TRST, nedelja 24. julija 1960
' i '	^^^	.&
G. A.	Pogled	na	del	novega	kopališča	v	Nabrežini
iiiiiiiiiiiiiit iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiii»iiii»iiiiii*iiii»iii.iiiiiiim*iiii«*iiiiiiiiiiiiiinii»Mfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiii».ii«.»iiiiiiiiii«#i«i«i»iiiii»niiiiiii»iiiii»i»iiiiiiiii,,,,i,l,iii,,,,iiiiiiiiT,|ii,,i,,i,iii,,i,iiii,i,ii*iiii,iiiiiii*,,iiiii*,li*i,i*
Prejšnjo nedeljo smo našim čitateljem na tem mestu sporočili, da smo se pozanimali za rezultate šestega zasedanja jugoslovansko-italijanskega mešanega odbora za izvajanje posebnega statuta londonskega memoranduma in zvedeli, da moramo počakati, dokler vlada v Rimu ne prebere in prouči zapisnikov o zasedanju, ki so ji bili izročeni. Včeraj smo se pri pristojnih oblasteh ponovno pozanimali, ali je kaj novega. Odgovorili so nam. da še nič.
Preostane nam torej, da še nadalje potrpežljivo čakamo, dokler se vladni organi ne potrudijo in sporočijo, da so zapisnike pregledali in kaj so sklenili. Vnovič pa poudarjamo, da gre za življenjsko važna vprašanja pripadnikov slovenske skupnosti v I-taliji, ki morajo čim-prej zvedeti, kaj je bilo sklenjeno na zadnjem zasedanju in kaj je vlada v Rimu od teh sklepov odobrila in kakšna navodila je dala za njih izvajanje.
(FOTO MAGAJNA )
Lumumha ponovno obtožuje Belgijo spletk za odcepitev Katange od republike Konga
Vlada je objavila program, ki poudarja, da se Kongo ne bo vključil v noben blok in bo revidiral vse pogodbe, ki jih je Belgija sklenila v imenu Konga - Razgovor Lumumbe s časnikarji na londonskem
letališču - Umik belgijskih čet iz Leopoldvilla - Wigny «razočaran»
liBOPOiiDVILLE, 23. —	ja, da bo Kongo ukinil sle-
Vlada Konga je objavila	herno rasno diskriminaci-
danes svoj program. Pri-	jo z drugimi afriškimi dr-
pravljen je bil pod nepo-	žavami, mezde bodo zvi-
srednim nadzorstvom Lu-	šali za 30 odst., zaposleni
mumbe. Program poudar-	pa bodo predvsem držav-
ljani Konga, kar pomeni,
  	domačini in belci, ki bo-
do pridobili državljanstvo Konga- Med drugim pou-/	darja program, da bo za-
kon ščitil mladeniče in ' /	mladenke pred prisilnimi
f S’ :	porokami. Vlada jamči tu-’
•	di v notranjosti konstruk-
: s-i ;	tivno opozicijo ter razglar
\	ša ločitev države od cer-
j	I/	J.	kve.v,
/	Kar se tiče zunanje po-
—J	litike, poudarja program,
/yJr\'A\	da se Kongo ne bo vklju-
-p. X ' \	čil v noben blok ter bo
pregledal pogodbe, ki so J	jih Belgijci sklenili v ime-
•	/	nu Konga. Videl bo, ali
A/,	/	jih je treba odpovedati,
/	ali naj se ohrani njih ve-
{	\	I	ljavnost. Na	vsak način
’/	\ \	/	se bo Kongo	obrnil tudi
• ’	M	/	na Belgijce za	rešitev svo-
jih velikih tehničnih
Mrngf	vprašanj.
•	Program poudarja neod-
j-	■	visnost sodstva. Kongo za-
,	vrača ((nacionalizacijo kot
' (JA	splošno pravilo« ter pozi-
r Jp ,	.	va tuji kapital, na investi-
/	cije v Kongu. Ukinjena je
*	tudi rasna diskriminacija,
V	kar se tiče mezd in plač,
<vl/v A	in uvaja se podpora za brez-
\poselne.
Kakor je bilo določeno,
(Iz »Borben)	s0 ob 18. uri vsi belgijski
vojaki zapustili Leopoldvil-
je, da se o tem sedaj pogajajo pri poveljstvu OZN. Ko so ga vprašali, ali bo Belgija priznala Katango kot ločeno državo, ni hotel D’Aspremont nič odgovoriti.
Predsednik pokrajinske vlade v Katangi Combe pa je danes pozval predsednika republike Kasavubuja in predsednika senata, naj sodelujeta z njim pri zgraditvi ((združenih držav Konga«, v okviru katerih bi Ka-tanga zavzemala mesto skupno z drugimi državami Konga v obliki federacije. Zanikal je, da je Katanga s svojo odcepitvijo hotela škodovati prebivalstvu Konga. Dodal je, da je hotela «rešiti sebe gospodarskega poloma in anarhije.#
V zvezi z včerajšnjim napadom belgijskih čet na čete Konga v Katangi je predstavnik belgijskega obrambnega ministrstva izjavil, da so Belgijci izvršili napad, ker so čete Konga zadržale tri belgijske vojake kot tal« ce in je dodal, da so slabo ravnali z njimi.
Značilen je tudi protest zveze belgijskih industrijskih podjetij v Kongu zaradi izjav, ki jih je podal ameriški industrijec Dietvvei-ler, ki je podpisal sporazum s Kongom za tehnično pomoč. Ta je izjavil, da so belgijska podjetja zapustilo Kongo.
delovanju s kongoško vlado. Kongoška vlada bo imela nadzorstvo nad družbo, medtem ko bo ravnateljstvo v rokah družbe ob sodelovanju kongoške vlade.
Belgijski zunanji minister Wigny, ki se je danes vrnil iz New Yorka v Bruselj, je izjavil, da se je vrnil iz New Yorka «z velikim razočaranjem.« Dodal je; ((Imeli smo prijatelje, ki so nam pomagali, toda poslušali smo tudi krivične in nezaslužene obtožbe. Vendar sem zadovoljen, ker so Američani rekli Rusom, kar mislijo o Kongu in ker so smešne obtožbe proti nam zavrnili vsi, razen seveda komunističnih držav.«
V zvezi s Katango poročajo danes o novih belgijskih spletkah, ki jih je sicer omenil tudi Lumumba: V Elisabethville je prišel osebni predstavnik belgijskega ministrskega predsednika D’Aspremont Lynden, ki so ga v Belgiji uradno imenovali za ((generalnega komisarja za belgijsko tehnično pomoč Katangi«. Z njim je prišla skupina strokovnjakov. Značilne so izjave, ki jih je D’Aspremont podal ob prihodu v Elisabethville. Dejal je, da bodo belgijske čete verjetno osta-lev v Katangi kot čete OZN in da bo morda s tem v zvezi objavljeno poročilo v prihodnjih 48 urah. Trdil
Belgija priznati to pokrajino kot neodvisno državo, toda se boji sodbe mednarodnega javnega mnenja. Zaradi tega se je do sedaj zadržala in ni odkrito pokazala tega namena, ki pa ga jasno kaže s tem, da je imenovala belgijskega častnika za poveljnika oboroženih sil v Katangi, poslala tja svojega tajnega odposlanca, belgijske čete pa so preprečile Kasavubuju in Lumumbi pristanek z letalom na letališču v Elisabeth-villu z grožnjo, da ju bodo aretirali. Vzrok tega belgijskega namena je, ohraniti nadzorstvo nad bogastvom Katange, ki je sedaj v rokah »Unione Miniere«. Combe pa ni nič drugega, nego orodje v rokah belgijske vlade ter nikakor ne predstavlja javnega mnenja v deželi. Zaradi tega vlada Konga ne predvideva uporabljanja sile proti Katangi. Dovolj je, da belgijske čete odidejo in vprašanje se bo samo rešilo.
Kar se tiče Belgijcev v novi neodvisni državi, je Lumumba izjavil, da čeprav ne more pozabiti, kako so Belgijci zapustili Kongo brez upravne strukture in so s tem izvršili pravo sabotažo, bodo mlade belgijske sile, ki hočejo iskreno sodelovati, z naklonjenostjo sprejete.
Na neko vprašanje je Lu-
mumba odgovoril, da v ZDA ne bo odklonil priložnosti, da se eventualno sestane z ameriškimi voditelji. Zatem je izjavil, da pravljice o grozodejstvih v Kongu niso resnične in da je treba u-por «javne sile« pripisati belgijskemu generalu Jans-sensu, ki ni hotel dovoliti afrikanizacije kadrov. Obtožil je zatem Belgijo, da ni pripravila neodvisnosti Konga, in je dodal, da se bo s Hammarskjoeldoi.i razgovar-jal v New Yorku o umiku belgijskih čet in da mu bo obrazložil načrte svoje vlade.
Na vprašanje, ali je komunist, je odgovoril:	«Dobro
veste, da so napredni Afričani obtoženi, da so komunisti. Jaz nisem komunist, temveč samo ljubim afriško zemljo.« Lumumba je na koncu izjavil, da se misli vrniti v Leopoldville v torek.
Pred odhodom iz Akre se je Lumumba razgovarjal dve uri s predsednikom Gane. Po razgovoru je izjavil, da sta govorila o položaju v Kongu in še posebno o času umika belgijskih čet.
Ameriški industrijec Diet-weiler, ki spremlja Lumum-bo, ni hotel nič izjaviti o načrtu za gospodarski dvig Konga, ki ga je bil sklenil v Leopoldvillu z Lumumbo. Poudaril pa je, da bo vse delo potekalo v tesnem so-
le razen skupine 80 ljudi, ki
so ji poverjene tehnične naloge na letališču, dokler ne pridejo tehniki OZN. Padalci so odpotovali z letalom, vojaški material pa so poslali z. vlakom v vojaško o-porišče Kitona.
Kongoški senat je danes odložil svoje delo za tri tedne. Lumumba je na svojem potovanju v New York prišel danes popoldne z angleškim letalom iz Akre v London. Ob 23. uri je nadaljeval pot v New York, kamor bo prišel jutri zjutraj. Na londonskem letališču je Lumumbo čakal britanski državni minister John Profu-mo. Se prej je predstavnik Foreigji Officea izjavil, da je brftanska vlada pripravljena nuditi Lumumbi vse olajšave, Če hi se želel ustaviti v Londonu. Toda Lumumba nadaljuje že nocoj pot v New York.
Na letališču se je zbralo tudi večje število manife-stantov, ki so nosili napise:	((Svoboda za	Kongo«,
»Živel Lumumba«,	«En sam
Kongo«, «Proč s tujim nadzorstvom«.
Lumumba je na letališču izjavil velikemu	številu
časnikarjev, da bo Kongo jahko spet prevzel nadzorstvo nad Katango, ne da bi mu bilo treba uporabiti silo, pa naj bo to Belgiji všeč ali ne.
Izjavil je dalje,	da hoče
aj iščete tu, ko smo mi že dali Kongu neodvisnost!?«
i
Aktualni
portreti
..	f
SIRIMAJO BANDARANAJKE vdova po lani umorjenem ministrskem predsedniku Cejlona, je bila po veliki volilni zmagi stranke «Sri Lankan, ki Je naklonjena nevtralni politikj in notranjim reformam, izvoljena za ministrsko predsednico sva. je dežele. Sirimajo Bam-daranajke je prva ženska . ministrska predsednica na svetu
VAN HORN ivedski general, kateremu Je bilo poverjeno poveljstvo čet OZN v Kongu. Pred njim je začasno poveljeval enotam Gane v sestavu enot OZN angleški general Aleksander. Kongoške oblasti so že o-čitale Van Hornu, da ni vstopil v stik z njihovo vlado, pač pa le s poveljstvom belgijskih kolonialnih enot.
ALBERT KESSELRING bivši nacistični maršal, je umri preteklo soboto v starosti 74 let v neki kliniki v Zahodni Nemčiji. Hitler mu je v kritičnih dneh zaupal poveljstvo nad četami v Italiji. Leta 1947 ga je angleško vojaško sodišče kot vojnega zločinca obsodilo na smrt, še Istega leta Je bil pomiloščen na dosmrtno Ječo, leta 1952 pa izpuščen na svobodo.
MASSIMO BONTEMPELLI znani italijanski pisatelj, je umrl minuli četrtek v atarosti 82 let. Najprej je bil profesor. Najpomembnejša dela je napisat med leti 1920 in 1943. Leta 1930 je bil imenovan za Akademika Italije. L. 1941 je bil izvoljen za re-natorja, pozneje pa mu Je bil mandat odvzet zaradi fašističnega značaja neka. terih njegovih del.
FUA SEHAB predsednik Libanona, kt je v sredo podal ostavko na svoj položaj, Je ostavko 8 ur kasneje umaknil na prošnjo ogromne večine članov parlamenta (90 od 99). Ostavko je podala tudi začasna poslovna vlada pod predsedstvom Daouka. Se-hab Je prevzel predsedstvo r*publike v kritič-i,li leta 1958.
Sedem dni v svetu
Velik uspeh OZN v zvezi s Kongom
Po prvi resoluciji Varnostnega sveta, ki je pozval Belgijo, naj umakne svoje vojaštvo iz Konga, in ki je določila, naj se v Kongo pošljejo varnostne sile OZN, je Belgija sicer sporočila, da sprejema resolucijo, vendar pa je ostalo le pri besedah, kajti belgijske čete so še vedno prihajale v Kongo in so mnogokje povzročale nerede. Spričo tega je Lumumba skupno s Kasavubujem odločno nastopil in je opozoril, da se bo obrnil za pomoč na SZ ali na katero koli drugo državo afriške skupine, če akcija Varnostnega sveta ne bo imela uspeha. Ta odločen nastop in prav tako odločen in takten nastop tajnika OZN ter njegovega pomočnika Buncheja je mnogo zalegel. Bunche, ki je ves čas v Leopoldvillu, kjer zastopa Haamarskjoelda, je odločno nastopil in dosegel, da so se začele belgijske čete umikati iz Leopodvilla, od koder se morajo popolnoma umakniti do sobote ponoči. Varnostne sile OZN, ki še vedno prihajajo v Kongo, in ki jih sestavljajo predvsem čete iz afriških držav ter iz Švedske, postopoma prevzemajo razne položaje. Ham-marskjoeld je medtem pripravil poročilo Varnostnemu svetu in zahteval novo sejo, ki je bila v noči od srede na četrtek in se je zaključila naslednjo noč s sprejemom resolucije, ki sta jo v imenu skupine afriških in azijskih držav predložila Tunizija in Cejlon. Resolucija u-gotavlja, da je Varnostni svet priporočal sprejem Konga v OZN kot celote (že v svojem poročilu poudarja tajnik Hammarskjoeld, da je OZN dobila pooblastilo, da nastopi na celotnem ozemlju Konga in torej tudi v Katangi, ki bi jo hotele nekatere imperialistične države s pomočjo domačih izdajalcev odcepiti).
Določbe nove resolucije so naslednje: 1. Poziva belgijsko vlado, naj naglo izvrši resolucijo Varnostnega sveta od 14. julija 1960, ki se tiče umika belgijskih čet, ter poziva glavnega tajnika, naj v ta namen vrši vso potrebno akcijo,
2. Prosi vse države, naj se vzdržijo sleherne akcije, ki bi lahko preprečila vzpostavitev javnega reda in izvajanje oblasti vlade Konga, ter naj se vzdržijo tudi sleherne akcije, ki bi lahko škodovala ozemeljski celovitosti m politični neodvisnosti republike Konga.
3. Izreka priznanje glavnemu tajniku zaradi pospeše-nega izvajanja resolucije Varnostnega sveta in zaradi njegovega prvega poročila.
4. Poziva specializirane organizacije OZN, naj nudijo glavnemu tajniku pomoč, ki bi jo zahteval.
5. Prosi glavnega tajnika, naj poda Varnostnemu svetu novo poročilo, ko bo to potrebno.
Resolucija je bila sprejeta soglasno in SZ je umaknila svojo resolucijo, s katero je
zahtevala takojšnji umik belgijskih čet in obsodbo Belgije kot napadalke. Belgijski zunanji minister je bil prisiljen spričo tega zagotoviti, da se bo evakuacija čet na-
glo izvršila. Umikale pa se bodo ena regionalni podlagi in postopoma«, kakor bodo sile OZN prevzemale položaje.
Predsednik vlade Konga Lumumba pa je poudaril, da pomeni resolucija veliko zmago za Kongo. Lumumba je tudi poudaril, da bo Kongo vodil politiko nevključevanja v bloke. V petek pa je odpotoval v prestolnico Gane Akro, od koder nadaljuje pot v Neva York. Tu se misli razgovarjati s tajnikom OZN Hammarskjoeldom in s predstavniki ameriške vlade. Misli obiskati tudi Kanado in ob povratku nekatere evropske države, kjer bo zbral kadre, ki bodo pomagali Kongu, da se postavi na noge. Z neko ameriško družbo pa je sklenil sporazum za tehnično pomoč na raznih področjih.
Kar se tiče Katange, pa si do sedaj nobena imperialistična država ne upa priznati zahtevane neodvisnosti, ki jo je tamkajšnji kolaboracionist Combe proglasil ob podpori belgijske vojske. Celo belgijska vlada je prisiljena priznati, da je s Kongom sklenila sporazum glede celotnega ozemlja in da misli ta sporazum spoštovati. Vse afriške države pa poudarjajo, da ne bodo dovolile nobenih spletk glede tega in poudarjajo, da bodo odločno nastopile proti vsakemu poizkusu odcepitve Katange in njene morebitne združitve s sosednimi ozemlji v interesu raznih imperialističnih držav
Vohunski poleti
Varnostni svet je začel v petek razpravljati o sovjetski pritožbi proti ZDA v zvezi z vohunskim poletom ameriškega letala sRB-47», ki so ga sestrelili 1. julija nad sovjetskimi teritorialnimi vodami. Sovjetski delegat je ponovil že znane obtožbe in je predložil resolucijo, s katero zahteva od Varnostnega sveta, naj obsodi ameriške napadalne polete in naj pozove ameriško vlado, da preneha s takimi dejanji ter naj stori vse potrebno, da se ne bodo ponovila. Sovjetski delegat je med drugim tudi izjavil, da spada sestreljeno letalo v vrsto letal, kakršna neprestano letijo v 2raku v bližini sovjetske meje in prevažajo atomske in vodikove bombe.
Ameriški delegat je ponovil trditve, da je bilo letalo, ko je bilo sestreljeno, oddaljeno 75 kilometrov od sovjetske meje in da ni nikoli letelo bliže manj kakor 45 kilometrov od te meje. Razprava se bo nadaljevala v ponedeljek.
V zvezi s tem letalom je Mac Millan odgovoril na sovjetski protest in je izjavil, da je sovjetski protest neutemeljen. Dodal je, da ima sovjetska vlada veliko odgovornost zaradi dejanja sovjetskega pilota, ki je sestrelil ameriško letalo. Tudi norveška vlada je odgovorila, da je sovjetski protest neutemeljen.
Mac Millan pa je poslal Hruščevu tudi osebno pismo, v katerem je odgovoril še na druge protestne note in opozorila, ki jih je britanska vlada dobila v zadnjih dneh. V svojem pismu pobija sovjetsko obtožbo, da je Anglija skupno z Belgijo,
ZDA in Zahodno Nemčijo organizirala zaroto za uničenje republike Konga.
Kuba
Varnostni svet, ki je razpravljal o protestu Kube proti napadalnim dejanjem ZDA, je sprejel resolucijo, ki določa, naj spor med ZDA in Kubo skuša najprej rešiti Organizacija ameriških dr. žav. Kubanski delegat je izjavil, da sprejema resolucijo, toda pridržuje si pravico zahtevati, da o zadevi spet razpravlja Varnostni svet, če ne bo mogoča ureditev v o-menjeni organizaciji, kjer i-majo glavno besedo ZDA, ki označujejo režim na Kubi za «komunističen» in se sklicujejo na Monrojevo doktrino.
Italija
Po splošni politični debati v poslanski zbornici je prišlo do sporazuma med štirimi sredinskimi strankami za sestavo enobarvne demo-kristjanske vlade in naravna posledica je bila, da je Tambro mjeva vlada, ki je
živela ob podpori fašistov in ki se je umazala s prelito krvjo antifašističnih demonstrantov v Reggiu Emilii, v Palermu in Catanii, morala odstopiti. Po daljšem upira, nju Tambronija in po spletkah, da bi se obdržal na oblasti, se je končtio moral vdati in je v torek popoldne odstopil. Sledila so posvetovanja pri predsedniku republike, ki so trajala samo dva dni in med katerimi so vse štiri stranke predlagale za novega predsednika Aminto-ra Fanfanija. V petek pozno popoldne mu je Gronchi končno zaupal nalogo, naj novo vlado sestavi.
Fanfani se je takoj lotil posvetovanj s prvaki svoje stranke in bo z njimi verjetno še jutri nadaljeval, tako da bo v torek — če ne že prej — poglavarju države predložil seznam novih ministrov.
Centralni komite KPI je po dvodnevnem zasedanju sprejel resolucijo s pozivom na nadaljevan je borbe, kajti zmaga, ki so jo združeni antifašisti dosegli s padcem
Ob Dnevu vstaje
§p»meni k B* Kidriču
V četrtek zvečer 21. t- m., na predvečer praznika Dneva vstaje slovenskega ljudstva se je Slovenija poklonila spominu svojega velikega sina Borisa Kidriča s tem, da mu je sredi Ljubljane, kjer mu je tekla mladost in kjer je začel svojo herojsko revolucionarno pot, postavila veličasten spomenik. Poleg velike množice Ljubljančanov, pokojnikove soproge, hčerk in uglednih političnih voditeljev so svečanosti prisostvovali tudi zastopniki zamejskih Slovencev iz Italije, ki so k spomeniku tudi ooložili venec Devetnajst let je minilo, odkar je Slovenija, enotna, neomahljiva in povezana z vso Jugoslavijo, vstala v boj proti okupatorju m za pravice delovnih ljudi. K tej odločitvi, ki je spremenila zgodovino slovenskega naroda, je prispeval svoj veliki delež Boris Kidrič, globoki mislec in neutrudni voditelj v boju, predsednik prve slovenske vlade in v povojnih letih do prerane smrti neumorni oblikovalec novega gospodarskega sistema, primernega za resnične socialistične odnose v novo nastajajoči in razvijajoči se socialistični družbi. Veliki smotri, za katere se je vse življenje boril, delal in se žrtvoval tov, Kidrič, se v svobodni domovini pospešeno uresničujejo.
(Nadaljevanje na 8. strani)   .................
Ob zadnjih množičnih aretacijah Caudiliove policije
Valprotifrankističnega odpora je zajel	vse	špans
V zadnjih nekaj mesecih aretiranih okrog 1000 oseb - Borba za amnestijo političnih jetnikov - Mnogi so v zaporu že od državljanske vojne
lz Španije prihajajo znova vznemirljive vesti. Fran-covski fašistični teror proti vedno večjemu nerazpolože-nju španskega ljudstva proti diktaturi se stopnjuje iz dneva v dan. Samo od 12. do 18. t. m. so fašistične oblasti v pokrajini Cordoba izvedle 286 aretacij oseb, ki pripadajo ilegalni komunistični stranki, drugim naprednim gibanjem, intelektualnemu, delavskemu in kmečkemu sloju. Nekaj aretacij je bilo tudi v Siviliji in v Granadi. Oblasti jih nopravičujejou z motivacijo, da so odkrile široko zasnovano zaroto, ki se je bavi-la s protivladno propagando in zbiranjem sredstev za borbo proti frankistične-mu režimu.
Le dan pred to vestjo je glasilo francoske komunistične stranke »Humanite« objavilo izjavo izvršnega odbora španske KP, v kateri ta poziva k borbi za zruše-nje Francove diktature. V pozivu je rečeno, da se vedno bolj širi odporniško gibanje, da še nikoli niso bile demonstracije in stavke tako pogoste kot letos, bodisi v industrijskih središčih kot na podeželju. Nezadovoljstvo se je razširilo tudi na široke intelektualne kroge, ki se borijo za amnestijo političnih jetnikov. Španska komunistična par-
Nedelja, 24. | n lija 106»
Radio Trst A
8.30: Poslušali boste ... Od nedelje do nedelje na našem valu; 9.00:	Kmeti jslca oddata;
9.30: Slovenski narodni motivi; 12.15: Za vsaikogar nekaj; 13.: Ansambel Toni Jacques; 13.30: Glasba po željah; 14.30. Nadaljevanje glasbe po željah; 15.: Pojejo «McGui.re Sisters« m «PUtters»; 15.20: «Jam session«, raomotrivanje o jazzu, 15.40: Vokalni kvartet iz Ljubljane; 16.00:	Albert Roussel: Druga
sonata op. 23 za violino in klavir; 16.15; Godalni orkestri; 16.45: Sestaueik z Yves Mon-tamd ln Germano Caroll; 17.: Plesna čajanka; 17.40: Operne arije tol dueti; 18.00: Turistični razgledi; 19.00:	Nedeljski
vestnik; 19.15: Glasbeni album; 20.00: Šport; 20.30: Melodije iz filmov in revij; 21.00; Pesniki in njiih stvaritve; 21.30: Tretji pokrajinski natečaj ln Prvi natečaj zborovskih skladb •Antonio Illersberg«; 22.00: Nedelja v športu; 22.10: Fellx Mendelssobn-BaUholdy:	Trio
št. 1 v d-moliu op. 49; 22.40: Jazz koncert; 23.30: Do polnoči v ritmu in melodiji.
Trst
7.15: Kmečko življenje v deželi; 9.30: Danes na stadionih (športni dogodki v intervjujih, izjavah ln prognozah).
Koper
7.15: Jutranja glasba; 8.05: Kmetijska oddaja: »Pomen živinorejskega zavoda - O letošnjem delu mladih zadrugarjev na Koprskem - Izkušnje drugih«; 8.50: Za dobro jutro vam bodo zapeli in zaigrali; 9.00 Nedeljska reportaža »Odmevi z gradbišč«; 9.15: Zabavni zvoki; 9.45; Popevke Latinske A-menke v Izvedbi lokalnih ansamblov: Trio Los Paraguayos, Los Playeros in Trlo Los Ca-rtbes; 10.00: Prenos RL; 10.30: Odlomki iz oper; 11.00: Žetev; 11.15:	Besede in glasovi: U-
metniško kulturna revija italijanskih šol v Istri in na Keki; 12.00: Pogovor s poslušal-
ci; 12.10: Glasba za vas; 12.40: Tedenski pregled zunanje politike; 12.55:	Glasba za vas;
13.30; Sosedni kraji in ljudje; 14.00: Glasba po željah; 15.10: Poje ženski zbor tolminskega učiteljišča; 15.30: Trideset minut z velikimi revijskimi orkestri; 16.00: Prenos RL; 19.: Louis El Grande In Bernardo Lopez s svojima orkestroma; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 22.35: Športna nedelja; 22.40: Plesna glasba.
Nacionalni program
6.40: Vreme za ribiče; 7.15: Glasba za godalni orkester; 8.30: Življenje na poljih; 12.10: Pesmi dneva; 14.15: Poje Domen Ico Modugno;	14.30: Oper-
na glasba; 15.00: Plesna glasba; 16.00: Melodije Iz filmov; 16.30: Operetna glasba; 17.00: Konoert p. v, Ferruccia Sca-glie (Mozart, Prokofiev); 19.10: Srečanje Rim . London (vprašanja in odgovori med Italijani In Angleži); 19.40: Športni dan; 21.00: Koncert lahke glasbe; 22.45: Koncret violinista Ruggera Rtoclja	tol pianista
Rtccarda Castagnoneja; 23.15: Orkester Carla Esposita.
II. program
7.50:	Pozdrav	emigrantov
družinam; 10.00:	Glasba za
praznični dan; 11.00: Nedeljski orkestri; 14.30: Franck Pour-cel in njegov orkester; 15.30: Fantazija motivov (Franca Al-drovandi, Luciana BonftglloH, Toni Cucchiara, Corrado Loja-cono, Nik Pagano, Claudio Vlila ln »I 5 Menestrelll«); 17.00: Glasba in šport;	18.30: Plešite
z nami; 20.30: »Radiostop«, varietejski »rog ram:	22.00: Ve-
černa glasba.
III. program
17.15:	Sest b.olljskih sonat
Johanna Kuhnaua; 17.50: »Mc-dea« (tragedija);	19.00: Ernest
Bloch, velik koncert za godalni orkester in obvezni klavir; 20.00:	Vsakovečerni koncert:
Schuman, Dvorak; 21.30: Zenska prebrisanost . glasbena ko-
medija v dveh dejanjih.
Slovenija
6.45: IV. F. Noioišrath: Ro-mania (igra pihalni orkester Ljudske milice); 8.00: Mladinska radijska igra - Milivoj Ma-točec: Po sledi ladijskega dnevnika; 8.37: Iz albuma otroških pesmi; 8.50: Z vedro glasbo v novi teden; 9.45: Zoltan Koda-ly: Plesi iz Galante; 10.00: Se pomnite, tovariša . .. Vasja Ocvirk: Za vozom boginje Talije; 10.30; Iz narodne skrinje; 12.: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, L; 13.45:	Koncert
pri vas doma; 14.15: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, II.; 15.30: Za prijetno popoldne; 17.00: Šport In glasba; 16.00: Zvočni mozaik; 19.30: Radijski dnevnik; 20.05: Glasbeni variete; 21.00: Športna poročila; 21.10:	»Intermezzo« -
Prgišče šaljivih zgodb o glasbenikih, vmes nekaj glasbe; 22.15: Ples ob radijskem sprejemniku; 23.10: Koktajl pred polnočjo; 23.50: Prijeten počitek!
Ital. televizija
10.15: TV za kmetovalce; 17.: Prenos nekega športnega tekmovanja; 18.45:	Film «47
Mrivi, ki govori«; 20.10: Klno-selekcija; 20.30:	TV dnevnik;
21.05: »Giallo klub« . Prva nagrada za smrt: 22.30:	»Taki,
kakršni smo« (pogovori z Italijani); 23.10; Športna nedelja, na koncu TV dnevnik.
Ponedeljek, 25. Julija
10.00: Otvoritev olimpijskega naselja; 13.30: Televizijska šola; 17.00: TV za otroke; 18.30: TV dnevnik; 1845: Italijanski sprehodi; 19.05:	Poje Betty
Curtls; 1955: Oddaja za delavce; 20.05:	Sportnt pregled;
20 30: TV dnevnik; 2105: Film »Vse me obsoja«; 23.00: Sestanek v Geli; 23 05: TV dnevnik.
Jug. televizija
21.05: Eveuiualm prenos Italijanske televizije
Ponedeljek, 25. Julija
21.05: Eventualni prenos italijanske televizije
tija izraža mnenje, da sedanji položaj zahteva splošni sporazum med vsemi an-tifrankističnimi strujami ob spoštovanju politične neodvisnosti raznih skupin, ki naj se združijo predvsem na dveh osnovnih vprašanjih nacionalne varnosti:
1. Organizacija vsenarodne akcije, ki naj ima svoj višek v veliki mirni stavki ob istočasnih množičnih demonstracijah z namenom, da se brez krvavih spopadov napravi konec diktaturi;
2. Obveza po spoštovanju zakonov in ureditve, ki jo bodo določili ' Spanci sami preko popolnoma svobodnih volitev in delovati v okviru te legalnosti.
Končno poziva španska KP vse opozicijske sile naj se odpovedo nasprotstvom in sporom in naj osredotočijo svoje napore v tem tre-nuf'-'. V katerem ohstoinio objektivni pogoji za zrušitev Francove diktaiure.
Enaindvajset let je poteklo, odkar se je v Španiji zaključila krvava državljanska vojna. Diktator Franco trdi, da je njegov režim »stabilen« in nedavno tega je nekemu francoskemu novinarju izjavil, da v Španiji sploh ni več političnih jetnikov. Isto je za njim trdil tudi pravosodni minister Iturmendi, notranji minister pa istočasno zagotavlja, da v vsej državi ni več kot 6760 policijskih agentov.
Kako »stabilen« je Francov režim pač najlepše dokazuje sistematična oživite« stavit, protestnih gibanj m antifrankističnih izjav ljudi, celo iz katoliških krogov, ki so bili v preteklosti Cau-dillovi pristaši. Kar pa se političnih jetnikov tiče imajo formalno španske oblasti prav iz enostavnega razloga, ker njihov kazenski zakonik ne priznava političnih prekrškov in se vsak prestopek proti režim u kaznuje kot navadni zločin. Na ta način lahko seveda fran-kistične oblasti zagotavljajo, da v njihovih brezštevilnih
zaporih ni političnih jetnikov, čeprav je znano, da je njihovo število v resnici zelo visoko, da stalno raste in da se je samo v zadnjih nekaj mesecih povečalo za okrog tisoč oseb.
Spričo policijskih metod, ki vladajo v Španiji, seveda tudi juridična jamstva pri sodnem postopku proti jetnikom odražajo bistvo fašistične diktature same. Španska sodna procedura je med najbolj naglimi na svetu in vsebuje odredbe, ki povzročajo grozo. Obtoženec, ki pride pred vojaško sodišče ima praktično na razpolago samo 4 ure za o-brambo od trenutka, ko si izbere uradnega zagovornika med strogo izbranimi provladnimi pravniki, pa do trenutka, ko se ta njegov u-radni zagovornik običajno pridruži zahtevam državnega tožilca in odpove vsakemu prizivu proti obsodbi. Se več, frankistični zakoni (v tem pogledu edinstveni na svetu) dajejo enemu samemu človeku, imenovanemu z dekretom iz leta 1959, možnost, da pošlje obtoženca s hitrim postopkom pred civilno ali vojaško sodišče. Ta človek je polkovnik Egmar, katerega oblast je razširjena na vse državno področje. On praktično po lastni pobudi odloča o usodi obtoženca ne samo glede procedure, temveč tudi glede njegove obsodbe, ki jo določi že pred procesom. Če pa potem kakšen redek branilec kljub temu skuša z resnostjo svojega poklica izvršiti svojo dolžnost, je običajno prijavljen kot ob-toženčev sodelavec, kot se je to zgodilo nedavno z nekim liberalnim odvetnikom in univerzitetnim docentom, ki je prevzel obrambo skupine oseb, ki so razdeljevale an-tifrankistične letake.
To kar smo navedli so dejstva, ki jih potrjujejo ne samo svetovno znani teksti, pač pa tudi združenje mednarodnih demokratičnih pravnikov, ki je že večkrat skušalo intervenira-
ti v korist španskih političnih preganjencev.	To zdru-
ženje je sporazumno s širokimi plastmi španskega ljudskega mnenja	podprlo
zahtevo po popolni politični amnestiji v Španiji. Ta zahteva je bila	izražena
direktno tudi s peticijo, ki jo je španskemu pravosodnemu ministru poslala skupina okrog tisoč	španskih
intelektualcev. Frankistične oblasti so nekajkrat skušale zanikati obstoj tega dokumenta, ki pa kljub temu kroži po vsej Španiji in katerega fotokopije so prišle tudi v inozemstvo kot priče, da so med njegovimi podpisniki tudi najvidnejši predstavniki intelektualne e-lite dežele.
Ena izmed takih pobud je tudi dosegla delen uspeh z izpustitvijo na svobodo mladega pisatelja Luisa Goyli-sola-Gaya. Gogtisolo, priljubljen v Španiji in cenjen v inozemstvu zlasti po svojem romanu «Las Afuerass (Predmestje), je bil aretiran 9. februarja letos v Barceloni. Zaradi splošnega protesta javnosti so oblasti mesec kasneje najavile njegovo izpustitev. Pozneje se je zvedelo, da je skupno s 130 drugimi političnimi jetniki v zaporu C araban-ch el v Madridu deset dni izvajal gladovno stavko. Ker so se medtem povečali tudt protesti v mednarodni javnosti je bil Gogtisolo končno maja izpuščen, vendar pa se zdi, da je sedaj kon-finiran v nekem kraju v notranjosti države.
Toda kakšna izolirana izpustitev iz zaporov seveda ne rešuje vprašanja terorja, ki vlada v Španiji, in ne more pomiriti javnega mnenja v svetu. Ta problem je mnogo širši. Se danes so v zaporih ljudje, celo od časa državljanske vojne, kot na primer: Fabriciano Rogel Fidalgo, !(i je bil aretiran leta 1936 in ki je bil sedem let zaprt v zloglasni jetnišnici Puerto Santa Maria, kjer je v samih štirih letih zaradi lakote, bolezni
m mučenj umrlo 2900 zapornikov. Mariano Alfaro Fernandez, v zaporu že 23 let; Filipe Villanueva Gonzales in Jaime Cuelo Gonzales, kateremu so v zaporu u-bili očeta, sta v zaporu že 20 let, itd. Vrsta takih je še dolga. Računa se, da je samo v zadnjih mesecih bilo aretiranih, mučenih in sojenih okrog tisoč Francovih političnih nasprotnikov iz enostavnega razloga, ker so propagirali in zagovarjali tezo o amnestiji. Najprej so bili na vrsti delavci, študentje in intelektualci, sedaj je vrsta na odvetnikih. Eden med njimi, Gregorio Ortiz Riscol iz Madrida je bil po silnem mučenju med zasliševanjem obsojen na večletno kazen. In če so bili v začetku aretirani so-sialtsti, komunisti, anarhisti, bivši republikanski borci in sindikalisti, se je lov za antifašisti razširil danes tudi na liberalne in katoliške kroge. Med temi je znan diplomat Julio Ceron, ki je bil konec lanskega leta obtožen sodelovanja v neki katoliški levičarski organizaciji in obsojen na 8 let zapora m sedaj zelo poznani mladinski katoliški organizator iz Barcelone Jor-dt Pujol, ki je obložen, da je sestavil antifrcnkistični manifest, ki Je bil razširjen med nedavnim obiskom Franca v Kataloniji. Z njim so v zaporu tudi Francio-so Pizon in še oicrog 31/ mladih katoliških intelektualcev, za katere trdi Iraticoski katoliški tednik sTemotgnage Chretien«, da so btlt »podvrženi mučenjem na železnem stolu in z vodnim kapljanj ern«. Aretirani so bi h 19. maja med demonstracijami, ki so trajale štiri dni.
Treznemu razumu se sanio po sebi postavlja vprašanje: Kako dolgo bo svet še dopuščal, da se v evropski državi drži na oblasti s tiranijo eden največjih fašističnih krvnikov zgodovine, do zadnjega veren hlapec Hitlerja in Mussolinija?
ALI VEŠ...
— da je v Gerištofu »» Gradiščanskem umrl 10. 1'*’ lija župnik Rudolf Sostan i ki je v svojem življenju mnogo storil za ohranitev narodnega duha gradiščan skih Hrvatov? Na pogrebu. ki je bil v četrtek 14. julija, so se od pokojnika Poslovile številne osebnosti jav" nega življenja hrvatske narodnosti, ki so poudarjale, * ni bilo dela in gibanja na narodnostnem področju, kj* ne bi sodeloval tudi Pol£' Rudolf Sostanč. Ob odprtem grobu je hrvatski u k teljski pevski zbor zapel pokojniku v siovo «Počivaj».
♦ # »
— da bodo v prihodnji turistični sezoni izročili svoje-
mu namenu tri nove
avto-
vo
dokazovali
mobilske hotele v reškem o-kraju? Novi «motli» bodo po* stavljeni na jadranski in sicer v Ičičih, Zurkove in Jablanacu. V njih bo * postelj, medtem ko bodo r stavracije v teh hotelih la ko poslužile 370	0oS*°a1
Gradnja avtomobilskih ho
lov bo veljala 257 mili)o*P* din.
* * *
— da je neka sovjetska arheološka odprava pred D* davnim odkrila v bližini & ^ sta Bakua v podnožju Kj* kaza 150 risb v kamnu? C«* za prizore z lova, obredni iger, podobe živali itd-, česar strokovnjaki sklepaJOi da je bil to eden prvih P°J skusov iz bronaste dobe,
je težil za ustvaritvijo pisa' nega jezika.
* * *
— da se je pred dnevi zaključila v Rimu pravda, * je trajala nič manj kot let? Zadeva ima svoj ,zV0 22. aprila 1842 z ustanov tvijo aTercasiove ustanov*'< ki jo je Giuseppe Gariba
s posebnim dekretom l. I8 razpustil kot versko uSlan. 7 ercasiovi nasledniki 5 da to m versM ustanova, a vse zaman. sedaj je rimsko prizivno 1 dišče razveljavilo uariba jev dekret m priznalo us novi laični značaj.
* * *
— da bodo tudi Fran** morali plačati davek na Pr izvodnjo žganih alkoholn pijač? Doslej je kakih 2 lijona Francozov lahko P izvajalo žgane pijače, ne bi plačali državi niti fran takse. V zadnjih 60 letib številne vlade skušale ta P vilegij ukiniti, a zaman, daj pravijo, da bo to usp lo Debrejevi vladi.
* * *	rt-
— da je župan Caprijn P^
povedal uporabo cokel mestnih ulicah? V dekret* rečeno, da lesene cokle F” vzročajo neprijeten hrup, moti mir in turiste, ki ™ hajajo na otok z na,ne11!.0 ij, da bi se tu odpočili. " telji tega odloka bodo rali plačati do 5.000 lir P‘u
♦ * *
— da so v Moskvi Pre^ nji teden odprli prvi
sic hali«? Predstava Je v letnem gledališču G°f»' vega parka in JI je Fr i stvovalo 15.000 oseb. ^ priznanja so bili deležni di baletni olesalci m r.
moskov vodstv°
di baletni plesalci u» *’j salke ter veliki l"'v jazz-orkester pod Eddia Roznerja * * *
t?
— da bo verjetno še ta ^ den prispel v Koper nov dropliser (ahskafj, ki 9° -podjetje uSlavnik» naroči ^ Messini? Hidrogliser, v ^ terem bo prostora za W f ^ nikov, bo opravljal redne izredne vožnje vzdolž dranske obale
» * 1
— da vlada ZAR razpt^ tja o možnosti gradnje P j dora pod Sueškim pi-eKopo^j
ve* t*
Predor naj bi povezal s Sinajskim polotokom
na t«
dar še ni
rem mestu
znano.
ŽELEZARNA
JESENICE NA GORENJSKEM
Izdeluje za potrebe strojegradnje
valjano joklo — vlnčeno jeklo — pločevino (debelo, srednjo, lankol — hladno valjano lingote — tegano žico — varjene cevi — elektrode — polproizvode za nadaljnjo obdelavo
V vseh vrstah :
gradbene in konstrukcijske nologirann in legirane vrste jekla po normah UIIM za splošno strojegradnjo — ogljikovo in Ingirann orodno jeklo xa izdelavo ročnega in strojnega orodja za obdelavo kovin, lesa in drugega materiala — specialne i/rs«e jekla zn posebne namene
Podrobno podatko n vrstah, n laslnoslih pnsamHxnlh vrsi jelila, o nnr.inii termični! obdelave, n dimenzijah, tolerancah in načinu dobav U vam nudi
Kalalog proizvodov Železarne Jeseniee
JEAN LOUIS COTTE
A
Po hotelskem stopnišču je bilo slišati tekanje, zatem se jo nekdo približal k vratom, treščil vanje dvakrat z nošo in zavpil:
‘Poldan!«
Zatem je žvižgaje odšel, ne d* bi počakal odgovora. Fe-derico Casares, zleknjen na Postelji, z očmi uprtimi v ftrop, je sklenil, da bo vstal, sobi je bil polmrak. Stopil s bosima nogama na ogu-ieno preprogo, da bi poiskal cevlje. Zatem je odgrnil žametaste zavese, ki so zakrili* okno. Nebo je bilo ob-*^o. Veter je zibal gole Vej* platan.
je svoj samokres izhod žimnice, ga zataknil za P*s in si zapel plašč. Se en-
krat
se je ozrl po sobi, od-
Prl vrata in se odpravil po oskem stopnišču. V preddver-
ju
je vratar za pultom bral
čtsnik.
‘Odhajam,* je dejal Fede-**co in se z roko dotaknil Pulta.
Naglo je odšel. Vratarjev Pogled ga je bodel v hrbet.
a slepo je odšel navzdol po ‘tesni ulici. Tako je prišel d° široke avenije ob obali.
an> so se stekali tramvaji, Polni delavcev s torbami in kcši.
federico je z dolgimi no-ga®i stopal po cementiranem Pločniku. Nenehno šumenje valov in trušč z ulice sta mu ohromila možgane. Toda pri Vsakem koraku z levo nogo je začutil samokres in to ga je mirilo, tako da sploh ni 'eč gledal, če mu kdo sledi.
oda vedel je, da ne bodo odnehali. Odkar je prispel lem, jih je že dvakrat zaslu-7 svoji bližini. Toda danes 86 mu je zdelo, da to ni važ-u°- V pristanišču je takoj na-el hišo, ki j0 je iskal. Stala le med dvema velikima hangarjema z neskončno dolgimi belimi pročelji, federico se ji je počasi “*®1. Hotel je pogledati sko-
' okno, pa je bilo prelepljeno -
Vr*tih
z naoljenim papirjem. Na
i*v
leti
je opozarjala bela plo-
sedel debel, čokat
‘nasta tablica: «MARC, iz-Po morju.« ederico je vstopil, ne da • Potrkal, in zaprl za seboj r*l*. Sredi mračne sobe je jo*^ ®ajhno petrolejsko peč-’ ^ je brlela in smradila “kolico, moškt. ’
‘Vst°Pite!» je zamomljal s ‘mmi usti. »Kaj želite?« pedePrav n' dvignil glave, je
hlad^00 opazd’ da ga Sleda 00 Preraeunljivo. Za-Usta	niegov pogled za-
it« na lahni gubi, ki je opala na plašču nad sa-
“kresom.
lnh^0Zn* Ste’* ie dejal debe-*to' *Pr'čakoval sem, da bo-p zg°dnejši. No, sedite!«
»Im eriC° delal s težavo: jj,6 je Casares.«
*orj"ni Pa Marc, izleti po
mirt^er*°° n* 'b'* ve4 vzne*
mu *m‘ Nasprotno, zdelo se t,ajni*’hda 56 niegov dolgo-mcx. eg končuje pred tem
»Al'1*' V natrPani sobi-tn^ J*1® laeni?« je nenado-ašal mnrnar. Vzel je
«Da,» je dejal Federico. «Q- kres m spreleteli so ga narav-
ni iz enajste brigade.«
«Mnogi so ga poznali,* je dejal debeluh. «Falangistov ni maral.«
«Saj so mu vrnili. Iznena-dili so ga na nekem klancu v Pirenejih.«
»Da, vem. Odtlej je minilo že šest let. Ko ga je doletela nesreča, niste bili z njim?«
«Da, bil sem v zaščitni četi.«
»Vračali ste se iz Francije. Nosili ste zlato, namenjeno za špansko odporniško gibanje?«
Federico je pritrdil. Moški je vstal, poiskal neko škatlo m potegnil iz nje dobel notes. Sedel je k peči in pazljivo listal.
«Kaj se je zgodilo z zlatom?«
»Zgubljeno je.»
«Zgubljeno? Prav vse?« — Opazoval je Federica. Njegove nepremične oči so bolščale vanj kakor hoboinica.
»Da, zgubljeno,« je ponovil Federico.
»Skoda.«
Moški je položil notes na skrčena kolena. Svinčnik mu
Z. Blažič
Poziranje
°)a Gordanič ^4euk0
Vinjeta
^*d*rica	porinil Pred
Medtem *car vzem'te.» da>, io	federico je-
»tolaJ m°*kl
-«ia st .	.	Potegnil izpod
dolgo o i en’co> 1° odmašil in •trop 1 ’ Pa Pri tem zrl v
čtiko?^"1 *el’te zbežati
v A-
‘P:
l»hko razlogov bi vam t*gSi na^tel. Morda zaradi Shnak ar 1* bil moj brat tdco L V. Se ie boril za pra-Hvoh,. 7 središču vseh
c*lom.» akcli 7 Bar’ Moški i-delo m j nein° Prijel sar-Pt>iedei° namest0 da bi jo 5,1 ga --!? 3® °bdržal v roki
dom
Pričel
roki
opazovati. Nena-
«Vašle,VpraSal:
****•?* °Ce 1,11 Manuel Ča-
je drhtel med prsti. Ovlažil je konico, nekaj zapisal in vprašal:
»Vaša mati?«
»Ze pred tremi leti je u-mrla v zaporu. Takrat sem se skrival v Kataloniji.«
Svinčnik je počasi drsel po papirju. Marcu je pisanje očitno povzročilo težave, sopel je in se čohal po glavi.
«Ali imate kakšne sorodnike in prijatelje?«
»Nikogar.«
«Kpliko let imate.* »Osemintrideset.*
»Solani ste, to je čutiti v vaši govorici.*
»Poslušajte,* je dejal Federico, »prišel sem k vam, ker hočem v Afriko, ne pa, da bi vam pripovedoval o svojem življenju. In ker ste tako dobro obveščeni zanesljivo veste, kdo me pošilja »
»Ne vznemirjajte se. Človek mojega poklica mora biti previden. Obenem pa moram imeti- nekaj neogibno potrebnih podatkov. Končno nikdar ne vemo, lahko se pripeti nesreča.*
«In potem?*
«V tem primeru bi moral obvestiti vaše bližnje. Z druge strani pa vam moram povedati, da so vaša sedanja sredstva dokaj pičla. Ako se morete plačati vnaprej...* Umolknil je in se dobrohotno nasmehnil.
»Tako je,» je dejal Federico. «Zaupati mi morate. U-pam, da se bom znebil težav, ko bom v Afriki.*
#Da, vem. Manj izpostavljeni prijatelji vam bodo zanesljivo preko Maroka poslali denar, ki ga zaslužite?* »Tako je.» je olajšano dejal Federico.
»Prepričan sem bil! Morda pa vse zlato le ni šlo po zlu?«
Federico se je nasmehnil. »Plačali boste torej, ko prispete. Za to se bo pobrigal Perez, moj družabnik na a-fiiški obali. Toda opozoriti vas moram, da velja prevoz dokaj več kakor prej. Pre-pluti je treba štiri sto kilometrov in na poti pretijo o-bema številne nevarnosti » «Plačal bom, kolikor zahtevate. Zakaj bi še razpravljala.*
»Prav imaš, dečko. Odidi zdaj naravnost h Castellinu in ostani tam do dogovorjene ure. Potem stopi preko pomola in na palubo, nt ia bi karkoli spraševal. Moja ladj-« se imenuje „Miserere”. Nekdanji protipodmorniški >o-vec je, kupljen od Američanov. Na njem visi nizozemska zastava, to je primerneje za moj posel»
«Zlahka ga bom prepoznal.* «Toda, ako boste imeli težave, preden pridete do Ca-stellina, nikar ne poskušajte priti do pristanišča. Skrijte se v zalivu Langoustu. Zvečer pridem po vas. Opozar-jam vas: nobenega pretepa v mestu, kajti to utegne onemogočiti vaše potovanje po morju.*
Federico je pogladil samo-
ljinci. Potem je dejal:
»Brez skrbi! V tej deželi nočem ostati.#
Mornar je prikimal. «Povedal sem vam, da boste previdnejši in pa zaradi tega, ker ste mi simpatični. 2e tri dni govorijo, da so v mestu videli .specialce’.«
Hoja mu je prijala. Na svežem zraku se je zdelo, da pred nočjo ne bo deževalo, takrat pa bosta že na poti proti Afriki. Ta misel ga je radostila.
Stopil je izza hišnega vogala in zagledal pristanišče. Pred njim je bila francoska gostilna s teraso. Toda še preden je vstopil, je Federico stopil v kot in si prižgal cigareto. Veter je ugašal vžigalice in tako se je moral zakriti s plaščem. Dvignil je glavo in hotel oditi, pa je nenadoma obstal. Pred njim so bili ONI.
Od sprehajalcev se sploh niso razlikovali, toda Federico je poznal najstarejšega med njimi. Ze večkrat ga je videl pri delu in vedel, da je natančen in previden tip, ki je svoje žrtve pretepal s kijem tako dolgo, dokler niso postale podobne krvavim kroglam. Imenovali so ga Carlo. Njegovi spremljevalci so bili prav tako vredni pozornosti. Vsi trije so med hojo ogledovali ladje kakor stari prijatelji, ki se zadovoljno sprehajajo. Starejši si je položil plašč čez roko. Federico je vedel, da je pod njim karabinka z narezano cevjo. Njeni naboji so povzročali rane, v katere bi lahko vtaknil pest.
Temne obleke in klobuki enake barve, potegnjeni na čelo, so trem morilcem dajali videz grobarjev. Obstali so pred prazno klopjo, vendar je sedel le starejši. O-stala dva sta odšla preko ceste in stopila v Castellino-vo kavarno.
Federico je vedel, da mu preostaja le eno: čimprej mora v zaliv Langousto. Ti trije niso prispeli slučajno.
Federico je pokadil cigareto. Potem se je umiril. Poravnal si je plašč, zmečkal ogorek in stopil na ulico. Starega sploh ni pogledal. Ko je prišel do prihodnje ulice, je stekel.
Čeprav je izkoristil vse vdolbine prometnih tržnic starega mesta ter bežal po tisočerih stopnicah in vijugastih ulicah, se jih ni mogel znebiti. Pri vhodu v mesto bi moral skorajda sprejeti borbo, kajti cesta v Puer-to je bila ravna in prazna. Nobene možnosti ni bilo, da bi se jim umaknil. Toda v istem trenutku je pripeljal mimo tovornjak s tovorom ovčjih kož. Federico se je z refleksno kretnjo oprijel njegove stranice. Najvažnejše je bilo pridobiti nekaj minut.
In zdaj je v globoki razpoki sredi stene opazoval bližajoče se morilce. Se preden jih je zagledal, je vedel, da bodo prišli do tega zaliva. Stari Carlo, ki ga je verjetno spoznal, ne bi za nič na svetu izpustil priložnost, da ga ubije.
Bilo je približno okoli pete ure. Največ pol ure in ladja bo priplula okrog južnega rta, ki je bil videti kot črna črta, ki so jo preplavljali valovi. Marc je dejal, da je tam težko pristati in da ga ne bo čakal, ako ne bo na mestu. Imel je samo eno skrb: ne sme zamuditi odhoda. Zaradi tega se je mo-rai v tridesetih minutah iznebiti «specialcev», ki so se mu bližali in preskakovali mlake. Veliki valovi so se valili z morja ter se razbijali ob pečinah. Plašč in majica sta se mu zmočila zaradi pršečih drobnih kapljic, toda hladu ni čutil. Važno je bilo le, da je bil sam proti trem, in za odločitev mu je preostalo le še nekaj minut.
Vzdihnil je in še enkrat pregledal orožje. Trojica je bila oddaljena še kakšnih štiri sto metrov. Očitno so o-klevali. Ogledovali so si pečine in morje ter o nečem razpravljali. Carlo je bil spredaj. Izpod plašča je potegnil karabinko in cev se je zabliskala na soncu.
Stari z nečim očitno ni bil zadovoljen. Kimal je z glavo in s cevjo kazal proti vrhu pečin. Njegova dva pomočnika sta ga odsotno poslušala. Eden si je prižgal cigareto in ponudil zavojček še drugemu, ki pa ni hotel kaditi.
Federico je počasi iztegni) desno nogo, ki mu je otrp-
nila, vendar je storil napak, ker je za trenutek odmaknil pogled. Ko je znova pogledal proti morilcem, jih ni bilo več.
Galebi so spet pričeli žalostno vreščati in letati proti pečinam. Eden izmed njih je pritegnil Federicovo pozornost. Krožil je nad penečimi se valovi in njegovi pohlepni kremplji so se samo-gibno tresli. Toda nenadoma se je dvignil in izginil. Gledal je za njim in roke »o mu odrevenele v surovem vznemirjenju. Ptica se je prestrašila, toda očitno ne njega, saj je bil popolnoma skrit za steno. To je pomenilo, da so »specialci* prav blizu. Se vedno je premišljeval, ko je zaslišal kašljanje. Živci so mu vzdrhteli in v nasmehu je razkril zobe. Sledov ni bilo ln stari Carlo je
(Nadaljevanje na 5. strani)
Filmeki festival v Pulju se je včeraj pričel s Kavčičevim filmom «Akcija», v katerem nastopata tudi tržaška igralca Jožko Lukeš im Silvij Kobal. (Na aliki Jožko Lukeš v omenjenem filmu.)
} o Cankarjevi dramatiki
France Dobrovoljc se je lotil pravega težaškega dela in ga tudi vestno opravil: poiskal je vse, kar je bilo napisanega o Cankarjevi dramatiki.* Snov je razdelil tako, da je najprej navedel kratke zapise splošne vsebine, potem pa je jemal Cankarjeva dela po vrsti, kakor so izhajala in bila uprizorjena tu, in od leta do leta navedel vse, kar se je o njih napisalo.
Ko prelistavamo knjižico, ki je izšla kot osmi zvezek Knjižnice Mestnega gledališča v Ljubljani <190 strani), z zadovoljstvom ugotavljamo znaten prispevek, ki ga ima v tej bibliografiji primorsko časopisje. Tržaški Delavec -Rdeči prapor je med prvimi poročal o izidu Jakoba Rude in še istega leta (1900) je o drami poročala tudi tržaška Slovenka. Seveda se članki o Cankarjevi dramatiki nahajajo tudi v Edinosti ter drugih listih in publikacijah pred drugo svetovno vojno in po vojni. Od primorskih piscev
» France Dobrovoljc, Bibliografija literature o Cankarjevi dramatiki. Knjižnica Mestnega gledališča, osmi zvezek, Ljubljana 1960.
in drugih sodelavcev primorskega tiska najdemo v knjigi večkrat imena Jožeta Babiča, Vladimira Bartola, Franceta Bevka, Andreja Budala, Nade Gabrijelčičeve, Jožeta Kosovela, Stana Kosovela, Justa Košute, Vladimira Kralja, Milana Lindiča, Danila Lokarja, Adriiana Rustje, Maria Sile, Milana Skrbinška, Ivana Vovka in drugih.
Odslej ne bo mogel nihče, ki se bo ukvarjal s Cankarjevo dramatiko — torej s Cankarjem sploh — mimo te knjižice. Popolna kajpak tudi ta knjižica m. Predvsem bi bilo naivno misliti, da je v njej navedeno prav vse, kar je bilo o Cankarjevi dramatiki kjerkoli kdaj napisano. (Tako ni naveden Bom-piani, kjer so sestavki o kepi Vidi, Hlaocu Jerneju ter posebej o Cankarjevem gledališču.) Tudi vsak podatek ni do kraja zanesljiv. Tako n. pr. J. K. (Jože Koren) v Ljudskem tedniku 1946 ni i-stoveten z Josipom Korenom, kot bi bilo mogoče sklepati iz imenskega kazala. Toda to so malenkosti spričo velike koristi, ki jo knjižica predstavlja.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiinniiitiiiiHin
llilllllllliliHiiliilllillliilMiiiiilllinillliiiiTtnmillllliillllilllltllliHmmimiiiiiiiiiiMiiimmmiiiiiiitiiimilliliiililiillliliiiilliititiiiliiiMilimiiiiilllmliilllHHUliimiliiiliiliiiiltiimiuiillliia
PESNIK, KI TUDI RAZMIŠLJUJE NA ŠEGAV NAČIN
TRILUSSA in italijanska
Uspeh Trilusse je treba pripisati narečna pesem
njegovi uspešni satiri, duhoviti basni, jedkemu epigramu, sploh pesniški šali, pri čemer mu je bila osebna napadalnost vedno tuja
Italijanska narečna književnost ima bogato izročilo. Vrhunec svojega umetniškega izraza pa je dosegla prav v tem stoletju po zaslugi Salvatora di Giacoma in Trilusse.
Trilussa je bil med Slovenci malo znan. Kakor vrsto drugih italijanskih pesnikov, je tudi njega med Slovenci populariziral Alojz Gradnik s posrečeno prepesnitvijo njegovih najbolj značilnih pesmi.
Trilussino ime pa je med Italijani silno popularno. Zasenčil je celo slavo Salvatora di Giacoma, čeprav kritika priznava temu prvenstvo zaradi večje umetniške dojetosti obravnavane narečne tematike. Trilus-sin uspeh je treba pripisati njegovi uspešni satiri, duhoviti basni, jedkemu epigramu, sploh pesniški šali, pri čemer mu je bila osebna napadalnost vedno tuja.
Trilussa je le anagrami-rani psevdonim pesnikovega priimka Salustri. Carlo Alberto Salustri se je rodil 26. oktobra 1871 v ljudskem rimskem predmestju Tra-stevere, in sicer v delavski družini. Oče Vincenzo je
bil natakar, mati Carlotta Poldi pa šivilja. Njegov krstni boter je bil rimski plemič markiz Ermenegil-do De Cinkue Quintili, ki je skrbel zanj tudi po očetovi smrti. Mladi Trilussa pa se ni rad učil. S petnajstim letom je zato pustil učenje in se ves predal pisateljevanju, s katerim se je tudi preživljal. Leta 1887, ko je bil star komaj 16 let, je že objavil prvo pčsniško zbirko z naslovom «Le stelle di Roma«. Takoj se je mladi Trilussa uveljavil s pristnim narečnim izrazom, jasno pesniško obliko in zares ljudsko vsebino. Ti njegovi pesniški prvenci, večinoma soneti, so opevali rimska meščanska in plemiška dekleta. Na te njegove sonete so kmalu postali pozorni vodilni rimski čoso-pisi, kot na primer Messag-gero, Don Chisciotte in Ca-pitan Francassa, ki so jih radi objavljali.
»Na stopnicah« je našlo takšnega njegovega prvenca. Uspešna slika, napravljena z nekaj preudarnimi potezami pesniškega čopiča. Duhovitost in mladeniška prešernost s,a zanjo značilni prvini.
NA STOPNICAH
Ko skozi hišna vrata je stopila, sem ji v uho na tihem nekaj zinil: v odgovor ona v smeh! A v mezanmu se je že roka roke dotaknila.
Pogum! V nadstropju prvem sem že lice tn usta ji poljubljal na vse viže, v drugem sem se ji že pritisnil bliže, a peter mi je ugasil žveptenice.
Presneta ret! Ko kar naprej sva šla, nisem zdržal: objel sem jo tes pas.
Kaj bi napravil ti? Prav to, kar jaz.
V tretjem nadstropju je še kar molčala, v četrtem pa: s Ah! Ah!* je zaječala.
Kaj bo, ko na podstrešje prideva?
Med Trilussovimi soneti iz tega časa najdemo tudi take, ki so moralizujočega značaja, čeprav jih preveva trpka satira, ovita v kopreno vedrega in drznega humorja. Ta književna zvrst ni redek pojav v italijan-
ski literarturi. Višek je dosegla v Parinijevi satirič-no-vzgojni pesnitvi »Dan* (II giorno). Tritussin sonet »Nezakonita obramba« je zares značilen za svojsko Trilussino umetnost.
NEZAKONITA OBRAMBA
Za mene, če si je kaj v snesti žena, da je v resnici čista m poštena, čeprav nasilnež kakšen se je loti, če hoče, v kozji rog ga užene sproti.
Začne s tem, da ga precej v strah pripravi, ga grize, praska, vpije, bije, davi, a svojo tast naj brani, odrezava, le s sredstvi, ki jih dala je narava.
Kaj pa storita ta je? S kroglo v telo poslala ga je v krtovo deželo.
Brambe je meje, zdi se, prestopila.
In res — tuj, kaj markiza je dejala;
•Ce, kar živim, po nji bi se ravnala, bi mi potrebna brzostrelka bila.*
Razmišljujoči element je pri Trilussi vedno podan v šegavi obliki. Spravlja nas v dobro voljo in nas obenem prepričuje.
Trilussa je kmalu opu-
stil pri pesnikovanju sonet in se posvetil prostim pesniškim oblikam. Tako so nastale njegove slovite basni. Prvotno se je preveč ravnal po klasičnih Ezopo-
vih in Fedrovih vzorih. Njuno • tematiko pa je kmalu začel po svoje doživljati in jo posrečeno vključevati v sodobno stvarnost. Tako je ustvaril novo vrsto moderne basni. V Trilussinih basnih, zbranih v knjigi z naslovom «Cento favole«, nastopa nič manj kot sto dvajset različnih živali, ki so uspešna pesniška podoba tolikih človeških usod in značajev, ki jih naš pesnik mojstrsko upodablja. V Trilussinih basnih pa so človekove zmote prikazane tudi naravnost, brez ovinkov, s posredovanjem najbolj različnih tipov iz najbolj različnih ljudskih slojev. Ta mali svet Trilussinih
človeških tipov tvorijo: poli- | tiki, poslanci, uradniki, častniki, plemiči, diplomati, starinarji, duhovniki, bankirji, sluge, vratarji, brivci, kočij aži, poulični pevci, stražniki, cipe, pevke, prevarana dekleta, perice, ve-deževalke in zvodnice.
Raznolikost motivov, ki jih je Trilussa obdelal v basnih, je pesnikovo satirično žilo razvila do precejšnje ostrine in do lepše, bolj blesteče oblike. Izposodil si je za časa fašizma tudi tedanje oblastnike, vendar s tako dojetim satiričnim moraliziranjem, da mu niso mogli nikdar do živega. Oglejmo si zdaj nekatere basni.
GOLOBICA
Iz gole radovednosti samo
se v cestno blato spusti golobica
in bele perutnice vse zamaže.
Krastača reče ji: «Tovarišica,
ti tudi padaš v lužo, kot vse kaže.*
• A ne ostanem v nji*,
odvrne ptica ji in odleti
Lahkotnost in simbolika, ki odlikujeta to kratko basen, prihajata prav tako le-
po do izraza v naslednji z naslovom «Razorožitev»:
RAZOROŽITEV
«Razorožitev? Bom navadna glista», mrmrala kača je, *kaj brez strupa ostane mi: samo korak obup a, da v uredništvo grem kakega lista*.
Jež pa je rekel: *Res prečudne čase doživljamo, če meni kdo bodice izpulil bo in iznakazil lice, ostal bom tudi jaz navadno prase.*
Pesimizem redko prihaja do izraza v Trilussini pesmi. Vendar tudi pesimistična nota ni vsiljiva, kakor nista vsiljiva njegov humor in njegova satira.
Prav tako kot pesimizem,
je pri Trilussi redek pojav otožnost. Melanholični lirski navdih, ki je prisrčen, ker je izraz pesnikovega razpoloženja v zadnjih letih njegovega življenja, je značilen za »Kupidovo pomoto*.
KUPIDOVA POMOTA
Pogreznil sem se bil že v sen globok, ko šum ob postelji me prebudi.
Užgem luč — m glej: tam angelček stoji, bil prav Kupido je, ljubezni bog.
• Kaj hočeš?* vprašam ga, m vragec ta, ki že puščico v me je naravnal,
se na vse grlo mi je zasmejal, s smehom, ki vrel mu je iz dna srca.
• Kupido moj*, dejal sem mu, *povej, morda te Mara sem pošilja, kaj?
Le če se umislim v prejšnji čas nazaj, tvoj smeh oživlja me, kot me je prej.*
• Ne, dragec stan, motiš se zelo*, dč pobalin mi, •zgrešil dver sem le, ker moram dvajsetletnice srce prebosti, smejem se zato samo.
Mlada je, a ne pozna še bolečin, verjame vse, kar v sanjah doživi...
A v tvojih letih, kaj še upaš ti?*
Dovolj naj bo spomin ti zarastlin.*
Carlo Alberti Salustri je umrl v Rimu 21. decembra 1950, to je točno pred desetimi leti. Pokopali so ga na stroške rimske občine. To je bila primerna oddolžitev rimskega ljudstva velikemu narečnemu pesniku. Naklade njegovih umetnin, zbranih v knjigah: Le stelle di Roma, Cento favole, Gio-ve e le bestie. Nove poesie,
Le storie, Omini e bestie, so dosegle številne ponatise in izredno visoko število 350 tisoč izvodov. Tudi to je dokaz velike popularnosti, ki jo še vedno uživa Trilussa med preDrostimi in učenimi bralci, za katere je enako dostopen, enako poučen in še vedna enako aktualen.
JANKO JEŽ
niltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllHIllIllliiiiiHliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiini,,,,,!,,,!,,,,,,,,,!,,,!,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,!,,,,,,,,,,!!!
MARGUERITE
DURAS:
BOJ Z MORJEM
Zanimiv roman iz življenja kolonistov v Indokini
Je pač že tako, da vsi radi gledamo filme in beremo knjige, ki prikazujejo življenje v daljnih, neznanih deželah, o katerih navadno prav malo vemo. Romani iz življenja v daljnih azijskih deželah imajo zato skoraj vedno uspeh pri bralcih. Seveda je mnogo takih del umetniško šibkih in manjvrednih. Ce pa je s tovrstno zanimivo in privlačno vsebino združeno u-memiško dognano oblikovanje, potem pa je taka knjiga dvakrat toliko vredna. In prav to lahko ugotovimo za najnovejšo izdajo mariborske založbe Obzorja, ki je pravkar dala na knjižni trg roman »Boj z morjem*, delo sodobne pisateljice, Francozinje Margueri-te Duras.
Film «Jez na Pacifiku« je bil napravljen prav po tem romanu.
O pisateljici Margueriti Duras zvemo nekaj podatkov s ščitnega ovitka, saj jo pri nas sicer ne poznamo in je njeno ime novost v naši prevodni literaturi. Iz
podatkov ob tej knjigi zvemo, da je bila rojena pred 46 leti francoskim staršem v Saigonu v Indokini, da se je kmalu vrnila v domovino, študirala v Parizu, da je med vojno sodelovala v odporniškem gibanju, bila odpeljana v nemško taborišče in da se že od mladega ukvarja predvsem s pisateljevanjem. Svojo pisateljsko pot je začela pod vplivom modernega, zlasti ameriškega romana, je pa kmalu izoblikovala svoj slog in individualen umetniški izraz. Roman «Borba z morjem* je njeno tretje delo. Izšel je leta 1950 in je ponesel slavo pisateljice v svet. Seveda je kasneje izdala še vrsto drugih romanov, v katerih prav tako obravnava predvsem socialno problematiko.
Roman «Boj z morjem« je uspela kombinacija. V njem je namreč vsakega nekaj: nekaj pustolovskih avantur, nekaj eksotike daljnih dežel, nekaj zanimivih opisov iz življenja kolonistov
v daljni Indokini, nekaj ljubezenskih prizorov, predvsem pa precej orisov žgoče socialne problematike francoske kolonije. In ker je vse to povezano v prikupno, preprosto oblikovano pripoved, je delo še toliko bolj privlačno.
Zgodba sama je pravzaprav preprosta. Gre za o-pis — v marsičem avtobiografski — usode francoske družine na plantaži ob Pacifiku. Nekdanja učiteljica in njena dva otroka, dvajsetletni Joseeph in sedemnajstletna Suzanne, so glavne osebe romana. Na robu divjine in ob morju si ta družina skuša ustvariti svojo srečo na posestvu. Toda zemljo je treba zavarovati pred požrešnim morjem. Vsa dolga leta gradi mati jez, vendar zaman. Morje ga stalno uničuje in preplavlja zemljo. Pri vsem tem pa kolonialne oblasti izže-majo koloniste, ki so jih zvabili na to zemljo, da bi tako ustvarili postojanke in jez proti tamkajšnjim domačinom.
Tako se pred bralcem odvija vsa tragedija ljudi v daljni, tuji deželi. Roman predstavlja namreč tudi o-sebno tragedijo matere, nekdanje intelektualke, ki gara in se uničuje v divjini, ki je razen tega povsem navezana na sina, nevzgojenega in polpismenega neotesanca, in ki ob odhodu sina umre. Je pa to tudi o-sebna tragedija sina, ki ničesar nima, ne zna ničesar in nič ne pomeni. In je o-sebna tragedija hčerke, ki je preveč pod vplivom matere in brata, da bi samostojno zaživela.
V tem okviru dogajanj, spoznamo še bedno življenje domačinov, spopade z brezvestno kolonialno upravo, elementarno ljubezen. Pisateljici pa gre tudi za to, da prikaže socialni problem kolonistov, ki se na tuji zemlji bore za obstoj in so vedno odvisni od kolonialnih kapitalističnih oblastnikov in državne bin* kracije.
” Sl. Ru.
Priinors^T*fiTev m k*
— 4
24. julija 1960
Londonu v dobi «Jacka klavcan
Američanke so previsok za italijanske prince
Veste, kaj Je kaplja mleka? Vse povabljence so podrobno obvestili, da bo šel dobiček plesa v korist Rdečeča križa, ki naj zaiotovi zajtrk otrokom. Po nekaj lirah pa so vsi pozabili na Rdeči križ, mleko in otroke...
Razumljivo, saj Je šlo za (znameniti« ples, na katerem so se ameriške bogate hčere predstavile (družbi«. Tokrat so ga naredili v Rimu, ker tukaj ne manjka princev, nedvomno pristnih, samskih in torej odličnih ženitnih kandidatov. Pravijo pa, da ni bilo uspeha in da ni prišlo do nobene zaroke. Morda tudi zato, ker je bila povprečna višina a-meriških debutantk za nekaj centimetrov višja od italijanskih princev.
Susan Catherine Wilkie, menda najbolj lepa (na levi); gospa Buitoni, ki je bila organizatorica plesa (na desni), v razgovoru s Chyn-tio iz New Yerseya.
Slavni učenjaki in iznajditelji brez diplome
Dandanes, ko nihče ne more računati na kakršno koli, čeprav brezpomembno službo, če nima zanjo potrebne šolske izobrazbe, se nam kar čudno zdi, ko beremo, da nekateri slavni učenjaki in iznajditelji sploh niso imeli za tisto stroko potrebnih šol in seveda tudi ne diplome.
Le kako je to mogoče, se bo marsikdo vprašal.
Vemo iz zgodovine, da so nastale nekatere iznajdbe skoro po naključju, a mnogi teh -mestrokovnja-kov», ki so zasloveli s svojimi genialnimi odkritji, so iz raznih vzrokov o-pravljali popolnoma drugo delo in niso bili tako srečni ,da bi jim bilo dano posvetiti se stroki, ki jih je veselila, ki jih je najbolj zanimala. To je namreč prav gotovo največja sreča v življenju,
Zasloveli so z genialnimi odkritji
opravljali pa so popolnoma drugo delo
Med njimi najdemo Josipa Resla, Leonarda da Vinci, Antonyja van Leeuwenhoeka, Michaela Faradaya, Louisa Pasteurja, Benjamina Franklina, Thomasa A. Edisona in mnogo drugih, ki se poleg svojega poklicnega dela ukvarjajo še s čim drugim
Duševni neuravnovešenci-zločinci, velik problem za slavno angleško policijo
Še danes Londončane zagomazi po hrbta kadar nanese pogovor na «Jacka klavea»
Toda resnična osebnost tega strahotnega zločinca je ostala še nepojasnjena, kot so ostali nepojasnjeni še številni zločini, ki jih njemu pripisujejo - tfJack klavec« ni samo moril, temveč se je tudi zabaval zlasti na račun policije
Zločini raznih duševnih neuravnovešencev so že od nekdaj predstavljali, kot predstavljajo tudi danes, enega najbolj perečih problemov za Anglijo, predvsem pa za njeno policijo. To zaradi vse bolj pogostih takih in podobnih primerov, kot tudi zaradi težav, na katere naleti policija pri Iskanju zločincev. To namreč v večini primerov niso navadni zločinci, z že umazano in burno preteklostjo, ki jim človek z lahkoto pripiše marsikatero Kaznivo dejanje. Skoraj vedno so to na videz čisto normalni ljudje, ki še nikoli niso bili pred sodiščem, ki v redu vršijo svojo službo, ki so vedno mirni in z vsakim vljudni in ki po svoji zunanjosti prav gotovo ne vzbujajo vtisa pohotnežev, kje še zločincev. Vse kaže, da se nenadoma v teh ljudeh prebudi zločinska narava in do včeraj vsega spoštovanja vredni meščani postanejo čez noč najbolj ogabni in grozni zločinci. Potem se zopet nenadoma pomirijo (ali pa tudi ne) ter nadaljujejo svoje normalno življenje, kot bi se med-
tem prav nič ne zgodilo.
V zgodovini teh zločincev je brez dvoma najbolj zagoneten in najbolj zamotan primer zločinca, ki ga je policija in javnost tedaj imenovala «Jack the Ripper« ali «Jack - klavec«. Njegovi zločini so povzročili leta 1888 v Londonu takšno paniko in preplah, da so z njima okužili« celo priznane angleške policiste. Njegovi zločini so predstavljali še dolga leta potem eno najbolj zanimivih tem za razne knjige, filme in drame. Od teh sta najbolj poznani knjiga «Dr. Jekyll in mi-ster Hyde» in gledališka detektivka, s katero z u-spehom nastopa že več mesecev dramsko gledališče v Frankfurtu.
Toda resnična osebnost «Jacka-klavca» je ostala še do danes nepojasnjena, kot so ostali nepojasnjeni številni zločini, ki jih Jacku pripisujejo.
Še danes je Londončane strah, kadar nanese govor na «Jacka-klavca». Prvi u-mor, ki ga pripisujejo temu tajinstvenemu zločincu, se je zgodil 7. avgusta 1888. Bilo je zgodaj zju-
..rm muzej v
traj, ko se je delavec John 1 stitutk in njihovih prijate-
n  J „ — T3nA.,nr. „	tri	1	*	1	iair	fiala	orirormilr	Vi	io
Saunders Reeves odpravil na delo na bližnji trg. Ni napravil še sto korakov, ko je v temi zadel z nogo v neko telo. Ko se ie sklonil bliže, je videl, da gre za 35-letno Martho Turner, ki jo je ves okoliš poznal po njenem žalostnem poklicu prostitutke. Hitro Je obvestil o najdbi policijo, ki je takoj uveala preiskavo. V prvem trenutku so mislili, da gre za zločin, ki naj bi ga bil napravil nekdo iz sveta pro-
VELJAVEN OD 25. DO 31. JULIJA
——^	Oven (od 21. 3.
r	do 20-4 ) Srečno
f ■ jk \ in zabavno raz-dob je, sicer »e ne bo zgodilo nič po-v—	sebnega, vendar
duševni mir, prijetno okolje in zdravje. Srce bo hitreje zabilo.
Bik (od 21. 4. do 20. 5.) Čudni vplivi, tako da se boste radi prepirali, kar pa se vam nikakor ne izplača. Bodite oprez-saj vas čakajo zani-stvari.
Dvojčka (od 21. S. do 20. «.) Napeto, razburkano ozračje, v katerem se lahko marsikaj pripeti. Odlične priložnosti zlasti v začetku tedna, nato pa je treba stisniti pest.
Rak (od 21. 6. do 22. 7.) Ljubezensko razmerje se bo zaključilo pod ugodnimi zvezdami. Vesti, obiski, darila in sporočilo od drage osebe. Malo spanja.
nejsi
mive
m
Lev (»d 23. 7. do
22. 8.) Zvezde so v zatišju tako, da bo najbrže bolje nekoliko počakati na ugodnejšo priložnost. Zelo srečen petek, težave v torek.
Devica (od 23. 8. do 22. S.) Položaj je zapleten in ni povsem jasen. Dobro se prepleta z zlim, vse pa zavisi od vaše volje, prizadevnosti, saj si mora vsak sam pomagati.
Tehtnica <od 23.
9. do 22. 10.) Preživljate ugodno razdobje tako glede srčnih kot o-stalih zadev. O-
bisk vas bo razveselil. Verjetnost potovanja. Manj ugodna samo nedelja.
Škorpijon (od 23.
10. do 21. 11.) Prijetna, toda čudna srečanja. Vaše zadeve se bodo odvijale pod srečnimi vplivi. Naleteli boste na odprta vrata. Pismo.
Strelec (od 22.
11. do 21. 12.) Niso opazni občutni vplivi in se morate sami bolj potruditi. Obnašanje neke osebe
vas bo čudilo. Počakajte, kako se stvari razvijejo.
Kozorog (od 22.
12. do 20. 1.) Ne-t pričakovano srčno
razburjenje, vendar pa pazite, ker morda gori samo slama. Dnevi bodo srečni in veseli, polni sonca. Razne govorice.
Vodnar (od 21. 1. do 22. 2.) Ne vmešavajte se v intimne zadeve drugih oseb. Povsem slučajno boste spoznali osebo, ki vam bo lahko v prihodnosti mnogo koristila.
Ribi (od 20. 2. do 20. 3.) Trenja z ljubljeno osebo, toda nič resnejšega, saj bo zmagala ljubezen. Na delovnem področju bo teden nekoliko težaven. Pismo.
URE
NA DEBELO
ZLATNINE.
NIAGNAGHI
TRST - Tel. 35733/36308
Ul. S. Lazzoro 8
OMIKRON
TEOHNOS
DOXA
ljev. Sele zdravnik, ki je truplo umorjenke obduci-ral, je ugotovil, da je moral zločin napraviti nekdo, ki se je dobro spoznal na anatomijo, ter je svoje delo opravil s hladnokrvnostjo in mimo roko.
To je bil prvi zločin «Jacka-klavca». Temu so kasneje sledili številni drugi zločini, vsi opravljeni prav z mojstrsko veščino. Javnost mu je tedaj pripisala več kot 70 zločinov, če je to točno, nihče ne ve; policija je gotova, da je Jack umoril vsaj šest žensk, ki so vse prebivale v predmestju East, End-
Predmestje East End je bilo že tedaj na zelo slabem glasu ter so se ga vsi tujci najraje izogibali. V njem so našli zatočišče vsi mogoči ljudje, ki jih je policija dragih držav preganjala zaradi raznih večjih ali manjših zločinskih dejanj. Trawl Street je bila ena od najbolj zloglasnih ulic tega okraja, kjer so imele svoje shajališče najbolj poznane lahkoživ-ke. Med temi je bila tudi Mary Ann Nicholš, ki s6 jo v Okraju poznali pod i-menom «Polly». Bilo je 31. avgusta 1888, ko je Emely Holland zadnjič videla pri življenju svojo prijateljico Polly, ko se je ta sprehajala v bližini svojega stanovanja v pričakovanju «dobrega» klienta. Samo tri četrt ure kasneje je našel voznik Williams Cross ubogo Folly mrtvo v mlaki krvi. Službujoči policist, ki ga je Cross takoj obvestil, ni mogel verjeti svojim ušesom. Ni namreč še poteklo dvanajst minut, ko je opravil svoj službeni obhod prav mimo kraja, kjer je ležala Polly. In v vsem tem času ni slišal niti krika, niti ni videl nobene sumljive osebe. In vendar je zločinec prav mojstrsko opravil svoje delo. Uboga Polly je imela razparano telo od grla do trebuha. Sodni zdravnik, ki je Poily obducirai, je ugotovil, da gre za delo iste«a zločinca, ki je komaj dva ledna prej umoril Martho Turner.
Komaj osem dni je minilo od drugega groznega zločina, ko je bh na vrsti že tretji. Policijski inšpektor Joseph Chandler je i-mel nočno službo. Bil je
truden in komaj je čakal, da odbije ura šest, ko bo njegove službe konec. Nenadoma je zaslišal obupane klice «Policija, policija«. Hitro je stekel za glasom ter se znašel pred na pol podrto hišo, od koder je prihajalo vpitje. Po ozkih stopnicah se je znašel v tesni sobici, v kateri je ležala mrtva ženska z odsekano glavo, za katero je kasneje zvedel, da se imenuje Annie Champ-man. Po mnenju policije je moral morilec dobro poznati navade prebivalcev tistega okraja, saj je izvršil zločin ob uri, ko je bila večina ljudi že pokonci, saj so odhajali že zelo zgodaj na delo v razne tovarne.
Ta tretji zločin je prebivalce East Enda tako prestrašil, da so ustanovili sami posebne skupine prostovoljcev, ki so ponoči pazili ta okraj. Toda kljub tej varnostni službi so živeli ljudje v groznem strahu. Kdo bo nova žrtev cJacka-klavca«? Vsaka noč, ki je minila brez zločina, je bila za vse te Ijutn pravo odrešenje. Toda «Jack-klavec« se v svojem delu ni ustavil. Konec septembra je umoril kar dve ženski in to skoraj cb istem času. Na kraj zločina so prišli najbolj priznani detektivi in policijsKi inšpektorji z dobro izurjenimi psi. Toda vse še tako temeljite preiskave niso pripeljale do zaželenega rezultata.
«Jack-klavec» pa ni samo moril, temveč se je «zabaval» s tem, da je policijo o svojih zločinih tudi obveščal- Včasih so bila to pisma polna duhovitosti in bodic na račun policije, včasih pa so bile kar pravcate poezije. Nekega dne je vodstvo Scot-land Yarda prejelo lep paket. Ko so ga odprli, so našli v njem del človeških ledvic, zraven pa listek, ki ga je napisal zloglasni Jack: «Dragi policisti. Pošiljam vam del ledvic ženske, ki sem jo umoril, in ki sem ga prav za vas prihranil. Drugo polovico sem pojedel ter vam lahko povem, da je bila izvrstna. Vaš Jack-klavec.» Policija je ugotovila, da je bil to resnično del ledvic Catherine Eddowes, ki so jo našli nekaj dni prej umorjeno v ulici zloglasnega East Enda.
še danes je policija pre-pričana, da je moral biti zloglasni «Jack-klavec» kirurg, ali pa vsaj oseba, ki se je na kirurgijo dobro spoznala. Zato bodo verjetno držale trditve, da je bil «Jack-klavec» ruski kirurg Vasilij Konovalov po imenu, ki je moral zbežati že iz Pariza, kjer je ubil neko žensko. Konovalov je bil a-sistent v neki bolnišnici v bližini East Enda Vse prostitutke so ga dobro poznale in zato se tudi niso branile, če Jih je povabil na kratek sprehod, ali pa
jih je ponoči obiskal. In prav to okoliščino je policija pri vseh zločinih ugotovila. Konovalov je nekega lepega dne izginil in nihče ni vedel, kam je odšel. Sele nekaj časa kasneje so našli v Temzi truplo moškega, ki je bil brez dokumentov, a je po zunanjosti precej odgovarjal Konovalovu.
Je bil to resnično «Jack-klavpr.*1?
ako si človek še mlad izbere pravi poklic.
Že iz narodno-osvobodil-ne vojne bi mogli našteti mnogo prinierov, ko so se prej neznani in nepomembni ljudje po vojni izkazali na tem ali onem področju, čeprav niso i-meli za tisto delo nobene strokovne, oziroma šolske izobrazbe.
Iz zgodovine pa so znani učenjaki in iznajditelji, ki so kar nenadoma zasloveli ter presenetili znanstvenike s kakim senzacionalnim odkritjem.
Med prvimi bi navedli Josipa Resla, ki je živel v Trstu in o katerem vemo, da je iznašel ladijski vijak, a ni bil ne inženir ne tehnik niti mornar, temveč gozdar.
Ali pa Leonardo da Vinci. ki je bil univerzalen diletant-genij. Bil je največji iznajditelj svojega časa, kot pravi inženir, učenjak ter se je ukvarjal z najrazličnejšimi poskusi iz mehanike, tehnike, odlikoval se je kot stavbenik in fizik, a poleg tega se je izkazal kot velik umetnilc-siikar in kipar.
Nizozemec Antony van Leeuwenhoek je bil sicer trgovec s suknom, skoro nepismen. Vendar pa je morda prav ta okolnost pripomogla do lega, da ni nanj nič vplivala «zna-nost» tiste dobe (živel je 91 let - od 1632 do 1723). Sam je sestavil preprost mikroskop in je vse življenje posvetil raziskovanju mikrobov. Bil je prvi sloveč na mikrobe».
Podobno je bilo z angleškim knjigovezom Michaelom Faradagem, ki ni pravzaprav nikoli imel priložnosti hoditi v kako višjo šolo. Toda z nenavadno ljubeznijo in vnemo je začel prebirati znanstvene knjige in nazadnje je postal profesor fizike v Londonu. Z Maxwellom je formuliral teorijo o električnih pojavih in o izolatorjih.
Louis Pasteur, ki je znan
po tem, da je odkril bacil pasje stekline in način. kako se te strašne bolezni obvarjemo, in ki je našel način sterilizi ranja raznih tekočin, ni bil ne zdravnik ne kemik, marveč slikar in profesor literature. Vendar pa je že prav mlad zaslovel in lahko rečemo, da je zaradi svojih odkritij pri slovu na bacile» eden največjih dobrotnikov človeštva.
Benjamin Franklin, ameriški državnik in znanstvenik, ki je poleg Wa-shingtona najbolj zaslužen za neodvisnost ZDA, je bil najprej navaden tiskar. Vendar pa je prav on izumil strelovod.
iz njega uhajati para. Po njem se ta lonec imenuje sPapinov lonec*, ki so go pozneje drugi še izpopolnili. Papin je pri poskusih s svojim loncem odkril nenavadno moč pare. Izumil je tudi varnostno zaklopko, s katero se more urejevati pritisk pore po potrebi.
A koliko je še drugih vsepovsod, ki se poleg svojega poklicnega dela tir kvarjajo še s čim drugim-So zdravniki, ki so odlični glasbeniki (na pr. dr-Gojmir in Gregor Kr e«, dr. Anton Schivab, dr. Albert Schiveitzer) ali slikarji (dr. Robert Hlavo-ty), pravniki glasbenik*
J. Resel, iz najditelj ladijskega vijaka, ki je več let služboval v Trstu kot gozdarski strokovnjak, do kler je živel našel pri pristojnih krogih tistega razume vanja, ki mu bi prineslo takojšnjo slavo za »a-ko veliko iznajdbo.
Thomas Alva Edison, ki ni mnogo hodil v šolo, a še tisto malo, kar je bil v šoli, je bilo izguba časa zanj, ker je bil med najslabšimi učenci. Vendar pa je obogatil znanost s številnimi iznajdbami iz e-lektrotehnhce.
Dioniz Papin, francoski zdravnik, je ves svoj prosti čas posvetil fizikalnim poizkusom in je izumil lonec, ki se more tako tesno zapreti, da ne more
(Viktor Parma, dr. AntoJ* Lajovic) in še cela vrsta drugih.
Nehote se vsiljuje človeku pri tem misel, kaj vse bi ti in mnogi drug» ustvarili in izumili dobrega in koristnega za človeštvo, če bi se že mlad* usmerili na pravo pot *n če bi jim pri tem skup' nost nudila vso potrebno pomoč, moralno in materialno.
ZVIŠIN
(V okviru TV. Poletnih iger zavoda PRIMORSKE PRIREDITVE v Kopru bo I. JUGOSLOVANSKI FOLKLORNI FESTIVAL, na katerem bodo sodelovali n klorni ansambli, in sicer vsi trije svetovno znani poklicni ansambli KOLO m TANEČ - Skopje ter izbrani amaterski ansambli FRANCE MAROLT - Lju DfNSTVO - Subotica in PRINCIP SETJO iz Sarajeva. Na zaključni reviji, a\gusta, bodo na istem odru nastopili vsi trije profesionalni ansambli KOLO, sliki: Slavonsko kolo v izvedbi folklornega ansambla LADO iz
od 2. do 7. avgusta lečo* ajboljši jugoslovanski f°*f Beograd, LADO - Zagr®'
m
m
i
S&aaKKK&lSK&SStS^KK^KlSKKKKHKKKKKHMHKKKMKKBH^H&SaKHaSHH&SKMKK&SHSKHHBHHEKKKaHaHaBH^KKHKHB!
Namesto kmetijskega članka
Mladini ucenliaimo že od otroških let liubezen do narave zlasti na do zendie
2<U se, da je kriva vrto-8 ava brzina življenja, če se mr.evo Dremalo ukvarjamo z
'Prašanjem Pravilne vzgoje n usposabljanja naše mladi-ne za življenjsko borbo. To vPrašanje je velikega pome-na za nas vse, za našo skup-nost iu zasluži, da se ob nJem vsaj bežno pomudimo, Predvsem v zvezi z našo va-
ali kmečko-delavsko mladino.
Mi smo na splošno zelo de-.avn° ijudstvo in se ne usira-aJ®0 še tako težkega dela. • enda je to pripisati dejstvu, a v naši krvi še vedno ? ai kapelj krvi naših pred-Qv poljedelcev, ki so ® v svoji odvisnosti od zem-^jiske gospode mogii ohrani-le s svojo delavno žila-ostj° 'n pridnostjo. Nepre-
Ob ob etnici padca fašizma
Danes sprejem na •Minskem županstvu
Danes ob 19. uri priredi ulmski občinski uprav-
oi.i°dbor sPreJem ob l7-oletnci padca fašizma.
a sPreJem, ki bo v sej-
.1 dvorani dolinskega
županstva, so vabljeni
‘vši partizani, vdove in
°5ne sirote ter politični
»Uanjanci.
•» , ** sPr*.temom bo I-gral dolinski kvintet.
pi^an° delo v naravi je kre-
iiudSt‘el(;n in duha ",aaega težv ^ n §a usposobilo za s*l0; ° T?0r^° za življenjski ob-
temelia°m in zemlia sta bila bitja ni'bovega žit ja in
in za"a<iln zivl)en)5 je minil Žele druge °blike. Z de-sta ^ ,zadelu romanje v me-objj V. iudustrijske obrate, v tja . !n trgovino ter povsod no'dJet Se nudilo primer-- °vno mesto. Ta novi na-
'avno^ei}ja ie preobrazil de. Bil sel
preoDrazu uc. il; . Uloveka in spreme-
nJegov se
o duševnost. Otre-
njib ” le miselnosti prejš-idea]0J°dov’ ni'b vzorov in dimo • ^Se’ kar danes vi-ja no^n srečujemo, nam vsa-Uove 6 Pujme in predstave, Uj^ Je in sanje o življe-niinaj. VSe tskšne narave, da 'jenip^, n°bene zveze z živ*
Obd;,*“ In delom na zem'/-f.
?0vaniuanie zemlie ie P° 1*U' šteVano ■novib rodov neupo-&redtnet10 neltakšen odvečen sramu ?de'a> bci nosi pečat ie ta ' . eiimo podčrtati, da zen :	Jav v
č*SU v Se Zna v doglednem ščevati ^lnog'd primerih maščuje uziroma se že ma-
Nn j
Ugotavlf** °dr lahko dnevno ao Bnarn° Pospešeno brzi-ProizVaJ.Sp°darskega razvoj
vzdr;
ie Vrini Spop°injujejo. Povsod
Sp . . Ja Strni	.—	a~
a sredstva se ne-
del0
stroj. Pravimo, da
»troj y 'hubanizira. Kjer je ?’ le 7 S lastnina in slu-
staikuaSebnilcu — enemu aetnu *. pz'roma le majh-ie to v *Vl*u solastnikov, kot 'Stvu ‘^bdalističnem gospoda	tam je mehaniza-
i* v obliM Vk la hude Posledi-stroi • , rezposelnosti, ker v'lo ro, rzločii določeno šte-**’ ^ako 'Z delovnega proce-1® že tudi pri nas in
to občuti že marsikdo na svoji lastni koži. In v bodoče? Saj že slišimo o avtomatizaciji, ki jo industrijski vele-obrati deloma že uvajajo. Delo se opravlja avtomatično, se pravi s skrajno skrčenim številom delavnih rok. Danes je obrat le deloma avtomatiziran, jutri, to je v bližnji bodočnosti pa bo v celoti. To zna za neko dobo povzročiti težak socialni pretres.
Spričo tega pravimo, da je duševnost današnje mladine zeio zgrešena in to v veliki meri tudi po krivdi roditeljev. Namesto da bi otroke že ob njih prvem koraku v svet navajali na zemljo, jih postopno in strpno seznanjali z življenjem rastlin in živali, ter jih kasneje z vsemi pripomočki uvajali v kmetijsko dejavnost, danes v glavnem morimo v mladini čut' in naravno nagnjenje do zemlje.
Kako naj kmečkodelavski otrok vzljubi zemljo in kar je z njo v zvezi, če mu o njej govorimo kot o svojem sovražniku?! Tako na pr. slišimo; Postani karkoli, le zemljo pusti! — Kmet je največji revež! — Naša zemlja je samo za krvavi pot- — Kdor ni za drugo, ostane na zemlji. — In tako naprej — same žalo-stinke. Naj nam bralci oprostijo, če rečemo, da je takšna vzgoja neke vrste vzgojni zločin. Ne mislimo, da bi se vsi naši otroci lotili kmetovanja, ko vendar vemo, da ni te možnosti niti za njih četrtino. Pač pa naj bi se družinski član, namenjen za posestvo, seznanil tudi z dobro stranjo kmetovanja oziroma zemljedelstva in xzgo-jil v razumevanju za napredno gospodarjenje, oni pa, ki zapuste dom, naj odnesejo čim boljše vtise in spomine. (Mimogrede rečeno; V tem pogledu bi mogla mnogo prispevati duhovščina in učiteljstvo vsaj na roditeljskih sestankih, če že ne drugače).
Nudite torej otrokom priliko, da se v naravi po svojih močeh kakorkoli udejstvujejo. Pokažite in objasnite jim to in ono na polju, v vinogradu, na vrtu, kjerkoli. Po možnosti naj vam pomagajo. Pri tem jim pomagajte tudi vi. Odmerite jim majhno površino, kjer naj z vašo pomočjo sami sejejo in gojijo rastline: povejte jim, kako zrno vzklije, kaj pomenijo v razvoju rastlin zrak, voda, sonce, gnojila . . . Kaj naj bi še naštevali, ko se za to nudi nešteto prilik. Lahko samo pribijemo, ria v kolikor bo mladina nekje dejansko sodelovala in s pomočjo odraslih družinskih čla nov dosegla kakršen koli u-speh, v toliko se bo v njej stopnjevalo veselje do tega dela in prijetne slike se ji bodo neizbrisno zarezale v spomin
Takšna vzgoja ni težka in je odvisna le od razumevanja, smisla in nekaj dobre volje staršev za pravilno vzgojo o-trok, ki jo lahko štejemo za lepo moralno doto, prej ali kasneje zelo dobrodošlo. Za boljše razumevanje te trditve dostavimo naslednje: Naj se mladina iz naših kmečkode-l8vskih družin izuči za kakr šenkoli poklic, vedno ji bodo spomin oživljale prijetne slike, ki jih je vklesala skrbna in smotrna roditeljska vzgoja
Ko doraste in se osamosvoji, bo skušala po možnosti oživiti spomine na mlade dni. Mogoče si bo postavila svoj dom in si ob njem napravila vrt ter poleg njega uredila zemljišče za vinograd, sadovnjak ali karkoli. To bo za zabavo, kratkočasje, odmor in krepčanje telesnega in moralnega zdravja, bo za oko in želodec. Mogoče pa se bo komu nudila prilika lotiti se zemlje v širšem merilu in s stroko, ki mu je pri srcu, recimo z vrtnarstvom, z rejo drobnih živali i. p. Vešče roke morejo s tem doseči lepe u-spehe in v mnogih primerih ublažiti, oziroma celo odstraniti socialno stisko, ki jo prinese brezposelnost.
Vzgoja naše vaške mladine v pravilnem vrednotenju narave (zemlje) kot neizčrpne
zakladnice materialnih in tudi moralnih dobrin more služiti kot odličen vodnik, in to v individualnem (za poedinca) in kolektivnem (družbenem) smislu.
j- f-
PREBENEG
Naša velika želja, da bi bili po telefonu povezani z mestom, se bo kmalu uresničila. Nova kabina, ki so jo zgradili blizu dolinskega županstva, je dokončana in pred dnevi je bil na občini ravnatelj TELVE, ki je zagotovil, da bodo dela za napeljavo telefona kmalu začeli. Telefonska govorilnica bo verjetno postavljena v domači gostilni. Ce bo šlo vse po sreči, bo telefon prvič zapel čez kaka dva meseca.
DOBERDOB
Naši otroci so letos v res velikem številu odšli v razne počitniške kolonije. Zeij veliko jih je odšlo v Form di Sopra, kjer je počitniški dom, za katerega skrbi prefektura. Ko se bo te dni vrnila iz kolonije skupina otrok, jih bo takoj nasledila druga, sestavljena iz otrok ladjedelniških delavcev. Potem pa bo odšla v isti kraj še ena skupina, spet pod okriljem prefekture.
Poleg tega je še več drugih skupin, ki so odšle na počitnice pod okriljem SOLVAY, goriške ustanove za sirote in tržiške občine. Cas za prijavo ctrok v kolonijo tržiške občine v kraju Giarette zapade 27. julija, in starši, ki bi radi poslali svoje otroke v to kolonijo — zjutraj se oeljejo tja, zvečer pa se vrnejo domov — naj s prijavo pohitijo.
LONJER
V ponedeljek zjutraj se je po vasi razširila vest, da je nenadoma preminil Stanko Cok, po domače Tinčetov. Se prejšnji teden je čil in zdrav de-
BOLJUNEC
Dela pri kanalizaciji in ureditvi zidov na poti iz Gorice do «Gornjega konca* so pred zaključkom. Računajo, da bodo kmalu po petnajstem avgustu že začeli pot asfaltirati, in sicer do mosta. Tako namreč predvidevajo načrti, toda če bo slučajno ostalo kaj denarja, bodo asfaltirali še naprej.
Praktično je končana tudi kanalizacija v Zaboljuncu. Obsežno delo je zahtevalo približno leto dni dela, ki sc ga opravili delavci SELAD. Urejena kanalizacija bo pripomogla da se voda ob dežju ne bo več razlivala po poti in dvoriščih, pa tudi higienskim zahtevam bo sedaj zadoščeno
V kamnolomu še kar naprej ropota in nič ne kaže, da bo hrup kdaj prenehal. Ah se o-ni, ki bi morali za to skrbeti, ne zavedajo, da imamo tudi mi živce?
globck in prav lahko kdo vanj pade. Potrebno je dalje urediti vprašanje pokopališča, ki postaja vse bolj zasedeno, kakor tudi očistiti jarek na spodnji strani pokopališča, ker se je zarastel in ne služi več odtoku vode, tako da se vlaga širi po pokopališkem zidu in povzroča odpadanje ometa, in v stanovanja bližnjih stanovalcev.
PRAPROT
PEVMA
V tem tednu je bila delegacija Pevmcev na goriškem županstvu, in sicer zaradi jarka ob cesti med cerkvijo in pošto, pokopališča in odtočnega jarka za pokopališčem.
Predstavnik županstva je obvestil izvedenca tehničnega u-rada o zahtevah pevmske delegacije, ki bo prišel v Pevmo in pregledal, kaj je treba napraviti. Potrebno je pokriti jarek ob glavni cesti, ker se iz njega šili smrad in ker je
Osmice
BOLJUNEC: Jože Žerjal, hišna številka 110, toči odlično belo in črno vino.
SKEDENJ:	Silvester
Godina, hišna številka 141 (Ul. Soncini), toči pristno domače belo in črno vino.
Vse vinogradnike, ki želijo, da objavimo njihov naslov ter vrsto Pina, ki ga točijo v osmi-cah, prosimo, da nam to sporočijo bodisi z dopisnico na naše uredništvo v Ul. Montecchi 6, ali pa da nam telefonirajo do vsakega četrtka na številko 93-808.
t:
Od nas do Caharijevega kamnoloma dekorativnega kamna je napeljan vodovod. Ta more bližnjim zemljiščem posredovati vodo iz našega kraške-ga vodovoda. Posestnik Skrk je to že izkoristil in napeljal vodo na svojo njivo, kjer se je začel ukvarjati s poljskim vrtnarstvom. Za sedaj goji grah, stročji fižol in jedilne buče. Praksa bo najboljša šola in bo pokazala, kaj in kako je potrebno, da bo trud čimbolje nagrajen. Mislimo pa, da bo s poskusom uspel, zlasti ker je kot napreden gospodar uvidel, da ima zemljišče pod našo vasjo dobre pcgoje prav za to stroko (poljsko vrtnarstvo). Izredno pripravna lega m voda sta dva temeljna pogoja; če se jima pridruži še pridna m vešča roka, bo uspeh nedvomno zagotovljen.
Pod našo vasjo sta dva še mlada kamnoloma, drug ob drugem, od katerih je novejši last kamnoseka Trampuža iz Sempolaja. Ker je kamen pravijo mu «repenc» — odlične kakovosti (visoke trdot-ne stopnje), gre takoj v še neobdelanem stanju v promet. Seveda je iskanje zdravega industrijsko uporabnega kamna vedno tvegana zadeva, ker gre za ali-ali. Lahko trčimo tik pod površino na zdravo «žilo», lahko pa nas sled prevara. Trampužev kamnolom kaže precej dobro. Je razumljivo, da je ta v splošno gospodarsko korist, čeprav za sedaj v ožjem merilu. 2elimo podjetnemu možu, da bi v svojem prizadevanju uspeval in svoj obrat čimbolj razširil.
Ce je naša vas na strmini, je to v enem pogledu dobro, v drugem slabo. Glede razgleda in zdravja (sonce, zrak) smo na zavidljivi točki. Mi sami se tega premalo zavedamo; kdor pa je ob lepem jasnem dnevu le enkrat užival razgled na razdaljo več deset kilometrov, ne bo tega pozabil.
--------------------
b°tušenPot meo Mačkovljami in Dolino je že leto dni prekinjena, in sicer zaradi delno *»b|j	mostu pod Dolino. Cesta je seveda za promet zaprta, a jo ljudje vseeno upo-
na’ čeprav bi se lahko zgodila kaka nesreča. Dolinska občina Je že večkrat interveni-. bii. Pokrajinski upravi ki mora most popraviti, da bi se to čimprej zgodilo, a doslej
hil ° VSik ->«_______ _	.	1	...	 .l.ll.nn.	4.	Hrnžko	•*	kil
o nobep* 'd*"'311- Pravijo’ da so bile za popravilo mostu sklicane že tri dražbe, a ni
bil
"'binT0,*11**3 P°dJetnika,Vi bi hotel delo prevzeti. Sedaj py so baje v teku pogajanja z Vsebnikom, da bi most popravil, želeti bi bilo, da ne bi spei čakali fesece, preden bo pot za promet odprta
več prometa. 2e v tem dopisu smo želeli — a je to v tisku menda pomotoma izpadlo — da bi bilo umestno z ustreznimi znaki opozoriti voznike na zmanjšanje brzine in na goved. To pravico menda imamo vsi kmetje (vse vasi), ki se bavijo z živinorejo in z njo prispevajo k narodnemu dohodku prav tako, če ne celo več kot vozniki, ki brezobzirno drvijo mimo nas.
Radi bi tudi omenili, da nismo z našo javno telefonsko govorilnico preveč zadovoljni, ker je tako prikrojena, da se ne moremo telefonsko pogovoriti tako kot bi želeli.
Vaš list je pravilno pisal, da če ne gre vino v promet na debelo, ga mora vinogradnik razpečati na drobno — z osmico.
ZARREZEC
SESLJAN
Prostor za parkiranje vozil je sicer precej velik, a je v zadnjem času postat premajhen, in to zlasti v kopalni sezoni, ko se tukaj stlači veliko vozil. Na prizadevanje občine je bil za razširitev tega pro-
Tudi naše naselje bo dobilo svojo telefonsko govorilnico, k; bo postavljena v vaški gostilni. Računajo, da bo telefon postavljen v dveh mesecih.
Mimogrede velja omeniti, da bo z ureditvijo telefonske centrale pri dolinskem županstvu omogočena napeljava telefona tudi v zasebna stanovanja, in sicer v Boršt, Bolju-nec in Dolino. Marsikdo se bo seveda takoj poslužil te izred nc ugodne prilike, saj stroški še zdaleč ne bodo tako visoki kot bi bili v primeru, če bi hoteli sedaj napeljati telefon.
lat na svojem posestvu, potem pa je na posledicah zavratne bolezni nenadoma ugasnil, star komaj 57 let.
Pokojnik, katerega smo v torek spremili k večnemu počitku, je bil zaveden Slovenec tn dober gospodar. Zlasti se je udejstvoval v odboru zavarovalnice za govejo živino in drugih gospodarskih ustanovah. Zapušča ženo in dva že poročena sinova.
Svojcem izražamo naše sožalje, pokojniku pa naj bo lahka domača zemlja!
KRMIN
Iz naše vasi se bolj poredko oglašamo. Precej daleč smo od Gorice, pa tudi dela imamo sedaj toliko, da ne vemo, kje bi začeli. Te dni nas je razveselila vest, da so na seji občinskega vodovodnega konzorcija v Krminu, kateri je predsedoval dr. Godeas, sklenili razširiti vodovodno omrežje tudi v Plešivo, Ceglo in v kraj, ki ga Furlani imenujejo Pradi«-
Pred leti so napeljali vodo samo do prvih hiš na cesti iz Krmina proti Plešivernu. Seveda to ni bilo pravično, ker so Nile ostale kmetije brez te-keč? vode, ki jo ta« . potrebujejo. Sedaj vse kaže da bc to vprašanje zadovoljivr rešeno, saj namerava (a kon/o-ri.i, ki ga vodi občinska uprava, potrošiti 1,5 milijona lir za iz-vcebo tega dela.
KRO Gl JE
KRIŽANKA
2upanstvo je sporočilo, da bodo v kratkem pokrili del potoka, ki teče iz vasi navzdol proti glavni cesti. Denar za to delo je na razpolago, prav tako so gotovi tudi načrti. Delo bo opravila občina v lastni režiji.
Po načrtu bodo pokrili kakih 20 metrov potoka, in sicer od gostilne navzgor. Vodo bodo speljali v cevi, te pa bodo potem pokrili in zemljo planirali. Čeprav to ni dokonč-na rešitev, pa bo vendarle nekaj pomenilo, saj pred gostilno ne bo več smrdelo.
SOVODNJE
28. in 29. julija bo prišel na sedež sovodenjskega županstva izvedenec za mere, ki bo pregledal vse uteži in mere, ki jih sovodenjski občani uporabljajo v korist tretjih oseb. Ker se lahko zgodi, da jim mere zaplenijo, ali pa lastnike spravijo celo pred sodišče, če b: se ugotovilo, da mer in uieži niso podvrgli pregledu, priporočamo vsem. ki se jih to tiče, naj pridejo omenjena dneva med 8.30 in 12.30 na županstvo, v skladu z navodili, k so jih že prejeli od županstva.
Trije proti enemu
(Nadaljevanje s 3. strani)
bržkone pomislil, da je zbežal na vrh skalovja. Zato so najbrž stopili v zaklon. Najbrž sta bila le dva, tretji pa je čakal kje na vrhu, da bo presenetil divjad, ko se bo prikazala. Carlo je ravnal vselej tako. Preveč skrben je bil, vendar ni spreminjal svojih metod.
Federico je stisnil samokres in stopil v senco. Nenadoma je dva metra od njega prišel mimo stari, tako blizu, da je skoraj zakril razpoko. Stopal je tiho, sklonjen k pesku, v zagorelih rokah pa je nosil karabinko. Poln občutka premoči in zmagoslavja je Federico počakal še delček sekunde, da je prišel mimo tudi drugi morilec. Tedaj je stari začutil, da se bliža smrt. Federico je počakal, da je obrnil glavo in ga opazil, potem pa ustrelil.
Stari Carlo je padel pri vhodu v pečino. Ležal je mrtev, zvit na zemlji z roko na
štora nakazan državni prispevek. Z njim bo občina krila i prsih. Malce dalje je njegov tudi izdatke za ureditev ovin- spremljevalec drgetal kot ka proti Devinu med starim straiilo v večernem vetru. Sesljanom in novim naseljem,
ki promet nele ovira, ampak je tudi nevaren. Za vse skupaj je nakazanih 14 milijonov Dela se bodo menda kmalu začela.
PREČNIK
V dopisu od 19. prejšnjega meseca smo omenili, da ogrožajo vozila, zlasti motorji, ki švigajo skozi vas, ljudi in živino. Govedo je v nevarnosti, kc gre na pašo in s paše in posebno ob nedeljah, ko je
Nekajkrat se je obrnil okrog svoje osi in njegova temna obleka je sijala pod vodo, ki je enakomerno pljuskala nenj. Federico je počakal nekaj minut in potem stopil iz svojega skrivališča.
Pod noč mu je uspelo priti do južnega rta. Veter se je unesel, toda morje je bilo še vedno vznemirjeno. Valovi so preplavljali grebene s takšno močjo, da je večkrat omahnil. Kmalu je bredel do kolen v vodi. Kljub temu je
našel ravno skalo. Ves čas je držal roko v zrak, da ne bi zmočil samokresa. Pet minut kasneje je zagledal Mar-covo ladjico, ki se je bližala rezaje valove.
Federico ni videl nikogar na palubi. Stal je na skali in mahal z roko. Ladja je komaj sto metrov dalje plula mimo rta, ne da bi zmanjšala hitrost. Od časa do časa je skoraj popolnoma izginila med valovi. Federico se je nenadoma zbal, da bo ostal tukaj, sredi te sovražne in neznane prirode. Vnetih oči od vodnih kapljic, ki so mu pljuskale v obraz, je pričel kričati, da bi pritegnil krmarjevo pozornost, toda bučanje morja ga je preglasilo. Prijel je karabinko, ki jo je bil odvzel staremu Carlu, in se pripravil, da bi streljal, ko se je ladja nenadoma nagnila na desni bok, se obrnila in zaplula vzdolž grebena proti njemu. Nekaj počasnih sekund je plula mimo stene. Motorji so delali počasneje in vijaki so bičali temnozeleno morsko gmoto. Iz. kabine je nekdo zavpil: «Skočite na krmo!* Federico si je med zaletom zvil nogo v členku, vendar je s skrajnim naporom skočil. Padel je na spodrslji-ve rešetke, medtem ko se je ladja pozibavala. Nagel sunek vijakov in povečana hitrost sta mu izvabila iz prsi vzklik zadovoljstva. Prisiljeno se je zasmejal, se vzpel na kolena in naslonil na zvitek vrvi. . . Daleč za krmo je v mraku izginjala nazob čana obala.
VODORAVNO: 1. majhno kolo; 7. po vrstah različen; 17. organ vida; 18. žensko ime; 20 duhovščina; 21. drzne, pogumne; 22. predlog; 23. italijansko otočje; 25. mesto v severni Afriki; 27. kosilo; 28. preganjane; 30. prevozno sredstvo; 32. števnik; 33. je Dosle-dica prestopka ali prekrška; 34. vrata v lesenem plotu; 36. ribja jajčeca; 38. igralna kai> ta; 39. intrigant, spletkar; 41. igre pri tenisu:	43. zračni
(predpona v mnogih tujkah, ki jih uporabljamo za označbo stvari, ki imajo kakšno zvezo z zrakrm); 44. arabski plemenski poglavar; 45. ptica; 47. srbsko žensko ime (tako je ime ženi jugoslovanskega predsednika Tita); 49. grška črka; 50. število; 51. kakor, podobno; 53. italijansko žensko ime; 54. močna svetloba; 55. števnik: 56. enoličen, dolgočasen; 58. brez glasu; 59. živali plazilke; 60. eden prvih znanih slovanskih vladarjev, 61. skandinavsko moško ime; 63. kalen; G4. kazalni zaimek; 66. oklopni voz: 68. otipavanje; 70. razum, um; 71. mesto na Finskem; 73. znameniti modni ustvarjalec v Parizu; 75. ponujan; 78. domača žival (množ.); 80. poljska cvetlica; 82. gora v Armeniji; 83. krajevni prislov; 84. majhne celine v morju; 86. moško ime; 88. okrasitev; 89. industrijska rastlina; 90. popravni, popravljalni; 91. nalepka; tudi predpisi za- vedenje.
NAVPIČNO:	1. domača ži-
val; 2. reka v Sovjetski zvezi; 3. italijanski spolnik; 4. vrhnja pletena jopica, 5. del planinčeve opreme; 6. državna blagajna; 8. okrajšan podredni veznik; 9. škodo povzročajoče dogajanje; 10. živec; 11. enote stare ploščinske mere; 12. dru-gj; in četrta črka besede pod 48. navp.; 13. oblika pomožnega glagola; 14. staro grško mesto; 15. italijansko žensko i-me; 16. nelepega vedenja; 19-jezero v Sibiriji; 23. vrsta polža; 24. tuje žensko ime; 26. namerjam, sklenem; 28. zamotan; 29. poljudno pisana razprava znanstvene ali književne vsebine; 31. industrijski kraj v Bosni (sol, premog); 33. kraj na Krasu; 35. snovni delec; 37. doba; 39. vas v neposredni okolici Trsta; 40. na-vojnaca, rebrača na vratih ali izložbah trgovin; 42. moško i-me; 45. topničar; 46. gospodinjska potrebščina; 48. grški bog vojne; 49. ječmenček s fižolčkom; 51. pripadnik potujočega lovskega in pastirskega ljudstva; 52. del voza; 54. pol svilena tkanina; 56. šahovska smrt; 57. zatem; 59. del konjske opreme; 62. mednarodna športna organizacija; 63. hoteti želeti; 65. prevlečene, zavarovane; 67. nebesni pojav; 69. pisalna potrebščina; 70. železov kršeč; 72. zemeljski o-brambni nasip; 74. vrsta juhe; 76. grobnice; lesena vodna konta; 77. mesec; 79. letoviški
kraj med Opatijo in Lovra-nom; 81. neumen; 83. izmikavt; 85. znak za iridij; 87. nikalnica; 89. samo.
REŠITEV KRI2ANKE
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO:	1. polt, 4.
Bovec, 8. nocoj, 12. do, 14. lonec, 16. ponos, 18. humor, 20. aj, 22. notes, 24. liter, 26. Dana, 27. ves, 29. venec, 31. Sa-bac, 33. jok, 34. imam, 36. viden, 38. redek, 40. se, 41. le-mež, 43. Milan, 45. kipar, 47. enoten, 49. moker, 50. ritem, 51. talon, 52. voz, 53. salon, 55. galeb, 56. mešan, 58. nelepi, 61. rezek, 63. cepin, 65. cigan, 66. Ob, 68. cedim, 70. nesem, 72. kalo, 73. par, 75. netim, 77. teran, 79. ter, 80. Irak, 82. narok, 84. Moloh, 86. Cl, 87. Tibor, 89. tajen, 91. devon, 93. oj, 94. Trzin, 95. sa-laš, 96. jaki.
NAVPIČNO: I. pravilen, 2. II 3. ton, 4. betev, 5. ocenim, 6 ep, 7. Col, 8. notar, 9. osebek, 10. oh, 11. jud, 12. donos, 13. orakel, 15. nov, 17. Niš, IS. maj, 21. Jemen, 23. sedim, 25. radiran, 28. samotar, 30. Celovec, 32. cepilec, 35. metalec, 37. nakošen, 39. katolik, 42. železen, 44. nezapet, 46. re-negat, 48. nobeden, 54. minoriti, 57- nisem, 59. palec, 60. kopito, 62. kitati, 64. neroda, 67. barij, 69. Miran, 71. Maleš, 74. Rab, 76. moj, 78. NOV, 81. kot, 83. kes, 85. hoj, 88. rr, 90. Na, 92. na.
"
DOBRO, SEDAJ PA GOVORIMO O DRUGEM . KIT VAM JE V GOTOVO POVEDAL , KJE JE \ CARSON . NO, VI Ml BOSTE pomagal, da ga SPRAVIMO
TODA NAJVEČ ^ KAR LAHKO ZBEREM JE DESET LJUDI,TEKI
IN CE Bi SLUČAJNO
niti mislit; tek tim
USTA ..
VEČ. JIM NE POTREBUJEM
V KPUU f VCL. WIM lic, rL/INCDUdtr
SEDAJ PA POSLU SAJ TE MOJ NAČRT..
I
TD( JE ŠERIFU Ihl KITU POTE ML, KAJ HAME 9AVA IH ČEZ POL URE JE BI LO SKORAJ VSE PRIPRAVLJENO
ne POZABITE, KAJ SEM VAM REKEL ! NAJ NOBEN NAČIN SE NE IZPAJTEy-rac.7
TEX ! SE ENA LIRA MANJKA DO SONČNEGA ZAHODA . VIDVA S KITOM IMATA DALJŠO
Pr -	 1	POT PRED SABO IN BI BILO
f DOBRO / 1-----\E0BE2O, DA SE ODPRAVITA .
SKRBI,
PRED ČASOM /
/TEX I POČAKALI
BOMO NA VAS ZNAK.
TAKOJ OD/DEVA I
NEKAJ MR POTEM... {
D03RO • STOPI NOTEfl IN OBVESTI CARSON A, JA2 PA BOM PRlPRA vil DinamiTy
tex , Ali, res misliSj' DA nas račkam in NJEGOVI NE BODO NAPADLI v?
POGLEJ, TU JE VHOD
MISLIM IN UPAM, KIT KAJTI V NASPROTNEM MERU RES NE VEM,KAKO BI ZADEVA KONČALA
iAaaaijetiaiije sledil
Vreme: včeraj: najvišja tempera tura 22.6, najr.ižja 15, ob 19. uri 15.4. Zračni tl2.k 1010.7, nar;.šča, veter 36 vzh od ni k-se vero-vzhodnik, vlage 62 odst., dežja 13.2 mm. nebo 9/10 oblačno, morfje razburkano, teperatura morja 20,6 stqp'nje.
fr	'v	v	in	m
Tržaški
evnik
Danes, NEDELJA, 24. julija Kristina
Sence vzide ob 4.39 in zatone °0 19 43. Dolžina dneva 1504. Luna vzide ob 5.21 in zatone ob 19.53. Jutri. PONEDELJEK, 25. julij*
Jakob
Neizvedljiv dosedanji zakon o odkupu ljudskih stanovanj
Vlada je napravila korak nazaj in sprejela ugovore najemnikov
Zato pripravlja sedaj ministrstvo za javna dela nov zakon, s katerim bodo postavili to vprašanje na popolnoma nove temelje - Po vsej državi je povprečno 82 odst. najemnikov ljudskih hiš odreklo odkup
Deveta komisija poslanske zbornice, ki se ukvarja z javnimi deli, je na svoji seji 22. junija proučila tri zakonske načrte, ki so jih predlagali levičarski, demokristjanski ln desničarski poslanci za spremembo zakonskega odloka predsednika republike z dne 17, januarja 1959 o odkupu stanovanj v ljudskih hišah. Komisiji so tudi poročali o mnenju Vsedržavnega sveta za gospodarstvo in delo o tem vprašanju. Ob tej priliki se je oglasil minister za javna dela Togni, ki je povedal, da pripravlja njegovo ministrstvo novo besedilo zakonskega načrta o gradnji cenenih ljudskih stanovanj, s katerim bodo postavili vse vprašanje na popolnoma nove temelje, tako da bo doživel omenjeni odlok predsednika republike tiste ne izogibne prilagoditve in spremembe, ki jih narekujejo izkušnje v zadnjem letu in pol njegovega izvajanja.
Se posebno namerava ministrstvo javnih del znižati obrestno mero, ki služi /.a zaračunavanje obrokov pri odplačilu odkupljenih stanovanj, ter zagotoviti najemnikom ljudskih hiš, ki ne morejo ali nočejo odkupiti svojih stanovanj, da bodo lahko ostali v njih. Minister je tudi poudaril, da je njegov namen, zagotoviti, da bodo novi ugodnejši predpisi za odkup stanovanj veljali tudi vzvratno za tiste, ki so jih že odkupili. Končno je tudi zagotovil, da bodo z. uveljavljenjem novih zakonskih predpisov ponovno razpisali odkup stanovanj ter dejal, da bo novo enotno besedilo zakonskega načrta sestavljeno do konca tega meseca ter ga bodo predložili parlamentu.
Preprosto povedano, pomeni to za ministra Tognija poraz, saj je moral napraviti korak nazaj, ker je po vsej državi povprečno 82 odstotkov najemnikov ljudskih hiš odreklo odkup, na našem področju pa kar nad 90 odstotkov, pri čemer gre velika zasluga ravno Združenju stanovanjskih upravičencev, ki je opozarjalo stanovalce na negativne plati tega zakona. Vlada in minister javnih del sta pač morala najti izhod iz zagate, da bi na kak način rešila svoj ugled. Zato sta, čeprav nerada, sprejela ugovore in zahteve najemnikov ljudskih hiš in organizacij, ki jih predstavljajo.
Odpor ten najemnikov je znan, znan pa je zlasti v Trstu pritisk, ki so ga izvajali na najemnike v Trstu. Tako je prejšnji predsednik IACP odv. Gasser omenil tudi možnost višanja najemnin, samo da bi stanovalce prestrašil in jih prepričal, da bi odkupili stanovanja. Kot vidimo, je bilo to pravo izsiljevanje, saj so bile najemnine že previsoke. Prav te dni je namreč dr. Palamara naročil ravnateljstvu IACP, naj revidira najemnine v stanovanjih IACP, kot je že svoj čas obljubil minister Togni v svojem odgovoru poslanca Vidaliju. Po zakonskih predpisih ne smejo letne stanarine v ljudskih hišah presegati 1,5 odstotka stroškov za njihovo gradnjo, to je vrednosti, medtem ko so najemnine pri nas često dosegle tudi 2,5 odstotka vrednosti.
Na podlagi omenjenega zakona od 17. januarja 1959 je tržaško ravnateljstvo IACP razpisalo odkup 508 hiš s 6.238 stanovanji. Za odkup pa se je priglasilo samo 548 stanovalcev iz Trsta, iz podeželskih občin pa nobeden (znani tržaški dnevnik je te dni pi-
sal, da se jih je prijavilo 706, ker je vštel v to število tudi stanovanja ljudskih hiš v Tržiču, Gradežu in Staračanu. kar je, milo povedano, vsaj zelo površno). Omenjeni zakon je tudi določal, da se lahko hiše IACP ali hiše, ki jih IACP upravlja, prodajo, če se priglasi v njih vsaj 7 desetin stanovalcev ali 4 desetine, če izda ministrstvo u-stanovi IACP posebno dovoljenje. Ostali najemniki bi se morali v tem primeru izseliti drugam. No, po novem zakonskem načrtu bodo lahko ostali v svojih stanovanjih. Zanimivo pa je pri tem, da so voditelji IACP prej trdili, da bi njihovo nadaljnje bivanje v takih hišah bilo nezakonito, ker ne more Po splošnem pravnem načelu obstajati skupaj zasebna in javna lastnina, to je da ne more biti del stanovanj v isti hiši zasebnih, del pa last IACP ali države, občine itd. Sedaj pa!
so se kar mahoma zavedli, da je to mogoče....
Na našem področju pa so dosegli prijave za odkup stanovanj 7 desetin le v šestih hišah. V Ul. Ginestre 3 se je prijavilo za odkup 13 najemnikov od 17, v Ul. Giacin-ti št. 26 trinajst najemnikov od 14, Ul. Giacinti št. 28 dvanajst od 14, v Ul. Gelso-mini št. 1 deset od 14, v Ul. D’Alviano št. 80 dvanajst od 15, v Ul. Emo Lorenzetti 30 devet najemnikov od 10.
Iz tega se jasno vidi, da so pravzaprav najemniki prisilili vlado, da je pristala na spremembo, neugodnega zakona. Sedaj zahtevajo še to, da se razpiše odkup vseh stanovanj, kajti krivično bi bilo delati razlike med posameznimi najemniki. Njihova stvar je potem, ali hočejo odkupiti stanovanja ali ne. Po prejšnjem zakonu so namreč razpisali odkup samo za 80 odstotkov stanovanj.
Namesto vročine jesenska ohladitev
Pri nas 15 stopinj C v Karniji pa celo sneg
0d predvčerajšnje najvišje temperature na včerajšnjih 15 stopinj C - Močan veter in toča v tržiškem okolišu
Pravimo, da je	april	—	vsaj
kar se	vremena	tiče	—	naj-
bolj muhast mesec v letu. Toda praksa zadnjih let kaže, da ni tako, kajti zgodilo se je, da	so bili	razni	meseci
dosti bolj muhasti kot pa april sam. Le za julij in avgust je še nekako veljajo pravilo, da sta najbolj vroča meseca v letu in z najmanj padavinami. Toda zdi se, da tudi to ne drži več in če bo šlo tako naprej, bo treba vse stare pregovore in izročila o vremenu korenito spremeniti.
Kdo na primer pomni tak dan, kot je bil včeraj v Trstu in v njegovi bližnji okolici? Še predvčerajšnjim smo imeli lep sončen dan, saj je znašala	najvišja	dnevna	tem-
peratura skoraj 30 stopinj C hi je ob 19. uri pokazal termometer čez 25 stopinj C. Včeraj pa je začelo pihati, potem še deževati, ozračje se je močno ohladilo in kar naenkrat smo se znašli v pravcatem jesenskem okolju.
V primerjavi s predvčerajšnjo najvišjo temperaturo je le-ta včeraj padla za celih 15 stopinj, saj so sinoči zabeležili le 15 stopinj C. Posledice so bile vidne zlasti popoldne
Maloobmejni promet v številkah
2,500.000 prehodov s propustnicami
v prvih	šestih	mesecih
Sto tisoč prehodov več kot v istem razdobju lanskega leta - Zanimive številke o junijskem prometu - 110.000 prehodov s potnimi listi
Tudi v preteklem juniju se je maloobmejni promet zelo povečal. Na obmejnih blokih tržaškega področja so v juniju zabeležili 440.771 prehodov, kar pomeni 25.491 več kot v juniju lanskega leta. Skupno je na sosednja jugoslovanska področja odšlo v juniju 216 tisoč 211 prebivalcev tržaške ga področja, medtem ko je na naše področje prišlo 224.560 Jugoslovanov.
Največji promet je bil kot običajno na bloku pri Škofijah, kjer so zabeležili 208.700 prehodov, sledijo Fernetiči s 138.800 prehodi, Pesek s 26.300. Pipica z 11.800 prehodi, Prečnik z 10.700 prehodi, Sent Jernej z 10.600 prehodi, Repenta-bor z 9.500 prehodi in Cereji s 5.300 prehodi. Zanimivo je, da sta preko mavhinjskega dvo-
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST-UL. MONTECCHI MI. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-IL sr Tel. 33-82
UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA H. 20 — Tel. it. 37-338
OGLASI Cene oglasov: Za vsak nun v hrini enega atolpca: trgovski 90, flnančno-upravni 120, oamrtnte« 90 lir. — Mali oglasi JO Ut beseda. — Vsi ‘ j se naročajo pri upravi.
NAROČNINA
Mesečna 480 lir. — Vnapre: četrtletna 1300 Ikr, polletna
cei.ruBi.ii«	-----
2800 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletne 3SO din — Postni tekoči račun:	Založništvo tržaškega
ttaka Trst 11-5374 — Za FLRJ AD4T, DZS, Ljubljana, Strl
er jeva ul. 3-1., tel. 21-928, teko« račun pri Komunalni ban-lej * Ljubljani 600-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tlaka Tiskarski zavod ZTT Trst
skega značaja, šli samo dve o-sebi, in to od marca do teh dni .
V prvih šestih mesecih tekočega leta pa so na obmejnih blokih zabeležili 2.544.740 prehodov oseb, ki so v posesti obmejnih propustnic. Na jugoslovanska področja je od-šlo 1.219.117 Tržačanov, k nam pa je prišlo 1.325.623 Jugoslovanov. V primerjavi s prvim semestrom lanskega leta se je število prehodov v prvi polovici tekočega leta povečalo za 101.718. Lansko leto so od januarja do konca junija zabeležili 2.443.122 prehodov oseb, od katerih je bilo 1.154. 284 z našega področja, 1.288.738 pa iz sosednih ' jugoslovanskih področij.
Maloobmejni promet se je povečal kljub temu, da je bila znižana cena našemu bencinu
lastniškega bloka, ki je sezon
■■<iiuiiMMiilMaanmniiin««iinniiiiiimiiiiiiiiiiniiniKW»
Promet v reikem pristanišču stalno narašča
V prvih	šestih
755.663	ton
Letošnji šestmesečni tranzitni promet kvarnerskega pristanišča je že presegel celokupni lanski tranzitni promet - Avstrija na prvem mestu
Bilanca letošnjega prvega I smom tržaški trgovinski zbor-
polletja pomorskega prometa nici skozi reško pristanišče je zabeležila 2.262.768 ton blaga. Ta številka je za 201.339 ton višja od prometa v istem času lani. Izredno povišanje prometa v reškem pristanišču je treba pripisati, kot poudarjajo strokovnjaki, povečanju tranzitnega prometa z zalednimi državami v prvem polletju.
1959. leta je znašal celotni re-ški tranzit 399.603 ton, medtem ko se je v istem razdobju letošnjega leta povzpel na 755.663 ton. V reških pomorskih krogih poudarjajo ta vzpon z velikim zadovoljstvom. Omenjeni krogi menijo, da je bil vzpon možen zaradi pravilne gospodarske politike, ki so jo razvile lokalne in osrednje oblasti v cilju, da zasežejo mednarodni trgovski promet.
V mednarodnem tranzitu stoji na prvem mestu, bodisi pri vkrcanju kakor izkrcanju, Avstrija, ki je zabeležila v tem razdobju 434. 919 ton. Sledi Cehoslovaška s 177.362 tonami, nato Madžarska s 130 tisoč 274 tonami, Vzhodna Nemčija, Švica in Poljska beležijo skupno 10.278.
V reških pomorskih krogih poudarjajo, da je avstrijski promet skozi reško luko pre-sgeel v prvem letošnjem polletju celotni lanski promet. Z druge strani je tudi Češkoslovaška podvojila svoj tranzit. Reški gospodarski krogi smatrajo, da bo tranzit v drugem polletju letošnjega leta že presegel dosedanje številke.
Posebno je treba poudariti, da se je reški tranzitni promet spremenil v svoji strukturi v smislu, da se je zelo zmanjšal tok blaga pri izkrcavanju, medtem ko se je zelo povečal tok pri vkrcavanju.
Ta okoliščina odvisi predvsem od zmanjšanja uvoza žitaric in od povečanja izvoza raznih industrijskih in kmetijskih izdelkov.
da njena ladja «Cap Biancos ne bo 22. avgusta odplula iz Trsta temveč iz re-škega pristanišča. Družba je sprejela ta sklep, ker je ni mednarodna ustanova, ki ureja pomorski promet med Sredozemljem in Južno Ameriko, hotela sprejeti v svoj seznam.
Spričo tega je pomorski odsek tržaške trgovinske zbornice sklenil da se bo čimprej sestal in razpravljal o tem vprašanju ter storil vse, da se prepreči premestitev odhodov ladij te družbe iz Trsta na Reko.
Gradnja pomolov v Sesljanu in Tržiču
Tržaški tehnični urad je pri. pravil načrt za 300 milijonov lir del v Sesljanu in Tržiču. V Sesljanu bodo zgradili 230 m dolg pomol za 86 milijonov lir, v Tržiču pa bodo podaljšali operativno obalo za 300 m, tako da bodo lahko pristjajale v pristanišču tudi srednje velike ladje.
in da so italijanski in jugoslovanski cariniki bolj strogi.
V juniju je bil tudi precejšen mednarodni promet, saj je skozi bloke 1. kategorije potovalo 110.301 potnikov. Na naše področje je prišlo v juniju 45.450 tujcev, odšlo pa jih je 42.174. Velik je bil tudi promet italijanskih državljanov s potnimi listi: v Jugosla-vio je potovalo 11.716 italijanskih državljanov, na naše področje pa jih je prišlo 10.961.
Med tujci, ki so prešli mejo z Jugoslavijo, so na prvem mestu Nemci, katerih je bilo 20.800, sledi 16.100 Jugoslovanov, 10.700 Avstrijcev, 9.100 Angležev itd.
Časopisi po 40 lir od 1. avgusta t.1.
Medministrski odbor za cene v Rimu je danes sklenil na predlog osrednje komisije za papir, da se cena dnevnikov zviša od 30 na 40 lir, toda le za številke na osmih in več straneh; cena številk s šestimi in manj stranmi pa ostane nespremenjena, t. j. 30 lir. Nova cena začne veljati 1. avgusta t. 1.
Zborovanje ANPI in ANPPIA bo 30. in ne 25. t. m.
Tržaški podružnici ANPI in ANPPIA sporočata, da bo zbo-rovanje na Trgu Garibaldi o pioslavi padca fašizma v soboto 30. t. m. in ne 25. t. m., kot je bilo prvotno javljeno.
Stavka v opekarni «VaIdadige>
Nov udarec tržaški luki
Nemška plovna družba Hamburg - Suedamerikanische Dampfshiffahrtsgesellschaft je pred nedavnim uvedla novo redno progo med Trstom in južnoameriškimi pristanišči. Sedaj pa je sporočila, s pi-
Nov oddelek ženske policije
Na tržaškem ozemlju je začela delovati ženska policija, ki jo predvideva splošni državni zakon, ki je stopil v veljavo 7. decembra lanskega leta.
V tržaški oddelek ženske policije je vstopilo 23 kandidatk od 24, ki jih je zaprosilo za sprejem. Ob tej priliki so seveda morale podati ostavko na
prejšnje položaje, ki so jih i-ilici
mele v vrstah civilne policije.
Kot je znano, je ženski oddelek policije štel za čas svoje ustanovitve s strani Zavezniške vojaške uprave 84 članic. Ko je italijanski parlament izglasoval zakon o ustanovitvi ženske policije, je bilo v Tpstu še 42 aktivnih policistk.
Ob sedanji ustanovitvi, šteje tržaški oddelek ženske policije 1 Inšpektorico tretjega razreda, 7. asistentk drugega razreda in 15 asistentk tretjega ra/' reda. Osnovna naloga novega
V ponedeljek bodo po vsej državi stavkali delavci opekarn, ki zahtevajo sklenitev nove vsedržavne delovne pogodbe. Na enotni skupščini o-beh sindikalnih organizacij, ki Se je je udeležilo 70 delavcev opekarne «Valdadige» pri O-rehu, so sklenili, da se prt družijo stavki, ki bo trajala od 6. ure ponedeljek do 6. ure v torek. Delavci tržaške opekarne zahtevajo tudi proizvodno nagrado in izboljšanje higienskih naprav v podjetju.
in zvečer, saj so bili ljudje oblečeni v volnene puloverje, jopiče in dežne plašče — prav tako kot ob kakšnem deževnem jesenskem dnevu.
Tudi morje se je zelo ohladilo in namesto običajnih 24 ali 25 stopinj je imelo sinoči le 20 stopinj C.
V Trstu je dopoldne močno deževalo, saj je v dobre pol ure padlo kakih 12 mm dežja. Posledice so občutili zlasti na nekaterih ulicah mestnega središča, predvsem na Korzu in na Trgu Oberdan, kier so avtomobili škropili visoke curke vode in s tem praktično onemogočili prehod pešcem, ki so se stiskali po vežah in v trgovinah. Popoldne je bil spet močan naliv, a je na srečo kmalu končal, tako da dež ni napravil večje škode — če izvzamemo seveda nekaj vdorov vode v razne kletne in pritlične prostore.
Dopoldne je pihal tudi močan veter, ki je dosegel za poletne mesece izredno hitrost: sunki so namreč dosegli do 83 km/h. tako da so močno razburkali morje in so morali ladje iz previdnosti bolje navezati. Eden od vlačilcev je rešil dva čolna, ki sta bila v težavah. Omenimo naj še, da je bila odpovedana predstava na gradu sv Justa.
Če pri nas ni bilo hujših posledic slabega vremena, pa to ne velja za nekatere kraje goriške pokrajine. V okolici Tržiča je med dežjem padala tudi toča, ki je povzročila precejšnjo škodo zlasti v vinogradih. V Ronkah je močan veter izrul dve drevesi, tako da so morali poklicati gasilce iz Tržiča^ da so ju odstranili s cestišča. Tudi v Gradežu sta veter in naliv povzročila nekai škode, medtem ko je v Beneški Slove-nij: ponekod padala toča.
V Karniji in v Kanalski dolini je včeraj zapadel sneg, ki je na področju avstrijsko-italijanske meje dosegel 10 cm višine. V Trbižu je bilo le 5 stopinj nad ničlo, v hribih pa se je temperatura vrtela okoli ničle.
S puljskega festivala
Lukeš in Kobal v filmu
(Od posebnega dopisnika) i govorila ravnatelj tržaškega PULJ, 23. — Zaradi slabega kemičnega oddelka dr. Doro vremena, ki je trajalo skoraj in prof. Manfredini. Zasedanje
ves dan, so bili ljudje že obupani, k er so že pred dnevi
pokupili vse vstopnice za današnjo prvo predstavo. Toda končno se je zjasnilo in festival se je srečno pričel s slovenskim filmom «Akcija» režiserja Kavčiča. Poleg drugih znanih filmskih igralcev sta nastopila v tem filmu tudi igralca Slovenskega gledališča v Trstu Jožko Lukeš in Silvi] Kobal.
Po predstavi so se igralci predstavili občinstvu, ki jih je pozdravilo s ploskanjem, kakor je tudi med samo predstavo ploskalo pri nekaterih prizorih.
Današnji otvoritveni predstavi je prisostvoval poleg drugih številnih predstavnikov oblasti podpredsednik Zveznega izvršnega sveta A-leksander Rankovič.
Dodelitev 143 stanovanj uslužbencem Finmare
Jutri ob 10. uri dopoldne bodo dodelili 143 stanovanj u-službencem plovnih družb Fin. mare. Stanovanja so sezidali s skladom INA-Casa nad Sv. A-lo.izijem in Kjadinom v smeri proti Lovcu. Gre za 21 hiš, ki štejejo po okrog 7 stanovanj vsaka, ki so zelo udobne in razpolagajo z vsemi sodobnimi pritiklinami. Hiše so sezidane na zelo razglednem kraju, saj bodo pomorščaki in upravni u. službenci pomorskih družb i-meli tudi krasen pogled na morje.. Stanovanja so bila dozidana že pred več meseci in je bil že skrajni čas, da so jih končno dodelili. Zamuda je nastala, ker še niso bili gotovi
razni priključki ter niso pra-dnjo
vočasno poskrbeli za gradnjo dohodov.
 «»
Zasedanje funkcionarjev higienskih laboratorijev
Jutri izredna seja obč. sveta v Nabrežini
Jutri ob 19. ur» bo na nabre-žinskem županstvu izredna seja devinsko - nabrežinskega občinskega sveta. Glavna točka dnevnega reda bo posvečena 17. obletnici padca fašizma, o čemer bosta govorila odbornika Markovič in Oliva.
V prostorih pokrajinske u-prave se je začelo včeraj vsedržavno zasedanje ravnateljev kemičnih oddelkov laboratorijev za higieno in profilakso. Na zasedanju razpravljajo o ponarejevanju živil, posebno pa olivnega olja. Udeležuje se ga 15 ravnateljev kemičnih oddelkov laboratorijev ;z Trsta, Ancone, Pescare, Tridenta, Bergama, Reggio Calabrie in drugih mest. Udeležence je sinoči ob 17. uri sprejel in pozdravil podpredsednik pokrajinske u-prave odv. Sferco ter poudaril pomen njihovega delovanja v zaščito javnega zdravstva in za zatiranje ponarejevanj z živili. Na zasedanju sta spre-
•iiiiiiiimiiitiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiimmitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiia
Prometne nesreče zaradi neurja
Leteči kolesar
Nenadoma je z ostrešja padel kos ometa pešcu na glavo
Neurje, ki je včeraj zjutraj razsajalo po mestu, je povzročilo nekaj prometnih nesreč. Najhujša nesreča se je pripetila okoli 11.45 štirinajstletnemu dijaku Flaviu Cedrinu iz Ulice Ananian 19, ki se je peljal s kolesom po Ulici Fla-via proti središču mesta. Ko je prišel do trga pri Sv. Soboti, je deček iz neznanega razloga nenadoma zavil na desno. Zaradi spolzkega cestišča je kolo zdrsnilo ter treščilo z vso silo v neki avto, ki je bil parkiran pred bencinsko črpalko. Cedrin je najprej zletel na avto, nato pa padel na tla. Z rešilnih avtom Rdečega križa so ga prepeljali v splošno bolnišnico, kjei so ga sprejeli na stomatološki oddelek. Zdravniki so mu ugotovili večjo rano na zgornji ustanici in pod nosom, zlom nosnih kosti in spodnjih sekalcev. V bolnišnici se bo moral zdraviti približno dvajset dni. Škoda na avtu je malenkostna.
Neki drugi incident, ki ga je povzročilo neurje, se je zgodil na Trgu Sartorio. Po pločniku v bližini hišne številne 2 je šel po svojih opravkih 29-letni Giorgio Slavcich iz Ulice S. Lazzaro 13. Ne-
nadoma je izpod ostrešja padel velik kos ometa ter ga zadel v glavo. Z rešilnim avtom Rdečega križa so prepeljali ponesrečenca v splošno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Zdraviti se bo moral približno teden dni.
se bo nadaljevalo in končalo danes.
Lahka roka ga je olajšala za 15.000 lir
Neznan žepar je okradel 67-letnega Giovannija Bersana iz Ulice Martiri della Liberta, ki se je peljal s tramvajem štev. 6 v Barkovlje. Spretno mu je potegnil iz žepa listnico s 15.000 lirami. Bersano je opazil tatvino šele kasneje, ko mu ni preostajalo drugega, kot prijaviti zadevo policijskim oblastem.
Mali požar v «Esso Standard»
Gasilci so včeraj zjutraj pohiteli v rafinerijo «Esso Standard Italiana», kamor so jih poklicali, ker se je bila vnela sama od sebe določena količina surovega olja. Spočetka je kazalo, da predstav ljajo precej visoki zublji večjo nevarnost za celotno podjetje, toda ko so gasilci prispeli na kraj mesta z dvema brizgalnicama in s strojem, ki gasi s peno, so uslužbenci podjetja že skoraj pogasili požar.
Na hišnem vrtu so mu okradli avtomobil
WUSW«VANWAWW
FANTJE IZ PADRIC PRIREDIJO DANES 24. t. m. od 17. do 24. ure in JUTRI, 25. t. m. od 19. do 24. ure
PLES NA PROSTEM
Igrala bo godba iz Gropade Preskrbljen bo bogato založen bife VABLJENI VSI !
( ŠOLSKE VESTI )
VPISOVANJE V SLOVENSKO SREDNJO SOLO PRI SV. JAKOBU
Ravnateljstvo Državne srednje šole pri Sv. Jakobu sporoča učencem vseh razredov da se lahko vpišejo v šolo do 25 septembra.
Vpisati se morajo tudi tisti učenci, ki so opravili sprejemni izpit.
Avtomobilske miši postajajo vodno bolj drzne. Predvčerajšnjim ponoči so se neznanci splazili na vrt neke vile na Vrdelski cesti 15, kjer stanuje 67-letni Giacomo Portue-si. Ko je ta mirno spal, so tatovi razbili vrata njegovega Fiat 1400 ter ukradli nylonski dežni plašč. Ko je včeraj zjutraj Portuesi prišel do avta, je takoj ugotovil, da ne potrebuje ključa, da bi ga odprl. Škoda znaša približno 25 tisoč lir.
 «»-------
Za podgano v hiši je poklicala na pomoč gasilce
Gasilci so morali včeraj okoli desete ure opraviti v Androni Romagna štev. 1 zelo nenavadno delo. Neka stara ženska jih je poklicala, ker je prišla v njeno stanovanje velika podgana. Tako so se gasilci spremenili v mišje lovce in so imeli, po pravici povedano, precej opravka preden so ujeli razjarjeno žival.
Trčenje motorja v avto
Nezgoda ribiča
Okoli 11. ure včeraj zjutraj se je na ribiški ladji «Primo B.» iz Chioggie precej hudo ponesrečil 28-letni ribič Dino Bernari. Zaradi neurja se je utrgala jeklena žica, ki je nosila težak vitel. Ta je padel po tleh ter oplazil nesrečnega ribiča.
Bernarija so prepeljali z rešilnim avtomobilom v splošna bolnišnico, kjer so mu ugotovili razne poškodbe na trebuhu, zaradi katerih se bo moral zdraviti v bolnišnici od 10 do 30 dni.
 «»-------
O Gasilci, iti vršijo službo v Starem pristanišču, so včeraj zjutraj pohiteli na pomol II, kjer je iz motorja nekega traktorja butnil močan plamen. Na srečo je ta kmalu ugasnil ter povzročil samo močan dim.
Včeraj ob 17.30 so prepeljali na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 25-letnega Luigija Monaca iz Kolonje 138, kateremu so zdravniki ugotovili zlom leve noge. V bolnišnici se bo moral zdraviti okoli 60 dni.
Kot so ugotovili, se je Mo naco peljal malo prej s svo-jim motorjem po Ul. Kolon ia v smeri proti Ul. F. Seven. Nenadoma se je motorist znašel pred avtomobilom znamke «Fiat 500» z evidenčno tablico TS 38703. ki je vozeč ritenski zasedel skoraj vse cestišče. Trčenje je v teh pogojih postalo neizogibno in Monaco je zletel na tla.
 «»-------
ODPRTA MESNICA NIŽJE KATEGORILE V ULICI FOSCOLO
Županstvo sporoča, da bo mesnica nižje kategorije v Ulici Foscolo 3 odprta tudi jutri 25. t. m., ker je precej mesa v zalogi.
ZA FILATELISTE
V počastitev 100-letnice rojstva Vittoria Bottega, je poštna uprava izdala znamko v vtednosti 30 lir.
Znamka je rjave barve ir reproducira kip in postavek V:ttoria Bottega, ki ga je napravil kipar Edoardo Xime-nes in ki je posvečen raziskovalcu iz Parme.
DAROVI II« PKINPKV
C V Ki)
V počastitev spomina pok. Rudija Kobola darujejo njegovi pri. iaielji 8.500 lir za Dijaško Matico
V počastitev spomina pok. Stanislava Coka daruje družina Antonije Cok-Pečar 1.000 lir za Dijaško Matico
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIHIIIIIHtllllllllllllllllHMIHIIiMIIIIIIIIIIIIIIHIlIHIIIIIIIIinillimillllMIIIIIIIMIIIIIIIIlllllllMIIIHIIIIimiMIIIMIIIIIIIIIIIIIluilHIIIIHIIIItlllllllimilHilllltllllMmMIIIHIIIHU
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 23. julija se je rodilo v Trstu 9 otrok, umrlo je 7 oseb. poroke so bile 3.
POROČILI SO SE: pravnik Lorenz« Santorio in Roberta Štern, uradnik Dante Ioppolo in profesorica Lidia Del Piccolo, karabinjer Fedele Guarascio in gospodinja Ameba Ruggieri.
UMRLI SO: 82-letni Josip 1-skra 73-letni Fortunato Stocovaz, 42-leina Caterina Mejach por. Zolia, 55-letna Alma Barbo, 48-letnj Federlco Coslan, 57-ietni Gualtiero Nodus in 7 dni stara Mariagraaia Biasi.
OKLICI: inštalater Mario Fa-bretto in šivilja Fiorella Anto-naz, električar Daniele Danieli ln delavka Rosa Maria Brischia, uradnik Tultio Montenesi in šivilja Ondlna Coretti, elektromeha-
OD VČERAJ DO DANES
yer, radiotelegrafist Umberto
.	.	teleg	_______
Braico In prodajalka Hannelore
nik T ulilo Stabile in prodajalka ‘ iter Br
Vittoria Cadel, inštalater Bruno Zlmarelll in šivilja Stelja Lakovič, mehanik šofer Giorgio Co-lautti In gospodinja Maria Hrovatin prodajalec Luigi Botteri in prodajalka Anna Satti, šofer Rbio Travan in frizerka Marisa Skilani, tesar Giuseppe Milto In gospodinja Cesanna Herca. odvetnik Sergio dt. Padovani in učiteljica Irer.e Balletto, carinski inšpektor Alberto dr. Giardlna
in gospodinja Emilia Gllardi, u-7esare Ll
rat Cesare Ličan in delavka Maria Gabrlella Torossi, uradnik Al. bert Utšič in frizerka Llvla San-
policijsksga zbora so vprašanja | c,in prodajalec Alberto Rizzotti kriminalitete žensk in mlado-, (p ‘šivilja Maria Novello, meha-letnikov,	t	nik Umberto Sisgoreo in nataka-
rica Luciana Cecchim, uradnik Silvano Baricchio in uradnica Ornella Ottoli, mehanik Bruno Postogna in šivilja Edda Zupin, šoier Giuseppe Delvecchio in frizerka Silvia Orel. radiotehnik Carlo Aviani in dijakinja Gra-zitlla Foramitti, električar Bruno Torcello n švlja Alba Fernetti, inštalater Carlo Mauri in šivilja Edda Bussignani električni varilec Giliante Delise in šivilja Manda Pavicic, geometer Enos Fonzari in uradnica Regina Be-nussi, mehanik Giovanni Rupena irt prodajalka Anna Maria Mat-tia, delavec Atfredo Zimolo in gospodinja Giuditta Bonutto, livar Ferruccio Doz in gospodinja Elda Babič, krojač France-sco Covatta in prodajalka M'rel-la Reppi, agent civilne policije Fra-ncesco Marchi in gospodinja Laura Polli, skladiščnik Fulvio Hirst in delavka Maria Požru. šo. fer Giovanni Radman in gospodinja Nerina Matossovich. bančni uradnik Fulvio Godas in bančna uradnica Evelina Zelco, težak Bruno Simsig in prodajalka Li-liana Ceglar, elektromehanik Fulvio Colussi In prodajalka Luciana Benedetti, uradnik Giorgio Parenzan in prodajalka Giusep-pina Calzarano. kapitan dolge plovbe Armando Sulpasso in u-radnica Ornella Bortolotti, karabinjerski podoficir Giuseppe De
Min in gospodinja Emma Pelle-grino, funkcionar Mario Cariglia in gospodinja Margherita Iottl, Gianfranco Musul in Benita Tl-siotto, kapitan Adriano Petri in gospodinja Nerina Pugliese. varilec Albin Makovec in delavka Norina Perok, bančni uradnik Mario dr. Berzetti di Buronzo in gospodinja Luciana Russo, strojni kapitan Anton Mikolič in profesorica Anna dr. Barberioi u-radniik Paolo Toselli in gospodinja Ondina Bartole, uradnik Ful-
vio Cattunar in gospodinja Lida Bilosiavo, mizar Mario Riccobon
in gospodinja Maria Agostini, mehanik Alberto Ployer in gospodinja Pietrina Maria Borto-lin, Luigi Baldassare In Japueli-ne Guegan, uradnik Claudio dr. Sivilotti in uradnica Viviana Gherardtni, delavec Gerardo Let-to in gospodinja Maria Dal Bon, dr kemije Giiancarlo Tiziani in gospodinja Ellssa Paclfici. uradnik Luciano Gattuso In uradnica Ondi-na Serbo. časnikar Francesco Parmeggiani in uradnica Me-litta Valli, inženir Arturo Flo-rio in šivilja Lidia Zucca, slikar Davide Romano in gospodinja Silvana Strada, Industrijski izvedenec Sergio Sturman in gospodinja Eure De Rose. strojni kapitan Aldo Zukar in uradnica Luciana Moro, trgovec Giuseppe Scatizzi in uradnica Christa Me-
BARI
CAGLIAR1
FLORENCA
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
Eichler, uradnik Sergio Furlan in gospodinja Genoveffa Modolo.  «»-----------------
LOTERIJA
28	76	9	49	43
70	32	56	87	80
73	39	69	14	74
9	62	38	48	59
54	84	83	18	58
26	86	70	29	6
3	2	57	39	87
21	38	22	62	34
67	7	10	88	80
2	49	88	54	84
ENALOTTO 1221X11121 2 X
KVOTE: dve dvanajstič! dobita vsaka po 9.899.000 lir; enajsttee dobijo 113.300 lir; desetice 10 tisoč 400 lir.
LEKARNE ODPRTE DANES
INAM Al Cammello, Drevored XX septembra 4; Crevato, Ul. Roma 16; Giusti, Furlanska cesta 7—Greta; dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14: AUa Maddalena. Istrska ulica 43; Prendini, Ul. T. Vecelilo 24; Serravallo, Ul. Cavana 1; Zanet-ti. Testa d’oro, Ul. Mazzini 43; dt. Miam, Barkovlje in Nicodl Skedenj.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
INAM-A! Camello Drevored XX. septembra 4; Godina Irg sv Jakoba 1; sponza, Ul. Mon-tors.no 9 (Rojan); Veinarl, trg Valmaura 10; Vielmetti, Borzni trg IZ
PREDEN GRESTE
NA D O P U S I
se naročite na
PRIMORSKI DNEVNIK
Pošljemo vam ga v katerikoli kraj, tudi v inozemstvo.
15 — dnevna naročnina L 300
Telefonirajte na št. 37-338
KINO PROSEK-KONfOVEl
predvaja danes, 24. t. in. z začetkom ob 17. tiri barvni film
Roparjev poljub
(II bacio dei bandito)
IGRA FRANK SINATRA
K I N
Fenlce 15.00 «Pošastina oporok«, roka*.
Excelsior 15.00 »Napad na
dalcanal*. James Cagney. Fllodrammalico Zaprto	^
Grattacielo 14.30 «Krinka masor valca*. Techoicolor. Antn° Qu»nn.	„r.lU
Surercinema 14.30 «Na Pra* življenja*.	.	v,r.
Arcobaleno 14.30 «Scotland dov vohun*.
Aurora 1430 «Od tu do večnoso-Alabarda 14 30 {(Apokalipsa na meni reki* Cinpmascope ten
meni reki* Činemascope coior Anita Ekberg.	«
Capitol 15 00 «Zbudi me,	-
končano*. Činemascope. coior. Harnie Kovacs. Garibaldi 15 00 ((Angelski zv«-Cristallo 15.30 «Mornarški ci s Salomonskih otokov*.
Im pero 15.00 «Mišje rjo vetrn tehnicolor.
Italla 14.30 «Te bom rešil*. r'y Alfreda Hitchkocka Gre!
Pečk, Ingrid Bergman. doderno 14.00 «Sence na J. mandžaru*. činemascope.
nicolor.	,	,„40
Massimo 14.30 «Ali Raba' t razbojnikov*. Technicoior
Marin Montez.	__
Viaie 15 00 «Napad iz vsemUJ Vittorio Veneto 14.00 «LuKnja • Marconi 15.00 «Bostonski UP1'1 ki*. Film WaU Disneya.	,,
Savcna 14.30 «Maratonska D ^ Steve Reev, . technicoior.
neascope.	,	.	b|(*.
Orteon 14 30 ((Amazonski * Rhcnda Fleming.
Artra 1630 «Dan maščevanj technicoior.
LETNI KINO Marconi 20.15 Glej zgoraj ,,
Garibaldi 20 15 ir 22: Glej aa°5ni a 20.30 ((Polikarp P|Sa'
Servola
ura-drvik)).
K/NO SKEDENJ
predvaja danes 24. t. cb 18. uri in ob 20 J" na prostem ter jutri 0 19.45 in ob 20.15 na pfb-stem s-ntimentalni in z*‘ bavni film
POLIKARP pisarski uradnik
(Policarpo ufficiale dt serittura)
Igrata:	,
RENATO RASCEL JJ RENATO SALVATO«1
mm na
predvaja danes, 24. t. m. in jutri, 25. t. m. ob 15* film Cin emascope
Postelja pripoveduje
(II letto racconta)
V glavnih vlogah: Dons DAY in Rock HUDSON
RAZPRODAJA
ostalih poletnih čevliev v
ievlifiv.
Drevored XX. septembra 18 V teh dneh se kupujejo pri nas po najnižjih cenan n*)" bolj moderni čevlji.
Rihard Cunja
Trst. Strada del Friuli št 289 Tel 35-37»
TOVORNI PREVOZI ZA Tl! IN INOZEMSTVO KONKURENČNE CENE
A VTOMOTOR
IMPOHT - EXPOH'l
Nadomestni deli italijanskih nemških, angleških in ame riških avtomobilov DIESEl motorjev in traktorjev Trieste Trst, Via Udine 15 tel 30 197 30198
ZAHVALA
Vsem. ki so na katerikoli.
čin počastili našo nepo*8
bliel
OLIVO
se iskreno in toplo za
hvaij
uif
mo. Vsi izrazi sočusiv8^ p tolsto
iH)1
nam bodo ostali v trajen spomin.
Bog vsem obilo povrni- I
Žalujoči mož STA^ ,ti hčerka Sonja,
ostalo sorods1* ,
Praprot, Barkovlje,
TURISTI
AVTOMOBILISTI Avto delavnica
OLIMPIA
Moderna postaja ta pranje in mazanje Mehanična delavnica Skrbna popravila po zelo ugodnih cenah Trst,
Ul. Vespucci 4, tel. 55410
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami
V vvill, ZV 1	S-	IIUil/1
vali in na kakršenkoli
vtz.i m Ud hOftlOvn-	j
počastil] spomin naše Pr
n ame in none
MARIJE ZLOBEC
k
se iskreno zahvaljujen'0'
Žalujoče
ZLOBEC, v n.— . in GREGOR'
Trst, 24. julija 1960
ZAHVALA
daf'
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, valcem cvetja in vsem, ki so spremili našega tiči
“b”“ STANISLAVA ČOKA
nami.
Tinčetovega
na njegov; zadnji poti in sočustvovali z najtopleje zahvaljujemo.
Zena Milka, sinova Karel in Darko, snahi Marija in Elda ter vnukinji Nediča in Nevlca Lonjer, 24. 7. 1960
tedriško-heneški dnevnik
Po nedeljskem nagrajevanju naših kmetov
Perspektivni načrt za razvoj
kmetijstva na posameznih področjih
bi se morali združiti, če hočejo, da bo imel pridelek pravo vrednost
Pre15nj0 nedeljo so na sede-
‘u	j______
nna t*'™**" nadzorništva tm , nagrad® kraikim kme-j a cem in diplome zelenja-i r.Jem Standreža in šarijo *z Brd, ki so se vuii1? Mafiom izkazali
I. vsedržavni razstavi sad-
1* in
Ut,
Povrtnine oktobra 1958. * v Veroni.
Posebna komisija, sestavlje-
v0„U, tebnikov in znanstveni-i) Podelila goriški pokra-j “veliko častno diplomo* «Go n.a,s.ledni° obrazložitvijo: sre/-5- Pokrajini, znanemu 1«*;. za Pridelovanje ze-
aian'Ve sadia' v znalt P1** Ja za njen nenehen razvoj
«tav^en0 sodelovanje na raz-Dnv.t .* ^PiJinim sadjem in f^rtnino ter za njeno uve-
Janje na inozemskih tr-
ljavl «ih»."
sik 4’!m v zvezi je imel načel-Prof ??etjJskega nadzornižtva ltat ' Marsano daljši govor, v
ronska”1 ie naglasil- da Je ve’ neiSi/” razstava med najvaž-
«tavl V državi- Na tei raz-Jev i S° pr|deike naših vrtnar-vznn ” ,sadjariov po kakovosti italii	s Pridelki ostalih
kmetiil krajev- Njihove vse 80 Postale vzgledi za iinsv/i krn®tovalce, pokra-
Z,.kmeti^o
pa je z nji-
Vrt segl° velik napredek, telo ar-StV0 *n sadjarstvo sta kmee]JaZn' Pan°Si v našem vlada ?m gospodarstvu, ker ^vnin- ° V Brdil1 kakor tudi »ebjj * mi!° sredozemsko pod-
Hili šte*nfb letih so se odstra-,reaneeV 1 Star* nasadi rnanj Siesti]/« drevja in se nado-ta*nimT specializiranimi planilo jjja nasadi, ki dajejo takš. aoiaačem,’, ^ naiboli ustreza Dterrin . kakor tudi inozem-lici ie ,rzi8ou. V tržiški oko-»ie bre^v Zel° razširilo goje-^kalneSp :. z ureditvijo na-Prav “a sistema pa se bo hlj j* 0Va ta kultura razši* krSiiaa * okobci Gradiške in
daljši	naži sadjarji v
*t!rave„ Pridelati dovolj "*• t0 i/ n cenjenega sadja doJ)ruiir0d de®eni v maju pa tedr,; .110 ^bolk v oktobru le p
ltcSaenri.._Vla’ kakor tudi za
1'o,1jsa'[ J® Predvsem potreb-*e«a d *f“lj° za zdravje sad-
fovo B anJ.9 blaga in nje-** vežk, J0‘ Kakor je bilo 10 r.- at uaglašeno, bo vse
doseči sam0 s po-
- ustanov'
ih . —“Vitve konzorcijev
. SaWadiš*'
btata v Vo.il» zelenjadarstvo ^oJtiosti na^‘ Pokrajini velike 1>ottošnia Za .razv°i> ker se i^restank 5adia in zelenjave blajf. veča, medtem ko ^rsPričan’i ° tem smo lahko V driavaK /uogoče prodajati tržisk. Jkupnega evropske-*°<e, {eča> Seveda bo to mo-ri°v°stno 6 j.° Pridelovalo ka-v j®ih co«8^e P° nizkih pro-ij 'tale j > ki bodo konku-^ irži^eunami na inozem-
i* Pr0kr°“ sv°jega govora avrt, k; ™arsano prikazal /.^bištvo Ba ie sprejelo nad-^ e?a if/a .Preureditev go-
kr'f.videva	Ta	nafrt
mero previdnosti širi povrtnina in sadje najrazličnejših vrst, po katerih sprašujejo na domačem in na mednarodnem trgu. Na koncu je govornik naglasil, da je za nadaljnji razvoj goriškega kmetij stva potrebno rešiti predvsem naslednja tri vprašanja:
1. Izvesti melioracijo Liser-ta in namakalni sistem na krminsko-gradiškem polju;
2. Brda potrebujejo ceste, poslopja in vodo. V Brdih je potrebno tudi redimenzioni-rati kmetije, katerih obsežnost naj postane tolikšna, da bo dovoljevala dostojno življenjsko raven za družino, ki na njej prebiva;
3 Tretji in najvažnejši problem pa je združevanje proizvajalcev v organizacije, ki so neobhodno potrebne, da se zavaruje kmečki pridelek, ki zahteva toliko dela, pa tudi žrtev.
Zlatomašnik Anton Rutar
Jutri, 25. julija bo obhajal 50-letni jubilej mašniškega posvečenja Anton Rutar, župnik v Pevmi. Rodil se je 1886 v Drežnici pod Krnom. Gimnazijo in bogoslovje je dovršil v Gorici, 25. julija 1910. leta pa ga je nadškof Sedej posvetil za mašnika. Sprva je služboval v zgornji Soški dolini, potem pa so ga postavili za ekonoma v semenišču. Leta 1915 je odšel v begunstvo na Dolenjsko, po vojni pa je nadaljeval s svojim delom v semenišču in bil še za kaplana na Travniku.
Udejstvoval se je v javnem življenju in v raznih ustanovah. Po smrti nadškofa Sedeja, ko je prišel v Gorico za apostolskega upravnika Si-rotti, so se pričele kakor za vse Slovence težave tudi za slovensko duhovščino. Rutarja so poslali v konfinacijo v Južno Italijo. Leta 1938 se je vrnil v domače kraje in prevzel faro v Pevmi, ki jo vodi še danes.
—«»-----
DE2URNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Pontoni . Bas-si. Raštel št. 26, tel. 33-49.
Kompaktna stavka kmečkih delavcev
Stavkokazi se perejo ■ Kaj pravijo sindikalne organizacije
Vse te dni se je tudi na Goriškem nadaljevala stavka kmečkih delavcev, ki se bo zaključila danes zvečer. Udeležba je bila zelo velika m tako se je na primer na posestvu SATCA v Angorisu udeležilo stavke 95 odst. kmečkih delavcev, ki se te dni niso javili na delu. Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so se pretekli petek posvetovale o poteku te stavke. Med drugim so sporočili, da se je Državna zveza kmečkih delavcev in dninarjev iz Rima zanimala za potek stavke na Goriškem in da je s tem v zvezi intervenirala pri ml-
illiiiiiimliimmnililiiiiiiiiiiiliiiiiifllliitiliiiumitiiiimiitiiiiiiiiiiitiiilitiliiiitiiiiliiMiiltliniil
V sredo seja
občinskega sveta
Interpelacije o ECA in mestnem avtobusu Okrepitev poulične razsvetljave • Šole v novih naseljih in odkup novih hiš
V sredo 27. t m., mesec dni po zadnji seji, bo imel občinski svet v Gorici ponovno zasedanje. Ker imamo po navadi v tem času, ki ga štejemo med pasje dneve, največjo vročino, so se odločili za večerno sejo z začetkom ob 21 uri.
Dnevni red je precej obsežen in ne bo zadostovalo eno samo zasedanje in morda turi* dve ne bosta dovolj. Po županovem sporočilu bodo
iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiimriiiiiuniiiiiimiiiiiniiifiiiiiiiiiUHiiiitiiiiiiiiiiiiiiii
Kako je z asfaltiranjem ceste Štandrež-Sovodn j e ?
da ra2širi
*e na vso po-
s	pridelovanje
i' v,e<iji rv,a ,rim bi še lahko
Cril‘Vina z/' k0t doslej goii'
4 tfi- anikui„ eso> ki nam ga iir?U naj se brdnatem P°d’
'MjaPridelovanrP°lni j" raZ'
tje!a s čin, u ,]a grozdja m • e6o,
„b °<Sja.' ki"" K0 naj se strma tra Vanie S° nepr’Pravna za »u Vllike ;n ’ spremenijo v j( 111 Prede]u°Zdo.ve- v ravnin. ,j)	nai se z veliko
S Vft S«nr=išč£ £ z ugodno
jHlo..'- 1 so
Na prošnjo nekaterih Sovo-denjcev se znova povračamo k' asfaltiranju ceste med So-vSdrijattii in Standrežem. Stvar je namreč za So vodenice velike važnosti in zaradi tega jih popolnoma razumemo, zakaj bi si želeli, da bi jo občinska uprava iz Gorice, pod katero spada, asfaltirala.
Sovodenjci so prepričani, da je država denar nakazala <<> tem se je javno razpravljalo tudi na seji goriškega občinskega sveta, in če nas spomin ne vara, se je takrat govorilo o vsoti 8 milijonov lir), vendar se jim vse vidi, da predstavniki goriške občine niso imeli za potrebno, da se sredstva porabijo.
Seveda se tudi mi skupno z njimi čudimo, zakaj se tako važno vprašanje zanemarja in to prav ha škodo tiste občine, ki je bila tako močno oškodovana a tem, da so zaradi njenega slovenskega sestava odgovorni ljudje po svoje tolmačili določila zakona o prosti coni in njeni teritorialni razsežnosti.
Stvar je dovolj resna, da bi bilo javno pojasnilo, kako je s to zadevo, bolj kot na mestu.
Rojstva, smrti in poroke
ROJSTVA; Lorenzo Recalca-ti, Claudio Predan, Paolo Mu-set, Sara Lutman, Angela Polo. Giorgio Calvone, Sandra Brumat, Carmen Visintin, Ma-rilena Jančič, Franco Buzzi-
stella Montini, Armando Celo-ro, Fabio Capitč, Renzo Tur-ri, Alessandra Rigotti, Fran-cesco Cechet, Ugo Troncar, Maurilio Mineo, Alessandro Franzot, Tiziana Gergolet, Paola Lupi, Roberto Gori, Roberto Princi, Paolo Marussi, Roberto Cocianni, Rinaldo Co-lussi.
SMRTI: 73-letni Antonio De-colle, 29-letni tajnik državne prokure Luigi Antinoro, 76-letni upokojenec Luigi Marussi, 40-letna poštva uradnica Luigia Garatti, por. Vidale, 70-letna Maria Scarabot, vd. Carrara, 83-letni Geremia Te-solin, 83-letni upokojenec Antonio Ceriani, 55-letna gospodinja Marija Prinčič, por. Gravner, 67-letni upokojenec Pietro Cumar.
OKLICI:	Lionello Sabadini
in šivilja Silvestra Mariju . a-lentinčič, industrijski izvedenec Quirino Duca in tkalka Maria Burzio, carinski nadzornik Adelmo Sardelloni in Bruna Vidri, odvetnik Rosa-rio Pinnavaia in uradnica Au. relia Paoletti, uradnik Erman-no Maiolo in Ada Cane, delavec Erminio Tatti in učiteljica Lucia Spessot, delavec Bruno Nardin in Edda Mariz-za, uradnik Antonio Rizzatto in uradnica Karin Klara Bre-ustedt, Gino Ceschia in An-tonietta Pulin.
POROKE:	šofer	Ladislau
Makuc in tkalka Anna Leban, uradnik Tullio Bregant in profesorica Donatella Orbani, u-pokojenec Ernesto Padovan in
nelli, Alessandra Comel, Mari- delavka Marcella Dresček.
razpravljali o dveh interpelacijah, ki so ju vložili levičarski svetovalci. Prva govori o nepravilnostih in pomanjkljivostih v Mestni podporni ustanovi (ECA) in smo o njej že pisali; druga pa se nanaša na mestni avtobus in na poskusne proge v mestnem avtobusnem prometu, katerih veljavnost je zapadla po enoletni poskusni dobi dne 30. junija. V zvezi s to interpelacijo je vnesena v dnevni red tudi točka, ki predlaga začasno podaljšanje obratovanja poskusnih prog do 30. septembra.
Nato bodo morali občinski svetovalci odobriti razne nujne sklepe mestnega izvršnega sveta. Na dnevnem redu je tudi odobritev gradnje šolskih poslopij v nekaterih novih mestnih naseljih. Tako nameravajo povečati za štiri razrede italijansko osnovno šolo na Rojcah (16 milijonov), zgraditi otroški vrtec v novem naselju INA hiš v Ul. Fatebenefratelli (24 milijonov) in otroški vrtec v novem naselju pri pevmskem mestu (29 milijonov).
Prebivalce Livade in sosednjih ulic bo zanimalo, da nameravajo občinski očetje razpravljati tudi o okfrepitvi poulične razsvetljave po Ul. Livada, Palladio, Gibelli, Čampi, Buffolini in Antonini; okrepitev razsvetljave je predvidena tudi v Stražicah in na področju okrog gasilske vojašnice. V ta namen je predvidenih 26 milijonov lir stroškov.
Med drugimi ukrepi, ki so na dnevnem redu, naj omenimo še odkup Fantuzzijeve hišo na Trgu Municipio za 3,700.000 lir, ki jo nameravajo podreti za razširitev Ul. Roma; prav tako je na programu odkup hiše Jožefe Suš-melj v Ul. Ascoli (za 3 milijone lir), kar je v zvezi z asa-nacijo tega področja.
Na dnevnem redu so še šte. vilni drugi ukrepi upravnega značaja in med drugim tudi posebna nagrada občinskemu uradniku Giovanniju Borgesi-ju za 25-letno službovanje.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 21.3 stopinje ob 8. uri, najnižja 15.4 stopinje ob štirih zjutraj. Vlage 85 odstotkov. Včeraj je padlo 24,4 mm dežja.
nistrstvu za delo ter na goriški prefekturi. Zveza je za^ htevala take ukrepe, ki bodo omogočili zadovoljivo rešitev spora, kateri je privedel kmečke delavce do stavke. Sklenjeno je bilo tudi, da bodo prihodnji teden nadaljevali s stavko po posameznih posestvih, dokler ne bodo de lodajalci pristali na obnovo pokrajinske delovne pogodbe za to kategorijo.
Medtem je tudi Zveza mladih kmetovalcev (ANGA) objavila nekak proglas, s katerim skuša opravičiti študente — stavkokaze, katerih početje so obsodile vse tri sindikalne organizacije in tudi vsa napredna javnost na Goriškem. V tem proglasu je rečeno, da so študentje, med katerimi jih je mnogo, ki so člani ANGA, odšli na delo samo zato, da bi rešili življenje stotinam glav živine, ki so ostale v hlevih brez krme in da bi rešili na tisoče stotov zrelih breskev, katere bi se drugače pokvarile zaiadi stavke kmečkih delavcev.
Tudi če bi bilo to res, bi se morali omenjenim študentom vsaj v enaki meri kot živina in sadje, smiliti tudi kmečki delavci, ki se morajo posluževati stavke, da bi dosegli to, kar jim po vsej pravici pritiče.
S svoje strani so odgovorile tudi sindikalne organizacije, ki zavračajo očitek, da gre v tem primeru za stavko političnega značaja in so ponovno poudarile, da gre pri tej stavki izključno za obnovo delovne pogodbe in za izboljšanje mezd ter za nekatere posebne določbe v pogodbi. Sindikalne organizacije so si pridržale tudi pravico, da bodo intervenirale pri pokrajinskih oblasteh in pri oblasteh v Rimu, ki bi morale preprečiti, da prihajajo na delo mladoletni študentje, ki nimajo nikakršnih dokumentov za delo in ki jih Zveza julijskih posestnikov mobilizira in pošilja na posestva v nasprotju z obstoječimi zakonskimi predpisi, da ti tako paralazirala stavko kmečkih delavcev.
 «»------
Prometna nesreča
Na Tržaški cesti v bližini mirnskega obmejnega prehoda se je včeraj ob 17.30 zgodila prometna nesreča. Tovorni evtomobil podjetja «Caprara», katerega je vozil 25-letni Um-berto Lazini, je hotel prehiteti na ovinku avtomobil Fiat 600, katerega je vozila Sonja Pavletič iz Gaberij. Med prehitevanjem pa je z nasprotne strani privozil avto Fiat 500, katerega je upravljal inž. E-doardo Gruzini s Korza ,rer-di 54. Da bi preprečila frontalno trčenje, sta šoferja pritisnila na zavoit, toda Gruzini je zato zdrčal s ceste. Tudi Pavletičeva je zavrla, vendar je bilo trčenje neizogibno.
Ranjenih ni bilo. Precej škode je utrpel avto Sonje Pavle-tičeve. Na kraj nesreče je prišla prometna policija.
T r •	n|	r » • v
IVino v l rzicu
EXCELSIOR. 15.00: »Igra ljubezni*, E. Reynold, T. Ran-dall.
AZZURRO. 15.30: »Zadnji car*. E. Prdom, G. M. Canale, v barvah.
NAZIONALE. 15.30:	«Mladi
lev*, A. Sordi, D. Moreno. PRINCIPE. 15.30; «Tujec», G.
Pečk, R. Squire.
S MICHELE. 16.00: »Napadalna četa*, S. Laurel, O. Hardy.
Lahkoatletski dvoboj v Beogradu
Jugoslavija-Bolgarija
po prvem dnevu 68,5:46,5
v
Lorger zopet šele drugi - Dobri Snajder, Miller, Majtan
(B) 49”5 4. Stančev (B) 52”1.
Krogla: 1. Jocovič (J) 16,50 m 2. Artarski (B) 16,16 3. Ivanov (B) 15,78 4. škiljevič (J)
15 59
1500 m: 1. Čular (J) 3’52"2
2. Arangelov (B) 3’52”6 3. Mu-goša (J) 3’57”7. 4. Kostov (B) 3’59”8.
100 m: 1. Bačvarov (B) 10”7 2. Gluk (J) 11” 3. Madov (B) 11” 4. Danilovič (J) 11”2.
5000 m: 1. Ivanovič (J) 14’29"4 2. Subotič (J) 14’39”3 3. Vučkov (B) 15’15” 4. Mančev (B) 15’32”3.
Daljina: 1. Miller (J) 7,52 m 2. Ledič (J) 7,35 3. Marinov (B) 7,18, 4. Codev (B) 7,12.
Višina: 1. Majtan (J) 2 m 2. Gligorov (B) 1,98 3.—4. Marjanovič (J) in Kumanov (B) 1,98.
Kopje: 1. Dičev (B) 72,08 m 2. Pavlov (B) 68,25 3. Miletič (J) 61,82 4. Vujačič (J) 59,10.
4x100 m: 1. Jugoslavija 42”3 2. Bolgarija 42”4.
BEOGRAD, 23. — Danes se je v Beogradu pričel lahkoatletski dvoboj med Jugoslavijo in Bolgarijo. Po prvem dnevu vodijo Jugoslovani pred Bolgari s 68,5:46,5. Jugoslovani so danes dosegli dvojno zmago na 110 m z zaprekami, 400 m,
5000 m in v sikoku v daljino.
Lorger pa se je moral danes ponovno zadovoljiti z drugim mestom v teku na 110 m z zaprekami. Očitno s tem tekmovalcem nekaj ni v redu. Baje je bil v zadnjem času bolan; zakaj potem ne počiva?
Mogoče se bo treba tudi spo-prijazniti z mislijo, da gredo mogoče njegove sposobnosti za ostrejša tekmovanja proti koncu.
REZULTATI:
110 m z zaprekami: 1. Pe-
trušič (J) 14”4 2. Lorger (J)
14”4 3. Kaburov (B) 15” 4.
Vladkov 15”7.
400 m: 1. Šnajider (J) 47”7 2. Grujič (J) 47”9 3. Dimitrov
timiiiiimiiikiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiitimiiiuiiiiiimiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiifiiiiiiiniiiuiitiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii
Tekmovanja v plavanju po vsem svetu
Japonski plavalci sijajno pripravljeni
Prvenstvo v hokeju na kotalkah
Ferroviario-A. Modena 6:6
Prvič v tem prvenstvenem tekmovanju je Modena zapustila igrišče brez zmage
Že v prvih sekundah gost; nevarno ogražajo tržaška vrata in vratar prekrasno brani dva zaporedna strela nasprotnikov. Tržačani odgovorijo v lepem stilu in imajo izredno priliko za gol, a zamudijo priložnost. Polagoma prevzamejo Emilijanci vajeti igre trdno v roke in napadajo z lepimi kombinacijami. Ven-
llllllllllllllllllllllllllllltllllllllltlllHIIIIIIIIIttll
Danes ob 9,30 začetek dirke Trst-Opčine
Danes ob 9.30 se bo začel start za avtomobilsko dirko Trst - Opčine. Tekmuje nad 100 vozil.
Včeraj so bile obvezne poskusne vožnje. Najboljši čas je dosegel Abate (Maserati) s časom 4'42”10. Vreme ni bilo posebno ugodno tako zaradi vetra kakor zaradi mokre ceste. Zato je razumljivo, da je čas znatno slabši od rekorda prage, kj ga ima Cabianca s časom 4’27”3.
TOKIO, 23. Včeraj se je v Tokiu pričelo japonsko plavalno prvenstvo. Obenem je to tekmovanje izbirno za olimpia-do v Rimu. Japonci še na nobeno olimpiado niso poslali tako močne plavalne ekipe, kot jo bodo poslali v Rim: 14 plavalcev, 7 plavalk. 5 skakalcev
MlllllllltllllllillllllllllllllllllUIIIUIIIIIIfltMIIII
Minister za delo Zaccagnini v Gorici
Minister za delo poslanec Zaccagnini je včeraj otvoril v Gorici deželno zborovanje, ki ga je priredila Krščanska demokracija na temo »Demokratični katoličani v demokratični državi«. Zborovanju, ki se je zaključilo danes dopoldne, predseduje odv. Galloni, osiednji voditelj študijskega urada KD. Na zborovanju je minister Zaccagnini govoril o »demokratični državi in političnih silah«.
— - «»-----
Cesta na Mangart je spet odprta
Lastnike motornih prevoznih sredstev opozarjamo, da so delavci uprave za ceste pied nekaj dnevi očistili zadnji del visokogorske ceste na Mangart, tako da je odslej dalje odprta za motorski promet in za vse tiste turiste, ki bi se radi s prevoznim sredstvom peljali v gore uživat lepote bovškega kota. Delavci so se sicer zelo potrudili, toda zaradi velikih količin snega in plazov, ki so cestišče nekoliko poškodovali, ces‘e niso mogli poprej odpreti.
Kino v (Zorici
CORSO. 15.00: «F!amska kri», D. Ladd, D. Crisp, y barvah. VERDI. Zaprt.
VITTORIA. 15.30: «Praskajoča mačka*, F. Arnold, H. Frank. CENTRALE. 15.00: »Izraelski kralj*, P. Goddard, G. Na-der.
MODERNO. 15.00: «Griči gorijo*, M. Wood.
(3 moške in 2 ženski) in 111 od drugih. Prvih 100 m je igralcev vaterpola.	preplaval v 1’02"5 (Konrads
Posebna pozornost je danes 1’03”). Tudi na 200 m je še veljala svetovnemu rekorderju bil nekoliko boljši od1 Avstral-
na 200 m prosto Tsuyoshiju Ya-manaki, ki je preplaval 1500 m v času 17’25”, kar je za 3’’7 boljše od uradnega svetovnega rekorda, vendar pa še znatno slabše od rekorda, ki ga je že 27. februarja v Sydneyu postavi] Avstralec Jon Konrads s 17T1”, pa ta njegov rekord Š£ ni bil priznan. Akehiko Osa-kia pa je na 200 m prsno dosegel čas 2’36”9, ki je samo za 3 desetinke sekunde slabši od svetovnega rekorda Avstralca Terryja Gathercola. Zelo o-stre borbe so bile tudi na 200 m prosto in na 100 m metuljček.
Med ženskami je samo 18-let-na Satoko Tanaka — uradna svetovna rekorderka na 300 m, hrbtno s časom 2’34”8 (Američanka Lynn Burke je 15. julija dosegla 2'33”5 v Indiano-polisu, toda ta rezultat še čaka, da bo priznan kot rekord) — dosegla rezultat svetovne vrednosti na 100 m hrbtno s časom 1’12”6.
Rezultati:
ZENSKE
100 m hrbtno: 1. Satoko Tinska 1’12”6 (nov japonski rekord), 2. Kirovi Yotsumoto 1' in 17”7, 3. Ryoko Matsunaga l’i3”8.
ICO m prsno: 1. Yoshiko Ta-kamatsu 1 ’23” (nov japonski rekord), 2. Kikuko Yamazaki I’2i5”9, 3. Sachiko Aokio 1' in 26”3.
100 m metuljček: 1. Shizue Miyabe ri3”4, 2. Takie Matsu-naka 1’14”5, 3. Masako Kuro-da 1’18”3.
400 m prosto: 1. Shokio Shi-bahara 5’19”7, 2. Akiko Tora-no 5'30”5, 3. Reiko Hirayama 5'34”8.
MOŠKI
100 m metuljček: 1. Kaichi Kirakida 1'01"5, 2. Fumiaki Ma-suda 1’01"5, 3. Junya Nasu 1’ in 2”9.
200 m prosto: 1. Tasuo Fuji-moto 2’04”1, 2. Makoto Fukui 2’04”1. 3. Katsuki Ishihara 2' in 7”4.
20C m prsno: 1. Takemiko
Osaki 2 36”9 (nov japonski rekord). 2. Isao Masuda 2'89"5, 3. Kiyoshi Nakagawa 2'41”.
1500 m prosto: 1. Tsuyoshi Yamanaka 17’25”, 2. Masami Nakabo 18T7”, 3. Bana Saila-ni (Filipmi) 18’22”5.
Na 1500 m je hotel Yamana-ka izboljšati svetovni rekord Konradsa (17*11”). Začel je sijajno in se je takoj odtrgal
ca, na 300 in 400 m pa mu je bil enak. Pri 500 m pa je že začel popuščati. Kljub temu je priplaval na cilj 50 m pred ^drugim.
Za olimpiado se obeta gotovo velika borba med Japoncem in Avstralcem.
Holandec zmagal na dirki Ljubljana-II. Bistrica-Ljubljana
LJUBLJANA, 23. — V zelo slabem vremenu je bila danes mednarodna dirka od Ljubljane do Ilirske Bistrice in nazaj. Na 154 km dolgi progi je zmagal Holandec Eu-gen Becker v času 4 ure 81’53". V istem času so privozili' na cilj, 2. Valčič (Pula), 3. Harings (Hol.), 4. Žirovnik (Rog.), 5. Maseha (Avstr.), 6. Schulz (Avstr.), 7. Inthaler (Avstr.).
Veliko prijavljenih za svetovno kolesarsko prvenstvo
BERLIN, 23. — Doslej so se za svetovno kolesarsko prvenstvo, ki bo v Vzhodni Nemčiji od 3. do 14. avgusta, jirijavile:	Avstralija. Avstri-
ja, Belgija, Velika Britanija. Bolgarija, CSR, Danska, E-tiopija, Finska, Francija, Holandska, Indija, Irska, Italija, Japonska, Jugoslavija, Kanada, Lichtenstein, Luksemburg, Madžarska, Maroko, Vzhodna Nemčija, Zahodna Nemčija Nova Zelandija, Norveška, Poljska, Romunija, SZ, Spa-pija, Švedska, Švica, Trini-dad, Urugvaj.
LONDON, 23	— Britanski
avtomobilski dirkač	Stirling
Moss je izjavil, ko je danes zapustil bolnišnico,	da upa
na povratek na dirkališče za šv< dsko veliko nagrado 7. avgusta. V bolnišnici je bil za-rad: zlomov, ko se je na treningu za belgijsko veliko na-giado ponesrečil v	Francor-
champu 18. junija letos.
# # *
STUTTGART, 23.	— Av-
stralski motociklist Bob Brow,i je umrl v bolnišnici zaradi peškodb, ki jih je dobil danes dopoldne na treningu za diiko, ki bo jutti, Dirkač si je pri padcu prebil lobanjo.
dar pa v protinapadu prvi realizirajo domačini. Dve minuti pozneje sledi izenačenje in že po 30 nadaljnjih sekundah preidejo gosti v vodstvo s prekrasno akcijo. Tržačani pa jim zopet niso dolgo dolžni in kar kmalu zopet izenačijo iz kazenskega strela.
Ferroviario prekaša sedaj samega sebe. Otrese se nasprotnikove nadvlade in čeprav nima briljantne igre gostov, igra zelo požrtvovalno in doseže še dva zaporedna gola. Vratar gostov ubrani še kazenski strel. Nato v prelepem napadu domači še zaokrožijo rezultat, toda tudi gostje ne spijo in zmanjšajo razliko. Tržačani imajo še en kazenski strel, ki pa ostane brez posledic. Prvi polčas se zaključi s 5:3 za domače.
Gostje takoj v začetku drugega polčasa rezultat oopra-vijo v svojo korist, v 12. minuti pa izenačijo na 5:5. V 27. minuti Brezigar preigra vso tržaško obrambo, izvabi k sebi še vratarja, nato pa poda Tavoniju, ki brez težave doseže gol za svoje moštvo. Toda že minuto za tem Bis-soli zopet izenači s strelom iz velike razdalje. Rezultat 6:6 ostane nato neizpreme-r.jen do konca.
Publika navdušeno ploska domačemu moštvu, ki je kot prvo letos odvzelo točko Mo-deni, ki je doslej z vsakega igrišča odnesla obe točki.
—-a*------
Roger Moens še vedno zmaguje
HELSINKI, 23. Na lahkoa-tletskem mitingu v Turkuju .ie Belgijec Roger Moens zmagal na 1000 m z 2’20”5', sledili so
2. Dan Waern (Šved.) 2*21”,
3. Salonen (Fin.) 2’21"2, 4. Vuo. risalo (Fin.) 2’21”6.
Šved Holmestrand je zmagal na 1500 m v 3’45"2 pred Fincem Kolkalo 3’46”1. Finec Goethalithe je bil prvi na 800 m v času 1’50”8, medtem ko je Šved Tyernemo zmagal v teku na 3000 m z zaprekami s časom 8’50”8. Finec Penti je vrgel disk 54,52, in Valkama (Fin.) je skočil v daljino 7,36 metra.
Pietrangeli eliminiran
GSTAAD, 23. — Avstralec Roy Emerson je v polfinalu švicarskega teniškega prvenstva premagal italijanskega igralca Pietrangelija s 6:2, 6:1, 6:4, Anglež Davies pa je odpravil Avstralca Fraserja s 3:6, 6:3, 6:3, 6:3.
* * •
CARACAS, 23. — Po prvem dnevu dvoboja med Venezuelo in Novo Zelandijo v tekmovanju za Davisov pokal vodi Nova Zelandija z 1:0. Druga igra je bila prekinjena zaradi teme.
* * *
CHICAGO, 23. — Včerajšnji reiultati na ameriškem teniškem prvenstvu na peščenih igiiščih:
Moški — polfinale:	Barry
Mac Kay (ZDA) - 4-6, 6-4, 10-12, 6-3, 6-3.
Zenske — polfinale: Gwy-neth Thomas (ZDA) - Carole Caldwell (ZDA) 7-5, 6-1.
Moške dvojice — četrtfinale: Rod Laver in Bob Mark (Avstr.) - Barry Mac Kay m Dennis Ralston (ZDA) 3-6, 6-2. 6-4,
Mike Green in Larry Nag-ler (ZDA - Earl Buccholz in Charles Mac Kinley (ZDA) 16. 6-2, 6-4.
Bob Hevvitt in Martin Mul-ligan (Avstr.) - John Cran-ston in John Douglas (ZDA) 6-3, 6-2.
Marty Reissen in Ramsey Etrnhart (ZDA) - Bernard Bartzen in Grant Golden (Z DA) 9-7, 3-6, 6-4.
Zenske dvojice — polfinale: Dnrlene Hard in Jean Moffitt (ZDA) - Carole Caldwell in Katherine Chabot (ZDA) 6:2, 6:3
Justine Bricka in Carole Hani* (ZDA) - Farel Footman in Janet Hopps (ZDA) 6-1, 6-2.
MATEVŽ HACE
Komisarjevi zapiski )=§
Prva knjiga
J ° S o
o
L Kle in kosi železa so se usipali skozi veje g
^OrjOf,.	O
(1p	£	u°QQQOQQGGQOOOGQGGOGOOOGOOOOOOOOQOOO
r>’ it)!?10 Poenf”1 prerekanju in raztovarjanju smo se nazadnje %!■ Prav p111- Člani divizijskega štaba so priznali, da niso ‘livillla w so nas klicali za vsako malenkost, da pa je di-iski a- ,e°na. In tako se je končalo dnevno dirkanje v Do	ab-
®m° se pogovorili,* je potem dejal Krt, ko smo šli St,,A ay0 bnu-
C1’ Str1Q Pettiški^j smo na področju Borovnica—Verd. Razbili % Hh pa ,okl°Pni vlak, potolkli štirideset Nemcev, dvanajst bon, hi mPv, b Nemci so vozili na italijansko fronto muni-j na vYanične delavnice. Po končani akciji smo zbrali V	brZ!	travnik	in	jim razdelili zaplenjene puške, pi-
-4 Vi3 bore, ltrelke. Deset brzostrelk in petindvajset pištol so Vil ^jetn V? 80 se najbolj pokazali ob napadu na nemški k t-A ' so - mce smo pa pod debelimi tepkami postrelili. tdlW°ril, kn vzkllkali firerju in veliki Nemčiji. Samo eden S,?° rirč ° ne h* vedel, zakaj je ta vojska, in da Nemci Ujetij, °t)rayiti pri nas. Osvobojenega ozemlja nismo bniAP,°v, nisrr|o mogli nikamor poslati, zato smo morali 1 Vcč tau/l' neQ1ške še toliko bolj. Po tem nisem hotel ^rcp°v	'	_ ‘
takih streljanj. Pripomniti pa moram, da nismo
vta*.'..Pa J,,??11 mučili, vse je bilo vselej na hitro končano .	ekateri	funkcionarji	so včasih govorili, da bi
he	StnQorn zob za zob, ker so oni naše uničili, ali dopo-
V	Part-J i ’ da nam tega ne dopuščata ne človeška in
V ‘čevi k ■ morala- Mirno lahko povem, da smo imeli ®®di krm ?.acli komlsarji zaslugo, da se niso počenjale
tosti z ujetniki. Italijanske vojake smo izpuščali,
fašiste pa uničevali, posebno še takrat, ko so bili med njimi znani zločinci.
25. in 26. avgust. Italijanske kolone so rinile iz Ljubljane proti Krimu in Mokrcu. Na področju Sekiršče—Krvava peč — Iška—Št. Vid so se razvili hudi boji- Italijani so prodirali proti našim položajem tudi z Vrhnike, iz Logatca, Borovnice, z Blok, iz Lašč, skratka iz vseh postojank. Tomšičeva, Šercer jeva in Gradnikova brigada so branile področje Št. Vid—Iška—Mokre— Krvava peč—Sekiršče. Italijani so počasi prodirali ob podpori minometalcev in topništva, ki nas je kar zasipavalo z minami in granatami. Naše brigade so večkrat vrgle nazaj italijansko pehoto. Tomšičev štab je bil ves dan na položaju. Sam sem bil pri četrtem bataljonu, Daki pri prvem, Krt pri tretjem Novopečeni štabni načelnik Janez Tomšič, bi vsi mornariški oficir, je odpremljal ranjence v bolnišnice, vzdrževal zveze z ostalimi brigadami in z diviz-jo. S komandantom Jermanom sva čepela za neko skalo, petnajst metrov od težke brede, ki je vselej uspešno kosila Italijane, ko so hoteli prodreti iz Krvave peči v sredo naše fronte. Krogle in kosi železa od min so se usipali skozi veje na zemljo. Tako gnnenje je bilo na obeh straneh, da se nismo slišali na pet metrov daleč. Večkrat so se Italijani približali na petnajst metrov četrtemu bataljonu v dveh, treh sklonjenih vrstah. Ali, čim so prišli bliže, so zaporotali mitraljezi, zapele so puške, nekateri borci pa sc hiteli metati težke nemške in jugoslovanske bombe v vijugaste vrste. Veliko Italijanov je obležalo, ostali so pa sključeni stekli nazaj. In zopet se je usul topniški in minometni ogenj na nas. Na položaj je prišel Bračič in kričal, češ, čemu ne poženemo Italijanov v Iško.
»Ravnokar smo jih pognali,* sem mu odgovoril.
Bračič je hotel dalje po položaju, ali prišel ni nikamor, ker so težke mine padale levo in desno. Dva kurirja, ki sta hotela preteči čistino desetih metrov, je mina raztrgala na kose. Cela bojna črta Tomšičeve je čepela, ležala ali klečala za panji dreves, za skalami in drevjem.
Za skalo Je ležal starejši borec z dolgimi črnimi brki in mimo bral pismo, zdaj pa zdaj vzel iz žepa robec in si obrisal solze, ki so mu tekle po obrazu. Sklonil sem se k njemu in ga vprašal;
«Kaj ti je, tovariš, ali si ranjen, ali se ti je zgodila nesreča v družini?*
«Nesreča, sama nesreča,* je zamolklo dejal partizan. «Mati je umrla v internaciji, dva brata sta pretekli mesec padla na Primorskem, doma je samo stari oče. Živi v čebelnjaku, ker so hišo Italijani požgali; vendar pa piše, naj potrpimo in da bomo kmalu zmagali. Meni pa je vseeno hudo za materjo in za bratoma; hudo je, ker jih ne bom več videl.*
«Po končani borbi,* se je oglasil komandant Jerman, »boš šel za tri dni domov, da boš pogledal očeta.*
Kmalu zatem je streljanje ponehalo. Z desne strani je bilo slišati kričanje. Jurišal je naš prvi bataljon in bataljon šen cerjeve brigade. Pregnali so Italijane z roba Mačkovca v globoko Iško.
Tudi Gradnikova brigada se je ta dan hrabro tolkla. V enem izmed težkih probojev je bil ranjen Ivan Tavčar-Rok, komisar Gradnikovega bataljona. Odneslo mu je roko v zapestju.
»Tovariši,* je zaklical sredi borbe, »tako se bori za svo bodo!* in dvigal štrcelj roke v zrak.
Borce Gradnikove brigade je njegovo junaško zadržanje ohrabrilo. Tisti dan smo imeli mnogo ranjenih, precej jih je pa tudi padlo. Vendar Italijani niso prišli nikamor naprej, odbili smo jih na več odsekih. Vsa Prešernova brigada je nosila ranjence v roške bolnišnice. Po dvodnevnih hudih bojih niso mogli Italijani nikamor več naprej in so se umaknili.
28. avgust. Poznega avgustovega popoldneva so nas poklicali v štab divizije in nam razložili načrt, kako bi v zaletu zajeli ali pa potolkli plavo gardo, ki je taborila po najnovejših poročilih na starem ortneškem gradu. Podnevi so na položajih okrog grajskih razvalin, ponoči pa spijo v šotorih pod razvalinami. Brigada je bila precej izčrpana in utrujena od neprestanih borb in pohodov, ali kljub temu smo hitro krenili na pot in večkrat menjavali malomarne vodiče, katerim se ni nikamor mudilo. Krt je bil zelo vesel in spotoma govoril, kako bomo to plavo nesnago kar na konjih vlekli za seboj.
«Ne vem, če so taki cepci, da bi se dal; kar tako poloviti? Gosposki paničarji, od italijanskih gospodarjev dobivajo makarone in riž, vendar so povečini sami bivši oficirji,* sem pripomnil.
Daki je klel in kričal kakor voznik na zaspanega vodiča, ker nas je vse prepočasi vodil. Noč je bila tako temna, da nisi videl pet korakov pred seboj. Nekajkrat smo zašli in šele proti jutru smo prišli in obkolili stari ortneški grad.
Boj se je začel takoj. Plavogardisti so bili na dobrih položajih m v zaklonih okrog in okrog grajskih razvalin. Takoj smo imeli nekaj ranjenih čim se je začel boj, je takoj stopilo v akcijo italijansko topništvo iz Sodražice in Lašč, italijanska pehota in bela garda pa sta odhiteli iz postojank plavčkom na pomoč. Zavarovali smo si boke in se tolkli naprej, v dopoldanskih urah pa nam je obveščevalna javila, da prihajajo na pomoč močne kolone Italijanov in belih, tudi topniški in minometni ogenj je bil vedno silnejši. Za tisti dan smo videli, da je borba brezuspešna, in smo se morali umakniti, če ne bi plavi dobili pomoči, bi Tomšičeva brigada prav gotovo zavzela plavogardistične položaje in polovila vse plave; kaiti Tomšičevi bataljoni so tisti dan kljub izčrpanosti od prejšnih borb kar goreli od navdušenja, kako bodo potolkli in polovili gosposke oficirje. Naše žrtve pa bi bile zelo, zelo velike, morali bi se tolči na štiri strani. Nekega našega ranjenca so plavi ujeli, ali čez nekaj dni jim je ušel in prišel nazaj v četo.
Umaknili smo se za sončnega dne, pri tem nas je spremljal topniški in minometni ogenj. Nekateri kmetje na Slemenih so tisto jutro govorili, da plava garda drži s partizani in ne z Italijani, ko so pa sami videli, da se tolčemo z njimi, se niso mogli načuditi. Govorili so; »Pred nekaj dnevi so bili plavčki tukaj in so govorili, da se bodo tolkli do kraja proti Italijanom.*
Zopet smo bili na Bloški planoti. Letala so nas neprenehoma obstreljevala. Zapisati pa moram, da so se italijanski regimenti bolj srdito zaganjali v nas po padcu fašizma kakor takrat. V zraku je bilo čutiti, da se nekaj pripravlja,’ da se bližajo velik; dnevi; o tem so govorili borci, po naših enotah so se sinle različne vesti. Pričakovali smo, da bo Italija odpo-vedala m da bodo se druge spremembe na frontah
2. septembra. Dež je padal ves dan. Nekai ur sem se raz-
bfflf sVo^iiTp* ?a,b?ljŠih komandlrjev čete Tomličeve bngade, s Kotarjem. Razlagal mi je, kako bi uničili plavo gardo,
(Nadaljevanje sledi).
Poštnina plačana v gotovim Abb- postale 1 gruppo
- Cena 30 lir
Leto XVI. ■ Št. 177 (4640)
TRST, nedelja 24. julija 1960
Fanfani bo sestavil vlado že jutri
Vodstvo KD proti volitvam v oktobru
Nova vlada pa «ne bo smela biti «začasna» - kot hoče Nenni - temveč čim trajnejša» Globoko užaljeni Tambroni v novi vladi noče sodelovati - Nenni: «Fanfanijeva naloga je likvidirati ostanke klerofašistične pustolovščine, nato pa bo potrebno doseči kvalificirano politično in programsko večino» - Togliattijev članek v «Rinascita»
(Od našega dopisnika)
RIM, 23. — Amintore Fanfani je bil danes sredi največ j ih posvetovanj za sestavo nove vlade. Prav gotovo je bil za sestavo bodoče vlade najvažnejši sestanek vodstva krščanske demokracije, ki se ga je udeležil in o katerem je bilo sporočeno, da so bili na njem navzoči poleg Mora in Fanfanija še Forlani, Gui, Mattarella, Piccioni, Ceschi, Donat Cattin, Bo, Branži, Delle Fave, Berloffa, Benadussi. Po seji je Ceschi izjavil, da je vodstvo dalo Fanfaniju poobla stilo za sestavo vlade.
Fanfani se je na seji zahvalil vodstvu KD in dejal, oa bo morala nova vlada najprej poskrbeti za odobritev državnega proračuna za vsa ministrstva, branila bo «svobodo pred vsemi nevarnostmi«, poskrbela bo za o-dobritev predloženih zakonskih načrtov in predložila bo nove zakonske načrte, ki so nujni za rešitev najvažnejših vprašanj v državi.
Levičarski prvak Sullo je dejal, da po njegovem mnenju ne bo mogoče razpisati u-pravnih volitev v prihodnjem oktobru predvsem zaradi tega, ker mora nova vlada poskrbeti za reformo pokrajinskega volilnega zakona. Nova vlada bo sicer «zasilna», kar pa ne pomeni, da bo zgolj začasna. Ce Nenni misli, da bo trajala do 3t. oktobra, ko bodo proračuni odobreni, potem krščansko demokracijo to nič ne zanima, kajti po Sullovem mnenju je treba z začasnimi vladami prenehati. Zato naj bo Fanfanijeva vlada dolgotrajna. S Sullovim mnenjem so se vsi strinjali. Donat Cattin je še posebno poudaril njnost vključevanja petih znanih programskih točk KD v vladni program. Nato je omenil potrebo ustanovitve avtonomne dežele Furlanije-Julij-ske krajine. Tudi poslanec Villa nasprotuje oktobrskim volitvam in misli, da «nova vlada ne bi smela biti preveč odprta za PSI». Evangelisti je poudaril enotnost stranke, Branži pa se je zahvalil ostalim trem sredinskim strankam za sodelovanje.
Fanfani je nato sumljivo na dolgo in odločno poudarjal, da povezanost med sredinskimi strankami ni samo negativna, temveč tudi pozitivna, kajti te stranke «niso samo proti nečemu, temveč tudi za nekaj«. To njegovo poudarjanje je namreč — kot se je danes zvedelo — posledica razgovorov, ki so se vršili včeraj na Kvirinalu z Gronchijem, prej ko je Fanfani prejel mandat. Trdi se namreč, da je Gronchi očital demokristjanskim voditeljem ter prvakom ostalih treh sredinskih strank, da so se sporazumele zgolj glede negativnega stališča: da se namreč Tambronijeva vlada za vsako ceno zruši. Kaj bo potem, ko bodo prišla na dan vnovič vsa stara nasprotja med demokristjansko levico in desnico in liberalci na eni ter socialnimi demokrati in republikanci na drugi strani? Zaradi tega je Gronchi povabil na ponovne razgovore Mora, Malagodija, Fanfanija, Sa-ragata, Realeja in Codacci-Pi-sanellija, ki je znan po svojem nasprotovanju Fanfaniju. Sele tedaj, ko so mu vsi ponovno zagotovili, da so trdno sklenili naj bo Fanfani bodoči predsednik, je Gronchi zaupal mandat Fanfaniju. Pravijo namreč, da je hotel Gronchi zavrniti Tambronijevo o-stavko, češ da ima njegova vlada trdno večino v parlamentu in poglavar države se je premislil šele tedaj, ko so mu voditelji KD povedali, da bodo v tem primeru takoj v parlamentu predložili nezaupnico Tambronijevi vladi za katero bi seveda poleg levice glasovala tudi ogromna veči-
na demokristjanskih poslancev.
Fanfani ie imel nato več sestankov. Med drugimi je obiskal Tambronija in po razgovoru z njim povedal novinarjem, da je bivšemu predsedniku ponudil, naj v novi vladi sodeluje, kar pa je Tambroni «vljudno odklonil rekoč, da v tem trenutku tako sodelovanje ne smatra za umestno«. Toda, čez eno uro je prišla iz »krogov blizu Tambronija« izjava, v kateri očitno hudo užaljeni Tambroni poudarja, da je morala njegova vlada odstopiti na zahtevo komunistov, socialistov in ((demokratičnih strank«, ki so ((grobo in nepravično kritizirale vlado zaradi obrambe države, reda, zakona in svobode«. ((Sodelovanje v vladi, ki jo bodo podpisali tisti, ki so povzročili padec vlade Tambronija, bi bilo v protislovju s katerim koli elementarnim načelom dostojanstva in bi se tako sodelovanje upravičeno smatralo kot pomanjkanja spoštovanja do tistih, ki so v teh dneh izražali in še vedno izražajo svojo solidarnost in svoje spoštovanje do predsednika vlade«.
Vendar pa se ta Tambroni-jev komentar ne razlaga samo z užaljenostjo, temveč tudi in predvsem kot Tambronijev namen, da se drži ob strani vse do takrat, ko bi se morda nekoč pojavila ugodna priložnost, da bi se postavil na čelo nove desničarske vladne formacije. Precejšnji del t italijanskega tiska je namreč v teh dneh tako vnetega Tam-bronijevega sodelovanja s fašisti ugotovil preobrazbo nekdanjega zagovornika levih struj v KD v bodočega političnega voditelja demokristjanskih in vse bostalih desničarjev v državi.
Zanimivo pa je, da je Pella, ki velja za enega glavnih desničarjev v KD, na vprašanje novinarjev po sestanku z Mo-rom, ali bo sodeloval v novi vladi, odgovoril, da se sicer ne ponuja, toda da ne bi zavrnil ponudbe za sodelovanje v «vladi demokristjanske koncentracije«. Danes se je Fanfani sestal tudi s Saragatom in povedal, da se razgovori u-godno nadaljujejo. Saragat pa je dejal, da se je »skrajno prisrčno« razgovarjal s Fanfani-jem, Guijem, Morom in Pic-cionijem in da se mu zdi, da je sestavljanje vlade «na zelo
dobri poti, tako da se bo vlu-1 vodstvo skupine KD. da lahko predstavila parla- Nenni in Saragat sta napi-mentu v prvih dneh avgusta«. 1 sala svoja običajna nedeljska
Kdaj bo Fanfani ponovno cdšel na Kvirinal h Gronchi-ju s seznamom novih ministrov, se še ne more reči. Vsekakor pa bo jutri to nemogoče, ker se bo Gronchi, ki je odpotoval s San Rossore, vrnil v Rim šele v ponedeljek popoldne. Fanfani ga bo obiskal torej lahko šele v ponedeljek zvečer, še bolj verjetno pa v torek zjutraj.
Fanfani se je udeležil tudi sestankov vodstev poslanske, pred tem pa senatne demokristjanske parlamentarne skupine. Obe vodstvi sta mu soglasno izrazili svoje zaupanje. Vodstvo poslanske skupine KD je z glasovanjem izvolilo 12 demokristjanskih prvakov, ki jih bo Fanfani vključil v novo vlado, v sredo pa bo izvolilo še kandidate za bodoče državne podtajnike. Isto je pred tem storilo tudi senatno
uvodnika, Togliatti pa, ki je odšel včeraj za dva dni na oddih v hribe, je napisal članek za posebno izdajo revije KPI «Rinascita». Nenni poudarja v svojem članku, da mora biti Fanfanijeva vlada ((izrazito politična«, kljub temu da je nastala iz ((nujnosti premirja« in da mora imeti hkrati časovno omejen cilj. Ta cilj bo dosežen tem hitreje čim prej bo Fanfani ((učinkovito odstranil ostanke kle-rofašistične pustolovščine.« Vendar pa Nenni zaključuje svoj članek s trditvijo, da se moramo znati zadovoljiti tudi s tako vlado «spričo možnosti razvoja«, ki jo ustvarja.
Saragat piše, da je Fanfanijeva naloga težavna, toda
stavil že 25. t. m., ki je zgodovinski dan padca fašizma. Se prav posebej pa Saragat poudarja, da se je «ob tej priložnosti tajništvo PSI obnašalo a čutom odgovornosti« in nadaljuje, da se bo videlo, ali se bo ta odgovornost spremenila v dejanja, ko se bo Fanfani predstavil parlamentu.
Togliatti pa ironizira v svojem članku pod naslovom ((Politični splet dejstev« vse tiste, ki so naprtili komunistom odgovornost za dogodke na Južni Koreji, na Japonskem, v Okinavi, v Turčiji in končno tudi v Italiji, kjer bi reakcija hotela »prepovedati KPI m uvesti teror, nato pa razveljaviti osnovne ustavne določbe, odložiti politične volitve z izgovorom, da bi na njih triumvirala levica ter hoče zaradi tega «dobro» upravno vlado, ki pa mora hkrati do-
((lojalno ga podpirajo njegova . _____________________________,	.	...............
in ostale demokratične stran-. kazati, da * je močna vladaT« ke, kakor tudi sedanje okoliščine.« Vlado pa naj bi se-1	A.	P.
Iiimiiiiiiiiiiiiii iiiiiiii n iiiiiiii iiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiii mu niiiiiiiiiiiKum,!! m m,„11 ||lllll|l|,|llII|lllll,li|l|II|l,|,(l||||,,|llll||ll|||||)|||||||||||||||
Pred temeljitimi spremembami v vladi Velike Britanije?
Ostre kritike Mae Millanu, ki hoče baje združiti v svojih rokah vodstvo državne politike - Laburistična levica obsoja Gaitskellovo politiko glede jedrskega orožja
LONDON, 23. — Zdi se, da krogi ostro napadli Mac Mil-
so spremembe v angleški vladi, o katerih se govori že več mesecev, sedaj blizu. V Londonu izjavljajo danes, da bo Mac Millan že sredi drugega tedna špOročif‘imena svojih novih sodelavcev. Znano je, da je hotel Mac Millan odložiti te spremembe do jeseni, toda finančni minister Amory hoče takoj zapustiti svoje mesto. Razen tega je tudi minister za zdravstvo Walker-Smith sinoči sporočil, da je odstopil in da se misli spet posvetiti advokatskemu poklicu.
V političnih krogih so za-skibljeni zaradi negativnih posledic, ki bi jih lahko imela neprimerna izbira novega zunanjega ministra v sedanjem zapletenem mednarodnem položaju. Zdi se namreč že gotovo, da bo Selwyn Lloyd zapustil zunanje ministrstvo in da bo postal finančni minister. Mac Millan hoče baje, naj bi novi zunanji minister postal sedanji minister brez listnice za odnose s Common-wealthom in član lordske zbornice lord Home. Zaradi te izbire so številni politični
3
  iiiiinmMiiiiiiiiiiiiiiinmiiiHiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiini*
20 letal iz FLRJ za sile OZN v Kongu
«Borba» ostro obsoja petkov belgijski napad v pokrajini Katanga
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiimi
Sedem dni v svetu
(Nadaljevanje z 2. strani)
Tambronijeve vlade, ne zadostuje; antifašisti zahtevajo najprej razpust fašistične MSI, ker je njeno delovanje protiustavno, in dosledno spoštovanje vseh ustavnih določb, gospodarske in socialne reforme itd. Odstop Tambronijeve vlade je kot antifašistično zmago podčrtal tudi Ferruccio Parri na zborovanju prav na tistem Trgu San Paolo v Rimu, kjer je policija 6. t. m. tako divjaško pretepala antifašistične demonstrante in med njimi tudi parlamentarce. Zborovanje je priredil odbor odporniškega gibanja, ki so se mu priključili KPI, PSI, republikanci, radikali in CGIL. Upati je torej da se bodo odbori odporniškega gibanja obdržali enotni in budno spremljali dogodke ter tudi v bo-b oče znali preprečiti klerikalno fašistično samovoljo.
Medtem pa so bile ves teden stavke spolovinarjev, dva dni so stavkali tudi delavci v livarnah, nameščenci zasebnih plinarn pa so stavko prekinili, ker jim je minister za delo obljubil posredovanje.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 23. — Na poziv generalnega tajnika Združenih narodov Daga Hammar-skjoelda je vlada Jugoslavije poslala danes v Kongo 20 letal in skupino tehnikov. Skupina je davi odpotovala v Kon-g°.
Nocojšnja «Borba» piše, da incident v Katangi zasluži najostrejšo obsodbo kot dejanje odkritega nasilja in kot napad na suverene pravice kcngoške. vlade. »Borba* poudarja, da je belgijska vojaška akcija v Kongu v nasprotju z mednarodnim pravom in osnovnimi načeli Organizacije združenih narodov. Po mnenju lista je nesmiselna politika zoperstavljanja osamosvojitvi zadnje nesamostojne celine in pozitivnim akcijam OZN tem bolj, ker bo na prihodnjem zasedanju skupščine šest afriških držav sprejetih v to svetovno or-
ganizacijo. Prav tako je ob-scdbe vredno iskanje novih zapletljajev in poskus, da se ta akcija mednarodno opraviči z lutko Combejem in njegovimi proklamacijami o odcepitvi od Konga. »Nesmiselno in nevarno je, zaključuje »Borba*, zoperstavljanje procesu menjanja politične slike Afrike in sveta sploh. To je škodljiva politika, ki mora v kcnčni liniji zadeti same nosilce te politike.*
Na vabilo Jugoslovanske vlade bo od 29. julija do 3. avgusta obiskal Jugoslavijo prvi minister vlade republike Indonezije Džuanda Kartavi-džaja. Med obiskom se bo Džuanda razgovarjal z jugoslovanskimi visokimi funkcionarji o vprašanjih obojestran, skega interesa in o nadaljnjem razvoju medsebojnega sodelovanja.
B. B.
lana, in ne samo krogi opozicije. 2e dvajset let namreč ni iz lordske zbornice prišel neben zunanji minister. Lordska zbornica velja v glavnem kot »ornamentalna* ustanova. Številni kritiki pravijo, da bodo tudi Mac Milianova ime-novanja raznih ministrov »ornamentalna*. Izrekajo namreč mr.enje, da namerava Mac Millan vedno bolj združiti v svoje roke vodstvo državne politike. Pri tem poudarjajo, da potrebuje Anglija bolj kot kdajkoli ljudi, ki bi lahko prevzeli jasno odgovornost. Kar se tiče zunanjega ministrstva. pa so potrebni taki ljudje, ki bodo lahko uživali največji osebni ugled na mednarodni pozornici. Govori se, da je pravi vzrok ostavke ministra za zdravstvo njegovo nezadovoljstvo s spremembami v vladi, ki jih namerava izvršiti Mac Millan. Zato ni izključeno, da bo Mac Millan spričo te reakcije iskal druge ljudi. Vsi politični sektorji bi ugodno sprejeli imenovanje za zunanjega ministra sedanjega ministra za kolonije MacLeoda. Toda v trenutku, ko postajajo dogodki v Afriki izredno važni, se zdi malo umesten odhod tega ministra s sedanjega mesta. Kandidat za zunanje ministrstvo je tudi minister za letalstvo Duncan Sandys. Ce bo ta postal novi zunanji minister, bo verjetno prevzel njegovo sedanje mesto minister za vojno Soames.
V brošuri, ki je bila prav-kai objavljena, piše poslanec laburistične levice Zilliacus, da je sedaj gotovo, da se bo piihodnji kongres laburistične stranke, ki bo jeseni, izrekel z veliko večino za enostransko odpoved jedrskemu o-rožju.
Zilliacus obsoja stališče voditelja stranke Gaitskella in ugotavlja, da so nekateri sindikati. ki predstavljajo skoraj tri milijone članov, zavzeli uradno stališče, naj se Velika Britanija enostransko odpove atomskemu orožju Zilliacus ugotavlja, da združujejo sindikati, ki so naklonjeni uradnemu programu stranke, komaj 1,700.000 glasov, in zaključuje: »Novi vojaški program stranke je brezpogojna predaja ZDA. Kar se tiče Gaitskella, ni storil nič, kar
bi bilo v skladu z definicijo Atleeja, da se laburistična stranka postavlja ,na levico centra’.*
Vzhodnonemški načrt
o
VARŠAVA, 23. — Agencija PAP javlja, da je vzhodnonemška vlada poslala Poljski, SZ, Finski, Švedski, Danski in Norveški note, s katerimi predlaga baltiškim državam sklenitev dvostranskih ali večstranskih sporazumov ali pa sklenitev nenapadalne pogodbe, da se okrepi mir na tem področju, ki naj bi se spremenilo v področje miru.
Vzhodnonemška vlada podkrepljuje svoj predlog z ((nevarnostjo, ki jo ustvarja na baltiškem področju napa.dalna politika revanšistov in militaristov Zahodne Nemčije«.
Obiščite zelo znano Zdravilišče in letovišče
ŠMARJEŠKE TOPLICE
pri Novem mestu
Celodnevni penzion od 1.150 do 1.400 dinarjev. Znižane cene v predsezoni in po sezoni. Pokriti bazeni in odprto kopališče (hipoterma 32-34 0 C) Prenovljeni zdraviliški hotel ima 120 ležišč. Depandansa s 40 ležišči. Hladna in topla tekoča voda. Centralna kurjava. Predalpska klima, prekrasni izprehodi, ribolov. Gozdovni park. Indikacije: Bolezni srca in ožilja, ženske bolezni, Basedovv, slabokrvnost, živčne bolezni in rekonvalescenca. Informacije: Uprava Zdravilišča šmarješke Toplice, pošta Smarjeta. — Cenjenim gostom se toplo priporočamo.
10. -25.IX.1960
Splošni mednarodni vzorčni velesejem — IX. teden usnja m obutve — VI. sejem obrtništva — Vlil. razstava strokovne ln znanstvene knjige — V. razstava regulacijske in merske tehnike ter avtomatizacije — Modna revija.
Običajni vozni popusti na lugoslovanskih železnicah ln ladjah.
UNIVERSALTECNICA
TRST ■ Corso Garibaldi 4, tel. 41234, 50486
Bogata izbira radioaparatov in televizijskih aparatov C. G. E., Phillips, Grunding, Phonola, Admiral, Voxson, Atlantic, Kennedy
Tranzitne pošiljke naravnost iz tovarn klientom v Jugoslaviji
ie
I r prefekta
RIM, 23. — Danes je na
sodni razpravi proti 19 antifašistom, ki so jih zaprli zaradi demonstracij 6. t. m. na Trgu San Paolo v Rimu, nastopila obramba, potem ko je pred dvema dnevoma tožilec zahteval nesramno stroge kazni od 4 in 3 let zapora. Odvetniki obrambe so dokazali, da je demonstrante napadla policija brez slehernega razloga, ko so nosili dva lovorova venca na spomenil padlih v borbi proti okupatorju. Odvetniki so tudi dokazali, da policija ni obvestila demonstrantov, da se morajo raziti, kot predpisuje zakon, in sicer s trikratnim pozivom s trobento. Prefektov ukaz o prepovedi zborovanja pa ni zakonit, kajti povorka, ki je nosila vence, se ne more obdolžiti, da je motila javni red. Poleg tega pa je bil ukaz sporočen šele pozno zjutraj 6. t. m., ko so bili po cestah in trgih že nalepljeni lepaki, ki so vabili meščane, naj pridejo na zborovanje. Razprava se bo nadaljevala v ponedeljek.
Sporazum
Nixon-RockefelIcr
NEW YORK, 23. — Ameriški podpredsednik Nixon in guverner države New York Rockefeller sta imela preteklo noč dolg razgovor, ki je trajal dve uri in pol. Po razgovoru sta sporočila, da sta se sporazumela o glavnih točkah zunanje in notranje politike republikanske stranke za prihodnjo volilno kampanjo.
Iran priznal Izrael
TEHERAN, 23.	— Iranski
šah je sporočil, da je Iran priznal državo Izrael. Dodal je, da priznanje ne pomeni nič novega, ker je Iran že pred leti priznal Izrael «de faeto« in je imenoval svojega predstavnika v Tel Avivu, ki pa je bil pozneje odpoklican.
POZOR!
SEMENJ POHIŠTVA
SC NADALJUJE
PALAČI RAZSTAV
RIAL
V UL. SETTEF0NTANE 62
Razen modelov, razstavljenih na tržakkeh TELES E J 91 U boste našli 400 opremljenih Pr0' štorov, ki sestavljajo najobširnejšo razstavo pohištva na vsem področju, z izbiro, ki ji ni para — Razstavljeni lestenci pod' jetja Bruno Vinazza iz Ulice Canova 14 — Cene so vedno iste, ki so veljale na tržaškem velesejmu — URNIK: O d 8 do 12 in od 14 do 20 — Ob praznikih: od 9.30 do 13. ure
Parkiranje zagotovljeno — Trolejbusna proga št. tl " Trolejbusne proge št. 18, 19. 20 (postaja Trg Forag*^
ČAJIH MIRTO
TRST UL. F SEVERO 3 TEL. 34089 UVOZ ŽIVINE IN KONJ
Pri
MADALOSSO
v Trstu, Ul. TorrebWct'
I
dobite
vogaj XXX Ottobre, vsakovrstno POHIŠTVO, otroške - originalne PERMAFI.EV - Cene
HOTEL «TUR1ST» ANKARAN
Tel. Škofije 13, sporoča vsej svoji cenjeni kliers teli, da bo tudi v letošnji predsezoni izvajal popust na ceni v višini 30%. Odlična kuhinja, domače pijače, moderno urejene sobe. lepa plaža z mivko.
HOTEL «G A L E B»
KOPER Tel. 243
UDOBNE SOBE, LEP VRT
■HOTEL POSTA« nudi udobne sobe po znizanih cenah. Trst, Piazza Oberdan št. 1, tel. 241574
HOTEL
TRIGLAV«
KOPER Tel. štev. 16
nudi domače in tuje specialitete in domača vina.
Moderno urejene sobe,
cene ugodnr
AVTO-TURISTIC-
NO PODJETJE
$LAVNIK»
KOPER - Tel., 282, 77 Opravlja turistično službo in tovorni promet - V~ držuje d o m a č e' in mednarodne avto bušne proge
«ttOTEL BELLEVUE
LJUBLJANA — tel. 21280
se gostom toplo priporoča
HOTEL PALAČE
PORTOROŽ
s kavarno in restavracijo JADRAN
Vabi goste na razne specialitete, ribe in odlična istrska vina. Vsak dan ples
HLAD OSVEZUiE
Obiščite svetovno znano
POSTOJNSKO
vsak dan ob 8.3U, 10.30.	13.30,	IH,—
Izredni obi hi po dogovoru z upravo.
Obiski
ID
Bil
— s svojimi naravnimi lepotami vas vabi.
Priporoča se «GRAND HOTEL TOPLICE« z dependan-sami, «JADRAN» in »KOROTAN«, «PARK HOTEL«, «HOTEL JELOVICA«, «HOTEL KRIM«
OBIŠČITE
XVII. MARIBORSKI
tedE^
od 30. 7. do B. 8. 1960
DRUŽINO - KOMUNO
VSE ZA ČLOVEKA
Prikaz izgradnje Komunalnega sistema razstava
m
nost nakupa predmetov širi ke potrošnje: tekstil
in
of
tični oblačilni predmeti, usnjeni izdelki, pohištvo ma za gospodinjstvo. Ptikaz poljedelskih strojev ^ It
me za kmetijstvo. Velika modna revija prikaz nega oblačenja Popust na železnici!
Obrnite MARIBOR, POHORJE, PTUJ, SLOVENJ GRADEC
in ostale turistične pokrajine na Štajerskem in Koroškem. Vse informacije daje MARIBORSKA TURISTIČNA Z EZA, Maribor, Trg svobode št. 1, tel. 26-68
PALAČE HOTEL, Zagreb
V SREDINI MESTA OB CENTRALNEM PARKU NUDI svojim obiskovalcem: 100 sob, prvorazredno udobje in usluge. Nova vrtna restavracija, zimska m poletna, s premično kopalnico, z bazenom m vodometi — s prvovrstno domačo ln tujo hrano m pijačo ter z najvišjo ravnijo postrežbe nudi izreden užitek vsa kemu našemu gostu - Aperitiv-bar - Dvorane za počitek . Obedni ca m dvorana za bankete sta cenjenim gostom vsak trenutek na razpo lago
. Vv. ....
A 1f6k. W.. .m m
BOHINJ
Hotel aZLATOR OG»
Hotel
Hotel
z depandansami
jPOD VOGLOM«
t depandanso
aBELLEVLE JEZERO®
z depandanso
t£\)
Znižane cene v predsezoni m po sezoni. V vseh h .j.|cif prvorazredna postrežba Vsak dan ples. Nastopi nih skupin. Lepi sprehodi.___________________________
Hotel CENTRAL Portof0
tel 6138, s svojo edinstveno lego ob morjh ^1 prijetno letovanje. Prvorazredna kuhinja, ’9 specialitete. Dnevno godba in ples.
SAP TURIST BIRO
vzdržuje vsakodnevno avlubusno progo Bled-LJubUijliA ln nazaj. Priporoča obisk Krvavca v Kamniških P1**. Kf žičnico. Nudi turistične usluge v svojih poslovalnic* ,,j« ljana, Miklošičeva 17. tel. 30645 tn 30647, Koper, '.j V avtobusne postaje, tel. 298, Piran, Trg Tartini, tel „9* V> torož, nasproti hotela Central, Ankaran v kopallšcu Ankaran
k.