Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 25.
V Ljubljani, v sredo 30. marca 1898.
Letnik III.
,'Slovenski List11 izhaja v sredah in sabotah. Naročnina je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gOld., za četrt leta 1 gold. Vsaka številka stane B novč. — Dopisi pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista“ v Ljubljani. — Nefrankovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaolje in oznanila se pošiljajo upravništvu „Slov. Lista" v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo sta v Ljubljani, Oradlšče štev. 16. Uradne ure od 10. do 12. dopoludne. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
Našim naročnikom.
Zaradi znanih političnih razmer na Slovenskem smo bili začeli z drugo polovico lanskega leta izdajati „Slovenski List“ po dvakrat na teden, ne da bi	bili	zvišali naročnino.	Ker
so se razmere predrugačile, izhajal bode v pri-prihodnje »Slovenski List“ zopet po jed enkrat na teden, seveda s prilogami, namreč v sobotah. Ako kdo gg. naročnikov, ki je že poslal naročnino, s to uravnavo ni zadovoljen, naj se oglasi v teku jednega tedna in mu vrnemo naročnino. Začel bode pa »Slovenski List", ako bi se pokazala potreba,	izhajati	zopet
po dvakrat, ali še	po	večkrat na	teden.	S te-
densko izdajo in prilogami upamo lože ustrezati našim dopisnikom, katere s tem uljtldno vabimo, da nam pošiljajo poročila iz raznih slovenskih dežel tudi v prihodnje. Dobili smo mnogo prošenj, da naj »Slov. List" vstraja na svoji dose danji poti kot neodvisno časniško podjetje vsega slovenskega naroda.
»Slov. List" stane za vse leto 4 gld , za pol leta 2 gld., za četrt leta 1 gld. Somišljeniki, delujte neutrudno	za	razširjanje	našega	lista
med ljudstvom!
Konzorcij »Slovenskega Lista“.
Uradništvo in naraščaj slovenske inteligencije.
ii.
(Konec.) .
Drugačne pa so razmere na visokih šolah. Dijak, zapustivši srednjo šolo, prost je vsakega nadzorstva. Dana mu je toli zaželena prostost. Pride v tuje, veliko mesto z znanim moralnim močvirjem. Ker je mladenič v življenju brez sveta dobrih prijateljev, profesorjev in starišev, zaide kaj lehko v to moralno močvirje in — se pogubi. To je jeden slučaj. Drugi, ne manj česti slučaj pogube visokošolskega dijaka je beda. Poln lepih idejalov zapušča revni abiturijent gimnazijo. Že na gimnaziji mu je večkrat predla, a v domačem kraju si je vender še pomagal naprej. Toda sedaj v tujem, velikem me3tu, kako bode šlo?! Stariši nimajo premoženja, da bi ga redno zakladali. Podpore od drugod so majhne, postranskega rednega zaslužka tudi ni lahko dobiti. .Beda tare] dijaka in neredko se mu vsiljujejo besede Gothejeve: „Wer nie sein Brot mit Thrhnen ass, der kenht euch nicht, Ihr bim-mlischen M&chte!" Veselje do učenja ga mine, ker glad je močneji, kakor pa moralna volja. In srečen še tisti, ki o pravem času krene na drugo pot ter išče kruha drugod. Veliko pa jih je, ki se z bedo otepajo leta in leta, nazadnje pa brez dovršenih študij s pesimizmom v duši in kaljo bolezni v telesu zapuščajo univerzo. Gmotne razmere našega dijaštva so vredne resnega uva-ževanja in možje, ki v domovini tratijo denar in čas za malenkostni boj, imeli bi desetkrat zaslužneje torišče ravno v vprašanjih zboljšanja glede gmotnih razmer velikošolskega dijaštva.
So pa še drugi vzroki, ki pogubljajo naše dijaštvo v Gradcu in na Dunaju, in mislim, da je primerno, ako o tem spregovorimo na tem mestu par besed.
Kakor se naši srednješolski profesorji brigajo zunaj šole premalo za učečo se mladež,
tako se na Dunaju in v Gradcu slovenska inte-ligencija, ki je tam naseljena, premalo, rekel bi, skoraj nič ne briga za akademično dijaštvo. Na Dunaju in v Gradcu imamo slovenske profesorje in uradnike, a sliši se redkokdaj, da bi ti prišli z dijaštvom v dotiko. Na Dunaju imajo dijaki svoja dijaška društva, drugi pa „Slovenski klub". Da bi pa vsi skupaj imeli kakšno skupno soci-jalno središče, kjer bi mladina z zrelejšimi možmi prišla često v dotiko, tega pa ni. A ravno v tujini potrebuje mladina takega središča.
Pa še nekaj drugega je. Vsaka mladina ima svoje idejale in svoje, bodi si politične ali literarne struje. Ne bilo bi napačno, ako bi se starejši, izkušeni, politiki in literati v osebnem razgovoru z dijaštvom poučevali o stremljenju in mišljenju dijaštva, in ako bi našli po svojem prepričanju napačne nazore v dijaštvu, da bi te trebili.
A vsega tega ni pri nas. Niti literati niti politiki ne zahajajo v sredino dijaštva. Državni poslanci ne poznajo dijaštva, kar je vsega obžalovanja vredno, kajti rekokdaj zahajajo med dijake.
Nečemo biti krivični! „Radogoj“ in razna podporna društva pričajo, da vemo ceniti našo akademično mladež, a to je neodpustljivo in to karamo,	da naši	politiki v	obče in	pa	naša
izvenakademična inteligencija v Gradcu in na Dunaju	socijalno	zanemarja	dijaštvo	V	tujem
mestu čuti se dijaštvo osamelo in zapuščeno, in ako nastopi še to, kar je pri nas, da niti dijaštva ne druži nikaka vodilna misel, razpade še dijaštvo v razne skupine, ki nimajo nikakega medsebojnega kristalizaoijskega središča Lansko leto prinašala je „Edinost“ uvaževanja vredne članke o teh razmerah in razkrila tužne razmere v dijaštvu.	V koliko so	se razmere	zboljšale, ne	vemo, a dosti gotovo	ne.
Dijaštvo ima važno ulogo. V par desetletjih preide vsa skrb za blagor in srečo naroda na ramena sedajnega dijaštva. Najvažnejša naloga dijaštva je tedaj učenje in pripravljanje za važni bodoči poklic. Nekateri se tega zavedajo, a v visokošolskega dijaštva mišljenje v obče še ni prešlo, ker drugače bi ne bilo mogoče, da mnogo naših nadarjenih dijakov ne napravlja pravočasno svojih preskušenj. Tako ravnanje je neopravičljivo na sebi in proti narodu, ki brzo potrebuje mladih močij.
Še nekaj bi radi povedali. Dijaštvo iz boljših hiš, in tudi revnejše, kadar ima nekaj denarja v žepu. je precej lahkomiselno. Rado obrne stvar narobe ter napravi iz postranske stvari glavno, to je: misli, da so krok, biljard in tarok glavna, učenje in proučevanje neizmernih zakladov vede v velikem mestu pa postranska stvar.*) Vsled tega obili semestri in večkrat poguba eksistence. Naj se nam ne zameri, a proučevali smo in opazovali stvar od blizu. Ne zamerimo taroka in biljarda, in celo ne »kroka", a ta zabava ne sme biti glavna naloga dijaštva. Vsak dijak mora imeti neprestano v zavesti, da je čas učenja kratek, ki se mora dobro porabiti v učenje, in misliti na to, da bomo Slovenci več veljali, ako bomo šteli v
*) Mi sodimo stvar i druge strani. Nekateri dijaki le ubijajo čas, ker jim nedostaje ognja za ideale, ko obupani motrijo lenarenje prvakov in sploh neznosne politične razmere v domovini.	Uredništvo.
vrstah svoje inteligencije mnogo vsestranski na-obraženih mož. Vsestranska naobrazba pa ne pride sama ob sebi, za njo seje treba mnogo truditi in učiti. Mnogo naših dijakov je res prav pridnih. A pozabiti se ne sme, da se pri nas vsaka izguba veliko bolj čuti, kakor v Nemcih.
Morebiti smo nekoliko preobširni in pre-odkriti, a stvar je važna in pri priložnosti se še vrnemo k njej.
Iz rečenega pa razvidimo, da nam je v pomnožitev naraščaja slovenske inteligencije treba:
1.) da se obstoječa podporna dijaška društva podpirajo.
2.) da se ustvari društveno središče vseh na Dunaju oziroma v Gradcu bivajočih Slovencev, kjer najde tudi dijaštvo razvedrila.
3.) Slovenski odlični možje na Dunaju in v Gradcu naj bodo v vedni dotiki z dijaštvom. da se o potrebah in stremljenju dijaštva pouče, ti pa ob jednem opozarjajo na najnujnejše potrebe Slovenstva. Osobito dunajski profesorji in državni poslanci imajo važno in lepo nalogo v tem oziru.
4) Glede srednješolskega dijaštva je treba:
a) da se napravi podporna organizacija za dijake s Koroškega oziroma Primorskega, in
b) da slovenski profesorji naših srednjih šol ne bodo pedagogi samo v šoli, temveč da se zanimajo za dejanje in nehanje kakor tudi potrebe dijakov zunaj šole.
S takim ravnanjem bodemo obvarovali marsikateri talent pogube in pomnožili bodemo slovenski inteligentni naraščaj, katerega krvavo potrebujemo v javnih službah.
Sevčda bi nam bilo najbolje pomagano, ako bi se ustanovilo kmalu slovensko vseučilišče v Ljubljani, a ta zadeva ima še svoja pota, zato pa za sedaj krepko na delo v smislu naših izvajanj!	J.	G.
Iz državnega zbora.
V včerajšnji seji je (brez certifikata) Scho-nererijanec posl. Hofer napravil obljubo rekoč: „Obljubim, zlasti pa obljubim, da se bodem vsikdar brezobzirno potezal za mojega naroda prostost, prava in blagostanje". (Smeh.) — Na-učni minister je predložil načrt zakona, s katerim se urede plače in pokojnine bogoslovskim profesorjem v Gorici in Zadru; finančni minister načrt zakona, da se porabi jeden milijon v zlatu za mornarico. Poslanec Pogačnik in tovariši so predlagali, da naj se reorganizuje pošta na deželi in da naj se olajša vojaška dolžnost za kmetske sinove.
Pri nadaljevanju debate o izjavi minister-skega predsednika je prvi govoril poslanec M en g er. Razpravljal je razna avtonomistična stališča strank. Vsaka stranka si pod avtonomijo misli kaj druzega, a najbrž nihče nima prav. Jezikovno vprašanje naj se reši potom zakona in naredbe odpravijo. Dokler vlada tega ne stori, naj pričakuje od naše stranke nezaupanje. Trdno pa bomo Nemci držali skupaj, ker je to pogoj uspeha.
V imenu slovanske krščanske zveze je potem govoril njen načelnik posl. dr. Šušteršič. Pojasnil je zvezino stališče proti vladni izjavi. Povdarjal je, da slov. kršč. zveza ostane pri svojih
znanih načelih in pri adresnem programu desnice, s katero je organično zvezana, zato gleda mirno v bodočnost in je neodvisna in popolnoma brez predsodkov nasproti sedanji vladi. Pogreša se v vladni izjavi verski moment kot podlaga miru, avtoritete in reda. Pogreša se tudi v izjavi označenje stališča vlade glede narodnih vprašanj v smislu jednakovrednosti in jednako-pravnosti vseh narodov v državi, kar je jedna glavnih zahtev zveze, v kateri so zastopane vse zatirane narodnosti. (Smeh na levici, pritrjevanje na desnici.) Nato je govornik omenil že mnogokrat razložene, neznosne razmere v slovenskih in hrvatskih deželah in položaj Rusinov v Bu-. kovini. Po pravici se pričakuje blagohotnost vlade in njenih organov do slovanskih narodov v teh deželah, a ne najdemo je niti na Kranjskem in v Dalmaciji, koder so Slovani v večini. Potegovala se bode zveza na vso moč za narodno ravnopravnost. Simpatično je stranka pozdravila izjavo ministra glede delavskih stanov in pričakuje tudi dejanj, zlasti glede žalostnega položaja kmetskega stanu. Stranka zaupa ministrom novega kabineta, nevoljna je pa, da ni nobenege med ministri, ki bi dobro poznal razmere južnih dežel. (Desnica: „Res je!“ Levica; „Ali hočete še slovenskega ministra?") Vlada naj se informuje o razmerah v južnih deželah; sodili jo bomo po njenih dejanjih, ako bode upoštevala potrebe vseh v zvezi zastopanih na-rodov^v kulturnem, ekonomičnem in narodnem oziru. Vlada je v stiski, ker mora najprej narediti red v parlamentu, z vso močjo jo bodemo v tej nameri podpirali. To smatramo kot svojo patrijotično dolžnost, ker so v nevarnosti naj-višji interesi države. (Ploskanje na desnici.)
Poslanec Daszynski je govoril v imenu socijalno-demokratske stranke. Avstrija se ruši in stare oblike propadajo. Tisti, ki hočejo ohraniti stare privilegije, so veselo pozdravili grola Thuna. Govornik obsoja narodnostni boj, ker škoduje, zato njegova stranka ni narodna. Avstrija se ni utrdila z nemško krvjo, vsi narodi so za njo kri prelijali. Stranka govornikova ne bode podpirala nameravane krivične pogodbe z Ogersko. Obžalovati je tudi, da minister ni nič govoril o splošni, direktni in jednaki volilni pravici.
Besedo je dobil natč Eumun L up ul, ki je rekel da bode klub podpiral vlado, ako se bode ozirala na zahteve Rumuncev, ki so in ostanejo dobri Avstrijci. — Posl. dr. Scheicher je zatrjeval v svojem govoru, da bode krščanskosocialna nemška stranka vzdrževala v narodnih vprašanjih solidarnost z drugimi nemškimi strankami. — Posl. grof Palffy pozdravlja .v imenu konservativnega veleposestva ministra Thuna in posebno njegovo izjavo o pravičnosti do vseh narodov v Avstriji. — Zaradi določitve dnevnega reda sta se zbesedila dr. Lueger in Wolf ter se zmerjala z „Gaukler von Wien“ in „izdajica Avstrije". Nato se je seja zaključila. Seja je tudi danes.
Izvirni dopisi.
Zagorje, 26. marca. „Slovenski Narod" se je dne 24. marca toplo potegnil za zatirano svobodo naših mokračev, ker jim je bilo prepovedano slaviti petdesetletnico revolucije. Res čudno je, da ta list brani svobodo nekrščanskim socijalistom, krščanske socijaliste pa ovaja, da bi jih spravil v nesvobodo. A k stvari!
To je bilo življenja in govorjenja v Zagorji, kjer ni nikoli dolgčas, pred 13. marcem. Pošteni zagorski farani so se pripravljali na ponovitev sv. misijona, kateri se je imel pričeti v soboto
12. t. m. Mokračem pa ne vemo, ali je večjo preglavico delala ponovitev misijona, katerega so se zelo bali, ali pa ponovitev revolucije iz 1. 1848. No, kako se je vsa stvar končala? Misijon je bil zaradi bolezni prepovedan. To je bilo veselje v Izraelu! „Mi smo ga preprečili!" zakričali so mokrači. Bližal se je osodepolni
13. marec. „Razsvetljava! Kdor ne razsvetli, pobijemo mu okna! „Fakelzug“ skozi Toplice in Zagorje mimo farovža, kjer bo zagrmelo: „Pe-reat Pfaffen!", in potem bodo žvenketala okna pri klerikalcih. To je bil bojni klic naših mokračev.
Ako bi jih ljudje ne poznali in ne vedeli, da so junaki le v jeziku, bežali bi bili iz Zagorja, kakor so leta 1848. bežali ministri z Dunaja. Prišel je osodepolni 13. marec. Čakamo, kaj bode, kdaj se vsuje toča skozi okna, kdaj nam potrgajo ajmohtarske glave. Napovedan je bil tudi javni shod, na katerem je imel nastopiti prorok Kristan. Nič! Shod prepovedan! Čakamo kdaj razsvetle svitle neštevilne bakle tistih tri-tisuč (?) knapov, ki so se imeli udeležiti shoda pod Sv. Jurjem, temno noč, katera vlada nad Zagorjem. Kmalu prisveti okoli 50 „lučij“, ki se pomikajo proti „slavni hruški". Toda kakor hitro so te „luči“ posijale, tako hitro so ugas nile, ko so se hotele obrniti proti Zagorju. G. okr. glavar je • prepovedal shod in „Fakelzug“. Ker so pa hoteli naši mokrači vkljub temu »revolucijo špilati", stopi jim glavar z dvema orožnikoma nasproti in naenkrat se je „luč“ spremenila v — „temo“, in junakom 48. leta je precej upadla znana — zagorska korajža. Le parkrat so prav „scagano" in sestradano zaupili „živio“, skoro gotovo pritepencu Tschobalu v sramoto. Naj bi si bili raji kupili za denar, katerega so za balončke izdali, kruha ali pa — ajmohta. „Zdaj smo ga pa že tretjič pokidali", je rekel drugi dan mokrač mokraču.
Z Goriškega. Izv. dop. 26 marca. Zadnja „Soča“ (št. 24.) je zapisala velepomen ljive besede: „Nemci, Čehi in Poljaki stojč v prvih vrstah, a Jugosloyani tič6 v ozadju in morda, da se jim vrže sem ter tj6 kaka mrvica z vladne mize, ali onih pravic, katere nam pripadajo, tudi pod Thunom ne dobimo. .“
Prav je, da so začeli goriški listi jasno govoriti in skrajni čas je, da se širi prepričanje: Dunaj — nam ne bo nikoli pravičen. Naj državni zbor sklene še tako dolgo in široko jezikovno postavo, naj vlade še tako zatrjujejo, da hočejo biti vsem narodom pravične, mi jim prav nič več ne verjamemo, in sicer zato ne, ker nas zgodovina Slovanov uči prebridko resnico: „Še noben nemški knez — (ne svetni ne duhovski)
— ni bil Slovanom pravičen. Žalostno je, da posebno zastopniki na jugu to dokazano resnico pozabljajo in frazam nemških grofov in baronov
— verujejo.
Obžalujemo, da zadnja „Soča“ ni povedala, zakaj so ostali „Jugoslovani v ozadju". No, mi ji hočemo pomagati. Na vseslovenskem in istersko • hrvatskem shodu v Ljubljani je prof. Spinčič na koncu svojega krasnega govora jasno in močno poudarjal: „Le v združenju Slovencev in Hrvatov je rešitev na jugu“. — Žal, ta glas je ostal glas vpijočega v puščavi in še danes ga nihče ne posluša. In ta je glavni vzrok, da so ostali „Jugoslovani v ozadju" in ostanejo še toliko časa, dokler ne bode še jeden narod — na jugu združen. Posebno Dunaju ugaja, da se na jugu ločimo v Slovence, Hrvate in Srbe. Od krito povemo, da resolucije in sklepi o združenih Slovencih v eno upravno skupino nam prav ne ugajajo. Kaj bo s Slovenci, čeravno bomo združeni, ako pride do vojske z Avstrijo?
— Naše mnenje je, da smo Slovenci v veliki nevarnosti in utegne nas zadeti usoda beneških Slovencev, ako bi bila Avstrija v kaki vojski premagana. Vsa druga bi pela, ako bi bili združeni s Hrvati. Kaj bo z nami Slovenci, ako dobijo Čehi in Poljaki svoje državno pravo?! — Ali naši zastopniki to premišljujejo?! — Žalostno je, da smo na jugu brez programa in da tavamo po temi, ne da bi ime^ bodočnost pred očmi. Ali mislijo jugoslovanski poslanci, da jih bo gospoda na Dunaju poslušala, dokler bo videla jug razdvojen. Ali hočete, da se bo Dunaj tresel pred peščico Slovencev ?! — In vender se še danes pri vsej organizaciji popolnoma prezirajo Hrvati. Rajši se nemškim grofom in svojim tisočletnim sovražnikom na Dunaju do tal priklanjamo in prosjačimo mrvice, kakor da bi roko podali svojim bratom v Zagrebu. — Bog je različne narode avtonomne ustvaril, ki naj svoje časne reči po svoje urejujejo, ne da bi iskali pri drugih narodnih voditeljev. Največja zaušnica za nas Slovane je ta, d;i smo pod va-ruštvom, recimo po domače, pod kuratelo, kakor da nismo sposobni sami sebe vladati.
Ko je hotel Bog kaznovati Izraelce, pustil jih je, da so prišli pod tuje vladarje. — Da nam Slovanom Nemci urejujejo časne zadeve — to pač ni druzega, kakor božja kazen, ker imamo v svoji sredi preveč renegatov in izdajalcev. Kakor so ti v 13. in 14. stoletju zabranili spo-jenje Čehov, Poljakov in Rusinov pod jedno krono in se Nemcem prodali (1433), tako tudi danes isti delujejo na jugu in severu. Kakor so v 9 stoletju sebični voditelji panonskih Slovencev in Hrvatov neslogo sejali med Jugoslovani in s tem panonskemu knezu Ljudevitu vse načrte o združenju Jugoslovanov uničili, tako se tudi danes, žal, žal, isto ponavlja. Zato pa Jugoslovani smo in ostanemo še vedno v „ozadju". To vpojasnilo „Sočinemu“ uvodnemu članku vzadnji številki. — Sicer so mi pa, ko sem prečital oni članek v „Soči", prišli v spomin še drugi važni zgodovinski dogodki, ki se danes, po tolikih stoletjih — maščujejo Toda — vse to bi najbrže državni pravdnik za se obdržal, če bi tudi naštel le gola zgodovinska dejstva in dasiravno odločno povdarjam, da stojim na avstrijskem stališču.
Iz Hrvatsk.e, 27. marca. Čudne stvari se gode na Hrvatskem v zadnjem času. Maža ronska falanga hoče vse uničiti, kar se ji ustavlja. Žal, da ji gre tudi cerkvena oblast na roko! Le jeden izgled.
Neki slovenski redovnik, živeč na Hrvatskem, je zaklical na dan volitve, vesel, da so propali Mažaroni in da je zmagala narodna stvar: „Živela Hrvatska! Poginili Mažaroni!" Mimo korakajočim vojakom pa je zavpil: „Ži-vela vojska!4 S tem je jasno pokazal, da je veren svojemu cesarju, da pa odločno obsoja postopanje oholih Mažarov in Mažar^nov.
Te besede redovnikove so si Mnžaroni dobro zapomnili, a redovniku si niso upali ni česar storiti. Iskali so samo povoda, da bi se nad njim maščevali.
In našli so ga. Dotični redovnik je pozneje govoril v cerkvi o šesti zapovedi božji tako, da ga je prosto, nevedno ljudstvo venderle razumelo. S pridigo svojo je neizmerno veliko dosegel. Le Bogu je znano, koliko duš je ž njo rešil.
Ali tu so redovnika vjeli. Hitro so ga prijavili politični oblasti, da je vse poslušalce po hujšal itd. Tožb i je menda šla telegraflčno do višje oblasti. Od te je šel nemudoma neki višji uradnik k nadpastirju. In nadpastir, ne da bi bil stvar preiskal, je na temelju te informacije poštenega redovnika suspendiral od pridiganja, katekizc vanja in spovedovanja ter zapovedal, da se mora nemudoma prestaviti. Kaj tacega je mogoče v 19. stoletju edino le na Hrvatskem. Redovnik se je mučil v tužni Hrvatski 41/., leta. Bil je neumoren delavec v vinogradu Gospodovem. Vse ga je ljubilo in čislalo. Vnet za ubogo ljudstvo, je hotel med njim izkoreniniti naj-ostudnejši greh, a zato ga je nadpastir tako strašno udaril.
Tožitelji tega redovnika so ljudje, ki so že davno zavrgli Boga, vero, domovino, moralo in ž njo dosledno tudi 6. zapoved božjo; so ljudje, ki so ljudstvu s svojim paganskim življenjem v največje pohujšanje; so ljudje, ki so že toliko nedolžnih duš oskrunili. In na njih besede je nadpastir tako silno udaril ubogega, poštenega redovnika!
Če pa kak duhoven drži s Mažaroni, je nedotakljiv, naj dela kar hoče.
V	svojem pismu je nadpastir tudi omenjal, da je dotični redovnik v pridigah mešal slovenščino, a govoril je lepše hrvaški, kakor ljudstvo. Kako pa, da tistim duhovnikom nihče nič ne reče, ki nikoli nič ne pridigajo, tako da jim ljudstvo še šest resnic ne zna? Kako se to vjema? Na Hrvatskem silno smrdi od zgoraj in od spodaj. Dal Bog, da bi se kmalu izsmrdelo in da bi nastopili boljši časi, drugače gorje deželi in narodu!
Politiški pregled.
Avdijenca pri cesarju. Cesar je 28. t. m. vsprejel predsedstvo drž. zbora dr. Fuchsa, dr. Ferjančiča in Lupula. Cesar je izrekel, da je zelo
Letnik III.
SLOVENSKI LIST
Str&n 100.
zadovoljen s sestavo predsedstva in izrazil na dejo, da se bode sed-ij pričelo mirno, plodonosno delo.
Finančni minister Kaizl bode te dni zbornici predložil državni proračun, pogodba z Ogersko pa pride pred zbornico še le po veliko nočnih počitnicah 20 ali 21. aprila.
„Siidst. Post" je prinesla načrt zakona, ki ga je že zadnjič omenjal „Slov. List" v svojem dunajskem dopisu. Čehi baj6 niso zadovoljni, da tudi Slovenci zastopajo stališče, naj se po stavnim potom reši jezikovno vprašanje. Dunajski liberalni listi govore porogljivo poročajoč o tem načrtu. Nič ne dene!
„Gemeinbiirgschaft“ Nemcev se je razklala. Poslanec Schonerer je brzojavil dr. Bareu therju tale ultimatum:	»Od	današnjega dne
naprej ne morem več priznati takoimenovane »Gemeinburgschaft" Nemcev v parlamentu Tudi proti Tvoji stranki moram nastopiti in jutri bode padel prvi strel na tem polju". In res je Schonerer drugi dan na shodu v Bodenbachu ostro napadal naprednjaško in nemško ljudsko stranko in seveda tudi dr Luegerja in krščanske socijaliste. Temu pozivu na boj so se že odzvali listi napadenih nemških strank »Deutsches Volksbiatt" na primer piše: „Ali so mar res vsi voditelji nemških strank" taki gumpci in moralno tako izlumpani, da preostaja našemu narodu duševno tako siromašen voditelj, kakor je Schonerer, ali je res nemško ljudstvo v Avstriji tako nizko padlo, da bi moralo videti v Schonererju svoj duševni cvet? Ako je temu tako, potem se prištevamo Nemci manjvrednim narodom."
Katoliška ljudska stranka ima dva uskoka, bog. prof. dr. Schopferja in adv. koncipijenta dr Kapfererja. Oba ta dva moža sta Tirolca. Vznemirila ju je vzlasti šolska debata na Češkem, zato ne marata več ostati v sedanji večini.
Dr. Steinwender se je včeraj dvobojeval na sablje z dr. Streintzem, urednikom »Grazer Tagblatta". Steinwender je Streintza na shodu zaupnih mož nemške ljudske stranke razžalil. Stein\vender je lahko, Streintz težko ranjen.
Schonerer hoče o Veliki noči na vsak način priti na Koroško. Govoriti namerava na slovenski zemlji, v okolici Celovca.
V Rumburgu je bil dne 27. marca shod nemških nacijonalcev. Govoril je na shodu, ki je brojil okoli 4000 ljudij, tudi poslanec Wolf za nemško »Gemeinburgschaft". Soglasno je shod sklenil, da naj boj v državnem zboru ne neha, dokler niso odpravljene jezikovne na-redbe.
V Pragi bodo imeli o Veliki noči shod češkonarodni socijalisti iz vseh čeških krajev.
V Bndapešti so zaradi agrarno-socijali-stičnih nemirov obsodili 28 oseb na dve leti ječe in 60 gld. globe, 48 oseb pa na jedno leto ječe in 50 gld. globe.
Pri občinskih volitvah na Reki bodo zmagali avtonomaši. Madjarski listi poročajo to z vidno jezo ter pravijo, da se občinski svet zopet razpusti, če bode volil županom prejšnjega župana Maylenderja, Hrvatje bodo podpirali za to mesto Vio Antona, jako zmernega moža.
Nemški državni zbor je sprejel zakon glede pomnoženja vojnega brodovja. — Poslanska zbornica v Berlinu je dovolila 400.000 mark za ponemčenje Poljakov na Poznanskem. Finančni minister Miquel pravi, da vlada smatra za svojo dolžnost, v jezikovno mešanih ^krajih ojačiti NemštVo. — Taka je modrost in pravičnost „Pjckelhaube“!
Nemški cesar je napil dne 26. t. m. v Bremenu na novi »nemški-* ladiji »Cesar Viljem Veliki", katera bode plavala po »nemškem morju", knezu Bismarku, ki je isti dan praznoval svoj 60letni vojaški jubilej.
Nemški listi v rajhu že tudi pišejo proti Schonererjancem in obžalujejo govor v Boden-bacbu. Nemškim poslancem priporočajo spo-razumljenje z avstrijsko vlado, ker s tem lahko doseže Nemštvo večje uspehe, kakor z najlepšimi narodnostnimi idejami Wolfa in Schonererja.
Srbska skupščina, ki je bila voljena za dobo 1897 do 1899, je razpuščena in razpisane bodo nove volitve.
Rusija in Kitaj. Kakor poročajo »Times" iz Pekinga, se je kitajska vlada udala in je pri pravljena izpolniti vse ruske zahteve, namreč da dobi 'Rusija za 25 let v najem Port Arthur in pristanišče Talien-Van, ki bode konečna po staja transmandžurijske železnice, in da sme napraviti železnico tudi od Petune do omenjenih dveh pristanišč. Angleži so ogorčeni in se pri pravljajo na vojno. Dne 27. marca je kitajska posadka zapustila Port - Artur in Falien ■ Van, ruska vojska je zasedla oba kraja in razvila ruski prapor.
Na Španjskem sta glede vojske z Ameriko dve stranki. Jedna zahteva, ker je sita uporov in žrtev, da naj se Kubi dovoli neodvisnost na podlegi odškodnine, druga pa tirja, da naj se upor na Kubi uduši s skrajnimi sredstvi. Predsednik Zjedinjenih držav pa hoče staviti kongresu predlog, naj se posreduje s silo, da se za dovolji želji Kubancev. Najbrž pride kmalu do vojne med Španijo in Zjed. državami. Madridski škof je načelnik odbora, ki nabira doneske za za nakup vojne ladije. V isti namen se prirejajo tudi gledališke predstave. Zadnje dni so bile na Španjskem volitve za državni zbor. Med 432_ izvoljenimi poslanci jih je nad 300 vladnih pristašev. Zadeva glede potopljene amerikanske ladije »Maine" se bode pa kmalu poravnala, ker je preiskovalno komisija dognala, da se je ladija potopila vsled notranje eksplozije.
Domače novice.
Osebne vesti. Kranjski deželni predsednik je imenoval koncipista deželne vlade Franca Schitnika provizoričnim okrajnim komisarjem in konceptnega praktikanta Hugona Hofbauerja pl. Hohenwall provizoričnim koncipistom pri deželni vladi. (Ali zna pl. Hohenwall slovenski koncipirati?) — Ravnatelj kemičnega poskuševa-lišča v Celovcu g. dr. Ernst Kramar se preseli začetkom aprila v Ljubljano, kjer bode uravnal in vodil jednako poskuševališče. — Župnijo Rob je dobil č. g. Fr. Pešec. — C. kr. notar v Kanalu g. Rudolf Stark je piemeščen v Gradišče ob Soči. — Umrl je v Gorici 26. t. m. veleč. gosp. Lovro Pertout, vpokojeni gimnazijski profesor, star 80 let. -— Iz Prage pride dr. Adolf Wagner za okr. zdravnika na Bohinjsko Bistrico. — Okrajni zdravnik dr. Sianislaj Sterger je ime novan okr. nadzdravnikom. — Contre admiral ■baron JMinutillo iz Čemšenika pri Dobu je od cesarja imenovan komandantom eskadre.
Knezoškofu Jegliču je k njegovemu imenovanju čestital deželni odbor kranjski in knezo-škof se je v prelepih besedah zahvalil.
Volitve v cenilno komisijo za osebno do-hodarino so bile v Ljubljani glede izida jako resna postna pridiga za Slovence, ki se glasi: Ako Slovenci ne združimo brž vseh močij na skupno delo, bode Hanibal, ki je že pred durmi, kmalu vdrl v našo trdnjavo in Ljubljana ne bode več btlrt. Za prvi razred si Slovenci niso upali postaviti kandidatov. Izvoljeni so Nemci: Bamberg, Schoppl, Treo, Schmitt. V dru-gemrazredusta dobila člana: Slovenec Ž u ž ek in Ntmec M o o r o po 62 glasov, Slovenec Prosenc je oatal z 61. in Nemec Friedrich s 56. glasovi v manjšini. Kot namestnika sta prodrla Slovenca dr. H. Dolenc in K. Polak z neznatno večino glasov. Tudi v tretjem razredu so nastopili Nemci. Dobila sta kot člana večino Slovenca: krojaški mojster Kunc (139 glasov) in kanonik Sušnik (137 glasov) in kot namestnika gg. Belič (136 glasov) in notar Plan ta n (129 glasov). Nemški kandi-datje: dr. Gratzy, Kirbisch, Fischer in Randhartiger so dobili po 80 do 90 glasov. Nova osebna dohodanna bode pokazala svoje posledice že prihodnje leto pri sestavljanju za pisnika za občinske volitve. Kaj pride, ne vemo, a dobrega ne slutimo pri sedanji letargiji Slo vencev. Nemci bodo v prvem in drugem raz redu pri ljubljanskih občinskih volitvah naskočili že letos. Ali bi ne bilo dobro, ko bi slovensko ljudstvo že iz inaeratov naših dnevnikov razvidelo, kateri trgovci in obrtniki so naši, in kateri niso naši ? Za par grošev naj se sovražni tujec ne priporoča med domačini, ker s tem redimo na prsih gade mi sami!
Poslanec Hribar in naš list. »Slovanski Svet" poroča z dne 26. marca o Hribarjevem volilnem shodu v »Narodnem Domu" v Ljubljani in navaja njegovo izjavo: „Ker Nemci v direktnem boju ne morejo na Kranjskem ničesar opraviti, zato skušajo svoje smotre doseči po skrivnih potih in sicer na ta način, da ponujajo zvezo sedaj jedni, sedaj drugi narodni stranki". Nato pristavlja »Slov. Svet" opazko :
»Slovenski Narod" je napadal in psoval „Slovenski List8, ko je trdil isto, kar priznava sedaj poslanec Hribar, — da so naprednjaki s svojo zvezo z Nemci hlapčevali le tem v njih korist".
— Da, leto in dan je bilo treba boja med našim listom in »Narodom", preden so poslancu Hribarju priplavale v spomin besede grofa Bade-nija: „Za Slovence je slabo, če ste z ve zani z Nemci!" Ko je lani stal na istem mestu poslanec Hribar, še ni imel poguma, da bi bil povedal volilcem, kaj je za Slovence slabo, zato je pa tačas imel gosp. Nolli pogum, da je metal po dvorani široke, črne jezuvitske klobuke. Et meminisse . . .
Slovensko gledališče. Sobotna predstava opere »Prenočišče v Granadi" je bila zelo slaba, a bilo je v gledališču tudi dosti preveč praznih prostorov, ker vsled splošne apatije na političnem polju segajo posledice, žal, tudi na polje umetnosti. Zadnja operna predstava bode v letošnji sezoni jutri. Imel bode častni večer tenor gosp Raškovič. Pela se bode Parmova opera »Ksenija", potem tretje dejanje »Rigoletto" in druga spremena tretjega dejanja opere »Trubadur". — V soboto imajo benefico vrli domači umetniki gg. Danilo, Lovšin, Kranjec, Verovšek ter gdč. Nigrinova. Igrali bodo „Tambor v Puebli". Menimo da, ni treba občinstvu še posebej priporočati mnogobrojne vde-ležbe, vsaj bi bilo prežalostno, ko bi domače moči ne imele zadostne zaslombe med občinstvom.
Drobne novice. Na Studencu je Franica Podlesnik 23. t. m. vrgla svoje novorojeno dete v ribnik blizu orožniške postaje. Otrok je utonil.
— Potres je bil 23. t. m. zvečer ob 8. uri 36 minut v Kočevju. — Sedemnajst puljskih La-hončkov je v preiskavi radi svojega počenjanja mej zasedanjem istrskega deželnega zbora. —
V	Celovcu se je ne straži ustrelil vojak 7. pešpolka J. Stutzl. — Občinske volitve v Celovcu bodo 18., 20. in 22. aprila. — V Ljubljanico je padla blizu Hradeckega mostu danes dopoludne neka stara žena. Pomoč je bila takoj pri rokah ter so ženico rešili.
Preskušnje za učiteljsko vsposobljenost
se bodo začele v Ljubljani dne 2. maja t. 1.
Celjski občinski svet je pozval nemške poslance, naj ubogajo Wolfa ter naj tirajo naj-cdločnejšo obstrukcijo. Predlog je stavil Wolfov tast dr. Stepischnegg.
Samomora. Na tržaškem pokopališču se je z žvepleno kislino usmrtil 7oletni mizar Ivan Srebrot z Razdrtega. Končal si je življenje radi družinskih razmer. — V Ljubljani se je v soboto ob 10. uri zvečer ustrelil na stranišču domobranske vojašnice prostak Fran Škof iz Cerovega Loga v bruškniški občini.
Iz Kranja se nam piše: Nekateri igralci ljubljanskega gledališča so priredili dne 27. marca t. 1. na korist družbe sv. Cirila in Metoda v kranjski čitalnici dve igri: »Igra Pikč" in »Čitalnica pri branjevki". Ko bi hoteli deti vso stvar pod povečevalno steklo gledidke kritike, zlasti nesrečno izber in nemoralno vprizoritev igre »Čitalnica pri branjevki", bi morali vpora-biti vseh sedem barv, največ pa temnih! Sa-pienti sat!	1	Bil—El.
Iz okolice kranjske nas vprašuje nekaj kmetskih mladeničev od kod imajo orožniki pravico, da na naborih tudi najmirnejše in trezne kmetske fante, ko se pripravljajo, da stopijo pred komisijo, neusmiljeno pretepavajo s palicami. Čudna je res ta »pravica"! Ker smo pa o pretepanju na zadnjem naboru-v Kranju zvedeli od očividcev, ki so bili tedaj iz Ljubljane na naboru v Kranju, opozarjamo nekatere tamašnje orožnike, da naši kmetski fantje niso živina. Če bi tega pri prihodnem naboru ne uvaževali,
smo pripravljeni storiti primerne korake, da se jim to dejstvo dokaže.
Duhovniške izpremembe v ljubljanski škofiji. Župnija Logatec je podeljena č. g. Josipu Lavriču, župniku v Ambrusu. Za župnijo Sv. Trojico pri Tržišču je prezentovan č. g. Frančišek Perpar, župnik v Zagradcu. Premeščeni so čč. gg. kapelani: Karol Čik iz Kočevja v Šentjernej, Vaclav Vodrašek iz Šentjerneja v Dobrniče, Josip Eppich iz Dobrnič v Kočevje.
100 let stara žena. — 25. t. m. je umrla v goriški hiralnici Katarina Mozetič, rojena v Opatjem Selu 25. novembra 1.797.; dopolnila je torej lepo starost 100 let.
Plemenske bike pincgavske pasme bode delil meseca aprila deželni odbor kranjski proti povračilu polovice stroškov. V prvi vrsti dobe jih občine, v drugi vrsti še le privatniki. Prošnje do 6. aprila na deželni odbor.
Nova pošta. V Rodiku, okraj sežanski, je ustanovljen poštni urad, ki bo imel zvezo s pošto v Kozini.
Iz Novega Mesta se nam piše: Železniška postaja Velika Loka na Dolenjskem je zadnji čas dobila postajnega voditelja, ki ne razume niti besedice slovenski. Mož se trudi, da bi se sporazumel z ljudmi, a ni mogoče, kajti Velika Loka ni v Nemčiji, ampak slučajno na Dolenjskem, kjer žive trdi Slovenci in ni prav nič Nemcev. Kaj li misli c. kr. ravnateljstvo v Beljaku, da pošlje takega človeka kot voditelja na čisto slovensko postajo? Nadejamo se Dolenjci, da bode ta opomba zadoščala, in da nam pošlje c. kr. ravnateljstvo v Veliko Loko prav kmalu načelnika postaje, ki bode mogel govoriti z ljudmi. Menimo, da vender ne bomo primorani pritoževati se v državnem zboru in prositi naše poslance, da bi zaradi te nepravilnosti delali korake do ministra.
Železnica Trebnje - Mokronog. Železniško ministerstvo je pri reviziji proge dne 17. janu-varja t. 1. odobrene projekte pripoznalo za podlago nadalnjemu postopanju v tej stvari.
Nove slovenske oglednice so že izšle v Celovcu. Čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Ukusne dopisnice smo že pohvalili ter jih, z ozirom na blagi namen tudi sedaj priporočamo; 1 komad stane 5 nvč. Dobro bi bilo, da bi dopisnice prevzel v vsakem večjem kraju kdo v razprodajo. — V ta namen naj se
blagovoli pismeno obrniti na g. M. Zupanc a v Celovcu, Paulitschgasse 7. Trgovci, trafikanti itd, naj tudi naznanijo, koliko hočejo imeti popusta. Dopisnice se dobivajo le proti predplačilu ali pa po poštnem povzetju. Tem dopisnicam bodo sledile v kratkem času še druge z drugimi predmeti.
Društva.
Tretji koncert »Glasbene Matice", ki se
bo vršil v nedeljo, dne 3. aprila ob 5. uri popo-ludne v Sokolovi dvorani „ Narodnega Doma“ v Ljubljani, podil v zaključek letošnje koncertne sezone najznamenitejše zborovo delo glasbenega velikana Iva na Sebastijana Bacha, „Matevžev Pasijon". Delo to je najbolj občudovan nepre-sežen spomenik Bachovega duha in njegovega mojsterstva. Besedilo je povzeto iz 25. in 26. kapfteljna Matevževega evangelija. Matevžev Pasijon štejejo med bisere koncertne glasbe in isti se odlikuje tako po mogočnosti glasbenega tvorjenja, kakor po globočini misli in priprostosti vernega čuta. Ivan Sebastijan Bach, rojen leta 1685. v Eisenachu, umrl 1. 1750. na Lipskem, je najslavnejši član rodbine Bachove, ki je podala nad 50 glasbenikov. Deloval je v cerkveni in v posvetni glasbi. Kot skladatelj za orgije je danes prvi, v glasbeni zgodovini pa veličasten in od glasbenikov vseh struj soglasno priznani in slavljeni steber vekovite slave. Uvedenje Bacho vega genija v vzpored koncertov „GIasbene Matice" je pogumen čin, ki diči tako zbor, kakor njegovega vodjo. Bodi torej prihodnji koncert prav toplo priporočen.
Tretji glasbeni večer v Novem Mestu,
V	saboto, dne 2. aprila ob osmi uri zvečer, bode v čitalnični dvorani v Novem Mestu tretji glasbeni večer „Dolenjskega pevskega društva" in ^Glasbene Matice". Iz prijaznosti bodo sodelovali učitelji »Glasbene Matice11 v Ljubljani gg. prof. K. Hoffmeister, Jul. Junek in Jos. Vedral. Vstopnice se dobivajo v trgovini g. Jos Medveda v Novem Mestu.
»Slovenska Matica" ima sejo v ponedeljek dne v 4. aprila ob 5. uri popoludne v društvenih prostorih.
V	novomeški mestni hranilnici je bilo koncem minolega leta na 1983. knjižicah vloženih 468.598 gld. 70 kr. Čistega dobička je imela hranilnica 2 886 gld. 8 kr.
Koncert v Trstu. Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Trstu pripravlja v korist družbe za prihodnji mesec velik koncert, na katerem bodo sodelovali nekateri ljubljanski umetniki.
»Goriška Čitalnica" si je osnovala 50 grl močan mešan pevski zbor, ki je pod vodstvom g. Mercine prvikrat nastopil na sijajni „Be-sedi“ dne 25. t. m. Vspeh je bil velikansk.
Dunajska okrajna zdravniška društva se bodo združila v jedno.
Razne stvari.
Dr. Peter Matkovič, umirovljeni vseuči-liški profesor in dolgoletni tajnik jugoslovanske akademije je v noči od petka na saboto umrl na Dunaju. Star je bil 68 let. Hrvatska je zgubila ž njim znamenitega učenjaka.
Požar na Reki, o katerem smo zadnjič poročali, je bil jako hud. Sodi se, da je treščilo v skladišče. Zgorelo je 370 vagonov jute, 17 vagonov žita, sladkorja in sadja. Škoda znaša nad 700.000 gld. Blago je bilo večinoma zavarovano pri raznih zavarovalnicah
Soprogo ritmojstra Bojčeva, kateri je bil zaradi umora Ane Simon obsojen na smrt, so našli dne 26. t. m. v njenem stanovanju v Sredcu mrtvo. Bila je zastrupljena. Če si je sama končala življenje, ali ji je pomogel kdo drugi, se še ne ve.
Shod avstro-ogerskih slovanskih časnikarjev bo v Pragi od 18. do 22. junija. Razun Čehov je doslej priglašenih udeležnikov: 10 Poljakov, 6 Slovencev, 4 ogerski Srbi, 2 Hrvata 3 Slovaki, 1 Malorus. — Namen shodu je: zbli-žanje in vzajemnost slovanskega tiska v Avstriji.
—	Poročilo o slovenskem časnikarstvu je naložil odbor gosp. A. Gabršček u.
©
©
©
<3
©
O
©
Prostovoljna javna dražba
34 (2 1)	bo	v
Kranju
y v ponedeljek dne 4. aprila t. I. dopoludne “ ob 11. uri pri c. kr. okr. sodišču
„Fidrove“ hiše,
v kateri je že mnogo let dobro obiskovana gostilna, in vsega zraven spadajočega posestva.
O
O
O
©
o
&
©
o
©
©
©
O
©
o
&
Q
©
©
©
©
mehanik,
Ljubljana, Turjaški trg štev. 1.
(„K»toll8kl l)oin.“)
| £ Zaloga šivalnih strojev in bicikljev po najnižjih cenah iz različnih tovarn.
ISS* Najnovejši izumi.
Vsa v to stroko spadajoča dela se točno in solidno in po najnižjih cenah izvršujejo.
Za mnogobrojna naročila se udano priporoča
Ernst Speil,
28 (24—4)	mehanik.
XXXXXXXXXXttXX XXXXXXXKKXXXXX
*	Zarezano strešno opeko	*
(Strangfalz-Dachziegel)
prešano opeko za zid x navadno opeko za zid
^	33	ponujata
X	po	izdatno	znižanih cenah
|Knez & Supančičjj
*	tovarna za opeko v Ljubljani.	X
XXXXXXXXXXXXmXXXXXXXXX»X*XX
X
X
X
X
X
X
X
Mesarska zadruga v Ljubljani slavnemu p. n. občinstvu naznanja, da jo vsled razpisa vis. c. kr. deželne vlade z dne 27. aprila 1895, štev. 5500 dež. zak. štev. 13
prodaja mesa ob nedeljah dovoljena le do 9. ure dopoludne,
in se morajo ob tej uri vse mesnice v mestu in predmestjih zapreti.
V Ljubljani,' 26. marca 1898.
Josip Kozak,
35 (3—1)	zadružni načelnik.
era
m
kamnosek,
v Ljubljani, Poljske ulice 2 8.
Priporoča se prečastiti duhovščini za vsa
kamnoseška oerkvena dela
oltarjev, prižnic, obhajilnih miz i. t. d.
Ima tudi lepo zalogo raznovrstnih	36	(24-1)
nagrobnih spomenikov
preskrbljuje na željo cele rakve.
Priporoča se tudi stavbinskim mojstrom in hišnim posestnikom za vsa stavbinska dela iz trdega kraSkega kamna, katera točno, solidno in po nizkih cenah napravi.
Brezplačno izdeluje narise, napravlja obrise zacerkvena in stavbinska dela.
Odgovorni urednik: Svitoslav Breskvar, Izdajatelj: Konzoroij .Slovenskega Lista." Tisek J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani.