Poštnina platana v gotovini. Posamezna Številka X din. Leto L Trbovlje, 26. junija 1948 Štev. 17. ^ Glasilo Osvoboc/i/ne fronte okraja Trbovlje 'jfcr Tekmoimo za vpis Hadskega posolila Kaj pravi o ljudskem posojilu predsednik 0LO Trbovlje v okraju Trbovlje, ki so svojo ljubezen do domovine, do njene čimprejšnje obnove in povzdiga tako vidno pokazali. Dopisnik »Zasavskega udarnika« je imel s predsednikom OLG Trbovlje tovarišem Ribičem Lojzetom razgovor o raznih vprašanjih. Pogovor jo nanese! tudi na vprašanje posojila, katerega je razpisala naša država za uresničitev našega plana. Tovariš predsednik jc izjavil: »Zasledoval sem razvoj gospodarstva v SZ, kako se je tam razvijal socializem. Sovjetska vlada ni nikol tkala posojila za izgradnjo socializmu v raznih kapitalističnih državah, temveč se je opirala na lastna sredstva. V času njenega razvoja je sovjetsku vlada trikrat razpisala notranje posojilo. rcr£i!ut 1 g«, tujiuin, ua je vae ut* lovno ljudstvo s svojimi občutki gradilo socializem, kar je prišlo posebno do izrazu v drugi svetovni vojni. Visoki patriotizem, ki je vodil sovjetsko ljudstvo, vodi danes tudi nas, ko je naša država razpisala notranje posojilo za izvajanje našega plana in čimprejšnjo izgradnjo socializma. Radi tega, ker sem že dalj časa proučeval razvoj v SZ v tem pogledu, sem pričakoval razpis posojila tudi pri' nas. Danes gradimo socializem iz svojih lastnih sredstev, da ne bomo odvisni od nikogar. Ne bomo se podvrgli vplivom ameriških dolarjev, kateri bi nam onemogočili gospodarsko izgradnjo, tako kot jo onemogočajo v državah, ki so se podvrgle vplivu Marshallovega plana. Jugoslovansko ljudstvo si hoče biti samo kovač boljšega življenja. Ustvarjali bomo nove tovarne, železnice, gradili bolnice, šole. Zato pozdravljam razpis notranjega posojila, ki nam je porok naših nadaljnjih uspehov. Dosedanji rezultati vpisa so jasen dokaz, da naše ljudstvo ' celoti razume razpis posojila in ga podpisuje vkljub prišepetavnnju nam nasprotnih elementov. Lfu&s&o posojalo maj vpiše sleherni prebivalec okraja Trbovlje itu/uts ljudskega posojila je naletel pri širokih ljudskih množicah na veliko razumevanje. Uredništvo »Zasavskega udarnika« prinaša izjavo ujnlkojenke tovarišice Završnik Marije iz Trbovelj. Imenovana je vdo Va in stara 64 let. Glede vpisa ljudskega posojila je izjavila sledeče: »pitala sem v časopisu o razpisu ljudskega posojila, kar mora vsak pošten človek odobravati. Tudi jaz rtom prispevala en delež in sicer 2000 dinarjev. Kar morem dati, dam iz srca ker vem, da vsak najmnnjš prispevek pomeni izvršitev našega plana in ustvaritev socializma v na ši državi.« Izjava te žene nam je svetel vzor, da naj ne bo nobenega, ki ne bi podpisal posojila in s tem pomagal k izvršitvi velikih nalog delovnega ljudstva Jugoslavije. Paflodtoar št. 8 rodnrsfoe p&dPtsžmce Trbovlje cajtovcdiije teksnovanje Sindikatu: pododbor Uprave zalivskih premogovnikov napoveduj; tekmovanje vsem pododborom ZDN-R1 v obmčoju podrtržnice Trbovlje pri vpisovanju ljudskega posojila v naslednjih točkah: t. kateri pododbor bo zajel čim večji odstotek svojih članov pri vpili posojila; 2. kateri pododbor bo procentual no po članstvu dosegel najvišji vpisni znesek; 3. kateri pododbor bo vse predpriprave in delo z vpisom najprej končal, upoštevajoč prvi dve točki Poročila o doseženih uspehih je javiti na podružnico ZDNiU v Trbovljah, ki naj vodi evidenco po točkah in rezultat o uspehih in neuspehi; objavi v »Zasavskem udarniku«. Pododbor št. 8 (Uprava zasavskih premogovnikov i Kk*meščc«.ci v Hrastniku ra vpis ljudskega pousjila Pred kratkim časom je v dihov ljub bila ustanovljena okrajna ko misija za vpis državnega posojila ii -e je takoj nato pristopilo k postavljanju krajevnih komisij. Večin;, krajevnih komisij je že ustanovljenih, potrebno pa !h>, da sc čintprei in čimbolj agilno vržejo na tlelo '»ko da bo sleherni državljan tuk »kraja seznanjen s pomenom not m nje državnega posojila. Za sedaj po ■ebno agilnost v tem delu je poka zala krajevna komisija v Hrastniku Inko so uslužbenci krajevnega Ijml kega odbora v Hrastniku in usluž betici gospodarskih podjetij, s kate rimi upravlja KUO, skujmo s poštnimi 'Uslužbenci dne 17. V!. 1948 n; vojetn strokovno-študijskom sestan .11 razpravljali o pomenu državno;'; posojilu in so takoj nato jiristopili k podjiisovnnju obveznosti za posoj: o. Zbranih 40 nameščencev so j: »bvezalo vpisati 5K500 din, kar jo / »žirom na njihove prejemke zelo lej ninior. Tako je dal poseben zgled p>v. St ra v s Alojz, nameščenec krajevnega gospodarskega podjetja, k e je obvezal vpisati 3000 tlin. Nadu-' je se je obvezal vpisati 3000 din tov Filipovič Franc, a tov. Dttšak Allvin »000 din. Večina uslužbencev pa y vpisala po 1000 din. Primer teh uslužbencev iz Hrastnika naj bo vzgled vsemu prebivalstvu Najboljši mladinci m sekt ari« Radeče so vpisali posojilo V nedeljo dne 20. VI. je bila - v Radečah konlerenca najboljših mladincev in mladink celotnega radeške-g,a sektorja. Na tej konferenci bi moralo bili zastopanih najmanj 50 mla-dtncev(-denk), toda zaradi slabega vremena se je iz daljnejših krajev niso mogli udeležiti. Celokupna udeležba je bila le 28 mladincev(dinIO. Podan je bil izčrpen referat o ljudskem posojilu narodnega gospodarstva FLRJ, kar so vsi pravilno razumeli in. po referatu tudi živahno diskutirali. Po končani diskusij je bil predlog, da bi vsi do enega šodelo- Zokoi iščemo .»Odpravimo To vprašanje, ki je danes skoraj povsod aktualno, dostikrat postavljajo gospodarska podjetja. Kako naj bi tudi ne bilo, ko pa gradimo vedno nove velike tovarne in razširjamo že obstoječo zanemarjeno industrijo, ki zahteva vsak mesce nove tisoče delovnih hudi. Ako bi hoteli zadostiti vsem tem zahtevam, st skoraj ne moremo predstavljati, kakšna armada delavcev in nameščencev bi morala stati nekje v rezervi in čakati na zaposlitev. Po neki računict bi Zasavski bazen rabil v letošnjem letu približno 800 novih delavcev, da bt mogel izpolniti tako proizvodnjo, kakor tudi investicijski plan. Vendar pa nismo vsi tega mnenja. Na rudniku Zagorje boleha približno 40 ljudi dnevno zaradi tega, ker niso dovoli .zaščiteni pred vc\ Predvidenih je bilo 33 oseb. Takoj pristopita k obveščevanju, kar je bilo takoj gotovo. Delu se ni nikdo izmikal, nasprotno drugi dan, ko je začel kontrolor izdajali znamke, je ugotovil, da se je število povečalo ter se je tega prostovoljnega dela udeležilo kar 8 tovarišev več, kot sta imela v načrtu. Obratovodja zapadnega obrata tov. Zabovnik, ki je sam temu delu prisostvoval, se je takoj znašel in dal nalog, da bomo delal v južni Savi na širokem čelu, kjer je delo najbolj potrebno, tara bomo lahko nekaj naložili in s tem pripomogli k izpolnitvi plana in zni- žanju proizvodnih stroškov. Zadeva je v desetih minutah gotova. 2e smo šli v rov, po krajšem času hoda pridemo do jaška, kjer smo se spustili v globino. Tam pa že stoji električni stroj z vozički za prevažanje ljudi. Vsedemo se iu odpeljemo: Kmalu smo na cilju. Tlak se ustavi, |K)t nas vodi po kratkem nadkopu na delovišče. Takoj se dogovorimo o načinu dela in o potrebnem materialu. Eni rabijo vrhače, drugi prečke, stojke in tako naprej. Složno gremo pripraviti les na številke, kar pa kljub težavam ni bilo pretežko. Saj smo nudili pomoč drug drugemu. Z lesom je preskrbljeno. Prvi delavci gredo pripravljat premog in zasigu-rat delovišče, ostali pa zagrabijo z:-lopate in pričela se je borba z geslom: s Vse za dosego plana in za znižanje proizvodnih stroškov.« Tov. Čeč Franc, paznik zapadnega obrata, ki je imel svojo številko ter bil kot prvi delavec, in njegov pomočnik obratovodja opekarne tov. Vlerdavs Stefan, sta napovedala tek movanje vsem številkam, gre gla od enega do drugega. Pozivu 9o sr odzvali vsi, vsak je hotel biti prvi Ura beži tako naglo, da sam ne veš la je že čas zapustiti delo. Tov. Valita r, ki je zaposlen na tem obratu kot mojster za mehanizacijo, je bi! :a dan zaposlen pri stresalnikih in je svoje delo zelo vestno opravlja! :o vsede, da bi pojedel svojo matico ;m že sliši za hrbtom, naj da kruh \ žep, ker .je že čas odhoda iz jame. Hudiča, je njegov odgovor. Hitro gre nazaj k stresulkum, uradi vse potrebno in jih ustavi ter v eni sapi pohiti za nami. Po isti poti gremo nazaj z željo, da izvemo rezultat nu-šega dela. Ustavimo se pri obratb-vodji obrata, ki je še vedno prerival vozičke in jih nastavljal pod tre-salke, ki so prinašale premog. Vse hiti spraševat kakšen je bil uspeti, koliko smo naložili in ako smo zadovoljili normo? Precej rCSno, vendar z nasmejanim obrazom nam pove, da vsakemu poedincu rezultata ne more povedati takoj, pač pa da odpade povprečno na moža preko pet in pol vozička. Zadovoljili smo se s tem šele, ko je pohvalil delo in poudaril, da je te lep uspeh, že iz razloga, ker so slabe odkopne'metode in se je delalo večinoma pod zreški. Zaradi tega se je moralo vse le kopati in ne razstreljevati, kar bi gotovo zmanjšalo trud. Poleg tega pa je tudi na teni delovišču slab zrak in vročina. Z največjim zadovoljstvom smo zapuščali jamo v zavesti, da smo danes z našim prostovoljnim in brezplačnim delom-doprinesli svoj delež /a dosego plana in za znižanje pro-{zvodnih stroškov. S tem smo dali pobudo ostalim, da naj gredo po naši poti za čim prejšnjo izgraditev države in z,a dosego socializma. Pri izhodu iz jame se je začela živahna razprava o napakah pri delu. Bilo bi potrebno, da tudi ostali priznajo svoje napake in jih skušajo odpraviti ter s tem pomorejo sebi in ostalim Delavci In leamcščeitci jame Kotredež rudnika Žagarje na prostovoljnem delu za počastitev V. kongresa KPJ Te dm sc je na obraiu Kotredež dogodilo nekaj posebnega, kar vzbuja zanimanje vsega kolektiva. Poleg že objavljenih obvez, ki si jih je zadal kolektiv obrata Kotredež, so člani sindikalnega pododbora sklenili napovedati tekmovanje vsem ostalim jamam na rudniku, kateri kolektiv bo v predkongresnem tekmovanju nakopal v prostovoljnem delu največ premoga. Rudarji in nameščenci v Kolredežu so se obvezali izven službe nakopati najmanj 500 ton premoga. Tako srečujemo kar sredi šihta ljudi, ki bi morali že pred več urami biti iz jame, ko šele prihajajo iz rova in na vprašanje odgovarjajo, da so bili na delovišču 301, kjer so se merili v prostovoljnem delu. kdo bo dosegel pri tem delu največje učinke. Zanimivo je, da se za prostovoljno delo v jami prijavlja vedno več tovarišev, tako da postaja eno delovišče že pretesno. Tudi zalivači so se obvezali, da bodo vse prazne odkope, ki jih bodo izkopali prostovoljci, zalili z zasip-nim materialom prav tako v svojem prostem času. Prostovoljno delo združuje na odkopu tako delavce, kakor nadzorno osebje in pospešuje v največji meri tovarištvo pri delu, dviga tekmovalni elan in navezuje ves kolektiv na to, da čuti z obratom in se zanima za izpolnjevanje plana. Prostovoljno delo pa vpliva tudi na učinke ostalih delovišč, ki se zboljšujejo. Prostovoljci so sklenili, da bodo ves zaslužek spremenili v obveznice državnega posojila, ki jih bodo poklonili sindikalnemu pododboru, da jih izkoristi v socialne namene. Znižani« proizvodnih Straškov v steklarni Hrastnik Marsikateremu naših delavcev ni šlo v glavo, da se lahko stroški proizvodnje znižajo in je z nezaupanjem čital razne članke v časopisju v zvezi s tem. Toda bila jih je večina, ki so sc dobro zavedali, da niso predstavniki naših višjih forumov do sedaj šc pred nas postavili nobene take naloge, katera ne bi bila izvedljiva. V zvezi s tem ie sindikalna kodruž-nica sklicala razširjeno sejo vseh sindikalnih funkcionarjev in predstavnike uprave tovarne, da bi sc po* govorili o možnostih, s katerimi bi lahko in kje ter kako bi labko pro* izvodni, stroški znižali- Zvezna planska komisija je postavila za našo tovarno nalogo, da zniža proizvodne stroške za 2,30 %. kar je znak. da jc naš delavec že prej precej štedil in gledal na to. da stroški proizvodnje niso bili preveliki, saj smo videli, da so nekatera podjetja dobila nalogo, da znižajo proizvodne stroške za 8 %. Na tet seti so se vsi do podrob- nosti seznanili z namenom zniža* nja proizvodnih stroškov, ter tudi podali svoja mnenja, kje bi bila prilika, da se lahko znižajo- Sprejet je bil sklep, da se vrše posvetovanja z delavci po skupinah in pododborih, naj tudi oni povedo svoja mnenja, ker vsak sam najbolje vc, ali sc pri njegovem delovnem mestu da kaj prihraniti. In tako se je tudi storilo, ter so dali naši steklarji in drugi delavci res pametne predloge, kar narti je dokaz, da so razumeli dano nalogo in da se zavedajo, da bodo tudi od zni* žania proizvodnih stroškov imeli oni koristi. Ko je bil sklican masovni sestanek, na katerem bi sc naj dokončno ugo* tovilo, ali bomo znižali proizvodne stroške za isti odstotek, kakor tram ga je določila Zvezna planska komi* sija, ali ga bomo pa znižali še sami se ie na ta masovni sestanek zbral skoraj ves delovni kolektiv. Ko je tajnik sidikalnc podružnice obrazložil šc enkrat pomen znižanja proizvodnih stroškov, so za njim poudarjali ta pomen še tov. ravnatelj in predstavnik Ministrstva lahke industrije Zvezne vlade, so se prečitali predlogi raznih oddelkov in posameznikov, kje bi se lahko znižali proizvajalni stroški. Pohvaliti je predlog tov. Grčarja Tineta, kateri je prdlagal, da se lahko Dri stroju za rezanje papirja isto delo opravlja z delovno silo. zmanjšano od sedanje za 30 %. in z malo preureditvijo stroia se bo še več naredilo. Vsi so sprejeli predlog, da bodo varčevali kar se bo dalo z mazivi, pogonskim materijalom, električno energijo in slično, ter se obvezali, da bodo znižali proizvodne stroške ne za 2,30 % ampak za 3 %. Na koncu ie tov. Maurer Vili v imenu steklar* jev samih dejal: »Af/ vemo kaj smo dolžni naši partiji in skupnosti — zato bomo šli še z večjim elanom na delo in tako pokazali spoštovanje in predanost paši partiji•« Na koncu je bila poslana še reso* lucija CK KPJ. v kateri naš delovni kolektiv obljublja, da bo stopal pod njenim praporom pod vodstvom mar* šala Tita tja. kamor ga bo vodila Partija, ker samo pod njenim vodstvom vemo. da bomo živeli srečno življenje. F. R. Kmetijstvo in zadružništvo * Do 21. Bulija bodo v trboveljskem okraju zgrajeni trire zadružni domovi . Gradnja zadružnih domov v Trbo-veljskem okraju uspešno napreduje edino v Mlinšah, Praprotnem, Dolah pri Litiji in Čečah. V ostalih krajih gre delo slabše naprej in bodo morali zlasti v Zidanem mostu bolje zgrabili, da izvršijo obljubo, ki so jo dali v čast V. kongresu KPJ. V Mlinšah sicer niso dali obljube, do kdaj bodo dom imeli golov, vendar hočejo do jeseni imeti v celoti gotovega. Prosvetno delo hočejo letošnjo zimo že v novem domu vršiti. V Mlinšah se je uprava gradbišča pokazala zelo aktivno in je znala zainteresirali domačine. Pričeli so že z zidanjem. Materiala imajo na gradbišču dovolj, edino lesa imajo samo 70 m3, primanjkljaj pa bodo tudi dobili. Prostovoljnih ur je dosedaj izvršenih 5139. Od tega je naredila mladina 1500 ur, kmetje 750 in sindikati iz Zagorja 2768 prostovoljnih ur. Vse dosedanje delo je na prostovoljni bazi in do danes še niso v Mlinšah niii ene delovne ure plačali. Pohvaliti je treba tehnika lov. Benegalija iz Zagorja, ki je zelo aktiven. Med drugim je projekt zadružnega doma v Mlinšah razmnožil ler ga dal po vaseh. Kmetje so videli, kakšen je dom in dobili so veselje za delo, čeprav je baš sedaj največ dela na polju. V Trojanah pa so se dolgo prepirali, oziroma se niso dosti brigali zaradi zemljišča. Sedaj ko so vprašanje zemljišča končno uredili, je tudi delo na gradbišču zaživelo. Zasluge, da se je delo pospešilo, pa imata tovariša Bokalj Albert in Skrabar Franc iz Zagorja, ki sta znala pravilno prikazati potrebo gradnje doma. Najslabše poteka delo v Čemšeni-ku, kjer se domačini dosti ne brigajo. Kar pa je tudi razumljivo, če frontovski odbor sam ne pokaže dovolj razumevanja. Vas Praprotno si je zadala nalogo, da dom zgradi do 21. julija. Na sestanku, ki se je vršil prve dni junija, so tudi domačini sprejeli obveze in sedaj delo dobro napreduje. Zazidali so že temelje in so pričeli z zidanjem sten. Sindikalne podružnice iz Hrastnika nudijo veliko pomoč in s tem dokazujejo, da so pravilno razumele poziv OF. da je gradnja zadružnih domov letos najvažnejša naloga. Edino, kar v Praprotnem ne deluje, je slaba statistična služba. Od domačinov sta sedai najboljše odrezala tov. Botar Martin in Zupan Ivan. Obveza je, da mora bili dom do 21. julija pod streho, do novembra meseca pa v celoti gotov. V Čečah niso imeli v planu, da se dom letos gradi, vendar so se odločili, da bo dom letos tudi pri njih gotov. Delo so dobro organizirali ter kažejo kmetje vedno več razumevanja, da se stvar čim-preje izvrši. Delo napreduje prav dobro. Do gradbišča so si napravili cesto, pripravljajo kamenje ter so izkopali že 20 m* temeljev. Na gradi-lišču v Čečah so pričeli z delom šele 10. ma;a, ko je prevzela gradnjo v roke nova uprava. Obvezali so se, da bodo izvršili dom do oktobra meseca. Do sedaj je bilo izvršenih 1500 prostovoljnih ur. Na Dobovcu pravijo nekateri, da je najbolj potrebna elektrika in vodovod. potem šele zadružni dom. Domačini nimajo dosti zanimanja, da bi bolj poprijeli za delo. Imajo sicer pripravljeno kamenje in drva za apnenice, ter 6 m3 kamenja in 65 m* lesa, kar je pa še veliko premalo. Domači kjer jc 1951 prostovoljnih ur izvršila aktivisti bodo morali bolj resno zgrabiti, če bodo hoteli, da ne bo na Dobovcu zadružni dom zadnji zgrajen. V Zidanem mostu bodo zadružni dom zgradili do 21. julija. Morali pa bodo malo bolj poprijeti, če bodo hoteli obvezo izvršiti. Zidovi prepočasi rastejo. Na gradbišču imajo pripravljeno še 36.242 komadov opeke, 20 ton apna, 13 ton cementa, 103 m* peska, 40 ms kamenja in 25 n9 lesa. Do sedaj so pozidali le 50 ms temeljev ter pri tem izvršili 6906 delovnih ur, od katerih pa jih jc 519 plačanih. Slabše napreduje delo v Hadečah, le mladina in žene, dočim kmetje ne kažejo dosti razumevanja kar je znak slabega političnega dela. V Dolah pri Litiji, kjer so imeli že 27. aprila dom pod streho, pa bo dom v celoti gotov do 21. julija. Delo je prav dobro organiziranih in zasluži to gradbišče vso pohvalo. Na Izlakah bi bil dom z malo več aktivnosti gradbene uprave in OF odbora, lahko že zdavnaj golov. Do 21, julija pa bo obveza vkljub temu izvršena. Do sedaj je izvršenih preko 3500 ur, od katerih je večino izvršil sindikat iz Zagroja. Lokalno gospodarstvo KLO Zagorje najboljše v okraju Trbovlje, 4. junija 1948. Izmed vseh KLO v območju okraja Trbovlje, je pokazal pri ustvarjanju lokalnega gospodarstva največjo iniciativo in sposobnost KLO Zagorje, število gospodarskih podjetij, ki jih je bilo. ob pričetku letošnjega lcla dvanajst, je sedaj dvignil na šliri-nn isl Pripravljanje kamenja za apnenice Vsa podjetja so izkazala aktivo, tudi krojaško-šiviljska delavnica, ki je prvo četrtletje pokazala izgubo, sedaj to s pravilnim in urejenim poslovanjem krije. Nova podjetja so: velik valjčni mlin, ki je bil preje last industrijalca AVeibergerja in podjetje za lovljenje premoga, ki jc bilo nacionalizirano. Podjetje za lovljenje premoga, oziroma premogovega prahu je prav koristno, saj nudi krajevnim apnenicam poceni kurivo, s čimer je prihranjeno vsaki mesec preko 25.000 dinarjev. Na poseben način urejene naprave omogočajo, da» se ves drobni prah, ki bi drugače šel v izgubo po potoku Medija v Savo, zajame in služi v koristne svrhe. Podjetje Apnenice rabi na ta način od rudnika samo polovico potrebne količine premoga in to grahovca, ki se mesa nalovljenim premogovim prahom. Apnenice so pod upravo KI.O že od oktobra meseca 1947. Od takrat pa do danes jc uprava gospodarskih podjetij pokrenila vse, da se usposobi in izboljša tudi druga peč za žganje apna. S preureditvijo se je od lani dvignila kapaciteta za 100»/». V teku je delo za izboljšanje naprav, tako da bodo lahko proizvajali tudi drobno apno in na la način zvišali produkcijo za 20—40»/«. Odkar je podjetje pod upravo KLO Zagorje, so se tudi prilike v podjetju izboljšale. Delavci so zadovoljni, saj uprava skrbi zanje. Preskrbela jim jc obleko, čevlje in tudi prehrana sc jc izboljšala. Disciplina pri delu se jc izboljšala, delavstvo čuti popolno razumevanje za velike potrebe po apnu. V majhni čevljarski delavnici se i danes stiskajo, kar delo zelo otež-j koča. KLO je pristopil k ureditvi novih lokalov za čevljarsko delavnico ler k nabavi novih strojev. Sedaj se delo ne vrši po planu, čim pa bodo urejeni potrebni prostori, bo en del slrogo ločen, kjer se bo delo vršilo po tekočem traku ter po planu, dočim l>o drugi prostor izključno za popravila, Gostinstvo je od zadnjega zbora volivcev, kjer so bile ugotovljene | nekatere nerodnosti, pokazalo velik napredek. V gostilnah KLO Zagorje dobijo prehodni gostje sedaj lahko dobro hrano po zmernih cenah, kosilo do 35.— dinarjev, večerjo pa od 15 do 20 dinarjev. Vsi abonenti, ki so sc dosedaj hranili v gostilnah KLO Zagorje, so sedaj na hrani v rudniški menzi, kar je veliko boljše in ni na ta način nihče prikrajšan. Težave pri gostinstvu so edino v lem, da je po-.... . 'dr manjkanje vina, vendar se le redko zgodi, da bi ga ne bilo. Da pa bo gostinstvo v redu poslovalo in nudilo gostom dobro pijačo, je bila urejena založna klet, ki bo odgovarjala vs#m potrebam sedanjosti Klavnica je v polnem obratu ler se predvideva posebna delavnica, kjer se bodo izdelovali razni mesni izdelki in se bo tako dvignila kapaciteta tega podjetja. Podjetje ,,Kiuivo-promet", ki sedaj nima dosti prometa, pa pripravlja drva in premog tako. da bo sleherni preskrbljen s kurivom. Uspešno deluje „Naša knjiga". ki danes v lepo preurejenih lokalih daje vtis solidne trgovine. Založena je z vsemi knjigami in raznim pisarniškim materialom, slednjega pa zadnje čase primanjkuje. Kino Triglav odgovarja rednemu poslovanju, je pa dvorana dostikrat premajhna, zaradi velikega zanimanja. Vso skrb pa jc krajevni odbor posvetil vprašanju izgradnje vodovoda, kateri jc za zagorski okoliš nujno potreben. V ta namen se je sestala komisija, ki je pregledala teren. Voda bo zajeta nad vasjo šemnik in bo vodovod izpeljan preko Loke—Toplice do Zagorja in nove kolonije na Selu. Veliko pomoč pri gradnji vodovoda nudi uprava rudnika Zagorje. Za letošnje leto je odobrenih 2,900.000 dinarjev investicij. Krajevni ljudski odbor je pričel tudi s pripravami za opekarno, kjer delo dobro napreduje. Analiza gline je pokazala, da je na mestu prav odlična glina. Opekarna v Zagorju bo v sklopu okrajnih gospodarskih podjetij. Med drugim je, KLO odkupil poslopje bivšega zadružnega doma, ki ga bo adaptiral za šolo. Dosedanji prostori so premajhni, s tem pa bo omogočen razvoj pouka. Prostor za zadružnim domom, kjer je bil preje stadion, pa bo preurejen in bo služil šolski mladini za telovadbo in igre. Delo in poslovanje krajevnega LO Zagorje nam daje zadovoljivo sliko in je lahko za vzgled drugim krajevnim odborom, volilce pa opozar ja na veliko delo, ki ga bo treba izvršiti v letošnjem, drugem planskem letu Mladina Trbavti pri gradnji ceste Mnogo časa se že govori o pričetku gradnje cesie v Trbovljah, končno se ie uredilo in v četrlek 17. t. m. je mladina rudnika Trbovlje prva prijela za krampe in lopale in pričela z gradnjo. Gradila bo progo od postaje do trga Trbovelj, skoz ob prostoru, koder bo iekla cesta. Mladinci in mladinke, koleri so že pridobili izkustva na gradnji proge Šamac—Sarajevo, bodo tudi tukaj pokazali svojo zmožnost pri gradnji proge. Pokazali nam bodo, koko se delajo nasipi, kako se delajo useki in pokazali, kako se ruši tisto, kar ovira pravilno .pot te proge. Štab mladinske delovne brigade ie pripravljen pod vodstvom izkušenega komandanta Češnovarja Avgusta dati vse od sebe, da bo mladina pravilno, delala, nai si bo pri gradnji ali pa pri drugem življenju te brigade. Čete, katere tvorijo posamezni mladinski aktivi, imajo že tudi večinoma postavljen svoj četni štab. Komandirji bodo najboljši člani mladinske organizacije, za katere sem trdno prepričan, da bodo izpolnili svoje naloge. Štab mladinske brigade ima svoj sedež v rudar.skem domu, prvo nadstropje. —★— ia boljšo prehrano v naših menzah Zelenjave je pri nas dovoli — o menzah pa je primanjkuje Kljub temu, da zelenjava gnije po raznih vrtovih in magazinih, preskrba z zelenjavo v delavskih središčih našega okraja, posebno pa še v Trbovljah ni zadovoljiva. Naše menze morajo nuditi abonentom zadostne količine zelenjave in drugih povrlnin. Koliko prostovoljnih delovnih ur si prispeval za izgradnjo fizkulturnih igrišč in domov? S pravilna organizacijo na terenu 1« ©kraj Trbov&je uspel, da Je presegel plan kositra&ranja žitaric Na konferenci Kf.O, katera se je vršila začetkom meseca junija v Trbovljah zaradi letošnjega odkupa žitaric, je KIX) Radeče napovedal tekmovanje vsem KLO okraja Trbovlje v naslednjih točkah. Kateri KLO 1k> dosegel najboljše uspehe pni kontra Utiranju žit in kateri bo dosegel nojvečji procent preko določene količine. Uepeh ti-ga tekmovanja je prav dober in vodi danes KLO Radeče, kateri jc prekoračil svoj plan za 265%. Ostati krajevni ljudski cdboni so isto sprejeti tekmovanje ter že dosegli naslednje rezultate. KLO Kotredež, presegli pla.n 237.5%, KLO Cemše-nik 152.5%, KLO Izlake 152*/o, KLO št. Jurij 146»/o, KLO št. Lambert 150%, KU) Mlinše 93.9%, KLO Hr,kalni,k 90"/«, KLO Zidan« most 87°/o, K1-0 Rnzibor 54%, KLO Sv. Urh 129%, KLO Zagorje 34“/o, KLO Loke- Kisovec 113°/«, MLO Trbovlje 3%, KI/O Marno 30"/«. Ostali krajevni ljudski odbori pridno delajo pri kontni hiranju žitaric lin bodo do 33. VI. dosegli svoje plane kontrahaže. Uspeli tel; mo vonju posameznih KLO je doprinesel, da je OLO Trbovlje dne 10. VI. dosegel 118°/o okrajnega plana odkupa. Dne 20. VI. je bil okrajni plan dosežen 155°/o in dne 21. VI. pa že 175%. — Okrajna uprava za odkup je sprejela tekmovame OLO Jesenice, istočasno pa je bilo napovedano tekmovanje OLO Mozirje. Prevalje in Kočevje. Najboljšemu KLO se bo podelila predhodna zastavica. Najboljši upravi za odkup za bo 10, OLO Trbovlje podelil pokal rudarsko svetilko. Dciscdaj vodi OLO Trbovlje v konlralviranju ler Ivo zaključeno le do 25. t. m. Uprava za odkup. skega tedina dati trboveljskemu občinstvu. Za koncert so se pripravljali l>rav pridno, saj so imeli dnevno vaje po štiri ure, včasih po tudi po šest. S koncertom v petek je zl>or pokazal, da je na veliki višini in vreden naslednik trboveljskih slavčkov. Dvorana Delavskega doma ni mogla sprejeli vseh, ki so hoteli poslušati koncert pionirjev pred odhodom na progo. Vse pesmi so bile izvajane prav skladno, posebno navdušenje pa so dosegle tiste s spremljanjem harmonike. Nastopala je ludi folklorna skupina, ki šteije IG mladincev in mladink v narodnih nošah in ki so ob spremljanju harmonike izvajali razne glose. Ta točka je na navdušeno željo občinstva morala Uti ponovljena. Pri nastopu so sodelovali ludi harmonikarji: Škoberne samostojno in skupno z Jež 1'ranči lom jn Gombač Ivanom. V nedeljo 20. junija je bila odigrana v Trbovljah prvenstvena nogometna tekma za pionirskega prvaka Slovenije v nogometu. Sodniku Dorčecu sta se predstavili moštvi SFD Rudarja ta SFD Pobrežja iz Maribora. Moštvo Rudarja jc nastopilo v naslednji postavi: Pajer, Kocjan, Prašnikar, Savšek IT, A mer šok, Baloh, Malovrh, Laznik, Opresnik, Ahlin, Zelo lepo simbolično je bila pri-•/.ana zborna dramska recitacija »Kdo«. Na odru je bilo prikazano živi jinvje rudarjev, elektrikarjev, kovačev in našega kmeta, ki danes po zaslugi našega voditelja maršala Tita, skupno z delovno inteligenco, ustvarjajo lepše in boljše življenje sebi in lx>-dočim rodovom. Koncert je odlično uspel ter bodo pionirji z uspehom nastopali na Avto-stra
  • r s Titovi črni pionirji«, pred odhodom na avto.strado Bpogrml—Zagreb SFD Proletarec Zagorje : FD Miličnik Lfutiliana Zto V petek 18. junija se je v Zagorju odigrala kvalifikacijska nogometna tekma za vstop v drugo slovensko ligo med SFD Proletarcem in FD Miličnikom iz Ljubljano. SFD Proletarec je zmagal z rezultatom 2 : 0. Prav dobro je sodil tekmo Presinger iz Colja. Gole za Proletarca sta dala Dornik in Kurdnt. S to zmago se jo Proletarec kvalificiral za nadaljnje tekmovanje ter ima vse izgle-de, da bo zastopal revirje v II. slovenski ligi. SFD PROLETAREC : SFD LITIJA 4 : 2 V nedeljo 20. junija se je odigrala v Zagorju prijateljska nogometna tekma med navedenima društvoma, ki se je končala z zmago SFD Proletarca 4 : 2. Moštvi sta nastopili y kombiniranih postavah. Pionirski praznik 27* junija Trbovlje, 21. junija. Pionirji trboveljskega okraja se za letošnji pionirski dan temeljito pripravljajo. Na pionirskem dnevu, ki se bo vršil 27. junija, bodo prikazali rezultate svojega dela v letošnjem šolskem letu. S svojimi izdelki So se postavili na razstavi »Tedna ma- tere in otroka«, katere otvoritev je bila v nedeljo 20. junija. Vsak odred bo Imel slavnosten zaključek v svoji šoli. Na dan 27. junija pa bodo skupne proslave po vseh centrih: Trbovlje, Hrastnik, Radeče in Zagorje. Ta dan bodo imeli slavnostne obhode, akademije In pionirske sejme. Pionirji pa se prav pridno udeležujejo raznih akcij. Prav uspešni so pri uničevanju koloradskega hrošča. Odred v Hrastniku pošlje vsak dan eno četo na pregled krompirjevih nasadov. Pomagajo pa tudi pri gradnji zadružnih domov, saj so pionirji v Čečah v kratkem času napravili preko 200 prostovoljnih ur. V Dolah pri Litiji so pionirji tudi prav pridni. Najboljši bodo na ploniiski dan proglašeni za udarnike, pohvaljeni ter nagrajeni s knjižnimi nagradami. Ali že veste da v Trbovljah primanjkuje vina In ča hoče nealkoholik pogasiti žejo s pivom, dobiš v restavraciji MLO v Trbovljah po trlčetrturnem čakanju odgovor — točimo samo vino; da je tovarišica Iz Zagreba naročila kosilo v restavraciji MLO v Trbovljah že dopoldne, ko pa je prišla h kosilu, so ji povedati, da imajo še nekaj kosil samo za izredne goste; da se po mnenju odbojkarjev zastave najbolje posušijo, če visijo še 14 dni po tekmah kar na drogovih; Odlomki Iz dnevnika NOB iz Španije (Nadaljevanje) Po 15. januarju 1939 ie bila situacija na fronii in v zaledju čedalje bolj kritična za republikance. Španski narod je bil na milost in nemilost začasno prepuščen mračnim eilam za-patla. Barbarstvo in suženjstvo je zopet zavladajte nad španskim ljudstvom. kert je bilo že mnogokrat v zgodovini narodov, da so začasno podlegli premoči svojih zatiralcev. Barcelona je bila 22. januarja 1939 evakuirana. Mednarodne brigade so bile na svoji taduji postaji ob francoski meji Port-Bau. Francoske obmejne čete nas niso spustile preko nieie v Francijo ter smo se 23. januarja vrnil* nazaj v notranjost Katalonije do Korone. Na iniciativo naše komande je bilo predlagano vladi Nogrin. da bi mi ponovno zasedi* pereče položaje na froufi. Končno ie bil ta predlog odobren, pod pogojem, da zberemo iz naše sredine najsposob-nejbe in najbolj požrtvovalne borce, za zaščito beguncev jn za napravo barikad na Mrategiično važnih točkah. Mi arlilerilci smo šli na položaj v'La Paloma, to je siara trdnjava v pristanišču, ker so krožile na visokem morju sovražne križarke, k* so imele n*men izkrcati svoje posadke za hrbtom naše umikajoče se vojske in civilnega ljudstva. Železniški promet je popolnoma prenehal funkcionirata, na stotine km so hodili peš. V La Palomi smo odbili vse poizkuse sovražnika, d« ni prišel na suho vse dotlej, dokler mu to nismo dovolili. Cetrlo noč je izdala vrhovna komanda ukaz, da se umaknemo iz položajev. 29. februarja so fašisti napadali na vsej fronti. Pad (d je naš poVt-ko-misar artilerije, italijanski antifašist, emigrant od 1. 1921. Po mestih «n vaseh so tedaj že dvigali glave škiliti sovražniki ljudstva. Bilo je potrebno uvesti najstrož-jo vojaško disciplino, ker se ni bilo več varno krelati posameznikom, zla -■'ti borcem med n a rod n ih brigad. Marsikaterega je na hilro zmanjkalo ter ga ni bilo več nazaj. Itilo je precej slučajev, da so bili na ta način zahrbtno ubiti najboljši in najhrabrejši borci naših edinic. Že skozi vso tragično usodo državljanske vojne v Španiji je bilo v Kataloniji, posebno ob mejnem seklorju, polno vohunov, ki so se skrivali pri kulakih na vasi. Buržujski privrženci iz mest so romali po vaseh z brusilnim« kamni in so pod krinko brusili nože za masovno klanje nedolžjinih ljudi. Ta je bilo po zmagi fašizma L 1939 v Španiji. Te zadnje dnj naše prisotnosti od vasi do vasi je bilo oči vid no vse sovražno razpoloženje proti nam in to od ljudi, kateri niso odhajali z nami. Ostali eo bili vsi praznično oblečeni in se pripravljal za sprejem fašistov, kateri ‘o bili ponekod !e nekaj km za nami. M* smo bili zaščita pol milijona ljudii ler, varuhi civilne in vojaške opreme, katere nismo hoteli pustiti fašističnim 'čralcem. ■* prehodne cesle in poti proti fren* ’-j meji so bile prenapolnjene s kmci-timi vozovi in ©klopnim* avtomobili. Avtobusi so bili poini teži/h ranjencev, vojakov in eivilov. Vri ti so čakali milosti jn rešitve francoskih vojaških oblasti, da bi odstrani'* mitraljeze, katere s?o montirali v Pirenejih na položaje proti nam in težko prizadelemu španskemu naro- du, kateri je krvava! iz vseh ran. Obmejne železniške proge in tuneli so bili polni težkega orožja, tankov, lopov on oklopnih vozil. V tunelu Port Bau, ki meji s Francijo je bilo na stotine avijonskih motorjev, novotovor-jenih v železniških vagonih, katere «> francoske ©Masti namerno zadrža-vale v Francija več kol leto dni, samo da so s tem onemogočili zmago š;>an-skega ljudstva nad fašizmom. Vse lo orožje je vlada Negrin nabavila od prijateljskih držav. Hinavsko je odredila zadnje dni Bi umova vlada, da se ta vo jni material pošlje čez mejo v Španijo, ko eo se dobro zavedali, da je preskusno. Francoske oblasti so računale, da Ik> la vojni material prišel v roke Fran klsToin. Republikanski minerskii h&taljoni pa tega niso dovolili, da bi se fašisti okoriščali z od republike kupljenimi orožjem. Domokcstjanski iude-ži so «e lo pot razkrinkali pred svetovno javnostjo, kajti poštenim narodom je bilo jasno da so ti volkovi v ovčjih kožah prodali ne samo svoje lastne narode, nego tudi ostale narode Evropo. Ivan Debenc. Uredništvo Trbovlje Uprava Zasavskih premogovnikov tefefon 54. Tiskarna Slovenskega poročevalca. — Odgovorni urednik Šuštar Slane