar - Slovan, Slovenj Gradec 2011 - Cerklje, Alples Železniki - Gorenje, Ribnica Riko hiše - Istrabenz plini Izola, Sevnica - Trimo Trebnje, Škofljica - Loka, Pomurje - Maribor Branik, Arcont Radgona - Celje Pivovarna Laško, Grosuplje - Krka, Dobova - Krško.
V osmini finala se bodo zmagovalcem priključili Velika Nedelja Carrera Optyl, Brežice, Šmartno in Mokerc Ig.
Danilo Klajnšek
Minuli vikend se je pričelo tekmovanje v slovenskih ke-gljaških ligah. Ptujska Drava Deta Center nastopa z žensko in moško ekipo. Dekleta so svoje nastope v 1. B-ligi začela v nedeljo, s tekmo proti kakovostni drugi ekipi Lanteksa. Dobre tekmice in nekaj prisotne treme sta bila glavna razloga za nekoliko slabšo igro. Edino točko za Ptujčanke je dosegla Nada Fridl.
Tudi moška vrsta v uvodnem krogu ni bila uspešna. Nastopila je prav tako v Celju in proti Petrolu visoko izgubila. Njihovi posamični izidi so precej nižji, kot so jih fantje sposobni dosegati. Edino točko je dosegel Dani Kozoderc, zelo blizu nje je bil tudi Boris Premzl, ki ga je nasprotnik ugnal za devet kegljev.
1.B SKL (ž)
REZULTATI 1. KROGA: Lanteks -
Drava Deta Center 7:1, Radenska -Impol 5:3, Slovenj Gradec - Šoštanj 6:2, Gotica - Novo Mesto 8:0, Miklavž - Trebnje 6:2.
LANTEKS - DRAVA DETA CENTER 7:1 (3139 -2968)
DRAVA DETA CENTER: Fridl 513, Kozoderc 472, Kolar - Plajnšek 509, Planinc 476, Kramberger 500, Bom-bek 498
3. SKL - vzhod (m)
REZUTATI 1. KROGA: Petrol Drava Deta Center 7:1, Ceršak - Lokomotiva 7:1, Prepolje - Radenska 6:2, Gašper - Rile Servis 6;2, Nafta - Konjice 5:3.
PETROL - DRAVA DETA CENTER 7:1 (3195 -3083)
DRAVA DETA CENTER: Murko 492, Arnuš 488, Žnidaršič 453, Pre-mzl 530, Kozoderc 552, Čeh 528.
Danilo Klajnšek
Nogomet
Katja Nežmah v reprezentanci
Ženska članska reprezentanca se je včeraj zbrala na Brdu pri Kranju, kjer je naredila dvodnevne mini priprave pred srečanjem z Anglijo, ki bo v četrtek, 22. septembra. To bo prvo srečanje v okviru kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2013. Selektor Darko Žižek je vpoklical osemnajst nogometašic, med njimi je tudi Katja Nežmah iz ŽNK Dornava.
DK
Radiogoniometrija	.
Solidni rezultati na EP v Romuniji
V kraju Baile Felix v Romuniji je od 5. do 10. septembra 2011 potekalo 18. evropsko prvenstvo v amaterski radiogo-niometriji, kjer je sodelovalo 260 tekmovalcev iz 24 držav. Prvenstva se je udeležila tudi slovenska reprezentanca, ki je štela 16 tekmovalcev iz šestih slovenskih radioklubov. Iz ormoškega kluba sta barve Slovenije zastopala Niko Gaberc v kategoriji M21 in Ivan Lazar v kategoriji M60, iz Ptujske Gore pa je sodeloval Miroslav Kužner v kategoriji M50. Na tem prvenstvu so prvič potekale tri tekme, in sicer klasične na UKV in KV frekvenčnem
področju ter prvič tekma v sprintu. Slovenski tekmovalci so se s prvenstva vrnili z eno bronasto medaljo, ki jo je osvojil Stanko Čufer v kategoriji M50.
Niko Gaberc je na prvenstvu osvojil 14. (UKV), 17. (šprint) in 21. mesto (KV). Ivan Lazar je zasedel 28.
(UKV) in 27. mesto (KV). Član radiokluba Ptujska Gora Miroslav Kužner je na prvenstvu osvojil 41. (UKV), 37. (šprint) in 39. mesto (KV).
Letošnja tekmovalna sezona se bo končala 24. septembra 2011 z jesenskim KV državnim prvenstvom, ki bo v Sevnici.
Uroš Krstič
Niko Gaberc (predsednik radiokluba Ormož): »Z rezultati na tokratnem prvenstvu sem zadovoljen, saj se vidi napredek v tehniki in v doseženih časih, vendar je konkurenca tako skupaj, da za kakšen boljši dosežek potrebujem nekaj sreče, ki pa je tokrat na žalost nisem imel. Kondicijsko sem se približal konkurenci, v naslednji sezoni pa upam na še večje izboljšanje rezultatov na svetovnem prvenstvu, ki bo potekalo septembra 2012 v Srbiji. Pričakujem tudi ubranitev naslova balkanskega prvaka, ki sem ga osvojil letos.«
Slovenska ekipa na EP v Romuniji
Boks • Dejan Zavec
»Ne verjamem, da bom imel takšno srečo kot Berto«
Foto: Matija Brodnjak
Dejan Zavec: »V sami borbi je šlo vse po načrtih, zgodilo se je kot strela z jasnega. Tega ni bilo moč predvideti, čeprav nekateri strokovnjaki pravijo, da bi to morali predvideti. A v boksu popolnosti ni, vsak je izpostavljen poškodbam.«
Pred odhodom na zasluženi dopust je Dejan na tiskovni konferenci predstavil vse podrobnosti po dvoboju z Ber-tom, obenem pa je bil pripravljen odgovoriti tudi na nekaj vprašanj o prihodnosti. Izvedeli smo, da so prav navijači tisti, ki ga silijo k usmeritvi pogleda naprej.
Kakšni so sedaj zbrani vtisi po vrnitvi iz ZDA?
D. Zavec: »Nimam besed, s katerimi bi opisal občutke, ki me prevevajo ob tem, kaj mi sporočajo ljudje. Vsekakor pa je odziv navijačev tisti, ki me sili k temu, da se znova dvignem in pogled usmerim v prihodnost. Nesreče, oz. poškodbe so sestavni del športne poti, zato tega nikakor nočem sprejemati negativno. Še vedno trdno verjamem, da se vse zgodi z namenom, zato bo čas pokazal, zakaj se je to zgodilo. Nikoli pa nisem pomislil, da ne bi nadaljeval športne poti.«
Že kakšno uro po borbi si nekako sprejel izid kot dejstvo in si navijačem rekel, gremo raje na pivo.
D. Zavec: »Morda so bili krivi udarci, ki sem jih prejel (smeh). Najprej se mi je sesul svet, tiste prve minute po borbi so bile težke. Seveda nisem mogel razumeti, zakaj se mi je to zgodilo, nisem mogel razumeti, ali je to res ali ni. Šok je bil seveda velik, a sem se kmalu začel zavedati, da kakršno koli tarnanje nima nobenega smisla, saj se ni dalo nič več spremeniti. Sestavni del športa so vzponi in padci in oboje je treba jemati življenjsko. Govoril sem si, da se s tem ni končalo moje življenje ali moja športna pot in da si s tem nisem zaprl vseh vrat. Zavedal pa sem se tudi, da so bili navijači tisti, ki so me prišli bodrit celo v Bi-loxi; čeprav se ni končalo, kot smo si želeli, pa so si vendarle zaslužili nekaj pozitivnega.«
Od kod jemlješ vero, da bo šlo v nadaljevanju tako, kot mora iti, čeprav si ta dvoboj izgubil nesrečno, morda celo nešportno?
D. Zavec: »Iz dejstva, kaj se je dogajalo v borbi do trenutka prekinitve in iz tega - kar je poznano samo meni - kaj bi se dogajalo od tega trenutka dalje. To mi daje upanje, na tem gradim optimizem.«
Na Berta si se pripravljal
precej časa: bi danes kaj spremenil v sami pripravi in borbi, če bi imel to možnost?
D. Zavec: »Ne, saj je bilo vse perfektno, morda celo preveč! Pomislil sem celo, da je več možnosti, da se zruši avion, kot pa da se lahko meni kaj zgodi (smeh). Na koncu se je zgodila ta poškodba, a v samih postopkih ni bilo nič narobe, zato tudi sedaj do te poškodbe ne bi nič spreminjal. Tudi v sami borbi je šlo vse po načrtih, zgodilo se je kot strela z jasnega. Tega ni bilo moč predvideti, čeprav nekateri strokovnjaki pravijo, da bi to morali predvideti. A v boksu popolnosti ni, vsak je izpostavljen poškodbam. Popolnoma drugače pa bi bilo, če bi zaradi udarcev obležal na ringu in se zbudil čez nekaj sekund ali minuto - kar je bilo prav tako možno. V tem primeru bi seveda iskal rešitve, spraševal bi se, kaj smo naredili narobe, je to moj maksimum ... Sedaj pa vem, da je šlo vse po načrtih, iz runde v rundo bi lahko stopnjeval ritem .«
V trenutku prekinitve si
reagiral zelo čustveno: kaj ti je rojilo po glavi?
D. Zavec: »Boks koristi temu, da se nekaterih stvari ne spomnim, oz. se jih nočem (smeh). Sesuto je bilo vse, kar sem gradil do takrat. Pravzaprav pa sem se bolj obremenjeval z množico ljudi, navijačev, ki so se nahajali okrog mene, ki so bili del zgodbe. Kako njim razložiti, da ni bilo nič narobe? Na srečo so šli ti občutki hitro mimo.«
Tvojo kakovost so opazili tudi strokovnjaki, med drugimi tudi Lou DiBella (Bertov menedžer, op. a.), komentatorji HBO-ja, novinarji številnih boksarskih spletnih portalov ... Pustil si super vtis, opazili so tvoj pozitiven karakter.
D. Zavec: »To so stvari, ki mi v teh trenutkih dajejo oporo. V naslednjih borbah bom seveda poskušal upravičiti takšna strokovna mnenja, ki vendarle nekaj štejejo.«
Je razlika boksati v ZDA in Evropi?
D. Zavec: »Zame kot boksarju je vseeno, kje nastopam, saj
je povsod na voljo ring in tekmec (smeh). So manjše razlike v vzdušju v dvorani in načinu boksa, a nič posebnega.«
Kako bi komentiral trenutek, ko si prejel udarec z glavo?
D. Zavec: »Kakšno sekundo pred usodnim trkom je Berto prejel dva močna udarca, aper-kat in kroše, ki sta ga vrgla iz ravnovesja. V nadaljevanju je trčil v mene in . V tem ne vidim nobene namere, enako bi se lahko zgodilo tudi njemu. To so delčki sekunde, ki odločajo. Nikakor ne bi temu dajal prevelike pozornosti, v njih iskal namero - preprosto se je zgodilo. To se lahko zgodi tudi v naslednji borbi, a sam v to ne verjamem, sem optimist. Iz te zgodbe se je treba nekaj naučiti, tudi sprejemanje porazov. Seveda je veliko lažje, ko zmagujem, a vsaka medalja ima dve plati. Tudi poraz lahko ima pomembno sporočilo in kot takšnega ga tudi jemljem.«
Andre Berto je bil sicer odličen tekmec.
D. Zavec: »Ja, to sem seveda vedel že pred dvobojem. Na drugi strani pa nisem prejel nobenega udarca, ki bi mi nagnal strah v kosti, ki bi mi v moji glavi prižgal lučko respect - (straho)spoštovanje. Prejel sem močne udarce, a ne tako močne. Boksanje s takšnimi mojstri, kot je Berto, je zame seveda čast, a dokazal sem, da se lahko v ringu z njimi enakovredno kosam. Nekako so se porušile predstave o tem, kaj pomenijo leta: poleg tehničnega znanja je najpomembnejša želja!«
Verjameš, da se Berto ni zatekel k nedovoljenim poživilom?
D. Zavec: »Verjamem, saj tudi če jih je jemal, mu niso pomagala (smeh).«
Svetovni prvak si bil približno 21 mesecev, trikrat si ta naslov ubranil.
D. Zavec: »To obdobje me je zaznamovalo na svoj način, bila je čudovita izkušnja. Na drugi strani pa verjamem, da prihaja novo, ki bo prav tako uspešno
- vsaj trudil se bom v tej smeri. Verjamem, da lahko znova pridem na vrh! To so moji jasni cilji! Veliko je seveda odvisno od menedžerjev: govori se, da je s taborom Berta podpisana pogodba za povratni dvoboj, obstajajo tudi druge ponudbe . Bomo videli, kaj se bo iz vsega tega izcimilo. Vsekakor pa želim sam sebi sedaj privoščiti nekaj odmora, kakovostno zaceliti poškodbo očesa, potem pa novim ciljem naproti. Prvi naslednji dvoboj lahko pričakujemo naslednje leto, najhitreje februarja, marca. »
Kakšno je stanje poškodovanega očesa?
D. Zavec: »Ne vidim dobro, kdo to sprašuje (smeh). Nimam težav z vidom, stanje se normalizira, čez nekaj časa bo izginila tudi podplutba pod očesom. Težave pa bi lahko bile veliko večje, če bi dvoboj nadaljeval in bi prišlo do poškodbe mišic v očesu. Sicer imamo boksarji številne redne zdravstvene preglede, ki so do sedaj pokazali, da je z mojim zdravjem vse v redu. Verjamem, da bo tako tudi ostalo.«
Kakšne vrste ponudbe so do sedaj prispele do tebe?
D. Zavec: »Najbolj me je presenetila ponudba TV-mreže HBO, ki si želi, da nadaljujemo zgodbo v nekaj naslednjih dvo-
bojih. Poskušam ostati realen in bom pustil vročo juho, da se malo ohladi. Obstajajo tudi ponudbe drugih promotorjev. V tem trenutku še nisem obremenjen s časom nove borbe in s kom naj bi se to zgodilo, saj sem bil doslej zelo obremenjen z borbo z Bertom. Gre pa za boksarje iz deseterice najboljših. Kdorkoli bo, bo to zame izjemna motivacija. Najbolj sanjsko je, da je celo možno, da bi bila borba v Sloveniji.«
Ime sploh ni toliko pomembno?
D. Zavec: »Ni toliko pomembno, ali bo to Berto ali Bailey ali Ortiz ... Pomembno je, da bi ta pogodba omogočila takojšnjo borbo na najvišjem nivoju. Ne bi bilo treba znova začeti iz nizkega izhodišča, ampak bi imel takoj borbo na najvišjem nivoju. Ali bo to za naslov svetovnega prvaka ali ne, to je drugo vprašanje. V zadnjem času se namreč velikokrat zgodi, da se najdeta dva kakovostna borca in se dogovorita za odmeven dvoboj - tudi brez pasu. Težko verjamem, da bi imel takšno srečo, kot jo je imel Berto, ki je po izgubi naslova prvaka WBO takoj prišel do borbe za drug naslov - IBF. Andre Berto je po prepoznavnosti v ZDA vendarle precej pred mano.«
Si imel po dvoboju kakšen razgovor z menedžer-jem Ulfom Steinforthom?
D. Zavec: »Sem, pred dnevi v Brnu. Nič še ni jasnega, od mene pa je odvisno, kdaj bom znova začel trenirati, seveda po posvetu s trenerjem. Kar se fizične moči tiče, bi lahko začel jutri, a kljub temu je potrebna regeneracija, počitek, da lahko potem znova kakovostno odde-lam celotne priprave. Zunanje, vidne rane bodo hitro zacelje-ne, tiste bolj globoke pa potrebujejo nekaj več časa. Osnovne priprave bom tako začel že čez kakšnih 14 dni, sparingov pa ne bom imel vsaj dva meseca.«
Kako dolgo boš še vztrajal v boksu?
D. Zavec: »Pogodbo imam še za leto in nekaj mesecev, potem pa bom razmislil in ponovno ocenil situacijo.«
Sedaj je torej čas za dopust in sprostitev.
D. Zavec: »Sedaj se z družino zares odpravljamo na zaslužen dopust, nekaj dni oddiha bo vsem skupaj odlično delo. Od desetih dni jih bo devet brez telefona, nekaj nujnih obveznosti vendarle imam.«
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec: »Ni toliko pomembno, ali bo naslednji tekmec Berto ali Bailey ali Ortiz ... Pomembno je, da bi mi pogodba s HBO omogočila takojšnjo borbo na najvišjem nivoju. Ne bi bilo treba znova začeti iz nizkega izhodišča, ampak bi imel takoj borbo na najvišjem nivoju.«
Mayweather na sporen način ugnal Ortiza
V soboto je v Las Vegasu potekal novi mega dvoboj v velter-ski kategoriji: merila sta se Američana Floyd Mayweather in Victor Ortiz. Do odločitve je prišlo v 4. rundi: Ortiz je Mayweatherju zadal nekaj udarcev v seriji, v kotu ringa pa je nato izvedel nešportno akcijo, ko je tekmeca zadel z glavo v obraz. Sodnik je dvoboj prekinil in mu podal javni opomin, Ortiz se je tekmecu tudi opravičil. Ko sta bila ponovno pripravljena za nadaljevanje dvoboja, je Ortiz Mayweatherju znova ponudil roko v opravičilo, le-ta pa je to izkoristil in Ortiza z dvema udarcema položil na tla (sodnik v ringu tega niti ni dobro videl, saj je bil obrnjen stran). Ortiz se v desetih sekundah ni mogel postaviti na noge in Mayweather je postal svetovni prvak verzije WBO. Gledalci so novemu prvaku namenili serijo glasnih žvižgov ...
Dolgoletni uradni komentator TV-mreže HBO je po dvoboju dejal zmagovalcu: »Če bi imel 50 let manj, bi te brcnil v rit.«
Nogomet • 3. SNL, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Zmagi Stojncev in Zavrča lep obet pred derbijem
3. SNL-vzhod
REZULTATI 5. KROGA: Zavrč -Tehnostroj Veržej 2:0 (0:0), Stojnci -Tromejnik G Kalamar 4:1 (1:0) Grad
-	AHA EMMI Bistrica 2:3 (0:0), Čarda
-	Kovinar Štore 2:1 (1:1), Malečnik -Zreče 1:2 (1:1), Rakičan - Koroška Dravograd 1:1 (1:0), Odranci - Paloma 1:0 (0:0).
1.	ZAVRČ 5 5 0 0 15:2 15
2.	ČARDA 5 3 11 8:5 10
3.	K. DRAVOGRAD 5 2 3 0 8:5 9
4.	ODRANCI 5 3 0 2 9:8 9
5.	RAKIČAN 5 2 2 1 11:9 8
6.	TEHNO. VERŽEJ 5 2 2 1 8:8 8
7.	MALEČNIK 5 2 1 2 8:8 7
8.	STOJNCI 5 2 0 3 9:10 6
9.	KOVINAR ŠTORE 5 2 0 3 8:11 6
10.	ZREČE 5 2 0 3 5:9 6
11.	A. E. BISTRICA 5 2 0 3 9:14 6
12.	GRAD 5 1 1 3 8:10 4
13.	PALOMA 5 1 0 4 6:6 3
14.	TROMEJNIK 5 1 0 4 6:13 3
Peti krog v 3. ligi je prinesel zmagi za 'naša' kluba - Zavrč in Stojnce, kar je lep obet pred velikim lokalnim obračunom med tema dvema tekmecema, ki bo v soboto v Zavrču. Še naprej pozitivno preseneča Čarda, ki se po pravem »eksodusu« igralcev v poletnem prestopnem roku še vedno zelo dobro kosa s tekmeci. Tokrat je ekipa iz Martjancev doma ugnala ekipo Kovinarja. Nekoliko preseneča izid iz Malečnika, saj so domačini nepričakovano izgubili z Zrečami. Rakičan, ki svoje domače tekme igra ob nedeljah dopoldne, je tokrat gostil Dravograd in se z njim razšel z izidom 1:1. Odranci so doma z 1:0 ugnali Palomo, ki ima zaenkrat na svojem kontu le zmago.
ZAVRČ - TEHNOSTROJ VERŽEJ 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Marinič (54), 2:0 Murat (74)
ZAVRČ: Golob, Gabrovec, Lenart, Rumež, Murko, Kuserbanj, Darmopil, Letonja (od 46. Matjašič), Murat, Šnajder (od 76. Veselič), Frid l (od 46. Marinič). Trener: Miran Emeršič
V vroči in sončni soboti so nogometaši Zavrča gostili ekipo iz Verže-ja, ki je letos bistveno močnejša kot lani, poleg tega pa je za Zavrčani sila zahtevna sredina pokalna preizkušnja, ko so na kolena spravili prvoligaša iz Domžal. Temu primerna je bila tudi igra. Le-ta v prvem polčasu ni stekla, kljub temu da so bili domačini podjetnejši. Domači stratega Miran Emeršič je nato med polčasom opravil dve menjavi, vstopila sta Matjašič in Marinič, ki sta dvignila ritem igre. Priložnosti so se pričele vrstiti druga za drugo in pred kakimi 150 gledalci je najprej zadel Marinič, nato pa še Murat, kar je bilo dovolj za novo zmago Zavrča. Le-ta je še naprej edina ekipa s 100 % izkupičkom.
STOJNCI - TROMEJNIK G-KALAMAR 4:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Magdič (31), 2:0 Dugolin (52), 3:0 Magdič (60), 3:1 Vrečič (88), 4:1 S. Meznarič (93).
STOJNCI: Vitez, Golob (od 74. Ar-sič), Kokot, Draškovič, Janžekovič, Milošič (od 79. G. Pernek), Magdič (od 65. Korez), Ljubec, Dugolin, Fri-dauer, S. Meznarič. Trener: Boris Klinger
Peti prvenstveni krog je bil srečen in uspešen za nogometaše Stojn-cev. Le-ti so doma pred skoraj 150 gledalci nadigrali ekipo Tromejnika G-Kalamaraja, ki je pred prvenstvom razmišljala o najvišjih mestih, trenutno pa je na lestvici zadnja. Delo je Stojnčanom precej olajšal gostujoči branilec Kous, ki je bil zaradi drugega rumenega kartona na začetku drugega polčasa izključen. Domačini so bili boljši vseh 90 minut, njihova zmaga bi lahko bila izražena še z višjo razliko. Igra je bila boljša kot na zadnjih preizkušnjah, vse bolj pa se vidijo obrisi tega, kar od svojih varovancev želi trener Boris Klinger. Po-
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Stojncev so se veselili druge zmage v letošnjem prvenstvu.
novno se je izkazal Aleksander Magdič, ki je dosegel dva zadetka, kar je odličen obet pred lokalnim derbijem.
tp
GRAD - AHA EMMI BISTRICA 2:3 (0:0)
STRELCI: 1:0 Stošič (47), 1:1 A. Stegne (49), 1:2 Mlinar (50), 2:2 Bankič (53. z 11 m), 2:3 Avguštin (61)
AHA EMMI BISTRICA: J. Stegne, Hren, Frelih, Avguštin, Modrič, Obrov-nik, Jelenko, Razboršek (od 89. Ra-mot), Mlinar (od 64. Iršič), A. Stegne, Ploj (od 83. Hrušman). Trener: Igor Vorih.
Nogometaši iz Bistrice so tokrat prijetno presenetili in z zahtevnega gostovanja pri ekipi Grada odnesli vse tri točke. Najprej so »preživeli« pritisk domačinov, nakar se je igra umirila in mreže so mirovale do odhoda na odmor.
Na začetku drugega polčasa pa se je v prvih petnajstih minutah zgodila prava »goliada«, saj so številni gledalci lahko videli pet zadetkov. Domačini so prvi povedli, gostje pa samo v dveh minutah preobrnili rezultat in povedli. Tudi njihovo vodstvo ni dolgo trajalo, saj so domačini izenačili tri minute kasneje. Odločitev o zmagovalcu je padla v 61. minuti, ko je Avguštin presenetil domačega vratarja in ponovno povedel ekipo Bistrice v vodstvo. Slednjega so gostje kljub velikemu pritisku domačinov zadržali do konca.
DK
Štajerska liga:
Drava premočna za Ormožane
V petem krogu Štajerske lige so vse ekipe iz vrha lestvice slavile zmage. Vodilne Šmarje so v gosteh visoko odpravile MU Šentjur, ekipa Mar-les hiše pa je za zmago trepetala do zadnjih minut. Ptujčani so prav tako po pričakovanjih slavili novo zmago prozi Ormožu in sedaj za prvim mestom zaostajajo samo tri točke, s točko manj za njimi pa so nogometaši iz Podvincev. Prvo zmago pa so si priigrali nogometaši Tezna, ki so premagali Peco.
REZULTATI 5. KROGA: NŠ Drava Ptuj - Carrera Optyl Ormož 4:0 (3:0), Boč Poljčane - Podvinci Betonarna Kuhar 0:1 (0:0), Pohorje - Tehnotim Pesnica 1:2 (0:0), Tezno Maribor
-	Peca 1:0 (0:0), Marles hiše - Koroške Gradnje 3:2 (2:0), MU Šentjur
-	Šmarje pri Jelšah 1:4 (0:2), Krško B - Šoštanj 0:1 (0:1).
1.	ŠMARJE PRI J. 5	4	10	16:4	13
2.	MARLES HIŠE 5	4	1 0	9:4	13
3.	TEH. PESNICA 5	3	2 0	15:5	11
4.	NŠ DRAVA PTUJ 5	3	1 1	13:7	10
5.	PODVINCI B. K. 5	3	0 2	9:8 9
6.	ŠOŠTANJ 5	2	2 1	7:3	8
7.	PECA	5	2	1 2	6:10	7
8.	MU ŠENTJUR	5	2	0 3	8:9	6
9.	POHORJE	5	2	0 3	9:11	6
10.	KOROŠKE G.	5	1	1 3	7:10	4
11.	TEZNO MB	5	1	1 3	6:11	4
12.	C. O. ORMOŽ 5	1	1 3	3:12	4
13.	KRŠKO B	5	1	0 4	2:9	3
14.	BOČ POLJČANE 5	0	1 4	3:10	1
BOČ POLJČANE -PODVINCI BETONARNA KUHAR 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 D. Petrovič (78). PODVINCI BETONARNA KUHAR:
Vesenjak, K. Brumen, Šebela, Ma-rinič, Lah, Topolovec, Belšak, D. Petrovič, R. Petrovič (od 53. Juršek), Toplak, Vindiš (od 65. D. Brumen). Trener: Miran Ljubec.
Končno se nogometaši Podvincev tudi z gostovanja vračajo s tremi točkama. To se je proti zadnjemu Boču iz Poljčan nekako tudi pričakovalo. Domačini so bili ves čas v podrejenem položaju in so na vse načine poizkušali svoj gol ohraniti nedotaknjen. Nogometaši Podvincev so imeli veliko priložnosti, vendar žoga ni in ni hotela za hrbet domačega vratarja. Končno je gostom odleglo v 78. minuti, ko je po desni strani domači obrambi pobegnil Kristjan Brumen in poslal v kazenski prostor visok predložek. Obramba Boča - z vratarjem na čelu - je bila prenizka in David Petrovič je žogo poslal v mrežo.
Miran Ljubec, trener Podvincev Betonarne Kuhar: »Mislim, da je naša zmaga popolnoma zaslužena in bi lahko bila še višja. Igrali smo dobro, le realizacija je malo zatajila. Najpomembneje pa je to, da se dviguje forma naše ekipe.«
Danilo Klajnšek
NŠ DRAVA PTUJ -CARRERA OPTYL ORMOŽ 4:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Gril (10.), 2:0 Gril
Športni napovednik
Nogomet
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 10. KROGA - TOREK, 20. 9., ob 20.00: Domžale - Rudar Velenje; SREDA, 21. 9., ob 18.00: CM Celje - Olimpija; ob 20.00: Nafta
-	Triglav, HIT Gorica - Maribor, Luka Koper - Mura 05.
POKAL MNZ PTUJ - MLADINCI
V	torek, 21. 9., bodo ob 16. uri odigrana četrtfinalna srečanja mladinskega pokala MNZ Ptuj. Pari so naslednji: Cirkulane - Ormož, Oplo-tnica - AHA EMMI Bistrica, Videm - NŠ Poli Drava, Aluminij - Zavrč Gorišnica.
POKAL MNZ PTUJ - ČLANI
V	sredo, 21. 9., bodo ob 16. uri odigrana srečanja osmine finala pokala MNZ Ptuj v članski konkurenci. Pari so naslednji: Zavrč - Podvinci Agrocenter Ptuj, Ormož - AHA EMMI Bistrica, Hajdina - Hajdoše, Majšperk - Stojnci, Makole - Tržec, Grajena - Podlehnik, Skorba -Središče, Boč - Aluminij.
NA PTUJU REPREZENTANCE U-19
Mladinska reprezentanca Slovenije U-19 let bo od 21. 9. do 26. 9. gostila kvalifikacijski turnir za nastop na evropskem prvenstvu. Poleg Slovenije se bodo za prvi dve mesti, ki vodita v »Elite round«, borili še Škotska, Belgija in Wales. Na ptujskem Mestnem stadionu bo v sredo, 21. 9., ob 13. uri srečanje Belgija - Wales, v petek, 23. 9., ob 16. uri Slovenija - Belgija in v ponedeljek, 26. 9., ob 16. uri Škotska
-	Belgija.
DK, DB
(27.), 3:0 Nežmah, 4:0 Druzovič (64.)
NŠ DRAVA PTUJ: Simonič, Topol-nik (od 66. Zdovc), Kancler, Roškar, Zagoršek (od 75. Furh), Antolič (od 82. Levanič), Čeh (od 66. Pukšič), Gril (od 61. Kočar), Krajnc, Nežmah, Druzovič. Trener: Tomislav Grbavac
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Fijavž, Kardum (od 66. Tušek), Govedič (od 81. Munda), Lah, Kolarič T., Mlinarič (od 79. Srša), Strmšek, Štiberc (od 86. Majč), Babšek, Kolarič J. (od 46. Jurčec), Perger.
Mlada ekipa NŠ Drava je proti Ormožanom s povprečno igro visoko zmagala. Tempo so večino narekovali domačini, od katerih pa se je pričakovala predvsem večja agresivnost. Po začetnem otipavanju je v 10. minuti Gril z natančnim diagonalnim strelom zadel za vodstvo Drave 1:0. Po zadetku so več želje in kombinatorike pokazali gostje, ki pa so vse preveč komplicirali, da bi prišli do ugodne situacije za zaključni strel. V 27. minuti je mojstrsko podajo Krajn-ca znova izkoristil Gril (eden najbolj aktivnih na igrišču) in z 'lobom' preko vratarja Fijavža povišal na 2:0. Minuto zatem, v 28. minuti, so imeli gostje v enem napadu dve t. i. 100 % priložnosti. Obakrat je s petih metrov poskusil Štiberc, a je vedno nastre-ljal dobro postavljenega vratarja Simoniča. Do konca polčasa so domačini ponovno prevzeli kontrolo na sredini igrišča, dvakrat je dobro streljal Zagoršek. Slednji je v 42. minuti z desne strani kazenskega prostora podal žogo na drugo vratnico, kjer jo je v gol zabil Nežmah.
V drugem delu smo po visokem vodstvu Drave gledali bolj statičen nogomet brez pravih priložnosti. Po kotu z desne strani je v 64. minuti Druzovič z glavo zabil žogo v mrežo za končni rezultat 4:0. Do konca tekme smo videli številne menjave na obeh straneh in zaradi boljše fizične pripravljenosti premoč Drave. Kljub veliko večji posesti žoge Ptujčanov so si ti pripravili le še eno priložnost, ki je s strelom z 18 metrov ni izko-
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši NŠ Drava Ptuj (na fotografiji Aleš Gril, strelec dveh zadetkov) so kljub povprečni igri ugnali Ormožane.
ristil Krajnc. Srečanje si je ogledalo preko sto gledalcev.
David Breznik
1. liga MNZ Ptuj: trije zadetki Fruka, Obrov-nika in Požegarja
REZULTATI 5. KROGA: Makole -Oplotnica 0:4, Hajdina - Gorišnica 4:1, Središče - Bukovci 1:1, Apače - Dornava Vrtnarstvo Kovačec 4:4, Videm - 1 A AVTO Gerečja vas 3:2, Lovrenc - Rogoznica 0:0, Podvinci Agrocenter Ptuj - Skorba 7:0.
1.	HAJDINA	5	4	0	1	13:7	12
2.	SREDIŠČE	5	3	2	0	15:5	11
3.	GEREČJA VAS	5	3	11	15:7	10
4.	OPLOTNICA	5	3	1	1	12:6	10
5.	VIDEM	5	3	1	1	15:10	10
6.	PODVINCI A. P	5	2	2	1	14:0	8
7.	BUKOVCI	5	2	1	2	10:10	7
8.	MAKOLE	5	2	1	2	7:12	7
9.	APAČE	5	1 2	2	10:11	5
10.	GORIŠNICA 5 1 2 2 8:10 5
11.	DORNAVA V. K. 5 1 1 3 9:12 4
12.	ROGOZNICA 5 0 3 2 4:9 3
13.	LOVRENC 5 0 2 3 0:9 2
14.	SKORBA 5 0 1 4 4:19 1 MAKOLE - OPLOTNICA 0:4 (0:1) STRELCA: 0:1 Primožič (18), 0:2
Obrovnik (66), 0:3 Obrovnik (58), 0:4 Obrovnik (74) LOVRENC - ROGOZNICA 0:0 APAČE - DORNAVA VRTNARSTVO KOVAČEC 4:4 (2:2)
STRELCI: 0:1 Šuen (6), 0:2 Horvat (19), 1:2 Predikaka (39), 2:2 Fruk (42), 2:3 Serdinšek (47), 3:3 Fruk (53), 3:4 Zagoršek (68), 4:4 Fruk (86) HAJDINA - GORIŠNICA 4:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Gajšek (34), 2:0 Flajsinger (51), 3:0 Gaiser (54), 3:1 Kostanjevec (85), 4:1 Gajšek (93)
VIDEM - 1A AVTO GEREČJA VAS 3:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Gerečnik (23), 1:1 Pal (47), 1:2 Novak (52), 2:2 Lah (64), 3:2 Merc (82) SREDIŠČE - BUKOVCI 1:1 (1:1) STRELCA: 0:1 Zorko (38), 1:1 Ze-mljič (45)
PODVINCI AGROCENTER PTUJ -SKORBA 7:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Halužan (9), 2:0 Dokl (25), 3:0 Požegar (65), 4:0 Halužan (71), 5:0 Požegar (72), 6:0 Mori (84. z 11 m), 7:0 Požegar (90)
2. liga MNZ Ptuj:
vodilna trojka do visokih zmag
REZULTATI 4. KROGA: Slovenja vas - Markovci 0:4, Leskovec -Hajdoše 2:4, Grajena - Tržec 0:6, Zgornja Polskava - Cirkulane 2:10, Podlehnik - Majšperk 0:3, Spodnja Polskava - Pragersko 1:1.
1.	TRŽEC 4 4 0 0 19:3 12
2.	MAJŠPERK 4 4 0 0 12:1 12
3.	CIRKULANE 4 3 0 1 18:5 9
4.	HAJDOŠE 4 3 0 1 11:11 9
5.	PRAGERSKO 4 2 1 1 6:2 7
6.	SP. POLSKAVA 4 2 1 1 4:4 7
7.	SLOVENJA VAS 4 1 1 2 4:7 4
8.	MARKOVCI 4 1 0 3 9:9 3
9.	PODLEHNIK 4 1 0 3 4:8 3
10.	LESKOVEC 4 1 0 3 3:15 3
11.	ZG. POLSKAVA 4 0 1 3 3:15 1
12.	GRAJENA 4 0 0 4 1:14 0 GRAJENA - TRŽEC 0:6 (0:3) STRELCI: 0:1 J. Emeršič (30. z 11
m), 0:2 R. Pečnik ( 33) 0:3 B. Emeršič (36), 0:4 R. Pečnik (52), 0:5 R. Pečnik (56), 0:6 Pazlar (90. avtogol) SLOVENJA VAS - MARKOVCI 0:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 Janžekovič (40), 0:2 Ornik (77), 0:3 Horvat (80), 0:4 Vnuk (87)
ZGORNJA POLSKAVA - CIRKU-LANE 2:10 (0:6)
STRELCI: 0:1 Plemeniti (7), 0:2 Kelc (9), 0:3 A. Belšak (11), 0:4 Plemeniti (14), 0:5 Ž. Belšak ( 29), 0:6 Ž. Belšak (40), 0:7 Plemeniti (46), 0:8 Plemeniti (52), 1:8 Fištravec (57), 1:9 Kelc (65), 2:9 Šlamberger ( 67), 2:10 Kelc (88)
SPODNJA POLSKAVA - PRAGERSKO 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Sobotič (27), 1:1 Košir (70)
Veteranski ligi MNZ Ptuj
VETERANI 40
REZULTATI 3. KROGA: Podlehnik
-	Ormož 1:2, Podvinci - Markovci 1:1, Tržec - Pragersko 75 3:4, Gorišnica - Zgornja Polskava 1:2, Lesko-vec - Lovrenc 1:0.
1.	ZG. POLSKAVA 3	3	0	0	8:3	9
2.	ORMOŽ	3	3	0	0	6:3	9
3.	PRAGERSKO 75 3	2	1	0	13:8	7
4.	LESKOVEC	3	2	0	1	2:1	6
5.	MARKOVCI	3	1	1	1	4:4	4
6.	GORIŠNICA	3	1	0	2	5:4	3
7.	PODLEHNIK	3	0	1	2	3:5	1
8.	TRŽEC	3	0	1	2	6:9	1
9.	LOVRENC	3	0	1	2	3:7	1
10.	PODVINCI 3 0 1 2 5:11 1 VETERANI 35
REZULTATI 3. KROGA: Hajdina -Dornava 0:2, Borovci - Grajena 5:0, Pohorje Oplotnica - Skorba 2:1, Videm
-	Polskava 2:0, Cirkulane - Boč 3:0.
1. VIDEM
3 3 0 0 12
2. POHORJE-OPL. 3 3 0 0 8
3.	BOROVCI
4.	HAJDINA
5.	CIRKULANE
6.	SKORBA
7.	DORNAVA
8.	GRAJENA
9.	POLSKAVA
10.	BOČ
2	1	0
2	0	1
1 2	0
1 0	2
1 0	2
0 1	2
0 0	3
0 0	3
12 10:2 7:4 6:7 3 1:10 4:10 1:12
Danilo Klajnšek
Zvonko Jevšovar, predsednik NK Aluminij
»Nogomet ni zaplotniška zadeva!«
Foto: Črtomir Goznik
Zvonko Jevšovar, predsednik NK Aluminij: »Vsem talentiranim otrokom iz našega območja želimo pomagati uresničiti sanje, ki so jih začeli sanjati v NŠ Poli Drava. Upamo, da bomo s katerim izmed njih skupaj dosanjali te sanje.«
Zvonko Jevšovar je predsednik NK Aluminij že 17. leto, najbolj pa je izpostavljen zadnja leta, ko so v Kidričevem z izjemno ureditvijo infrastruk-turnih pogojev postali zanimivi tudi za slovensko izbrano vrsto, ki je tukaj našla svojo pripravljalno bazo. V zadnjem času je pogosto polemično razmišljal o slovenskem klubskem nogometu in njegovi viziji v prihodnosti, najbolj pa ga motijo govorice, ki so se pojavljale ob selitvi NŠ Poli Drava v lige MNZ Ptuj, po katerih naj bi bil krivec kar on sam.
Na našem območju se je glede nogometa mlajših selekcij v zadnjem času kar precej spremenilo, predvsem zaradi izključitve mladinske in kadetske ekipe NŠ Poli Drava iz 1. lige. Kaj to pomeni za vaš klub, kako na splošno ocenjujete to situacijo?
Z. Jevšovar: »Če gledam širše, regionalno, potem je bila s tem za nogomet mladih storjena ogromna škoda. Obe šoli, naša in NŠ Poli Drava, sta se v zadnjih letih trdno zasidrali v tem prostoru in sta dobro predstavljali nogomet tega konca Štajerske v vseh slovenskih prvih ligah nogometa mladih. Škoda je torej narejena in to se bo v naslednjih letih poznalo, kar je meni osebno in delavcem v našem klubu žal. Če gledamo ozko, iz vidika samo našega kluba, potem to pomeni veliko dodatno obremenitev, kajti nič krivi otroci s starši iščejo svetlejšo pot, kvalitetnejše pogoje in lige za igranje. Povedati moram, da je bil
'naval' igralcev mlajših selekcij iz Ptuja izreden. Kot organiziran klub z jasno začrtano potjo smo poskušali z vsemi starši oz. otroki doseči dogovor. Predstavili smo jim pogoje, saj smo zaradi tega pri selekcijah U-14 in kadetih sestavili dve dodatni ekipi, ki bosta igrali v ligah MNZ Ptuj. V klubu smo bili po tej predstavitvi presenečeni, saj so kljub temu, da smo jim povedali, da bo nekdo igral tudi v ligah MNZ Ptuj, vsi ostali. To je za naš klub velika čast, da starši in otroci tako gledajo na situacijo. Istočasno pa je to pokazatelj, da nogomet ni zaplotniška zadeva, kot si mi odrasli in predvsem nekateri
funkcionarji predstavljamo in vztrajamo za svojimi ograjami, vsak na svojem bregu. V tem slabem trenutku za nogomet na širšem ptujskem območju se je torej vendarle pokazalo nekaj dobrega, pred čimer smo si vedno zatiskali oči.
Podatek, ki sem si ga pridobil v klubu, bo zanimiv za širšo okolico in bo, upam, utišal zlonamerne gostilniške govorice, ki so očitno vodene s kvazi nogometnega centra: neposredno iz NŠ Poli Drava je k nam prišlo samo 19 igralcev - 4 k mladini, 6 h kadetom in 9 k starejšim dečkom. Prišli so ti, ki želijo kvalitetno igrati nogomet, in to iz lig, ki so jih na Ptuju izgubili oz. zapravili. To za nas pomeni dodatno breme s področja načrtovanja procesa treninga, naložilo nam je angažiranje štirih dodatnih trenerjev; skupno v mladinski šoli deluje sedaj 12 trenerjev. To je velika številka in obremenitev za proračun kluba, kajti kaj takšnega v zgodnji zimi, ko smo sestavljali proračun za to leto, nismo pričakovali. Zadeve s finančnega vidika že saniramo, tako da bomo zmogli izpeljati sezono tako kot vsa leta doslej. Prepričan sem, da bodo bralci Štajerskega tednika in širša zainteresirana javnost uvideli, da smo družbeno odgovoren klub, kajti sprejeti takšno število otrok je hrabra odločitev. Pri mladincih imamo sedaj 26, pri kadetih 33 in pri U-14 42 igralcev. V zgodbo smo se podali odločno in hrabro, kajti vsak poznavalec ve, kakšna obremenitev je tolikšno število otrok v posamezni selekciji. Vodilo nas je to, da smo želeli vsem pokazati, da nismo zaplotniški, da gledamo širše, čeprav smo omejeni s to našo lepo 'šumo' in nekako izločeni iz dogajanj. Vsem talentiranim otrokom iz našega območja želimo pomagati uresničiti sanje, ki so jih začeli sanjati v NŠ Poli Drava. Upamo, da bomo s katerim izmed njih skupaj dosanjali te sanje.«
Iz uprave vašega največjega sponzorja, podjetja Talum, že sporočajo, da je treba zaradi tega povečanja števila otrok v nogometni šoli narediti novo strategijo.
Z. Jevšovar: »Vedno budno spremljamo vsa dogajanja v mlajših selekcijah, sproti uskla-
jujemo vse potrebne poteze, da delo poteka nemoteno in kvalitetno. Res pa je, da je naš največji sponzor, vedno pripravljen z nami sproti razčiščevati težave in tvorno sodelovati, za kar smo mu v klubu izjemno hvaležni, upam, da so mu tudi v celotnem nogometnem prostoru. Novo strategijo pa res pripravljamo, vendar o njej ne bi govoril, dokler ni dokončana.«
Predsednik največjega kluba 7, delegat več kot 30 glasov
Omenili ste, da se počutite odmaknjeni od dogajanj v centru' MNZ Ptuj: to je v bistvu zanimivo, predvsem z vidika tega, da ste odlično organizirana sredina, ki kakovostno dela, imate pa tudi izjemne infrastruktur-ne pogoje za delo.
Z. Jevšovar: »Ta vaša ugotovitev je točna, vidna in znana širši nogometni javnosti. Zakaj je tako, bi bilo verjetno primernejše vprašanje za najodgovornejšega moža naše MNZ, vendar z mojega zornega kota gledano tudi ne more biti boljše. Jaz kot predsednik in Lipovac kot direktor sva v klubu skupaj že od začetka mojega mandata, to je že 16 let. Mogoče je naš klub preveč pokončen, delaven in vztrajen, mogoče na nek način tudi preveč trmast v nekaterih zadevah, za katere vemo, da imamo prav. A takšni smo in da smo 'pravi', je znano vsem v Sloveniji, razen - žal - našemu predsedniku MNZ Ptuj gospodu Glažarju in nekaterim ljudem, ki ga obkrožajo že dolga leta. To je ena kontinuiteta na njihovi in naši strani in
očitno ne spadamo skupaj. Za ilustracijo: v vseh teh letih enoumnega vladanja Stanka Gla-žarja sva midva z Lipovcem izmenično kandidirala na vsakih volitvah za člana izvršnega odbora MNZ Ptuj; preprosto zato, ker sva želela vso to znanje, ki sva si ga pridobila in ga vedno znova udejanjala, prenesti na širše nogometno področje, vendar nikoli 'ni šlo'. Poudaril bi, da ni z mojega osebnega stališča glede tega nobene užalje-nosti. Na zadnjih volitvah sem tako znova kandidiral, vendar sem kot predsednik zdajle največjega kluba tega območja, že takrat pa kluba, ki je imel in ima še vedno najboljše pogoje za treniranje v celi Sloveniji (!), dobil od možnih 40 le 7 glasov. Kakšni sodniki ali delegati -pa s tem ne mislim o njih nič slabega -, ki so od nogometa le prejemali, nič vlagali, nikoli vodili kakšen klub, pa so dobili tudi po 30 in več glasov! Zakaj pripovedujem to: mislim, da je skrajni čas, da se tisti, ki resnično delamo v klubih, enkrat zavemo in naredimo MNZ Ptuj po naši meri, to je po meri klubov, ne pa po meri sodnikov in delegatov. Zato je skrajni čas, če hočemo preživeti te težke čase, ki jih še dolgo ne bo konec, in če hočemo dobro nogometu in klubom. Mi, ki vlagamo v nogomet, ki tudi kot posamezniki finančno pomagamo klubom, moramo prevzeti vajeti v svoje roke in iz nogometa izločiti politične nogometne funkcionarje; politike imamo že vsi 'preko glave'. Nogomet je pač sedaj tako nastavljen: tudi v MNZ se lobirajo zadeve, tako kot v politiki, delajo se 'kravje kupčije', zbirajo se glasovi, obljubljajo se izvolitve ... Vsaka štiri leta se to izkaže za resnico. Osebno nimam nič proti nikomur iz MNZ Ptuj, nič jim ne zamerim. Med njimi se najde kar nekaj poštenih, delovnih nogometnih ljudi, tukaj predvsem mislim na Janka Turka, ki po moji oceni - kljub kakšnemu nestrinjanju - dela zares odlično; še več posameznikov bi se našlo.
Lahko pa bi na vaše razmišljanje odgovoril tudi na malo drugačen način: kljub nekom-patibilnosti s predsednikom MNZ Ptuj pa mi v vseh teh letih odlično in nemoteno delujemo. Če si kvaliteten, pokončen, jasen, deloven, potem ti tudi škoditi ne more nekdo, ki bi ti največkrat želel. To pravim iz tega vidika, da manjših klubov ne bi bilo strah, da se jim lahko kaj zgodi: ne more se jim zgoditi nič, če delaš pošteno!
V tem kontekstu bi rad dodal še to: ta izjava o MNZ Ptuj ni bila iz moje osebne strani nobena volilna agitacija na kogarkoli. V našem klubu imam preveč dela in me predsedniško mesto MNZ Ptuj ne zanima!«
Kako pa si razlagate govorice, da naj bi bil NK Aluminij kriv za izločitev selekcij NŠ Poli Drava iz prvih lig v mlajših kategorijah?
Z. Jevšovar: »Te govorice sem poslušal kar nekaj časa. V Štajerskem tedniku sem tudi prebral izjavo predsednika NŠ Poli Drava, ki očitno tudi sledi tem govoricam - vedno bolj se mi dozdeva, da so mu to suge-rirali drugi. To so govorice naj-podlejše vrste; kaj takšnega si lahko izmislijo samo zlonamer-neži, ki v nogometu enostavno nimajo kaj iskati! Ti posamezniki, po mojem so največ trije, štirje, bi se morali sami, oz. bi jih morali starši otrok NŠ Poli Drava prepoznati in izločiti iz svoje sredine in sploh iz nogometa. Najlažje, res najlažje je s prstom pokazati na nekoga drugega - čudi me, da na nas. Takole z razdalje: NŠ so zapravili ljudje, ki niso znali ali hoteli ali bili pripravljeni pomagati. To NŠ se je dalo rešiti, to ve vsa Slovenija, to vem tudi jaz, vendar mislim, da tega nekateri niso hoteli. Mislim, da so se odločili za najslabšo možno varianto: mlajše selekcije v najnižje lige, člane pa so obdržali v Štajerski ligi. Govorice, da ima kaj pri tem Aluminij, so enostavno smešne. Slišal sem celo, da so govorili, da je mladinska komisija pri NZS - katere član sem tudi jaz - sestankovala na to temo in da je odločila s 6:2 -proti naj bi bila jaz in nekdo iz MNZ Murska Sobota -, da se NŠ Poli Drava izloči iz tekmovanj NZS. Prvič: ta komisija sploh ni zasedala. Drugič: če bi že zasedala in izglasovala 6:2, bi NŠ Poli morala ostati v ligi. Tretjič: ta komisija po pravilnikih NZS sploh nima pristojnosti, da bi o čem takem odločala. Še enkrat pa bom povedal: o statusu NŠ Poli Drava je odločala komisija za nujne zadeve pri NZS, ki jo sestavljajo predsednik NZS in pet podpredsednikov, med njimi tudi predsednik MNZ Ptuj. In ta komisija je odločila, da se NŠ Poli Drava prestavi v najnižji rang tekmovanja; sklep te komisije je bil dokončen. Ves ta čas se je to vedelo, vendar so nekateri vlekli za nos starše in širšo okolico - Aluminij jim je bil kot izgovor pač najbolj pri roki.
V Kidričevem smo res malo čudni v tem nogometu, nikoli pa nismo bili in ne bomo neumni. Gledano samo strateško, z vidika našega kluba: člansko moštvo Drave se je razpustilo in šlo v nižjo ligo, zato bi bilo normalno, da se najboljši mladinci NŠ Poli Drava priključijo naši članski vrsti kot najbližji in urejeni sredini. V bistvu bi lahko za člansko ekipo Aluminija črpali nadarjene mladince iz dveh, kot sem na začetku rekel, urejenih sredin (NŠ Poli Drava in Aluminija, op. a.), brez dodatnih stroškov! To bi bilo za nas idealno in v našem klubu ga ni neumneža, ki bi bil proti temu. Če še nekoliko špekula-tivno razvijam to idejo: vsako leto bi kakšnega mladinca ali dva pred izhodnim letnikom priključili k naši mladinski vrsti na 'dodelavo' in bi ga počasi vključevali v člansko vrsto. Če bi NŠ Poli Drava torej res ostala v 1. ligi, bi se za nas pričele same 'sladke skrbi'. Samo spremljali bi igralce v NŠ Poli Drava, naravna pot pa bi jih pripeljala k nam. To je res malo špekulativno, vendar drži kot pribito! Kot tudi drži to, da se Aluminij ni nikoli zavzemal za to, da se NŠ Poli Drava prestavi v tekmovanja pod okriljem MNZ Ptuj! Prepričan sem, da se bodo te govorice enkrat za vselej ustavile in da bodo ljudje ugotovili, da zlo ne prihaja iz našega kluba.«
Jože Mohorič
Športni napovednik
Tajski boks • Na SP med tremi tekmovalci iz Slovenije tudi Toplak
Član Muay Thai Gym Ptuja Tadej Toplak bo v uzbeklstanskem Ta-škentu tekmoval na svetovnem prvenstvu organizacije IFMA v tajskem boksu. Ob Ptujčanu slovenske barve zastopata še izkušeni Franci Grajš in novinec Rok Štucl, ob njih pa še predstavnik Iztok Vorkapic in sodnica Monika Jakše. Trojica tekmovalcev je v zadnjem obdobju trdo trenirala in je predvsem kondicijsko in tehnično iz boksarskega vidika dobro pripravljena. Toplak je delal predvsem s svojim trenerjem Matjažem Tomažinom, ki ga je tudi popeljal do velikih uspehov v zadnjih letih. Vsekakor je izstopajoči uspeh dosegel ob koncu lanskega leta, ko je na svetovnem prvenstvu v Bangkoku osvojil 3. mesto. V izredni konkurenci je takrat premagal Kanadčana Marka Mickinnona in Danca Ghelama Hamzo, polfinalni dvoboj pa je moral zaradi poškodbe odpovedati.
Tudi na letošnjem SP bo konkurenca v kategoriji do 86 kilogramov izredna, vendar ima Toplak visoko postavljene cilje. Pred odhodom v Taškent je dejal: »Moja želja je ponovitev ali izboljšanje uspeha iz Bangkoka, ko sem bil tretji. Dal bom vse od sebe in kljub močni konkurenci mislim - če ne bo poškodb -, da se lahko uvrstim zelo visoko.«
Poškodbe so nekoliko ovirale našega borca pri pripravi na najpomembnejši nastop v sezoni, tako da je v ringu letos uradno nastopil le enkrat. Brez dvoboja - ker ni imel tekmeca - je postal državni prvak, nato pa je izgubil profesionalni dvoboj v slovaškem Zvolenu proti izkušenemu domačemu šampionu Pavolu Vasku.
David Breznik
Šah • Evropski klubski pokal: Ptujčani ponovno med evropsko elito
V Rogaški Slatini se bodo ta konec tedna na evropskem klubskem pokalu zbrale najboljše evropske šahovske ekipe na 27. pokalu za moške ter 16. pokalu za ženske.
Med 65 prijavljenimi moškimi ekipami bodo tudi šahisti Šahovskega društva Tehcenter Ptuj, ki so po začetnem ratingu na 13. mestu. Sicer pa bodo iz Slovenije nastopile še tri ekipe: pri moških ŽŠK Maribor ter Radenska Pomgrad, med ženskami pa ŽŠK Maribor.
Svečano odprtje prvenstva bo v soboto, 24. septembra, redna kola pa vsak dan od nedelje, 25. septembra, do sobote, 1. oktobra, s pri-četkom ob 15. uri.
Ptujsko ekipo bodo sestavljali velemojstri Aleksander Beljavski, Duško Pavasovič, Jure Borišek, Andrej Maksimenko, mednarodni mojster Danilo Polajžer, ki je obenem tudi kapetan in vodja ekipe, ter dva mojstra Fide, Gregor Podkrižnik in Robert Roškar.
Silva Razlag
V tem poletju so bili pri vas na pripravah številni klubi.
Z. Jevšovar: »To poletje smo res močno testirali vsa naša Igrišča, kolikor jih Imamo. Skozi številne treninge smo testirali predvsem vzdržljivost trave. Samo za ilustracijo: na pomožnem igrišču, kjer vedno trenira tudi naša reprezentanca, je bilo v mesecu in pol opravljenih preko 100 treningov ekip, ki so sestavljene iz najmanj 30 igralcev. Ko se danes sprehodimo po njem, to ni niti najmanj vidno. To je dokaz, da naši vzdrževalci odlično opravljajo delo, obenem pa pokazatelj, da smo izbrali pravo travo; trava se namreč med seboj zelo razlikuje. Tukaj nam je bilo v veliko pomoč Vrtnarstvo Kelenc iz Stojncev, ki nas je nagovorilo k izbiri prave trave, obenem pa nam je naredilo tudi sistem za zalivanje.
Obremenitve igrišč v tem času so enormne, popoldan je kompleks na skoraj šestih hektarjih zemljišč zapolnjen. To je čudovita slika!«
Portorož • Smo res starajoča se družba?
Starejši niso v breme družbi
Da za učenje nismo nikoli prestari, saj je znanje tisto, kar bogati naše življenje, je bil eden izmed sklepov konference o staranju in prosto-voljstvu, ki se je minuli teden odvijala v Portorožu.
Zveza ljudskih univerz Slovenije in Andragoško društvo Slovenije sta minuli teden v Portorožu organizirala konferenco na temo Dejavno staranje in prostovoljstvo v luči vseživljenjskega učenja. Gre za tradicionalno konferenco ljudskih univerz, letos prvič pa se je organizaciji pridružilo tudi Andragoško društvo. Predstavniki različnih vladnih in nevladnih organizacij, od ljudskih univerz do centrov za socialno delo ter predstavnikov Zavoda za šport in Ministrstva za šolstvo, so dvodnevno srečanje pričeli z nagovorom predsednice Zveze ljudskih univerz Slovenije, sicer tudi direktorice Ljudske univerze Ptuj Klavdije Markež: „Prostovoljno delo omogoča vsem, ki se z njim ukvarjajo, osebnostno rast. Sploh starejši so prave zakladnice znanj in spretnosti in bila bi velika škoda, če tega ne bi posredovali naprej. Smo sicer učeča se družba, a ne le to. Starejši so tisti, ki lahko z vplivom vrednot in svojimi zgledi vplivajo tudi na razvoj moderne družbe."
O pomenu učenja pa je spregovoril tudi župan občine Piran Peter Bossman. „Učenje je zelo pomembno. Za uspešno učenje so odgovorni dobri učitelji, ki s svojim delom v posredovanju znanja in z lastnim zgledom širijo obzorja slušateljem ter jim pomagajo do samo-uresničitve. Znanje je od nekdaj predstavljalo močno orožje proti mračnjaštvu in zatiranju svobode misli. V današnji družbi je vse bolj pomembno vseživljenjsko učenje. To daje tudi odraslim oziroma starejšim možnost rasti in spoznavanja okolja ter znanj okoli sebe tudi po zaključenem formalnem izobraževanju. V občini Piran obstaja celo zamisel o ustanovitvi humanitarnega centra oziroma medgenera-cijskega središča," je pojasnil Bossman in obenem čestital Ljudski univerzi Koper, ki bo letos praznovala 50-letnico svojega obstoja.
O tem, da sta staranje in prostovoljstvo aktualni temi ter o prvih zasnovah današnjih ljudskih univerz pa je spregovorila državna sekretarka Ministrstva za šolstvo in šport Alenka Kovšca. Ob tem se je dotaknila tudi turbulentnih časov v devetdesetih, ko se je od impozantnih 78 ljudskih univerz v Sloveniji ohranilo le 31 najuspešnejših. „Preživeli ste najboljši. Tisti, ki ste tej tekmi dali svoj pečat in ste dokazali, da znate poučevati kvalitetno,"
Alenka Kovšca, Igor Kotnik in Klavdija Markež
Nekaj najpomembnejših zaključkov:
-vsak nekaj zna, znanje je treba deliti -starejši so zakladnica znanj -stimulacija v prostovoljstvu je zelo pomembna -prostovoljstvo je treba sistemsko urediti v okviru jasne zakonodaje
-ljudje dajemo osebno noto in pomen prostovoljstvu -nikoli ni prepozno za izobraževanje, starejši so zelo pridni učenci
Foto: Dženana Kmetec
Starejši so zelo pridni učenci.
so bile besede državne sekretarke.
Nekaj besed je namenila tudi zakonu o prostovolj-stvu. Kot je dejala, je to po statistiki sicer močno razvito, a predvsem na področju gasilstva. „Delo z ljudmi je še vedno premalo poudarjeno. Zavedati se je treba, da so starejši hvaležna tema, tudi za prihodnost. Na starejše ne gledam, kakor je to moderno, da bodo v breme mladi generaciji. So prej vir razvoja, novih delovnih mest. Se izobražujejo, so turistično angažirani. Potenciali, ki jih imamo, niso izkoriščeni. Upokojeni pedagogi so na primer krasen vir partnerstva starejših povsod, kjer se srečujejo. Morda včasih le ne znamo pravilno pristopiti. Pomemben in ključen vir znanja in tovrstnega dela so torej Ljudske univerze," je zaključila Kovšca.
Staranje ni grožnja, zmeraj je čas za učenje
O tem, zakaj in čemu učenje in prostovoljstvo starejših v starajoči se družbi, je govorila Dušana Findeisen, direktorica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje. Podala je razmišljanje o položaju starejših v družbi in pomenu izobraževanja odraslih: „Zmeraj je čas za učenje." Po prepričanju Findeisenove je ključno pri izobraževanju starejših poznavanje njihovih življenjskih zgodb, saj se tako izkustveno znanje lahko vplete v izobraževalni proces. Prepričana je, da moramo pri
izobraževanju odraslih dobro poznati sedanje, preteklo in prihodnje življenje naših starejših študentov, saj tako učitelji dobijo predstavo, zakaj bo učencem znanje koristilo v prihodnosti.
„Pogosto slišimo, da smo starajoča se družba. Slovenija se ne stara zelo, stara se najmanj med novimi članicami. Po letu 2015 bo nekaj več starejših - generacija baby boom. Da se stara delovna sila, je sicer politična zgodba, ki smo jo pogosto poslušali, po krizi pa ne omenjamo več tega, da ne bi imeli dovolj mlade delovne sile. Vprašajmo se tudi tu celostno: kaj stoji za celo zgodbo? Gre za celoto, za vse vzdrževane skupine v družbi in starejši so le ena izmed teh ranljivih skupin. V starajoči se družbi se razmerja spreminjajo. Starejši morajo biti udeleženi tako pri proizvajanju sadov družbe, a tudi pri obiranju le-teh. Staranje prinaša spremembe med generacijami, ne pomeni pa grožnje. Za izobraževalce to pomeni, da starajoča se družba potrebuje vizijo izobraževanja starejših, potrebuje raziskovanje, izobraževanje, svetovanje ter tudi integrirano svetovanje za dejavno in aktivno staranje. Mi tega še nimamo, to je možno področje skupnega delovanja," je prepričana Findeisenova.
Aktivni starostniki živijo zadovoljno življenje
O podobnih zadevah kot Findeisenova, ki jih je povezala s prostim časom, je
govorila še ena zanimiva predavateljica, in sicer Marija Ovsenik iz Inštituta za management v Ljubljani. Dotaknila se je pomena ljudskih univerz pri kanalizira-nju intelektualnega znanja v ustrezne izobraževalne programe. „Aktivni življenjski slog vidim kot pomemben vidik socialne interakcije in pozitivne samopodobe. Pomembni sta fizična in tudi mentalna kondicija. Le aktivni starostniki živijo zadovoljno življenje. Znanstveniki ugotavljajo, da tisti, ki dlje časa uporabljajo kognitiv-
no sfero, ostajajo dlje časa mladi, zadovoljni in zdravi. Družba stare še vedno razume kot družbeni strošek - začeti se je treba zavedati, da starejša družba ogromno daje," je prepričana Ovseni-kova.
Kako pomembne so ljudske univerze pri izobraževanju za prostovoljstvo, je govoril Igor Kotnik, sekretar Zveze ljudskih univerz Slovenije. Kot je dejal, med prostovoljci prevladujejo osebe z višjo stopnjo izobrazbe, pomembni pa so tudi dijaki, študentje, upokojenci. Kot
problem je Kotnik izpostavil nestabilnost finančnih virov ter ureditev standardov in normativov o izobraževanju odraslih. „Razviti je treba celovit sistem usposabljanja učiteljev, mentorjev, vodij in drugih strokovnih uslužbencev. Uspešnost prostovoljcev zraste z ustreznim izobraževanjem," je dejal Kotnik in dodal, da je potreben razmislek o tem, kako to vključiti v javno mrežo in s tem v finančni proračun ter dolgoročno in stabilno sofinanciranje.
Dženana Kmetec
Ptuj • Avto hiša Furman donirala 4500 evrov
Otroci ponujajo nov način ogrevanja
Okolje in inovacije je projekt, ki ga izvajajo v sklopu ekošol, učence pa spodbuja k iskanju inovativnih rešitev okoljskih problemov.
Avtorji zmagovalnih prispevkov prejmejo subvencijo za pomoč pri uresničitvi svojih zamisli in sodelovanju lokalne skupnosti pri spopadanju s temi. Med najuspešnejšimi je bila OŠ Janka Glazerja Ruše, ki je od Avtohiše Toyota Furman iz Ptuja za svojo idejo prejela donacijo v višini 4500 evrov. V zahvalo so učenci skupaj s Spidijem pripravili zanimiv kulturni program, katerega osrednja nit je bilo okolje in skrb zanj. Za svojo idejo ogrevanja iz odpadkov so bili primerno nagrajeni, zanimivo pa je, da med prijavitelji ni bilo ptujskih šol. Kot pojasnjujejo v AH Furman, so tudi ptujskih šolam poslali vabilo za sodelovanje pri projektu, a odziva ni bilo. Pridni in pogumni pa so si za svoje delo
prislužili znesek, ki jim bo vsekakor pomagal pri uresničitvi zastavljenega projekta. Šola odpadni papir pridno zbira, imajo tudi predelovalni stroj, ob koncu meseca pa načrtu-
jejo že razdelitev palet. Njihov zagon projekta pa bo sovpadel s pričetkom kurilne sezone, tako da bo tudi s praktičnega vidika več kot dobrodošel.
Dženana Kmetec
Donacijo je OS Janka Glazerja Ruše prejela od AH Toyota Furman Ptuj.
Foto: DK
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • Nova Zelandija (24.)
Posadka se poveča
Ko sem nekega popoldneva sanjaril po vinogradu, mi je nenadoma zazvonil telefon. Poklical me je Slovenec Boris, ki je s prijateljem Markom pravkar prispel v Blenheim, mojo številko pa je dobil pri neki bajti in sam Bog ve, kako je prišla tja. Ljubljančan in še en Štajerec sta prišla malo potovat in delat, bilo pa nas je zdaj kar za cel vod Slovencev v Blenheimu. Poleg Uroša in Darka ter teh dveh svežih obrazov sta izven mesta živela
še dva, ki pa mi ju še ni uspelo najti. Zdaj pa bi se že dalo vpiti »aufbiks« po mestu ...
Štajerci se hitro ujamemo, zato sem hitro malo povprašal na firmi, če bi bilo še kaj prostora za dva kolega. Seveda sem jim moral malce nakladati, da sta s kmetov in da že kaj pa vem koliko let delata v vinogradih, a uspeh ni izostal. Končno je bilo po nemškem, češkem, francoskem ter vseh možnih azijskih dialektih v vinogradih slišati tudi sloven-
Foto: Dani Zorko
Nadebudni inovator iz Vietnama
ščino.
Po nekaj tednih je prišla na dan šokantna novica. Nadzornik Phil se je sprl z glavnim šefom in se odločil oditi. Resnici na ljubo sem imel tudi jaz podoben načrt, saj se mi je tožilo po spremembi okolja, a vseeno je bilo to nekoliko nepričakovano. Nič, pa si bomo pač organizirali eno majhno poslovilno zabavico. Ker je na Novi Zelandiji vse precej svobodno, smo se naselili kar v dnevni prostor nekega hostla, čigar lastnik je bil nek hipi, ki smo ga podkupili z nekaj piri. Tu je navada, da si na piknik ali zabavo vsak prinese, kar bo pojedel in spil, zato se nas je kmalu nabrala kolona takih, ki smo prikorakali vsak s svojim paketkom pod pazduho. Piva seveda. Dvanajst komadov stane nekje okrog 15 EUR v trgovini, liter navadnega vina pa od 5 EUR naprej. Kot drugod imaš tudi tu različne poceni variante, ko ti čarobni napoj zapakirajo v tetrapake in na pipico, kar je namenjeno predvsem hitri konzumaciji. Bilo nas je krepko čez dvajset,
Foto: Dani Zorko
Poslovilna zabava našega nadzornika
Foto: Dani Zorko
Marko, Boris in Dani na izletu
imeli smo biljard, pikado in druge podobne razvedrilne igre, a vseeno smo se tega vsi malce naveličali, zato je bilo treba najti novo igrico. Vesele glave so tuhtale in tuhtale, nakar se spomnim stare štajerske navade, za katero si potreboval le en stol ter voljno rit. Čeprav sprva malce nejeverni, so bili vsi takoj za to, da začnemo »stavit rihtara«. Kot seveda to zadevo poznate, en možak sedi na stolu in zakriva oči »rihtaru«, ki s stisnjenimi zobmi pričakuje udarec po riti od svojih kompanjonov. In če revež ne ugotovi, kdo ga je po riti, mora piti. Kot prvega »rih-tara« smo potunkali najmanjšega Vietnamca, ki je bil kar lep čas na paleti in smo ga skoraj morali odnesti. Igra se je hitro prijela in po začetnem otipavanju je pokalo, da so bolj pekle roke kot pa rit. In čisto vsak je prišel na vrsto, tako da smo vsi hodili še dva dni, kot da bi nas bik pojahal. Prijetnemu druženju je sledilo žalostno slovo, a tako pač je na potovanjih. Tisočkrat rečeš zdravo in prav tolikokrat adijo.
Čez dva tedna sem se nameraval podati malce po Južnem otoku, zato sem organiziral »poslovilno« nogometno tekmo na travniku pri reki. Po tekmi smo se vedno šli malce osvežit in tudi tokrat smo pridno skakali v tolmunček. Pri tem smo velikokrat uganjali kakšne prismodarije, in ker je tudi naš Vietnamček nameraval oditi, so naju tokrat oba zabrisali v vodo. Seveda oblečena. Pri tem je Viet, kot je bilo ime Vietnamčku, izgubil očala v vodi in začelo se je potapljanje na veliko. Čez dobre pol ure smo jih končno našli, a brez enega stekla. Možakar je bil sprva malce nejevoljen, a smo ga prepričali, da hudo bolje izgleda brez enega stekla, pa je še njemu postalo smešno.
Po nekaj mesecih se je začelo spet večje pakiranje. To se je nabralo navlake, da je bilo adijo. Na otok sem prišel zgolj z majhnim nahrbtnikom in šotorom, zdaj pa je bil prtljažnik skoraj poln. Z Markom in Borisom smo se dogovorili za dva tedna odklopa, pridružil pa naj bi se nam tudi še nek slovenski par, ki pa je živel v Napierju, na Severnem otoku. Parček je itak nameraval iti s svojim avtom, a vseeno sem moral narediti še nekaj prostora, zato sem nekaj odvečnih oblačil in drugih stvari podaril dobrodelni organizaciji, ki se tu imenuje »Salvation Army« - mreža ljudi, ki po vzoru Rdečega križa direktno pomagajo ljudem in podarjene stvari prodajajo po res sindikalni ceni.
Spet sem se moral začasno posloviti, tudi od mojega prijatelja iz Vietnama. Ko je prišel pozdravit, nisem mogel zadržati smeha. Namesto manjkajočega stekla si je v očala namreč samoiniciativno namestil - igralno karto.
Nadaljevanje prihodnjič
Torek, 20. september
Danes goduje Svetlana.
1819 je zvezna skupščina nemške zveze v Frankfurtu ob Majni potrdila karlovarske sklepe o zatiranju opozicijskega gibanja na univerzah. 1863 je umrl nemški pisatelj Jakob Grimm, znan predvsem po knjigi Otroške in domače pravljice, ki jo je izdal skupaj z bratom Wilhel-mom.
1878 se je rodil ameriški pisatelj Upton Sinclair, za katerega so po
njegovi smrti leta 1968 zapisali, da je preživel svoj čas.
1934 se je rodila italijanska filmska igralka Sophia Loren.
1974 je bilo v ciklonu Fifi v Hondurasu 10.000 mrtvih.
2009 je v potresu na indonezijskem otoku Sumatra umrlo več kot
1100 ljudi.
Sreda, 21. september
Danes goduje Matej.
Danes je mednarodni dan miru in svetovni dan alzheimerjeve bolezni. 1452 se je rodil italijanski dominikanski menih, pridigar in verski reformator Girolamo Hieronymus Savanarola. Pridigal je proti moralni pokvarjenosti, leta 1498 pa so ga sežgali kot krivoverca. 1756 se je rodil škotski inženir John London McAdam, ki je namesto blatnih kolovozov začel graditi ceste iz tolčenca - makadamske ceste.
1791	se je rodil francoski romantično-realistični slikar Theodore Geri-cault. Leta 1819 je razstavil slovito sliko Splav Meduze.
1792	so v Franciji odstavili kralja Ludvika XVI. in odpravili kraljestvo. 1832 je umrl škotski pesnik in pisatelj Walter Scot, začetnik romantičnega zgodovinskega romana. Najbolj znana sta njegova romana Starinar in Ivanhoe.
1904 so v Beogradu okronali novega srbskega kralja Petra Karadode-vica.
Četrtek, 22. september
Danes goduje Mavricij s tovariši.
1609 je španski kralj Filip II. izdal ukaz, na osnovi katerega so v naslednjih letih izselili iz Španije vse Mavre - Moriske. 1862 je ameriški predsednik Abraham Lincoln izdal odlok o odpravi suženjstva.
1882 se je rodil nemški feldmaršal Wllhelm Keitel, vodja nemškega generalštaba med drugo svetovno vojno in eden Hitlerjevih najzvestej-ših sodelavcev v vojski.
1885 se je rodil filmski igralec in režiser Erich von Stroheim. Kot režiser je dosegal učinke predvsem z detajli in dolgimi kadri. 1892 se je rodil nemški gledališki in filmski igralec Hans Albers, ki je slovel med obema vojnama. Slaven je postal predvsem kot lažljivi Kljukec Münchausen.
1947 so ustanovili Informbiro - Informacijski biro komunističnih in delavskih partij. Petek, 23. september Danes goduje Slavojko.
Danes se začenja jesen.
1253 je umrl češki kralj Vaclav I., ki je pod oblast svoje dinastije spravil Avstrijo ter Češko razvil v močno državo z napredno kulturo. 1791 se je rodil nemški pesnik Theodor Koerner. Njegova drama Zrinj-ski je bila podloga za libreto Zajčeve opere Nikolaj Šubic Zrinjski. 1819 se je rodil francoski fizik Armand-Hippolyte-Louis Fizeau, ki je znan po svoji eksperimentalni določitvi svetlobne hitrosti. 1950 se je začela v ZDA protikomunistična gonja, potem ko so sprejeli zakon o notranji varnosti.
1848 je ministrstvo notranjih zadev na Dunaju potrdilo Kranjske deželne barve: belo, modro, rdečo, ki jih je že 1836 določil cesar Ferdinand.
1942 je italijanska vojska odkrila in uničila partizansko tiskarno Tehnika v Ljubljani. Sobota, 24. september Danes goduje Nada.
Danes je svetovni dan šolskega mleka.
1501 se je rodil italijanski naravoslovec, zdravnik in matematik Girolamo Cardano. Prvi je izdal klinično sliko bolezni, ki jo poznamo danes kot tifusno mrzlico.
1717 se je rodil angleški pisatelj Horace Walpole. Pisal je duhovita pisma in kulturnozgodovinsko pomembne spomine. Z romanom Otrant-ski grad je začetnik grozljivega, oziroma črnega romana. 1739 se je rodil ruski častnik in državnik knez Grigorij Aleksandrovič Potemkin, ki je bil dve leti ljubimec carice Katarine II. in sedemnajst let najmogočnejši človek v državi.
1755 se je rodil ameriški pravnik John Marshall, četrti vrhovni sodnik ZDA in glavni utemeljitelj ameriškega sistema ustavnega prava. 1870 se je rodil francoski inženir, kemik in izumitelj Georges Claude, ki je znan predvsem po izumu neonske svetilke. Nedelja, 25. september Danes goduje Gojmir.
1529 so Turki pod vodstvom sultana Sulejmana II. začeli oblegati Dunaj, vendar so se bili po treh tednih prisiljeni umakniti. 1555 so podpisali augsburški mir, s katerim je bila v nemškem cesarstvu priznana protestantska cerkev.
1725 se je rodil francoski vojaški inženir Nicolas-Joseph Cugnot, ki
je izdelal prvi »avtomobil« na svetu. To je bil ogromen in težak parni
tricikel za vleko topov.
Ponedeljek, 26. september
Danes goduje Justina.
Danes je evropski dan jezikov.
1371 so v bitki pri Marici Turki premagali srbsko vojsko. Tako so lahko razširili svoj vpliv na Srbijo in Makedonijo ter potrdili vazalni status Bolgarije.
1888	se je rodil britanski dramatik, pesnik, kritik in esejist Thomas Stearns Eliot. Leta 1948 je dobil Nobelovo nagrado za literaturo.
1889	se je rodil nemški filozof Martin Heidegger, glavni predstavnik filozofije eksistence v Nemčiji.
1898 se je rodil ameriški skladatelj George Gershwin.
1802 so našli v Donavi pri Dunaju truplo matematika in topniškega
strokovnjaka barona Jurija Vege.
1895 se je rodil v Zagorici pri Grosupljem slovenski slikar, grafik in kipar France Kralj. Kiparstvo je študiral na akademiji na Dunaju, slikarstvo pa na akademiji v Pragi.
Midva • Zakonski družinski center - Partnerski odnos v krizi
Ločila se bova, kako naj z otroki?
Otrok, katerega osebnost je šele v procesu razvoja, je zelo ranljiv na vplive iz okolja. Naloga staršev je torej pomagati otroku odrasti ter predelati in ovrednotiti stiske, ki jih na poti v svoje odraslo življenje doživlja. Ločitev pretrga vezi zakona, ne pretrga pa vezi starševstva. Moški in ženska z ločitvijo prenehata biti poročena, vendar bosta za vedno ostala oče in mama svojim otrokom. Starševstvo je tako globoko vtkano v samo jedro naše biti, da ne moremo prenehati biti starši, lahko pa se odločimo in prenehamo biti zakonci.
Otroku ne razlagajta svoje bolečine ob ločitvi, saj v tem primeru postane otrok čustveni partner staršu. Podporo in razumevanje naj-dita pri prijateljih, poiščita strokovno pomoč. Pogosto je otrok priča sporu med zakoncema in mora nehote poslušati kritiziranje drugega starša. Vse to je za otroka popolna krivica, saj ga razvrednoti in oropa stika s staršem. Otrok ima pravico verjeti, da sta njegova starša zanj najboljša na svetu, zato nihče nima pravice razvrednotiti očeta ali mame. Včasih gre kateri od staršev čez vse razumne meje in poskuša otroka obrniti proti bivšemu partnerju. V otroku lahko prebuja sovraštvo in jezo do drugega starša ter si prizadeva,
Vaša vprašanja s področja partnerstva in starševstva so dobrodošla na midva.zdc@siol. net. Če se ne strinjate, da kljub varstvu vaših osebnih podatkov odgovor objavimo v časopisu, nam to sporočite.
da bi od otroka dobil priznanje in potrditev za svoja dejanja. Ob tem se otroku velikokrat govori, da bo že videl, kdo je imel prav, ko bo odrastel. Starš si lahko prizadeva tudi za prekinitev stika preko socialne službe in odvzema pravic starševstva. Seveda je to nujno v primeru zlorabe, velikokrat pa je ta metoda uporabljena v škodo stika otroka z drugim staršem, saj starš to počne iz besa in jeze na partnerja, ne začuti pa, kaj so potrebe in želje otroka ter kakšen vpliv in posledice ima to nanj. Včasih starš manipulira z otrokom na zelo subtilen način. V času, ko drugi starš prihaja po otroke, se prvi dogovori za izven-šolske aktivnost, npr. angleščina, plesni ali celo inštrukcije, saj teh otrok ne more izpustiti. Starš lahko v odnosu manipulira tudi s kupovanjem dragih daril in igrač za otroka, mu daje denar, dovoli vse, kar prvi doma prepoveduje ...
Pomagajta otroku, da bo izrazil svoja čustva. Starši velikokrat minimalizirajo otrokova občutja ob ločitvi, saj pogosto tudi sami niso v stiku s svojimi bolečimi čutenji. Če starša ne ovrednotita otrokovih čutenj in njegove stiske, bo zatrl svoj čustveni svet, torej svoje strahove, žalost, bolečino. Prekinitev stika s svojimi čutenji pa ga bo kasneje v življenju vodila k prisilni ponovitvi vseh tistih zgodb in čutenj, ki jih ni nikoli začutil in ovrednotil. Zato otroci ločenih staršev nosijo v sebi velik potencial, da ponovijo zgodbo svojih staršev.
Nesoglasja rešujta na mirnejši način in ne v prisotnosti otrok. Ohranita svoje dostojanstvo kot starša in
sprejmita odgovornost za neprimerne odzive. Večina otrok je ujetih v bojno polje zakonskega konflikta med staršema, kjer je izražene ali prikrite veliko jeze, besa, sovraštva, ob tem pa je odrezana žalost, bolečina, za-vrženost, krivda, kar pa je razlog, da ta čutenja nosijo otroci.
Povejta otroku, da ni kriv za ločitev. Otroci ločenih družin velikokrat nosijo globok občutek krivde, da niso bili dovolj pridni in sta se očka in mamica ločila. Sprašujejo se, kaj so naredili narobe, da jih je starš zapustil. Ker je otrok introvertirano naravnan, vso krivdo ločitve vzame nase. Velikokrat v procesu ločitve otrok poskuša starša spet spraviti skupaj. To počne na način, da je zelo priden, ubogljiv, ustrežljiv. Lahko pa postane problematičen in nagaja. S tem bo dosegel, da se starša ukvarjata z njim, ne s svojim razbolelim zakonom. Lahko pa tudi počne stvari, ki bi jih moral početi partner, da bi popravil konflikt med njima. Torej mamo velikokrat objame, jo poskuša tolažiti, ji govori, da jo ima rad ...
Otroci potrebujejo v svojem življenju varnost, stabilnost in podporo, zato naj dan ohrani svojo rutino in ritem, ki ga je bil otrok navajen. Otroci ločenih staršev imajo veliko pogosteje probleme v šoli, se težje vključujejo med vrstnike, lahko se pojavijo vedenjske motnje, motnje spanja in močenje postelje, duševne motnje, pri mlajših otrocih se lahko poveča strah pred temo in pošastmi.
Počakajta z zmenki, da otroci prebolijo prva najmočnejša občutja ob ločitvi
in odhodu starša. Medtem se veliko pogovarjajta z otrokom o njegovem doživljanju, občutjih, žalosti in pogrešanju očeta ali mame. Ne omalovažujta otrokovih občutij z izjavami, kot so: "Ne bodi žalosten, takšna je pač usoda, boš že preživel," temveč naredita prostor za otrokov čustveni svet, saj je otrok ob takšnih odzivih sam in nezačuten v tem, kar doživlja.
Starševstvo je temelj podpore, sočutja in občutka varnosti ter ima zelo velik vpliv na razvoj identitete otroka. Otrok je odvisen od svojih staršev, ob tem pa nima nobene moči spremeniti vedenja starša, ki je zlorabljajoče ali destruktivno. Odnos s starši se že v najzgodnejšem otroštvu nezavedno vtisne v osebnostno strukturo in je temelj kasnejših odnosov posameznika. Zato je sočutje do otrokove stiske ob ločitvi staršev in spremembi sistema družine, saj najverjetneje eden od partnerjev zapusti dom, najgloblji in najmočnejši temelj za stik med otrokom in starši.
Sabina Stanovnik
Zdravstveni nasveti
Gelsemium sempervirens - rumeni jasmin
Gelsemium je vzpenjavka, znana pod imenom rumeni jasmin. Rastlina je zelo strupena, predvsem njena korenina.
Pacienti, ki so primerni za zdravljenje z gelsemiumom, so občutljivi na stres in nagnjeni k tresenju. Pogosto so zaskrbljeni, vsega jih je strah in ne prenesejo samote. Počutijo se slabo, so utrujeni, izčrpani in zaspani.
Do poslabšanja stanja lahko pride zaradi toplega vremena, slabih novic in stresa. Izboljšanje stanja lahko dosežemo z gibanjem na svežem zraku in z začinjeno hrano.
Indikacije za uporabo gel-semiuma so številne:
Vročina. Zdravilo je primerno za virusno obolenje, ki se
razvija počasi. Tudi temperatura narašča postopoma, je pa visoka in dolgo traja. Pogosto se bolezen začne z močnim, topim glavobolom v zatilju, ki se širi na sprednji del glave. Veke so težke, zato ima bolnik s težavo odprte oči. Vročinski valovi se lahko izmenjujejo z mrazenjem, okončine so mrzle in težke. Bolnik je zelo šibak, slaboten, utrujen, zaspan, omotičen, brez energije, ima suha usta (vendar ne čuti žeje ) in obložen jezik. Želi si ležati v miru. Opisano stanje je pogosto posledica toplega, vlažnega vremena (soparna poletna vročina). Vzrok bolezni je lahko emocionalni šok (slaba novica), pričakovanje (otroci, ki komaj čakajo po-
Foto: Črtomir Goznik
Nataša Koltak Ferčič, mag. farm.
čitnice), izčrpanost (pretiran umski ali fizični napor).
Nahod, ki se razvije počasi, v toplem in vlažnem vremenu (poletna sopara in vročina). Bolnik občuti žgečkanje v nosu (pogosto kihanje ), izcedek je jedek in najeda kožo. Spremljevalni pojavi so še utrujenost, šibkost, otopelost, bolečine v očeh in po vsem telesu. Pogosto je prisotno mrazenje in glavobol, ki se začne v zatilju in se razširi po celotni glavi.
Gripa. Bolnik se iz dneva v dan slabše počuti (počasen razvoj), je utrujen, šibak, mišice so mlahave in boleče, vročina narašča počasi (doseže najvišjo vrednost šele po dveh dneh), valovi vročine se izmenjujejo z mrazenjem. Močan glavobol se začne v zatilju in se širi po celi glavi, veke so težke (težko odprte oči), obraz je rdeč, temperatura je visoka in dolgo traja (bolnik
kljub temu ni žejen). Bolezen lahko spremlja prehlad z jedkim izcedkom iz nosu in kihanjem, običajno pa se pojavi v vlažnem, toplem vremenu. Gelsemium lahko uporabimo tudi po preboleli gripi, ko je bolnik še vedno utrujen in onemogel.
Glavobol, ki se začne postopoma in počasi s prisotnostjo motenega vida in vrtoglavico (kot predznaka). Glavobol se začne v zatilju in se razteza naprej na sence, prisoten je občutek tesno ovitega traku okrog glave. Glavobol je top in dolgotrajen (lahko posledica virusne infekcije, sončarice ali strahu pred izpitom ), bolnik je oslabel in utrujen (težke veke).
Trema in panika. Zdravilo je primerno, kadar gre za pomanjkanje samozavesti, težave pa so največje med samim dogodkom (izpit, nastop), zaradi razburjenosti se bolnik ne more skoncentrirati (para-liziran, trese se od strahu in ima mehke noge ). Bolnik, ki potrebuje gelsemium je zadržan, trepeta, je prestrašen in omrtvičen.
Če smo zboleli za gripo, vzamemo gelsemium v potenci 9C štirikrat dnevno. Pogostost dajanja zmanjšamo z izboljšanjem stanja, hkrati pa priporočam, da bolnik veliko počiva in pije zadostne količine tekočine. Za vse ostale indikacije vam bomo v lekarni z veseljem pomagali in svetovali pri izboru potence in doziranju. Nataša Koltak Ferčič, mag. farm.
Moje cvetje
Končno olajšanje
Letošnje leto res ni bilo najbolj prijetno za rastline na vrtu, posebej če jim nismo pomagali z namakanjem. Sušo so še povečale visoke septembrske temperature. Zdaj so se rastline končno le nekoliko napile. Vendar še niso povsem rešene, saj vsaj napoved za zdaj kaže, da bo ponovno suho. Zato vam svetujem, da takoj, ko se bo zemlja toliko osušila, da se jo bo dalo obdelovati, vrt na hitro obdelate s posebnim orodjem na tri zobe. Tako boste prekinili izhlapevanje vode in zadržali vodo v bližini korenin rastlin. Mnogi so mi rekli, da niso upali presajati, ker je bilo tako suho. Če lahko rastlinam zagotovite vodo, vas ni treba biti strah presajanja sadik - mladih rastlin. Trajnic pa še ne razsajamo, treba bo počakati na oktober. Kadar je suho, je treba porezati čim več listov - jih skrajšati, saj čeznje rastline izgubijo največ vode. Nato najprej zalijemo jamico, vanjo nalijemo kar veliko vode, potem presadimo sadiko, nato pa zalijemo še celo gredo. Zdaj je za ta nasvet nekoliko pozno, saj je verjetno obdobje najhujše suše že mimo.
Zelenjavni vrt
Foto: Miša Pušenjak
S spravilom pridelka nikar ne hitite, saj so vrtnine najbolj koristne takrat, ko jih jemo sveže. Še celo za plodovke bo v naslednjih dneh še dovolj toplo. Je pa dobro, da papriko, paradižnik in bučke le pobirate sproti, da na rastlinah ne bo veliko dozorelih plodov. Plodovi namreč obremenjujejo rastlino, ji jemljejo energijo, zato prej oboli in se težje sooča z drugimi težavami na prostem. Zato edino plodovke pobirajte sproti, viške seveda shranjujemo za ozimnico. Vse ostale vrtnine pa pobiramo samo sproti.
Nikoli pa ne pozabite, da vrtnine vedno vlagamo, zamrzuje-mo čim bolj sveže. Vlaganje, zamrzovanje, kisanje, sušenje so postopki, pri katerih pri sveži zelenjavi ustavimo dihanje in s tem razpad. Tako »zamrznemo« tudi razpad vseh koristnih snovi: vitaminov, mineralov ..., ki jih vsebujejo. To pomeni, da ohranimo to, kar v posameznih vrtninah imamo, kar so pridelale čez poletje. Ne pomeni, da ponovno dodamo to, kar so pričele izgubljati, ko smo jih potrgali, porezali ali izpulili. Takoj ko to naredimo, pričnejo mnogi vitamini in tudi nekateri minerali razpadati, se porabljati. Izgubljeni so za vedno. Zato zelenjavo z domačega vrta jemo, pa tudi predelujemo čim bolj svežo.
Vreme je bilo do sedaj kot nalašč za nalet porove zavrtalke, zato upam, da ste svoje rastline pokrili. Pokrite naj bodo vse do prve močnejše slane - žal. Seveda jih lahko vmes odkrijete toliko, da poberete pridelke za sprotno porabo. Ne pozabite pa, da večina sort pora prezimi, pa tudi neprezimne ostanejo na vrtu brez težav vse do novega leta. Po prvem mrazu si nakopičijo še več koristnih vitaminov, mineralov in žveplenih spojin, tistih, ki nas varujejo pred zimskimi prehladi.
V letošnji sezoni je po dolgem času lepo obrodila tudi čebula. Mnogi me sprašujejo, kako jo hraniti. Čebulo hranimo v suhem, prevetrenem in hladnem, a ne mrzlem prostoru. Idealne temperature pozimi so okoli ničle. Zdaj se je listje povsod že posušilo, zato jo očistite, shranite pa ali v plitve, po možnosti lesene za-bojčke ali pa v mrežaste vreče, ki jih je najbolje obesiti. Najbolj spretni pa bodo spletli vence. Pravi ptujski luk je spleten v vence brez vrvice, ta sorta ima tudi dovolj žilavo listje, s katerim lahko spletemo kito, če pa niste dovolj spretni, si lahko pomagate tudi z vrvico. Podobno spletemo v vence tudi česen, žal pa je tega zaradi pregnojenosti naših vrtov precej manj. So ga pa letos že nekoliko več pridelali tudi kmetje.
Zelišča
Mnogi si želijo svežih zelišč tudi pozimi v kuhinji. Takšna so namreč najbolj aromatična. Najpogosteje tudi pozimi uporabljamo peteršilj, presajen v lonce, in drobnjak. Da bo selitev teh rastlin v notranjost uspešna, jih že sedaj presadimo v lonce in posode. Tako se bodo zunaj uspele prilagoditi novim razmeram. Lahko pa v posode presadimo tudi timijan in še kakšno drugo trajno zelišče. Enoletna zelišča, kot so majaron ali bazilika, pa je najbolje ponovno posejati. Dokler ne bo pričelo zmrzovati, jih imamo na prostem, kasneje jih prestavimo na kuhinjska okna. Trajnice, kot je drobnjak, je pred prestavljanjem na okna zelo dobro postaviti vsaj za teden dni v zamrzovalno skrinjo. Tako jih prenesemo okoli. Prepričane so, da so že prestale in zimo in nadaljujejo z obraščanjem. Drugače se lahko zgodi, da čez zimo nove rasti ni.
Miša Pušenjak
S svetovne
glasbene
scene
Mineva natanko dvajset let od izdaje legendarnega albuma Achtung Baby popularne irske zasedbe U2. Ob tej priložnosti so pripravili posebno izdajo z doslej neobjavljenimi skladbami in dokumentarnim filmom. Album Achtung Baby je prejel grammyja za najboljšo rock izvedbo in postal eden izmed albumov, ki so najbolj zaznamovali 90. leta prejšnjega stoletja in kariero skupine U2. Med izvajalci, ki se bodo pojavili na jubilejni zgoščenki, najdemo nekatera zveneča imena s svetovne glasbene scene, kot so Jack White, Depeche Mode, Patti Smith in Damien Rice. Album bo izšel z britanskim glasbenim mesečnikom Q, dokumentarec o nastajanju albuma pa bo poleg premiernega televizijskega predvajanja v ZDA izšel tudi na ponovni izdaji albuma, ki izide 31. oktobra 2011.
Znana so že tudi imena s svetovne glasbene scene, ki bodo prihodnje leto uvrščena v Guinnessovo knjigo rekordov. Pa poglejmo, kateri glasbeni
To je to
Rihanna
Foto:topnews.in
izvajalci so bili v letu 2011 najuspešnejši in so podirali rekorde. Na vrhu je zagotovo Rihanna, kije postavila rekord v največjem številu singlov, ki so v enem letu posegli po prvem mestu na ameriških lestvicah. Med njimi so pesmi Rude Boy, Love the Way You Lie, What's My Name in Only Girl (In the World). V letošnjem letu je bila prav tako zelo uspešna britanska pevka Adele, ki se bo v knjigi rekordov znašla kar trikrat, zahvaljujoč predvsem albumu 21, ki je bil kar 11 tednov na prvem mestu ameriške lestvice albumov. Adele pa je prav tako prva ženska izvajalka v zgodovini, ki ji je uspela uvrstitev med najboljših pet
Kako? klikni POVABI n
V meniju k krf	a
ostale privlačne nagrade!
[note sni k ¡.si
in začni pošiljat, povaMa
.....^«-""fig—
tel.: 02 32 000 22
pošlji: FLIRT3 na 4444
na britanski glasbeni lestvici kar z dvema singloma in albumoma. Pred njo je podoben podvig uspel le legendarnim Beatlom. Raper Lil Wayne je postavil rekord v številu pesmi, ki so se znašle med prvih sto na ameriških lestvicah, saj se jih je med letoma 1999 in 2010 zvrstilo kar 64. Hči Wil-la Smitha Wilow je najmlajša pevka, ki se je pri desetih letih uvrstila med 20 najboljših na ameriški glasbeni lestvici. Njena pesem Whip My Hair se je povzpela kar na 11. mesto. V knjigi prav tako ne bo šlo brez Lady Gaga, ki podira rekorde po številu privržencev na Twit-terju.
Lady Gaga, zasedba Cold-play in Gary Barlow iz skupine Take That so samo nekateri od številnih izvajalcev, ki so potrdili svojo udeležbo na humanitarnem koncertu v sklopu tradicionalne akcije BBC Children in Need. Koncert bo 17. novembra v znani areni Men v Manchestru pred 12.000 gledalci in ga bo omenjena postaja prenašala v živo na svojem prvem televizijskem in radijskem programu. Med ostalimi izvajalci, ki so prav tako že potrdili svoj nastop, najdemo še naslednja imena: Snow Patrol,
Elbow, James Morisson, N-Du-bz, Ed Sheeran ter slavni igralec Hugh Laurie. Humanitarni koncert Children in Need poteka že vse od leta 1980, v vseh teh letih pa so uspeli zbrati že več kot 500 milijonov funtov za pomoč otrokom.
Britanski Time Out je izpeljal še eno zanimivo akcijo, saj so s pomočjo komisije, ki so jo sestavljali znani glasbeniki, pisatelji, pesniki in glasbeni kritiki, sestavili seznam stotih pesmi, ki so na svoj način spremenile svetovno zgodovino, pa naj bo to v kulturnem, družbenem ali političnem pogledu.
Top 10:
1.	Fight The Power - Public Enemy
2.	Do They Know It's Christmas? - Band Aid
3.	Irhal - Rami Esam
4.	A Change Is Gonna Come - Sam Cooke
5.	Imagine - John Lennon
6.	God Save The Queen - Sex Pistols
7.	Happy Birthday - Stevie Wonder
8.	Acid Trax - Future
9.	Pow! (Forward) - Lethal Bizzle
10.	Looking For Freedom -
David Hasselhoff
Adele
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	MOVES LIKEJAGGER - MAROON 5/ CHRISTINA AGUILERA
2.	SOMEONE LIKE YOU - ADELE
3.	PUMPED UP KICKS - FOSTER THE PEOPLE
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	ALL ABOUT TONIGHT - PIXIE LOTT
2.	MOVES LIKEJAGGER - MAROON 5/ CHRISTINA AGUILERA
3.	ALL FIRED UP - SATURDAYSS
NEMČIJA
1.	NEW AGE - MARLON ROUDETTE
2.	DANZA KUDURO - LUCENZO FEAT DON OMAR
3.	MOVES LIKE JAGGER - MAROON 5/ CHRISTINA AGUILERA
9/11
Prejšnji teden je bila deseta obletnica terorističnega napada na "ameriška dvojčka", oziroma WTC. Kot pričakovano se je že ves teden prej po televiziji zganjala propaganda
J, -o tem pretresljivem dogodku. Kajti vsak j prebivalec tega planeta se mora zavedati grozot tega sveta (pa da ne bi slučajno kdo pomislil na Srebrenico, Sudan, Darfur, Irak, Afganistan ... govorimo o 11. septembru), še posebej tisti, ki živijo "na zahodu".
Kajti ta dan je bil, kot so nam večkrat zagotovili, napad na celotno zahodno civilizacijo. Saj ... če so lahko napadli veliko Ameriko, potemtakem ni nihče več varen. Naj vas bo strah, bojte se, ves svet naj trepeta. Takšno je vsaj bilo sporočilo ... Namreč, vsi vemo, da je prestrašenim ljudem najlažje vladati. Samo s prstom je treba pokazati na sovražnika, oziroma satana v človeški podobi in zadeva je rešena, pa naj bodo to čarovnice, istospolno usmerjeni, Židje ali pa Osama Bin Laden. Tako se ljudi kaj zlahka prepriča, da je napad na kar dve državi upravičen, da so vsi varnostni ukrepi na letališčih in varnostne kamere na ulicah nujno potrebno zlo ter da je nujno sprejeti nove zakone v zadevi s pooblastili organom pregona. In večkrat, ko se na televizijskih zaslonih pojavi strašljiva podoba bradatega terorista s turbanom na glavi, vse bolj samoumevni postajajo vsi ti ukrepi, misel dvoma in skepticizma pa tiho bledi.
Točno to je to, kar se je po celem svetu (vsaj v zahodnem delu) neprestano dogajalo po tistem nesrečnem datumu. Teroristi so postali izgovor za prav vse in prav verjetno je, da bo kak politik, ko mu bo zmanjkalo pojasnil, bleknil, da so tudi za padec evra krivi teroristi. Vsa ta drama in vso to vlačuganje besede terorist po ustih svetovnih politikov je ogabno. Kakor je ogabno in dvolično in licemersko tudi prikazovanje ZDA kot največje žrtve vsega tega, saj je na tisti dan umrlo okoli tri tisoč "ponosnih in zvestih Američanov". Na žalost se mi to sliši ravno tako kot trditev, da je pedofil žrtev, ker mora v zapor. Naj se zdim še tako brezsrčen, dobili so to, kar so si zaslužili in kar so si prosili.
Resnično mi je žal vseh tistih ljudi, ki so v grozi, kakršne si še zamisliti ne morem, skakali skozi okna in vseh njihovih družin. Ničesar niso bili krivi, vendar mar lahko trdimo, da takšnega dogodka slej ko prej ni nihče pričakoval? Nasilje rojeva nasilje in ZDA so nasilne. Nasilne do vsega sveta. Zmeraj so v vojnah in v teh vojnah umira na milijone civilistov, ki pa nekako nikdar niso vredni omembe.
A Američani so na svojo vojsko ponosni, vsi padli (pre)mladi vojaki so narodni heroji (ob tem se vedno znova spomnim na še ne polnoletne mučenike iz Alamuta, ki so se v veri v raj rade volje podajali v smrt), vojno pa večinoma podpirajo. Četudi se jim še sanja ne, kaj vojna sploh je, jo iz mirnih sosesk in udobnih foteljev preprosto podpirajo. In ko se jim zgodi enajsti september, še pomislijo ne, da oni to počno drugim narodom vsak dan. Da nekje na drugem koncu sveta vsako minuto padajo bombe in se rušijo zgradbe, da stotine, morda tisoče ljudi umre vsak dan. Ne samo na enajsti september .
In četudi se je zdaj pojavil Barack mesija Obama in so bradatega zlobneža s TV-ekranov naenkrat našli, ga ubili, truplo pa meni nič, tebi nič preprosto vrgli v vodo (ob takšni pripovedki se mi zgodbe o neze-mljanih zdijo vse bolj verjetne), "vojne proti terorizmu" ni konec. Saj, kot so povedali, je ta nevidna entiteta, terorizem med nami in zna biti, da se bomo proti njej morali boriti nič manj kot večno (kako prikladno, kajne?). Ob tem pa vsi skupaj pozabljamo, da v vojni zmeraj nastopi kulturni odpor, to pa je v tem primeru verski fundamentalizem in fanatizem, ki ga je v islamu na žalost vse več
Matic Hriberšek
Britanska pevkaJessieJ niza uspeh za uspehom, po odlično sprejetem in ocenjenem debi-tantskem albumu Who You Are se sedaj lahko pohvali tudi s petimi nominacijami za nagrado Music Of Black Origin 2011 (MOBO). Nominirana je v naslednjih kategorijah: najboljša britanska izvajalka,
najboljša skladba (Do It Like A Dude), najboljši videospot (Do It Like A Dude), najboljša nova izvajalka in najboljši album. 23-letna pevka bo tudi nastopila na uradni podelitvi, ki bo naslednji mesec v SECC areni v Glasgowu. Nagrade MOBO (Music Of Black Origin) se v Veliki Britaniji in na Škotskem podeljujejo že od leta 1995.
Janko Bezjak
Foto:topnews.in
estvi
j t
_ NAJ /
1.	MOVES LIKE JAGGER - MAROON 5/ CHRISTINA AGUILERA
2.	MR. SAXOBEAT - ALEXANDRA STAN
3.	THE SOUND OF SUNSHINE - MICHAEL FRANTI/SPEARHEADS
4.	BEST THING I NEVER HAD - BEYONCE
5.	I'LL BE YOUR MAN - JAMES BLUNT
6.	CALIFORNIA KING BED - RIHANNA
7.	GLAD YOU CAME - THE WANTED
8.	SET FIRE TO THE RAIN - ADELE
9.	LITTLE SCHOCKS - KAISER CHIEF
10.	SHE MAKES ME WANNA - JLS
11.	WALK - FOO FIGHTERS
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Pogoji uporabe FlirtMaker: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operatega, cena povratnega sms-a je 2,49 EUR. Pogoji storitve: wwwsmscity. net/flirtmaker. FlirtMaker je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do portala FlirtMaker. Cena sporočila je 2,49 EUR. Cene vključujejo DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: flirt stop na4444. Reklamacije: 041-494751, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k tamu 12, 2000 Maribor. Sodelovanje v nagradni igri ni pogoj za članstvo v klubu. Pravila in pogoje nagradne igre si lahko preberete na spletni strani www.flirtmaker.com. Nagracha igra poteka od 1.9. 2011 do 30.9. 2011, do 2400 ure.
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
ISatäras 'z mesom
TOREK
sataraš z mesom*, solata SREDA
zelenjavna kremna juha s kruhovimi kockami, slivovi cmoki, jabolčni kompot ČETRTEK
piščančje prsi s papriko in stročjim
fižolom**, riž, solata
PETEK
ocvrte sardele, pomfri, solata SOBOTA
čufti v paradižnikovi omaki, pire krompir NEDELJA
goveja juha z rezanci, ražnjiči na žaru, pečen krompir, solata PONEDELJEK
dušene bučke, krompir v kockah, kuhana govedina
*Sataraš z mesom
1 kg paprike, 20 dag nasekljanega ali mletega mesa, 4 dag riža, 8 dag korenčka, 30 dag krompirja, 12 dag čebule, 25 dag paradižnika, poper, sol, 12 dag olja, 10 dag zelenega paradižnika.
Čebulo nasekljate in na maščobi podušite. Nanj dajte meso, posolite in dušite. Ko je meso na pol zmehčano, dodajte krompir, papriko, rdeči in zeleni paradižnik in korenček. Ko se poduši, dodajte riž. Zalijte z malo juhe. Sataraš je končan, ko je riž kuhan. Preden postrežete,
dodajte po želji malo popra.
**Piščančje prsi s papriko in stročjim fižolom
2 kosa piščančjih prsi, 1 zelena paprika, 1 rumena paprika, 1 rdeča paprika, 2 pesti mladega stročjega fižola, jedilni škrob, sol, poper, 2 stroka česna, 3 dl perutninske juhe ali osnove, 2 žlici sojine omake, 1 pekoči feferon.
Piščančje prsi narežite na ozke trakce in jih v skledi solite, poprajte, zalijte s sojino omako, potresite z jedilnim škrobom ter dobro premešajte. Pustite jih stati pol ure pri sobni temperaturi. Stročji fižol očistite in narežite na 4 do 5 centimetrov dolge kose, paprike operite, jim odstranite semena in narežite na ozke trakove, česen olupite in narežite na lističe. V kozici za-vrite vodo in stročji fižol, eno minuto blanširaj-te, nato ga odcedite. V voku ali drugi ustrezni ponvi močno segrejte večjo količino olja in na njem hitro opražite trakove piščančjega mesa. Meso vzemite iz ponve in odcedite na vpojnem papirju. Iz voka ali ponve odlijte vse olje, dodajte stročji fižol, papriko, česen in hitro prepraži-te. Zelenjavo vzemite iz voka in shranite na toplem. V vok vlijte perutninsko juho ali osnovo, jo zavrite, dodajte praženo meso in drobno sesekljan feferon ter zgostite z jedilnim škrobom, raztopljenim v malo mrzle vode. Kuhajte še minuto ali dve, odstavite in dodajte zelenjavo.
Zbrala: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
(Vir: www.pregovor.com)
"Prijatelj je človek, ki ve vse o tebi, in te še vedno ima rad." Elbert Hubbard -k-k-k
"Le resnični prijatelji te opozorijo, ko imaš umazan obraz." Sicilijanski pregovor •k-k-k
"Doberprijatelj je cenejši od psihoterapije." Neznan avtor -k-k-k
"Izbiraj prijatelje kot svoje knjige: redke, toda izbrane." Angleški pregovor -k-k-k
"Največ, kar za svojega prijatelja lahko storim je, da sem preprosto njegov prijatelj." Henry David Thoreau -k-k-k
"Prijateljstvo vedno koristi, ljubezen pa semtertja tudi škoduje." Latinski pregovor -k-k-k
"Kako siv bi bil tek našega življenja, če bi ne bil prepleten s prijateljstvom in ljubeznijo." Thomas More -k-k-k
"Če imaš prijatelja ob sebi, ni nobena pot predolga."
Japonski pregovor
-k-k-k
"Če obrekujejo tvojega prijatelja, obrekujejo tudi
tebe." Etiopski pregovor -k-k-k
"Sčasoma postanete povprečje petih ljudi, s katerimi se največ družite." Jim Rohn
ŽENSKA KOPALNICA "Ti je moralo biti pa zelo nerodno, ko si se šel tuširati v žensko kopalnico namesto v moško, kajne?"
"Kje pa! Zavpil sem: "Halo to-varišija! Ali je kdo videl moja očala!"
SOK TERAPIJA
"Kolega, slišal sem, da na pacientih izvajate novo šok terapijo!"
"Ja, vnaprej jim pošiljam račune!"
SESTAVIL
EDI KLASINC
BARVANA PREVLEKA, OPLESK
Štajerski TEDNIK
UGOVOR, OČITEK
VRSTA OSI
PROPAGIRANJE
OTROŠKA PRIPRAVA ZA IGRANJE
LAKOTA
OLGA JEZ
ITALIJANSKI PISATELJ (ELIO)
LEDENA SVEČA, KRUNCELJ
STAJERSKO SORTNO VINO
RJAVO PISANA RACA SELIVKA
RUMENO RJAVA BARVA
VELIKA MORSKA RIBA
SUROVINA ZA IZDELAVO PIVA
PARCELA
PASNJA
TOČKA PRI ŠPORTNIH IGRAH
PRLEŠKO NAREČJE
AFRIŠKI KOSTANJ
ČOLN ZA ENEGA VESLAČA
SKRIVEN NAKLEP
DODATNA SESTAVINA, PRIMESEK
TANKA TKANINA
LIČINKA TRIHINELE
DUHOVNIŠKI STREŽNIK
LIVADA, TRATA (STAR.)
NASA MOJSTRICA LIČENJA (TATJANA)
IVAN LEVAR
NAŠ SLIKAR (DANILO)
ČEŠKI PEVEC GOTT
OTO BARIC
SULTANOVO BIVALIŠČE
LONČNA RASTLINA
MASAKER
AVSTRIJSKI GLASBENI KVARTET
KRAJ PRI ŠKOFJI LOKI
ANGLEŠKI
FIZIK NEWTON
AMERIŠKI PISATELJ (UPTON)
MIGLJAJ
TURŠKI VELIKAŠ, NIŽJI PLEMIČ
RASTLINSKA BODICA
SLAVKO AVSENIK
ŽUPANČIČ OTON
TOLOVAJ IZ PRAVLJIC
nihče pritožil!"
NI POSTENO
Mali Ivek je očeta in mamico presenetil v neprijetnem položaju in rekel: "To pa ni pošteno! Mene pošiljata k psihologu zato ker cuzam svoj prst, vidva pa
POMOTA
Pred sodiščem stoji homoseksualec, obtožen posilstva. "Le kako vam je prišlo na misel, da posilite nuno?" ga je vprašal sodnik.
"Oprostite, toda bila je pomota. Mislil sem, da je Zorro."
NEPOTREBNO
Ljubljančan se je peljal po cesti na Gorenjskem. Naenkrat je zapeljal v veliko luknjo na cesti in popolnoma razbil avto. Mimoi-dočemu Gorenjcu je rekel:"Tako velika luknja na cesti , pa nobene table z opozorilom!" "Saj je bil postavljen prometni znak, toda ker lani celo leto ni noben voznik zapeljal v luknjo in razbil avta, smo smatrali, da je postavitev znaka nepotrebna in smo ga umaknili s ceste."
REKEL JE
Ropar vstopi skozi vrata v banko, potegne pištoli in zaukaže: "Moški na levo, ženske na desno!"
Vsi ga nemudoma ubogajo. Ropar nadaljuje: "Moške bom posilil, ženske pa oropal!" Eden od navzočih plaho pripomni: "Verjetno ste se zmotili ... " Tedaj se zasliši visok moški glas "Kar je rekel, je rekel!"
CISTI POSLI
"Zakaj ste vlomili v čistilni servis?"
"Ker se z umazanimi posli ne ukvarjam."
BREZ PRIPOMB
"Ali to kaj boli?" je na smrt obsojeni vprašal rablja, ki je pripravljal električni stol za usmrtitev.
"Mislim da ne! Doslej se ni še
NAJBOLJSI TRGOVEC "Jaz sem najboljši trgovec!" se pohvali Miha. "Včeraj sem slepemu prodal televizijo!" "Jaz sem boljši!" se oglasi Janez. "Gluhemu sem prodal hi-fi stolp!"
"Ne bosta verjela, toda prekašam vaju!" se oglasi Jure. "Včeraj sem nekomu prodal stensko uro s kukavico!" "Ja, in? To ni nič posebnega!" se oglasita Miha in Janez. "Kako da ne? Zraven sem mu prodal še 25 kg hrane za kukavico!"
TELEČJA GLAVA
Mesar je odprl novo mesnico. Začel je na svoje in prva stranka je bil njegov prijatelj. "Ali imaš morda telečjo glavo?" ga je vprašal.
"Ne, samo tako se češem!" je odvrnil mesar.
UGANKARSKI SLOVARČEK: EBERL = slovenska mojstrica ličenja (Tatjana), ISAAC = angleški fizik Newton, OCUREK = ledena sveča, kruncelj, PŠENEK = ličinka trihinele, REGLJICA = rjavo pisana raca selivka, reglja, regeljc, VITTORINI = italijanski pisatelj (Elio, 1908-1966, Rdeči nagelj), VRANC = slovenski slikar, kipar in oblikovalec lutk (Danilo, 1930-), ZMINEC = kraj pri Škofji Loki.
■epfej 'B|Bqe>j 'eujuej 'oees| 'oaioua 'p -noo 'uj] 'eojiuo 'iuuouia 'ege '|aie>| '^ad 'X0 '3|w 'oubja 'esed 'pe|3 'oz 'euBsaiJd 'o|bj§! 'japws 'm 'eiue|>ja/ 'eqposzej 'so eisojd 'iefliaws 'ubj^ 'U9A! '|aqai '>1S9|d :ouABJopoA IXNVZIdX 31 A31IS3H
íPoifuZajtz naí
na íuztouns.m íjilstul
RADIOPTUJ
«6» áfilettc
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
SODNI IZREK
BABICA
VRSTA, RED
Govori se ...
... da so se v poplavi jasnovidcev in angelskih sporoče-valcev našli že tudi nekateri poslanci. Nek slovenjegoriški klopotec je baje v medijih že včeraj razglašal, da je vlada padla.
... da je bilo povpraševanje po ravnatelju holermouške glasbene šole ob odprtju pristave zelo močno, saj se je bilo treba za čestitke postaviti v vrsto, tako da je imel tudi na odru polne roke dela.
... da se v neki haloški fari zelo pozna, da so dobili mladega in luštnega župnika, saj nekatere zelo verne faranke pridno zalivajo rože okrog cerkve in pokopališča - baje tudi v dežju.
... da se v neki zelo bogati objezerski občini niže Marka pozna, da imajo občinsko blagajno bogato založeno, saj se jim z gradnjo nekih zelo pomembnih objektov očitno
nikamor ne mudi, pa čeprav je denar potem vedno manj vreden.
... da so na neki sicer zelo uspeli prireditvi Zahvala polju med kuhanjem naj bobo-vega golaža iznajdljivi domači kuharji izumili štajersko bobovo mineštro.
... da so poetovionski bici-klarji na Kitajskem komaj čakali na slabo vreme, saj jim v takšnih razmerah ni para.
Vidi se ...
... da še ostaja upanje, da bi spomenik narodnega heroja, kije čez noč izginil, spet našel svoje staro mesto. Na neki zahvalni prireditvi so med vese-ljačenjem ujeli prvega moža delavske občine v pogovoru z brkatim možakarjem in baje ga je nagovarjal, naj uredi, da pred volitvami kip spet vrnejo.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto tedna: Martin Mlakar
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
»Pošiljam vam fotografijo banan, ki rastejo na prostem v Halozah. Vzgaja jih Jožica Debeljak iz Slatine pri Cirkula-nah,« k tokratni fotografiji pripisala avtorica Marina Mlakar. No, treba je priznati, da so banane res ogromne ...
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
	S	s		2		e		
4								
				3		e	7	
				e			s	e
		1	7		2	S		
	s					2		
S				4				s
		7	1					2
		4						3
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©©	C	ooo
Bk	VV	©©©	CCC	o
Dvojčka	VVV	©	CC	ooo
Rak	V	©©©	CCC	oo
Lev	VVV	©©	C	ooo
Devica	V	©©©	CCC	oo
Tehtnica	VVV	©©	CCC	ooo
Škorpijon	VV	©©©	CCC	o
Strelec	VV	©	CCC	ooo
Kozorog	VVV	©©©	C	o
Vodnar	VV	©	CCC	ooo
Ribi	V	©©©	CC	ooo
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 20. do 26. septembra 2011. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 26. septembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali eno nagrajenko, ki bo nagrado prejela po pošti. Nagrado prejme Sara Koletnik, Trdobojci 12/a, 2285 Zg. Leskovec
Anekdote
Peter Axworthy je napisal in dal tiskati svoj prvi roman, toda kupcev ni bilo. Napeto je razmišljal, kaj naj stori, da bo knjige prodal, in posvetilo se mu je. V časopise je dal naslednji oglas:
»Milijonar, visok, eleganten, izobražen, glasbenik, bi rad poročil gospodično, ki bi bila v vsem podobna junakinji romana »Zmagala je ljubezen«, ki ga je napisal Peter Axworthy.«Roman je bil takoj razprodan.'
***
Francoski pesnik in pisatelj Guillaume Albert Apollinaire je šel s prijateljem bohemom v Cafe Napolitain. Sredi pogovora je pesnik vstal, se opravičil, češ da se vrne čez nekaj trenutkov. Ko ga ni in ni bilo nazaj, se je prijatelj naveličal čakati; plačal je in odšel. Po nekaj dneh sta se bohema spet srečala.
»Kako, da ste zadnjič kar odšli?« je vprašal prijatelj.
»Nitipare nisem imel v žepu,« je odvrnil Apollinaire.
»Lahko bi mi povedali, plačal sem tako ali tako jaz.«
»Bal sem se, da ste tudi vi brez denarja,« je blago dejal Apollinaire.
***
Ko je Ford objavil, da išče mladega uradnika za urejanje svojih zasebnih zadev, se je oglasilo petsto mladeničev. Ford sijih je ogledoval, spraševal to in ono, toda dolgo časa mu ni bil nobeden po volji. Nazadnje naleti na mladeniča, ki se mu je zdel inteligenten in razsoden, in ga vpraša: »Fant, povej mi, ali rad delaš?« »Ne,« je kratko in mirno odgovoril mladenič. »Vredu! Sprejet si. Ti si prvi izmed prijavljenih kandidatov, ki si iskren.«' ***
Nemški fizik in matematik Albert Einstein je potoval z vlakom. V oddelek pride sprevodnik in zahteva vozne listke. Einstein išče po vseh žepih, po prtljagi, na klopi in pod njo, toda listka nikjer.
»Bom pa malo kasneje prišel!« reče ljubeznivi sprevodnik, ki je prepoznal učenjaka.
»S tem mi ne boste dosti pomagali,« povsem resno odgovori tvorec relativnostne teorije. »če ne najdem voznega listka, ne bom vedel, kam potujem.«
Majšperk • Sklenili 15. občinsko praznovanje
Plaketa društvu upokojencev
Osrednje in sklepne slovesnosti ob 15. prazniku občine Majšperk so se v soboto, 17. septembra, poleg častnega občana Stojana Kerblerja udeležili tudi župani in predstavniki iz mestne občine Ptuj ter sosednjih občin Kidričevo, Videm in Žetale.
Zbrane je v dvorani OŠ Majšperk nagovoril v srednjeveška oblačila odet Paolo Santonino (Avgust Črepin-ko) in povedal, kaj se je dogajalo njega dni ob njegovem obisku v gradu Monsberg, ter svečano razglasil praznovanje. Ob zvokih godbe na pihala Talum Kidričevo so nato v dvorano prikorakali predstavniki društev in organizacij iz občine Majšperk s prapori v rokah.
Županja Darinka Fakin je v slavnostnem nagovoru poudarila, da letošnje, 15. občinsko praznovanje obeležujejo s pogledom v preteklost, saj je povezano s praznovanjem več kot 760. obletnice prve omembe tega kraja v pisnih virih. Praznovanje je trajalo štiri tedne, v tem času pa se je zvrstilo kar 43 različnih kulturnih, športnih in družabnih prireditev. Leto 2011 bo v zgodovini občine Majšperk ostalo zapisano kot investicijsko zelo intenzivno, saj končujejo eno največjih in najpomembnejših investicij, gradnjo novega kulturno-poslovnega centra. Če ne bi bilo krize v gradbeništvu, bi se v to pomembno pridobitev vselili že letos. Obdobje med obema praznikoma so obogatili z več kot devet
Foto: M. Ozmec
Dobitniki letošnjih priznanj Občine Majšperk (z desne): Branko Babulč, Franc Križanec, predsednik društva Smoteater Darko Zupanc in predsednica DU Majšperk Frančiška Jus.
kilometri moderniziranih asfaltnih cest in obnovo sedmih manjših mostov. Županja je pohvalila tudi vseh 52 društev, saj so zelo aktivna. Letos se lahko pohvalijo z velikim uspehom mlade gledališke skupine Smoteater na Linhartovem srečanju amaterskih gledaliških skupin Slovenije. Letošnje leto pa je po dolgem času spet bogato tudi po rojstvih, saj so bili do praznika bogatejši za 42 no-
Foto: M. Ozmec
Zbrane v dvorani OŠ Majšperk je nagovoril v srednjeveška oblačila odet Paolo Santonino (Avgust Črepinko) in povedal, kaj se je dogajalo ob njegovem obisku v gradu Monsberg.
vorojencev.
Na zaključni slovesnosti je voditeljica Zlatka Lampret udeležence popeljala skozi najpomembnejša obdobja zgodovine Majšperka, od prve omembe in srednjega veka do danes; z bogatim kulturnim programom so slavje popestrili številni nastopajoči: zaplesali in zapeli so najmlajši iz Vrtca Majšperk, zapeli so pevci moškega pevskega zbora DPD Svoboda Majšperk pod vodstvom Petre Beršnjak, s spletom koroških plesov so se predstavili folkloristi iz Kulturno-pro-svetnega društva Stoperce, nastopil je tudi mešani pevski zbor KUD Majšperk pod vodstvom Jožeta Jagra ter tamburaški orkester KUD Majšperk pod vodstvom Draga Kleina.
Na slovesnosti so podelili tudi nagrade za naj spominek občine Majšperk v letu 2011. Tretje mesto je prejel Dušan Pavšič iz Vukovskega Dola za satelitski posnetek dela občine Majšperk, na katerem stilizirana polja predstavljajo abstraktno sliko logotipa
VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI
t
POSKOČNIH
Ji
1.	Ans. AKORDI - Akordi ljubezni
2.	ZAKA PA NE - Slovenija smo ljudje
3.	PAJDAŠI - Njen sladek smeh
4.	NAVEZA-Stara kašča
5.	Ans. SPEV ■ Ljubezen in pesem
6.	ŠESTICA-Verjemivdobro
7.	CVET - Stari dobri časi
POP 7 TOP
1.	ŠPELA GROŠELJ - V tretje gre rado
2.	SKATER & Ans. BRATOV GAŠPERIČ - Baby mala
3.	PLATIN-Ljubezen je
4.	MAJA KAM PL-Ti si ta
5.	MANCA ŠPIK -Žensko srce
6.	JOCO EMERŠIČ -Kamion
7.	NINO-S tabo je lepo
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Gl.tovnice poiljlte na dopf.nluüi n* nwlov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13,2288 Hajdina
občine Majšperk, ki ga je možno uporabiti na majicah ali razglednicah. Drugo mesto je osvojila Marta Mikolič iz Rogatca za sliko slepe deklice z gradu Vurberk. Prvo mesto in s tem naziv naj spominek občine Majšperk za leto 2011 pa je prejel izdelek hanzek, ki ga je v miniaturni obliki iz lesa izdelal Martin Bogme iz Stoperc. Hanzek je lesen pripomoček, ki so ga domačini več kot 200 let uporabljali za izdelavo lesenih ročajev in drugih pripomočkov iz lesa.
Županja Darinka Fakin in podžupan Cveto Pepelnik sta izročila tudi najvišja občinska priznanja. Letos so podelili tri občinska priznanja in plaketo Občine. Priznanja so prejeli Franc Križanec iz Se-strž za dosežke na področju razvoja lokalne skupnosti in družbenega razvoja, Branko Babulč s Ptujske Gore za dolgoletno uspešno delo v PGD Medvedce in v drugih organizacijah ter društvo Smoteater iz Majšperka za uspešno uvrstitev na Linhartovem srečanju slovenskih gledaliških skupin. Najvišje priznanje, plaketo Občine Majšperk, pa je prejelo Društvo upokojencev Majšperk, ki prav te dni praznuje 60-le-tnico delovanja; plaketo je prevzela predsednica društva Frančiška Jus.
Občanom in uspešni županji občine Majšperk je ob prazniku čestitali poslanec državnega zbora Branko Ma-rinič, župan mestne občine Ptuj Štefan Čelan pa je posebej čestital vsem ženskam, ki so dokazale, da znajo uspešno voditi občino, društvo upokojencev in tudi občinsko praznovanje.
Po tradiciji so praznovanje sklenili z družabnim srečanjem in pogostitvijo vseh
udeležencev.
M. Ozmec
Foto: NS
Ljutomerčani so skupaj z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti in Zvezo slovenskih godb v mestnem središču pripravili 5. festival veteranskih pihalnih godb, na katerem so se zbrali nastopajoči z večdesetletnim glasbenim stažem. Ob gostiteljih, Prleški godbi društva upokojencev Ljutomer pod vodstvom dirigenta Janka Skrajnarja, so se z odličnimi izvedbami predstavili še godba na pihala Seniorji Andragoškega društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje (na posnetku), sekcija veteranov Mengeške godbe, godba veteranov Štajerske in godba Ljubljanskih veteranov. Na prihodnjem festivalu je pričakovati, da se bodo sedanjim glasbenim ansamblom pridružile še skupine s primorskega in celjskega območja.
NŠ
Videm • Pohod Svet na Kajžarju
Foto: Marko Vinko
Kulturno društvo Videm je že deveto leto zapored pripravilo tradicionalni pohod po poteh snemanja filma Svet na Kajžarju. Prvi pohod se je zgodil leta 2002. Vroče, še poletno vreme je privabilo le 16pohodnikov, a jim dobre volje ni manjkalo. Pot jih je vodila med prekrasnimi vinskimi griči Dravinjskega in Majskega Vrha ter Ljubstave, kjer so jih pri nekaterih hišah pričakali domačini in jih prijazno pogostili. Sicer pa je bila glavna postojanka za kratek počitek in okrepitev pri domu krajanov na Majskem Vrhu. Za piko na i veselemu druženju so si pohodniki v prijetno hladni Drvarnici, prostorih KD Videm v Vidmu, ogledali še film Svet na Kajžarju. Ob filmu so pripevali in prepoznavali številne domačine, ki so statirali v tem filmu, pa danes mnogih od njih žal več ni med nami. Če ste letos zamudili pohod, pa ga ne smete naslednje leto, ko bo pohodpo poteh snemanja filma Svet na Kajžarju praznoval že l0-letnico, sam film pa 60 let, odkar je bil 27.12.1952prvič predvajan.
Manja Vinko
Stojnci • Rože iz Sigeta v Srbiji
Foto: J. F.
26. avgusta se je karnevalska skupina Rože iz Sigeta Stojnci odpravila na gostovanje v Srbijo. Udeležili so se 3. karnevala v Požarevcu. Sredi julija so namreč dobili povabilo na 3. Požarevacki karneval. Na poti v Požarevac so se ustavili v Muzeju letalstva v predmestju Beograda, nato so nadaljevali pot v Beograd, kjer so se ustavili na grobu Josipa Broza Tita, in zvečer prispeli v Požarevac. Naslednji dan jih je čakala povor-ka. Na njej so Rože iz Sigeta očarale obiskovalce s svojo energičnostjo in slovensko glasbo. Nastopajoči so bili presenečeni nad odprtostjo domačinov in veseli, da so se otroci in njihovi starši priključili k skupini in zaplesali z njimi, domačini in organizatorji pa nad dobrim nastopom in energijo, ki so jo izžarevali nastopajoči.
Jasna Forštnarič
Prireditvenik
Torek, 20. september
10.00 Selce, igrišče: praznik KS Voličina; kegljanje
18.00 Ptuj, DomKulture Muzikafe: ogled filma Iron Wall in predavanje o Palestini patra Milana Holca, v organizaciji društva POtuj
Sreda, 21. september
17.00 19.00
19.00
19.00
19.30
20.30
Selce, športni park: praznik KS Voličina; balinanje v trojkah Destrnik, Volkmerjev dom kulture: sprejem za nove člane Mešanega pevskega zbora Destrnik
Maribor, Gosposka 34, galerija E2RD: odprtje razstave Efemernost - fotografije in ples, Ptujčana Gorana Turnška, fotografa, plesalca in koreografa, ki živi na Nizozemskem
Maribor, Židovski trg: odprtje razstav Tihomir Pinter - fotografije, Stojan Grauf - slike in Ars Altera pars - ilustracije, lutke, knjige, avdio pravljice: v fotogaleriji Stolp, Galeriji društva likovnih umetnikov in galeriji Media Nox Ptuj, MGP Galerija Tenzor: odprtje razstave akademskega slikarja Dušana Fišerja
Maribor, Udarnik: Mednarodni glasbeni festival Maribum 2011 - bobna-nje ...; koncert: Sory diabate in Kandia Kouyate iz Gvineje
Četrtek, 22. september
9.00 do 11.00 Voličina in Selce, vrtec: dan odprtih vrat za otroke, ki ne obiskujejo
vrtca, stare od 3 do 6 let 9.30 Ormož, Center starejših občanov: trgatev v domskih goricah 12.00 Ptuj, pred Mestno hišo: Evropski teden mobilnosti; tradicionalno kolesarjenje do Rance in nazaj 14.00 do 19.00 Voličina, gasilski dom: srečanje gasilskih veterank in veteranov GZ Lenart
16.00 Ptuj, Revivis, Krempljeva 1: 6. sestanek inštituta za razvijanje nadarjenosti
za vzgojitelje, učitelje osnovnih in srednjih šol in starše nadarjenih otrok 18.00 Nova vas: uradno odprtje 1. srednjeveškega Breunerjevega tabora 19.00 Slovenska Bistrica, Viteška dvorana gradu: jesenski abonma - koncert Slovenskega okteta
19.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: predavanje Tatjane Frumen - Osebnostni karakterji
20.30 Maribor, Udarnik: Mednarodni glasbeni festival Maribum 2011 - bobna-nje ... ; koncert: Kandia Kora in Dunuya slovene
Petek, 23. september
8.30
17.00
18.00 19.00
20.00 20.00
Nova vas: 1. srednjeveški Breunerjev tabor; zbor vitezov, meščanov in podložnikov; 9.30 predstavitev tabora, vitezov in orožja, otroške delavnice do 13.30; 17. predstavitev srednjeveških skupin Draženci, Dom vaščanov: 10. jubilejna prireditev Društva upokojencev Hajdina - Pozdrav jeseni
Voličina, Kulturni dom: osrednja proslava ob krajevnem prazniku Destrnik, Volkmerjev dom kulture: literarni večer ob izidu pesniške zbirke Šepet jeseni, Janka Potočnika
Ptuj, MGP: predstava Harolda Pinterja Stari časi - za izven
Ptuj, DomKulture Muzikafe: koncert Črt Remič Trio; Črt Remič - saksofon,
Miha Koren - kontrabas in Jure Rozman - bobni
Kino Ptuj
Petek, 23. september: 17.30 znanstveno-fantastična akcija Vzpon planeta opic;
19.20 komedija Zamenjava; 21.20 Art program: drama/triler Boljši svet
PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 20.9.
10:00 Ptujska kronika - poti.
10:15 Hrana in vino
10:40 Pregled tedra — pori.
11:00 Spa2najm0sa.c0m
11:50 litfo kanal
12:00 Ptujska kronika
12:15 Modro
12:50 Info kanal
14:55 Pomurski tednih
15:35 Hrana invino
16:00 Info kanal
17:30 Noto scena-2. oddaja
17:50 Info kanal
13:00 Ptujska kronika-pon.
11:15 Kultura na dlani - oddaja o
projektu EPU 19:15 Info kanal 13:552. nogometni lip 20:25 Spoznajmose.com 21:15 Spoznavamo oPfine 21:30 Moto scena-3. oddaja 21,60 Poli maraton ■ reportaža 22:00 Ptujska kmnika-pon. 22:15 Info kanal
[pena
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Sreda 21.3.
10:00 Ptujska kronika -pori.
10:15 Hrana in lino
10:40 Spoznavamo občine
11:00 Sp»znajm«o.coiti
11:50 Info kanal
12t00 Ptujska kranika-pon,
12:15 Modro
12:50 Info kanal
15:35 Hrana in vino
1Gi00 Info kanal
17:00 Povabilo na kavo — pon.
17:30 Pregled tedna - pon.
17:50 Info kanal
11:00 Povabilo na kavo
11:30 Kultura na dlani-oddaja o
projektu EPK 19,30 Info kanal 19:45 2. nogometna liga 20:15 RogiTV-Gorlšnioa 21:15 Spoznavamo občine 2li30 Moto scena-1. oddaja 21:50 Beacti mastor 2011 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:15 Info kanal
Četrtek 22.9.
10:00 Ptujska kronika-pon.
10:15 Hrana in vino
10:40 Spoznavamo občine
11:00 Spoznajieoso.com
11:50 Info kanal
12:00 Ptujska kronika
12:15 Povabilo na kavo - pon.
12:45 2. nogometna liga
13:15 Info kanal
t5:35 Hrana In vino
16:00 Info kanal
17:30 Moto scona-1. oddaja
17:50 Info kanal
18:00 Ptuiska kronika - pon.
13:15 kultura na dlani - oddaja o
projektu EPK 19:15 Info kanal
13:40 Tri — avtorski projekt Božene Krivec
20:25 Spoznajmoso.com
21:15 Spoznavamo občino
21:30 Moto scena-3. oddaja
21:50 Info kanal
22:00 Ptujska kronika - pon.
22:15 Info kanal
www.petv.tv
Odslej nas lahko spremljate tudi oa T2
Mali oglasi
STORITVE
IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela izvajamo. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor,Tel. 051 70 10 20, 02 25 27 363.
KMETIJSTVO
PRODAJAMO BELE piščance domače reje in jarkice, rjave in črne, tik pred nesnostjo. Irgoličevi, So-dinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33, prodaja poteka zjutraj do 10. ure in popoldan po 16. uri.
PRODAM mošt iz belega mešanega grozdja. Cena 0,70 evra. Telefon 02 771 22 21, 041 279 793.
TRGATEV grozdja, belega, mešanega, v Ormoških goricah, prodam Tel. 031 611 559.
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko meseca septembra med ostalim preberete o preskušanju na šarko tolerantih sliv, o pripravi na
trgatev in smernicah kletarjenja za letošnji vinski letnik, nadalje o drobilnikih kamenja, v prilogi Vrtnine pa pišemo o kisanju zelja in o polžih iz rodu Tandonia.
Revija Sad - 22 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
ZADNJI KOSI ZIMSKIH IZDELKOV PO
SMEŠNIH CENAH
in z manjšo nagrado ob nakupu zaščitne zimske bunde,
telovniki, obleke, kombinezoni, obutev,
rokavice Akcija samo do prodaje zalog!
zaščita
Rogozniška c.13, Ptuj INDUSTRIJSKA PRODAJALNA

Naročite
v
Štajerski
NESNICE, mlade, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, ugodno prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Sor-šak, Podlože 1, Ptujska Gora.
V NAJEM vzamem njive na območju Hajdine, Kidričevega in Vidma. 041 315 392.
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Tel. 031 532 785.
PRODAM trgatev brajd gemaj in kvinton. Tel. 031 726 323.
PRODAM kvalitetno zelje v glavah, sorte varaždinec, po želji vam ga tudi naribamo, ter jedilni in krmni krompir. Telefon 051 357 73 02 719 8104.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM suhe deske, 130 €/m2, ladijski pod, 340 €/m2, brune 5 €/ m2, late, štafle, fosne, žagan les, drva. Tel. 041 833 781.
BRIKETI iz trdega lesa, možnost dostave, prodam. Tel. 051 318 350.
BUKOVA drva, razžagana na 25 ali 33 cm, prodam. Tel. 041 893 305.
PRODAM pujske. Tel. 051 34 24 91.
PRODAM male pujske, težke od 20 do 30 kg. Tel. 041 393 188.
PRODAM grozdje žametna črnina in mešano belo ali mošt. Tel. 051 371 509.
RAZNO
PRODAM dobro ohranjene planinske čevlje številka 40. Tel. 051 346 686, Bojana.
DOM STANOVANJE
V	PTUJU v poslovno-stanovanjski zgradbi oddam v najem trosobno stanovanje, 100 m2, po želji opremljeno ali prazno, po želji tudi garaža pod hišo. Tel. 031 616 750.
V	NAJEM oddam trosobno v celoti opremljeno stanovanje. Tel. 031 319 306.
NEPREMIČNINE
NAPRODAJ je čudovito, 42 kvadratnih metrov veliko stanovanje z dvigalom na mirni lokaciji na Ptuju. Informacije po telefonu 041 81 77 37.
PRODAM novo stanovanje, dvoinpolsobno, 68 m2, klet in parkirno mesto. Lep razgled na Ptuj, III. etaža, Ptuj, Rogaška c. 30. Inf. Tel. 041 624 904.
PRI PODLEHNIKU prodamo starejšo hišo z 2200 m2 zemljišča, zelo lepa, mirna lokacija s prečudovitim razgledom. Cena 20.000 evrov. Telefon 788 55 92.
PTUJ - NOVA VAS, prodamo starejšo hišo z 900 m2 zemljišča, delno obnovljena, lepa lokacija. Cena 85.000 evrov. Tel. 070 270 130.
Srce je omagalo,
vaš dih je zastal.
Odšli ste tja, kjer ni bolečine
in ne gorja.
Tam zdaj mirno spite,
a v naših srcih še vedno živite.
V SPOMIN
19. septembra je minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica, prababica, sestra in svakinja
Ivana Majcen
IZ BUKOVCEV 67 A
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in z lepo mislijo in prižgano svečo ohranjate spomin nanjo.
Njeni najdražji
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in očeta
Martina Šešerka
IZ GRAJENŠČAKA 42
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala duhovniku za darovano sveto mašo in opravljen pogrebni obred, kvintetu Zarja za odpete žalostinke, govorniku g. Žižku ter godbeniku za odigrano melodijo. Zahvala pogrebnemu podjetju Almaja - Jančič za opravljene storitve.
Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: njegovi najdražji
2,5-sobno opremljeno stanovanje, letnik 1979, na Ptuju na Rimski ploščadi, prodam, cena 65.000 evrov. Telefon 031 309 959.
V NAJEM DAMO poslovni prostor v centru Ptuja, urejen za kozmetične storitve ali alternativno zdravljenje. Telefon 041 664 863.
Akcija Soroptimist kluba Ptuj v letu 2011 -
zbiranje sredstev za
MAMOGRAF
od 1. 9. do 30. 9. 2011 SMS Donacija
Prispevek nakažite na bančni račun: s	04202-0001807435, odprt pri Novi KBM
£ Pošljite sporočilo SMS s ključno besedo MAMO na številko 1919 in prispevali 5 boste 1 EUR za nakup digitalnega mamografa za ambulanto ptujske bolnišnice.
ro	__ _	_	...
g- Pogoji in navodila za sodelovanje pri storitvi SMS Donacija so objavljeni na ¡5	spletni strani: www.soroptiniist-ptuj.si
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
Štajerski1TEDNIK
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Gerečja vas • Osma tradicionalna Bučijada
Letošnja občinska darila bodo iz buc
V Gerečji vasi so tudi letos pripravili Bučijado - razstavo različnih vrst buč in jedi iz buč. V prostorih gasilskega doma Gerečja vas so članice Društva žena in deklet Gerečja vas razstavile okrog 60 vrst različnih buč, številne med njimi so uporabile za pripravo odličnih jedi - namazov, pit, štrudljev, kruhov in drugih okusnih jedi, ki so mamile ne samo z videzom, temveč tudi z vonjem in okusom.
Letošnja Bučijada, ki so jo odprli 16. septembra, je bila osma po vrsti, izpustile so jo samo leta 2008, ko je pridelek uničila toča. Letošnja letina je bila bogata, saj so buče obrodile 95-odstotno. To pa ni samo zasluga članic društva, ki so skrbele, da so buče lahko rasle v dobrih pogojih, temveč tudi nekaterih mož, ki vedno priskočijo na pomoč, ko je treba pripraviti njivo za saditev. Letos se je predsednica Društva žena in dekleta Magda Inti-har za pomoč zahvalila Karlu Svenšku, Marjanu Rozmanu, Silvu Drevenšku, Branku
Intiharju in Slavku Intiharju. Razstavo je odprla skupaj z županom občine Hajdina Stanislavom Glažarjem, ki je zelo ponosen na delo tega društva. Ni lahko vsako leto ustvariti nekaj novega oziroma že ustaljeni projekt nadgraditi. Bučijada je eden od tistih projektov, ki so pomembni promotorji ne samo za Gerečjo vas, temveč celo občino Hajdina. Buče z letošnje razstava bodo članice porabile za pripravo kom-potov in marmelad; ti bodo skupaj z bučnim oljem del letošnjih občinskih oziroma reprezentančnih daril, ki jih
Foto: Črtomir Goznik
V Gerečji vasi so tudi letos pripravili Bučijado, odprla sta jo župan občine Hajdina Stanislav Glažar in predsednica Društva žena in deklet Gerečja vas Magda Intihar.
-t *- ^
Foto: Črtomir Goznik
Razstavo okrog 60 različnih vrst buč je pospremila bogata kulinarika.
bodo prejeli najzaslužnejši med dvema občinskima praznikoma. Kot je v občini Haj-dina že tradicija, vsako leto vas, ki ima kletarja, poskrbi tudi za občinska darila. Letošnji prihaja iz Gerečje vasi. Kot je povedala Magda Inti-har, članice ne bodo samo poskrbele za vsebino občinskega prazničnega darila, temveč tudi za embalažo, ki jo bodo izdelale na priložnostni delavnici. Želja članic Društva žena in deklet občine Gerečja vas pa je, da bi se jim pri organizaciji
in izvedbi bodočih razstav v prihodnje pridružila tudi šolska mladina, da si šolarji ne bi razstave samo ogledali, temveč da bi bili njeni aktivni soustvarjalci in skozi to promotorji uživanja jedi iz buč, tega izjemno zdravega in okusnega živila, ki si je v zadnjih letih ponovno utrlo pot v vsakdanje jedilnike.
Odprtje razstave je pospremilo petje mešanega pevskega zbora Gerečja vas, ki deluje v okviru Društva žena in deklet Gerečja vas.
MG
Maribor • Spletna trgovina z zelenjavo
Sveža zelenjava na dom v 24 urah
Slovensko združenje za integrirano in ekološko pridelavo zelenjave, ki kot neprofitna organizacija s sedežem v Mariboru deluje že 10 let, je sredi septembra aktiviralo spletno stran z zelenjavno tržnico, s katero želi omogočiti pridelovalcem integrirano pridelane zelenjave dodatno priložnost za prodajo zelenjave, potrošnikom pa ponuditi enostaven dostop do sveže slovenske zelenjave z dostavo na dom.
V prvi fazi bo, kot so sporočili iz združenja, spletna stran služila prodaji in nakupu sveže zelenjave med pridelovalci in potrošniki na območju Maribora, nato pa želijo to ponudbo razširiti po vsej državi.
Slovensko združenje za integrirano in ekološko pridelavo zelenjave sicer povezuje kar 180 pridelovalcev zelenjave po vsej Sloveniji. Vsi člani pridelujejo zelenjavo v skladu s posebnim pravilnikom in
Združenje za integrirano in ekološko pridelavo zelenjave je 15. septembra aktiviralo spletno trgovino, preko katere je možno kupovati svežo zelenjavo, ki bo kupcu dostavljena v roku enega dneva.
hkrati v skladu s tehnološkimi navodili, ki jih vsako leto na novo izda kmetijsko ministrstvo. "S tem zagotavljamo zelenjavo visoke kakovosti, ki je pridelana pod stalnim nadzorom neodvisnih institucij. Hkrati pa v svojih vrstah združujemo tudi pridelovalce, ki se želijo preusmeriti v ekološko pridelavo, nekaj pa jih v skladu s pravili ekološke pridelave takšno zelenjavo že prideluje in tudi ponuja.
Naše osnovno poslanstvo je povezovanje pridelovalcev integrirane in ekološke pridelave, informiranje širše javnosti o pomenu in značilnostih tako pridelane zelenjave ter pomoč pridelovalcem na strokovnem področju in pri skupnem nastopu na slovenskem trgu. Že 10 let smo v združenju aktivni pri promociji zelenjave višje kakovosti, spodbujanju razvoja integrirane in ekološke pri-
delave zelenjave, informiranju javnosti ter spodbujanju k bolj zdravemu načinu življenja," še sporočajo iz Združenja in poudarjajo, da je vsa zelenjava, ki jo ponujajo v spletni trgovini na naslovu www.zelenjava-pi-kapolonica.si/spletna-trznica/
html, sveža in pridelana na slovenski zemlji, kupcu, ki jo bo preko spleta naročil, pa bo dostavljena v enem dnevu direktno z njive. Cena dostave na dom znaša 1,5 evra pri nakupu nad 10 evrov in 3 evre pri nakupu do 10 evrov.
SM
Osebna kronika
Rojstva: Tanja Šopar, Cirku-lane 23, Cirkulane - deklica Teja; Bojana Hojnik, Dornava 129 b, Dornava - deklica Ela; Mojca Jug, Videž 34, Slovenska Bistrica - deklica Melanie; Susanne Starčič, Kraigherjeva ul. 1, Ptujž -deček Miha; Martina Hrnčič, Cirkulane 85, Cirkulane -deklica Nataša; Janja Horvat, Dravinjski Vrh 1, Videm pri Ptuju - deček Jure; Sabina Simonič, Draženska cesta 14 b, Ptuj - deklica Tina; Helena Zamuda, Dravinjski Vrh 9 a, Videm pri Ptuju - deklica Neža; Marija Senekovič, Velika Varnica 122, Zg. Lesk-ovec - deček Tim; Suzana Burjan, Pacinje 5 a, Dornava - deček Ino; Mojca Petrovič, Dornava 132, Dornava -deklica Ula; Biljana Premzl, Pacinje 6, Dornava - deček Nik; Andreja Korenjak, Slatina 11, Cirkulane - deček Filip; Petra Plajnšek, Kočice 7 a, Žetale - deklica Janja; Tamara Erbus, Brstje 24 a, Ptuj - deček Matevž; Tanja Strelec, Prvenci 21, Mark-ovci - deklica Nuša; Anja Janžekovič, Pekrska c. 25, Maribor - deček Vid. Umrli so:
Ignac Čeh, Dornava 111 a, roj. 1934 - umrl 2. septembra 2011; Ivana Kesar, roj. Letonja, Moškanjci 47, roj. 1937 - umrla 5. septembra 2011; Terezija Munda, roj. Petovar, Stanovno 31, roj. 1930-umrla 10. septembra 2011; Katarina Kašman, roj. Kozel, roj. 1940, Mežanova ul. 7, Ptuj - umrla 9. septembra 2011; Ana Horvat, roj. Grabnar, Rimska ploščad 22, Ptuj, roj. 1928 - umrla 12. septembra 2011; Martin Šešerko, Grajenščak 42, Ptuj, roj. 1944 - umrl 11. septembra 2011; Rozalija Čeh, roj. Jurgec, Kungota pri Ptuju 93, roj. 1932 - umrla
12.	septembra 2011; Franc Pukšič, Nova vas pri Mark-ovcih 93, roj. 1934 - umrl
13.	septembra 2011. Poroke - Ptuj: Tomaž Ku-kovec, Vičava 87, in Vesna Štumberger, Vičava 122; Denis Babajic, Kolodvorska ulica 13, Rače-Fram, in Edisa Muratovic, N. N. Kiseljak, Srebrenik; Dušan Krajnc in Lucija Sagadin, Strejaci 14; Bernard Zajc in Romana Skledar, Lovrenc na Dravskem polju 38; Franc Čuček, Podvinci 38, in Valerija Smolinger, Ptuj, Prešernova ulica 1; Boštjan Černivec, Moste 40 g, Komenda, in Tanja Trafela, Videm pri Ptuju 5 a; Matevž Kunaver, Staničeva ulica 27, Ljubljana, in Danica Sajko, Slape 19.
Poroke - Ormož: Milan Pongračič in Marjeta Mrak, Lačaves 9, Kog.
Napoved vremena za Slovenijo
Ako je Mavricija (22.) jasno nebo, jvetrovipozimi hudo briio. 9/16,
Danes bo dež večinoma ponehal. Čez dan se bo delno razjasnilo, le v vzhodni Sloveniji bo še pretežno oblačno. Tam lahko občasno še rahlo dežuje. Pihal bo severni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 11, ob morju 15, najvišje dnevne od 16 do 21, na Primorskem do 25 stopinj C.
V sredo in četrtek bo povečini sončno, zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. V sredo bo na Primorskem še pihala šibka burja.
Foto: SM