List 13.
Primeček k sestavku
„Kuiet premalo — gospoda preveč."
Želeti je, da vsakter sadjorejec pazno prebira gosp. L. Pintarjev sestavek in da se vede po njegovih naukih; kmali mu bo obila rodovitost povrnila trud in stroške.
To govorim po svoji lastni skušnji.
Kadar sadno drevje sadim po vrtu , mi» je prvi namen, da mi drevje obilo zaželenega sadu do-naša, — drugi namen pa je, da mi, kolikor se s prvim namenom vjema, tudi z lepo podobo vrt kinča, pa le toliko i nič več, sicer se prvi namen sadnega drevja vniči, vrh tega pa tudi drugi namen ne doseže, kajti z ozirom na lepo podobo vedno rezano drevje ostari in sključenemu ježu podobno vrt grdi.
Zasadil sem si vrt — tega je že 35 let — z viso-cim in nizkim drevjem , krajšal sem od začetka lesne mladike, plodni les pa večidel puščal, — in hvala Bogu! vsako leto mi rodijo zlasti pritlikovci, da se memogre-doči čudijo, misle, da lega vrta to dela, ker drugod ni drevje tako rodovito. Al ta je prazna. Pripravno obrezovanje dela to.
Da se drevo, naj je pritlikovec ali visokovec, lepo raznaša, treba je, kadar ga sadiš, paziti na to, da se korenine prav prirežejo, in kadar jih z zemljo zakrivaš, lepo na vse strani raztegnejo, nikar pa ne pod-vihajo. Ravno to, da so korenike v zemlji proste, stori, da rastejo tudi vrhovi na vse strani in drevesu delajo lepo podobo.
Kar se tiče rodovitosti, tudi ni prezreti, da stara veje po drevji onemorejo, deblo in vrhovi so pa še pri dobri moči in rasti. To marni drevorejec kmali opazi iz tega, da tako drevje iz debla ali vrhov odganja čvrste mladike. Zato poreže stare veje blizo takih mladik in omladi drevo, da mu naprej rodi zaželenega sadu.
Dr. Orel.