PRIMORSKI DNEVNIK Poštniim plačana v gotovini „ „ .. Abb- postale i gruPPo - Cena 90 lir Leto XXVm. Št. 166 (8259) TRST, sobota, 15. julija 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen”^" ciklostil Od 5 do 17 septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni __________________((Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. BU ITSSTbi pSaiSki DNEVNK v ^nS EvropL V KOMISIJI ZA PRORAČUN POSLANSKE ZBORNICE Socialdemokrat Preti izvoljen za predsednika z glasovi MS Preti je sprejel izvolitev, čeprav je gotovo, da so bili glasovi fašistov odločujoči Poslanska zbornica odobrila spremembo zakona o davku na dodatno vrednost Z McEovernovim zmagoslavjem t končana konvencija v Miamiju Sen. Kennedy je zmagovalca pozdravil kot ^bodočega predsednika ZDA» — Po °ds,°pu Donat Cattina z mesta predsednika ko-no 18 M proražun Poslanske zbornice, je komisija danes izvolila za socil?3 *. predsednika socialdemokrata Pretija, ki je dobil 27 glasov; vzbuH*i Giolif,i pa ie dobil 19 9'asov. Dogodek kot takSen ne bi J« b i' d no.b?ne Pozornosti, če ne bi zanj glasovali tudi fašisti, saj do«*.! , Bt' 'zvoljen z absolutno večino glasov, čeprav mu jih je zatavalo 24 glasov. -------------- Jo podrobni analizi navzočih čla- S°Va‘ Za Gi°littija' riv,V ^orri isije in oddanih glasov , •|na kandidatoma, je bilo ugo-c ,en°' da so bili glasovi misov-v odločujoči pri izvolitvi Pretija. va^IS''a 8,eje članov, ob glaso-So*n,U !ih 'e b"° navzočih 46, od-,. ®n je bil en socialist, demokri-sAan P°nat Cattin pa je prišel na n °( ko je bilo glasovanje konča-, n' glasoval. Večina je torej *našala 24 glasov. hn^61- m'sovc' izjavili, da so nji-pVl . štirje člani komisije glasovali za j et*ja in je socialist Giolitti dobil glasov, je razvidno, da so bili lovski glasovi odločujoči. Hkrati ,a je tudi razvidno, da je eden od anov komisije vladnih strank gla- To je posredno potrdil tudi sam izvoljeni predsednik, ld je sprejel izvolitev s pridržkom in dejal, da se mora poprej posvetovati s predstavniki strank večine. Ta izid glasovanja sta potrdila tudi republikanca Campa-gna in Giorgio La Malfa, ki sta izjavila, da je Donat Cattin prišel v dvorano komisije, ko je bil Preti že izvoljen s 27 glasovi. Iz tega sledi, sta poudarila republikanca, da če je bil odločujoč en fašistični glas je treba to pripisati Donat Cattinu, ki je prišel prepozno na sejo. Po izvolitvi Pretija je bilo dano mnogo izjav. Misovci so potrdili, da so njihovi štirje predstavniki glasovali za Pretija in da so bili ti glasovi odločujoči za njegovo izvolitev. .....'ililllitiiimn iiinimmii, mm,,,, um, 1,11, ,1,11,11,1111111, milini,, iinmiu uuiiiiiiiii. VSEDRŽA vni kongres psiup Foa proti razpustitvi Gatto za vključitev v PSI — V kongresni dvorani LUR sg je nadaljeval 4. vsedržav-•k kongres PSIUP. Po včerajšnjem “Vodnem poročilu, ki ga je imel {^Jnik stranke Valori in ki je pred-razpust stranke z vključitvijo j, KPI, sta danes govorila Vittorio ')a- ki je obrazložil resolucijo o ^ranitvi stranke in njenem nadalj-jern delovanju in Vincenzo Gatto, je imel poročilo o resoluciji, ki - DANES Napoved, da bodo fašisti postavali sedanjo vladno večino, * i® uresničila. Pri včerajšnji iz-oiitvi predsednika poslanske ko- . “jja za proračun socialdemokra-sLil re,i'a' 80 bl" glasovi misov-j * 1 * , članov komisije odločujoči. .,°c|aldemokrati so sicer to zanika- I H*n Pr®*' ie sprejel izvolitev. ,°da izjave misovcev, da so nji-v°vi štirje člani komisije glaso- * Pretija, ker v nasprotnem Phrtieru ne bi dobil zadostnih gla-«°v', in nekaterih drugih članov emisije, potrjujejo, da je bil Presoljen z glasovi fašistov, la u ^'am' Beachu se je zaključi-konvencija ameriške demokrat-e ® stranke. Razen rasista Walla-®a So vsi ostali poraženi tekmeci * *nomination» obljubili McGo- ^a ga bodo ocH°čno pod-v novembrskem boju proti Blchardu Nixonu. l ^®Seni bodo, oktobra ali novem-,^a' občinske volitve v Trstu. Na °ii zadnji seji je občinski svet « ^p,avljal o gospodarskem polo-B lu‘..^upan Spaccini je v svojem nor°čilu izrazil veliko zaskrblje- 5 s* v zvezi s tem, da vlada ne lad' *° danih obljub za naročila j '®delnicam in preureditev dr-poVne9a ladjevja. Spaccini je na-,«.v®dal energičen poseg pri rim-la!.v'adi z zahtevo, naj se tržaški '®delnici «Sv. Marka« dodelijo sp,tozna naročila, ki naj zadevajo a °sni načrt preurejanja državne-. 'adjevja, kakor tudi sp*ciali-w"® gradnje. p ceraj so se na sedežu deželne rave sestali predstavniki Slove-sk®' Nrvatske in Furlanije - Julij-nie . ai'ne. Izmenjali so si izkuš-Ija i'0 totormacije o zaščiti oko-^ Jadranskega morja. Bl deželnem svetu so med dru-fav * ?dobr'" zakon o zaščiti na-buH6 'n cve,ia- Zakon predvideva sl ® globe za kršitelje. Slovenit® svetovalca Godnič (KPI) in |Q a (LSS) sta se pritožila, ker ijj.y besedilu zakona imena za-|a,.ep'b cvetlic navedena samo v Ja nič- n*' *ur'anščini in v itali-kar C'n'' .ne pa ,IJdi v slovenščini, ha ..Pf®dstavlja še eno diskrimi-9c'to Slovencev. |0. * slovenskih višjih srednjih tla*” -So se včeraj zaključili ustni vrsjyr'totni izpiti. Zadnji so bili na |,0 1 kandidati na trgovskem strojna 08,11 zavodu. Končni izidi bodo predlaga vključitev PSIUP v KPI. Foa je poudaril, da so politični razlogi, ki so veljali leta 1964, ob ustanovitvi stranke, še vedno veljavni. Pripomnil je, da PSIUP ni samo nasprotoval vstopu PSI v vlado s krščansko demokracijo, temveč je v zadnjih letih zastopal stališče o sestavi enotne leve opozicije za dosego večine levih sil. Ugotovil je tudi, da se je politična linija stranke razlikovala od politične linije KPI. Potem ko je obrazložil neodvisno delovanje stranke, je sporočil, da nameravajo člani, ki hočejo obdržati pri življenju PSIUP, nadaljevati z drugačno politiko, zmanjšati strankarski aparat in povabiti člane na prostovoljno politično delo. Vincenzo Gatto pa je dejal, da izhaja predlog vodilne skupine stranke o vključitvi v KPI iz zgrešene ocene političnega in socialnega položaja v državi ter vloge PSI, ki predstavlja člen povezave celotne razredne levice, od komunistov do katoličanov. Poudaril je, da njegov predlog izhaja iz osnovne ugotovitve, da brez močne socialistične razredne sile si ni mogoče zamisliti enotne levice od katoličanov do komunistov, ki bo ustvarila v Italiji pogoje za preobrazbo družbe in za socializem. Potem ko je zavrnil stališče, da ni mogoče več pridobiti socialistične stranke za razredno politiko, je ugotovil, da se hoče s takšnim stališčem opravičiti predlog o vključitvi v Komunistično partijo Italije. Ob zaključku je izrazil zaupanje v socialistično stranko in v njeno vlogo razredne socialistične sile, ki se zaveda svoje moči in politične navzočnosti v družbi. Poudarili so tudi, da je absurdno misliti, da so trije njihovi člani glasovali za Pretija, eden pa za Giolit-tija. član komisije Vitorino Colombo, ki pripada levi struji KD «forze nuo-ve», je v Montecitoriu izjavil časnikarjem, da je po izvolitvi vprašal izvoljenega predsednika naj izjavi, da glasovi, ki jih je dobil od stranke, ki ne pripada večini, niso bili zahtevani ter da niso v skladu s politično linijo, ki jo zagovarja vlada. Preti je odgovoril, da bodo to stvar preučili na sestanku večine. Na današnji seji poslanske zbornice je notranji minister Rumor odgovoril na vprašanja, ki so jih vložile vse politične skupine, v zvezi z umorom mladega misovca Fal-velle v Salernu. Minister je obrazložil potek dogodka, ga obžaloval in ostro obsodil ter zagotovil, da ima policija nalogo preprečiti, kolikor je v njeni moči vsako nasilno dejanje, ter zagotoviti varnost vseh prebivalcev. Misovci so izjavili, da niso zadovoljni z ministrovim odgovorom, češ da je vlada tudi pri tem dogodku pokazala svojo neučinkovitost. Tudi poslanci levice so obsodili ta nasilni dogodek in ugotovili, da ni nastal iz političnih vzrokov, temveč iz izrednega težkega položaja, ki vlada med mladino na Jugu zaradi pomanjkanja dela. Obsodili so misovce, da špekulirajo s tem žalostnim dogodkom, da bi opravičili svoja škvadristična delovanja. Poslanska zbornica je nato z večino glasov odobrila spremembo zakona o davku na dodatno vrednost (IVA). Zakon bo torej stopil v veljavo s 1. januarjem 1973. leta; z januarjem 1974. leta pa bo stopila v veljavo celotna davčna reforma. Po izvolitvi se je Preti sestal s predsednikom svoje poslanske skupine Cariglio ,ki mu je svetoval, naj sprejme izvolitev, češ da glasovi skupine, ki ne pripada vladnim strankam, niso bili odločujoči, temveč samo dodatni. Podobno stališče je zavzel tudi Izvršni odbor socialdemokratske poslanske skupine, ki je ugotovil, da je bilo na komisiji navzočih 24 članov vladnih strank in da zato misovski glasovi niso bili odločujoči. Izvršni odbor je pooblastil Pretija, da sprejme predsedniško mesto komisije za proračun. Značilno je, da se socialdemokrati izgovarjajo, da je bilo na seji komisije 24 članov večine, ne znajo pa pojasniti kako to, da je socialist Giolitti dobil 19 glasov, če so štirje misovci glasovali za Pretija. To pomeni, da je en član komisije večinskih strank glasoval za Giolittija. Socialdemokrati in sploh vladna večina so zaradi tega dogodka v velikih težavah, ker dokazujejo, da je sedanja vladna večina zelo krhka in da .jo že pogojujejo fašistični glasovi. Osrednje vodstvo PSDI je v četrtek namreč sklenilo, «da če se bo kdaj pripetilo, da bodo glasovi skrajne desnice odločujoči, bo PSDI vzela na znanje, da se je vladna koalicija razbila*. Ta svoj sklep so posredovali demokristjanom, ki so se z njimi strinjali. Spričo tega bi morali socialdemokrati svoj sklep spoštovati, ali pa vsaj svetovati izvoljenemu Pretiju, naj odstopi, ker je bilo nedvomno ZDA odvrgle na Vietnam bombe s strupenim plinom Le Duc To bo dopotoval danes v Pariz Trž j|f-Z n®kai dni. Pp°ldne sprejel predstavnike gostov iz Airdria in rSj župan Spaccini je vče- »> ravici poudaril pomen zbliževa p‘r“ .In Prijateljstva med narodi. Po. ‘®m so gostje iz škotske j,. *"■ venec k spomeniku pa-v NOB na Proseku, zvečer 9o*° ilni proseško - kontovelski ha u6li' Priredili družabni večer Kontovelu. d'>ni Pa SAJGON. 14. — Iz Vietnama poročajo, da se nadaljujejo srditi boji okoli mesta Quang Tri med partizani in enotami sajgonske vojske. Ameriško letalstvo je tudi danes bombardiralo položaje partizanov v okolici mesta. Napadalci so se po-služili novih bomb napolnjenih s propanom, ki kisik jemljejo zraku in tako zadušjo branilce v podzemskih rovih. Po vesteh iz ameriških krogov kaže, da je bilo to novo orožje zelo učinkovito. Sevemovietnamsko zunanje ministrstvo je danes ponovno obtožilo ZDA, da vodijo v Vietnamu vojno množičnih Dokolov in dodalo, da bo Washington odgovarjal za vsa ta zločinska dejanja. Ameriški vojaki so se v zadnjih časih po-služili napalmskih in fosfornih bomb ter topniških nabojev, ki so bili napolnjeni s strupenimi plini. Iz Hanoja tudi poročajo, da so partizani napadli in uničili bataljon južnovietnamskih padalcev, ki so se približevali Quang Triju. Ameriška filmska igralka Jane Fonda, ki je v teh dneh na obisku v Severnem Vietnamu je včeraj po radiu Hanoj govorila ameriškim vojakom in jih je pozvala, naj dobro premislijo kaj delajo.^ «So morda ti ljudje vaši sovražniki? Kaj boste čez nekaj let povedali svojim otrokom, ko vas bodo vpraševali, zakaj ste se bojevali proti Vietnamcem?*, je vprašala Jane Fonda ameriške vojake. Igralka je tudi obiskala bombardirane jezove v bližini prestolnice. Po obisku je izjavila časnikarjem, da na tistem področju ni bilo nobenih vojaških utrdb ali cest, pač pa samo jezovi in hiše kmetov. Sevemovietnamska delegacija v Parizu je danes sporočila, da bo jutri prispel v pariško prestolnico posebni svetovalec Le Duc To, ki je član političnega urada seveimo-vietnamske komunistične partije. Najavljen prihod hanojskega diplomata, je dal povod za val hipotez o morebitnih tajnih pogajanjih, ki bi lahko, po mnenju političnih o-pazovalcev v Parizu, privedla do konkretnih rezultatov na mirovni konferenci. Opazovalci v tej zvezi tudi opozarjajo, da Nixon nujno potrebuje nekaj konkretnih rezultatov, če hoče uspešno tekmovati z McGovernom na jesenskih predsedniških volitvah. dokazano, da je bil vsaj en glas misovcev odločujoč pri njegovi izvolitvi. Kongres KD odložen na prihodnje leto RIM, 14. - Tajnik Krščanske demokracije Forlani je v pogovoru s časnikarji v poslanski zbornici izjavil, da kongresa stranke ne bodo mogli sklicati do jeseni. Pripomnil je, da bo kongres šele prihodnje leto ob koncu zime ali v začetku pomladi. Dejal je tudi, da morajo poprej sklicati sekcij-ske in deželne kongrese, kar zahteva mnogo pripravljalnega dela. Poleg tega pa, je pripomnil Forlani, bodo jeseni tudi upravne volitve za obnovitev precejšnjega števila občinskih in pokrajinskih u-prav. DEMOKRATSKA STRANKA BO STRNJENO PODPRLA SVOJEGA KANDIDATA MIAMI BEACH. 14. - Z objemom med McGovernom in poraženimi tekmeci (z izjemo rasista Walla-cea) se je v Miami Beachu zaključila konvencija demokratske stranke ZDA. šele zadnji dan je na konvenciji prevladalo praznično razpoloženje, ki je bilo v preteklosti glavna značilnost tovrstnih zasedanj. Delegati so navdušeno ploskali in vzklikali vsem. ki so se pojavljali na govorniškem odru: ne samo McGovemu, podpredsedniškemu kandidatu Eagletonu in Te du Kennedyju, ki je prišel osebno čestitat zmagovalcu, ampak tudi poražencem, Muskieju, Humphreyu, Jacksonu in drugim, ki so do zadnjega skušali pod geslom «Stop McGovem* preprečiti «nomination» senatorja iz Južne Dakote. Končni objem pa ni bil samo izkaz vljudnosti ali «fair pia.va* poraženih, ampak bi moral biti tudi potrdilo, da bo demokratska stranka strnjeno podpirala svojega novega leaderja v novembrskem bo ju proti Nixonu. Očitno je strankin aparat sprevidel, da bi nadaljevanje polemik privedlo do razbitja stranke, poleg tega pa bi od vsega za- četka onemogočilo demokratskemu kandidatu, da uspešno tekmuje z republikanskim nasprotnikom. Na zadnjem dnevu zasedanja je konvencija najprej potrdila Thomasa Eagletona za kandidata za podpredsedniško mesto. Mladi, šele 42-letni senator iz države Missouri, bo odigral zelo važno vlogo v volilni kampaniji. Njegova prisotnost poleg McGoverna bi morala pridobiti demokratskemu kandidatu simpatije katoličanov, predvsem nekaterih nacionalnih skupin, kot so Irci. Poljaki in Italijani, delno pa tudi sindikatov, ki sicer odločno nasprotujejo Nixonu. vendar gledajo na McGovernov program s precejšnjim nezaupanjem. Eagleton velja tudi za «človeka Juga*, ki bi znal pritegniti kopico glasov iz južnih držav, tradicionalno bolj naklonjenih konservativnim kandidatom. V svojem govoru je Eagleton v celoti podprl McGovernov program, tudi njegove najbolj radikalne točke, ter zagotovil, da bo v primeru zmage vladalo popolno soglasje med predsednikom in njegovim namestnikom (z razliko od tandema Nixon-Agnew). Nato je na govorni- DRUŽBA MONTEDISON NA ZATOŽNI KLOPI SPLOŠNI ODPOR PROTI ZAPORI PETIH PODJETIJ Predsednik vlade in minister za proračun sprejela predsednika družbe Cefisa RIM, 14. — Sporočilo družbe Mon-tedison, da bo zaprla pet tovarn v raznih italijanskih krajih, je povzročilo velik odpor vseh prizaue-tih delavcev in krajevnih uprav. Zaradi nastalega položaja je danes predsednik vlade Andreotti sprejel pred sed. Montedisona inž. Cefisa. Predsednika Montedisona je sprejel tudi minister za proračun Taviani, ki sta skupno proučila vprašanja in položaj družbe. Medtem se v vseh prizadetih podjetjih in mestih nadaljujejo protestne akcije. V Vado Ligure, kjer ima Montedison svoje podjetje, je bila danes triurna splošna stavka. Med stavko so imeli delavci zborovanje, na katerem je spregovoril tudi pokrajinski predsednik. Deželni odbornik za industrijo pa je zagotovil delavcem posredovanje li-gurske deželne uprave in povedal, da se je dežela že zanimala za sestanek z vlado in voditelji družbe, da bi preprečili zaporo tovarne. V bocenski pokrajini so sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL napovedale za 20. julija splošno stavko v vsej pokrajini v znak solidarnosti s prizadetimi delavci in protesta proti zapori tovarne Montedison v Sinigu pri Meranu. Včeraj zvečer je bil na meranskem županstvu sestanek med občinskim odborom in predstavniki delavcev, na katerem so sprejeli sklep o možnosti rekvizicije tovarne Montedison v Sinigu, ki so jo delavci že zasedli. Veliko razburjenje proti sklepu Montedisona vlada tudi v pokrajini Massa Carrara. V tem mestu je bilo danes na sedežu pokrajinske uprave zasedanje, na katerem so obravnavali položaj, ki je nastal v zvezi z odločitvijo družbe Montedison, da zapre pet svojih tovarn. Ob koncu zasedanaj so sprejeli resolucijo ,ki zahteva takojšen preklic sprejetih ukrepov družbe in izraža vso podporo zahtevi sindikalnih organizacij delavcev kemijske stroke po čim prejšnjem sestanku s predsednikom vlade in z medministrskim odborom za gospodarsko načrtovanje, na katerem naj bi o-bravnavali ukrepe za razvoj kemijske industrije in za zagotovitev zaposlitve. Odbornik za industrijo toskanske deželne uprave je danes izjavil v deželnem svetu, da je Montedison baje pripravljena preklicati zaporo svojega podjetja v Massi Carrari, v pričakovanju postavitve novega nadcmestilnega obrata. nik za finance Janko Smole in. z njegovim govorom v kinematografu japonski veleposlanik v Beogradu «Apollo», kjer je grozil, kot je zna-Nikagava, japonska vlada odobra-'no' s ^fizičnim obračunavanjem* s va Jugoslaviji kredit v znesku 9,24 političnimi nasprotniki. Dokumente, med katerimi je tudi magnetofonski posnetek Almiranteje-vega govora, so poslali v Milan, ker tamkajšnje sodstvo vodi preiskavo o poskusu obnavljanja fašistične stranke. Prav v zvezi s to preiskavo je pokojni državni pravdnik Bianchi D’E-spinosa samo nekaj dni pred smrtjo vložil pri pravosodnem ministrstvu prošnjo, naj parlament pooblasti odprtje sodnega postopka proti misov-skemu tajniku. milijard ienov. to je okrog 30 milijonov dolarjev, pod zelo ugodnimi pogoja. To je drugi kredit, ki ga japonska vlada odobri Jugoslaviji. V Milan so poslali dokumentacijo o Almirantejevem govoru v Firencah Misovski prvak je grozil s »fizičnim obračunavanjem* z nasprotniki FIRENCE, 14. — Florentinsko sodstvo je poslalo milanskemu pravdni-šlvu dokumente sodne preiskave proti tajniku MSI Almiranteju v zvezi f -c t—tt Waldh«im obišče Moskvo NEW YORK, 14. - V New Yor ku so sporočili, da bo generalni tajnik OZN Kurt VVaddheim, ki se trenutno mudi v domovini, v ponedeljek odpotoval na uradni obisk v Moskvo, kjer bo ostal do sobote. ški oder stopil Edvvard Kennedy, ki je McGoverna pozdravil kot »bodočega predsednika* ZDA. Zadnji je spregovoril sam McGo-vern: ponovil je vse svoje znane teze. še enkrat je obljubil, da bo v roku 90 dnd po izvolitvi napravil konec vietnamski vojni, že na dan vstopa v Belo hišo pa bo ukazal prekiniti bombardiranje Severnega Vietnama. Ponovil je svo.i urogram krčenja vojaških izdatkov, vendar je zagotovil, da ne bo dovolil, da bi ZDA postale »drugorazredna vojaška sila*. Obljubil je globoke reforme na področju zdravstva in socialnega skrbstva, bolj odločen boi proti razpečevalcem mamil in bolj učinkovit davčni sistem. Zavrnil je trditve tistih, ki pravijo, da ie treba Ameriko »ljubiti ali pa jo zapustiti*; predlagal ie spremembo starega pregovora: «Spremenimo Ameriko, da jo bomo še boli ljubili.* Demantirana vest o državnem udaru v Libiji PARIZ, 14. — Libijska veleposlaništva po vsem svetu so bila danes prezaposlena z demantiranjem vesti o domnevnem državnem udaru v Libiji. Vest. da so libijskega predsednika revolucionarnega sveta Ge-dafija aretirali, je objavil zjutraj francoski radio, ki se ie skliceval na »obveščene kroge* v maroški prestolnica Rabatu. Vest je nato oddajal tudi radio Luksemburg, nakar so začeli padati demantiji, najprej prav iz Rabata, nato iz libijskega veleposlaništva v Parizu. Ni še jasno, kako so se pojavile tovrstne govorice. Eden od vzrokov je menda v tem. da se ie predsednik libijske vlade Jalloud nekoliko zakasnil z izbiro-novih ministrov. Sam (Jalloud je poleg tega sprejel včeraj nekatere tuje delegacije brez navzočnosti Gedafija. Iz dejstva, da libijska uradna tiskovna agencija ni objavila Geda fijevega imena, so očitno nekateri sklepali, da je bil predsednik revolucionarnega sveta odstavljen in da .je njegovo mesto prevzel Jal loud. K nastanku govoric je verjetno pripomoglo tudi deistvo. da bi moral Jalloud v prihodnjih dneh uradno obiskati Franciio. da pa je nenadno obisk odložil. Odložitev obiska pa ie menda v zvezi z zamudo pri sestavi nove libijske vlade RIM, 14. — Zunanji minister sen. Medici je sprejel danes na Farnesini generalnega tajnika Arabske Mahmuda Riada. zveze BEOGRAD, 14. — Z notami, ki sta jdh danes izmenjala zvezni taj- McGovernov! pristaši se s plesom veselijo zmage na demokratski konvenciji v Miami Beachu ....................mini.i.....i.um.................. ZIS proučil gospodarski položaj v SFRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 15. — Zvezni izvršni svet je na današnji seji sprejel dokument o ocenah in stališčih o izvajanju gospodarske politike v prvih šestih mesecih letošnjega leta, ki bo poslan v preučevanje zvezni skupščini. V dokumentu se med drugim u-gotavlja, da so bili v preteklih šestih mesecih doseženi pozitivni rezultati v razvoju programa stabilizacije na nekaterih področjih, toda ne na vseh, Jker še vedno niso sprejete vse si- stemske rešitve in ker se po ugotovitvi z ukrepi tekoče politike lahko samo deloi »i vpliva na usklajevanje proizvodnje in potrošnje in na urejevanje dolžniško - upniških odnosov, kjer so osnovna žarišča gospodarske nestabilnosti. V dobi maj — junij je po ocenah ZIS povečanje proizvodnje in gospodarske dejavnosti bilo večje od predvidenega povečanja, število novozaposlenih je prav tako večje kot se je predvidevalo. Boljši od predvidenih so tudi rezultati na področju zunanjetrgovinske izmenjave, izvoz je večji za 30 odst., uvoz manjši za 17 odst. v primerjavi z ''sto dobo lani, zaradi česar je bil dosežen presežek v plačilni bilanci za 67 milijonov dolarjev, medtem ko so se devizne rezerve povečale na 540 milijonov dolarjev. Vse to je pozitivno, negativno pa je, da so cene narasle več kot je bilo predvideno. Tako so se maloprodajne cene od decembra do :lanes povečale za 6,5 odst., medi njimi cene kmetijskih pridelkov za 15,6 odst. Po-rastek cen kmetijskih pridelkov o-groža, po mišljenju ZIS uresničenje politike na področju življenjskega standarda. Življenjski stroški so namreč bili konec junija za 9,4 odst. večji od življenjskih stroškov konec junija preteklega leta. Negativna gibanja so zabeležili tudi na področju investicijske potrošnje. Prav tako je po ocenah ZIS še vedno pereč problem nelikvidnosti mnogih gospodarskih podjetij. B. B. PISMO 12 RIMA Klofute za demokristjane Prvo dejanje fašistov v novem parlamentu je bilo, da so v zbornici oklofutali nekega demokristjanskega poslanca. Istočasno je škvadra črnih pretepačev vdrla v sedež generalnega ravnateljstva radiotelevizije. Za fašiste so to povsem naravne stvari. Eden najbolj znanih rimskih kolovodij je v teh dneh brez oklevanja napovedal: «Vsakokrat, ko nas bodo rdeči napadli, bomo mi pretepli demokristjane». Ko bi ne bilo preneumno, bi nas mikalo, da bi demokristjanom rekli: prav jim je. Poleg vsega so tudi kratkega spomina, že ko je Mussolini leta 1924 organiziral volilno farso, ki naj bi dala videz zakonitosti prevzemu oblasti ter ttnormalizirala» italijansko politično življenje, se je zgodilo nekaj podobnega. Samo nekaj dni po volitvah 6. aprila so fašistične škvadre priredile široke represalije, predvsem proti katoliškim silam. Posebno hude kazenske ekspedicije so bile v Bassanu in v Brianzi, pretepli so duhovnike, katoliške krožke in zadruge pa razdejali, škof Vicenze in vatikanski državni sekretar kardinal Gasparri sta protestirala, ker so krivci ostali nekaznovani. Farinacci pa je v odgovor pohvalil poseg škvadristov in obžaloval, da se niso še prej lotili tega posla. Današnji položaj se k sreči ne da primerjati z onim izpred 48 let, vendar mu je v marsičem podoben. Tudi besede so v nekem smislu ostale iste. Uboga Andreottijeva vlada, ki si je le za las pridobila zaupnico parlamenta, bi morala biti po napovedih vlada «ši-rokega demokratičnega združevanja«, njen cilj pa «norma-lizacija». Dogaja pa se prav nasprotno, saj so prvi simptomi dokaj zgovorni: videli smo zanimivo epizodo okrog Donat Cattina, ki so ga prisilili, da je odstopil s funkcije predsednika komisije za proračun, ker je bil izvoljen z levičarskimi glasovi, po drugi strani pa so mirne duše požrli izvolitev Scelbe in Tesaura (morda pa še koga drugega) z glasovi fašistov. Ali so bili ti glasovi odločujoči, ali ne, to je s političnega vidika povsem nepomembno. Ko pa nekdo sprejema fašistične glasove, mora sprejeti tudi njihovo pretepanje. To je pravilo, o katerem so hoteli misovci Andreottija poučiti od vsega začetka. Tako imenovano «onesnaženje» sedanje vlade je torej v teku. Cim so sprejeli logiko, da je fašiste mogoče eprena-šati», potem se ne morejo več izogniti izsiljevanju in pogojevanju. To pogojevanje pa se izraža še na druge načine, ki so mnogo bolj nevarni od škvadrističnih pustolovščin. Desnica — ona prava, ki ima denar — hoče polagati račune. Ali je le slučaj, da je Montedison prav v teh dneh sklenila zapreti kar pet svojih tovarn? če naj se še povrnem k spominom iz preteklosti, potem se bom spomnil pakta v palači Vidoni, leta 1925, med Confin-dustrio in tako imenovanimi korporacijami: pakt je pomenil konec svobodnega sindikalizma ter je stavko proglašal za zločin. Kmalu nato pa je velika industrija, ki je finansirala fašizem (kdo pa daje danes denar misovcem?), zahtevala plačilo: tako je bil u-stanovljen 1RI, ki ni bil nič drugega kot sistem, da so z javnim denarjem krili izgube zasebne industrije. Za zaščito lire so sklenili znižanje plač, najprej za pet, nato pa za deset odstotkov. No, in če poslušamo izjave, ki jih naši veleindustrija dajejo v teh dneh (na primer Agnellijevo pismo delničarjem), potem lahko u-gotovimo, v kolikšni meri se jim toži po tistih lepih časih! K temu lahko prištejemo še noto novopečenega ministra za industrijo Gave, ki je proglasil za nezakonito stavko rimskih upravnikov bencinskih črpalk, češ da gre za «javno službo». Star pregovor pravi: kdor veter seje, žanje vihar. Ne bi bilo slabo, da bi si ga Andreotti zapomnil. MARIO DEZMANN S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Zaskrbljenost nad bodočnostjo našega gospodarstva v poročilu župana na zadnji seji občinskega sveta Napovedan odločen poseg pri državnih oblasteh ■ Ladjedelnica v krizi, ker vlada ni izpolnila danih obljub ■ V razpravi omenjena možnost obnovitve dejavnosti «Sv. Marka» Ko je bil jeseni 1966 izvoljen za državne soudeležbe Ferrarijem sedanji tržaški občinski svet, je | - Aggradijem in vsemi, ki kaikor-bila polemika o načrtu CIPE za ladjedelstvo po znanih barikadah in uličnih spopadih v Trstu na višku. Šest let pozneje, ko mu izteka za eno leto podaljšan mandat, se je občinski svet na svoji zadnji seji (volitve bodo predvidoma 22. oktobra ali 9. novembra) spoprijel s celotnim vprašanjem tržaškega gospodarstva, ki je neločljivo povezano z morjem. Županovo poročilo o položaju lahko označimo kot izraz zaskrbljenosti spričo nevarnosti, da bi tržaška gospodarska struktura ne vzdržala novih udarcev, obenem pa pripravljenost, da na vseh ravneh — na deželi in v Rimu, pri vladi, zagovarja stališče, da je treba nekaj ukreniti, predvsem glede ladjedelnice. »Sv. Marku* je treba zagotoviti nujna naročila, je dejal župan v svojem zaključku, dokončati je treba ustavljena javna dela (zidani dok. razplinjevalno postajo) in upoštevati zahteve Trsta v zvezi s preureditvijo državnega ladjevja. Stvarne perspektive za tržaško ladjedelnico pa niso samo v nujnih naročilih (vrtalna naprava za AGIP, glede katere se bo danes pogajal v Tržiču s predsednikom družbe inž. Girottijem), temveč v organskem načrtu preureditve in ojačen ja državnega lad.ievia. Nujno je treba finansirati nadaljevanje gradnje zidanega doka, ki bi ga morali dokončati konec leta, a je zaradi pomanikania denarnih sredstev šele na tretjina. Župan je v svojem poročilu navedel, do najmanjših podrobnosti, položaj v posameznih industrijskih in drugih sektorjih. Navajamo le globalno oceno: leta 1971 je bilo v Trstu 89.672 zaposlenih, letos pa 89.380. Na seznamu brezposelnih je 3424 delavcev, med katerimi .je skoraj 600 pomorščakov. Glede male industrije je župan izrazil upanje, da se bodo stvari spremenile v bolje. Glede pristanišča pa je priznal, da promet u-pada predvsem zaradi znanih Nixo-novih ukrepov, ki omejujejo izvoz in uvoz v ZDA. Vsekakor pa je župan zagotovil, da bo vztrajal in skušal na vsak način doseči sestanek z ministrom koli zadevajo naše gospodarstvo. V tem smislu je poslal energično brzojavko tudi Andreottiju. V razpravo je poseglo več svetovalcev. Liberalec Trauner, za njim še Morpurgo, je vztrajal, da je izvirni greh tržaškega položaja nesmiselni načrt CIPE iz leta 1966, o katerem pa je Cesare (PSDI) dejal, da je delno še veljaven v izdaji 1969 in tedanjih vladnih obvezah. Republikanec Fragiacomo je izrazil upanje, da bodo po šestletnem premoru vendarle obnovili dejavnost na splaviščih »Sv. Marka*, kar mu je pritrdil inž. Cuf-faro (KPI). ki se je skliceval pred vsem na položaj brodovja na svetu, ki ga ie treba do leta 1980 podvojiti. Obsodil je KD. PSDI in PSI, ker so pred leti zagovarjali rsamomor* CTPE in z zadovoljstvom ugotovil, da so se nhhova stališča spremenila, pa čeprav pod pritiskom delavskih nastopov Dejal je, da Trst ne sme biti mo sto za tranzit petro'eja, tomveč industrijsko mesto, v katerem imajo ladiedelnice še velik pomen. To se mora z soditi v okvim preureditve ladjevja PIN. Sicer se bo zgodilo, da ho Italija naročala ladje (Nadaljevanje na 6 strani) Pojasnilo stavkajočih uslužbencev telefonskih central SIP v Trstu Sindikalne organizacije uslužbencev telefonske družbe SIP so nam poslale v objavo tiskovno sporočilo. v katerem polemizirajo s trditvami nekega tržaškega italijanskega dnevnika, ki je pripisal stavkajočim uslužbencem krivdo za okrnjene telefonske storitve zaradi katerih je več naročnikov SIP tu di protestiralo. Sindikalne organizacije ugotavljajo, da gre slabe storitve v glavnem pripisati slabi notranji organizaciji SIP. ki je od države prejela koncesijo za upravljanje telefonske službe, ne pa stavkajočim, ki od družbe terjajo samo. nai ugodi njihovim zahtevam Če bi SIP ne trmasto vztrajala pri zavrača- nju pogajam, bi se stavkovna akcija uslužbencev telefonskih central ne vlekla od februarja dalje. To trmo pa sindikalisti pripisujejo predvsem dejstvu, ker je SIP razburilo sindikalno stališče o povišku telefonskih tarif. Sindikati FIDAT CGIL. SILTE - CISC in UILTE so namreč povišek telefonskih tarif odločno odklonili. Predsednik Berzanli pri ministru Humorju Včeraj je minister za notranje zadeve Rumor sprejel v Rimu pred MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllMllllllllllllllllllllllllltlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinflllllllllllllllllll ZADNJI DAN MATURE NA ® eksperimentalnih filmov), od 17.30 dalje: «Uno sguardo al passato« (ZDA); «Ecce Homo* (Italija - Jug®" slavija); »Aliče curiosa* (ZDA)! »Arthur C. Clarke: una biografia« (Velika Britanija). Nazionale 16.15 «...e continuavano * fregarsi il milione di dollari*. Barvni western film. Lee Van Cleef. Gina Lollobrigida, James Mason i® Sergio Fantoni. Fenice 16.15 «11 Corsaro dellisol® verde*. Barvni film. Burt Lancaste'- Eden 16.30 »Assassinio sul treno*-Margaret Rutherford, Arthur Ken-nedy, Muriel Pavlow. Grattaciclo 16.00 »Mio caro assassino«-Barvni film. Detektivka. Režij#: Bolognini. Marilu Tolo, Patty Sl)®-pard in Salvo Randone. Excelsior 17.30 Retrospektiva znanstveno - fantastičnega filma. Ritz 16.30 «Rapporto sulle esperienz® sessuali di tre ragazze bene*. Barv-ni film. Genevieve Grade. P repo-vedano mladini pod 18. letom. Anrora 16.30 «Quando le donne peP sero la coda*. Barvni film. S. Berger, L. Buzzanca. Impero 16.30 »Un papero da un rti' lione di dollari*. Walt Disneye® film v barvah. Capitol 16.30 «Terrore cieco*. M. Faf" row in R. Bailey. Cristallo 16.30, 22.00 «Quella carogn® delTispettore Sterling*. Barvni film-Prepovedano mladini pod 14. leto®1. Moderno 16.30 «Ora zero... Operazio®® oro*. Barvni film. Anthony Hop-ckins in Nathalie Delon. Vittorio Venelo 17.00 «Morte sul Ta-migi*. Barvni film. Prepovedan® mladini pod 14. letom. Film j® povzet po detektivki Edgarja W®1" laceja. Ideale 15.15 «11 Conte di Monte Cr' sto*. Barvni film. Louis Juordon '® Yvonne Forneaux. Abbazia 16.30 «In nome del popri® italiano*. Ugo Tognazzi in Vittori® Gassman. Barvni film. Astra 16.30 «11 Condor*. Barvni film-Lee Van Cleef in Patrick 0’Neal KINO NA 0FJ1NAH predvaja danes ob 19. uri «1 DIAVOLI DELLA GUERRA* Igrata Pascale Petit in Anthony Steel SKGZ in SPZ obveščata, d bodo uradi odprti od 17. julij do 21. avgusta od 8. do 14. uri Prispevki Namesto cvetja na grob Jožefe Sta®® darujejo Štefanija Štoka 2000 lir. M®' rija in Karlo Štoka 2000 lir in Vid® Minucci 2000 lir za popravilo spon'®' nika na Kontovelu. V počastitev spomina Majde Rup«1® darujeta Pavla in Angelo Kukanja ® tisoč lir za Dijaško matico. ZAHVALA Družine SLOBEZ se najtopleje hvaljujejo vsem, ki so na kateril način sočustvovali ob izgubi drage Armanda (Nanda) Slobeza Trst, 14. julija 1972 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3 Dne 13. t. m. je po dolgi bolezni preminil naš dragi JOSIP SANCIN (CIN) Pogreb bo danes, 15. Julija ob 18. uri iz mrtvašnice splošne bolnišnice naravnost v škedenjsko cerkev. Žalostno vest sporočajo sestra Pavla, bratje Ivan, Just, Albin in Karel, svakinje, svaki, nečaki in dragi sorodniki Trst, K. julija 1972 Občinski zavod. Ul. Zonta 7/C GORIŠKI DNEVNIK DEŽELNI SVET ODOBRIL TRI NOVE ZAKONE IZ TISKOVNEGA POROČILA FA TEBENEFRATELLI OB PRIPRAVAH ZA PRAZNIK V ŠTANDREŽU VčerajvsejradvoraninaTrguOberdaniZapora bolnišnice v Ul. Diaz] v/rItiTradovednost razprava o varstvu narave in cvetja j zaradi boljše oskrbe bolnikov Meniški red zanika pritisk na politične sile ■ Kaj bo z uslužbenci bolnišnice? Soglasno odobrena zakona za zaščito rastlinstva in pomoč onesposobljenim Tudi deželnim svetovalcem se mudi vencev, ki prebivajo na vzhodnem na Počitnice: zato nič čudnega, če s° včeraj dopoldne odobrili kar tri nove zakone, od katerih je posebno zanimiv zakon o zaščiti flore. ~CJa se je začela z razpravo o zakonu, ki uvaja spremembe k te-meljnemu zakonu deželne ustanove za razvoj kmetijstva. Sprememba zade-a Podporo zadrugam, točneje zadrugam za pridelovanje tobaka. Zakonu 50 Precej nasprotovali, zaradi česar p^-anj glasovali svetovalci KD, PSI, 01 jn MF, medtem ko so se sve-»valci KPI, PSIUP, PLI in MSI iz-ekli proti. V razpravo so posegli nrn Valci Dal Mas (PSDI), Godnič ^pI), Boschi (MSI) in Di Biasio (^r-oanska demokracija), katerim sla odgovorila poročevalec Del Gobbo "'O) in odbornik za kmetijstvo Co Delli. _.?ri ostalih dveh zakonskih predlo ® ,’,° katerih je bil govor včeraj v ajni dvorani deželnega sveta, pa ni 1 o bistvenih nasprotij. Zalo so vsi v®tovalci glasovali za zakma. Najprej so razpravljali o zakonu za Ponovno finansiranje dveh deželnih stitutov za usposabljanje fizično in Psihično prizadetih oseb. Gre za de-^elni institut telesnega usposabljanja Vidmu in za videmski konzorcij podobnih šol, katerim bo letos deželna Prava dodelila prispevke v skupnem ^osku 300 milijonov lir. Zakon takega socialnega značaja seveda ni mogel aleteti na odpor pri nobeni politični u|Pini in tako so ga soglasno odo- brili P° izjavah svetovalcev Morellija področju naše dežele. V tem smislu sta se izjavila tudi svetovalca Godnič (KPI) in Štoka (SS). Štoka se je tudi upravičeno pritožil, ker so v besedilu zakona navedene rastline z znanstvenim latinskim imenom, z italijanskim in furlanskim, ne pa s slovenskim. Odbornik Comelli pa je zagotovil, da bodo nedvomno postavili panoje v vseh jezikih prebivalcev in turistov. Razprava je bila zanimiva: vsi svetovalci so brez izjeme poudarili potrebo, da dežela prispeva k razvoju zavesti o pomenu rastlinstva in da je to pogoj za zaščito narave. Nastopili so svetovalci Moro (PSI), ki je priporočil, naj bi kmalu izdelali zakon za zaščito gob in polžev, di Ca-poriacco (neodvisni), Boschi (MSI), Bertoli (PLI), Dal Mas (PSDI), Godnič (KPI), Di Biasio (KD), ki je po- dal zelo učeno razpravo o rastlinstvu, Štoka (SS), poročevalec Marti-nis (KD) in odbornik Comelli. Vredno je omeniti, da je več svetovalcev (Moro, Dal Mas, Godnič) omenilo tudi veliko škodo, ki jo povzročajo oindustrijci* nabiranja in prodaje cvetja, ki uničujejo na tisoče in tisoče rastlin, večkrat tudi vse rastline neke vrste na določenem področju. Prihodnje zasedanje deželnega sveta bo v ponedeljek, ko bo na dnevnem redu zakon za finansiranje urbanističnih posegov. • Z ozirom na predloge Združe--nja malih trgovcev je tržaški župan odredil, da bodo mlekarne, ki ne razpolagajo z dovoljenjem komisariata javne varnosti, upoštevale v primeru dvojnega, premičnega praznika (Vnebovzetje, Telovo) dopoldanski urnik od 7. do 12. ure. BENEŠKI DNEVNIK Gradnja nove turistične ceste od Čeplesišč do podvrh Matajurja Možnost večjega turističnega prometa D’Antonija (PSDI), Bergomasa Urlija (KD), Morpurga (PLI) Poročevalke Pittino (KD) in odbornika za zdravstvo Devetaga. Seveda so vsi svetovalci naglasili Potrebo po čim večjem podpiranju j,s™ dejavnosti v korist psihično in hačno onesposobljenih oseb, vendar Pa z dveh različnih perspektiv: večinske stranke so prikazale včerajš-1> zakon kot nadaljnji korak na poti resničevanja globalnega socialnega skrbstva, medtem ko je komunist Ber-®omas kritiziral splošno neurejeno pobito deželnega odbora, ki še ni pripravil enotnega načrta za to izredno azno področje. , Tretji zakon, ki so ga včeraj odo-pa je vsekakor najbolj zanimiv °d treh. Nosi številko 308 in so ga Predložili svetovalci Martinis, Del °bbo, Pittoni, Dal Mas, Coloni, Miz-Metus, Cocianni, Bianchini, Di Gallo in Virgolipi, torej precej najvidnejših predstavnikov večinskih strank. 0 zakonu bo dežela ščitila 42 vrst rastlin; varstvo se bo izvajalo na jak način, da ne bo smel nihče oddati več kot 5 cvetic teh rastlin (sedem vrst cvetja bo sploh prepovedano trgati), nikakor pa ne bo dovo-leno izruvanje stebel, listov in kore-njk, razen v posebnih primerih znanstvenega značaja, za katere pa bo Pbtrebno dovoljenje odbomištva za kmetijstvo. Nadzorstvo bodo izvajali Vs' javni funkcionarji in tudi prostori. Kršitelje bodo kaznovali z globe od 5.000 do 200.000 lir. Globo bodo morali plačati tudi mladoletniki: samo otrokom izpod 15 let bodo znižali globo ha polovico. Deželna uprava se je obvezala, da bo priredila tečaje, propagandne ma-mfestacije in postavila velike panoje * , navedbo vseh zaščitenih rastlin, saj morajo ljudje, če hočemo, da ga spoštujejo, poznati zakon. Poleg tega Se morajo vsi prebivalci naše dežele JT pd najmlajših do odraslih — zavedati. da so narava in njene lepote tast vseh in da nima nihče pravice dhičevati za lastni užitek. Db vprašanju panojev se je razvilo bekaj polemike v zvezi z jeziki, v katerih bodo zapisana imena rastlin: nujno je, da so napisana tudi v slovenščini in ne samo zaradi slovenskih 'uristov — kot je dejal socialdemokrat al Mas — ampak zaradi vseh Slo- Izpod vasi čeplesišče do podvrha Matajurja, ki je visok 1643 metrov, je že drugo leto v gradnji 7 metrov široka cesta, ki jo finansira Deželni zavod za turizem (Ente regionale del turismo). Dela so pričeli lanskega oktobra, čez zimo prekinili, pomladi maja pa zopet začeli tako, da bodo čez kakih deset dmi prišli do vasi Mašere. Ta prvi odsek v dolžini dobrih treh kilometrov bi moral po načrtu in pogodbi biti na red in asfaltiran do konca letošnjega oktobra. Po sedanjem poteku del upamo, da bodo Mašerovci še pred zimo dobili precej sodobno in široko asfaltirano pot. Gradnjo celotne devetkilometrske ceste od Čeplesišč do podvrha Matajurja je prevzelo neko furlansko podjetje, ki ima na gradbišču pet stalnih strojnikov in še več gradbenih strojev: od buldožerjev do nakladačev itd. Tem specializiranim delavcem je v pomoč petčlanska delovna sila iz tukajšnjih in bližnjih beneških vasi. Ko bodo čez nekaj dni potegnili traso do Mašere, bo gradbeno podjetje nadaljevalo z deli od Mašere naprej. Za ureditev odtočnih naprav, vsekov, podzidkov in mostov bo prišlo drugo specializirano podjetje, na kar bodo še asfalterji rekii svojo. «zaključno strokovno besedo*, položili bodo na vozišče tisto, v sodobnem svetu najbolj za-željeno cestno snov, asfaltno preprogo. Čez potok med vasema čeplesišče-Mašere bodo morali tudi zgraditi skoraj deset metrov dolg most, pod katerim bo tekla voda le malo manj kot dvajset metrov globoko. Domačini pravijo, da bodo skozi samo vas Mašere uredili cesti šele kdaj pozneje. Vse kaže. da se bodo tega sitnega dela lotili takrat, ko bodo zaradi zimskih vremenskih težav gradnjo ceste prekinili. Vzpetina ceste bo poprečno od 6 do 7-odstotna. kar je za gorsko cestno omrežje nekako zelo ugodna vzpetina. Ko bo od čeplesišč do podvrh Matajurja, do nadmorske višine čez 1300 metrov, cesta zgrajena in asfaltirana v celoti, se bo turizem v tem predelu Benečije Prebivalstvu Sovodenjske doline od Ažle do Matajurja bo to prinašalo številne koristi, vnetim in čistega zraka potrebnim izletnikom pa obilo zdravja in lepih uric v gostoljubnem objemu našega 1643 metrov visokega beneškega očaka. Anton Birtič DANES V TRŽIČU V Italcantieriju splavitev velikanke «fiSip-Sšs!![a» Danes dopoldne bono splavili v tiržiški ladjedelnici Italoanitieri tankersko ladjo - velikanko »Agip-Si-cilia*. ki so jo zgradili za družbo ENI. Slovesne splavitve 253-tisoč tonske ladje se bodo udeležili minister za trgovinsko mornarico Lupiš, predsednik deželnega sveta Berzanti, predsednik ENI Girotti, predsednik Italcantieri Buschi in drugi predstavniki državnega in deželnega političnega in gospodarskega življenja. . , _. Ladja je dolga 348 metrov, visoka 25 metrov in lahko doseže hitrost 16 milj na uro. Vijake bo potiskal motor fiat. ki razvije 38.600 konjskih sil. Na ladji bodo namestili najsodobnejše priprave za varstvo in udobnost mornarjev, za varnost ni avbe same, proti onesnaženju morja in za nadzorovanje delovanja strojev. O bolnišnici Fatebenefratelli v Ul. Diaz, se v zadnjem času precej govori, še posebno zaradi tega, ker nas je vse vznemirila vest, da bodo lastniki, patri fatebenefratelli, to bolnišico zaprli. Pred kratkim so v ta namen predstavniki meniškega reda imeli tudi tiskovno konferenco, na kateri so hoteli svoje početje opravičevati in utemeljiti. Včeraj smo prejeli spet tiskovno poročilo, tokrat direktno iz tiskovnega urada milanske kurije, kjer se skuša opravičevati tako početje. Vodstvo bolnišnice v Ul. Diaz opravičuje zaporo zdravstvene hiše predvsem zaradi tega, — pravi tiskovno poročilo — da bi preskrbeli bolnikom novo bolnišnico in zdravstveno preskrbo, ki bi bila na višji ravni. Vsekakor je čudno, da je bila bolnišnica do sedaj zadostna in je naenkrat postala neprimerna in neučinkovita. Zato je vodstvo bolnišnice, ne da bi o tem obvestilo kogarkoli, sklenilo premestiti vse bolnike iz Ul. Diaz v bolnišnico «Villa S. Giusto*. Ozadje pa je povsem drugačno. Meniški red fatebenefratelli je zaprosil deželno upravo za posojilo, s katerim bi zgradil novo bolnišnico v Gorici. Dežela jim je v ta namen nakazala 950 milijonov lir. Sedaj pa so nastale težave zaradi lokacije in birokratskih postopkov. Tiskovno poročilo pravi, da se fatebenefratelli zavedajo časa, ki je potreben za te birokratske postopke in da so temu primemo imeli za pravilno rešitev v tem, da so bolnišnico v Ul. Diaz zaprli. «Bolnišnica v Ul. Diaz je neprimerna*, nadaljuje poročilo, «zakaj bi ne premestili vse bolnike v «Villo S. Giusto», dokler ne bo zgrajena nova bolnišnica?* Tiskovno poročilo pravi dalje, da to ni noben pritisk na politične sile, kot bi lahko kazalo. Seveda si pri tem ne postavljajo vprašanja, kaj bo z zaposlenim osebjem, koliko \iud: bo ostalo brez dela in kam bodo ti ljudje šli potem, ko bodo bolnišnico zaprli. Ul. Della Barca. Novi cestni tlak, ki ga bodo uredili pod podvozom, bo za več kot meter nižji od sedanjega. Cesta bo na tistem odseku tudi precej širša, tako da bo končno le odstranjeno ozko grlo, ki je prav ob vhodu v mesto zelo oviralo promet. Večkrat smo bili namreč priča nevsakdanjim nesrečam, ko so se visoki tovornjaki zagozdili v tem podvozu in niso mogli ne naprej ne nazaj. Odločen protest krminskih kmetov niso dovolili, da bi dela napredovala. Dejstvo je namreč, da se niso ustrezni organi in kmetje še zmenili za ceno in odkup zemljišča, ki naj bi služilo cestni trasi in industrijskim obratom, ki bodo tam zrasli. Kmetje so namreč že 15. aprila posredovali pri deželnem odbomišt-vu za trgovino in industrijo, pri predsedniku industrijske cone v Kr-minu ter pri županu ,da bi rešili problem razlastitve, predvsem zaradi ekonomskega položaja, v katerem bi se znašle prizadete družine, ki bi morale popolnoma prenehati z delom na polju. Na kraj demonstracije so včeraj ' ki VZBUJA RADOVEDNOST Priprave v strogi tajnosti - Napovedujejo presenečenja Športniki iz Štadreža, vključeni v športno društvo »Juventina*. se marljivo pripravljajo na svojo poletno prireditev, ki bo v nedeljo, 30. t. m. Posebno zanimanje vzbuja avtomobilski rally, ki ga poseben odbor pripravlja v največji tajnosti. Odborniki nočejo najaviti niti proge za letošnjo prireditev ter pravijo, da je ne bodo niti tik pred startom. Udeleženci bodo ižvedeli za progo šele na dan dirke in še to sproti od etape do etape. Vseeno smo izvedeli, da bo šla proga tudi letos čez mejo na jugoslovansko stran. Pravijo tudi, da bodo letos vnesli v program rallyja novosti, ki bodo napravile to tekmo še bolj zanimivo in privlačno. Tajnost pa hočejo vsekakor obdržati tudi zato, da bi se kdo ne okoristil s prezgodnjimi informacijami na škodo drugih, kot se je pri prejšnjih dirkah včasih zgodilo. Kdor pa bi hotel kaj več podrobnosti, naj se sam obme do pri- Buldofrrji spet na delu pri podvozu v Ul. Aquileia Pred nekaj dnevi so spet začeli delom pri podvozu v Ul. Aquileia. Dela so bila zaradi birokratskih postopkov precej časa ustavljena, sedaj pa kaže, da so bile te ovire premeščene,. da je podjetje spet začelo s popravili. Odsek Ul, Aquileia, ki gre od železniškega podvoza do mosta IX. Agosto, so zaprli, temu primerno pa so uredili dvosmeren promet po FRANCOSKA DELEGACIJA NA OBISKU PRI ERSA zelo povečal. 7 MILIJONOV LIR ŠKODE! y m 'M iSi t:MI Kot smo že poročali v naši vče-JQjšnji številki, je predsinočnjim si-°Y’t požar do kraja uničil skla-dišče obrtne delavnice za izdelovale parketov in lesenih podov «Bratr le Barnaba* v Ul. Zugnano 15. Ogenj je popolnoma uničil nad 30 auh. metrov uskladiščenega drago-cen«ga lesa ter dva stroja za iz- delovanje parketov, ki sta bila v neposredni bližini skladišča. Škodo, ki jo je povzročil požar, cenijo na okrog 7 milijonov lir. Vzroki požara so še neznani, še najbolj verjetno pa je ,da je ogenj zanetil ogorek cigareto, ki ga je nekdo odvrgel preko plota s ceste nad samo delavnico. Na sliki: gasilci med gašenjem. Potovalne ugodnosti Tržaške hranilnice Sporazumno s tržaškim Lloydom, delniško družbo «M. F. Martinah* ter krajevnimi potovalnimi agencijami je Tržaška hranilnica sklenila uvesti posebno hranilno knjižico «V/V Viaggi e Vacanze* — »Poto-vanja in počitnice*, namenjeno klientom same hranilnice. Lastniki te posebne hranilne knjižice se bodo lahko poslužili vrste ugodnosti, ki jih hranilnica daje na razpolago za razna potovanja in turistične storitve. Te storitve pa so trojne: največja obrestna mera s prostim dvigom, možnost za obrestne olajšave pri dopolnitvi vknjiženega prihranka ter petodstotni popust za vrsto izletov in potovanj, ki jih prirejajo potovalne agencije Adria-mare v Gradežu, Trg V. Carpaccio 5, Aurora Viaggi v Trstu, Ul. Cice-rone 4, Paterniti Viaggi v Trstu, Korzo Cavour 7/1, Ribi et Co. v Gradežu, Drevored Europa Unita 5, osrednji urad CIT v Trstu, Trg UnitA 6, UTAT v Trstu, Ul. Im-briani 11, M. F. Martinoli v Trstu Ul. Cicerone 11 ter Lloyd Triestino v Trstu, Trg Unita 1. Vse potrebne informacije dajejo v Tržaški hranilnici ter v omenjenih potovalnih a-gencijah. Drevi začetek festivala «Dela» Drevi se v Dolini, na odprtem, prične pokrajinski festival «Dela», za katerega je krožek »P Tomažič* pripravil bogat kulturni spo red. Ob 21. uri bosta nastopila s samostojnima koncertoma pevska zbora »Slovenec* iz Boršta in »Fran Venturini* od Domja. zatem pa godba na nihala iz Doline Jutri popoldne bo po koncertu riomanjske godbe na pihala po membno politično zborovanje, katerem bosta o novi centristični vladi spregovorila poslanec Albin Škerk in član osrednjega vodstva KPI Emanuele Macaluso. Ob 21. bo celovečerni nastop folklorne skupine «Brodograditelj» z Reke, ki po večkratnih turnejah v tujini prvič gostuje v Trstu. Festival »Dela* se bo zaključil v ponedeljek s koncertom pevskega zbora »Valentin Vodnik* iz Doline, ki se bo predstavil s sporedom slovenskih narodnih in partizanskih pesmi. Vsak večer bo do pozne ure ples ob zvokih orkestra «Kras». Kmetje v Krminu so včeraj odloč- | prišle občinske oblasti, ki so se no protestirali, zaradi pričetka del; dogovorile s kmeti, da bodo o za-za ureditev industrijskih infrastruk- devi govorili že danes zjutraj, na tur na njihovih zemljiščih. S trak- skupnem sestanku, ki bo na obči-torji so zapeljali na zemljišča in ni ob 11. uri .................mu.,.............m....n.........*.*...mn...n.."..""""""- VESTI Z ONSTRAN MEJI V Ajdovščini primanjkuje več strokovnih delavcev Pobratenje ajdovske občine s Ouilianom pri Savoni V ajdovski občini se je v zadnjih letih razvila vrsta delovnih organizacij. Zlasti Fructal Alko, Primorje in Tekstina ter LIP so s svojimi kvalitetnimi proizvodi prodrla v širši jugoslovanski in evropski prostor. Vsa ta podjetja imajo tudi ambiciozne načrte za nadaljnji napredek. Zdi se pa, da postajajo ti načrti ogroženi, ker je trenutno v občini komaj še kakih 50 delavcev, ki bi se radi zaposlili, a so v večini težko zaposljivi. Gre namreč za ljudi, ki so za delo le omejeno sposobni. Tako na primer ostajajo sedaj nekatera podjetja brez delavcev, ki bi jih lahko vključili v proizvodnjo. Tekstina bi na primer za izdelovanje hlačnih nogavic za ne- je takorekoč čez noč pojavil ko nemško firmo takoj potrebova- problem delavcev. Še pred nekaj leti, je bil znaten pritisk iz vasi na nova delovna mesta, zdaj pa je opazen ooraten proces. Podjetja se borijo za to, da bi pridobila kakšnega novega delavca. Na razpise praktično ni novih delavcev. Od dobrih 20.000 ljudi, kolikor jih živi v občini, jih je zaposlenih več kakor 5000. Samo v lanskem letu je dobilo delo kar 300 novih delavcev. V pretežni meri so bili to mladi absolventi šol ter nekateri tudi starejši občani, ki so sicer najprej odločili za delo na svojih kmetijah, a so se zaradi težavnjh razmer v kmetijstvu pozneje preusmerili. Nad polovico vseh zaposlenih je v industriji. Novogoriški zavod za zaposlovanje, ki je izdelal posebno analizo o gibanju delovne sile, je ugotovil, da Izmenjava novih izkušenj za koristnejša spoznavanja Vsebina razgovorov so bili problemi, ki zavirajo kmetijski razvoj V Cervignanu, v središču za kmetijsko poklicno izpopolnjevanje, so te dni v organizaciji deželne ustanove za razvoj kmetijstva ER SA v teku pogovori med skupino voditeljev kmetijskih sol iz Francije in skupino neposrednih obdelovalcev iz naše dežele. Vsebina razgovorov zajema v glavnem probleme tehnične pomoči kmetijskim zadrugam, poklicnega izpopolnjevanja, probleme reform razdeljevanja zemljišč in pokojnin za starejše kmetovalce. V razgovorih dajejo tudi veliko važnost komercializaciji kmetijskih proizvodov za izboljšanje trga. Pri debati so prisotni tudi mladi študentje, ki so v prejšnjem šolskem letu sledili tehničnemu izpopolnjevalnemu tečaju ERSE Del razgovorov sloni predvsem na izmenjavi izkušenj enih in drugih, ki so prišli do ugotovitve, da se tudi kmetijske šole v Franciji poslužujejo metod, ki so podobne tukajšnjim. Francozi imajo pri tem prednost, kajti ponašajo se lahko že s tridesetletno izkušnjo s katero so lahko prišli do vidnih rezultatov na področju kmetijstva. Srečanje med tukajšnjimi in fran enakimi kmetovalci je namenjeno tudi določitvi skupne baze za bodoče sodelovanje. Temu primerno so se že dogovorili, da si bodo izmenjavali mlade kmetijske študente, ki bodo tako lahko pridobili veliko izkušenj. Srečanje so z obeh strani ocenili zelo pozitivno: izmenjava izkušenj in problemov namreč, pripelje vedno do novih spoznavanj, ki so pri tukajšnjem kmetijstvu še tako potrebna. V ponedeljek bosta člane francoske delegacije sprejela na videmski pokrajini pokrajinski predsednik Turello in deželni odbornik za kmetijstvo Comelli. Tekstilci iz Podgore se pritožujejo Tri sindikalne organizacije tekstilcev CGIL, CISL in UIL so poslale Združenju industrijcev v Gorici pismo, v katerem ugotavljajo, da je tovarniški svet podgorske tekstilne tovarne zahteval za delavce belilnice in barvarne dodatek po 100 lir na uro zaradi količine ln kvalitete proizvodnje. Vodstvo to- varne ni odgovorilo na to zahtevo in je celo samovoljno reorganiziralo kvalifikacijo prizadetih delavcev, čeprav bi po pogodbi morali storiti to sporazumno s prizadetimi delavci oziroma njihovimi predstavniki. Sindikati predlagajo zato naj Združenje industrijcev skliče sestanek, na katerem naj bi pravično uredili to in druge sporne zadeve, ker ne morejo pristati na samovoljne in paternalistične ukrepe s strani tovarniškega vodstva. Tudi delavci podjetja CILFIT iz Tržiča, ki predeluje volno za žimnice, zahtevajo sestanek svojih predstavnikov s predstavniki Zveze industrijcev iz Tržiča, da bi proučili obnovo delovne pogodbe, ker je sedanja zapadla že ob koncu lanskega leta ter bi jo bilo treba pri obnovi uskladitvi z vsedržavno pogodbo za tekstilce. la kakih 80 žensk, Fructal - Alko pa bi potreboval vsaj sto delavcev za izpopolnitev vseh razpoložljivih delovnih mest. PoJobno je še v nekaterih drugih delovnih organizacijah. Ob tem pa se je v zadnjem času pojavilo v neposredni soseščini občine več delovnih organizacij z novimi obrati, ki so pobrali več delavcev. Gospodarstveniki v Ajdovščini se jezijo, ker se jim na tak način odžira delovna sila. Zato je bila zadnja seja občinske skupščine precej kritično razpoložena od tega pojava. Odborniki so zahtevali od strokovnih služb, da jim pripravijo podrobnejšo analizo o tem problemu in njegovem reševanju. Ugotavljajo namreč, da bodo problemi v prihodnjih letih še liujši. Naraščaj mladih ljudi sposobnih za delo je namreč nizek, saj dokonča letno osnovno šolo le okoli 200 mladeničev in mladenk. Razen tega se z razvijanjem živ-:enjskega standarda in potreb občanov veča tudi zaposlovanje v terciarnih dejavnostih, ki so še slabo razvite. Ob vsem tem napovedujejo za jesen novo razpravo o delovni sili v občinski skupščini. Ajdovska občinska skupščina je na svoji četrtkovi seji sprejela sklep o pobratenju občine z občino Quil'ano v bližini Savone. Sklep je bil sprejet potem ko sta obe občini izmenjali uradni delegaciji. V marcu se je namreč mudila v Quilianu detekcija ajdovske občine s predsednikom Greifom na čelu, medtem ko je bila v juniju na obisku v Ajdovščini delegacija Quiliana z županom Piccassojem. Obe občmi sta se dogovorili o raznih oblikah sodelovanja zlasti na kulturnem področju. Ajdovska občinska uprava je sprejela tudi sktep o preimenovanju Kotlarske ulice v Ajdovščini v Ulico Quil!ano. Počitniški tečaj za družine subnormalnih otrok V Ravasclettu se bo do 15. julija nadaljeval tečaj za starše in njihove sunnormalne otroke iz Gorice in ! Tržiča. iiiiiiiiiiimitittitiiiiiiiiiiiiimitiiuiiiittiMHitiiHHiiiiumiifnmuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiii Bogato poplačana vztrajnost k“*4S ^ M <' . Pri tej novi pobudi, je poudarjena predvsem važnost otrokove družine, ki lahko pri razvoju njegove osebnosti mnogo pomaga. Doslej so bili namreč otroci prepuščeni raznim zavodom in šolam, ki pa ne zadostujejo za njihovo pravilno nego. . V glavnem se delo tečaja razvija v dve smeri: pod vodstvom psihologov se starši otrok razgovarjajo ter tako pridobivajo osnovne elemente, ki so potrebni za otrokovo vzgojo, na drugi strani se pa skušajo otroci sami, z raznimi igrami in vzgojnimi posegi, pripeljati do zadostne stopnje razvoja. Iz tega je postalo razvidno, kako težki so odnosi, do katerih včasih pridejo starši in subnormalni otroci in kako nerazdružljivo je delo, ki bi ga istočasno morale opravljati družine, šole in vsa ostala skupnost. Vedno bolj postaja tudi jasno, da je potrebno sensibilizirati družbo za probleme, ki tarejo subnormalne o-trnke in njihove družine. Starši sami pa ne smejo celotnega bremena prepustiti družbi, kajti s tem samo škodujejo svojim otrokom. Študijske podpore sovodenjskim dijakom Sovodcnjski župan vabi prizadeto sredn"h šol, da se čim- prej zglasijo na županstvu, da bi uredili prošnje glede šolskih podpor za prihodnje šolsko leto. Na županstvu dobijo potrebne obrazce dijaki nižje srednje šole, ki želijo imeti tako študijsko podporo kot ono za prevoze. Omenjene obrazce morajo nato dijaki izročiti županstvu. Omenimo v zvezi s tem, da je lani sovodenjska občina zelo lepo poskrbela za prevoz otrok in da so lani vsi dija ki brez razlike dobili, edini na Goriškem in mm-da tudi v d°želi, letno po 30 000 lir študijske podpore. Dijaki višjih srednjih šol pa dobijo obrazce na tajništvih svojih šol. Te morajo nato, izpopolnie-ne, izročiti na sovodenjskem žu panstvu. To je odprto vsako ju tro. Županstvo izraža željo, da bi zainteresirani te prošnje čimprej izročili. Dijakinje iz Celovca v gosteh v Gorici Včeraj so iz Celovca prispel« goriške dijakinje, ki so za dva tedna bile v gosteh pri družinah v Avstriji. Z njimi so prišle tudi celovške dijakinje, ki bodo tu ostale v gosteh prav tako dva tedna, in odbornik za šolstvo celovške občine profesor Marschner ter šef ka bineta Lindner. Ugledne goste in dijakinje so na goriški občini snrp-jeli župan De Simone in vsi odborniki. pravljainega odbora, ki skoro vsak večer dela na sedežu p. d. »O. Župančič* na trgu v Standrežu in pripravlja tehnične podrobnosti glede pravilnika in poteka rallyja. Vsekakor so priprave v polnem teku in luč na sedežu vsak večer povečuje zanimanje tistih, ki se nameravajo udeležiti rallyja, pa bi radi vedeli kaj več podrobnosti. Morda pa bo prav tako tajinstvena priprava to zanimanje še bolj podžgala, da se bodo poleg lanskih pridružili še novi tekmovalci iz Štandreža, Gorice in drugih bližnjih krajev. Nocoj bo na Vrhu spd vse živahno Nocoj se bo na Vrhu nadaljevalo praznovanje domačega »Piknika*. Med tednom niso Vrhovci imeli dosti sreče, saj je skoraj vsaki dan deževalo. Zaradi dežja se je že prejšnji ponedeljek predčasno končal ples. prav tako neugodno vreme so imeli tudi v četrtek, ko so si pričakovali precejšnjega obiska Domačini upajo, da bo vsaj še te tri dni vreme dovoljevalo normalen potek praznovanja, saj so pravzaprav ti zaključni dnevi najvažnejši del manifestacije. Danes zvečer bodo imeli na programu spet tekmovanje v briškoli. ki je že prejšnjo soboto privabilo toliko ljubiteljev te igre. Seveda so domačini poskrbeli tudi za zabavo mladine, ki se bo lahko zavrtela na «brjarju». Deloval bo tudi bife s prigrizkom in pijačo. Jutri sestanek zaradi avtoceste v Sovodnjah Opozarjamo vse zemljiške lastnike Iz Sovodenj, ki so prizadeti zaradi gradnje avtoceste preko svojih zemljišč, da bo jutri, v nedeljo, ob 11. uri sestanek prizadetih v občinski sejni dvorani. Ob tej priliki bodo razpravljali o zadevi, ki je važna za vse. Zato priporočamo vsem, ki so kakorkoli pri tem prizadeti, da se sestanka v svojem interesa udeležijo- Izleti SPD Gorica priredi v nedeljo, 23. t.m., izlet z lastnimi prevoznimi sredstvi do Doma Klementa Juga, od koder se bodo povzpeli na Bogatin. Vsa pojasnila na sedežu v Ul Malta 2. tel. 24-95. SPD Gorica priredi v nedeljo, 30. julija družinski izlet h Gardskemu iezeru. Podrobnejša pojasnila na sedežu, Ul. Malta 2, tel. 24-95, športni ribolov ob Vipavi se Je v zadnjem času zelo razmahnil in Ima veliko privržencev tudi med mladino. Seveda Je uspeh ribičev kaj različen, včasih se morajo vrniti domov tudi praznili rok. Trud in vztrajnost Sergija Gregoriča (na sliki v sredini) je bil pa bogato poplačan, saj je ujel 6 kg težko ščuko Prispevki Za Slovensko planinsko društvo v Gorici daruje N. N. 4.000 lir. Iz goriškega matičnega urada Na goriškem matičnem uradu je bilo v dneh 10., 11., 12. in 13. julija vpisanih 14 rojstev in 7 smrti: ROJSTVA: Christian Calligaris, Nikolas Širok, Luca Brunello, Laila Costantino, Monica Vidon, Valentina Vit, Massimo Puntin, Tiziana Pegan, Cristiana Beltrame, Luigi Piccotti, Antonio Vaccaro, Simonet-ta Bartoccioni, Raffaella Polmona-ri, Andrea di Siena. SMRTI: upokojenka 87 letna Maria Suerz, vd. Minut; kmet 85-letni Francesco Brumat; upokojenec 75-letni Aldo Masotti; upokojenka Hl-letna Elisa Marizza; gospodinja 82-letna Pierina Puia, vd. Car-gnel; upokojenka 84-letna Elisabetta Pagnacco. vd. Franzoni; upokojenka 87 letna Antonia Klaudc, vd. Trpin. Kino Jutri v Števeranu zborovski koncert Jutri, v nedeljo, 16. julija, bo v župnijskem domu v Števerjanu gostoval moški pevski zbor tKranj*. Zbor je prišel na gostovanje na vabilo števerjanske občine in bo jutri ob 20.30 imel celovečerni koncert narodnih in umetnih pesmi. Št ena smrt v Podgori Včeraj dopoldne ob 11. uri so spremili k zadnjemu počitku na pokopališču v Podgori Matildo Klavčič vd. Terpin, ki je dosegla lepo starost 88 let. Poleg družine in sorodnikov se je pogreba udeležilo veliko število domačinov ter znancev in prijateljev iz Gorice in drugih krajev. S pokojno Matildo nas je zapustila še ena dobra in zavedna žena starejše podgorske generacije, ki je morala prenesti obe vojni in vse gorje, ki je bilo z njima združeno. Zapustila je hčerko Albino in sina Silvana, znanega tiskarja v Gorici. Obema družinama izrekamo sožalje, pokojnici pa želimo miren počitek v domači zemlji. filtrira VERDI ob 17.30—-22.00: »Io non vedo, tu non parli, lui non sente*. A. Noschese in E. Montesano; barvni film. CORSO ob 17.30—22.00 «11 faro in capo al mondo*. J. Brynner in S. Eggar. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO Zaprto /.aradi počitnic. CENTRALE Zaprto zaradi oooitmc. V1TTORIA Zaprlo zaradi počitnic. 7 r:ič A7.ZURRO ob 17 30: »Due fralelli in un pošto chiamato Trinita* rtai .ni film. EXCELSIOR ob 18.00: «i uuattro del-1'Ave Maria* Bud Spencer, Terence Hill. Barvni film. PRINCIPE ob 18.(X): «Metti una sera a cena*. Barvni film. V»trn ftiirira SOČA (N. Gorica): »Vampirjeve ljubice*, ameriški barvni film - ob 18. in 20.15. SVOBODA (Šempeter): «Sugar colt», italijansko španski barvni film — ob 18.30 in 20.30. RENČE: »Smrt trka dvakrat*, italijansko nemški barvni film — ob 20. uri. ŠEMPAS: «Quo vadiš*, ameriški barvni film — ob 20. KANAL: »Vdova iz vagon gepa», ama-riški film — ob 20. PRVAČINA: Danes zaprto. DESKLE: »Zdravilišče za ženske*, francoski barvni film — ob 20. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 5. tel. 21-24. 15. julija 1972 j:::::::::::::::::::::::;:::”""":::::::::::::::: Srečanje z gosti iz Škotske ::::::::::::::: Gostje Škotske včeraj zjutraj poklonili dlih spominu padlih na Proseku venec partizanov in položili pred spomenik Okoli 11. ure včeraj je goste Škotske sprejel žuDana. tržaški župan inž. žunan nn niih Marcello Spaccini. Gostje so obdarili Predsinotnjem, ko so v poznem večeru prispeli gostje, so jih Prosečani sprejeli po stari slovanski navadi s soljo in kruhom. Seveda ni manjkala domača pijača iz majolike SB.VO LUŠA NE BO POZABIL IZLETA V LENINGRAD Sesti človek na svetu operiran na nov način Med večerjo je imel perforacijo ulcusa ■ Transfuzija med vožnjo v bolnišnico zelo human odnos do pacienta - Tudi po odslovitvi iskreni prijatelji pa- Po dolgem času sem ga srečal prav po naključju. V svoji u-Jiiformi prometnega kontrolorja koprskega ♦Slavnika* je v buffe-tu pri ^ postajališču, pod domačo vasjo čakal na »odrejeno* progo proti Gačišču. ♦Silvo! Lepo izgledaš! Zredil si se. Kako to, saj si bil zmeraj kot škržat?*, sem ga kar naravnost ogovoril, ko sva se pozdravljala. «Ja, kako naj ti povem! Dolga je ta zgodba. Zdaj ni časa. Avtobus bo vsak čas tu...» je dejal 51-letni Silvo Luša iz Dekanov. Brž sva se domenila, da ga počakam v Gračišču, kjer je za tisti dan končal svojo službo. Približno pol ure pozneje sva sedla v senco pri nekdanji U-dovičevi gostilni, «Pri Kapeli* v Gračišču. Zdaj je tu gospodar Popetrčan in lokal kar dobro dela spričo vse večjega prometa proti Buzetu, Pregari in Zrenju. Le škoda, da se nekaj sto metrov dalje od gostilne preneha asfalt. Gračišče je drugače kar urejena vas, z lepo novo šolo in zadružnim domom. Spominjam se prvih povojnih let, ko je bilo vse požgano in zapuščeno. Zdaj je tu živahno. Ljudje so večinoma zaposleni v Kopru ali Izoli Po vrnitvi z dela obdelujejo po- S Silvom sva brž razpredelala » ° njegovem zdravju in počutju. Osem let je namreč bolehal za tako imenovano «ul-čero». Zdravniki, tudi specialisti so mu zmeraj odsvetovali operacijo m ga tolažili, glede na to, da je še mlad, naj se skuša ozdraviti brez operacije. V tem upanju je dolga leta upošteval zdravniške nasvete in se tudi hranil po njihovih receptih - stroga dieta -. Toda l»>je ni in ni hotelo priti. Polagoma je hujšal. Nazadnje je od normalne teže okrog 75 kilogramov prišel na samih 51 kilogramov. V takem stanju nič hudega sluteč, se je 22. oktobra lani odločil, da pojde na izlet v Sovjetsko zvezo. S petnajstimi delovnimi tovariši in s skupino kakih sto turistov iz vse Slovenije, v organizaciji turističnega podjetja «Kompas» iz Ljubljane, so tako poleteli z Brnika do Leningrada, še sanjalo se mu d,a 8f. bodo„.v. daljni prijatelj-^oadla Van Impeju, ki je pričel D .J Pobeg 30 km pred ciljem sku-J s Portugalcem Agostinhom. Današnja vožnja je bila precej zit^rf113’ Sa^ bb° treba prevo-bva prelaza, veljavna za gor- sko nagrado, cilj pa je bil tudi V a “U' '-‘“•J J'- (ja)V2^onu- Zadnji kilometri se niso J, tako strmo vzpenjali, saj je kam .v®n®ka razlika med začet-tm!1 » koncern vzpona le 400 me- spel' v3 Co1 de Perty Je P'rvi Pri' jyan Impe, kateremu so sle- g-k Mortensen, Mintjens in CfJ^nnaacker. Na drugem vzponu :p km) je potegnil Agostinho, ki s™ tudi gorsko nagrado. V jrtKtu pa ga je ujel Van Impe, v , ■^ sledil portugalskemu pr- niai ln n‘ n*ti enkrat zame-jat v vodstvu. Kmalu sta si na-, .ala prednost 1’45” pred skupino, q. 150 jo sestavljali Genty, Merckx, TVar|a, Gknondi, Kunde, Poulidor, ovenet in Guimard. V tej skupi-in Merckx le nadzoroval Ocano slo J-e,pustil Pri miru druge, ki so s, šali uiti. časovne razlike so o-3ftfte ^spremenjene in v zadnjih ko ^trih je imel Van Impe lah-utri' °®°’ k° je prehitel že precej gojenega Agostinha in je sam pri- . Današnja etapa je bila mišljena n . nekako maščevanje Ocane, ki i oi poskušal ponoviti lanskolet-“speh, ko je prav na Merlette z več kot devetimi minutami zadi°Sti P1^ Merckxom in mu Sa tožbo v roku dvanajstih ur. Bobby Fischer je vložil preteklo I Fischer sam je izjavil, da noč uradni protest, ker mu je glavni sodnik tega dvoboja, Nemec Lot-mar Schmidt odvzel točko in določil Sovjeta Spasskega za zmagovalca druge partije. Kot smo že poročali, je sodnik tako ukrepal zato, ker se Fischer niti eno uro po določenem času ni pojavil za šahovnico. Po pravilih je razsodišče dolžno odgovoriti na Amerikainčevo pri viiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiik KOLSSAKSTVO V KATEGORIJI VETERANOV Jutri se bo Maver potegoval za naslov deželnega prvaka Skupno bo nastopilo približno 30 kolesarjev Za- kolesarje1'je'Sezčba ‘V pdlhčtni slavije in odnesel' riirioge nagrade teku In v nedeljo bodo na spOi razna deželna prvenstva. V 1 kah bo deželno prvenstvo amaterjev, v Bkzbvici pa "še’ hodo' 'jiomČ1 rili kolesarji veterani. Proga za veterane bo precej naporna, predvsem zaradi dolžine, ki se približuje dovoljeni meji 100 km. Zaradi prvenstev v drugih deželah pa bodo na tej dirki sodelovali le kolesarji iz Furlanije - Julijske krajine, tako da bo število vpisanih precej nizko (okrog 30 nastopajočih). Prvenstva se bo, seveda, udeležil tudi predstavnik lonjerske A-drie, Nino Maver, ki bo startal kot eden izmed največjih favoritov. V začetku letošnje sezone je dokazal, da je v odlični formi in se lahko brez skrbi kosa z drugimi najboljšimi kolesarji veterani pri nas. Letos pa bo imel proti sebi ne le hudo koalicijo tržaških predstavnikov, pač pa tudi precej mlajših furlanskih vozačev, ki so komaj prestopili v kategorijo veteranov, predvsem Duilia Tede-sca, ki bo branil naslov deželnega prvaka in pa Petrellija, ki je še pred nedavnim meril svoje moči med profesionalnimi kolesarji. Kot vedno, se tudi tokrat Maver vestno pripravlja na nedeljsko dirko. Vsak dan je na kolesu in prevozi na desetine kilometrov, saj se zaveda, da se le z vestnim treningom lahko obdrži pri močeh in upa na častno uvrstitev. Zaveda se, da ni več v letih, ko je tekmoval z uspehom po cestah Jugo- redu ter odlične uvrstitve. Naj omenim Ron- le etapno dirko od Karlovca do Reke, ko je v..štirih etapah kar trikrat zmagal in odnesel seveda tudi končno zmago. Dvakrat je bil prvak Pulja, kjer je takoj po vojni stanoval in kjer ga v kolesarskih krogih še dobro poznajo. Nastopal je tudi v etapnih dirkah po Jugoslaviji, po Avstriji, na dirki Pulj - Beograd in se je vedno odlično odrezal. Na dolgi dirki od Dunaja preko Gradca do Zagreba je trikrat osvojil etapno zmago. Na- to je nekaj časa miroval, komaj pa je dosegel mejo za nastop med veterani, je takoj začel ponovno dirkati,V. desatih .letih svojega u-dejstvovanja v tej kategoriji je dosegel preko dvajset zmag, trikrat je bil med prvimi petimi na državnem prvenstvu, dvakrat pa je bil že deželni prvak, jutri bo poskušal ponovno obleči majico najboljšega v deželi, čeprav v svoji skromnosti zatrjuje, da nima več nobene možnosti za osvojitev prvega mesta. Radi so v Reykjaviku pripravili proti njemu pravi komplot. Zato ga ni mogel nihče pregovoriti, da bi z dvobo jem nadaljeval. Razsodišče njegovi pritožbi žara di odvzete točke seveda ni ugjodi-lo in jo je zavrnilo. Bolj spravljivo stališče pa je zavzelo do njegove druge zahteve, namreč, da bi umaknili televizijske kamere iz dvorane, kjer se odvija dvoboj. Razsodišče je namreč sklenilo, naj se glede tega vprašanja neposredno pogovore med seboj zastopniki o-beh šahistov. V islandskih šahovskih krogih menijo, da tvega Fischer celo diskvalifikacijo, če se ne bo odrekel svojim muham. V tem primeru bi tudi zgubil vse pravice do kakršnekoli denarne nagrade, ki so jo določili za to srečanje. Spasskega danes ni bilo v islandski prestolnici: odšel je lovit slanike. le, V., S. in G. Husu ter Lo-casto. Škoti pa bodo imeli na razpolago te nogometaše: Anderson, Beat-tie, Black, Flavell, Frame, Gibb, Handrie, Johnstone, Landles.McCaig, McConnell, McDonald, Miller, Mil-lar, D. in J. Morrow, A. in M. Poulton, Rankin, Scott ter Shanks. Za nastop gostov s škotske vlada ne le na Proseku, ampak v vsej tržaški okolici veliko zanimanje, zato ni nobenega dvoma, da gledalcev danes in jutri ob robu pro-seškega igrišča ne bo manjkalo. BUENOS AIRES, 14. — Argentinska nogometna zveza je predlagala, naj bi bilo srečanje za med-kontinentalni nogometni pokal 27. septembra in 10. oktobra. SKOKI V mm BOČEN, 14. — Prihodnji petek in soboto bo v Bocnu mednarodno tekmovanje v skokih v vodo, katerega se bodo udeležili tekmoval«' iz 14 držav. KOŠARKA ZADAR, 14. — Jutri se bo pričelo v Zadru peto evropsko mladinsko košarkarsko prvenstvo, ki bo trajalo do 23. julija. Nastopilo ho 12 držav, ki bodo razdeljene na dve skupini. V A skupini bodo nastopale Sovjetska zveza, Izrael, Madžarska, Poljska, Španija in Turčija. V B skupini pa bodo igrale Francija, Jugoslavija, Italija, Bolgarija in češkoslovaška. Jutri bodo odigrali naslednja srečanja: Madžarska - SZ, Turčija -Poljska, Izrael - Španija, Francija - Bolgarija, Jugoslavija - Grčija in ČSSR - Italija. Doberdobsko društvo Gradina organizira jutri pokrajinsko balinarsko tekmovanje za dvojice. Za to tekmovanje se je do sedaj prijavilo že 128 dvojic, ki bodo zastopale 25 balinarskih društev iz vse goriške pokrajine. Poleg teh se bodo tekmovanja udeležile še nekatere dvojice iz drugih krajev izven naše pokrajine, tako na primer tudi iz Mester. Tekmovanje, ki se bo odvijalo na 32 igriščih se bo začelo ob 9. uri zjutraj in bo trajalo ves dan, kajti med tekmovanjem samim se bodo morali igral« premikati 2 enega igrišča na drugo, kar jim bo seveda odvzelo precej časa. V Doberdobu bo tekmovanje na dveh igriščih, ki sta blizu gostilne «Pri Viktoriji*. Domače društvo bo zastopano z 8 dvojicami, ki so zek> dobro pripravljene in imajo veliko možnosti za dobro uvrstitev. Dvojica, ki bo osvojila prvo mesto, bo prejela trofejo občine Doberdob (na sliki), ostalih sedem F>a razne pokale. Prvim 16. dvojicam, bodo organizatorji podelili tudi posebne kolajne. ............."IIIIIIIIIIII.....1,11................................................m........m.............................................................................. noEMEnm DANES IN JUTRI V TRSTU Cesar na Borovem deseteroboju kandidat za najvišje uvrstitve Z novim osebnim rekordom okrog 6400 točk bi se uvrstil med elito deseterobojcev v Italiji KOŠARKA RIM, 14. — Italijansko žensko košarkarsko prvenstvo se bo pričelo 5. novembra. V A ligi bo nastopalo 12 ekip, med katerimi tudi Calza Bloch iz Trsta. > "■ w -vv '0* L*-' ' - ^ Rcykjavik, kjer je v teku srečanje med Spasskiin ln Fischerjem za naslov svetovnega šahovskega prvaka Atleti, ki nastopajo na deseteroboju ŠZ Boj* imajo danes na stadionu «P. Grezar* ob 9. uri že prvi start na 100 metrov. V jutranjih urah bo sledil še skok v daljino in met krogle, popoldne ob 16.15 pa se bo vsa druščina ponovno zbrala in ob 17. uri se bo začel skok v višino, kateremu bo sledil tek na 400 metrov. Jutri bo urnik isti. Zjutraj bodo atleti tekmovali na 110 m čez ovire, v metu diska in skoku s palico, po-ix>ldne pa v metu kopja in teku na 1500 metrov. Skok s palico se bo za boljše gotovo toliko zavlekel, da bo počitek pred zadnjima dvema panogama neprimerno krajši, kot za druge tekmovalce. Na deželnem prvenstvu se je skok s palico končal komaj ob 15. uri. Z zanimanjem pričakujemo nastop atletov iz Slovenije. Najboljši med gosti bi moral biti 23-letni Borut I-ampič, ki ima osebni rekord nad 6000 točk. V zelo dobri formi je zadnje čase borovec Vojko Cesar, zmagovalec lanske izdaje tekmovanja. Njegovi zadnji rezultati v metu diska, teku na 110 m čez ovire, na 400 metrov, v skoku v višino in v metu krogle dokazujejo da lahko računa tudi na nov osebni rekord okoli 6400 točk. Tak rezultat bi Borovega atleta po stavil že v državno elito. Kot zanimivost naj omenimo, da so deseteroboj« državne reprezentance na nedavnem tekmovanju na Finskem do segli samo en rezultat nad 6500 toč kami, ostale pa pod 6400. Žal, ne moremo dati dobrih napovedi za ostala Borova predstavnika Ruzzier je preobremenjen z delom in ne more trenirati kot bi hotel Pravi mtiež ,hUHL če bi psuawJu:e.-zultat z deželnega prvenstva. Delovne o|j}[gznosti bodo verjptno pooolnoma preprečile nastop tudi Švabu, «ki je na pragu 5000 točk. Ta sicer odlični tekač, bi moral tako danes kot jutri nastopiti s samo 3-4 urami spanja za seboj. Za deseteroboj pa je premalo. K. B. KOLESARSTVO ZA JUGOSLOVANSKE KOLESARJE T«žki pogoji za uvrstitev v olimpijsko moštvo BEOGRAD, 14. — Jugoslovanski olimpijski komite je izjavil, da bodo nastopili jugoslovanski kolesarji na olimpijskih igrah le, če se bodo odlično uvrstili na balkanskem prvenstvu, ki bo od 21. do 23. julija v Bukarešti. JOK zahteva, da se kolesarji uvrstijo ekipno na prvo mesto in pa da zmagajo med posamezniki. Pri tem pa morata Bolgarija in Romunija poslati na igre svoji najboljši ekipi. Le tako lahko upajo na odhod v Mtinchen. Doslej je med evidentnimi kandidati za igre le stari Radoš ču-brič, trenutno res najboljši jugoslovanski kolesar. Trener jugoslovanske kolesarske reprezentance Dragiša Ješič je izjavil, da so pogoji olimpijskega komiteja zelo trdi, vseeno pa bodo poskušali vse, da bi si pridobili zaupanje in se uvrstili v jugoslovansko olimpijsko vrsto. Ješič in zvezni kapetan Bogovič imata na razpolago enajst kandidatov. Enega bosta morala izločiti, kar bosta napravila po državnem prvenstvu, ki bo jutri in v nedeljo v Kranju. Na listi možnih potnikov za Bukarešto so naslednja kolesarji: čubrič, Kuvalja Jože Valenčič, Bilič, Pleško, Zakotnik, Gazdič, Leček, Jelič, Keršič in Frelih. A VTOMOBILIZEM V ponedeljek na gradu Sv. Justa Predavanje o rallyjih V iv>n Jeli k večei m: !■ bon gradu Sv. Justa v Trstu film i avtomobilskih rallyjih Film bo ’ barvah in bo trajal 50 minut. Po filmu bo predavanje o pripra vah za ralteje, o tehniki tekmova nja, o asistenci pri takih priredit vah. Govorili bodo tekmovalci Bac chelli, Frisori. Marzatico, Mondr in Pittoni, člani avtomobilske hiš 4R Lloyd Adriatico. Prisotni bodi tudi znani italijanski vozači Muna ri, Cavallari in Tominz. Istočasno bodo priredili tudi raz stavo sodobnih dirkalnih avtov, pt tudi starih avtomobilov. Vstop bo prost RIM, 14. — Italijanska televiziji bo prenašala jutri na prvem spe redu od 15.25 do 17.40 avtomobi sko dirko za veliko nagrado Anglije Mladostni dnevnik 17 SIMONA RUTARJA b0j a? sem o-stal v Gorici. Nekoliko sem bil res še slab od ItoteZni'. ve<5idel se mi pa ni ljubilo nikamor iti. Bil sem ves ln otožen- zarubil sem bil vse upanje, vse veselje. Vsega bil sit. Plazil sem se okoli brez namena. Dolgčas mi ie bilo je 0"7 neizmerno, zlasti ko so vsi odšli. Le še Dionisio 160) bič ™ mi ie bilo na tolažbo. Govorila sva vkup in zad-b®dšk6 SDala- °b 5. [= 171 smo šli jaz, vodja in Dionisio k je ofu izročit mu izkaz o napredku odgojencev. Pregledal šilite0 loka°ij°- Na zadnje me praša: «Wie geht es mit ihrem arstande? Sie sind linjahriger Fredwillige?» 161) z je začel nekaj napeljevati na nek poprejšnji govor -. kofom, pri kterem me je popisal (vem, da ne na mojo > in mu povedal, da želim (??!) v seminlšči ostati. Te- ,^61n tudi jaz (kakor me Je bal poprej vodja naučil), da ni prošnjo, ktero je že vodja zame vložil, škof ne v°ri nič, mi se pa priklonimo in odidemo. HeSePri večerji je bil vodja tako izgovoren, da ga še nikoli Vest,01 Videi takega. Izpraznil je menda cel koš svojih pripo-bjen °d zajnorcev. Govoril je pa večidel le proti meni ober-^včasih tudi proti Dionisiju), g. praefekta 161a) še po-OstTv 111 (ker je bil že zvedel, da drugo leto ne misli več na svojim mestu, kar ga Je seveda neizrečeno jezilo). niCi4 r>?yut'raj sem bil doma in som nekaj pisal, ter v čital-d°lgčn°klne s©m kosil čisto sam. Vendar mi ni bil več tako Žq 7as- Postal sem bil že malo bolj vesel, ker sem se bil Se raztresel. Videl sem, da bo bolje v seminlšči, kakor Šel u Poprej zdelo. Saj jedel sem dobro, ven sem lahko ■ ader se mi Je ljubilo. r° Poldne sem šal v Podgoro (poprej sem bil v Pevmo namenjen) k Klančiču. 162) Razkazal mi je nekoliko po okolici, potem vsa šla na Kalvarijo. Večerjal sem s praefektom. Pravil mi je o direktorji, kako da je časti in denarjev lakomen (potegoval se je ravno takrat za službo veroučiteilija na pripravnišči [= pripravnici]), kako da ima naj boljšo plačo za škofom (1600 fl., zraven še stanovanje, hrano in postrežbo), kako da se jezi, ker misli on (praefekt) preč iti, ker se boji, da mu ne bo hotel nobeden več priti, kako da se tudi sam pritožuje, da ima težko in da misli le še leto in prihodnje leto na svojim mestu kot vodja ostati, kako da hoče vsa dela in opravila praefektu izročiti, da bi mu le nekako nad-zomištvo ostalo itd. itd. Z menoj je bil zadnje dni tako prijazen, kakor menda z nobenim. Seveda, čutil je, da bo prišla stotnica v njegovo mošnjo. Poprej pa, ko sem bil vojak postal me celi mesec ni pogledal, niti ni govoril z menoj. 5. Zjutraj sem bil zopet doma. Prepisoval sem vodji neke izkaze o napredku odgojencev. Opoldne smo kosili vsi trije vkup, toda da mu ni bilo treba govoriti z praefektom prinesel je vodja «Vaterland» 163) seboj in ga pri mizi bral. Po poldne mi da ključ, naj giem v nadškofov vert na sprehod!! Jaz sem šel in sem vert še precej dobro ogledal na vse strani. Potem sem ostal doma, ker je malo deževalo, še le po peti uri mi da vodja en «officium hebdlomadisl sanctae«, 164) rekoč: «gehe in dde Domkirche, es gehen heute auch viele Protestan-ten dahin.» 165) Jaz sem šel, ali na pota sem srečal Saamena (kteri me je bil že predpoldne obiskal in mi nekaj lepih istorij od g. Marušiča povedal) in šla sva v Št. Andrež. Na poti sva srečala starega barona ! Saamena 1. Pozdravel me je prav prijazno, potem mi je pa začel praviti, da naj bom stanoviten, da naj se za zdaj vsemu udam in vse storim, kar mi ukažejo in sicer rad, brez godernjanja, da bo že prišel čas tudi zame, da naj ne obupam, da naj preveč ne žalujem, da naj se skušam rastresti, ker če ne moram bolan postati, da bom že še dobil dobrih ljudi, ki bodo zame skerbeli, do tistega časa pa naj poterpežlj'vo počakam itd. Pozna se, da iz njega govori pameten, mnofco izkušen mož. In vendar se je prederznil g. Marušič proti mojmu stricu terditi, da me je baron Saamen pri njemu (Marušiču) tožil!? Tega nikoli ne bom veroval. Morda je res kaj g. baron Saamen z Marušičem o meni govoril, pa gotovo tako, da me je miloval, ker je vedel, da sem nerad v semiinišči. Morda je tudi kaj Marušiču rekel lz na-mena, da bi me ta tako rad ne imel, da bi me morda še celo izgnal, za kar bi se mu zahvalil. Morda! Pa kaj se vse g. Marušič ne izmisli! Saj je tudi pravil mojmu stricu, kaka pri-jatela da sva z Goljevščekom, 166) češ ker sva vojaka!!! (Dostavek:) Poslovil se je baron Zopet prijazno. Z Rome-jem sva pa šla naravnost k Lutmanu Matevžu, 167) ki je ravno iz pipice prav po domače kadil. Dal je nama domačega kruha in vina, kolikor sva hotela, tako da se ga bil Saamen (ki ni navajen) malo navlekel. Tudi k Pavletiču 168) smo hoteli itd, pa ga ni bilo doma. Matevž je naju spremil do Gorice, kamor smo še le o mraku dospeli. Večerjala sva zopet s praefektom samim, kar nama je bilo obema prav. Hrast je seveda svoje Jeremijade [= žalost-inkel vedno ponavljal. Ta dan je bil zame dan iznajdeb na vse strani! 6. Zjutraj sem bil deloma doma, deloma pa okoli po mestu in po cerkvah, kjer sem ogledoval božje grobe In druge sv. obrede (zlasti v veliki cerkvi). Zato bi bil rad še do sobote (8.) v Gori« ostal, da bi bil enkrat vse te ceremonije videl. Ali g. stric je poslal meni in direktorju pismo, v kterim naznanja, da je poslal enega moža, ki me bo pripeljal v Cepo-van. Napravim se torej popoldne In odidem. Tovarišijo sem tanel popoti še precej dobro, le dež me je nekoliko nadlegoval skoraj celo pot od Prevala naprej (zlasti pa do Dola). 169) Sprejet sem bil z nekakem vsmiljenjem, zlasti pa do tete, ktera se je jako poterto kazala, ker sem bil bolan. Skerbno me je popraševala, kaj da mi je bilo, kako se počutim, kaj bi rad jedel, itd. Zdelo se mi je, da ima posebne namene z menoj, zato pa toliko mešetari okoli mene. Se stricem sem mogel le malo govoriti, ker je imel veliko opraviti. Vendar se je nekoliko pogovarjal z menoj, o svoji preselitvi na Sv. Goro, o moji vojaščini (vendar pa ni bil nič hud name, ker tudi on vedno bolj spoznaje, da sem na vsak način bolj e storil, ker sem šel za prostovoljca) in zadnlič o našem vodji. On ima sicer dobro misel od njega rekoč da je odgojevaicu mladine velika naloga Izročena. Da, g stric! odgojevaIec mladine ima največo, naj svetejšo S£°^ukerrv^ d?bri Je vsa. cela prihodnost od- visma. Ali zalibog, da g. Marušič se ne more ponašati da le odgojevavec njemu izročenih gojencev! Res da reče včasih kaj pa le sploh, za posamezne se ne zmeni čisto nič, k večemu’ da se malo pojezi nad njimi in da jih s «komedjanti» pita! Cetuda včasih kako nerodnost zapazi jo ne posvari, vsaj ne kakor bi tikalo, ampak le v svojim «Notizenbuch» L= beležnica] naredi Černe piko pri dotičnemu (saj sam tako pravi). Da, vi, g. stric gotovo še ne poznate tega prilizevalca! V pismu, ki ga je g. Marušič 3. aprila mojmu stricu pisal ,takole: <<škof so sicer v principu zoper to, da h *? = 'tKak0 16 Z VaŠ° voiaš6ino? SaJ ste enoletni prosto- Uižf Tk^nf^St (184!Lf ^ka. kasneje je bil kaplan v Solkanu. 162) Dijak tretjega razreda Just Klančič. 163) Katoliški dunajski dnevnik. 164) (lat.) = »Služba svetega (velikonočnega) tedna* 165) (nem.) = »pojdi v stolno cerkev, danes pojde tia tudi mnao protestantov*. J 166) Franc Goljevšček, sedmošolec iz Kanala 167) Matevž ali Matej Lutman (1853) je kot dijak živahno deloval v mladoslovenskem gibanju na Goriškem. Umrl je 1893 kot duhovnik v Lipalji vesi v Kanalski dob«. Pnu»c Pavletič dijak tretjega razreda gimnazije. 169) Dol je zaselek Cepovana. 170) (nem.) = »povsem legalno*. (Nadaljevanje sledi) TRSI Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 GORICA Ul 24 Maggio 1/1 Telefon Ul Montecchi 6/II Telefon 795 823 Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 794 638 833 82 Uredništvo Podružnica Uprava TRST Oglasni oddelek TRST Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17000 lir V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 15. julija 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubliani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana Gradeče 10/H nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 iir .Mal' oglasi* 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S P l- Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • Trst NAPETOST V ULSTRU SE STOPNJUJE IZ DNEVA V PflN Srdite bitke med gverilci in vojaki v belfaških in derryjskih četrtih Britanski vojaki so prvič v naskoku zavzeli neko mestno četrt - Osem smrtnih žrtev tragičen obračun spopadov • Britanska vojska v ofenzivi BELFAST, 14. — Prvič odkar je I britanske vojske je dejal, da so pred tremi leti izbruhnilo nasilje * danes ponoči izstrelili najmanj pet v Ulstru, je britanska vojska v naskoku zavzela eno izmed belfaških četrti, katero so zasedli gverilci radikalne struje provisionals katoliškega odporniškega gibanja IRA. Britanski minister za Severno Irsko Whitelaw je že včeraj zagrozil gverilcem, da bo londonska vlada zelo strogo nastopala, če bodo provisionals zaostrili svoj boj proti britanskim vojakom. Tragičen obračun današnjih spopadov je osem smrtnih žrtev. Do najostrejših spopadov je prišlo v četrti Lenadon v Belfastu. Gre za mešano četrt, to se pravi da v njej živijo bodisi katoličani bodisi protestanti. Zaradi neprestanih spopadov pa je večji del prebivalstva že zapustil svoje hiše in se je preselil drugam. Skupina britanskih vojakov je postavila barikado pred vhod v to četrt, da bi preprečila gverilcem, da bi se polastili tega mestnega predela. Provisionals pa so malo pred polnočjo napadli vojaško postojanko. Minister Whitelaw je brez oklevanja ukazal dvema bataljonoma, naj v naskoku zavzameta to mestno četrt. Po petih urah srditih bojev so vojaki izgnali gverilce. Vojaki niso tokrat uporabili kot po navadi gumijastih nabojev, pač pa so streljali s svinčenkami. V spopadu, ki je trajal vso noč so izgubili življenje dva vojaka in trije gverilci. Prebivalstvo, ki je do včeraj zvečer še ostalo v četrti Lenadon, je zapustilo svoje hiše, tako da je ta del mesta praktično neobljuden. Za ruševinami poslopij se skriva le tu pa tam kak ostrostrelec, ki iz zasede napada britanske patru-lje. Prvič od začetka spopadov so tisoč nabojev. V govoru pred londonskim parlamentom je Whitelaw opravičil ravnanje britanskih vojakov. De-jaJ je, da so jih gverilci prisilili k tako ostremu nastopu s svojimi srditimi napadi. Minister je tudi namignil na možnost, da bo angleška vojska vztrajala v ofenzivi. Poudaril je, da to ni v nasprotju z politiko londonske vlade v Ulstru, ki, po besedah Whitelawa, temelji na poskusu pomiritve nasprotujočih si taborov. Popoldne so se gverilci in britanski vojaki ponovno spopadli v belfaški četrti Ardoyne. Povod za oborožen spopad je bila eksplozija nekega miniranega avtomobila v neki ulici te katoliške četrti. Eksplozija je hudo poškodovala šest hiš. Kmalu po »tresku* so prihiteli britanski vojaki in policijski agenti, na katere so začeli streljati ostrostrelci. Skoraj istočasno so gverilci napadli tud, bližnje britanske postojanke. V spopadih sta bila dva vojaka hudo ranjena, eden pa je bil ubit. Vojaki trdijo, da so ranili ali ubili več napadalcev. Dve osebi sta umrli danes popoldne v Derryju zaradi ostrih spopadov med gverilci in britanskimi vojaki. V tem mestu je prišlo do številnih bombnih eksplozij, ki so povzročile zelo veliko materialno škodo. Odkar so provisionals preklicali premirje, so bombni atentati v Derryju povzročili preko milijon funtov šterlingov (ena milijarda in pol lir) škode. Na srečo današnje eksplozije niso povzročile žrtev, ker so atentatorji vedno pravočasno obvestili prebivalstvo. Ministrski predsednik republike Irske Lynch je pred dublinskim parlamentom izjavil, da je njegova vlada pripravljena na štiristran-ske pogovore z V. Britanijo ter s predstavniki ulstrskih katoličanov in protestantov za rešitev severnoirskega vprašanja. Lynch je dejal, da bi lahko zajezili val nasilja v Ulstru z ustanovitvijo avtonomne deželne vlade v Severnih pokrajinah. Irski državnik je tudi opozoril organizacijo IRA, da ne bo imela več podpore od dublinske vlade, če bo s svojim ravnanjem dala povod za državljansko vojno. Poplave na Japonskem še vedno trajajo TOKIO, 14. — Poplave na Ja ponskem, ki trajajo že deset dni, še niso prenehale. Ponoči je hudo deževje prizadelo otok Ogasavara, neurje pa se počasi premika proti severovzhodu. Zato predvidevajo, da se v prihodnjih dneh vreme na Japonskem ne bo izboljšalo. Vojska, policija in skupine prostovoljcev so noč in dan na delu, Zaskrbljenost nad bodočnostjo (Nadaljevanje z 2. strani) tujini, potem ko je svoje ladjedelnice zaprla v trenutku, ko je svetovno brodovje naraščalo v razmerju 6,7 do 9 odst. Izrazil je le zaskrbljenost, da bi centristična vlada ne klonila pred pritiskom krogov iz EGS in zasebnih italijanskih brodarjev. V tem smislu je omenil, da bo v ministrstvu za trg. mornarico šef kabineta bivši Laurov u-radnik. Končno je predložil resolucijo z zahtevo da deželni svet skliče sestanek zainteresiranih vladnih in deželnih ustanov o tem kočljivem vprašanju. Predlog je župan Spac-cini vsebinsko popolnoma osvojil, niso o njem glasovali zgolj iz proceduralnih razlogov. Boniciolli (PSI) je poudaril, da se sindikati prav te dni borijo za preobrat na tem gospodarskem področju in da Trst ne sme stati ob strani. Naj župan Spacdni dvigne svoj glas, ker ga bo prebivalstvo podprlo. ZA KD je spregovoril Vergerio, ki je dejal, da je zanj vseeno kaj, glavno je, da delavci nekaj delajo, zato je podprl župana in ga prosil, naj poseže, da bo arzenal lahko nadaljeval vsaj s specializiranimi gradnjami. V zaključku je Spaccini priznal svetovalcu Cuffaru, da se vlada stalno izmika danim obljubam in da je treba nastopiti odločneje. gverilci danes ponoči uporabili protitankovske topove. Predstavnik uhuiiiiiiii.... PO MNENJU KASACIJSKEGA SODIŠČA Zakon Fortuna-Baslini v nasprotju z ustavo? Vrhovno sodišče sprožilo problem pristojnosti civilnih in cerkvenih sodišč rtm 14 — Ustavno sodišče bo I tarnem sistemu pri trgovinskih iz-moralo’ v 'kratkem odločati, ali je1 menjavah. Dr. Vratuša je nadalje zakon Fortuna - Baslini o razporo- poudaril pomen sprejema programa " posebnih ukrepov v korist se po- polnoma nerazvitih držav. ZIS meni, da bi bilo potrebno praktično izvajanje deklaracije o neuvrščenosti in gospodarskem napredku, ki so jo sprejeli v Lusaki dopolniti z ukrepi, katerih namen bi bil povečati izmenjave in okrepiti druge oblike sodelovanja. Govor je bil tudi o pomenu regionalnega sodelovanja držav v razvoju. Zvezni izvršni svet je v zvezi s tem odločil, da bo tudi Jugoslavija sodelovala pri regionalnih bankah za razvoj. V razpravi, ki je sledila poročilu dr. Vratuše, so poslanci izrazili mnenje. da bi bilo potrebno ustanoviti poseben organ, ki bi obravnaval vprašanja odnosov Jugoslavije z državami v razvoju. Eden od udeležencev razprave je predlagal, da v zvezni skupščini ustanovijo komisijo, ki bo proučevala sodelovanje z neuvrščenimi državami, v kateri bi bili člani vseh svetov, kajti po njegovem mišljenju mora biti to sodelovanje ne le političnega in gospodarskega značaja, ampak vsestransko. Na seji so razpravljali tudi o stališču, ki ga bo jugoslovanska delegacija pod vodstvom zveznega tajnika Mirka Tepavca zavzela na bodočem sestanku zunanjih ministrov neuvrščenih v Georgetovvnu. O tem je poročal namestnik zveznega tajnika Jakša Petrič. B. B. ki v skladu z ustavo ali pa ne Združena civilna odseka kasacijske-ga sodišča sta danes namreč poslala omenjeni zakon ustavnemu sodišču. Vrhovno sodišče je bilo namreč mnenja, da je zakon Fortuna Baslini lahko v nasprotju z ustavo in sicer s členom 7, ki priznava veljavnost lateranske pogodbe in s členom 34 te pogodbe, ki priznava le cerkvenemu sodišču pravico da razveljavi zakon, sklenjen po obredu, ki ga predvideva konkordat. Problem ustavnosti zakona o raz-poroki je postavila pred neapeljskim sodiščem Amina Muscello, ki je sprožila problem pravilnika pristojnosti pri kasacijskem sodišču. Po njenem mnenju naj bi le cerkveno sodišče imelo pravico, da razveljavi poroko, ki je bila sklenjena po obredu, kj ga predvideva konkordat. Združena civilna odseka kasacij-skega sodišča sta vsaj delno sprejela mnenje neapeljske gospe in sta zato zahtevala od ustavnega sodišča, naj preuči problem. Ustavni sodniki so lani že razpravljali o zakonu Fortuna - Baslini in so razsodili, da ni v nasprotju z ustavo. Preučili pa so ga le z vsebinskega vidika in si niso postavili problema pristojnosti. Povedano v preprostih besedah bo moralo u-stavno sodišče odločiti, ali italijansko sodišče lahko razveljavi poroko s cerkvenim obredom ,ali pa lahko razporoči le zakonca, ki sta se poročila s civilnim obredom. Vratuša poročal o konferenci UNCTAD (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 14. — Zunanjepolitični odbor sveta narodov in družbeno - političnega sveta ljudske skupščine sta na današnji seji pozitivno ocenila delo jugoslovanske delegacije na 3. konferenci svetovne organizacije za trgovino in razvoj UNCTAD. Poročilo o tem zasedanju je podal podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša, ki je ugotovil, da je UNCTAD pomemben inštrument za proučevanje gospodarskih odnosov, predvsem ko gre za odnose med razvitimi in nerazvitimi državami. Vratuša je nadalje ugotovil, da je to zasedanje dokazalo, da je možno sodelovanje pri iskanju rešitev sodobnih gospodarskih vprašanj. Po Vratu-ševih besedah je važno predvsem to, da so na zasedanju države v razvoju odločno zahtevale, da tudi same enakopravno sodelujejo pri sprejemu sklepov o novem mene- KDO GA JE IZGUBIL? Tudi v Beogradu imajo urad za najdene predmete. Uradniki pa so bili včeraj precej začudeni, ko je nekdo maše l* živega konja. Kdor ga je izgubil, ima nekaj dni časa, da ga prevzame, sicer ga bodo prodali na dražbi. Najditelj, ki ima pravico do desetih odstotkov izkupička, pa bo verjetno precej razočaran, saj bodo od te vsote odšteli stroške, ki jih imajo z ^vzdrževanjem* tega nenavadnega izgubljenega predmeta. KRALJ JE VEDNO PRVI (TUDI V LJUBEZNI) V kalifornijskem živalskem vrtu Laguna Hills je umrl kralj. Lemi je ime Frazier, zapušča pa sedem levinj in 35 levčkov. Bil je znan po vsej državi. Njegovo sliko so nosili na majicah in urah, zanj pa se je zanimal tudi kalifornijski parlament, saj mu je uradno prisodil ime nOče leta». Ali ni tega naslova res zaslužil? SPREHAJALKA Zakon Merlin je v Italiji sicer odpravil javne hiše, ni pa odpravil poklica, ki so ga v njih dekleta opravljala. Tudi 32-letni Milančan C. S. je hotel zadostiti svojim ljubezenskim strastem in je zato povabil «sprehajalko* v avto. Lahko pa si predstavljate, kako se je začudil, ko je ugotovil, da sedi ob njem v žensko preoblečen moški. Milančan pa se je še bolj začudil, ko je sprehajalec poklical štiri ^kolege*, in s skupnimi močmi so avtomobilista tako nabili, da se je moral zateči v bolnišnico. To pa zato, ker «svoje sopotnice ni hotel ljubiti*. H PRIMORSKA RAZSTAVLJA lil. MEDNARODNI SEJEM ^PRIMORSKA RAZSTAVLJA* IN SALON NAVTIKE v KOPRU od 15. do 23. julija 1972 Te dni se v Kopru spet odpirajo sejemski prostori v osnovni šoli «Pinka Tomažiča* na Bonifiki. Sejem «Primorska razstavlja* se vam letos predstavlja že tretjič. Koprska sejemska prireditev postaja tradicionalna. Izkušnje v minulih dveh letih so jo obogatile z dopolnitvami in novimi zamislimi. Za razstavljavce in obiskovalce je zato še bolj privlačna. Prepričani smo, da bo vsak obiskovalec našel na letošnjem sejmu "Primorska razstavlja* nekaj, kar ga bo posebno zanimalo. Na okusno urejenih notranjih in zunanjih razstavnih prostorih domačih in tujih razstavljavcev si boste lahko ogledali najrazličnejše razstavljeno blago s področja kovinsko - predelovalne, kemijske, prehrambene, grafične, tekstilne in elektro industrije ter industrije pijač. Tudi prikaz družbene in zasebne obrtne proizvodnje ter salon navtike in turističnega poslovanja bo za marsikoga zanimiv. Da bi bil letošnji sejem »Primorska razstavlja* za razstavljavce in obiskovalce ne le uspešen poslovni dogodek, temveč tudi prijetno osebno doživetje, smo za sejemske dni sestavili pester in bogat zabavni program. Priljubljeni pevci, glasbeniki in igralci bodo vsak večer poskrbeli za prijetno in sproščeno vzdušje. Razen vsakodnevnega rednega zabavnega programa smo pripravili še posebne ekskluzivne sejemske prireditve, ki si jih lahko izberete v tem sporedu. Za kakovostne gostinske usluge na razstavišču pa so poskrbeli naša gostoljubna in priznana gostinska podjetja in lokali. Želimo vam prijetno bivanje v našem mestu in ugodno počutje na sejmu »Primorska razstavlja*. Ugoden obračun Lloyda Adriatica Zavarovalna družba Lloyd Adria-tico je zaključila preteklo poslovno leto z občutnim dobičkom. To je pokazal obračun poslovnega leta 1971. ki so ga predstavili občnemu zboru delničarjev. Celotni dobiček je namreč porastel za 47,6 odstotka. Pri tem pa je treba poudariti. da gre takšen porastek prišteti predvsem dejstvu, da so lani vpeljali obvezno zavarovanje za avtomobiliste. Občni zbor je izvolil tudi nov upravni odbor. Dosedanjega predsednika in ustanovitelja družbe dr. Uga Imerija je zamenjal v vodstvu njegov sin odv Giorgio Ir-neri. ..Hlinili.Illlllllllllllllllllllllllllllllllll...Illllll-.HII..HHIH.IHHIIIHIHI.II.11HII1.1111 Ul IIIIIII ■ I! NAJVIČJA SEJEMSKA PRIREDITEV NA PRIMORSKIM Danes bo v Kopru slovesna otvoritev mednarodnega sejma Primorska razstavlja Zaradi večjih finančnih sredstev in sodelovanja podjetij i Goriškega je letošnji sejem znatno večji od prejšnjih dveh prireditev obsegu kot po kvaliteti presegel vse ; stilne industrije. Ker je Koper po- 1 1 _ ’ * _ J J l i .. 4 n m* rtivi n /\Tin ki ni* o lili/ o l\A/i O ZABAVNI PROGRAM SOBOTA — 15. JULIJA 1972 Miss »Jasminka 72» — finale spremlja ansambel «Črne vrane* napovedovalec Mirko Bogataj gost večera — pevka Majda Sepe Folk trio »Krik* Duo Rado in Danilo Humoristično-satirični program «Prepih 72» Light show in filmi Podelitev nagrad najboljšim tekmovalcem lige mopedistov obalnega področja za leto 1972 Pokrovitelja večera «Tomos» in «Soča», Koper NEDELJA — 16. JULIJA 1972 Ansambel «Hermes» Folk trio «Krik» Duo Rado in Danilo Humoristično-satirični program «Prepih 72» Light show in filmi PONEDELJEK — 17. JULIJA 1972 Ansambel «Adonis» Folk trio »Krik* Duo Rado in Danilo Humoristično-satirični program «Prepih 72» Light show in filmi TOREK — 18. JULIJA 1972 Ansambel «Srce» Folk trio «Krik* Duo Rado in Danilo Humoristično-satirični program «Prepih 72» Light show in filmi Pokrovitelj večera Ljubljanska banka — podružnica Nova Gorica in Koper Za kakovostne gostinske usluge skrbijo podjetja in lokali «lstravinoexport», »Delamarisu, «Droga», «Agraria», «Lero», »Atrij*, »Vesna*. (Vsak dan od 20. do 24. ure) SREDA — 19. JULIJA 1972 Ansambel »Nova pot* Ansambel «Jupi» Folk trio «Krik* Duo Rado in Danilo Humoristično-satirični program «Prepih 72» Light show in filmi ČETRTEK — 20. JULIJA 1972 Ansambel «Fenati shovv* iz Bologne Folk trio »Krik* Duo Rado in Danilo Ansambel »Jupi* Humoristično-satirični program «Prepih 72» Light shovv in filmi Modna revija «Tekstina» Ajdovščina Pokrovitelj večera tekstilna industrija «Tekstina» — Ajdovščina PETEK — 21. JULIJA 1972 Ansambel »Inkvizicija* Folk trio «Krik* Duo Rado in Danilo Humoristično-satirični program «Prepih 72» Light shovv in filmi Modna revija «Soča» Koper Pokrovitelj večera trgovsko podjetje »Soča* Koper SOBOTA — 22. JULIJA 1972 Ansambel »Ottavija Brajka* Folk trio «Krik» Duo Rado in Danilo Humoristično-satirični program «Prepih 72» Light shovv in filmi Gost večera — Nela Eržišnik Pokrovitelj večera «lstravinoexport» Rijeka SEJEMSKA REGATA «PRIMORSKA RAZSTAVLJA* SOBOTA, 22. IN NEDELJA, 23. JULIJA 1972 KREDITNA BANKA KOPER Judith Todd v Londonu LONDON, 14. — Davi je prispela v London 28-letna hči bivšega rodezijskega predsednika Garfieida Todda Judith, ki je bila v zaporu od 18. januarja letos. Aretirali so jo skupaj z očetom, ko je ta nameraval odpotovati v London, kjer bi moral sodelovati pri neki manifestaciji, ki so jo rodezijske oblasti označile za protidržavno delovanje. Judith Todd je dejala, da je njen oče še vedno v zaporu. V Londonu bo ovpravljala časnikarski poklic, čeprav se bo s tem položaj njenega očeta še poslabšal. kljub temu, da se trudijo že več kot teden dni. Naravnost katastrofalni so podatki o izgubah: 348 mrtvih, 88 pogrešanih in 534 ranjenih. Neurje tudi v SZ MOSKVA, 14. — Hudo neurje je v zadnjih dneh prizadelo Sovjetsko republiko Georgijo. Tako poroča list »Izvestja*. ki med drugim pravi, da je neurje terjalo več smrtnih žrtev. Točnega števila še niso ugotovili. Vihar je uničil ceste in voda je odplavila avtomobile. Reševalci so morali s čolni reševati družine, ki so se zatekle v zgornja nadstropja. Tudi škoda je ogromna, saj bodo v Tbilisiju, georgijskem glavnem mestu, morali porušiti mnogo hiš. Neurje je tudi popolnoma uničilo pridelek. FRANKFURT, 14. - Na frankfurtski postaji so danes ukradli zavoj izredno močnega strupa. S količino, ki so jo ukradli bi lahko zastrupili 100 tisoč ljudi. Na koprski bonifiki tik ob šoli Pinka Tomažiča že nekaj dni plapolajo zastave sejma Primorska razstavlja, kot da bi vabile meščane in turiste naj obiščejo to veliko mednarodno manifestacijo, katero bodo odprli danes. Pred nekaj dnevi sta predsednik sejemskega odbora Dominik Dobič in direktor sejma Zdravko Vernik na tiskovni konferenci seznanila časnikarje z osnovnimi značilnostmi te vsakoletne največje manifestacije na Primorskem. Sejem bo trajal osem dni. Celotno razstavišče zajema okrog 4 tisoč kvadratnih metrov, od katerih je nad tisoč metrov zaprtega prostora. Letošnji sejem bo tako po dosedanje prireditve in zato ga je republiška gospodarska zbornica vključila med tri elitne mednarodne tovrstne prireditve v Sloveniji skupaj z ljubljanskim in kranjskim sejmom. V Kopru bo razstavljalo približno sto podjetij, od katerih je 70 iz Slovenskega primorja in hrvaške Istre, okrog 30 pa bo tujih razstavljavcev. Primorsko in istrsko gospodarstvo bosta skoraj v celoti zastopana. Tuji razstavljavci, ki so pretežno iz dežele Furlanije - Julijske krajine bodo razstavili izdelke strojne industrije, stroje za poljedelstvo ter proizvodnjo kovinske predelovalne, prehrambene in tek- ................iiihmhhiuiii........... Priprave za skupni vesoljski polet SZ-ZDA HOUSTON, 14. — Skupni vesoljski polet, ki ga bosta leta 1975 izvedla SZ in ZDA, bo imel poleg znanstvenega tudi velik človeški pomen. Tako je med včerajšnjo tiskovno konferenco izjavil sovjetski znanstvenik Boris Petrov, ki sodeluje pri programiranju skupnega poleta. «Človeški pomen tega poleta je v tem, je dejal Petrov, da si bodo sovjetski in ameriški kozmonavti lahko medsebojno pomagali, kar bo seveda povečalo varnost vesoljskih podvigov.* Na vprašanje, kako napreduje programiranje poleta, je Petrov od- govoril, da je mešana komisija o-pravila že precej dela. Dodal pa je tudi, da bosta obe državi le delovali precej samostojno. Tako časnikarji ne bodo mogli prisostvovati izstrelitvi Sojuza. Glasnik NASA Low pa je izjavil, da bo ameriška vesoljska postaja, katero nameravajo spraviti v tir okoli Zemlje leta 1978, zgrajena tako, da bodo ob njej lahko pristajale tudi sovjetske ladje. Iz-raizil je tudi prepričanje, da se bo sodelovanje s SZ nadaljevalo tudi po skupnem poletu. V Franciji včeraj državni praznik PARIZ, 14. — V Franciji so danes praznovali obletnico Bastilje. To je najvažnejši francoski državni praznik. V Parizu je predsednik republike Pompidou prisostvoval vojaški paradi. Prisotni so bili tudi vsi člani nove francoske vlade in diplomatski zbor. IVtuho^iVinti DUTOVLJE Slovenija PROIZVAJA SPALNICE: - VESNA S/D - TINA S/D - TINA 4/D Telef. (067) - 74816 Izdelane iz plemenitih turnirjev: mahagonij, tanga-nika In lužen oreh; v mat obdelavi ali visoki sijaj membna jugoslovanska luka, bodo na sejmu dali poseben poudarek navtičnemu salonu. Tu bo 10 znanih domačih in tujih podjetij razstavljalo svojo najnovejšo proizvodnjo. Poseben poudarek bodo dali poslovnim razgovorom za tesnejše gospodarsko sodelovanje med Primorjem in hrvaško Istro, ter s sosednjimi obmejnimi italijanskimi deželami. Prireditelji pričakujejo tudi nove pobude za investiranje kapitala posameznih podjetij Slovenskega primorja in Furlanije - Julijske krajine. Kot rezultati takih pogovorov L* Primorska lani dobila dve tovarni, in sicer tovarno zidnih mavčnih okraskov v Gabrovici in tovarno kovinske opreme v Sežani. Sejemski odbor je tudi letos posvetil veliko pozornost zabavnim priieditvam, ki bodo vsak večer od 20. do 24. ure. Gre za atraktiven program, v katerem bodo nastopali številni domači in tuji glasbeni ansambli in pevci, med drugimi Črne vrane, Hermes, Adomis, Srce, Nova pot, Inkvizicija, Jupi, Otta-vio Brajko in ansambel Fenati iz Bologne Kot vsako leto bodo tudi letos v okviru sejma izvolili miss Jasminko 1972. Za dobro voljo pa bodo skrbeli znani humoristi, ki jih je angažiral sejemski odbor. V pogovoru s časnikarji je predsednik sejemskega odbora Dubič poudaril. da so organizatorji te pomembne manifestacije bili deležni vse povsod velikega razumevanja. Dobič se je posebej zahvalil republiški gospodarski zbornici in bančnim ustanovam, ki so dale prirediteljem na razpolago finančna sredstva za organizacijo sejma. Prav zato in zaradi vključitve goriškega področja, bo letošnji sejem Primorska razstavlja znatno presegel obe prejšnji prireditvi. S svojimi poslovnimi enotami v Ilirski Bistrici, Portorožu, Postojni, Sežani, Novi Gorici, Cerknici, Vipavi, Izoli in Starem trgu VAM NUDI 7,5% obrestno mero za dinarske in devizne hranilne vloge na vpogled 9 % obrestno mero :;a dinarske in devizne hranilne vloge, vezane na odpovedni rok nad enim letom 10 % obrestno mero za dinarske in devizne hranilne vloge, vezane na odpovedni rok nad dve leti HITRO. NATANČNO, VARNO IN ZAUPNO RANČNO POSLOVANJE KMETIJSKO PREDELOVALNI ZADRUŽNI KOMBINAT Vam nudi vrhunska vina: Priznane žgane pijače: Brezalkoholne pijače: REFOŠK, KABERNET, MERLOT, MALVAZIJA AMARO ISTRA, PELINKOVEC, DOMAČI BRANDY, JAMAICA RUM, AMARO RAMAZZOTTI TONIC WATER, BITTER LEMON, GOLF ORANGE NA GOSTINSKEM DELU NA SEJMU PRIMORSKA RAZSTAVLJA OBIŠČITE NAŠ PAVILJON.