Leto XVIII. Stev. 155 Ol KUK TOR -BOKUt. Veljko v l a h o vic glavni in odgovorni UREDNIK DOS A N BLAGOJBVIC UREJA UREDNIŠKI ODBOR • List izhaja vsak dan razen oetka - cena 10 dinarjev W/A GLASILO ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE .LJUDSKA PRAVICA. USTANOVLJENA 5. OKTOBRA L93f • USD NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT U-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL 1051 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK • OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA KOT BORBA ZA SLOVENIJO Velik odmev govora predsednika Tita “rasp.aBr v francoskem tisku »Le Monde« poudarja v uvodniku realistično stališče Jugoslavije (Od stalnega dopisnika »Borbe«) jugoslovanski voditelji očitno zadovoljni s sedanjim raz- Pariz, 16. junija. — Nedeljski govor predsednika Tita v Pazinu Je vzbudil velik odmev v francoski javnosti in političnih krogih, f rancoski tisk obširno piše in ob-Ifvlja najvažnejše dele govora. *si francoski listi so v uvodnikih Poudarjali pomen besed predsed-nika Tita na proslavi desetletnice osvoboditve Istre. Citirali so dele govora, ki se nanašajo na najnovejši razvoj odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Pri tera poudarjajo, da zamenjava veleposlanikov med Jugoslavijo 'n Sovjetsko zvezo ne bo spremenila dosedanjih odnosov Jugoslavije in zahodnih držav. Listi priobčujejo del govora, v katerem je opisano stališče Jugoslavije do Severnoatlantskega pakta. Francoski tisk posebej poudarja jugoslovanske predloge o vzpostavitvi kondominija v Trstu. Velik odmev govora v Pazinu lahko ocenimo tudi po tem, ker n>u je včerajšnji »Le Monde« posvetil svoj uvodnik. Pod naslovom »Tito in Malenkov« piše včerajšnji »Le Monde«, da je za zamenjavo veleposlanikov dal pobudo Molotov in nadaljuje: »Ta sprememba v razmerju Kremlja do Jugoslavije je zlasti očitna, če se spomnimo, da Rusija nedvomno ni bila do nobene tuje vlade tako sistematično brutalna, kakor do vlade maršala Tita. Sovjetom ni bilo mar nobeno sredstvo, da bi povzročili Padec »renegata«, ki se je drznil odreči poslušnost njihovim direktiva™ in se nato uprl Stalinovi c'sti marksistični leninistični doktrini.« »Le Monde« nadaljuje, vojem, ki pomeni priznanje Moskve, da je prelomita politiko, ter priznanje : Titovega režima«. Ko z dosedanjo »solidnosti režima«, r»o govori o tistem delu govora predsednika Tita, kjer pravi, da ne veruje besedam, temveč le dejanjem, piše »Le Monde«, da Jugoslovani nimajo nikakršnih iluzij o izpre-membi moskovskega stališča^ in da ne bodo verjeli sovjetski želji po sodelovanju, dokler ne bo končana gospodarska blokada, ki je Jugoslavijo gmotno zelo prizadela, in dokler bo vojaški pritisk sovjetskih satelitov na jugoslovanskih mejah. »Vse to pa se doslej še ni zgodilo,« piše »Le Monde«. »Incidenti na mejah še nikoli niso bili tako številni kot zdaj in radio jugoslovanskih emigrantov v Rusiji ni še nikoli tako grmel. Beograjska vlada bo nadaljevala s dosedanjo politiko tesnega sodelovanja z Zahodom, zgraditvijo obrambnega sistema na Balkanu v tesnem sporazumu z Grčijo in Turčijo.« »Le Monde« nadaljuje, da podobno »realistično stališče« zastopa tudi Winston Churchill, s katerim se je maršal Tito ob svojem obisku v Londonu »mnogo pogovarjal o tem, kako je treba razumeti nove korake Moskve.« »Le Monde« končuje svoj včerajšnji uvodnik z naslednjimi besedami: »Reagiranje jugoslovanskih voditeljev vsekakor zasluži veliko pozornost, ker prihaja od ljudi, ki so več let delali s Kremljem in ki zato zlasti dobro poznajo mehanizem, metode in namene sovjetske politike.« M. Vitorooii Beograd, 16. jun. — Predsednik republike Josip Broz - Tito je prejel od britanske kraljice Elizabete odgovor na čestitke, ki ji jih je poslal ob rojstnem dnevu. Odgovor se glasi: »Prijetno mi je bilo sprejeti Vaša ljubezniva voščila ob proslavi mojega rojstnega dne in toplo vračam dobre želje, ki ste jih izrazili meni in mojemu narodu.« — (Tanjug) Stevenson bo obiskal Jugoslavijo Beograd, 16. junija (Tanjug). Nekdanji predsedniški kandidat demokratske stranke ZDA gosp. Adlai Stevenson bo prišel 22. t. m. v Jugoslavijo na petdnevni obisk. Med bivanjem v Jugoslaviji bo g. Stevensona sprejel predsednik republike maršal Tito. Razen tega se bo g. Stevenson razgovarjal z drugimi visokimi jugoslovanskimi funkcionarji. Adlai Stevenson je zdaj na potovanju po svetu, da bi spoznal svetovni položaj. V Jugoslavijo bo prišel iz Turčije. RAZPRAVA O OSNUTKU STATUTA MESTA BEOGRADA Občinski odbori zahtevajo razširjenje delovnega področja Organizacija lokalnih organov oblasti v Beogradu je specifična glede na druga mesta. Beograd ima poleg mestnega odbora tudi 25 občinskih odborov. Organizacija in pristojnost občinskih odborov je zaradi posebnih pogo- Ameriški general prispel v Beograd Beograd, 16. junija (Tanjug). Načelnik letalske sanitete ZDA generalmajor Harry G. Armstrong je danes v spremstvu polkovnika Goulda prispel v Beograd, kjer bo ostal do 19. t. m. Na zemunskem letališču je ge-nerala Armstronga v imenu po-Veljstva jugoslovanskega vojnega letalstva sprejel generalmajor Radoslav Jovič, v imenu sanitet-ne uprave Jugoslovanske ljudske armade pa generalmajorja dr. Rjuro Mešterovič in dr. Herbert Nraus. Sprejema se je udeležil tudi ietalski poslanik ZDA v Beogra-c*u Polkovnik Bergmayer s svo-^ma Pomočnikoma, podpolkovni-°ma Johnsonom in Slaterjem. Med bivanjem v Beogradu bo general Armstrong obiskal nekaj medicinskih ustanov JLA. jev različna od občin v okviru okrajev. Opravljajo tudi nekatera dela, ki jih v okrajih izvršujejo okrajni odbori in odbori mestnih občin. Nimajo pa nekaterih pravic, ki jih imajo občinski ljudski odbori v okrajih (razen odborov na kmečkih področjih Beograda). Stvar je tembolj zamotana, ker se tudi beograjski občinski odbori razlikujejo med seboj po organizaciji in delovnem področ-. . . ju ter po položaju in posebnih nem kongresu županov je med pogojih posameznih naselij. V J,,,-,!—-HiRI nampc+nil« , ¥■ ‘ l ,_______ Sprejem pri dr. Kornerju Dunaj, 16. junija. — V včerajšnjih referatih na mednarod drugimi govoril tudi namestnik dunajskega župana Karl Honai, ki je navedel več primerov organizacije krajevne oblasti v posameznih državah in se ustavil pri načelu in načinu dela ljudskih odborov v Jugoslaviji. Poudaril je, da so ljudski odbori v nenehnem stiku s prebivalstvom mest in vasi. Izmed diskutantov iz 15 držav je med današnjo sejo govoril tudi dr. Leon Geškovič. Vsi udeleženci kongresa so dobili obsežno brošuro o organizaciji lokalne samouprave v Jugoslaviji. Sinoči so se jugoslovanski delegati udeležili sprejema, ki ga je priredil v počastitev kongresa predsednik republike dr.Theodor Korner. Vprašanje sprejema novih držav-članic OZN ostalo nerešeno New York, 16. junija. — Posebna komisija ki proučuje vprašanje sprejema novih držav - članic v OZN, je prekinila delo, ker ni mogla sprejeti priporočila, s katerim bi Generalni skupščini OZN predlagala ureditev tega vprašanja občinah na ožjem mestnem pojo dva sveta, v Železniku” in Rakovici po tri, v mestni občini Zemun pet, v kmečkih občinah pa svetov nimajo. Tudi pravice teh ljudskih odborov so različne. Razmerje Mestnega liudskega odbora do občinskih ljudskih odborov je drugačno, kot ie razmerje med okrajnimi odbori in občinskimi odbori. Odnose med okraji in občinami je uredil republiški zakon, ni pa uredil statusa ljudskih odborov občin v mestnem območju. Vse to so prepustili beograjskemu mestnemu ljudskemu odboru, ki je to uredil z odločbo o ustanovitvi občin. Osnutek statuta ni precizno formuliral vsega tega sistema pravic in odnosov in ga bodo verjetno še precej spreminjali in dopolnjevali, preden bodo statut dokončno sprejeli. Ce upoštevamo zamotanost takšnega sistema or- ganizacije oblasti in da je ta osnutek pravzaprav šele gradivo za razpravljanje, iz katerega bo izšel končni predlog in pravilnik, so te pomanjkljivosti razumljive, predlo naj se llogov poudarjajo, V večini p naj se vskladijo težnje občinskih odborov po širši samoupravi s težnjo Mestnega odbora, da se ohranijo njegove pravice pri odločanju o vseh vprašanjih, ki zadevajo mesto kot celoto, poleg tega pa ^predeli pomen občinskih ljudskih odborov. Nekateri občinski odbori predlagajo, naj sodni- ke za prekrške imenujejo in razrešujejo občinski ljudski odbori Tako bi bili sodniki tesneje povezani z ljudskimi odbori. Nekateri tudi predlagajo, naj im občinski odbori štiri svete in sicer svet za socialno skrbstvo in ljudsko zdravje, sveta za komunalna dela, za stanovanjsko vprašanje in za prosveto. R. Milikič Vučinič odpotoval v Beograd Dunaj, 16. junija Izredni poslanik in opolno-močeni minister na Dunaju Vučinič je danes odpotoval v Beograd zaradi posvetovanja v dr žavnem tajništvu za zunanje zadeve pred obiskom državnega tajnika Koče Popoviča v Avstriji. Dragomir Vučinič bo nekaj dni ostal v Beogradu. V novem gospodarskem siste- 1 načelnik Gospodarskega oddelka mu naj bi bil od vneme in po- 1 je zdaj zaprt. Dokler so mislili, bude slehernega posameznika ali da krši carinske in devizne pred-delovnega kolektiva odvisen tudi piše izključno v dobro mesta njegov delež v razpolaganju s Ljubljane, je užival ta uslužbe- presežkom dela, zlasti pa s po-trošnimi gmotnimi dobrinami. Tako pa ne more biti zmeraj, ker naše proizvajalne sile še niso dovolj razvite, zlasti ker se ne razvijajo enakomerno, pa tudi, ker našega gospodarskega sistema še nismo izpopolnili. Zato že zdaj, razen gospodarskega uspeha podjetja, ko kolektiv ali posameznik dobi pravico, da je na podlagi svoje vneme in pobude v proizvodnji udeležen pri družbenem dohodku, čedalje pogosteje govorimo o tako imenovanem komercialnem uspehu, doseženem s trenutno konjunkturo, monopolnim položajem podjetja itd., ter celo o administrativnem uspehu«, ko dosežemo za podjetje kake ugodnosti z raznimi neupravičenimi intervencijami pri državnih organih, z izigravanjem veljavnih predpisov itd. Čedalje pogostejši takšni »uspehi* negativno vplivajo na gospodarsko življenje, ker mrtviči-jo delovne kolektive in usmerjajo njihovo dejavnost po poti, ki družbi ni koristna. Mnogo bolj škodljivo pa je, da nastopajo kot pobudniki in uresničevalci takih »uspehov« največkrat ljudje iz vrst deklasiranih elementov in propadlih birokratov, ki tako žanjejo lavorike v svojih kolektivih, se izdajajo za velike borce za koristi »našega podjetja« in proti »državni birokraciji« ter razvijajo nekakšne svoje teorije o »novem poslovnem duhu«. Mimogrede rečeno, ta duh ne upošteva niti najnadavnejše poslovne poštenosti kapitalističnega trgovca, kaj šele pravila socialistične morale. In takšni ljudje se potem trkajo na prsi na sestankih delavskih svetov, se hvalijo, kako so v korist podjetja izigrali kak predpis, mu omogočili, da se je ognilo svojih družbenih obveznosti in zahtevajo zaradi svojih zaslug posebno priznanje in nagrade. Najbolj žalostno pa je, da s svojim zgledom kvarijo ljudi okrog sebe in presenečajo našega delavca, ki v vsem tem vidi žalitev ne le proletarske in socialistične morale, marveč tudi naj-navadnejše človeške poštenosti. Na 'zasedanju v Centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije so govorili tudi o takšnih primerih, ko so se podjetja kar tepla za človeka, obsojenega zaradi gospodarskega kriminala, za človeka, ki je komaj prišel iz zapora. Menda zato, ker se je izkaza l kot »strokovnjak« v gospodarskem kriminalu in ker bo torej sposoben tudi v podjetju omogočiti, da se bo ognilo svojim družbenim obveznostim. Poučen je tudi primer Mestnega ljudskega odbora Ljubljana, katerega Družine razseljenih oieb in ekonomtkih emigrantov se bodo lahko izselile Po doslej izraženih željah računajo, da bo prosilo za preselitev 1000 2000 družin potni list, se bodo lahko po želji vrnile v domovino, kjer bodo še Beograd, 17. junija. — Družine razseljenih oseb in ekonomskih emigrantov se bodo lahko izselile iz Jugoslavije, če žele v tujini nadaljevati skupno življenje s tistimi družinskimi člani, ki so pred vojno ali med njo ali ob osvoboditvi zapustili domovino. Doslej so naše oblasti izdajale taka dovoljenja le izjemoma. Državno tajništvo za notranje zadeve FLRJ je poslalo te dni svojim organom posebno navodilo, s katerim je razglašeno načelno stališče jugoslovanske vlade, da d. - ’ iie in staršem vsen razseljenih oseb gosli je treba takoj dovoliti širok program emigracije ženam, otrokom Letoviščarji se v Dubrovniku prav prijetno počutijo in ekonomskih emigrantov. Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič je te ukrepe nedavno že napovedal. Za razseljene osebe veljajo jugoslovanski vojni ujetniki, ki se po končani vojni niso vrnili v domovino, ali osebe, ki so med vojno ali ob osvoboditvi zapustile domovino. Za ekonomske emigrante veljajo osebe, ki so pred drugo svetovno vojno odšle iz Ju- . _. . goslavije zaradi težavnih gospo- 1 bil obsojen, kar je sicer potrebno darskih razmer. za potovanje iz države. Družine goslaviji po vojni že dvakrat razglašena za razseljene osebe široka amnestija, da bi jim bila omogočena vrnitev v domovino. Po znanem pozivu takratnega ministra za notranje zadeve Aleksandra Rankoviča se je nekaj razseljenih oseb, naših državljanov, lani že vrnilo. V poučenih krogih poudarjajo, da je to navodilo še en izraz človekoljubne politike, ki jo jugoslovanska vlada po vojni dosledno uveljavlja do razseljenih oseb, ekonomskih emigrantov in njihovih družin. Z uporabo tega navodila bo v glavnem rešeno vprašanje združitve družin socialne emigracije in razseljenih oseb jugoslovanskih državljanov. Računajo, da bo po doslej izraženih željah prosilo za potovanje iz domovine samo 1000 do 2000 družin. Za prosilce, ki bodo zaprosili za odhod iz domovine, bo veljal postopek, kakor za državljane, ki potujejo v tujino po privatnih opravkih. Prošnji pa ne bo treba priložiti potrdila, da prosilec ni V tej zvezi na pristojnem me itu opozarjajo, da je bila v Ju razseljenih oseb in ekonomskih emigrantov, ki dobe izseljenski nadalje veljale za jugoslovanske državljane. Navodilo določa, da bodo žene razseljenih oseb in ekonomskih emigrantov avtomatično dobile potni list. Isto velja za neporočene hčere ne glede na starost, in za sinove do 16 leta. Za starejše bo potrebno potrdilo, da so zadostili vojaški obveznosti. Roditelji emigrantov, kakor tudi nad 16 let stari sinovi in hčere se ne bodo mogli izseliti, če so zaposleni kot visokokvalificirani strokovnjaki. Otroci ne bodo mogli dobiti dovoljenja, če so poročeni in če imajo svojo družino, razen v primerih, ko gre za podedovanje premoženja. Navodilo tudi določa, da bodo pristojne oblasti posebej obravnavale primere izselitve, ko gre za družine, katerih člani so bili razglašeni za vojne zločince. Osebe, ki so po osvoboditvi pobegnile iz domovine, ali pa se po zakonitem odhodu v tujino niso hotele vrniti, ne veljajo za razseljene osebe ali ekonomske emigrante. Tudi prošnje njihovih družin bodo pristojne oblasti obravnavale posamez. nec pri malverzacijah vso podporo najbolj odgovornih funkcionarjev v Mestnem odboru in celo v Mestnem komiteju. Mislili so pač, da je delal za »naše koristi«. Kakor se pač običajno zgodi, so pozneje ugotovili, da je delal tudi za svoj žep. Šele tedaj so ga tudi moralno obsodili. In tako se često zgodi, da jame malomeščansko gledanje na stvari izpodrivati široko socialistično zavest o koristi skupnosti, drobni kramarski računi pa komunistična etična načela in proletarsko moralo, slonečo na solidarnosti delavskega razreda, in njegovem boju proti sleherni obliki izkoriščanja, pa čeprav bi eno socialistično podjetje izkoriščalo drugo. Pri nas je moč javnega mnenja in napredne družbene zavesti zmeraj mnogo pomenila, često pa je bila tudi odločilna. In prav ta zavest v našem političnem življenju, v delu organizacij Socialistične zveze, delavskih svetov in sindikatov naj še bolj postane tisto družbeno sodišče, ki bo o slehernem pojavu izreklo sodbo. To socialistično zavest nedvomno imamo in jo razvijamo. Ne pride pa zmeraj v pravem trenutku do izraza. Človek bi dejal, da se komunisti in ostali napredni ljudje včasi boje prikazati pravi značaj vseh teh nesocialističnih pojavov in da nasedajo raznim deklasiranim tipom, ki spretno žonglirajo s pojmi svobodnega trga, zakona ponudbe in povpraševanja in gospodarske pobude, hkrati pa spravljajo v žep mastne zaslužke in nagrade ter korumpirajo slehernega, ki podleže izkušnjavi njihovega zgleda. Pri komunistih vidimo tudi nekakšen strah, da jih ne bi razglasili za staromodne, za birokrate, za nasprotnike delavskega samoupravljanja in novega gospodarskega sistema. In često se zgodi, da prav ljudje najbolj dvomljivih moralnih kvalifikacij namerno razglase za birokratsko sleherno zahtevo po doslednem uveljavljanju in spoštovanju gospodarskih predpisov in sploh socialističnih načel v dužbi. Ljudi s takšnimi zahtevami prikazujejo kot »sovražnike našega podjetja«, kot eksponente zveznega ali republiškega centralizma itd., in s takšnimi dema-goškimi nastopi se jim posreči potegniti za seboj celo znaten del poštenih ljudi. Vsak izmed teh protisocialističnih pojavov ni gospodarski kriminal v formalno-pravnem oziru, čeprav so v širšem smislu vsi, ker so naperjeni proti koristim skupnosti in socializma pri nas. Zato moramo boi proti njim prenesti tudi na politično torišče, tako da bomo razgibali javno mnenje in socialistično družbeno zavest proti njim. To nikakor ni lahka politična naloga, kajti včasi se lahko zgodi, da so komunisti in ostali aktivisti Socialistične zveze ali sindikatov izpostavljeni napadu vsega delavskega sveta podjetja ali vplivnih ljudi kakega ljudskega odbora, ki so podlegli partikularističnim težnjam in nesocialističnemu pojmovanju svojih ozkih koristi. Toda komunsiti in ostali člani Socialistične zveze in sindikatov prav zato nosijo častno ime članov spojih organizacij, da svoje članstvo opravičijo v konkretnem političnem boju. Prav tu pa je zdaj potrebna odločna socialistična beseda. M. Bajec Gospodarsko sodelovanje med Egiptom in FLRJ Kairo, 16. junija. Egiptovski zunanji minister dr. Mahmud Favzi je sprejel včeraj dopoldne vodjo jugoslovanske gospodarske delegacije Franca Leskoška skupno z jugoslovanskim poslanikom v Kairu Markom Nikczičem. Fr. Leskošek in Marko Nikezič sta obiskala tudi egiptovskega finančnega ministra Abdel Gellal el Mara. Razgovori so se nanašali na bližnja pogajanja o gospodarskem sodelovanju med FLRJ in Egiptom. Ob popisu osnovnih sredstev Pred dobrim tednom ge je začel popig osnovnih sredstev državnih gospodar-gkili podjetij. Priprave nanj so bile zelo obsežne. Republiška in okrajne komisije so se natanko seznanile z zadevnimi naDodili, ki jih ni malo, saj obsegajo štiri precej debele brošure. Pred začetkom rednega popisa je bil poskusni popis o železarni Guštanj in o mežiškem rudniku svinca. Nato so odšle komisije dobro oborožene na delo, le d prvih dneh popisa so videle komisije, da nekatera podjetja, zlasti manjša, tej tako važni gospodarsko-politični stvari niso posvetila dovolj pozornosti. Njihova vodstva so prišla na dan z izgovori, da se niso mogla pripraviti na popis, ker da imajo preveč drugega dela in podobno, čeprav je bila pripravljalna doba (od lanske jeseni) dovolj dolga in čeprav bo popis koristil prvenstveno njim samim — saj jim ne more biti vseeno, kakšna bo amortizacija osnovnih sredstev, ki jim bo določena na osnovi popisa. Mnogokje so zadolžili za popis enega samega člove-ka-uradnika, ne glede na to, ali bo kos obsežnemu in težavnemu delu. Kakor že rečeno, ne velja to za vsa podjetja od A do 1. ampak samo za nekatera. V večini podjetij so se zavzeli za popis upravni odbori, ker vedo, da ne gre za birokrat-sko-admihistrativno registracijo, ampak za izredno važno gospodarsko-politič-no stvar. Tako n. pr. je bila Železarna Štore pripravljena na popis že 10. t. m. — torej že nekaj dni pred začetkom splošnega popisa. Sicer pa tista podjetja, ki se že od začetka odlikujejo z urejenim knjigovodstvom, niso imela kdo ve koliko posla s pripravami za popis, saj je vsako knjigovodstvo tako in tako dolžno izkazovati, kakšno je stanje osnovnih sredstev. Poglavitna hiba mnogih podjetij je prav zmeda v Knjigovodstvu: kljub predpisom vlada tu precejšnja neenotnost, osnovna sredstva so knjižena na dokaj različne načine. S tem o zvezi povzroča podjetjem mnogo težav zmeda v dokazih o lastništvu posameznih osnovnih sredstev Za pravno ureditev te stvari se vodstva ose doslej niso zanimala, zdaj pa bi jih rada v naglici uredila, če bi bilo mogoče. Komisije —- kakor že rečeno — so odšle na delo dobro pripravljene, vendar pa ne moremo reči, da ne delajo nobenih napak. Nekateri njihovi člani so zabredli v drobnjakarstvo: izgubljajo se o podrobnostih, namesto da bi usmerili delo z gledišča na celoto. Objektivna težava, ob kateri marsikateri član komisije zmaje z glavo, pa je velika razlika med izračunano vrednostjo opreme (ki se ceni v razmerju z dolarjem 1 :700) in med vrednostjo gradbenih storitev. To pa je vprašanje, ki ga komisije ne morejo reševati. Kljub težavam in obsežnemu delu smemo upati, da bo prvi del popisa (industrija) končan najkasneje do konca avgusta (oficielni rok je do 20. avgusta), druga faza pa do srede oktobra. Seveda le tedaj, če bodo osa podjetja te dni dobro izrabila, zavedajoč se, da je popis izredno pomembna gospodarsko-poli-tična akcija, ki bo koristila tako njim kakor vsej naši skupnosti. F. S. SODBA V OBNOVLJENEM SOLUNSKEM PROCESU Po 36 letih je Vrhovno sodišče Srbije rehabilitiralo Dimitrijevima in tovariše Beograd, 17. jun. Po deset dni trajajoči javni obravnavi na obnovljenem solunskem procesu je bila včeraj opoldne izrečena sodba. Vrhovno sodišče je razveljavilo obsodbo Velikega vojnega sodišča v Solunu z dne 5. junija 1917 in sodbo vojaškega sodišča za oficirje v Solunu z dne 23. maja 1917. Vsi v Solunu obsojeni in ustreljeni oficirji bivše srbske vojske so bili po 36 letih rehabilitirani. Občinstvo je nestrpno pričakovalo razglasitev sodbe. Ko je predsednik sodišču Svetolik La-zurevič prebral, da so vsi obtoženci oproščeni obtožbe, je radost prešinila obraze polkovnika Laziču in članov družin obsojenih oficirjev, da je bilo vsaj po 36 letih pravici zadoščeno. Zeua ustreljenega majorja Vidoviča, ki je od prvega dne prisostvovala ponovni razpravi, ni mogla zadržati solz. V obrazložitvi sodbe je rečeno, da je Vrhovno sodišče Srbije proučilo vse dokaze in zaslišalo priče ter ugotovilo, du v Solunu obtoženi niso hoteli niti nameravuli nasilno sprožiti prevrata v deželi, niti niso snovali atentata na takratnega regenta Aleksandra. Na podlagi izpovedb prič se je sodišče prepričalo, da atentata sploh ni bilo. Sodišče je tudi ugotovilo, da je bila orgunizacija »Združitev ali smrt« nacionalnega značaja in da je bil njen ideal združitev srbstva. Izpovedbe prič v Solunu niso bile verodostojne in razprava je bila nezakonita. Sodišče v Solunu je kršilo osnovna pravila kazenskega postopka, kar je razvidno iz stenografskih zapiskov. Obsodbo v Solunu sta izrekla Aleksander in Zivkovič' že pred začetkom procesa. Sodišče se na ponovni obravnavi ni moglo prepričati o kakršnikoli krivdi solunskih obtožencev. Konec branja sodbe je pozdra- vilo občinstvo z dolgotrajnim ploskanjem. Sivolasi možje, priče do- fodkov iz 1. 1917, so pristopali polkovniku Laziču in mu čestitali k oprostitvi. Ponovni proces pred Vrhovnim sodiščem Srbije je očitno pokazal, zakaj mogotci bivše Jugoslavije niso smeli dovoliti revizije kazen- Revizija procesa je bila možna samo v zares svobodni deželi. Vrhovno sodišče Srbije je lahko po deset dni trajajoči obravnavi, časovno in prostorno, daleč od solunskih dogodkov, daleč od takratnih političnih spletk, na temelju izpovedb novih prič in novih dokumentov ugotovilo ne- skega postopka proti polkovniku I ovrgljivo resnico. Dragutin Apis bivše srbske vojske Apisu in to-' in njegovi tovariši niso zakrivili Zagovorniki obtoženih na obnovljenem $olunskem procesu varišem iz leta 1917. Aleksander, Peter Zivkovič in ostali organizatorji tega procesa so se zavedali, da bi jih vsako objektivno sodišče razglasilo za krivce. Odgovarjati bi morali za velike zločine, ki so jih storili ne le nad Apisoni in njegovimi tovariši v Solunu, marveč tudi za vrsto zločinov nad ljudstvom. Na dan bi prišlo na primer, da so organizatorji sodne farse v Solunu in lažne priče v nagrado za bremenitev Apisa in tovarišev dobili v bivši Jugoslaviji visoke položaje, ministrske stolčke, veleposestva in denar. dejanj, zaradi katerih so jih pred vojaškim sodiščem obsodili. Junija 1917 so v jarku pri Solunu po nedolžnem ustrelili tri ljudi. Vrhovno sodišče Srbije je lahko tudi ugotovilo, da obsodba v Solunu ni bila izrečena pred vojaškim sodiščem za oficirje. Ze pred obravnavo sta jo odredila Aleksander in Peter Zivkovič. Pravična razsodba resda ne bo mogla obuditi od mrtvih nedolžno ustreljenih ljudi. Toda z njih in ostalih obtožencev, izmed katerih te živ samo še upokojeni pol-:ovnik Radoje Lazič, je ljudsko sodišče zbrisalo madež izdajalcev. [ } N E V N A K K C) N 1 K A Nova prekooceanska ladja »Romanija« v prometu Reko, 16. jun. — Ladjedelnica »3. maj« je svečano izročila Jugoslovanski linijski plovbi najnovejšo prekooceansko ladjo »Romanija«. »Romanija« je zadnja ladja iz prve serije treh plovnih enot tipa »Avala« s 4200 tonami nosilnosti. Nova ladja bo vozila po ekspresni progi Jadran—Severna Evropa. Opremljena je z najmodernejšimi navigacijskimi pripravami. Ladjedelnica »3. maj« je po vojni zgradila 7 velikih prekooceanskih ladij, eno pa popolnoma obnovila. Skupna nosilnost vseh teh ladij je približno 32.000 ton. Zdaj izdelujejo novo serijo treh prekooceanskih ladij tipa »Triglav«. V Zagubici so zamenjali predsednika občinskega odbora Zagubica, 16. jun. — Se pred nekaj dnevi je v občinskem ljudskem odboru v 2agubici vladalo mrtvilo. Na treh sejah so govorili o popravilu cest, sklepov pa ni bilo. Tudi mnogo drugih koristnih predlogov so zanemarili. Ostali občinski odbori so večinoma že pobrali vse davke, žagubiški odbor pa ima še danes neplačanih_________ približno dva milijona dinarjev.1 rotam Vgi Odškodnin za škodo, ki jo je povzročila toča in podobno, ne knjižijo, niti ne spravljajo v občinsko blagajno, temveč gre v predsednikov žep. Odborniki so zahtevali izredno sejo. To je bila najžlvah-nejša seja ljudskega odbora v Zagubici. Kritizirali so nedelavnost predsednika in ugotovili, da je bil zelo malomaren. Nedelavnost celotnega odbora je njegova krivda. Čeprav so ga že prej kritizirali, se za to ni zmenH. Ko se je tega preveč nabralo, so odborniki predsednika zamenjali. Novi ječmen na banjaluškem trgu Banja Luka, 16. junija. Davi so prodajali na bajaluškem trgu tudi prvi letošnji Ječmen. Bilo ga Je malo. Bil Je vlažen, zrno pa je čvrsto ln polno. Kmetje so ga prodajali po 30 din kg. Pred odkupno postajo oljarne v Brčkem so kmetje davi prodajali mnogo oljne repice, ki Je letos Izredno dobro obrodila. Letošnji pridelek na hektar nad 1500 kg, ali kakih 400 kg več, kakor v letu 1051, ko Je bila letina zelo dobra. Angleška odškodnina za škodo ob bombardiranju Sušaka pred 13 leti Beograd, 15. Junija (Tanjug). Med britansko in Jugoslovansko vlado so se začeli razgovori o poravnavi škode, ki so Jo britanski bombniki prizadejali nekaterim Jugoslovanskim državljanom v času, ko Je bila Jugoslavija še nevtralna, tako ob bombardiranju Reke leta 1940, ko Je bilo več bomb vrženih tudi na Sušak. Na Sušaku so sedaj zahtevali odškodnino neposredno od vlade Velike Britanije Britanska vlada Je Izjavila, da bo tem zahtevam ugodila. Nezadovoljivo delo ZB v Hercegovini Mostar, 15. junija Na posvetovanju predsednikov in tajnikov okrajnih odborov ZB na področju Hercegovine so ugotovili da osnovne organizacije, razen Mo-stara in delno Stolca, niso znale organizirati delu v skladu z novimi razmerami, marveč še zmeraj delajo šablonsko ln čakajo na napotke od zgoraj. Sestanki so bili slabo obiska ni, ker so na njih obravnavali same suhoparne in dolgočasne zadeve. Nu-8]>rotno pa prihaja v Moetaru vso delo od spodaj in na sestankih ob ravnavajo stvari, ki člane zanimajo. Posebno skrb so posvetili vojnim si-otroci padlih borcev ho- dijo v šolo in so dobro preskrbljeni. Odbori so organizarall krožke ln poskrbeli, da imajo otroci v njih dobre inštruktorje. Predilnica bombaža v Vapčičih Jo brezplačno oblekla več sto vojnih sirot. Organizacijo ZB po drugih krajih j>u se ne morejo pohvaliti s tako plodnim delom. Rednih sestankov sploh ne sklicujejo in niti ne vedo, koliko članov imajo Pouekod so storili zelo malo ali nič za zbiranje po datkov za spominsko knjigo ali kro niko, čeprav se Je drugod to delo začelo že prod dvema letoma. Na splošno lahko rečemo, da organizacije ZB še niso našle vsebine dela. Zanemarjanje razstavljenih dijaških del Tovariš uredniki Naše srednje šole so začele ob koncu šolskega leta prirejati razstave dijaških del, kar je pametno in koristno. Med šolskim letom je pouk večine predmetov, zlasti eksaktnih znanosti, tesno povezan tudi s praktičnim delom dijakov. Dijaki zbirajo različne primerke žive in mrtve narave, skrbe za zbirke učil v kabinetih in jih izpopolnjujejo, se ukvarjajo z risbami, grafikoni in praktičnimi modeli, rišejo in slikajo, skratka, ukvarjajo se z vsemi oblikami koristnega dela, učenci pa opravljajo vse to bodi doma ali v šolskih delavnicah. Tako gre skozi šolske učne kabinete vsako leto na tisoče najrazličnejših predmetov. Predmetni učitelji in učenci jih pregledajo, strokovno preverijo in klasificirajo, da ožji odbor potem izbere najboljše in jih pripravi za letno šolsko razstavo. Takšne razstave so torej lep pregled teoretičnega in praktičnega dela dijakov in učencev posameznih šol, ki nam pokažejo tudi njihove uspehe. Takšne razstave so seve prirejali pri nas tudi pred vojno in niso torej nič novega. Pač pa sta v njih nova duh in smisel. Novo je tudi to, da spričo pomanjkanja kupljenih tovarniških učil, za katere je treba dati devize, dijaki in učenci sami izdelujejo učila in cele zbirke, Jci bodo po potrebi prišle prav za pouk v prihodnjih letih. Za risbo, skico, grafikon, model ali sliko je potrebno več ur dela v prostem času, doma ali v šolski delavnici. Takšna razstava pomeni na tisoče plodnih delovnih ur, tudi če ne upoštevamo tisočerih predmetov, ki so ostali po kabinetih kot manj posrečeni, ali pa zato, ker ni bilo prostora, da bi jih razstavili. Ce pomislimo, da so dijaki in učenci preobremenjeni z učnimi predmeti in da razmere, v katerih morajo delati bodisi v šoli ali doma, večidel niso ugodne, vidimo, da pomenijo desettisoči delovnih ur velik delovni ustvarjalni prispevek dijakov vsake srednje šole ljudem pa tudi šolskim strokovnjakom, viden samo na takšnih vsakoletnih kolektivnih razstavah. In prav to je slabo stran teh razstav. Nihče jih ne vidi. nihče se zanje ne zanima. Ob začetku razstave prirede navadno v okviru šole majhno slovesnost Ravnatelj v navzočnosti dijakov in profesorjev razstavo odpre, pride nekaj staršev, in to je vse. Sledi pričakovanje obiskovalcev, strokovnjakov, kritike, toda dnevi razstave minevajo, kabineti pa so prazni. Marinka Mitrinovir Praktično zatiranje slabe zabavne literature Naša javnost je zadnje čase v tisku in na raznih posvetovanjih izrekla upravičene pripombe k čedalje pogostejšim primerom mladini namenjene slabe zabavne literature. Kritika nas je vzpodbudila, da smo analizirali zabavni »Črtani magazin«, ki ga izdaja naše podjetje V analizi smo prišli do sklepa, da je bil izbor mnogih stripov v »Črtanem magazinu« res slab. da kriterij pri izbiri in urejanju pisanega besedila ni bil na višini, da je bilo v njem mnogo neznanstvenega in neokusnega. Zato smo na sestanku našega delovnega kolektiva soglasno sklenili, da je prišel čas, da od razprave o slabih stripih in neokusnih zabavnih sestavkih v »Črtanem magazinu« preidemo k praktičnemu sklepu — da ga ukinemo v upanju, da bomo tako pripomogli k boju našega javne- ga mnenja proti slabi zabavni literaturi. Sklenili smo izdajati »Črtani magazin«, ker smo upali, da bo s pisano in risano vsebino naši mladini nudil zdravo in kulturno razvedrilo v prostem času. Privolili smo v to, da ga izdajamo, ker smo menili in še zdaj menimo, da strip sam po sebi še ne škoduje nujno moralni in estetski vzgoji mladine (to je med drugim pokazala tudi daljša razprava v našem glasilu »Omladina«), Naše želje glede vsebine »Črtanega magazina« pa se niso izpolnile. Zdaj, po ukinitvi »Črtanega magazina«, si bomo prizadevali napraviti svojo najvažnejšo publikacijo, časnik »Omladino«, zanimiv, da bomo med drugim mladini nudili tudi res dobro zabavo. Upamo, da nas bodo v našem sklepu, da bi podprli boj naše javnosti proti mladini namenjeni slabi zabavni literaturi, podprle tudi ostale založbe, ki izdajajo razne zabavne publikacije. Kolektiv novinarsko-založniškega podjetja »Omladina«, Beograd Ali predpisi niso za vse enaki? Tovariš urednik! Vsem nam so znane in še zmeraj čutimo škodljive posledice lanske suše. Vzlic prizadevanju našega državnega vodstva in iz tujine uvoženih velikih količin živil je zadnje čase celo življenjski standard naših delovnih ljudi ogrožen. Da bi ublažili katastrofalne posledice suše za naše gospodarstvo, J® predsednik Sveta za blagovni promet vlade FLRJ izdal uredbo o enotnem mletju pšenice iti rži (»Službeni list« št. 60 in dopolnitve št. 63/952). Ob upoštevanja tega smo kot kontrolni organi na področju blagovnega prometa ukrenili vse potrebno da bi se lastniki mlinov v našem okraju ravnali P° teh predpisih Kakor povsod, Pa se je našlo tudi tu nekaj posameznikov, ki se predpisov niso držali. Vsak tak primer smo javili sodniku za prekrške in krivd so bili kaznovani. Okraj Krško v LR Sloveniji meji na naš okraj■ Večkrat smo ugotovili, da se mlinarji na področju krškega okraja ne drže predpisov o mletju pšenice in rži. O tem smo z uradnim dopisom štev. 1210 z dne 7. aprila t l. obvestili organe trgovinske inšpekcije kršk. okrajO- V upanju, da bodo ondotni organi ukrenili vse potrebno, da bi te škodljive pojave preprečili, smo doživeli nasprotno. Te dni so nas z uradnim dopisom št. 5273 z dne 25 junija t. I. med drugim obvestili, »da v našem dopisu omenjene nared be v njihovem okraju niso uporabili in da torej valjčni in ostali mlini prosto meljejo pšenico in rž za potrebe kmetov. Kmetje namreč zaradi lanske suše nimajo večjih količin pšenice in zato bi bilo neumestno mlinarjem prepovedovati mletje bele moke za potrebe kmetov«. Po našem mnenju se veljavnost teh nrerinjsov razteza na vse ozemlje FLRJ Krški okraj kmetijsko ni boli pasiven od samoborskega 7,atb ta okraj in njegovi prebivalci ne morejo biti v nobenem oziru izjema Menimo, da spričo škodljivosti takšnega malomarnega in popustljivega stališča ondotnih organov državne uprave v uveljavljanju nujno potrebnih, čeprav trenutno upravnih ukrepov v gospodarstvu, komentarji niso potrebni Zato Nas prosim., tovariš urednik, da moje pismo objavite v rubriki dopisov bralcev Samobor, 23. maja 1953. Ivan Barišič Trgov inšpektor OKO Samobor Za mednarolni kingres esperan istov bodo izdali vet pob ikacii Zagreb, 16. junija. Letos bo prvikrat v naši državi mednarodni kongres esperantistov. Častno pokroviteljstvo Je prevzel predsednik Izvršnega sveta Hrvatske dri Vladimir Bakarlč. Kongres, ki bo 38. pb vrsti, bo od 25. julija do 1 avgusta v Zagrebu. Predsednik republike maršal Tito Je pred nekaj dnevi sprejel angleškega publicista, stalnega tajnika za mednarodne esperantske kongrese Massona Stattarda ln tri predstavnike Jugoslovanske esperantske federacije. Clan Zveznega Izvršnega sveta dr. Rodoljub Colakovič pa Je sprejel delegacijo beograjskega ( Esperantskega kluba ter govoril z ojo o perečih vprašanjih lz življenja In dela esperantskega gibanja. MLO Zagreb Je sklenil preimenovati eno Izmed ulic v ulico dr. Lazarja Za-menhofa, avtorja esperanta. Za kongres bo Izšlo v esperantu več knjig lz Jugoslovanske književnosti. Esperant-sko društvo v Ljubljani pripravlja prvo Izdajo Dedlerove knjige o življenjepisu maršala Tita. Angleški publicist Stattard pa Jo prevaja lz angleščine v esperanto. V Zagrebu ;e izšla kongresna knjiga, ki Ima na prvih straneh slike, Izjave in avtograme naših uglednih političnih In kulturnih delavcev. Do konca aprila se Je prijavilo 1354 delegatov. Naši železniški strokovnjaki v ZDA Beograd, 17. junija. Drevi odpotuje šest jugoslovanskih železniških strokovnjakov v ZDA, kjer se bodo seznanili s sistemom dela in tehnološkim procesom na aranžirnih železniških postajah. STARO V NOVI OBLEKI Navadno Je okrog 40 let star. Dovolj star, da sl Je lahko zapomnil razne politične spretnosti še Izpredvojne dobe ln dovolj mlad, da jih lahko koristno uporablja povsod, kjer se mu nudi priložnost za to. Ze zdavnaj so ga opredelili kot nekaj starega v tem našem novem času, ko sl demokracija ln birokracija nasprotujeta kot noč ln dan. Vrinil Se je v delavski svet in odtlej ni niti en dan molčal ali miroval. Osamljen je, toda govori za tri. Demokracijo pojmuje napak, vendar pa vse kar govori, predstavlja kot »ljudski glas«. Sam sebe imenuje »delavska mati«. Nekega dne vstopi v tovarniški oddelek ln še med vrati zakliče: »Tovariši, atentat pripravljajo na vasi« Stroji obstanejo. Molk. Vsi obračajo glave proti njemu. Gotovo se Je kaj važnega zgodilo. »Tovariši! V tarifni pravilnik niso vnesli vaših pravic do mleka!« Vsi začutijo olajšanje. Vendarle ni tako strašno. Stroji ponovno zabrne. Morda Je kdo vseeno pomislil, da Jim zares kratijo njihove pravice. Mleko bi gotovo dobili tudi brez tega »atentata«, le da so ga tako bolj občutili kot pelin. Na seji delavskega sveta razpravljajo o delitvi dobička podjetja. Upravni odbor predlaga, naj od presežka dodelijo 15 milijonov za izgraditev stanovanj, 5 milijonov pa razdele. Med prvimi se dvigne, se postavi kot da pozira za kak dinamičen bronasti kip ln s patosom propadlega Igralca napade predlog upravnega odbora. Pravi, da so presežek dosegli delavci s svojim trudom, »v potu svojega obraza«, In da zato pripada njim. Bilo bi politično napak, če bi to vprašanje drugače reševali. Zato »opozarja«, da bi to lahko imelo v prlhodnjostl hude posledice za kolektiv Sam Ima boljši predlog: razdele naj 15 milijonov, 5 pa puste za stanovanja. Tu ln tam mu kdo pritrjuje NI čuda: kadar odpre usta, je vsaka njegova beseda vredna tisočaka. Ko mu dokažejo, da nima prav, da bodo nova stanovanja gradili za tovarniške delavce ln za nlkodar drugega, da piesežek ni le uspeh kolektiva, temveč tudi dejstva, da so se letos železniške tarife pocenile In so tako mnogi kolektivi prihranili tam, kjer niso pričakovali, ga to niti malo ne zmede: »Povem samo svoje mnenje. To pa se v naši državi sme, to Je zakon napredka ln razvoja . .« Ce ga še malo podrezate, bo segel v žep po časopis, v katerem je to z najvišjega foruma potrjeno. Razpravljajo o novem tarifnem pravilniku Začne govoriti »v Imenu svojega oddelka* in predlaga izpremembo. v njegovem oddelku naj za delovna mesta določijo namesto 54 do 70 din na uro plače 60 do 65 dinarjev. Ko mu nekdo očita, da bo pri tem prav on imel največ koristi. ker bi sicer dobil le 54 dinarjev, ga to ne užali Ostane popolnoma miren, niti ne zardi. Začne dokazovati, da so tako sklenili vsi ln da bo zato podjetje dobilo več, ker ne bo nihče imel 70 dinarjev kot v drugih podjetjih. Vedno je pripravljen za »tih pogovor« z ljudmi. Po delu pogosto sedi ob točilni mizi v kavarni. »Eno turško mojemu tovarišu!« naroča. Takih tovarišev, ki jih vabi ima precej Nato klepeče kot kat star Jezuit. »To sem že zdavnaj predlagal, toda »oni« ne puste. Borim se, a ne morem sam « Tisti »oni«, so vsi, ki drugače mislijo kot on. Nikoli ne Izgubi upanja, da ne bi našel poslušalcev Najpogosteje ga vidijo v družbi bivšega blagajnika sosednjega podjetja, ki ni mogel opravičiti primanjkljaja 40.000 dinarjev. Včasih opozarja ljudi: »Pazi, ta ni prijatelj.« Pred volitvami v delavski svet je Imel predvolilno vročico. »Vse, ki se niso Izkazali, moramo zamenjati! Naj zdaj Se drugi malo vladajo Zakaj lani niso postavili ventilatorjev v nekatere oddelke. Kdo je temu kriv?« Sledijo Imena posameznikov. On bi seveda znal vse bolje urediti. Nihče ne bi bil nezadovoljen In vse bi bPo lepo, življenje bi bilo bogato kot v kakšni zahodnoevropski opereti. Zato le proti vsemu ln vsakomur. Kritizira čezmerno zapravljanje. Zakaj so tega ln tega inženirja nagradili z 10.000 dinarji, ko je vendar bilo vse, kar je storil, njegova dolžnost ln je vse izvrši) med delovnimi urami. Noče omeniti, da je ta Inženir prihranil pod-letju okrog milijon dinarjev, od česar je tudi sam od presežka dobil dva tisoč Razburja se tudi zaradi prepiha. Mar ne škoduje ljudem? Ce v umivalnici zmanjka tople vode, je to naj-večja nesreča za kolektiv. To je že prava zarota proti delavskim koristim. Včasih se pritožuje tudi Izven tovarne. češ kakšen birokratizem je v podjetju. Posebno, če Ima prt kakem vodstvu znanca Govori umerjeno in prepričljivo Očitno je, da ga skrbe le koristi kolektiva. Kdor ga posluša, se ne more ubraniti vtisu, da pred njim ni navaden človek, temveč del čiste socialistične demokracije. Na zadnji konferenci kolektiva mu je Pj* slaba predla. Uresničil se le star pregovor, da Ima vsaka pesem svoj konec. Sprl se te z delavcem lz oddelka, ki mu ni pritrjeval Zato ga je imenoval »rušilca kolektiva« in mu napravil pridigo o demokraciji Delavca pa le to za“?." lelo, vstal Je ln rekel: »Govoriš o demokraciji, sam pa skrbiš le zato, kje boš pobral kak dinar Dobil si nagrado za popravilo strola nato sl P” zahteval še Izplačilo nadur. Pred nekaj dnevi sl zahteva! obrtno dovoljenje, Zdi se, da si se naveličal delavcev.« Po tem dogodku je veliki »revolucionar« od-molknil. Pravijo, da je zdaj laže ljudem In demokraciji. I. Sabol Rusija in problem morskih ožin . a v katero Je zašla CehoslovaSka «raai čedalje večjega nesorazmerja v 'blagovnim skladom In denarjem le o ku’ 60 postale razmere še huj-giiVii. tem> da so delovni ljudje iz-ZaP- Prihranke, zaradi česar Je pravita Prišlo do denarne reforme, lian.8? zmanjšali kupna moč in živ-Itvl raven. Zaradi tega se Je ljud-V uprlo, in ta odpor se Je tu« 7*1 dneh spremenil v demonstra- 1)0 ‘n stavke. resnl\?Cllno le> da Je prišlo do najbolj ■ mn nemirov v rudarskih bazenih «v„^r®diščih težke industrije. »Nova vi ,°da«, ki Izhaja v Moravski Ostra-redlh 8‘ lun,Ja pisala o stavki In ne-5. «■ P*zenska »Pravda« pa govori ‘Ja o manifestacijah, poskusu soVi!,»eyoluc*onarnega upora, žalitvi Btaii- • zastave in o spominih na ‘Nba Gottwalda. kakn 80 bil1 zadušeni z orožjem, ntk rr radostno sporočil predsed- ?P°t°cky sedaj pa so začeli pr. n tl* delavce. Zapotocky Je »Pr.t baba* dnevi, ko Je govoril o gih» kot »protldržavnlh podvl- vr»»’_,?.sPekulantih In razrednih so-Do.i i zahteval, da bi bilo »dobro ni», ?atl* v vrste sindikalnih orga-sieh da b' »odvzeli privilegije« Vr»rt mi’ članu sindikata, ki ni r«den zaupanja. Sl0va ,sobotnem kongresu KP Ceho-Pmti !5e 80 napovedali novo ofenzivo ni,„ delavcem In članom partije, ki tor? *"aPravili Izpita« v valutni re-tanP ki nimajo mesta v partiji. O Sirov. n?usPalem izpitu sta govorila v.rt.i n ZaPotocky, hkrati pa napo-lze,^l;?.• da bo dobršen del delavcev vic. JL vse dosedanje socialne pra-s r.. Potocky in Siroky sta hkrati bi e„preslv,’lml ukrepi zahtevala, naj In a povečala proizvodnja v tovarnah 0eib?n°8 na njivah ter naj bi bili Iz-Vostl ozlroma pridelki boljše kako- pov v času, ko v vzhodni Nemčiji zavračajo te ukrepe kot neučinkovite. Stališče do Češkoslovaške pa ostaja enako: Prva največja in najodgovornejša naloga češkoslovaškega delav-skega razreda ln celotne skupnosti je »skrb za pravočasno in brezhibno do-bavljanje Sovjetski zvezi«. Res Je, da se praški voditelji tokrat niso izkazali kot imajo navado ob vsaki priložnosti. Tokrat so se zadovoljili s tako Imenovano tretjo nalogo (druga temeljna naloga Je »dobavljanje ljudskim demokratičnim državam«): z gra-ditvijo socializma v CSR. Težko, da bodo s tem prevarill češkoslovaško ljudstvo ln mu prikrili bistvo ter resnični vzrok katastrofalnega polo žaja, v katerega so spravili državo. nami?*'"!0 1°. da voditelji CSR ne katr®J° drugega Izhoda Iz zagate, v aa *‘° Jv zašlo češkoslovaško gospo-Praški vnditelii zahtevajo su leta 1920, ki so jo Turčiji vsi lile zahodne velesile in podpisali sultanovi delegati. Ta pogodba jamči velesilam, da ima vsaka posebej v komisiji za morske ožine po dva glasova. Po določilih tega sporazuma je morala Turčija v celoti demilitarizirati oporišča ob teh morskih ožinah, medtem ko bi imele ladje pod kakršnokoli zastavo prost prehod skozi te ožine v miru in vojni, razen če ne bi bilo s tem omejeno Društvo narodov ob morebitnem izbruhu vojne. Takšno politiko velesil pa so zavrgle vojaške zmage Mustafe Kemala in politični uspehi Isme-ta in Nenija Loza. Medtem ko v Sevresu ni hotel nihče vprašati sultanovih delegatov za mišljenje, se je predstavnik turške republike Ineni drznil tri leta pozneje celo prekiniti pogajanja, zapustiti konferenco in se vrniti v Ankaro. Pred tako odločnim stališčem mlade Turške republike je morala Evropa popustiti in 24. julija 1923 podpisati Lozansko pogodbo. S to pogodbo so vrnili Ke-malovi Turčiji Trakijo, Smirno in druga področja v Mali Aziji in ji priznali sedanje meje. Kar zadeva morske ožine, ni Turčija utegnila doseči večjega uspeha. Nad temi je izgubila svojo suverenost. Bile so demilitarizirane in so prišle pod nadzorstvo posebne mednarodne komisije. Predsednik te komisije je moral biti Turek, noben član pa ni mogel imeti več kakor en glas. Takšno stanje je trajalo vse do leta 1930, ko je izbruhnila abesinska vojna in je začel oživljati nemški militarizem. Turčija je zahtevala, naj bi ponovno proučili določbe Laussannske pogodbe o morskih ožinah. Ankarska vlada je zahtevala, naj bi dovolili ponovno demilitarizacijo morskih ožin. Društvo narodov se je s tem strinjalo in je bila leta 1936 sklicana nova konferenca o morskih ožinah, tokrat v Montreilleuxu. Tej konferenci Italija ni prisostvovala. Druga svetovna vojna je po-.._zala, kolikšnega pomena šobile določbe Montreške konvencije, med katere podpisniki je bila :udi Jugoslavija. S to konvencijo te bila odpravljena mednarodna fomisija za Dardanele. Turčiji so priznali popolno suverenost nad morskimi ožinami in ji do ta 1942 ni plula skozi morske ožine nobena trgovska ladja, leta 1943 pa samo deset z nosilnostjo 19.500 ton. Zavezniki so se na Potsdamski konferenci sporazumeli, da bo sleherni imel pravico, dajati pripombe k določilom Montreške konvencije. Tedanji predsednik turške vlade Saradžoglu je v zvezi s ponovnimi sovjetskimi zahtevami po oporiščih in morskih ožinah in s spremembo konvencije leta 1946 izjavil: »Turčiia je vsak hip pripravljena, udeležiti se mednarodne konference in sprejeti njene sklepe, kolikor ne bi le-ti zadevali turško neodvisnost, suverenost in ozemeljsko nedotakljivost. S tem pa je Turčija izgubila vsakršne posebne koncesije do katerekoli države. Ob takšnih pogojih ni bila sklicana konferenca, na kateri bi razpravljali o reviziji Montreške konvencije, saj je ZSŠR sodila, da se ne more udeležiti konference, na kateri bi Turčija postavila kakšne zahteve. Sovjetska diplo- macija je zagovarjala tezo, da je vprašanje morskib ___________________ ožin zadeva, ki zanima izključno obrežne države. Kmalu nato je ZSSR poklicala svojega veleposlanika iz Ankare in odnosi s Turčijo so se do skrajnosti zaostrili. S predlogom, ki je bil stavljen pred nekaj dnevi in po katerem je ZSSR pripravljena razpravljati o določbah Montreške konvencije, pri čemer bi spoštovala suverenost turške države nad morskimi ožinami, kaže, da se začenja revizija povojnega stališča ZSSR do tega vprašanja. Spričo tega sodijo sedaj v turških političnih krogih, da je Moskva, s tem da je opustila svoje zahteve po oporiščih in morskih ožinah, vendarle sprejela, četudi s precejšnjo zakasnitvijo, prvotno turško stališče do razgovorov o reviziji Montreške konvencije na temelju spoštovanja turške suverenosti države nad Bosporom in Dardanelami. Zdravko Pečar Dulles: Politična konferenca o Koreii bi morala obravnavati tudi problem Indokine Bermudska konferenca bo zaradi krize francosko vlade znova odložena Washington, 16. jun. (AFP) — Ameriški zunanji minister John Dulles je na včerajšnji tiskovni konferenci izjavil, da še vedno veruje v skorajšnjo sklenitev premirja na Koreji. Pripomnil pa je, da napadi kitajsko-severno-ko-rejskih enot slabšajo položaj in resno komplicirajo dolžnosti delegacij, ki določajo demarkacijsko črto. Ti boji bi lahko imeli hude posledice. O politični konferenci, ki bi naj biia tri mesece po sklenitvi premirja, je Dulles izrazil mnenje ameriške vlade, naj bi bil cilj konference razprava o združitvi Koreje. Sam ie prepričan o združitvi Koreje, Nemčije in Avstrije in sodi, da je možno s primernimi političnimi metodami te združitve uresničiti. Ameriška vlada misli, da bi bilo treba postaviti na dnevni red politične konference tudi vprašanje Indokine, ne pa samo korejski problem, kakor so sprva mislili. Pojasnjujoč takšno stališče, je Dulles dejal, da bi bilo treba razpravljati o Indokini zato, ker je po francoskih informacijah možno, da bo Kitajska po sklenitvi premirja na Koreji premestila svoje oborožene sile v In-dokino. O konferenci na Bermudskih otokih je Dulles dejal, da je možna ponovna odgoditev trojne konference zaradi krize francoske vlade. ZDA pa od Francijo še niso dobile nobenega predloga glede tega. Sedanjo sovjetsko mirovno ofenzivo je označil za poskus, da se preprečijo ukrepi Zahodne Evrope glede vojaške, politične in gospodarske enotnosti, le sovjetske poteze hočejo odstraniti strah Evrope pred sovjetsko napadalnostjo, ker je ta bojazen povzročila, da je prišlo do združene fronte v Evropi. Toda Dulles je prepričan, da bodo ne glede na sovjetsko taktiko evropsko enotnost upoštevali. Sovjetske pobude ne izvirajo iz spremenjenega osnovnega sovjetskega stališča. Gre samo za spremembo taktike, kajti doslej ni dovolj dokazov, ki bi opravičili kakršno koli drugo razlago. »E V E N I N G N E W S« : Churchill bo na Bermudih zahteval konferenco štirih Malenkov se menda še ni dovolj uveljavil, da bi lahko prevzel to pobudo večernik piše, da bo Churchill, če London, 16. jun. (AFP). Konservativni londonski časnik »Eve-ning News« spričo tega sklepa, da prvi strani vest, da namerava Winston Churchill na bermudski konferenci zahtevati od svojih ameriških in francoskih kolegov, naj se udeleže konference štirih pred koncem meseca julija. Ta volili, da jih ponovno utrdi. Trgovske ladje vseh držav so imele prost prehod v vojni in miru; z edino izjemo, da smejo pinti med vojno po morskih ožinah samo podnevi in v pasu, ki so ga določile turške oblasti. Turčija ie dobila pravico, da sme, če bi bila nevtralna, preprečiti napadalna dejanja v morskih ožinah, če bi pa sodelovala v vojni, pa ne bi smela brez njenega dovoljenja 1 pluti po le-teh nobena tuja ladja. Avgusta leta 1941, ko so nemške čete že globoko prodrle na sovjetsko ozemlje, sta ZSSR in Anglija izjavili turški vladi, da se povsem strinjata s tem, da Turčija upravlja morske ožine. ZSSR je ob tej priložnosti potrdila svoje obveznosti, določene v Montreški konvenciji. Tudi med vojno ni ZSSR ugovarjala Turčiji. Sele po končani vojni je ZSSR izjavila, da Montreška konvencija in turška upravljanja morskih ožin v drugi svetovni vojni ne dajeta zadostnih jamstev za sovjetsko varnost nad Črnim morjem. V prid temu je bilo navedeno, da je Turčija pustila pluti skozi morske ožine nemške pomožne vojaške ladje z več kot 140 tisoč tonami nosilnosti ter italijansko cisternsko ladjo »Tarvisi«, češ da gre za trgovske ladje. Turška vlada je v svojem odgovoru poudarila, da le- Zlati Rog v Carigradu. ne bo dosežen sporazum, proučil možnost, da bi se sam sešel z Malenkovom. V britanskem zunanjem ministrstvu pravijo, da je treba sprejeti besedilo tega članka s skrajnim pridržkom. V članku je dalje rečeno, da imata Churchill in ameriška vlada na razpolago poročila, da se Malenkov po vsem videzu ni dovolj uveljavil, da bi prevzel veliko pobudo, da bi to lahko v kratkem napravil. «Eve-ning Post« spričo tega sklepa, da je sedaj ugoden trenutek, da prevzamejo pobudo zahodne države. Grottewohl: Ugled vlade lahko reši le Ullbrichtova ostavka Berlin, 16. jun (AFP) — Znhodno-nemški list »Telegraphc porofa. da je predsednik vzhodnonemške vlade Otto Grottewohl izjavil, da bi ugled vzhodnonemške vlade lahko rešilu le ostavka Walterja Ullbrichta. podpredsednika vlade in generalnega sekretarja Enotne socialistične partije. List piše. da je Grot-tewohl to izjavil v razgovoru z varnostnim ministrom Geiserjem in ministrom notranjih zadev Rtopfom. Ameriški list v Nemčiji, »Neuc Zei-tung«, poroča, da Moskva očita \Valterju Ullbrichtu, da je dajal nepravilna poročila o finančnem položaju v sovjetski coni. SE NAJMANJ TEDEN DNI SE BODO POGAJALI SPORAZUM BO PODPISAN ne slede na stališče Juine Koreie Tokio, 16. jun. (United Press) V Združenem poveljstvu pravijo, da bo kljub napredku, ki je bil dosežen pri pogajanjih, minilo še najmanj teden dni, preden bodo ustuvili sovražnosti. Ameriške enote, ki bi morale sodelovati ori uresničenju premirja, so zato dobile pet dni daljši rok. to je do 25. junija, da končajo priprave. Ameriški funkcionarji poudar- jajo, da še ni bil objavljen uradni sporazum o sestavi nevtralne komisije za nadzorstvo nad premirjem. Čeprav sodijo, da je bil dosežen sporazum, da bodo v komisiji Švedska. Švica, Poljska in Češkoslovaška, vendar te države še niso uradno pozvali. Doslej so te štiri države in Indija privolile v sodelovanje v komisiji za vojne ujetnike. Z VSEH STRANI SVETA FRANCIJA Francosko-sovjetsLi razgovori Pariz, 16 jun. (Reuter) Francosko zunanje ministrstvo je sinofti sporočilo. da so se v Parizu sečil francoski in sovjetski visoki funkcionarji, ki bodo razpravljaJi o sklenitvi trgovinskega sporazuma med obema dr žavama. Podrobnosti 6e n.iso objavljene, dobro poučeni krogi pa sodijo, da bo trgovinska zamenjava med Francijo in Sovjetsko zvezo dosegla vrednost 20 milijard frankov. Če bo pogodba sklenjena, bo Francija bržkone izvažala tekstilije, elektrotehnično opremo. farmacevtske izdelke in težke stroje v zamenjavo za iito. gradbeni les krzno, antracit in azbest. Izvršni svet organizacije ZN za prosveto, znanost in kulturo (UNESCO) se je sporazumel glede izvolitve novega generalnega direktora te nove organizacije. Čigar mesto je ostalo izpraznjeno po stavki Thoresa Bodeta Kdo bo novi generalni direktor. 6g ni znano, ker je bila seja tajna. ZDA Lippmann o sovjetski politiki \Vashlnnton, 16 Jun. Znani ame-riflki komentator \Valter Llppmann piHe. Ja Je Sovjetska zver.a a svojimi nainoveJISimi potezami v Evro-pi odpravila probleme, o katerih bi Pior"““ susPouarstva, Kar le-to ne morali sicer razprav■IjatI p . um£e ,(,atl' zaradi česar mu grozi ki štirih velesil na "trenje. Po njei; pvem mnenju utegnejo imeti •kf»“lmlvo Je> da 80 na Cehoslova-1 posredni sovjetaki ukrepi v Avstr - poslužujejo represivnih ukre- Ji in v Vzhodni Nemčiji ter sovjet voditelji zahtevajo -k«*«* množic in povečanih va*Jev 8°vjetske zveze od Čefckoslo-hirs*8a gospodarstva, kar le-to ne ** ',~*1 zaradi česar mu grozi i Jahte0 upora ska ponudba Turčiji pomemben vpliv na bermudsko konferenco in morebitni sestanek štirih velesil. Lippmann poudarja, da je značilno, da so Rusi storili te ukrepe tik pred hermud sko konferenco in jih ocenil kot po skus da bi odpravili sednnje probleme med ZSSR in zahodnimi velesilami. o katerih naj bi razpravljali na Bermudih. VZHODNA NEMČIJA Aretacije v Vzhodni Nemčiji Berlin, 16. jun. (AFP) Iz zahod-nega Berlina poročajo da jo bilo po najnovejfiih odločitvah vzhodnonemške vlade in politbiroja Enotne socialistične stranke aretiranih 78 predsednikov občin iz raznih krajev Vzhodne Nemčije. Vsi aretirani pred sedniki so obtoženi, da so se ukvarjali z dejavnostjo, ki ni v skladu z novo politično orientacijo. ITALIJA Zasedanje FA0 Rim, 16 Jun (AFP) Predsednik sveta OZN za kmetijstvo in prehrano Ds Castro je izjavil na začetku 17 zasedanja sveta FAO. da se svetovna kmetijska proizvodnja ne veča v enakem razmerju z naraščanjem prebivalstva in da potemtakem zadostuje samo ena slaba žetev v de-želh z veliko kmetijsko proizvodnjo, da bi se v posameznih delih sveta pojavila nevarnost in strah pred lakoto Zatem je dejal da zaradi nezadostne kmetijske proizvodnje čutita še zmeraj dve tretjini sveta pomanjkanje kmetijskih pridelkov. NEW MEXICO Upor pripornikov Santa F6e, 16. jun. (AFP) V tule aJAn jem zaporu v državi New Me-xico so se pred nekaj dnevi uprli priporniki, ki so zaprli vse dohode v neko poslopje v jetnifinici ter zadržali 19 čuvajev kot talce. Priporniki so zahtevali, naj zamenjajo upravnika jetničnice in šest čuvajev. Čuvaji jetnifinice so včeraj s silo vdrli v to poslopje in popolnoma strli upor. Med spopadom sta bila ubita dva pripornika. INDONEZIJA Nova vlada Džakarta, 16. jun. (AFP) Pred sedni indonezijske republike Sukarno je pozval prvaka stranke »Masdzu-mi* m predstavnika nacionalne stranke. naj sestavita novo vlado. Nova vlada bo peta zaporedoma, odkar je decembra leta 1949 Indonezija postala suverena republika. .,4 Prejšnja Vitipova vlada, ki je bila nn krmilu nekaj več kot eno leto. je podala ostavko drugega junija zaradi resnih nesoglasij in trenj med dvema najmočnejšima strankama — nacionalno stranko in stranko »Maadžumi« Politični krogi v Džakarti dvomijo, da bo tema dvema p marveč tudi pri zdravljenju razm bolezni. Zavod za transfuzijo krvi Beogradu je ena izmed ustanov * zbira kri. često neogibno potrebno * ohranitev življenja Samo beograjs® klinike porabijo vsak dan povprecn 30 litrov krvi, često pa Jo tudi P°ln ljajo po državi. V Zavodu so z®1 hvaležni prebivalcem Osijeka in oKy lice, ki so v desetih dneh, ko se 1, pri njih mudila ekipa Zavoda, da kakih 1500 litrov krvi. Ljudi, ki žrtvovali kri, je bilo kakih 8000. Huda prometna nesreča^ Nemila, 16. Junija. — Davi ob 7.2* je Šofer Mirko llusklč, ki Je šof-« kamion z osmimi delavci, hitro P,j gnal čez železniško progo pri P®8 /« Nemila v zenlškein okraju. Ta čas s postaje Begov Hun privozil * grcbškl brzovlak. Šoferju se n> I srečllo ogniti so brzovlaku, ki J® Ju mlon prerezal čez pol In ga stia . Pod kolesi brzovlaku sta našla JJ1 delavca Nazlf Aščerlč ln Hasan M_ zllovlč. Dva delavca sta bila a*vJ5,ko. ranjena, dva druga ln šofer pa lan Vlak ni bil poškodovan ln noben«« potniku sc ni nič zgodilo. «8*!iai,o delavce so takoj prepoljall v zen1 bolnišnico. .. Nesrečo je zakrivil šofer, a* ^ ni zmenil za prometne Pre<'P,8elngO. prelazu ni bilo zapornic pred prut|[ marveč samo svarilo, šofer ni moral po predpisih kamion predi ,B go ustaviti lil se prepričati, ce prosta. Delitev zemlje v pančevskem okraju Pančevo. 16. junija. Po. tem^gon» pripravah na uveljavljanje m o zemljiškem skladu in dodeljev g0 zemlje kmetijskim organizacijam ^ so znčeli v pančevskem okraju z* ji, deliti. Kmetje, ki zemlje niso . to jo bodo dobili 15.236 oralov. Da delo pravočasno opravili, po™“*isi-okrajni komisiji in drugim k nj-jam po vaseh člani Društva P - , y. kov ter predstavniki sodišč i® noga tožilstva. n m 2e elektrifikacija odseka Postojna-Rakek bo omogočila vsako leto 30 milijonov dinarjev prihranka /vi i kratkim so se začela na D i iU beznice od Postojne do akeka dela za elektrifikacijo o je prva etapa elektri-Kacije celotne proge od Postojne 0 Ljubljane oziroma Zaloga. Na okrog 500, so prevzeli kolektivi strojne delavnice in mostne delavnice v Šiški ter tamošnja železniška industrijska šola. Ce bo uspelo pravočasno zagotoviti tudi električni material, zlasti kon- Vcst> ki jo čltatc v članku, nam obeta, da bodo čez nekaj let tudi ua progi Ljubljana—Postojna drveli takšnile električni vlaki, ki bodo izdatno izboljšali naš železniški promet, ki je sedaj še vse Preveč polžev in — kar odkrito si priznajmo — tudi še dokaj neudoben. 12 km dolgem odseku Postojna— Rakek popravljajo zdaj posteljico Proge in urejajo krivine, da bo Pruga primerno speljana. Kmalu bodo začeli kopati in betonirali melje in drogove, nakar bodo Postavljali armature. Izdelavo urogov, ki jih bo do Rakeka taktno žico, bodo progo do Rakeka elektrificirali že letos. Za električno vleko na tem odseku ne bo treba drugih investicij, ker zadošča električna napajalna postaja v Pivki za promet vse do Planine, zadosten pa je tudi obstojoči park električnih lokomotiv. Zdaj namreč električne lokomotive, ki vozijo na progi od državne meje pri Sežani do Postojne, niso v celoti izkori-je tudi obstoječi park električ-fikacijo do Ljubljane bo treba zgraditi novo napajalno postajo za pretvarjanje izmeničnega toka v istosmerni tok (3000 voltov) s pomočjo živosrebrnih usmernikov. Nova napajalna postaja bo verjetno v Logatcu. Z začetkom del na odseku Postojna—Rakek je prebit led za elektrifikacijo celotne proge do Ljubljane. Druga etapa del bo obsegala odsek od Rakeka do Borovnice (35 km), tretja pa od Borovnice do Ljubljane oziroma do Zaloga (26km), kjer je transportna in tehnična postaja za tovorni promet. V naši državi imamo elektrificirani le dve progi na Primorskem, in sicer progo od državne meje pri Sežani do Postojne in progo od Pivke do Reke (skupaj 106 km). Obe progi sta bili pre- Elektrifikacija celotne proge proti Trstu bo bistveno pospešila in pocenila promet na tej važni prometni žili. Elektrificiran promet nudi velike prednosti pred prometom s parnimi lokomotivami, zlasti na progah z večjimi vzponi, kjer omogoča elektrifikacija lažjo in hitrejšo vožnjo ter večjo propustno moč proge. Električna lokomotiva tudi mnogo bolje izkoristi pogonsko energijo. Parna lokomotiva izkoristi dejansko za vleko povprečno le 4 % energije premoga (če upoštevamo kurjenje lokomotive, po-I staranje itd). Če pa vozimo z električno energijo, ki jo prido-i bimo iz premoga v termoelek-! trami, tedaj izkoristi električna i lokomotiva okrog 12 % energije j premoga. Zato se električna vleka splača tudi tedaj, če imamo na I razpolago le električno energijo | iz termoelektrarne. Še ugodnejši je račun, če imamo mnogo cenejšo hidroelektrično energijo. Velika prednost je tudi v tem, da vleče električna lokomotiva tudi pri velikih vzponih le z malo zmanjšano brziino. Stroški za elektrifikacijo so sicer veliki, toda rentabilitetni račun nam kaže, da bo elektrifikacija prometa prinesla samo na progi Rakek—Postojna letni prihranek nad 30 milijonov din. Ta- Priprave za zasedanje Mednarodne elektrotehnične komisije v Opatiji Zagreb, 15. junija (Tanjug). Za Nasedanje mednarodne elektrotehnične komisije (IEC), ki bo v ppatiji od 22. junija do 1. julija letos, se je doslej prijavilo 242 tujih delegatov iz 16 držav, to je °krog 50 delegatov več, kot so Prvotno pričakovali. Od Jugoslovanov bo sodelovalo okrog 75 strokovnjakov iz raznih panog elektrogospodarstva. Po sporočilih organizacijskega °dbora jugoslovanske komisije REC) bo 18. t. m. prispel v Opa-Jifo mednarodni sekretariat osmih elanov s sekretarjem. Kmalu bodo začele prihajati v Opatijo prvo skupine delegatov, največje število delegatov pa pričakujejo 21- junija. ________ Po številu delegatov posamez- urejeni za električni promet med n'h držav bodo najštevilneje za- italijansko okupacijo. Zdaj pa stopane Anglija (44), Francija imamo tudi že prve izkušnje pri (36), Nemčija (31), Italija (22). Ve- podobnih delih, saj so bila ne-hko število delegatov bo tudi iz davno dovršena dola za elektri-? A, Holandije, Švedske, Indije, fikacijo proge Roku ousak re-brazilije, Avstralije in Izraela, i čine v dolžini 7 kilometrov. Vesi o milijonski dediščini iz Amerike izmišljena Kaj se lahko zgodi, Ce gre uredništvo v lovu za senzacijami predaleč Sarajevo, 16. junija, j. ‘Oalobodjenju« z dne 7. junija, dis*’ a objavljena vest: »O veliki de-nioj'ni *z Amerike«, v knterl je bilo nw Jtrukim rečeno: »V .Oslobodjo-rnzn bilo nedavno objavljeno po; je t ° kapetanu Vasi Antoniču, ki dizz; I® le sporočil, in da po-takZn'V ni treba še preverjati. S lssnimi 'preverjenimi« podatki je ta,na milijonarja, uredništvo »Osloho-djenja« pa je doseglo svoj »glavni« cilj. Ljudje so se za časnik kar tr- ga še isto uro sem telefoniral uredništvu »Narodne Armije«, kjer so mi rekli, da je tudi »Politika« objavila vest o kapetanu milijonarju. Objavila lo je tudi »Borba« 13. maja. Povzela jo ,ie po sarajevskem »Oslobo-djenju«. Dopisnik »Športa« Vučinič ki sem ga našel v uredništvu »Oslobodjenja«, je namreč še isto noč obvestil dopisnika »Tanjuga« o tej senzaciji »Oslobodjenja«. To je zgodba o dediščini pet milijonov dolarjev. Dne 7. junija pa jo »Oslobodjenje« poročalo, da so kapetana Antoniča zaradi netočnih podatkov novinarjem poklicali na odgovor. Uredništvo je sramežljivo pripomnilo, da gre pri tem hkrati za njegovo površnost. Zanimivo bi bilo vedeti, kdo bo poklical na odgovornost uredništvo »Oslobodjenja«, ki je zavestno spravilo v javnost netočno vest. samo da bi povečalo naklado. Mcnsur Sefcrovld, major, dopisnik »Narodne armije« za sarajevsko področje °(lšel ~ v uredništvo. Plohi: °l jo dail general Ilič avto-Potan da bi v Pntaliču obiskal ka-Pfečii Antoniča in pravočasno pre-t 11 napačno informiranjo javnosti, tto ™ Po nagli vožnjti našel kape-bohk Antoniča, sem ugotovil, da nima triu -Sa dokumenta ,iz katerega bi dn „ detl- »'i bo dobil dediščino, in °PoSm,-VY’ ali J® bilo govora o kakšni kat in o dolarjih. Dobil jo le ne-dinarjev, pa jih .ie poslal „ takoj sem ugotovil, da je .so-PoHno5 ‘-kklohodjenja« površno zbiral kane! ?° Pravim zato, ker me je j »‘“Antonič prosil. Pravi pa, da bja. , ("di sodelavca »Oslobodjo-ke» i nal bi še ničesar no objavil, t>ra„ . Ba/n ni vedel, kaj bo pravza-liu nfogovo dediščino. Tam 1°, scm se vrnil v uredništvo. ž6 ,,_■■!6 bil članek o kapet. Antoniču bo r2.bravljen. Morail sem vse podrob-treb^*)|a*n,l,t in doknzati, da ga je 1°Ye’-jcni. Toila vse je bilo da Odgovorni urednik je rekel, o mijf? odgovarja, tudi če poročilo jo sum v dediščini ne drži Črtal domnl»o besedo »milijarder« in .jo na- v ™i' f 'milijonarjem« Ni mi Slo lov kako daleč gre v uredništvu kvnost Drugi dan ie naša k zvedelu, za »srečnega« kape- Zaupljivi in hkrati plahi pogled tega ljubkega gozdnega prebivalca, ki ga zimska stiska večkrat prižene k človeškim bivališčem, bo pravega lovca prav gotovo spomnil, da lovčevo delo ni le ubijanje, ampak tudi varovanje divjačine. lahko pridobi tn ima. Že imamo in Se pridobivamo vsak dan ljudi tako v lovske družine kot v ostale lovsko organizacije, predvsem v okrajne lovske zveze, kd so trden temelj in dobro upanje za pot naprej. Obdobje občnih zborov, ki so podali vrsto lovskih statistik, je tudi pokazalo, da se jo divjad v splošnem pomnožila, da se končuje torej doba, ko je bilo treba predvsem gojiti: približuje 66 čas, ko bomo lahko začeli črpati zaželeni presežek. Žal je ob teh dveh ugotovitvah treba dodati, da je v lovskih vrstah še veliko članov, ki niso bili. niso in Kot kaže tudi ne bodo pravi lovci, ljudi, ki Iščejo v lovu samo korist in ki nimajo občutka za življenja v raravl; treba je tudi dodati, da s premoženjem, ki ga lovci upravljamo, velikokrat slabo gospodarimo in da tudi stalež še marsikje ni tak, kot bi lahko bil In kot bi moral biti. Toda po drugi strani je spet res, da so to spoznale že mnoge okrajne lovske zveze in tudi mnoge lovske družine, ki že sprejemajo sklep«, da bodo odpravile pomanjkljivosti, napake in zlorabe. LOV LOVCEM! Kljub temu in najbrž prav zato Pa čutimo, da v našem lovstvu nekaj ni v redu. čutimo že najmanj leto dni, da bi šli v lovstvu lahko hitreje naprej, če bi tudi lovstvo ubralo nove, sodobne poti, ki jih odkriva In odpira razvoj socialistične družbe. To je tretja ugotovitev, o kateri se je sicer že dolgo govorilo, ki pa je v zadnjih mesecih dobila jasen im nedvoumen izraz. Občni zbor Okrajne lovske zveze v Ljubljani je poudaril, da v vsem našem družbenem dogajanju čutimo demokratizacijo, le na lovskem poprišču no. Lovstvo ne moro zaostajati, korakati mora vzporedno z družbenim življenjem. Postavlja se zahteva: lov lovcem! Na občnem zboru Lovske zveze Slovenije smo slišali tele besede: Pribito dejstvo je, da moramo doseči reorganizacijo in spremembo zakona o lovu in s tem v zvezi globoke spremombe v mate-rialno-gospodarskem pogledu. Življenje in notranji odnosi v lovski organizaciji ne gredo z razvojem naše družbe, smo zaostali in zastareli, tako v obliki kakor v vsebini. V Zagrebu pa je predsednik Glavno lovske zvezo Jugoslavijo Boško Siljegovlč ugo- tovil: zaradi mnogih zaostalih odnosov v lovstvu postaja nujna splošna reorganizacija tako z gospodarsko-športnega gledišča kot z gledišča notranjih odnosov v lovskih organizacijah. KAZPKAVE O REORGANIZACIJI LOVSTVA Zato ni čudno, če se v lovskih organizacijah poleg vprašanj, ki jih dnevno porajata lovišče in lovska družina, govori In razpravlja vedno več o reorganiznoiji lovstva, o novem lovskem zakonu, o loviščih, o zakupnini, o stroških za lov, o lovskih čuvajih ln podobno. Te debate bodo nedvomno razjasnile mnogo pojme o ilovu, okrepile lovske družine in oblikovale bodoče podobe našega lovstva. Drugačni so sicer ti razgovori v Vojvodini, ki jo lansko leto dobila samo od izvoženih zajcev 53 milijonov dinarjev, drugačni nekje okrog Dravograda, kjer pride na enega lovca letno komaj en sam zajeo, drugačni spet v Srbiji, kjer je bil doslej celoten okraj eno samo lovišče kot nekje v okolici Ljubljane, kjer je velikorat za dober haktar lovišča trda borbn. Toda povsod gre za ista načela, ki naj jih bodoči zvezni lovski zakon uzakoni. Ta načela so predvsem naslednja: Bodoča 'lovišča naj bodo ustvarjena po lovsko gospodarskih vidikih in naj bodo velika od 2000 do 7000 hektarov: lovišča naj s posebno pogodbo vzamejo v zakup In upravljajo lovske družine: vsi člani lovske družine naj obvezno opravljajo lovski izpit: zakupnina naj se določi po vrednosti lovišča: is zakupnine naj se ustvarijo lovski skladi, ki naj bodo namenjeni za razvoj lovstva sploh, za čuvajsko službo in za poravnavo lovske škode; lovska družina in okrajna lovska zveza naj dobita večjo samostojnost; lovstvo naj v sodelovanju z državo vodijo Sveti za lovstvo; lovstvo naj se kot samostojna panoga osamosvoji itd. Pred novimi upravnimi odbori lovskih organizacij je odgovorna naloga: sodelovanje pri izdelavi novega lovskega zakona. Nobenega dvorna namreč ni, da bo ljudska država, ki bo nov lovski zakon izdala, upoštevala vse pozitivne pobude, ki bodo prišle iz lovskih vrst. Gotovo je, da sodelovanje lovcev lahko zelo pospeši oblikovanje in sprejem novega lovskega zakona. Ob takem sodelovanju se nudi upravnim odborom okrajnih lovskih zvez ln upravnim odborom lovskih družin priložnost, da temeljito analizirajo lovstvo na svojih področjih, da odpravijo vse pomanjkljivosti. ki so se pokazale glede velikosti lovišč, v delu lovskih družin, prt določitvi zakupnine, ki jo bila doslej samo formalna, pri ureditvi lovsko čuvajmo službe, pri gospodarjenju z divjadjo. Vse to so naloge, ki se sem pa tja zde zelo lahke, ki pa so velikokrat težko rešljive. Lovske organizacije preživljajo torej dobo, ki lahko prinese našomu lovstvu relativno ustaljenost, ko lahko razčistimo in okrepimo lovske vrste, ko lahko ustvarimo pogoje, da bo lovski šport lepši, pogoje, v katerih bo lovstvo dalo skupnosti to, kar ji je dolžno dati. C. Kranjc POSLEDICE LANSKE SUŠE V NAŠI ZUNANJI TRGOVINI Po najnovejših podatkih o gibanju naše zunanje trgovine v razdobju januar—april je naš izvoz v teh štirih mesecih močno zaostajal za izvozom v istem razdobju lanskega leta, ker je zaradi izredno slabe lanske letine skoraj docela izostal izvoz kmetijskih pridelkov. Skupna vrednost izvoza je do konca aprila dosegla le 16,41 milijarde din nasproti 31,18 milijarde din v prvih štirih mesecih lanskega leta. To zmanjšanje gre v celoti na račun skrčenega izvoza kmetijskih pridelkov, ki se je zmanjšal za več kakor 12 milijard din (od lanskih 12,74 na 0,59 milijarde din), in pa izvoza proizvodov živilske industrije, ki se je skrčil za 2 milijardi (od lanskih 2,45 na 0,47 milijarde din). Lanska suša pa je močno vplivala tudi na obseg in strukturo našega uvoza, ki se je povečal zlasti na račun pomoči Združenih držav, Velike Britanije in Francije. V razdobju januar—april je skupna vrednost našega uvoza dosegla 43,50 milijarde din nasproti 30,85 milijarde din v istem razdobju lanskega leta. Povečal se je predvsem izvoz živil, ki je bil samo v tem štirimesečnem razdobju za 10 milijard din večji kakor lani v istih mesecih (povečal se je od lanskih 5,35 na 15,31 milijarde din). Zaradi uvoza opreme za naše ključne objekte pa se je povečal tudi naš uvoz strojev, elektrotehničnih proizvodov in prevoznih sredstev od lanskih 9.29 na 12,81 milijarde din. Nerazveseljiv rekord V Evropi je Zagreb na prvem mestu po relativnem številu prometnih nesreč Brez vsakega posebnega truda smo glede smrtnih žrtev prt cestnih pro- dosegli poseben rekord, na katerega ne moremo biti niti ponosni, še manj pa smo ga lahko veseli. V Evropi smo med vsemi državami na prvem, na vsem svetu pa na tretjem mestu metnih nesrečah na svetu na prvem mestu mesto Melbourne v Avstraliji s 34.6 mrtvih na vsakih 100.000 prebivalcev. Na drugem mestu Je Johannesburg v Južni Afriki, kjer odpade Kadar avtomobilist preveč rad hodi v krčmo po korajžo ali kadar zmaga dirkaška strast nad trezno razsodnostjo, tedaj smo običajno priče takšnimle ln podobnim razburljivim prizorom, med katerimi žal vse prepogosto ugasne tudi človeško življenje. glede števila smrtnih nesreč v avtomobilskem cestnem prometu. Ta nerazveseljivi rekord v naši domovini Ima prestolnica Hrvatske — Zagreb Po uradnih statističnih podatkih Je na 100.000 prebivalcev po 18.8 smrtnih žrtev prometnih nesreč, kot tretje mesto na svetu pa Je v tem pogledu naš Zagreb, ki se »dlčl« s 16 mrtveci na vsakih 100.000 prebivalcev. Kako porazno je to dejstvo, razberemo najlaže lz primerjave z Istimi podatki iz nekaj največjlh svetovnih mest. Tako prihaja na pr. v Detroidu v Združenih državah Amerike, kjer Je stalno v obratu na vsakih 100.000 prebivalcev okrog 45.000 motornih vozli, na vsakih 100.000 prebivalcev pri prometnih nesrečah le po 9.6 smrtnih žrtev. — V prestolnici Anglije Londonu Je 6.7, v New Yorku v ZDA 7.03 ln v Milanu v Italiji samo 2.2 smrtnih žrtev na 100.000 prebivalcev. Zanimivo pri tem Je, da Je po uradnih statističnih podatkih v 90 •/• primerov v Zagrebu vzrok prometnih nesreč krivda ljudi ln le v 10 •/• Je kriva tehnična pomanjkljivost vozil ter druge napake. Mnogoštevilne razprave med strokovnjaki ln laiki so skušale najti najučinkovitejši način preprečevanja ali vsaj omejevanja smrtnih prometnih nesreč na naših cestah. Večinoma so Izzvenele v soglasju, da je v ta namen nujno treba ustvariti posebno organizacijo, ki bi zajela splošno pro-metno-vzgojno dejavnost vseh koristnikov naših cest ln drugih cestnoprometnih objektov. Vse te povzroče-valce tako pogostih nesreč in smrtnih žrtev bo treba trdo vzgajati v pravilni uporabi prometnih žil ln sredstev ter Jih obenem odločno pritegniti v aktivno borbo za preprečevanje prometnih nesreč. Take organizacije in društva že imajo v mnogih svetovnih mestih z razvitejšim cestnim motoriziranim prometom, tako ha pr. »Združenje za preprečevanje prometnih nesreč« v Londonu, organizacija »Varnost v Javnem prometu« v Zahodni Nemčiji itd., In Je njihovo dosedanje delovanje pokazalo vidne ln pozitivne uspehe. V. V. ——8M EVROPSKA FILMSKA SKUPNOST in naša kinematografija Tovariš urednik! Te dni je bil v Franclji prvi kongres evropskega združenja tehnikov filma in televizije, na katerem sem kot opazovalec zastopal našo kinema tografijo. Pobudo za kongres je dal ■ avtonomni sindikat francoskega filma, ki ga vodijo v glavnem francoski socialisti, med katerimi je mnogo prijateljev naše države. Na kongresu so razpravljali predvsem o možnosti za ustanovitev evropske filmske skupnosti in o distribucijskih vprašanjih evropskega filma * namenom, da bi pospešili razvoj posameznih nacionalnih filmskih podjetij. Za organizacijo — Evropsko filmsko skupnost (Communautš Euro-poenne du Oinšmal) — so se že izrekli sindikati Francije, Italije, Nemčije, Avstrije, Belgije, Holandske in Luksemburga. Povabili so tudi ostale evropske dežele, ki niso pod sovjetskim gospostvom, oziroma njihove sindikate, naj se pridružijo tej skupnosti. Filmski trg v posameznih evropskih državah je premajhen, da bi mogel zagotoviti potrebne pogoje za materialni obstoj filma, (tako je tudi pri nas), carine in druge ovire pa so prevelike. Zaradi tega bi bila osnovna skrb Evropske filmske skupnosti, ustvariti enotni filmski trg. Hkmti pa je treba zagotoviti tudi skupna sredstva za pošiljanje evropskih filmov izven Evrope. Tako bi imeli filmi posameznih držav ne le domače gledalce, marveč bi jim bila odprta tudi pot v Izdelovalci filmov v posameznih dlkavah ne bi mnogo izgubili zaradi tega, če bi bile njihove dežele odprte tujim filmom, mnogo pa bi pridobili, če carinski in distribucijski predpisi drugih držav ne bi več bili ovira za njihove filme. Naša kinematografija se doslej še ni dobro uveljavila v tujini, prodala ni niti tistih filmov, ki so bili vredni, da bi prišli na druga tržišča (to so priznali tudi tuji strokovnjaki) predvsem zaradi tega, ker nismo imeli trdne komercialne opore v svetu. Iz enakih razlogov so doslej še pala tudi pogajanja o koprodukciji, čeprav so bila mnoga tuja podjetja prav tako zainteresirana kot mi. Prav nič bolje ni bilo s televizijo nekaterih držav, ki so bile pripravljene odkupiti nekaj naših dokumentarnih filmov. Ce upoštevamo, da je naloga Evropske filmske skupnosti, ki v osnutku statute priznava nacionalnega duha in tradicije vsake proizvodnje, vključene v skupnost, urejati omenjena vprašanja, in če dodamo še, da mora dejavnost Evropske filmske skupnosti zajeti tudi številna druga vprašanja, n. pr. urejanje razmerja pri izmenjavi tehniko\ skladnost delovnega razmerja v deželah, vključenih v skupnost, skupno določanje višine honorarjev, vsklajanje finančnih možnosti posameznih držav v koprodukciji itd., potem je jasno — vsaj meni se tako zdi — da bi mogla tudi naša država najti svoje mesto v taki skupnosti. Delegati prvega kongresa te organizacije so sestavili komisijo iz strokovnjakov vseh filmskih panog (proizvodnja, razdeljevanje, eksploatacija), ki naj razišče pogoje in možnosti za delo Evropske filmske skupnosti in pripravi potrebne ukrepe, da bo Evropi zagotovljeno tesno sodelovanje na filmskem področju. Mislim, da bi bilo dobro, če bi tudi naši filmski strokovnjaki sodelovali v tej komisiji in določili, ali in pod kakšnimi pogoji bi bila za našo kinematografijo, za kulturno življenje in za gospodarstvo koristna vključitev v Evropsko filmsko skupnost. 2. Mitrovič Nekaj podatkov o naši filmski proizvodnji Odka.r de je zečela razprava o vprašanju naše kinematografije, pogosto slinimo in beremo različna mnenja o tem, ali je domači film rentabilen, ali dobi filmsko podjetje z vstopnino vsaj približno toliko denarja, kolikor ga je porabilo za snemanje, izdelavo itd. Zanimalo nas Je, kaj pravijo o tem v srbskem podjetju za razdeljevanje filmov. Dobili srno nekaj podatkov o domačih filmih, ki so jih vrteli v 8rbs.kih filmskih dvoranah leta 1952. Skupno 19 domačih filmov je gledalo lani 1,270.275 ljudi, dohodki pa so znašali nekaj nad 36.000.000 di; nar jev. Največ dohodkov so prinesli filmi: »Deček Mita«, (6,855.422 dinj), >Major Bnuk« (5,169.752 din), »Hoja Lero« (4,955.942), »Frosina« (2,995.942 din), itd. Dohodki od tujih številnih filmov ao znatno večji, na primer »Neptunova hči«, »Grenki riž«, »Varujte se plavolask«, »Trije mušketirji«. Pri vseh teh tujih filmih je bilo nad 10.000.000 dinarjev dobička. Tudi pri tistih tujih filmih, ki ne prinašajo nad 4,000.000 din dobička, so izdatki vedno kriti, saj ti ne stanejo več kot dva do tri milijone dinarjev. medtem ko j© oena za domače znatno višja. V srbskem podjetju za razdeljevanje filmov pravijo, da prinese 1© redkokateri domači film dohodke, ki lahko krijejo vse stroške. Največkrat pri tem pomagajo tuji filmi, ker so Domače filmske vesti Študenti Akademije za dramsko in filmsko umetnost na obisku v Grčiji Študenti Akademije za dramsko in filmsko umetnost iz Beograda so te dni odpotovali v Grčijo na pova bilo Šole za filmsko umetnost v Atenah. Ob tej priložnosti bodo naši štu denti v Grčiji prikazali umetniški film »Nevihta«. Na premieri bo direktor Akademije Dušan Magič predaval o naši dramski in filmski umetnosti. Študenti Sole za filmsko umetnost iz Aten bodo našim študentom vrnili obisk še v letošnjem letu. Naš predstavnik na festivalu v Berlinu Naš predstavnik Dejan Obradovič, direktor podjetja »Avala film«, bo prisostvoval tretjemu mednarodnemu filmskemu festivalu v Berlinu, ki bo v dneh od 18 do 28. junija. Na tem festivalu bo sodelovalo 26 držav, od katerih bo 16 prikazalo celovečerne filme. Istočasno bo v Berlinu sestanek Mednarodne federacije filmskih producentov, na katerem bodo razpravljali o avtorskih pravicah, koprodukciji in filmskih festivalih v letu 1954. Dokončan je film »Potepuška ladja« V teh dneh so dokončali snemanje novega dokumentarnega filma »Potepuška ladja«. Film so snemali na parniku »Rijeka«. ki je plul no vodah Italije, Alžirja, Anglije, Holandije, Belgije in Nemčije. Pot je trajala več kot dva meseca. »Potepuška ladja« prikazuje odlomke iz življenja pomorcev, fei plujejo na prekooceanskih ladjah, življenje pomorcev v tujih pristaniščih. Film, ki je grajen po scenariju in režiji Veljka Bulajlča, bo gotovo do konca junija. Snemal je Frane Vodopivec. Ustanovljena jc Zvezna komisija za pregled filmov Odbor za prosveto Zveznega izvršnega sveta je na podlagi Člena Uredbe o pregledu filmov za javno prikazovanje imenoval člane Zvezne komisije za pregled fiilmov, in to: Mitro Mitrovič, Otmarja Kreačiča-Vladislava Ribnikarja, Zdenko Šego-vič, Boro Drenovca, Milko MiniČ, Djurtoo Jojkiča, Stano TomaSevič, Olgo Kreačič, Skenderja Kulenoviča, Aleksandra Vuča, Eli Fincija, Milana Dedinca, Oskarja Daviča, Cedorairja Minderoviča, Iva Frola, Nusreta Se-feroviča, Dušana Kostiča, Eriha Kosa, Rodoljuba Andrica, DuAana Timoti-jeviča RadoAa Novakoviča, Gustava Gavrina, Vladimirja Pognčiča, Mirka Paprenico, Milisava Mijuftkoviča, Djordja Mandiča. Rika Kolenca, Mili jana Neoričiča, Punišo Peroviča, Brank« Drnčkoviča, Tanasija Mladenoviča, Milado Ra j ter. Milivoja Uroševima, Vic-ka Raspora. Ale&a Beblerja, Mihaila Svabiča, Veliborja Gli-goriča, Milutina Ivanušiča, Sveto Filipoviča. Za predsednika komisije je bili iz-voljen Vladislav Ribnikar. stroški zanje skoraj vedno manjši od skupuih dohodkov od vstopnino. Ko že govorimo o domačih filmih, naj naštejemo nekaj podatkov o tem, kako jo z njimi v Srbiji. Do nedavnega jo srbsko podjetjo za razdeljevanje filmov samo prikazovalo filme podjetja »Avale«, oziroma na račun Avale filma, ki je razdeljeval filmskim dvoranam domače filme, podjetjo, ki je film izdelalo, pa je dobilo 8% vstopnine. Nato je podjetje odkupovalo domače filme, in sicer po zelo visokih cenah In je filme izkoriščalo na svoj račun. Stroškov za nakup domačih filmov pa podjetje ni moglo kriti z dohodki iz vstopnine, zato jo sklenil delavski svet srbskega podjetja za razdeljevanje, da filmov no bodo več tako drago plačevali. Rapsodija otožnosti Lisztu, Chopinu in Mozartu se je prejšnji teden priključil še Ger-shwin z »Rapsodijo otožnosti«. Tako se je naša zbirka biografij o znamenitih muzikantih spet povečala. Toda okrepilo se je tudi prepričanje, da ameriški producenti pri te vrste produkciji ne skrbijo za čimbolj verno prikazovanje umetnikovega življenja. To jdm je postranskega pomena. Držijo se glavnih, splošno znanih faktov (pa še teh ne vednol); vzroke in gibala junakovih ravnanj, njegovo psihične procese, celotno fiziognomijo lika pa si krojijo, kakor jim bolj prija. Chopin in Gershwin (ali »Nepozabna pesem« in »Rapsodija otožnosti«) sta dokazala, da jih kot resne biografije zaradi neavtentičnosti in karakternega posploševanja ne moremo jemati. Približamo se jim lahko samo, če jih smatramo za zabavne filme in še to za glasbeno-zabavne. Vzemimo samo primer, da bi bil Gershwin v obravnavanem filmu človek brez kakršnekoli zveze z glasbo. Tak film bi izgubili vso privlačnost. ki jo sedaj skupaj z glasbo š© ima. Glasba je tisto, kar drži te muzikalne biografije pokonci, seveda če ni siže prebedust, česar pa o »Rapsodiji otožnosti« v nasprotju z »Nepozabno pesmijo« ne bi mogli trditi, saj ima nekaj res toplih in pretresljivih prizorov. Obžalovati pa moramo, da je teh prizorov premalo,da se izgubljajo v celoti, ki je zelo holly-woodsko standardna. Zaradi tega bo gledalec, ki bo hotel govoriti o tem. kar ga je v tem filmu pretreslo ali vsaj prizadelo, prisiljen navesti le nekaj osamil jenih primerov; to so predvsem scene z očetom (pri zdravniku, na smrtni posteilji) in profesorjem. Toda prav ti maloštevilni prizori so dvignili »Rapsodijo otožnosti« nad ostale tovrstne izdelke. Ta dvig ni izdaten, kaže pa pot, po kateri bi se dalo izboljšati sedanje stanje — čim manj romantičnosti in poceni sentimentalnosti, ki se zdi producentom nujen spremljevalec glasbe; zato pa tem več močnih in življenjskih scen, kot je tista, ko izve oče. da mu je živeti še samo pol leta. Te scene in pa Gershwinova muzika bodo poskrbele, da film ne bo tako hitro odšel v pozabo, kot bi — brez njih. — as Iz ameriškega filma »Pavla«, ki bo kmalu na sporedu v ljubljanskih kinematografih Filmske novice iz tujine W»lt Dlmiej- Je bil odlikovan s franoosko Legijo časti Odlikovanje so mu izročili na letošnjem Mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu. Angleški filmski časopis prinaša vofi zanimivosti iz Hollywooda Med drugim piše. da je med številnimi strokovnjaki v Hoillywoodu tudi Indijanec Rdeče krilo iz plemena Ciku-sov, ki mora učiti kovbojo, filmske junake z Divjega zapada, kako j® treba spretno ravnati s samokresom. Ta Indijauec je dosegel na velikem tekmovanju pravih kovbojev svetovni rekord v ravnanju s samokresom in v streljanju. Andrč Cayatte francoski filmski režiser, bo začel ta mesec snemati film »Pred potopom« po lastnem scenariju Imena igralcev še niso znana. Beneški festivalni odbor je objavil. da bo 14. festival filmske umetnosti v Benetkah od 20. avgusta do 4 septembra. Vsaka dežela bo lahko poslala na festival določeno število filmov v sorazmerju s svojo letno proizvodnjo Določene so tri stopnje: dežele, ki izdelajo letno do 50 filmov, lahko pošljejo po enega, dežele od 50 do 100 filmov po dva in dežele z letno proizvodnjo nad 100 filmov pa po tri umetniške filme. Vsi pripravljeni filmi sinejo biti stari največ leto dni. razen tega pa morajo biti opremljeni z italijanskimi, oziroma s francoskimi imdpiai. Alberto Lattuada, italijanski režiser, si jo nabral z uspelim filmom »Plašč« toliko finančnih sredstev, da bo lahko samostojno izbiral scenarije za filme. Letos bo začel snemati film »Volkulja« po romanu italijanskega pisatelju Giovannija Verge s Sicilije Nov filin o katastrofi ladje »Tita nlc« Ho posneli v ZDA. To je film o hudi nesreči na morju, ki se je pri petiln 14. aprila 1912, ko se je velika čezoceanska ladja Titanio zaletela v ledeno goro v Severnem Atlantiku. Takrat je utonilo 1517 potnikov in članov posadke. Tragedijo teh ljudi opisuje nov film »Titanic«, ki ga je izdelala filmska družba »20 Century Fox«. A' ■f>:. , >r*y / ' Mmm *■ ss; ... - Ikli Plavajoči mlin na Muri Pred snemanjem filma „Na valovih Mure“ Slabih šest kilometrov od Ljutomera, lučaj od mosta čez Muro, nasproti Mute, je naselje Gornja Bistrica ob robu reke. Počasi se sučejo težka lesena kolesa dveh plavajočih mlinov, Vučkovega in Brodarjevega. Leta in leta samevata na »kampih« — čolnih, ki s svojimi »gobci« režejo motno vodo pod seboj, se zdaj z njo vred dvignejo, da škrip-ljejo verige, s katerimi sta priklenjena na breg, pa se spet zlagoma spuščata proti dnu, kadar reka vpada, reka nikdar mirujoča sila, ki utripa in se vztrajno vait dalje čez ta del Panonske ravnine ... * 2e koneo junija bo semkaj prispela snemalna ekipa »Triglav-filma«. Začeli bodo snemati kratki film (okrog 100 m) »Na valovih Mure«. Istoimensko zgodbo je pred vojno napisal naš književnik Miško Kranjec, za igrani film pa jo je priredil Igor Pretnar, ki ga bo tudi režiral. Vsebinsko zajema pisatelj snov iz svoje ožje domovine, pripoveduje o drobnem dogodku, ki je pa za ljudi ob reki ena izmed tragedij, kakršne se končavajo v tem odmaknjenem svetu skoraj neopazno za svet ob belih cestah. Šest oseb je neposredno zapletenih v to kratko zgodbo. Postavni mlinar Naoi, ki jemlje ljubezni deklet, prihajajočih z zrnjem za mletje, površno, brez čuta za odgovornost. zavrže Katico, ki ga je vzljubila, in to razmerje ne bo ostalo brez posledic. Koneo so valovi. .. V vlogi Nacija bomo gledali Berta Botlerja (člana SNG, v »Svetu na Kajžarju« je bil muzikant Tjoš). Katica Je članica Mestnega gledališča Julija Starič in ta vloga je njen de-but v filmu, v ostalih vlogah nftsto pajo še vpokojeni igralec, naš rojak Josip Daneš (stari Balašj, Marica Hozjan (MG, Nika Juvan), slušatelja Akademije za igralsko umetnost Slavko Bokal (bebček Vanek) in Jurij Souček (pomelaj), stari mlinar Ferko bo pa tamkajšnji domačin, pravi mil nar Ignac Smodiš. Ekipa bo posnela večino na samem temu v dveh razdobjih, in sicer konec junija in v drugi polovici septembra, pozneje pa v ateljeju Premagati bo morala nekatere spe cifične težkoče ker bo morala na primer prav mnogo snemati s same reke proti mlinom. V ta namen bo zgrajen splav, ki ga bodo tudi spuščali niz reko mimo mlinov, nato pa na vitlih vlekli nazaj na izhodiščno mesto. Sami sebi pravijo »plavajoča ekipa«, ker bo na ta način večino svojega časa prebila na splavu sredi Mure- Ce pomislimo, da je letošnje deževno vreme prav malo naklonjeno posebno filmskemu ustvarjanju, in da bo kaj lahko reka visoka, si ni težko predstavljati težave, ki jih bo ekipa morala premagati. Poleg vsega tega je slikovna stran filma izredno zahtevna in bo za nekatera nastrojenja prikladen samo določeni del dneva, morda, kot na primer za čas, ko se začne mračiti. samo nekaj minut, na katere bodo morali čakati v strogi pripravljenosti. Nekaj po- snetkov bodo napravili tudi v Hoti1 in v Kotu pri Kapici. Naloga tore! res ne bo lahka, četudi je film Pre^ viden za dolžino le nekaj čez ti«°° metrov. Film bo eden izmed trsi1 kratkih, iz katerih bo letos »TriglftV film« izdelal svoj prvi »omnibus1' film, kot v filmskem žargonu '®e nujejo take sestavljene filme, ki polnijo z dvema ali največkr* tremi zgodbami običajno dolžino '6ra nega filma. Ekipa bo imela svoj sedež v LjU" tomeru. 2o pri pripravljalnih d®”" in organizaciji so pokazala tamkaj"' nja podjetja in oblast največje razumevanje, kar kaže, da bo ekipa d®” lala v takem vzdušju, kakršno je P®“ trebno za dober uspeh. — a* IVI A L I LEKSIKON Kaj je formalizem in o čem ** kaže? Kje n naši državi, o Evropi in na svetu imajo najmanj padavin' Kako se hranijo živali v Ark* tiki? .. Koliko magnezije je o zemelj* ski skorji in kakšna je zgodovin n jegooega pridobivan ja? Odgovori: Idealistična filozofija omejuje na vnanjo obliko, ki je glavna, m® tem ko je vsebina nekaj drugotne* nebistvenega. Formalizem popolnoffL loči teorijo od prakse. V književno in umetnosti pripisuje največ na vnanji obliki, zanika pa vsebine, idejnosti itd. Formalizem J umetnost ločil od življenja, od ničnosti Formalizem pomeni oko^ podporo zunanjim oblikam na N*, j bistva stvari. Pojavlja se P9vS^t kjer zanemarjajo vsebino, resnično4* in življenje. ^ Največ padavin v naši dr!©^ imajo Crkvice nad Boko Ko*torsk * Letne padavine znašajo v tem 4626 mm. Crkvice so hkrati glede Pa davln najbogatejše v Evropi. Na tu pu je zabeležila največ padavn* vremenska postaja Cara.pundža . južnem vznožju gore Kasije, ki 1®* južno od Himalaje. Tam imajo n leto 12.000 mm padavin. V nekaterih krajih Arktike, na severni Grbnlandiji, žive Odprave so ondi našle zelo mnoK belih zajcev, ki so bili celo v naL hujši zimi izredno tolsti. Precej do go so ugibali, s čim se te živali h J® nijo, ko vendar poletje, čas, v terem lahko najdejo rastlinsko no, traja samo nekaj tednov. ^ uganko je razvozijo 1 šele leta švedski botanik \Vulf. ki se Je nesrečil na odpravi na severno Grofi landijo. V dnevnik, ki so ga pozneJ našli, je zapisal, da se živali Gronlandiji pozimi hranijo z ostan* rastlin, ki so zaradi suhega m*** ohranile v sebi vse soli in organs* sestavine * Magnezij ima zelo zanimivo dovino. V zemeljski skorji ga je l-4(u Sodi torej v vrsto najbolj razširjen* prvin. Kot prvino so ga našli 1808, toda šole 1860 so ga začeli uPjJJ rahljati v industriji kot negorlJ1^ snov. Nobena izmed znanih kovin ® imela tako burne usode kakor mnga zij. V 20 letih se je njegova P J01?« vod n ja povečata 8000-kratno. I 1915 so pridobili nekaj sto ton magn zija, leta 1944 pa samo v ZDA 269»0UU ton. PHlIJPPti OPPENHEIM 15 roman VELIKA PREVARA »Svobodneje bom dihal, ko se boste tam varno nastanili,« je rekel njegov sobesednik. »Vas, kot gospoda Everarda Domineyja čakajo v Dominey Hallu in v Londonu zanimivi dogodki. Ali ste trdno prepričani, da temeljito razumete svoj položaj v svoji hiši? ... Mislim na vaše domače razmere.« »Vem vse, kar je treba vedeti,« se je glasil nekoliko trd odgovor. »Vse, kar je potrebno, še ne zadostuje,« je odgovoril Seaman zlovoljno. »Mislil sem, da ste spravili iz tistega pijanega Angleža vso zgodbo?« »Večino mi jo je povedal Samo ena ali dve točki sta, o katerih ga nisem mogel temeljito izprašati, ker sta bili preveč diskretni.« Seaman se je srdito namrščil. «Drugače povedano,« je dejal očitajoče, »ko ste ga izpraševali, ste se spomnili, da ste gentleman. niste se pa spomnili, da ste Nemec.« »Nekaterih Angležev,« je dejal Dominey, »celo če so moralno popolnoma propadli, kakor tale degeneriranec, ne morete pripraviti do tega, da bi vam pripovedovali o svojih intimnih zadevah. Zadnjo noč sva se pogovarjala do jutra, vmes pa pila vino in konjak. Jaz sem si iztrgal iz prsi bajko o lastnem preganjanju in jo razgalil pred njim. Vendar pa sem med vsem pogovorom vedel, kakor vem tudi zdaj, da je nekaj prikril.« Nekaj časa sta molčala. Potem se je Seaman sklonil čez mizo. Oči so se mu zožile, toda sijale so ko jeklo. Zobje so mu bolj štrleli iz ust kakor običajno. »To bi bili morali spraviti iz njega,« je dejal. »Vaša dolžnost ni gojiti plemenita čustva. Vi ste srce in dušo posvetili veliki stvari. Ta hip vam ne morem povedati, kaj vse lahko pomenite za nas, ko se bodo začeli veliki dogodki, če boste lahko še zmeraj igrali svojo vlogo v tej deželi kot Everard Dominey iz Dominey Halla. Zelo dobro vem, da je čut osebne časti med pruskimi aristokrati na vsem svetu najbolj razvit, vendar pa ni niti enega človeka vašega družbenega položaja, ki ne bi bil pripravljen zlagati se ali potegniti človeka za nos za blaginjo domovine. Tudi vi morate biti tak, kakršni so vaši tovariši. Naj ponovim: tista zadeva v zvezi s Ternilhofom ni vaša edina naloga, zaradi katere je vaša prelevitev v Everarda Domineyja za nas tako važna. Vaša glavna naloga pride pozneje... Toda dovolj sva govorila o tem. Vem, da me razumete. Postala sva preveč resna. Kako nameravate preživeti ta večer do enajstih? Spomnite se, gospod Dominey, da nekoč tam v Angliji niste živeli ko menih. Morate se zabavati. Zakaj ne zahajate v kako zabavišče?« »Moja glava je polna drugih reči,« je pripomnil Dominey. »Ce je tako, pa pojdite z menoj v Holborn,« je predlagal možic. »To vas bo razvedrilo. Ločiva se na pragu in vi boste sedeli v ozadju dvorane neopaženi. Slišali boste dolgočasen govor svojega prijatelja. Poslušali ga boste, kako skuša opozoriti Angleže na nevarnost, ki jim preti od grabežljivega in lakomnega nemškega naroda. Kaj pravite na to?« »Grem,« je odgovoril Dominey brez posebnega navdušenja. »Vsekakor bo to zanimivejše kakor sedeti v zabavišču. Nisem trdno prepričan, Seaman, da ne bo najtežavnejši del moje naloge tu prav dolžnost, zabavati se, čeprav me to nič kaj ne mika.« Njegov sobesednik je lahno, toda nestrpno udaril s pesti0 po mizi. »Saj ste vendar mladi!« je vzkliknil. »Vi ste kakor vsi ^ ostali, življenje imate v svojih rokah. Nikar več ne mislite na žalostne dogodke iz minulosti. Otresite se spominov nanje. Nič človeka tako ne potare kakor mračne misli. Toda naj bo dovolj o tem. Dostojanstvo in razigranost lahko hodita skupaj. Glejte, jaz na primer sem bil filozof še malo prej, preden sem postal strokovnjak za propagando. Smejete se? S tem sem že nekaj dose- _ gel. Zdaj najameva taksi do Holborna in pokažem vam nekaj reg smešnega.« ^5 toifl Od vsepovsod 8aškiUB?iVi knjižnica »Svobode« v Ro-knjlžnlc i (J-e ,ena naJbolJ obiskanih nainmloi* * ica skrbl, da so vedno izposodi®, knjige v knjižnici. Razen kolektivi d ne* Pomagajo knjižnici kiarna ( R°Saške Slatine, največ ste-pri,na, , zdravilišče. Steklarna Je ™pevala nedavno 30 000 din. Vseh°eaS.ka slatina Je polna gostov lz Jen? ~1(fv naSe države. Je lepo ure-Da ri» b skrbi uprava zdravilišča, še fin* R°gaška Slatina z okolico društvo . ,s? ustanovili olepševalno tudi vu' * bo skrbelo, da bodo lepi tudi oloR odi v Rogaško Slatino in Publiir,' Gostje iz sosednjih re-K Je ne morejo prehvaliti. v BnS?*0 ,n nedeljo bo gostovalo društtS? i Slatini delavsko pevsko Trbnv/ii” ohoda« (bivši Slavček) lz obiskom Po{astlmo Jih s številnim MrdvnuftlzensUl vasi Studenčlce pri tila 0i?, . ,1“ v soboto zvečer zasve-Pellnvf a' Geprav so stroški na-Jev’ -? znašali nad 2 milijona dinar-PkunnRii? °^ke krili ljudje sami; Po spornv ■ J° bilo med sosedi precej Prinnv, , Prav ta elektrifikacija Je Posl J5?® ’ da so se medsebojni od-Vse ' “'navili. Vsi vaščani so napeli opraifii da je bilo delo čimprej delal »“?• Le oden med njimi je krnai,, or ln tudi temu so vaščani Sturiovx,poVedali svoje. Slavnosti v sodnik R?h se Je udeležil tudi pred-Medvode^ inskega ljudskega odbora hišno P,?ick so bili v Ribnici izpiti {ajnikm, kl Jih Je opravilo 55 te-pnv «k?.Y in s tem zaključilo tečaj. Ustim, so solidno znanje, zato Je t»W /adovoljiv. — Več drugih te-svoio ie, e Pred nekaj tedni končalo z uin a 1 Jako da Je občinski odbor Pehom lahko zadovoljen. F. botin m,ado prosvetno društvo »Svo-■- Kočevja Je priredilo Ribnici svoj pevski Pretokvlesto* ‘z Kočevja Je priredilo ko n no. leden v Ribnici svoj pevski UmS ki Je obsegal 21 narodnih in Trn« b Pesmi. Koncert Je vodil prof. skana Rrueditev je bila dobro obi- tn je uspela. Je hn°zel^anu’ majhni vipavski vasi, meno v hedeljo svečano odkrit spo-svečnn Padlim borcem v NOV. Na Oin, ,osti Je govoril tudi predsednik Stelo ?v' Mirko Remec. Ozeljan, ki besni °k°ii 800 prebivalcev, je dopri-v za časa narodnoosvobodilne bor- Viničar zahteva pravilno rešitev viničarskih odnosov V okraju Maribor-okolica zaključujejo volitve v vaške in občinske organizacije SZDL. Člani SZDL v Slivnici so volili 100-od-stotno, saj jih je bilo na zboru nad 400. V Miklavžu so trajale volitve ves dan; v Juriju ob Pesnici je volilo več kot 150 članov. Zelo dobra udeležba je bila tudi v Josipdolu, Smolniku, Selnici, Drvanju in Jakobu. Slabše pa je bilo v Velki, Lenartu, Kungoti in še v nekaterih krajih. Razprave na občnih zborih so bile povečini gospodarskega značaja (elektrifikacija, davki itd.). Posebno živahno so razpravljali v Slovenskih goricah o zakonu o zemljiškem skladu in ureditvi viničarskih odnosov. Prizadeti kmetje v Jakobskem dolu so na občinskih volitvah povedali, da niso za to, da bi komisija .farna določevala, katere parcele bodo odkupljene; pač pa želijo, da bi lahko oddali tisto zemljo, ki jo najlaže pogrešajo (seveda najslabšo). Borijo se tudi, da bi obdržali viničarije. Viničar Dužič, oče 13 otrok, pa jim je povedal, da mora viničar v Sloveniji postati enakopraven ostalim kmetom. Ime viničar mora pri nas za vselej izginiti. V Voličini in v ptujskem okraju so se začeli preseljevati ,Emailirha‘ gradi poslopje delavskega upravljan a ?kh'Flmen X?’*ke žrtve. V spomeniku je vkle- •z o, 'men padlih borcev ln talcev JgraKv ana' Po svečanosti Je domača tizanci družina uprizorila igro »Par-Sonif a šplonka«, ki Jo Je napisala »N« Golja. Zvečer pa so vrteli film svoji zemlji«. H. J. *ov' Gorlcl Izhaja tednik »Prl- hertu nov*ce«, ki ga Primorci radi obrn,?’ ker Prinaša lokalne novice in da jfbava lokalno problematiko. To-tak„ ,za.0 Celje-okolica. *aklJujiku šolskega leta so lediii ,OS|iovne šole v Konjicah pri- (kfujšo akademijo. Ob tej pri-so pokazali precej znanja. ‘o bo i ■ Piaoa.li strosovi _ ? de?«‘Judski odbor uredi) predvsem Jeti«. arJera, ki ga bodo dala pod- ti"ii or Sfbosti Ka pridobili v šoli. v okolici KonJI^ ki S 81 l»«u Jih i«vln°gradih . _______ Je trsi IUa.iska slana skoraj uničila, “Ui fcučelo poganjntl; vendar pa JI. Vikanje deževno vreme spet ško-Jo i,,. ,'kradniki menijo, da bo grozd-0,«o | dozorelo le, če bo jesoni okolici *a brez dežja. ?lov,!!! M} leta Je zraslo “Van i, .V Konjic precej novih sta-JJ>«niki h hi8: kidali so Jih največ °nci , ‘“unj pa delavci in narne-vab ■ bo los so večinoma dogruje-*ačB|. nn‘l»»l sezidane hiše novih so - V Tel le ““do zidati. L. V. im?i J“b Ju gledališče »Svobo-^lUdpe«orll° v soboto peto opereto Metki? i smo