joSRt. ' KNJIZi CEU _i9ia Slovenija Sreda,22. junij 1994 Št. 24 - 25 Leto "XXVIII Cena 100 SIT 13.8 KUNE, 27 ATS, 6 DEM, 6 SRF, 3 USA, 18 SEK, 6 AUD, 3660 1TL 1994 Marija Pavlišič: “Človeka moramo potegniti iz brezna...” Stran 24 5000001680,24/25 COBISS o ZIRINOVSKI IN RUSIJA Stran 20 Nagradna igra Nove dobe: Za zveste naročnike R5 ! Stran 47 : * ■ ■ 'v. * m HITROST UBIJA - VOZI PREVIDNO Ipi ... Iz vsebine: Butci v komisiji Državnega zbora stran 5 Nova oblačila stran 5 Konvencija o človekovih pravicah stran 6 Med dohodki in porabo stran 8 Pozabljeni Kovind stran 10 Rous brani Maribor stran 12 V precepu stran 16 Aero barve za Cetis stran 18 Rusija danes - Rusija jutri stran 20 Bogati sever in Afrika stran 22 Druga stran življenja stran 24 Potomci kondorjev stran 27 Kraftvverk na sonični strani Alp stran 29 V stenah duhovnosti stran 31 Najstarejši zasebni in nestrankarski časopis Direktor in lastnik: Janez Sever V. d. glavnega urednika: Milan Meden Posebne naloge: mag. Konrad Kolšek, gen.polk. Urejujejo: Vasja Ocvirk, LucaS, Ksenija Lekič Grafično oblikovanje: Tanja Špiler Ilustracije: Miss Take Računalniška oprema: TRIS, podjetje za trženje, računalništvo in izobraževalne storitve, Murska Sobota, d.o.o. Tajnica v uredništvu: Danijela Božič Naročnine in prodaja: Mitja Ocvirk Naslov uredništva: Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel.: 063/ 441-606 in 441-215, faks: 063/ 26-903 Izdaja: PREŠE d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Trženje in računalniški prelom: SOK d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Tiska družbeno podjetje DELO - TISK časopisov in revij p.o. Tednik izhaja vsako sredo Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška 13.8 KUNE, Avstrija 27 ATS,Nemčija 6 DEM, Švica 6 SRF, ZDA 3 USA, Švedska 18 SEK, Avstralija 6 AUD, Italija 3660 ITL Žiro račun pri celjski SDK, št.: 50700 - 603 - 31819 Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenju Ministrstva za informiranje z dne 30. L 1992 sodi Nova doba med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov Javna izjava Okupnost ugotavlja, da so O nekajletna prizadevanja internirancev vseh taborišč, med njimi tudi dachauske skupnosti, da bi se slovenska država oz. njene institucije potrudile in čimprej uredile status žrtev nacifašizma in njih upravičenost do realne odškodnine, vključno z denarnim ovrednotenjem, še vedno skoraj na začetku. \/se bolj prihajamo do V prepričanja, da smo postali predmet političnih iger, ki imajo svojo podlago v prestižnih pogledih posameznih strank. To se odraža tudi ob oblikovanju t. i. veteranske zakonodaje, ki je sama po sebi le nekoliko drugačna oblika socialne zaščite, ne pa odmena za izgubljeno prostost, trpljenje in prisilno delo. Slovenija doslej sploh ni začela reševati pravic do odškodnine internirancem, za kar je kot del bivše Jugoslavije že prejala ustrezne zneske od Nemčije in Madžarske, niti ni sprožila zahtevka do Italije. Ne zgleduje se po državah, ki so to uredile, v novejšem času Poljska in Madžarska. Citiramo del priporočila št. 21, sprejetega na zasedanju Svetovne federacije veteranov v Lisboni marca t. I., ki pravi: “Parlamentom in vladam držav Srednje in Vzhodne Evrope priporoča, ki so naslednice predhodno obstoječih držav na tem področju, naj pri izdelavi vseh novih zakonodaj kot minimalno merilo obdržijo vse kriterije, pravice in priznanja, do katerih so bili po predhodni zakonodaji upravičeni borci 2. svetovne vojne in jih v primeru žrtev vojne razširijo tudi na kategorije civilnih žrtev vojnega nasilja, ki so bile posebnost v posameznih državah kot so izgnanci in ukradeni otroci ter jih dosedanja zakonodaja ni zajela (prevod iz angleščine)." KI ekatere politične IXI stranke, naklonjene slovenski kolaboraciji, si priza- devajo izenačiti pravice ne le na področju invalidske zakonodaje, ampak tudi pravice, ki naj bi jih pridobili borci in žrtva nacifašizma v novi zakonodaji. To pomeni, da bi tisti, ki so nas ovajali okupatorju kot borce in aktiviste za svobodno Slovenijo, ki so nas obsojali na smrt ali internacijo, pridobili enak status in enake pravice. Vprašujemo se, koliko ljudi, ki so bili internirani v Dachauu in v drugih taboriščih, so rešili iz krempljev nacifašizma, vključno duhovnike, ki so stali na strani trpečega naroda. Nihče nas ne more prepričati o nasprotnem, kar smo iz oči v oči in na lastni koži doživljali pred koncem vojne v taborišču, ko so Nemci pripeljali domobransko elito, da ji preprečijo eventualno ponovno kolaboracijo z angloameriškimi vojaškimi enotami. Mi to vemo, mi smo žive priče in nihče ne more, vsaj za nas ne, potvarjati zgodovine. D ojazen, ki danes D preveva Evropo, starejšo in mlajšo generacijo, da nacifašizem doživi svojo restavracijo, je tudi naša bojazen. Skrbi nas, da bi naši otroci in vnuki doživljali strahote, ki niso bile prizanešene nam in ki so otipljive ponovno danes. Od skrajnega nacionalizma do rasizma in nacifašizma je le kratek korak. Težnje po osebni nadvladi in idejnem absolutizmu so zaznavne tudi pri nas, imajo pa plodna tla v neverjetno nizki in primitivni politični kulturi. "7ato naslavljamo na svoje ^članstvo in na javnost, da se z vsemi demokratičnimi sredstvi, zlasti pa z glasovanjem na volitvah upremo takšnim težnjam. Na Dobrni, 9. junija 1994 Če so lahko v ZDA leta 1912 napisali, da je kapitalistični red strohnel in vir neizrekljivega siromaštva in trpljenja, potem moramo v Sloveniji leta 1994 ugotoviti, da nezaposleni stopajo po ulicah naših mest, kapitalistična koncentracija pa neusmiljeno ugonablja sloj poslovnih in pametnih ljudi. Nova doba zato poziva vse ljudi, naj nam sporočijo svoje sanje, želje, pametne ideje, koristne pobude, sinopsise, scenarije, rešitve, različna mnenja in načrte za poplemenitev slovenskih tal. Računajte, rišite, fotografirajte, pišite, ustvarjajte! Siti ste razbijanja in tujih načinov življenja. -- Ne vztrajamo, da so vaša objavljena pisma podpisana in opremljena z naslovi (na ta način boste povsem varni pred nizkimi udarci in vlačenju po zobeh). Poziv velja vsem, ne glede na leta, raso, barvo, spol, jezik, vero, politično prepričanje ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino, ker se vsi ljudje rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice in so obdarjeni z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje. Polemike in mnenja o ljudeh in stvareh morajo biti opremljena s polnimi naslovi in imeni, seveda. Pisem, ki razširjajo smrad sovraštva, ne bomo objavljali (Nova doba ni komunalno podjetje). ZAMOLČANI DEL RESNICE 0 ŠTORAH (Komentar k mnenju dr. Baniča iz članka VEČINA DRUŽB BO SPLAVALA IZ VODE V TREH, ŠTIRIH LETIH, Delo, dne 6. 6. 1994) Ro “dokončnem” mnenju I državnega sekretarja dr. Baniča (mnenja je v zadnjem letu dni radikalno spreminjal), Šelezarna Štore “ne kaže nikakršne perspektive”, je torej zanj ni več, le denar bi še vzel od njene prodaje. S tem bi bila, v kolikor že ni, “stvar zanj opravljena. \ /endar vam moramo reči, V GOSPOD Z VELIKIH VRHOV, da smo tu še ljudje, delavci, 1.700 efes je še ostalo (od tega 500 na izobraževalnem centru). Pomnožite to številko najmanj s tri in boste dobili vsoto nezaposlenih in kar je še hujše, NEZAPO-SLIVIH delavcev v celjskem bazenu. S tem si vi, kajpak, ne boste krajšali spanca, za to naj “drugi” poskrbijo v tej, za nas delavce tako nenaklonjeni državi. Pa_ si poglejmo nekaj dejstev o Železarni Store: - mi smo predlagali lastniku (državi) drugačno dokapitalizacijo, kot jo navaja gospod Banič, po kateri je v vsakem pogledu boljša in ugodnejša, torej cenejša varianta obdržati proizvodnjo v Železarni Štore kot je stečaj - likvidacija Železarne Štore (Jeklo) bi stala 200 milijonov DEM in ne 75 milijonov DEM po Baničevi navedbi - letošnje cene jekla v treh mesecih so 15% višje v primerjavi z lanskimi - imamo trg in smo zapolnjeni z naročili - edini iz sklopa slovenskih železarn smo del kreditov že vrnili - zdaj, ko smo “prečiščeni” (pred letom nas je bilo 3.500) pripravljeni za novo konjukturo, dobro delamo in prodajamo, nas rušijo - prodaja družbe ITRO je neumnost blastniki imate pač W svojo logiko razmišljanja, kjer so v ospredju, na žalost, politični in osebni interesi, stroka pride šele potem. Z BOTRI se pač da vse doseči in v Štorah jih nimamo za razliko od naših dveh večjih sester, v Oe en ocvirek z navajanja O (zavajanja) gospoda Baniča: zgrešene investicije iz preteklosti v železarni Štore... če je za to kriv menagement z Maroltom na čelu, potem naj ista logika velja za menagement Koncerna, za katerega v Štorah že dolgo vemo, da je zanič lastnik in upravljaVEC in vse državne institucije, ki so "požegnale” omenjeno investicijo in ji bile boter. Potem, ko so si tudi z našimi žulji dobro napolnili malhe vsi fantje, ki so kdaj vedrili in se oblačili na Koncernu in imeli svoje botre na višjih položajih, nas zdaj prodajajo kot ovce. Edina zasluga Koncernskih mož je v tem, da so nas v Štorah dodobra razredčili in ukinili velik del proizvodnje prej cvetočih Štor. “Veliki” sanatorji Štor Burnik, Senčič, Ocvirk, so že odšli s koncerna. Z blagoslovom države na boljša in varnejša delovna mesta. Dobili so odpravnino po nekih prekletih koncernskih klavzulah, ki so jih sami določili?! N Jam delavcem so klub IM sindikalnemu nasprotovanju na perfiden način “speljali” (odtujili) vso našo - z odrekanjem in prostovoljnim delom zgrajeno lepo število objektov družbenega standarda (Rab, Cres, Kope, Čatež, Tratna). Vse to in celotna krajevna in okoliška infrastruktura je bila zgrajena z znojem in žulji delavcev treh generacij zdaj odpisane Železarne Štore... Zdajšnje ravnanje državnih eksponentov z nami je zato v nebo vpijajoč greh. Kot vroč kostanj nas prelagajo iz roke v roko v imenu vlade Ocvirki, Baniči, Hujsi ter ostali... Ocenjujemo, da državni sekretar za industrijo g.Banič ne dela na sanaciji temveč na podiranju Štor in železarni škoduje. Stavkovni odbor je Baniču prejšni teden poslal telefax, z željo, da se predstavniki Stavkovnega odbora z njim srečamo v Ljubljani. Ni nam odgovoril, prav tako tudi ne generalni direktor Koncerna g. Kokalj in predsednik Upravnega odbora g. Hujs od katerega smo že pred časom želeli izvedeti pravo resnico o situaciji oz. perspektivi Železarne Štore. 7ato smo preko našega ^.predsednika SKEI Alberta Vodovnika, ki je član državnega sveta, zahtevali, da v tem visokem domu sproži vprašanje odgovornosti državnega sekretarja za industrijo g. Baniča, za podajanje informacij v javnih medijih, ki Železarni Štore škodujejo. Naša socialna demokracija iz prvega časa zagovarja promet in oborožene sile, ne delavstva in revščine. In v takih pogojih nas, delavce Štor, potaplja naš Koncern, Upravni odbor Slovenskih železarn in gospod dr. Banič osebno. Bomo kdaj še živeli v delavcu prijazni državi?! Stavkovni odbor družb Železarna Štore 4> ...ft+žt. K ZN-:-- zr5, HkŽt-ft+rS /r>e.;vpal<**>4iu f Mt&zJheŠZ. y< A ,tc Nis J Z «s/y , , .., T' ?«• .O «u 7<, ■*L* 4-<£. Zš ,r.‘ /fe _ Ut:.....<£*. L, ? ______ ' • ~~~~ ” Sv t , / y' _______________ •______________________________ Forum BUTCI V KOMISIJI DRŽAVNEGA ZBORA IN CENTRALI SDK? Ho vrsti vesti in članov I v raznih sredstvih javnega obveščanja smo tudi v DELU, 9. junija letos, presenečeni prebrali SPOROČILO JAVNOSTI Ljubljanskega sejma d. d., ki ga je podpisal direktor Borut Jerše, dipl. oec. V točki 1. navedenega sporočila zlasti preseneča trditev, da je družba Ljubljanski sejem bila ustanovljena zaradi slabih poslovnih rezultatov v letu 1990 (I), pri čemer pa se zamolči dejstvo, da je g. Jerše dolga leta bil vrh vodstvu poslovne dejavnosti. \ / tej točki navedene V trditve, da “je ustanovitev družbe v popolnem skladu s takrat in sedaj veljavno zakonodajo”, pa upravičeno sili k vprašanju: Ali so v Komisiji Državnega zbora RS za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine, ki je pobude za uvedbo revizijskih postopkov predala v postopek centrali SDK Republike Slovenije, in pri tej, resnično taki butci, da za nekaj, kar je “v popolnem skladu s takrat (1990!) in sedaj veljavno zakonodajo” - trošita energijo inšpektorjev in zapravljata družbena sredstva? V točki 6. sporočila direktorja LS d. d., nerazumljivo, da lahko kdo objavlja revizijsko poročilo, ki da je poslovna tajnost, dokler SDK ne zavzame stališč do pripomb nanj. NI am je še manj IM razumljivo, da nas SDK kot pobudnika za revizijo ni povabila k sodelovanju in od nas zahtevala ponujeno dokumentacijo, niti nam kljub zahtevi ni poslala revizijskega poročila, da bi tudi mi nanj dali svoje pripombe? Kako to, da oddelek eksterne kontrole pristojne (nih) podružnic SDK ali njihove centrale še ni dal pojasnila na tako izzivalne trditve LS d. d.? Za Zvezo društev vinogradnikov Slovenije predsednik IU Štefan Kuhar NOVA OBLAČILA \/ Novi dobi 15. 6. 1994 V v rubriki Zakulisje izšel prispevek, ki je z določenih zornih kotov dokaj dobro osvetlil del dogajanj, oziroma spora med manjšinskimi (slovenskimi) delničarji in večinskim delničarjem Credi-tanstalt - Nove banke d.d. K laša želja je, da ob tem IM natančneje opišemo nekatera dejstva, ki bralcu lahko dajo popolnejšo sliko o tem, kaj se dogaja. Glede izgube banke bi radi podčrtali: 1. Pred odločitvijo o nakupu paketa delnic Nove banke so strokovnjaki Creditanstalt Dunaj in od njega naročeni revizorji v šestmesečnem razdobju dodobra vsestransko pregledali poslovanje banke vključno z njenim kreditnim portfeljem in načinom odobravanja kreditov ter načinom vodenja dokumentacije in se šele nato dokončno odločili za nakup delnic Nove banke. 2. Takoj po odkupu večinskega paketa delnic Nove banke je Creditanstalt preko Upravnega odbora banke dosegel podpis pogodbe o sodelovanju v upravljanju banke. Na temelju te pogodbe je dejansko imel permanentno na razpolago vse informacije o poslovanju banke, kreditnih in valutnih tveganjih, informacije o kreditnem portfelju, delovanju bančnega informacijskega sistema... Poročanje je potekalo mesečno, tedensko in dnevno, poleg tega je Creditanstalt imel svoje ljudi v sami banki, ki so neposredno sodelovali praktično pri vsaki poslovni odločitvi, pomembnejše poslovne odločitve pa so tako in tako bile kreirane s sodelovanjem Dunaja in izpeljane z njegovim soglasjem. Za delo po tej pogodbi Creditanstalt Bankverein izstavlja CA - NB letno račun v znesku 400.000 DEM. 3. Izguba za 1992. leto je bila izkazana v revidiranem zaključnem računu (revizijo z zaključkom BREZ PRIPOMB! je opravila KPMG Dunaj). Kljub izgubi, ob dani argumentaciji na zboru delničarjev junija 1993 nihče, še najmanj pa CA Dunaj ni odprl vprašanja odgovornosti ali zamenjave direktorja Igorja Kadunca. 4. K višini izgube je prispevalo tudi dejstvo, da je Creditanstalt Dunaj vztrajal na tem (obstajajo pisni dokumenti), da banka celoten njegov kapitalski vložek (cca 8 mio DEM) zadrži na svojem računu prav pri CA na Dunaju, in sicer z obrestnimi merami, ki bile približno na ravni 1/4 - 1/3 obrestnih mer v Sloveniji. 5. Izguba v 1993. letu je presegla astronomsko vsoto 1 mlrd SIT, oziroma je bila večja od 1 mio DEM mesečno! Vsote so tako visoke, da ne glede na revizije izražamo dvom v prikazane podatke. Enostavno, zelo težko je pridelati tako izgubo! Pri tem je dejstvo, da v drugi polovici leta Kadunc ni imel več nobenih pristojnosti, s katerimi bi lahko vplival na odločitve, ki so prispevale k taki izgubi. Odstopil je (tako kot priznava tudi CA) zaradi nestrinjanja s poslovno politiko banke... "7goraj našteto vas pelje Zm,k misli, da sta možni dve razlagi dogodkov: Po eni domnevamo, da ima CA določene specifične cilje, ki se jih je odločil izpeljati tudi tako, da ustvari to izgubo in na ta način skrije svoje prave namene: “to, kar se bo zgodilo, oziroma se dogaja, je posledica izgube...”. To je tudi verjetno res, kajti težko verjamemo, da bi tako renomirana banka poslala v Ljubljano in v Upravni odbor CA -NB tako nekompetentne ljudi, ki se jim taka izguba lahko zgodi, kar je seveda druga možnost. In če so res nesposobni, zakaj jih CA ne zamenja? Nasprotno, CA se temu krčevito upira tudi potem, ko to predlaga Banka Slovenije. lede odnosov Creditanstalt - manjšinski delničarji, bi dodali: 1. Manjšinski delničarji ocenjujemo, da gre za spor med delničarji in ne za meddržavni spor. S tem, da se je CA pritožil svoji vladi, in da so pri Slovenski vladi urgirali, so dali sporu tudi določeno stopnjo meddržavnosti. Manjšinski delničarji ne pričakujemo nobene posebne pomoči ne od Slovenske vlade, ne od Banke Slovenije. Zahtevamo samo, da nihče, niti sodišča, niti Banka Slovenije, niti Ministrstvo za finance, niti Agencija za vrednostne papirje, nenazadnje pa tudi Inšpektorat za delo (delovna dovoljenja), ne gledajo skozi prste tujemu partnerju, naj ga obravnavajo dosledno po veljavnih predpisih. To pričakujemo in zahtevamo tudi zato, ker plačujemo davke. Davek smo plačali tudi iz dividend, ki jih je izplačala Nova banka, predno ji je Creditanstalt nadel nova oblačila! 2. V prispevek iz prejšnjega tedna se je prikradla manjša napaka: Manjšinski delničarji nikoli nismo šteli, da je 66 ECU za delnico pravična cena. To je cena, ki smo jo mi ponudili Creditanstaltu za odkup njegovih delnic, potem, ko so trdili, da delnice niso nič vredne. Sicer smo vedno vztrajali na statutarni določbi o potrebi vrednotenja banke ob upoštevanju bodočih prihodkov, vendar na da predno je Creditanstalt prevzel vajeti v svoje roke. Ljubljana, 19.6.1994 Mag. Mitre Koliševski Odbor za zaščito interesov manjšinskih delničarjev CA - Nove banke Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin 6. člen 1) Vsakdo ima pravico, da o njegovih civilnih pravicah ali obveznostih ali o kakršnihkoli kazenskih obtožbah zoper njega, pravično in javno ter v razumnem roku odloča neodvisno in nepristransko, z zakonom ustanovljeno sodišče. Sodba mora biti izrečena javno, toda tisk in javnost sta lahko izločena s sojenja deloma ali v celoti, v interesu morale, javnega reda ali državne varnosti, če to v demokratični družbi zahtevajo koristi mladoletnikov ali varovanje zasebnega življenja strank, pa tudi tedaj, kadar bi po mnenju sodišča, zaradi posebnih okoliščin javnost sojenja škodovala interesom pravičnosti. 2) Kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler ni v skladu z zakonom dokazana njegova krivda. 3) Kdor je obdolžen kaznivega dejanja, ima naslednje minimalne pravice: a) da ga takoj in nadrobno seznanijo, v jeziku, ki ga razume, z bistvom in vzroki obtožbe, ki ga bremeni; b) da ima primeren čas in možnosti za pripravo svoje obrambe; c) da se brani sam ali- z zagovornikom po lastni izbiri, ali če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, da ga dobi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti; č) da zaslišuje oziroma zahteva zaslišanje obremenilnih prič in da doseže navzočnost in zaslišanje razbremenilnih prič ob enakih pogojih kot veljajo za obremenilne priče; d) da ima brezplačno pomoč tolmača, če ne razume ali ne govori jezika, ki se uporablja pred sodiščem. 7. člen 1) Nihče ne sme biti obsojen za katerokoli dejanje, izvršeno s storitvijo ali opustitvijo, ki ni bilo določeno kot kaznivo dejanje po domačem ali mednarodnem pravu v času, ko je bilo storjeno. Prav tako se ne sme izreči strožja kazen od tiste, ki jo je bilo mogoče izreči v času, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno. 2) Ta člen ni ovira za sojenje ali kaznovanje oseb za kako storitev ali opustitev, ki je bila v času, ko je bila storjena, kazniva po splošnih pravnih načelih, ki jih priznavajo civilizirani narodi. 8. člen 1) Vsakdo ima pravico do spoštovanja njegovega zasebnega ali družinskega življenja, njegovega doma in dopisovanja. 2) Javna oblast se ne sme vmešavati v izvrševanje te pravice razen, če je to določeno z zakonom in nujno v demokratični družbi zaradi državne varnosti, javne varnosti ali ekonomske blaginje države, zato da se prepreči nered ali zločin, da se zavaruje zdravje ali morala ali da se zavarujejo pravice in svoboščine drugih ljudi. 9. člen 1) Vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi. Ta pravica vključuje svobodo spremembe vere ali prepričanja ter svobodo, da človek, bodisi sam ali skupaj z drugimi, ter zasebno ali javno, izraža svojo vero ali prepričanje v bogoslužju, pouku, praksi ali verskih obredih. 2) Svoboda izpovedovanja vere ali prepričanja se sme omejiti samo primerih, ki jih določa zakon in če je to nujno v demokratični družbi zaradi javne varnosti, za zaščito javnega reda, zdravja ali morale, ali zaradi varstva pravic in svoboščin drugih ljudi. 10. člen 1) Vsakdo ima pravico do svobodnega izražanja. Ta pravica obsega svobodo mišljenja ter sprejemanja in sporočanja obvestil in idej brez vmešavanja javne oblasti in ne glede na meje. Ta člen ne preprečuje državam, da zahtevajo dovoljenje za delo radijskih, televizijskih in kinematografskih podjetij. 2) Izvrševanje teh svoboščin vključuje tudi dolžnosti in odgovornosti in je zato lahko podvrženo obličnostnim pogojem, omejitvam in kaznim, ki jih določa zakon in so nujne v demokratični družbi zaradi varnosti države, preprečevanja neredov ali zločinov, za zavarovanje zdravja ali morale, za varovanje ugleda ali pravic drugih ljudi, ali za to, da bi preprečili razkritje zaupnih informacij ali za varovanje avtoritete in nepristranosti sodstva. 11. člen 1) Vsakdo ima pravico, da mirno zboruje in se svobodno združuje, vključno s pravico, da ustanavlja sindikate in se jim pridruži, da bi zavaroval svoje interese. 2) Izvrševanje teh pravic je mogoče omejiti samo z zakonom, če je to nujno v demokratični družbi zaradi državne ali javne varnosti, za preprečitev neredov ali zločinov, za zaščito zdravja ali morale ali zavarovanja pravic in svoboščin drugih ljudi. Ta člen ne preprečuje, da bi pripadnikom oboroženih sil, policije ali državne uprave z zakonom omejili izvrševanje teh pravic. 12. člen Moški in ženske, zreli za zakon, imajo pravico skleniti zakonsko zvezo in ustanoviti družino, v skladu z domačimi zakoni, ki urejajo uveljavljanje te pravice. 13. člen Vsakdo, čigar pravice in svoboščine, zajamčeno s to Konvencijo, ima pravico do učinkovitih pravnih sredstev pred domačimi oblastmi, in to tudi v primeru, ko je kršitev storila uradna oseba pri opravljanju uradne dolžnosti, 14. člen Uživanje pravic in svoboščin določenih s to Konvencijo je zagotovljeno vsem ljudem brez razlikovanja glede na spol, raso, barvo kože, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodnostni ali socialni izvor, pripadnost narodnostni manjšini, lastnino, rojstvo ali kakšne druge okoliščine. 15. člen 1) Med vojno ali ob kaki drugi splošni nevarnosti, ki ogroža življenje naroda, sme vsaka visoka pogodbena stranka sprejeti ukrepe, s katerimi razveljavi svoje obveznosti iz te Konvencije v strogo omejenem obsegu, ki ga terjajo kritične razmere, ob pogoju, da ti ukrepi niso v nasprotju z njenimi dru-gimi obveznostmi po mednarodnem pravu. 2) Na podlagi te določbe ni mogoče razveljaviti 2. člena te pogodbe, razen v primerih smrti, ki so posledica zakonitih vojnih dejanj, kakor tudi ne 3. in 4. (1. odstavek) ter 7. člena. 3) Vsaka visoka pogodbena stranka, ki uporabi pravico do razveljavitve, mora Generalnega sekretarja Sveta Evrope celovito seznaniti z ukrepi, ki jih je sprejela in razlogi zanje. Obvestiti mora Generalnega sekretarja Sveta Evrope tudi o tem, kdaj so ti ukrepi prenehali veljati in od kdaj veljajo zopet v celoti določbe te Konvencije. 16. člen Navedene določbe iz 10., 11. in 14. člena ni mogoče šteti za določbo, ki bi preprečevala visokim pogodbenim strankam, da določajo omejitve za politično delovanje tujcev. 17. člen Nobene določne v tej Konvenciji ni mogoče razlagati tako, kot da vsebuje za katerokoli državo, skupino ali posameznika pravico do kakršnekoli dejavnosti ali dejanja, ki je usmerjeno h kršenju katerihkoli pravic ali svoboščin, ki so tu določene, ali k njihovemu omejevanju v večjem obsegu, kot je določeno v tej Konvenciji. 18. člen Omejitev pravic in svoboščin, ki jih ta Konvencija dopušča, ni mogoče uporabiti za namene, ki bi bili drugačni od predpisanih. II. DEL 19. člen Za zagotovitev spoštovanja obveznosti, ki so jih sprejele visoke pogodbene stranke s to Konvencijo, se ustanovi: 1) Evropska komisija za človekove pravice, v nadaljevanju označena kot Komisija, 2) Evropsko sodišče za člove- kove pravice, v nadaljevanju označeno kot Sodišče. III. DEL 20. člen 1) Komisijo sestavlja toliko članov, kolikor je visokih pogodbenih strank. Niti dva člana ne smeta biti državljana iste države. 2) . Komisija dela na plenarnem zasedanju. Vendar pa lahko ustanovi senate, ki jih sestavlja najmanj sedem članov. Senati lahko obravnavajo pritožbe, predložene v skladu s 25. členom te Konvencije, če se lahko obravnavajo na podlagi že sprejete jurisprudence, ali pa ne vsebujejo težavnih problemov, ki bi vplivali na razlago ali uporabo te Konvencije. V tem okviru in upoštevajoč določila 5. odstavka tega člena izvršujejo senati vsa pooblastila, ki jih je Komisiji podelila ta Konvencija. Član Komisije, ki je izvoljen kot predstavnik visoke pogodbene stranke, proti kateri je vložena pritožba, ima pravico sodelovati v senatu, ki mu je pritožba dodeljena. 3) Komisija lahko ustanovi odbore, ki jih sestavljajo najmanj trije člani, s pooblastilom, da ob sodelovanju vseh članov razglasijo pritožbo, predloženo v skladu s 25. členom, za nesprejemljivo, ali pa jo izbrišejo s seznama zadev, če se tak sklep lahko sprejme brez dodatne preiskave. 4) Senat ali odbor lahko kadarkoli odstopita zadevo v pristojnost plenarnemu zasedanju Komisije; ta pa lahko odredi prenos katerekoli pritožbe, ki je bila predložena senatu ali odboru, v svojo pristojnost. 5) Komisija lahko samo na plenarnem zasedanju opravlja naslednje pristojnosti: a) obravnava pritožbe, ki so predložene na podlagi 24. člena; b) predloži zadeve Sodišču na podlagi tč. a 48. člena; c) določi svoj poslovnih v skladu s 36. členom. Opomba: Ta člen je bil do- polnjen z določbami Protokola št. 8, ki je začel veljati 1. januarja 1990. 21. člen 1) Člane Komisije voli Odbor ministrov z absolutno večino glasov iz seznama imen, ki ga sestavi Urad Posvetovalne skupščine; vsaka skupina predstavnikov visokih pogodbenih strank v Posvetovalni skupščini predlaga tri kandidate, od katerih sta najmanj dva njena državljana. 2) Če je to mogoče, je treba po istem postopku dopolniti komisijo v primeru, ko postanejo druge države pozneje stranke te Konvencije, ter pri zapolnitvi izpraznjenih mest. 3) Kandidati morajo imeti visok moralni ugled in kvalifikacije za opravljanje visokih pravosodnih funkcij ali pa morajo biti osebe, ki so priznani strokovnjaki na področjih domačega ali mednarodnega prava. Opomba: Ta člen je bil dopolnjen z določbami Protokola št. 8, ki je začel veljati 1. januarja 1990. 22. člen 1) Člani komisije se volijo za dobo šestih let in so lahko ponovno izvoljeni. Vendar pa sedmim članom, ki so bili izvoljeni na prvih volitvah, mandat poteče po treh letih. 2) Člane, ki jim poteče mandat ob koncu triletne dobe, izbere z žrebom Generalni sekretar Sveta Evrope takoj po opravljenih prvih volitvah. 3) Zato, da bi kar najbolje zagotovili triletno obnavljanje polovice članov Komisije, lahko Odbor ministrov pred novimi volitvami odloči, da mandat enega ali več članov, ki naj bodo voljeni, ne traja šest let, vendar pa ne sme biti daljši od devetih in ne krajši od treh let. 4) V primerih, ko gre za več kot en mandat in ko Odbor ministrov uveljavi določilo prejšnjega odstavka, določi Generalni sekretar razporeditev mandatov z žrebom takoj po volitvah. 5) Član komisije, ki je izvoljen namesto člana, čigar mandat še ni potekel, opravlja dolžnost do konca predhodnikovega mandata. 6) Člani komisije opravljajo dolžnost do zamenjave. Po zamenjavi se še naprej ukvarjajo z zadevami, ki so jim bile že dodeljene. Opomba: Ta člen je bil dopolnjen z določbami protokola št. 5, ki je začel veljati 20. decembra 1971. Se nadaljuje Med dohodki in porabo Sprejem državnega proračuna za tekoče leto je nadvse kočljiva zadeva, saj zahteva opredeljevanje ZA ali PROTI. Za mnenje o letošnjem državnem proračunu smo povprašali Iva Baniča, državnega sekretarja za industrijo in gradbeništvo na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Državni proračun za leto 1994 je tako v parlamentu kot tudi kasneje v javnosti sprožil val kritik na njegov račun. Kakšen je vaš komentar na te kritike? BANIČ: “Kritiki letošnjega državnega proračuna trdijo, da je poraba, ki znaša okrog petdeset odstotkov GDP-ja, prevelika, pri tem pa seveda pozabljajo dvoje. Prvič, da tudi v razviti Evropi obstajajo države, ki imajo tolikšno državno porabo, morda celo kakšen odstotek več, in drugič, da je slovenski GDP relativno majhen, z njim pa mora Slovenija zadostiti vsem svojim potrebam. Te pa so enake kot v velikih državah. Slovenija prav tako kot druge države potrebuje veleposlaništva, vojsko in policijo. Nek fiksen strošek torej obstaja, pa naj je država majhna ali velika.” Torej moramo priznati, da je majhna država draga... “Majhna država je sorazmerno dražja, to je jasno.” Kako pa majhnost državnega gospodarstva usklajujejo s svojimi potrebami druge manjše evropske države? “Nekatere zelo majhne države kot n.pr. Liechtenstein ali Luksemburg so to zelo enostavno rešile tako, da so se tesno integrirale v določene politične in ekonomske bloke. Povezava z omenjenimi bloki je tako tesna, da te države ne potrebujejo nekaterih služb, ki jih potrebujemo pri nas. Slovenija je za razliko od njih povsem samostojna, ni zelo tesno povezana v noben ekonomski ali politični blok, to pa terja določene stroške.” Dosti kritik je bilo tudi na račun letošnjega proračunskega primanjkljaja. Kolikšen je in kaj ta vsota za Slovenijo pomeni? “Proračunski primanjkljaj ni pravzaprav nič drugega kot kontroliran in toleriran višek proračunskih odhodkov nad prihodki. Letošnji proračunski primanjkljaj je minimalen, saj znaša le 0,8 odstotka GDP-ja. Proračunski primanjkljaji nekaterih evropskih držav znašajo tudi do trinajst odstotkov GDP-ja, zato je vsak primanjkljaj, ki se giblje med dvema in petimi odstotki GDP-ja, normalen. Ne pravim, da je zaželen, je pa realnost v proračunih evropskih držav. Pravzaprav ni nič hudega, da tak primanjkljaj obstaja, v kolikor so sredstva, potrebna za njegovo pokritje, pametno vložena. Nočem se opredeljevati za topove ali maslo, toda z ekonomskega vidika so najbolj smotrne naložbe v ceste, železnico, telefonijo, v nastajanje malih podjetij ali pa v izobraževanje. Nakup n.pr. uniform ali logistike, ki ni gospodarsko koristna, je ekonomsko manj modra naložba.” Dušan Sešok, generalni direktor Iskre, je javnost seznanil s statističnimi podatki, iz katerih je razvidno, da je obseg investicij v gospodarstvo manjši kot pred dvema letoma. Ta podatek vzbuja precej skrbi. “Podatek ne drži, saj investicije rastejo. Lansko leto smo investicijam namenili sedemnajst odstotkov GDP-ja. Nekako najboljši bi bil 25-odstotni vložek v investicije, pri tridesetih odstotkih pa, predvidevamo, bi se začelo gospodarstvo resno pregrevati. Vendar bi tudi to prenesli. Če hočemo doseči omenjeno stopnjo petindvajsetih odstotkov, moramo vsako leto vložiti v investicije približno milijardo dolarjev. Tako bi dosegli t.i. prelivni efekt. Investicije n.pr. v ceste povečujejo tudi proizvodnjo cementa, železa in nafte, povečuje pa se tudi stopnja zaposlenosti. Seveda je prelivni učinek pri gradnji cest soraz- merno majhen, pri investicijah v industrijo pa bistveno višji, vendar so večja tudi tveganja.” Prej ste omenili, da je slovenski GDP v primerjavi z razvitimi evropskimi državami sorazmerno majhen, vendar pa je tudi na tem področju moč opaziti neka pozitivna gibanja. “Seveda. Lansko leto je GDP prvič po petih letih spet rasel. To kritiki radi spregledajo. Leta 1991 smo zabeležili 10-odstotni padec GDP-ja, leto kasneje je padel še za šest odstotkov, v letu 1993 pa smo uspeli povzročiti preobrat. In to z negativno rastjo industrijske proizvodnje. Ta je namreč dosegla pozitivno rast šele v zadnjem četrtletju lanskega leta, zato so v prvi polovici leta na ugodne rezultate vplivale predvsem storitvene dejavnosti. V letu 1994 se rast GDP-ja nadaljuje, znaša pa okrog pet odstotkov njegove vrednosti. Pri obravnavanju GDP-ja je pomembno predvsem to, da višji GDP ob realno enaki porabi javnega sektorja zmanjšuje odstotno udeležbo davkoplačevalcev.” Kaj pa državna uprava? Ali menite, da je mogoče z njeno racionalizacijo doseči zmanjšanje državnega proračuna? “Državna uprava - brez vojske in policije - šteje 7000 ljudi. Katalonija, ki je šestmilijonska dežela in ne država, jih ima dvesto tisoč, samo mesto Dunaj jih ima petindvajset tisoč. Torej se številka sedem tisoč ne zdi pretirana. Sicer pa n.pr. naše ministrstvo od 7,5 milijarde tolarjev, ki jih dobi iz proračuna, le dvesto tisoč tolarjev porabi za plače. Vse ostalo se v obliki subvencij, dotacij ali financiranja raziskav vrne nazaj v gospodarstvo. Zato bi v tem primeru težko govorili o državni upravi, ki “požira” sredstva. Bolj problematična je njena omejena učinkovitost. Uprava je menedžment države in če hočemo, da je le-ta kompetentna in učinkovita, jo moramo tudi finančno stimulirati. To seveda stane, toda tako je pač povsod po svetu in Slovenija ne more biti nikakršna izjema.” Gregor Kozovinc URAD NJIHOVE VISOKOSTI 2A DOBILITEV DBSAVLJAHST VA KRALJEVIHA FREED0B1JA Celje, 18.5.1938 AARON M. KROHSKV UL. SUVEREBOVE SVETOSTI 13 34215 KRALJEVIČA ZADEVA: Odločba o odvzemu državljanstva Sporočamo Vam, da je Visoki svet urada Njihove Visokosti sa podelitev državljanstva razmotril Vašo vlogo za redno letno podaljšanje državljanstva in na podlagi 21. člena Kraljevega dekreta o reviziji zakona o državljanstvu odločil, da Vam državljanstva ne podeli oziroma Vam državljanstvo odvzame. Odločitev Sveta temelji na rezultatih, ki ste jih dosegli pri opravljanju rednega letnega državljanskega preizkusa o poznavanju freedonskih značilnosti, šeg in navad ter Svete ustave Kraljevine Freedonije, ki ga morajo opraviti vsi, ki niso bili rojeni na teritoriju Kraljevine Freedonije in/ali nimajo dokazil, da so njihovi predniki (vključujoč vse veje do šestega kolena) stoodstotni Freedonei. Pri opravljanju omenjenega preizkusa ste napačno odgovorili na vprašanja 14 (vpliv radiacije rta stereoskopičnost vida pri freedonskem hibridu med frizijski« in simentalskim govedom laktaeijskega tipa), 18? (smotrnost uporabe vazektomije in v skrajnem primeru tudi lobofcomije pri kronično neposlušnih državljanih) ter 828 (o zmotnosti Heraklitov® teorije o množičnih občilih ter primerjava njegovih napačnih tez s trditvami Platona, Horkheimerja in Lacana). S tako poraznim rezultatom pač niste mogli od Sveta pričakovati čudeža. Ha odločitev Sveta je vplivala tudi zunanja podoba Vašega sina, ki s svojimi dolgimi lasmi sila neugodno vpliva na sošolke in sošolce, ter izjava Vaše žene, ki je dne 12. 3. 1998 v trgovini "Pri Kralju." izjavila, da je poslovna uspešnost Ženske obratno sorazmerna s številom rojstev otrok, sicer največjega bogastva Kraljevine Freedonije (vir Kraljeva služba za informiranje). S tem je v naše vrste vnašala duh nezdravega individualizma, pošteni državljanki Milko B. in Romano F., ki sta bili takrat v trgovini, pa popolnoma zmedla. Vašo vlogo.za redno letno podaljšanje državljanstva je preučila tudi Njihova Visokost, ki se je z odločitvijo Sveta popolnoma strinjala,. PRAVNI POUK Upoštevaje nezmotljivost našega svetlega vladarja freedonska zakonodaja ne predpostavlja možnosti ugovora zoper zgoraj navedeno odločbo. Zato bomo Vas in Vašo družino v skladu z 8. členom Svete ustave Kraljevine Freedonije, ki govori o svetosti in nerazdružljivosti družine, v roku treh dni predali v roke obmejnih organov sosednje Republike Tiranije. Da ne bi prišlo pri postopku do neljubih zapletov, boste Vi in Vaša. družina, te tri dni pod budnim nadzorom Kraljeve službe za informiranje. ' Predsednik Sveta Hubert Hinavnik jr, Dva meseca stavke v Kovindu Pozabljeni Kovind Usoda Kovindovih delavcev je še vedno negotova Kovind: politiki modrujejo, stroji stojijo Dvajsetega junija je minilo natanko dva meseca od začetka stavke delavcev v podjetju Kovind v Uncu. Širši javnosti je ostal vzrok stavke dobrih štirinajst dni neznan, saj se večina medijev, kljub pozivom stavkovnega odbora, sploh ni zganila. Z redkimi izjemami je ostalo tako tudi do danes. Usoda dvainšestdesetih delavcev in njihovih družin v naši državi ob vseh aferah očitno prehitro zbledi. Delavci v Kovindu so pred slabim letom dobili novega gospodarja, Vladimirja Slejka, ki je večinski delež podjetja odkupil na kredit od Sklada za razvoj Republike Slovenije. Garancijo za kredit mu je odobrila ista vlada, ki je nadrejena Skladu. Danes je podjetje v franžah, delavci stavkajo, Sklad pa se s Slejkom poskuša dogovoriti za odkup podjetja. Ste že slišali tisto šalo o dveh ekonomistih in kravjeku na cesti, kjer drug drugemu obljubita velike denarje za zaužitje govna, nato obljubi izpolnita in se na koncu potolažita, da sta naredila vsaj nekaj finančnega prometa? Delavcem Kovinda, ki že peti mesec živijo brez plač, ne- izplačani osebni dohodki so bili namreč kaplja, ki je prelila rob, pa ni do šale. Če so se namreč še lahko kislo smehljali, ko je novi gospodar iz tovarniške hale v mestecu z eno cerkvijo in eno ulico naredil zabaviščno dvorano za štiri tisoč ljudi, jim danes ni več do ničesar. Le še pravico hočejo in kot so povedali predstavniki stavkovnega odbora, bodo pri svojem vztrajali do bridkega konca. Kar pa je najverjetneje tisto, s čem bodo morali, po arktično nezainteresiranih premierovih komentarjih na nacionalni televiziji sodeč, računati. Včasih so stavkajoče delavce preganjali s policijo. Danes je gumijevko zamenjala fraza: “Trenutno se še dogovarjamo. Pokličite naslednji mesec.” Tekst in foto: Vasja Ocvirk Peter Rigl - komandant jurišnega bataljona Mediji Gradbenistv in ing. U O cc o o ■a 5 ■ga 52 K x i s~ 5 > w O »4 x w 3 ~ r> M Vrt O W < si 23 58 6. ‘8š H t> 2§ ca x M »rt O X rt H X ao 06 M M 0. G” 6. u X Ž- U, V) «s •dš < V r .5 o 3 ~ < X tf 3C S H H w I II * s K S* g P I ' Zunanja trgovina S . « ji s! < »v> O 3 q ‘V g >v o §~ 3 | 'Š5 O H o 2 SB O X rt ^ «5 M t? 33 h> H gl < O 21 M »rt O *> si o v ta O X < X o rt X 35 Ul X X ~ VI s K < V š - o a »o 8 rt VI rt w b X § 5 S§ li £ 5 Storitve 66 «4 g ^ X M Ul « IS o g * M V> * r $ B M X o »S 35 n q •U K -a! O D O > J 23 H > vo rt < o> D< 06 rt z* §8 at* X H 5š o< X — 5 u8 s n u* > >uS . rt < « > t < st v v) U a « X u V K g rt < C 2 P h < ž I vrt > | 2 Banke in finance 5 s a u s S I gl X H CQ b § t o (4 5 O N X 5 ~ V) X hi ta cit 2 3 o 3 O w £ m ti X X rt ^ 5 1 X rt 22 8 S Šfci o ^ • v> a o 3 X O 55 rt M 'V Z ‘§8 < U X rt Z < < u 3 S ta O « 55 | 3 »i • 3 “ * 5 o 3 »v z Turizem »N > š ž »3 X s < n vi s s v) a: > § 1 5 1 S v V> Ji H X CC ~ X M V) U S a O c. ’8š! 28 rt < H X U ~ Es X M « w 52 M « ♦ V) - H O a rt ou “ic »uu > M 85 oS U2 z u o v M J 82 CW \V> U v < O X CJ < « K O < H U O Z V %u rt O 3 - > 5 .»v J- > ■« E h < X H rt V) J Industrija g- 83 Z U M « r V) g < S 5 O a V — S Q S z»v> 85 3 «< Hi 11 O >-« H v» u Si V < D tt —. < t- S 8 5 > 5 V) S -< r> ~ H U 1* o p 53 ui r> SS X X t V) ^ U* a h D rt ~~S š u Ul < rt °53 X z > rt o o 2 310 o. O < rt x e a rt o o c. o z < rt K O u. o 3 1 u o o > H <6 < O o c § a X ii i = SEKTORJI LU *■> O LU OC 3 1 5 * s 3 š s « ^ o X 3 Es uj 32 O g5 ti o X u ;s m *3§ 5 22 »V> 3 H >v- 2 •ši 2 > X 2“ rt u 4 g It o z s __ x S g 1 o 8 3 is i K 35 ^ E 3 1- 6 o 'i o .5 S igib zameri smo v uredništvu Nove dobe pustili zadnjo rubriko prazno, da bralci sami vpišejo naslove medijev, ki slovenskemu narodu posredujejo samo Rous brani Ljubljana je kriva, da smo izgubili Koroško in Ljubljana je kriva, da pred Evropo stopicamo na mestu -Prejšnja skupščina je živela od preštevanja, kdo je bil kdo med NOB - zdaj bi desetina rada krojila zgodovino “V Mariboru ne bomo dopustili, da bi vso industrijo likvidirali, ker gre za v svetu uveljavljena podjetja, ki so imela svojo vrednost, ceno in trg. Odpustiti nekaj tisoč delavcev in podjetje spustiti v stečaj, da bi poklicali nazaj na delo 400 delavcev, ni nikakršna strategija, gospodarstvo ali ekonomija...” Maribor je bil in bo Maribor Anton Rous, eden izmed najbolj karizmatičnih krmarjev stotisočglavega Maribora od druge vojne sem, je slovenskemu občestvu prejšnji teden obelodanil, da že šest let sedi v stolčku mestne vlade, ne da bi odpoklical - narod. Še več: Mariborčanom ponuja samoprispevek za dograditev interni-stičnega oddelka tamkajšnje bolnišnice. Na čem lahko gradi predsednik mariborske vlade svoje videnje in zaupanje, ko ga vendar v državi ni mesta, ki bi za svoje delavce plačalo tolikšno ceno? “Res je. Katastrofa nekega gospodarstva. Tragika ljudi, ki so žrtev takšnega gospodarstva. Toda ne gre vreči puške v koruzo. Maribor je tempirana socialna bomba. Bil sem v Albaniji in nisem mogel verjeti svojim očem: razbite tovarne, razbiti stroji. Ali si je kdo razen Jožice Puhar lahko v Ljubljani predstavljal, kaj bi se zgodilo, če bi moji Mariborčani krenili iz Elektro-kovine, se na Tržaški združili s Swatyjem, na Ptujski priključili delavcem TAM-a, Metalne, na mostu prek Drave z delavkami iz Vigonke, pa Borisa Kidriča, MTT-ja...” In prav v tistih dneh ste se odločili prevzeti vajeti razo- Oder . Maribor čaranega, porušenega Maribora? “Ne smete pozabiti, da je Štajerska s Prekmurjem dajala Sloveniji več kot polovico vse intelektualne ustvarjalnosti. Računal sem na to, da tudi tistim Mariborčanom, ki so ostali v Ljubljani, ne more biti vseeno, kaj se dogaja v Mariboru. Zal se je prva skupščina nenehno ubadala samo s preštevanjem in ugotavljanjem, kdo je kaj in kje bil med letom 41 in 45. Pozneje se je pokazalo, da tudi povojnih žrtev ni toliko, kolikor se je preprodajalo, in bi zato tudi to žalostno poglavje lahko lepo, mirno, z resnično spravo zaključili, če bi tem žrtvam priznali odškodnine. Z Ustavo, z zakoni ali kakorkoli, ne pa, da deset odstotkov Slovencev, ki so bili tako ali drugače žrtev prejšnjega režima, zdaj hoče in poskuša voditi ves narod, mu pisati zgodovino.” Maribor Vas ni sprejel z godbo na pihala... “Niti z gnilimi jajci. Zdaj, po vseh teh letih je verjetno drugače... Letijo še udarci, tudi nizki, tega sem navajen in me ne vrže iz tira...” Užalosti pa? “Užalosti ravno ne, prej razjezi, ker bi se s skupnimi močmi dalo še več postoriti.” Kaj se dogaja zdaj v Mariboru? Toda Maribor kljub vsemu spreminja podobo. “Najhujši je bil pogled na realnost, ko je 60 odstotkov produkcije čez noč propadlo, ker je bilo usmerjeno na Balkan. Takoj zatem druga slika, ki jo doživljamo dobrih sto kilometrov od naše Vzhodne meje. Enostavno ne morem verjeti, kakšno srečo smo imeli. Ma- ribor je bil konica nihala na tehtnici, tega ne gre pozabiti, če bi se ta socialna bomba razletela, bi eksplozija zajela vso državo.” Prav neverjetno je, kako Vam je uspelo brez večjih pretresov odpustiti skoraj deset tisoč delavcev. To je redkost v zgodovini delavskih gibanj, v kapitalizmu bi padale vlade... “To se tudi sam sprašujem. Še bolj se sprašujem, kam vodi naša gospodarska politika. Maribor je bil in je še vedno največje industrijsko mesto z delavstvom, ki zna delati in je s svojim delom doseglo ceno na svetovnem trgu.TAM, Metalna, Elektro-kovina, to so podjetja, ki so si s trdim in kvalitetnim delom na svetovnem trgu izborili svojo ceno. Mar zdaj vse to pustiti vnemar in te delavce prepustiti njihovi usodi? Na to ne bomo nikoli pristali.” Maribor je eno samo gradbišče. “In bo še večje. Gradili bomo Koroški most, Vzhodno obvoznico s priključki na avtocesto Koper - Ljubljana - Maribor - Lendava, Mestna vrata, trgovski center ali Maribor city, še bolj razvijali sejemsko dejavnost... Nekaterim ni prav, da se Maribor odpira v svet, da zna združiti sile in dostojno repre-zentirati sebe in s tem državo. Ljubljana naj skrbi zase, ima prednost, kot jo imajo vse me- tropole na tem svetu, mi v Mariboru pa bomo že sami poskrbeli zase. Kamen po kamnu gradimo nazaj našo industrijo, ki sicer ne bo nikoli več tolikšna, kot je bila, ker zato tudi ni bila življenjska, temveč takšna, ki bo spet dajala večji kos kruha temu življu ob Dravi...” Očitajo vam, da se vse bolj naslanjate na Germane... “Slovenci ne bi izgubili Koroške, če bi Ljubljana takrat podprla generala Maistra in Maribor ne bo prej na Dunaju kot Ljubljana v Rimu...” Janez Sever Foto: LucaS Rogaški steklarji podpisali sporazum s potomcem nekdanjega lastnika, trdovratni zagovornik delavske lastnine, funkcionar Demokratov(LDS), “Denacionalizacija dela steklarne nas v tem trenutku ne obremenjuje, s potomcem nekdanjega lastnika smo sklenili sporazum in izdvojili 0,3 odstotka vrednosti steklarne kot varščino, da se lahko lastninimo. Njihova stvar je zdaj dokazovanje upravičenosti, naša pa skrb, da v steklarni zaposleni postanemo večinski lastniki in se ne damo v druge, kaj šele tuje roke,” pravi dipl.ing. Jože Pelko, direktor Steklarne Boris Kidrič v Rogaški Slatini. Konec prejšnjega tedna sta se v steklarni B. Kidriča pojavila gospod Friedrich Abel, edini izmed treh sinov Richarda Abela, ki je umrl 14. maja 1982 in bil do 1946. leta solastnik Steklarne pod Sv. Križem ter njegov tukajšnji pravni zastopnik, odvetnik Jernej Goričan, da bi dogovorila iz denacionalizacije pripadajoči delež. Čimprej končati agonijo Arhitekt Friedrich Abel, dipl. ing., doma z graščine Ottersbach pri Mantrachu ob Groskleinu v Avstriji, je edini izmed treh bratov vložil zahtevo za denacionalizacijo dela steklarne v Rogaški Slatini na občini Šmarje pri Jelšah in hkrati predlagal izdajo začasne odredbe prepo- vedi lastninjenja po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Gospod F. Abel je pravni naslednik Richarda Abela, roje-1 nega 1892 leta (umrl 1982), solastnika Združenih steklarn Hrastnik in Sv. Križ, in meni, da je upravičen do enega dela sedanje steklarne. Za svojega pravnega zastopnika je najel odvetnika Jerneja Goričana, sina znanega narodnjaka in pred drugo svetovno vojno celjskega župana. Še bolj zanimivo ob tem je, da je bil omenjeni odvetnik, zdaj sicer goreč funkcionar demokratov, do osamosvojitve eden najbolj trdih branilcev družbenega premoženja v boju z delavci in njihovimi pravicami ali zahtevami. To omenjamo zato, ker po mnenju poznavalcev obstoječe zakonodaje mora gospod J. Goričan najprej dokazati, da g. F. Abel izpolnjuje osnovni pogoj, to je o državljanstvu. Zal gospod odvetnik o zadevi noče za razliko od g. Abela sploh razpravljati, medtem ko drugi trdi, da skuša dobiti nazaj vsaj del njihovega premoženja, ki ga po nedavni ocenitvi cenijo na l,116.732,2o mark, bi njemu pripadalo 9 odstotkov ali 0.3 odstotke celotne vrednosti. “V Rogaško prihajam že več kot desetletje in spremljam dogodke v Steklarni. Rekel bi, da sem z g. inženirjem Pelkom, direktorjem, vzpostavil prijateljske odnose. To je občudovanja vreden strokovnjak, ki je zrasel iz steklarne in dosega neverjetne uspehe. Niti na kraj pameti mi ni padlo, da bi si lastil steklarno, želim le delež, ki smo ga nekoč imeli...” “Res je, gospod Abel se je v Steklarni pojavil pred več kot desetimi leti, povedal, kdo je in mi ponudil stare načrte Steklarne, da bi jih shranili v našem arhivu. Prihajal je občasno, mi smo ga vedno lepo sprejeli in tudi zdaj ne vidim težav. Po dogovoru smo izdvojili določeno vsoto in jo rezervirali za morebitno dediščino, da bi se končno lahko olastninili,” pravi g. direktor Jože Pelko. “Samo, da bi bilo že teh agonij enkrat konec in bi se z vsemi močmi lahko soočili z gospodarjenjem.” Od pihalca do direktorja Viri za nacionalizacijo industrijskih podjetij v Sloveniji po Oder da bi se lahko lastninili - Odvetnik Jernej Goričan, njega dni skuša dokazati upravičenost zahtev potomca tujih lastnikov drugi svetovni vojni navajajo, da je bila 1946. leta vrednost nacionalizirane Združene steklarne Hrastnik in Sv. Križ 47,429.683 dinarjev. V Rogaški je od nekdanje steklarne malo ostalo. Že direktor Djinovski je nenehno posodabljal, gradil in širil, v času Pelkovega dire-ktorovanja pa so kapacitete skorajda podvojene. Zanimivo je, da je inženir Jože Pelko, domačin, ki ga nacionalistično zaslepljeni Jelinčič žaljivo zmerja s Hrvatom, prišel v Steklarno v uk za pihalca, ob delu študiral in pred enajstimi leti od Djinovskega prevzel krmilo. “Takrat nas je bilo v steklarni 1.200, s pripojitvijo dalmatinskih steklarn (Kardeljevo, Vrbovec) pa do osamosvojitve 2.300. Pred desetimi leti smo izvozili za približno 8 milijonov dolarjev, danes pa je čistega materialnega izvoza čez 40 milijonov dolarjev. K temu moramo dodati še okrog 10 milijonov dolarjev vrednosti našega ljubljanskega podjetja Rogaška Comerce. Danes steklarna zaposluje skupaj z obratom v Kozjem, s podjetjem v Ljubljani in onim v Ameriki 1950 delavcev. Torej gre za podjetje, ki za našo državo ni tako nepomembno, če vemo, da leži na geografsko manj razvitem območju.” Prav bližina meje in zaposlovanje Hrvatov Vam je pri nekaterih nestrpnežih nakopalo mnogo srda. “Točno. Mi zaposlujemo 550 ljudi z one strani nove državne meje in smo, kolikor vem, podjetje, ki zaposluje največ Hrvatov. Mi v Rogaški nikdar nismo delali razlik, niti se razmejevali. V Steklarni je imelo kruh na tisoče ljudi z obeh strani meje in ga ima še danes. Če bi podlegli nekaterim topoumnim nestrpnežem, bi proizvodnjo prepolovili, ker za to težaško in zahtevno delo ni dovolj kadrov.” Steklarna ostaja steklarjem Po podpisu pogodbe z g. Abelom imate možnost predložiti načrt lastninjenja. Kako se boste lastninili? “Takoj po podpisu omenjene pogodbe smo skladu predložili zahtevek za lastninjenje. Prepričan sem, da ne bo nepotrebnih zapletov. Z našega vidika poznavanja razmer je zadeva čista: steklarji bomo ostali večinski lastnik.” Skoraj neverjetno je, da ste kot pretežni izvoznik sploh ostali nad vodo... “Komaj, komaj. Markovičev zakon bi nas skoraj ugonobil, mene pa spravil na rob obupa. Zanimivo je, da so na moje tožbe vedno enako odgovarjali - vzdrži, vzdrži, zadolžuj se, ne popusti... Jaz ne sodim med optimiste, tudi denar ima svojo vrednost, zato sem se kreditov bal, vendar nam ni preostalo nič drugega. Rezultat je tu: 25 milijonov mark izpada dohodkov na račun inflacije in obresti, vendar smo ostali - živi. Obdržali smo trg, proizvodnjo in ceno.” Proizvodnjo ste podvojili. “Odkar sem na tem mestu, res. Nenehno smo obnavljali, posodabljali, dograjevali. Tako, čez palec okrog 50 milijonov dolarjev. Zato smo se odločili za sistem notranjega odkupa. Interes je velik, ko smo zbrali lastninske certifikate, smo ugotovili, da ne potrebujemo niti certifikatov družinskih članov, v drugi krog pa bomo vključili upokojence in šele zatem odprodajo.” Kaj pa delež g. Abela, če dokaže, da je bil državljan... “Kot rečeno, to ni naša stvar, temveč stvar njega in naše države. Mi smo izdvojili določeno vsoto in jo zamrznili. Gre v resnici le za 0,3 odstotka vrednosti steklarne...” Janez Sever Oder Brez uredniških omejitev in komentarjev objavljamo dele dnevnika dr. Vase Predojeviča, polkovnika JLA na mestu generala, politkomisarja nekdanje pete armijske oblasti. Dr. Vašo Predojevič, ki že več kot dvajset let živi v Sloveniji, izhaja iz partizanske familije, ki je dala enajst spomeničarjev in enega narodnega heroja, zato je bil partizanska sirota. Danes je tudi... Listajoč “zapiske iz življenja” so me tri misli v njih spodbudile, da predečim javnosti manjši del pričevanj in dokumentov, da bi lahko koristili tistim (če se bodo kmalu pojavili), ki bi nevtralno in strokovno ocenili jugoslovansko resničnost in tragedijo, naš padec v prepad. Tri misli, ki jih je potrebno “izvleči” iz pričevanj v prvi plan, so: “Vi kot da se pripravljate na boj proti nekomu, ne pa za Kongres ZKJ” (10. 1. 1990), “Prihajajo težki časi, najtežje bo Vam v Armadi” (11. 4. 1990), in “Vsak pripadnik JNA ima pravico boriti se za to, da tudi njegov narod doseže svoj cilj na miren način, vendar nihče nima pravice do izdaje” (15. 7. 1991). Te misli namreč zgovorno pričajo o jugoslovanski resničnosti: o razpadu ZKJ, o razpadu SFR Jugoslavije in njenih Oboroženih sil, o razblinjanju narodnega in jugoslovanskega značaja JLA, o žrtvovanju JLA na oltarju protagonistov našega padca v prepad, na oltar ljudi - drobnih duš, ki so tudi nasilno razbile državo. Prihod “težkih časov” smo občutili vsi, toda, da jih bodo v takšni meri sproducirali, izkoristili in v njih videli priložnost za svoj narod ter na račun in mimo miru (in interesov) drugih narodov, ter da se bo nekaj, kar je narodovo in skupno, iz patoloških (recimo nacionalističnih) pobud razblinilo, tega nismo pričakovali Da bo skladno s “svojo močjo” in močjo svojih ukazovalcev zajelo manjši ali večji del vodilnih političnih in državnih osebnosti republiškega in zveznega nivoja (s pozicije in v imenu oblasti), se je kazalo samo kot možnost pri “glasnejših posameznikih”. V obnašanju teh “osebnosti ni ne pravila ne izjeme, stopnjo “odgovornosti” pa jim bo določila zgodovina, ki je na sramotilni steber postavila tudi princip “kolikor slabše, toliko boljše”, ki so ga izkopali s smetišča zgodovine in obesili na svoje zastave kot vodilno idejo in priložnost za uspeh. (To “slabše” zdaj pošteno občutijo tudi tisti, ki so verjeli samo v “boljše”!). Vodje padca v prepad so rušilni koncept zakamuflirali, potem pa ponudili svojo rešitev po principih: “ponudi in se umakni”; “vzemi ali pusti”; “tako bo ali pa ne bo”; “nič več ne bo, kot je bilo” -njihove opcije so bile: federacija, asimetrična federacija, konfederacija, zveza samostojnih držav - bi uresničevali skozi odcepitve in razkosanje države, politiko izvršenega dejstva in vojno in podstavljanjem dela (svojega) naroda za skupno dobrobit naroda. Njihova “modrost” je šla še korak dalje: najti tiste, ki bi ta “umazan posel” v njihovem imenu najbolje opravili, da bi jih potem ponovno odstranili s “pozicij demokratsko osvojene oblasti” in vladali po starem, po svoje, vendar so se v tem ušteli - postali so talci “svojih varovancev” in ujetniki svoje nore politike ter se niso mogli odlepiti niti od svojih ukazovalcev - zloglasnih mafija-šev in revanšistov. Torej beseda ne teče o pomladi kot politiki, temveč o pozni jeseni neke politike v smislu njenega trajanja in čakanja v zasedi na žrtve! To je stanje, politično okolje, ki je JLA, kljub določenem uporu, postavilo med barikade, v precep, ki je bil povsod, tudi v njej sami - v njenem poveljniškem vrhu še posebej. Rešiti čast JLA ter povzdigniti jo nad vse barikade je mogel, oziroma so mogli, tako mislim, samo nekateri izmed njenih proslavljenih komandantov v NOB-ju, tisti, ki so sicer neodločno opozarjali na posledice “mešanja JLA s politiko in političnimi procesi”. Izpostavljati “pravico vsakogar v JLA do boja, da bi tudi njegov narod dosegel svoj cilj po mirni poti...” je v stanju vladavine politike izvršenega dejstva in nasilja neprimerno in je imelo strašen epilog v razgradnji narodnega značaja JLA, njenega postopnega uvajanja v enonacionalno združbo. S tem se je del ljudi - kadrov jugoslovanske orientacije in zagovornikov razuma in miru (niso bili izjeme) znašel prepuščen samemu sebi, izgubljen, na čistini, v prostranstvu brezumja. Poskus vezanja teh kadrov za eno politično opcijo je samo otežil položaj in pospešil proces razgradnje narodnega in “ukinitve” jugoslovanskega značaja JLA. Postavitev JLA v precep, med barikade, je omogočila tudi njena “prestreljenost” s političnimi, strankarskimi, obveščeval-skimi (beri nacionalnimi - novačenje na “patriotski” podlagi) interesi, kar se je poizkušalo nevtralizirati z zadrževanjem organizacije ZKJ v JLA, ali z eksperimetniranjem z ZK -gibanje za Jugoslavijo, medtem ko je Varnostna služba v zadnjem času služila enemu interesu in bila podaljšana roka enega človeka in se je ukvarjala s “snemanjem stanja v družbi”, zanemarjala pa svojo osnovno nalogo zaščite JLA. Takšen odnos in pozicija Varnostne službe so, poleg ostalega, privedli vojni vrh JLA v situacijo, da se ukvarja s procesi (nekateri so jim bili podtaknjeni), s snemanjem filmov, ne pa s preprečevanjem uvoza in distribucije oborožitve in vojne opreme (v mejah zakonitosti) za oboroževanje paravojaških formacij. Do takrat so si npr. “glavni igralec(ci)” ustvarjali pozicije, ki so mu (jim) omogočile, da uresničijo svoje nore načrte. “Prestreljenost” JLA (ta problem je opazil in javno kvalificiral Komite organizacije ZK v 5. Vojnem okrožju 29. 6. 1990) je imela takšne razsežnosti, da nič rečenega in načrtovanega v poveljih ni ostalo, ne da bi takoj dobilo značaj obveščevalnega (beri -nacionalnega) interesa (to je potrdil tudi Zvezni sekretar na zboru starešin 15. 7. 1991 v Beogradu). Tako pričenja dokazovanje, kdo je večji Slovenec, Hrvat... kasneje Srb, še kasneje Musliman - nacionalno postaja profesionalno. Nosilci ortodoksnih idej in prakse v JLA (tudi v organizaciji ZK v JLA) čez noč postanejo “zavedni pripadniki svojega naroda”, nedemokrati postanejo demokrati, karieristi najdejo svoj mir, ponujajoč svojo profesionalnost vodjem padca v prepad (sami bi rekli - svojemu narodu), po poklicu postanejo Slovenci, Hrvati, Srbi, Muslimani..., nesposobni dobijo svojo priliko, nekateri praporščaki doživijo vstajenje... In naprej. Ortodoksno orientirani so žrtvovali svoje družine, nekateri svoje in zdravje njihovih družin, vsak kraj službovanja jim je bil sprejemljiv (povsod je bila Jugoslavija, oni pa čaščeni) - cilj, ki je opravičeval vsa sredstva je bil: dokopati se visokih položajev in činov, v tem Oder 17 “transu” se niso izogibali niti grobim napadom na politiko in vodilne politike svojega naroda, pa tudi na svoj narod (nekatere posameznike je bilo potrebno celo umirjati in ščititi), da bi potem v imenu teh “velikih ciljev” celo izdajali in dezertirali. Privilegije (vile, stanovanja za otroke - vse po zakonu) so pridobivali v svoji republiki, da bi lažje vse pohodili in klečeplazili za drobne koristi. Le-ti so zdaj trobila napadov na “agresorsko ali izdajalsko JLA”, izobčitve vseh, ki so bili v tej ustanovi, napadov na narod “kot vir vsega zla”, uvajajo princip: “kriv je večinski narod”, ne zanemarjajo ljudski rek “strup je v malih stekleničkah” - ne eno ne drugo ni narod, ne slepimo se! Med njimi so tudi tisti, ki so bili v postopkih in obsojeni zaradi kriminala, zlorabe položajev, maltretiranja mlajših in podrejenih, blatenja ugleda SFR Jugoslavije in JLA v inozemstvu... To je sloj po ključu (nacionalnem, seveda) vodenih kadrov, v čemer je za njimi skoraj praviloma stal njihov “politični vrh”. Brez tega bi nekateri med njimi ostali na margini vojne hierarhije. Gotovo je, da niso vsi takšni, vendar jih je dovolj veliko število in so vidni - sami sebe promovirajo. Tu je razlog več, da so “domovinsko pravico” dobile politične (dis)kvalifikacije in delitve častnikov na “agresorje” in izdajalce. V politično izmišljeni agresiji “agresorji” postanejo le tisti, ki mislijo drugače, ki po rojstvu pripadajo narodu, ki je “vir vsega zla” (obstajajo redke izjeme - za seme razdora), izdajalci pa, kot “blago za enkratno uporabo”, so častni ljudje, uživalci privilegijev (celo privilegijev, da vohunijo za bivšimi kolegi). Odklanjanje vloge “agresorja” ali izdajalca, pomeni sprejeti vlogo pregnanca in izobčenca tako v kraju bivanja, kot v rojstnem kraju, pri svojem kot pri drugem svojem narodu, pomeni tudi sprejeti pasiven odnos tistih, ki po poklicu in službeni dolžnosti ščitijo človeške pravice. Človeške pravice so, to se očitno vidi, v rokah ene politike in v prstih nore propagande v imenu te iste politike. Vse to pomeni izobčitev tudi pri prijateljih. Bistvo nekaterih izrekov (Seneka - “Prijatelja ustvari sreča, nesreča pa preizkusi in ljudski rek “Čuvaj me, Bog, pred prijatelji, pred sovražniki se lahko sam”) se je skoraj praviloma in brez izjeme potrdilo in je privedeno do absurda. In to je nova realnost in novo življenje ali ogledalo starega, ki ga nismo mogli videti. Samo nekaj besed o Komandi 5. Vojnega okrožja, kjer sem preživel slabi dve leti, v “kritičnem trenutku” pa sem bil Predsednik Komiteja organi- zacije ZK v 5. VO in Pomočnik komandanta za moralno vzgojo in pravne zadeve (zadnjih 52 dni). Svoj del odgovornosti za ta čas tudi sprejemam, zato je potrebno s tega vidika oceniti vsakega nosilca funkcije osebno in ne Komande kot celoto. Zakaj? Komandi 5. VO se namreč pripisuje nesposobnost in neenergičnost, notranja razdeljenost in liberalizem, kar je netočno ali samo delno točno, odvisno od kvalifikacije. Komanda je svojo nalogo opravljala v meri, kot je bila JLA uporabljana za obrambo integritete in teritorialne celovitosti SFR Jugoslavije, to pa je bil najslabši možni način - uporabljana je bila bolj kot politični in ne vojni subjekt (za to so odgovorni Predsedstvo SFRJ kot Vrhovni poveljnik in vojni vrh kot Štab VK). Pri uporabi JLA, oziroma, manjših enot 5. VO za neposredno zavarovanje izvrševanja zveznih predpisov o prehodu državne meje na ozemlju Republike Slovenije, po Odločbi Zveznega izvršnega sveta, Komanda 5. VO kot celota (kot tudi njen Kolegij kot celota) ni niti dobila, niti preučila naloge, ni napravila ocene situacije, niso ji bile predlagane rešitve, temu primerno tudi niso bile izvršene priprave enot: niti moralne niti varnostne, niti materialno-tehnične, oziroma zaledne. Vse je bilo narejeno mimo povelj, zato so pomočniki za moralno vzgojo v Korpusih izvedeli za nalogo, ko so enote že krenile. Načelniki rodov v Komandi 5. VO, kot taktični nosilci uporabe enot pa so “izvedeli za nalogo”, ko so njihove enote že “bile na nalogi” in so že imele izgube. Naloga in njena realizacija je bila v rokah Prve uprave Generalštaba, po globini so za to vedeli samo neposredni izvrševalci, pa še to neposredno pred izvršitvijo naloge. Očitno je - enote 5. VO so bili podtaknjene (žrtvovane) v interesu I DOMOBRANSKEMU: STOTNIKU V septembrskih dneh 19*J. leta je bila 'naia domovin^? vutnusii, du jo bodo uničili njeni zapeljani sinovi,. komunisti. id___________________________________________________________,______... m polnu odgovornosti, ni okleval, temveč je' dobnjvoljno sprejet. s; < tig tico popolnoma sam zadrževal komunistični .naval ter tako branil. Ljubljano. j. , ' j':-. - Bila je težke n«luga, to vidimo n težak začetek, v katerem so vztrajali ......... nuic zemlje. Metličani« je bil prvi med prvimi. Bil je pravi sin^ svoje- zemlje- Ostal je zvest prisegi, svoji zaobljubi, da bo branil■ vseh klevet ju postal steber, ob' katerem so so zbirali hrabri,, litirei — Slovenski domobranci. Ni klonil niti v internaciji niti' pozneje. Bit je hladnokrven, miren, hraber in oprezen norec, častnik- * - neke politike, kljub temu, da se je z gotovostjo vedelo, da bodo napadene z orožjem in da to vodi v oborožen spopad širših razmer. Stvar je bila tudi v dogovoru! Pri vsem tem nisem sodeloval, toda storil sem vse, kar sem mogel, da bi prevladal razum in opcija miru, da se JLA in njeni kadri ne potegnejo v politične igre in procese. To je bilo malo in brez rezultata, toda bilo je moje - moj dolg. Zaradi tega sem trpel težke posledice, zdaj trpim še težje (tretje leto sem brez pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, kot tudi brez odkupljenega stanovanja...). To, v čemer sem sodeloval, je javnega značaja. Nisem sodeloval pri ubijanju svobode in miru, v nasilnem rušenju ustvarjenega, v odpiranju ran, v vihtenju noža, v prelivanju potokov krvi, v vojnem zaslužkarstvu. Ostal sem in ostal bom to, kar sem bil - otrok partizanske družine in vojna sirota. Zame ni dileme, ko se gre za epopejo NOB-ja. Zame ni dileme, ko gre za sožitje naših narodov -vsaj eni zraven drugih, če že ne skupaj. To ne pomeni, da se upiram novi realnosti, upiram se njenc-mu nasilju vključno in v domeni uresničevanja človeških pravic in svobode, pa še to samo z javno besedo. Imam državo, toda domovino... Sem lojalen državljan, redno poravnavam vse svoje obveznosti, razen davkov, ker nimam dohodkov. Ne sodelujem v politiki in politično strankarskem življenju. Moje pravice so skrčene samo na to, da sem državljan. Zato naj bo ta prispevek posvetilo moji veri in tistim, ki najbolj trpe, lebdeč pri tem padcu v prepad. To je množica mešanih zakonov, ki so nastali v svobodi, miru, ljubezni in v ljubezni so se obdržali tudi v tem brezumju. Sem spada tudi moj zakon. In moja družina. Hvala jim! Samo manjši del pričevanj bom prikazal kronološko, moja stališča pa bodo v oklepaju. Dr. Vašo Predojevič Se nadaljuje Kronika Aero barve za > Zdaj je pljusnilo na drugo stran Trojan: v celjskega paradnega konja - Cetis je stresel Aero, Kot vse kaže, se Dragu Vračunu, dolgoletnemu direktorju Cetisa, ne bo uspelo upokojiti brez madeža. Tik pred slovesom so tudi uradno zaznali neke reči, ki so jih drugače že dolgo premlevali v knežjem mestu. Kakorkoli že, na celjskega paradnega konja je udarjen žig - nepoštenosti. Beg iz potapljajočega Aera Prva zamera Cetisovcem je bila odmerjena že pred leti, ko je tedanja politika za vsako cena želela zrušiti tedanjega in nadvse uspešnega, vendar neupogljivega direktorja Aera Rada Jenka, Cetis pa ni želel ostati pod novim, za marsikoga pretesnim klobukom. Kajti posli so cveteli, Cetis niti v treh izmenah ni zmogel nadvse donosnih naročil, medtem ko so drugi deli Aera počasi tonili zaradi prevelike režije, slabe produktivnosti in nesposobnega vodstva. Tudi slabi časi, ki so pestili druge po Balkanu in v takratni Jugoslaviji, Cetisu niso mogli do živega, kajti po njihovih izdelkih je bilo nenehno povpraševanje. Za osvežitev spomina naj navedemo primer z osamosvojitvenimi boni, ki so jih Cetisovci pridno na skrivaj tiskali, čeprav smo še vsi jedli jugoslovanski kruh. Javnost se je nekoliko bolj vznemirila le ob vesti, ki je Cetis ni prikrival, da so tedanjemu ministru Igorju Bavčarju za samo njim znane zasluge podarili železnega konjička iz beemvvejevega hleva. Medtem ko je preostali del Aera še naprej nezadržano tonil, so si v Cetisu meli roke. Dasi-ravno so morali od Aera prevzeti kup nepotrebnih ljudi, so tako njih kot svoje ostarele delavce pospremili v pokoj s človeka vrednimi odpravninami, dokupom let in drugimi oblikami preživetja. Ob tem bi se skoraj izčrpali, saj so v te namene porabili nekaj milijonov mark, novih, izdatnejših naročil pa vkljub osamosvojitvi in razpadu Jugoslavije ni bilo ne s te in ne z one strani nove meje. Vstop v Evropo Zlobneži so trdili, da je Cetis vstopil v Evropo že, ko je za določeno stranko gratis tiskal plakate in drugo predvolilno šaro, kar seveda ni bilo res. Zajec je tičal v povsem drugem grmu, nadebudni in, kot kaže, novodobni kapitalisti so že prej v sosednji Avstriji ustanovili sestrsko firmo Present Print. Matični del nekdanjih samou-pravljalcev ni nikoli izvedel, kaj se je tam dogajalo, izvedeli pa so o lastništvu svojih direktorjev. Potem bi se naj v Avstriji nekaj zapletlo, padla je celo misel o stečaju, vendar jih je tamkajšnji pravnik podučil, da pri njih ne gre s tem češenj Kronika Cetis Graf pa Cetis - Ali se Vračunu še zdaj opleta bmv, ki ga je podaril Bavčarju za bone zobati, ker je to preklemano draga in kar tudi ni zanemariti - kazniva reč za krivce... Cetis je v bistvu še vedno paradni konj Celja, za potrebe mesta, športa in drugih dejavnosti daje trikrat več, kot mu zdaj očitajo. Tako je prav smešna utaja davkov v vrednosti 11 milijonov, saj toliko daje samo za vodo v bazenu ali za led na drsališču. Zanimivejši je očitek o domači sestrski firmi Cetis Graf, ki naj bi ogoljufala med drugim državo za 69 milijonov tolarjev. Solastniki te firme so spet nekateri vodilni delavci Cetisa, v njo naj bi usmerjali najdonosnejše posle in s tem izčrpavali stari dobri Cetis. Sodelavci Draga Vračuna so pri Cetis Grafu izkoristili olajševalno okoliščino in podjetje prijavili za pomoč invalidom, da bi se tudi tako izognili dacarjem in državi, čeprav v podjetju niso imeli niti enega težkega invalida. K temu naj bi pomagal celo nekdo z vrha, iz Ljubljane, ker so spretni Srajerci stkali sila drobno in nadvse donosno mrežo. Maščevanje je sladko In tako je val izmišljenih in napihnjenih “kraj stoletja” pljusknil na vzhodno stran Trojan, kamor Podobniku in vsem drugim dušebrižnikom nikakor ni uspelo vreči sider. Spomnimo se samo rušenja Mure, zatem Kovinotehne in slehernega podjetja, ki z razpadom Jugoslavije in zaradi strankarskih napadov ni potonilo, se uklonilo ali vsrkalo novopečenih gospodarstvenikov, ki so kot mravlje pridrveli iz politične temine s praznimi žepi. Celjanom zdaj ostajajo samo še Cinkarna, Etol in Kovinotehna. Dokler tudi tam ne bo kdo prodal kakšne hiše, us- tanovil podjetja za invalide ali utajil za 11 milijonov tolarjev davkov. Vse drugo je že vzel ali še jemlje vrag. Koržetov sklad, banke ali inženiringi v tej in drugi obliki. Maščevanje je sladko. Drago Petek Pri napovedih o izidu volitev v Rusiji smo se vsi zmotili. Sam sem se vrnil iz Moskve teden dni pred glasovanjem in sem bil prepričan, da bodo liberalni reformatorji zmagali. Podobno so napačno napovedovali rezultate tudi vsi tuji opazovalci. Neki ruski žurnalist me je po volitvah vprašal: Zakaj? Seveda se je tudi on zmotil. Zdi se mi, da je na vse vplivala izredna samozavest reformatorjev samih. Ko sem bil na kosilu s Sergejem Vasilevim, enim glavnih pribočnikov Igorja Gajdarja, je meni in dvema Američanoma razlagal, da bodo z novim parlamentom težave, toda ne zato, ker reformatorji ne bi imeli večine - jasno je bilo, da bodo volitve dobili -marveč ker pristaši reform ne bodo disciplinirani. Komaj se je mogoče čuditi, da je Vasilev pričakoval nedisciplino. Pristaši reform so se v zadnjih mesecih pred volitvami razdelili v štiri stranke. Treba je reči, da bi opazovalci že to cepitev samo morali imeti za slab znak, a je niso preveč jemali v poštev. Za mene je cepljenje postalo očitno, ko sem se na vzhodnoevropskem posvetovanju v Manchestru srečal z Mišo Dmitrijevim, poslancem v Hasbulatovem parlamentu. Vedno sem ga imel za enega izmed skupine reformistov, ki sem jih poznal že vrsto let in se z njimi videval ob raznih priložnostih. Zato me je presenetilo, ko je v Manchestru začel kritizirati Jelcina, češ da je Hasbulatov parlament razpustil po nepotrebnem, pač ker nima jasnih predstav in najboljše uspeva v konfrontaciji. Bil je tudi mnenja, da je Gajdar preveč neučakan in da bi bila potrebna politika počasnejših reform. Manj me je presenetil Sergej Glasev, ki je bil minister za zunanje ekonomske odnose in je najprej grozil z ostavko, nato je pa odstopil ob razpustitvi parlamenta. Za njega sem vedel, da je precej bolj nacionalistično razpoložen kot njegovi reformistični prijatelji in da je prišel v resen spopad s Sir Lonom Brittonom, ki se je z njim pogajal o gospodarskih stikih med Evropsko Unijo in Rusijo. Pogajanja z Evropsko unijo je od njega prevzel podpredsednik vlade Sokin, ki je očitno tudi pripravil Jelcinov obisk v Bruslju. Glavni reformatorji Gajdar, Čubajs, Fedorov, Kozirev in še mnogi drugi pa so ostali skupaj. Veliki zmagovalec ruskih volitev je bil - kot je znano -Vladimir Žirinovski. Njegova stranka je dobila več glasov kot Gajdaijeva, ki jo je porazila tudi oživljena komunistična stranka. Ko smo se končno vsi zavedli ruskih volilnih rezultatov - štetje je trajalo čudno dolgo - , je človek kar slišal, kako je v Zahodni Evropi in Severni A-meriki začelo zvoniti na preplah. Vse je že govorilo o “razoro-žitveni dividendi”, sedaj je pa v Rusiji pokazal svoj vpliv človek, ki ga je treba imeti za nepreračunljivega. To pomeni, da bo Zahodna Evropa morala ostati oborožena, še bolj bo pa morala ostati oborožena in pripravljena Amerika, od katere so se nekateri v Evropi že kar hoteli posloviti. Politični nalogi sta zdaj dve: po eni strani morajo demokratične države ostati vojaško pripravljene, po drugi pa morajo storiti vse, da nacionalistični trend v Rusiji ne bo šel čez rob. Stvar je še toliko slabša, ker je v Italiji popolnoma razpadla demokratična sredina in ker Vzhodna Nemčija visi kot kamen okoli vratu Zahodni Nemčiji. Na našem področju odnos med silami v Rusiji pomeni še nekaj več. Čeprav se Srbi pod Miloševičem niso menili za pravice in interese nikogar, jim ne bo mogoče vrniti milo za drago. Dalo se bo doseči, da ne bodo kršili pravic drugih, toda morali bodo dobiti svoje lastne pravice. Če ne, bo to imelo posledice v Rusiji in med Rusijo in Zahodom. Najboljše bo seveda, če v Srbiji, pa tudi med Hrvati in bosanskimi muslimani pridejo do veljave zmernejše sile. Drugo vprašanje, ki se pojavlja ob zmagi Žirinovskega, je vprašanje gospodarskih reform. Kakšne predstave ima o gospodarstvu ta veliki ruski nacionalist, je težko reči. Povedal ni o tem ničesar skladnega. Da Žirinovski na obisku v Sloveniji hoče nadaljevati z vojaško produkcijo in da noče izvažati surovin, pač ni gospodarski program, kolikor naj bi bil gospodarski program načrt za višji standard prebivalstva. Kar zadeva spremembo strukture proizvodnje v Rusiji, je potrebna, celo po popolnoma normalnem razvoju, ne le, če je bila struktura napačna od vsega začetka, kot pod komunizmom, kjer ni bilo nobenih uporabnih kriterijev. Vzemimo primer Britanije: po 1. 1945 se je britanska produkcija bombažnih tkanin menda zmanjšala na eno četrtino - od štirih milijard jardov na eno milijardo. Število rudarjev v premogovnikih je padlo od skoraj 400.000 na 30.000. Samo v Glasgowu je izginilo čez dvajset ladjedelnic. Če se vse to ne bi bilo zgodilo - res da v roku 40 let -, bi britansko gospodarstvo propadlo in bi blaginja padla. Delno so te spremembe posledica višanja produktivnosti v Britaniji in drugod, sprememb v tako imenovanih primerjalnih prednostih, uvedbe novih produktov itd. V Rusiji (in do neke mere pri nas) bodo potrebne veliko večje spremembe, ker so bila nekatera podjetja zastarela oziroma napačna od prvega dne. Zato bodo tudi spremembe bolj boleče, toda izogniti se jim ne morejo ne Žirinovski, ne Jelcin, ne parlament. Razen seveda, če bi bili vsi zadovoljni s stagnacijo. Rusija ima še eno težavo. Bogata je s surovinami - nafto, lesom, plinom, zlatom. Čudna stvar je, da imajo surovin bogate dežele težave izvažati kaj drugega. Uspešen izvoz surovin namreč spreminja devizni tečaj v škodo industrijskemu izvozu. Tako je na primer britanska izvozna industrija prišla pod hud pritisk, ko so začeli črpati nafto v Severnem morju. Ruski industrijski izvoz bi torej po vsej verjetnosti imel težave, celo če bi bila ruska industrija bolj racionalna, kot je. Rusi se lahko tolažijo s tem, da so Združene države v podobnem položaju -zaradi obilice plodne zemlje izvažajo bombaž in žito, pa še polno drugih naravnih bogastev imajo, a so kljub temu tudi tehnično na višku. Kljub temu bi bilo seveda treba, da tako Evropska unija kot NAFTA (North American Free Trade Area) odpreta svoje trge vzhodnoevropskim državam še bolj, kot zahteva dogovor po urugvajskem zgledu. Upajmo, da se t;o kljub nacionalističnemu preplahu Rusija vključila v evropsko in svetovno gospodarstvo in blaginjo, namesto da bi poizkušala svet ustrahovati, kakor si menda zunanjo politiko predstavlja Vladimir Žirinovski. Dr. Ljubo Sire Bogati sever je Afriko Zdaj ji zagotavljajo prihodnost le še pošteni odnosi na mednarodnem trgu Ali lahko Evropejci, ki so še lovili in nabiralki gozdne sadeže, ko so Afričani že imeli razvito visoko kulturo, trdijo, da Afričani niso zreli za demokracijo in ne smejo zahtevati človekovih pravic? Jih bodo spet belci naučili demokracije in rešili celino, ki jo pretresajo državljanske vojne, novi pohodi beguncev, lakota in prezadolženost, pred propadom? Zahodni diplomati so sicer prepričani, da Afričani sami niso sposobni uvesti novega družbenega in političnega reda in je zato usodo celine bolje prepustiti Združenim narodom, vendar se afriška mladina vse odločneje upira, da bi jo še naprej zapirali v ječe, vse glasnejše so trditve, da je čas molčanja in trpljenja za vedno minil in da se uresničuje vizija kame-runskegfPpisatelja Mongo Betija, ki je konec tisočletnega hlapčevstva napovedal že v sedemdesetih letih. Nova afriška zavest je začetek novega obdobja na celini južno od Sahare; kjer so tuje vladarje prvič pregnali s političnega prizorišča leta 1960, se danes osvobajajo lastnih zatiralcev, ki v tujini nalagajo afriški denar, Afriki pa preprečujejo neodvisnost. Že leta 1960 je petsto najbolj revolucionarnih žensk in moških sestavilo ustanovno listino, v kateri so zahtevali, da sta neposredna demokracija in suverenost temeljni pravici ljudstva, kolektiva politična in gospodarska oblast ter socialno pravična razdelitev prihodka vodilo pri preurejanju družbe, v kateri bo imelo ljudstvo pravico in dolžnost, da na vseh področjih izvaja pritisk na vladajoče. Listino je nekaj mesecev za tem sprejela Organizacija za afriško enotnost (OAU). Demonstracije in množični štrajki so čez noč postali vsakdanja realnost enopartijske celine. Mladina, ki v starosti do petnajst let predstavlja kar petdeset odstotkov vse-ga prebivalstva, je edino upanje za celino. Afriške države so se vse bolj izrekale za samostojnost in celina je slavila svojo drugo zmago leta 1992, ko se je štirideset držav odločilo za več- partijski demokratični sistem s temeljito preobrazbo gospodarstva, z manjšim državnim usmerjanjem in večjo privatizacijo. Očitno pa mediji o črni perestrojki v bojazni, da bi pod pritiskom svetovne javnosti vendarle uspela, poročajo veliko manj. Maršalov plan demokratizacije, ki je afriški generaciji vzbujal upanje, se je izkazal za slepilo, saj za sosednjo celino v novem obdobju finančne pomoči, ki se je v zadnjih letih na afriškega prebivalca znižala, sploh ne bo. Afriške državne blagajne so imele za reforme manj denarja kot bivši vzhodni blok, kjer so celo volilne lističe financirali s tujim denarjem. “Če bi nam Zahod pomagal, bi bile razmere danes drugačne. Tako pa so nam leta in leta obljubljali demokratizacijo naših držav, ko pa smo z njo začeli, so nas pustili na cedilu,” je dejal Jacques Mwema, predsednik fondacije za Afriko v Frankfurtu. Število neuspelih poskusov demokratizacije je vse večje in na štirikrat večjem obsegu od Evrope se je z državljansko vojno on državnim propadom začela somalizacija afriške celine. Neoboroženo ljudstvo ne zahteva le demokracije, temveč tudi nov gospodarski red. Gospodarski odnosi s tujino so se po drugi svetovni vojni poslabšali zaradi drastičnega znižanja cen surovin, ki so za afriške države glavni devizni priliv. Pridelovalec kave danes zasluži na dan le še od dve do tri marke in neizprosen svetovni trg spreminja milijone kmetovalcev v siromake. Samo v o-semdesetih letih so s prodajo kave po nižjih cenah izgubili 150 milijonov dolarjev, pomoč za razvoj, posojila in zasebne naložbe je v istem obdobju znašala manj kot sto milijonov dolarjev. Izpad prihodka iz izvoza je presegal vso finančno pomoč mednarodnih institucij. Od takšne razvojne pomoči Afrika v preteklih desetletjih ni imela koristi. Žrtve takšne prezadolženosti so bili afriški otroci, saj jih je po poročilu Unesca samo v letu 1988 umrlo tristo tisoč. Evropa, ki je s svojim kolonializmom uničila afriške organizacije in prisilila ljudstvo v životarjenje, bo morala pomagati, če noče, da bo slabšanje razmer škodilo njenim lastnim interesom. Se večja revščina in vojne bi povzročile preseljevanje ljudi na bogati sever in tudi s spremenjeno politiko, še manj pa z vojaško silo, jih ne bi bilo več mogoče zaustaviti. Na celini, kjer se bo v naslednjih petindvajsetih letih prebivalstvo podvojilo in naraslo na eno milijardo, je nujno, da mednarodne skupnosti pomagajo pri demokratizaciji z novim načrtom, katerega vsebina bo odločno posredovanje posebnih poslancev v konfliktih, omeje- vanje oblasti vladarjev in zaplemba v tujino prenesenega denarja na račun utaje davkov ter seveda socialno tržno gospodarstvo, organizirano po mednarodnih merilih. Vzroki za današnjo revščino Zaradi neplačevanja reparacij je bivšim kolonijam primanjkovalo sredstev za razvoj. Samo- voljno določanje meja je vodilo do oblikovanja centraliziranih vlad, ki so zatirale manjšine in s tem povzročale etnične konflikte. Elite, ki se je izobraževala v kolonialnih šolah, je model industrializacije prenašala na nerazvit domač teren, hkrati pa je potujčevanje pomenilo izgubo lastne kulture in identitete. Evropska kolonialna vladavina je bila slab vzor, saj je vladati pomenilo nasilje. Podpore doma ni bilo Zaradi neracionalnega trošenja surovin, gradnje prestižnih objektov, urbanizacije mest in razsipnosti vlade so ljudje postajali vse bolj siromašni. Vojska, ki so jo organizirali po evropskem vzoru, je ščitila vladajoči razred. Ker so bile opozicijske strani večinoma sprte, so stare strukture ostale na oblasti. Mednarodni vpliv Svetovne sile so zaradi konflikta v politiki vzhod - zahod premalo nadzorovale pomoč za afriški razvoj ter pospešeno dobavljale orožje potencialnim režimom. Gospodarski interesi med zahodnimi silami so v Afriki povzročili podkupljivost v vladajočih slojih. Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad o sanaciji nista soodločala. Omejitev izvoza na zahodni trg ter trženje preko tujih koncernov sta v celoti zavrla lasten razvoj. Afriška vitalnost Čeprav bi po podatkih o gospodarskih razmerah moralo v Afriki stradati veliko več ljudi, moški, ženske in otroci preživijo zaradi njihove specifične sposobnosti organiziranja in prilaganja. Kjer banke bankrotirajo, vodijo posle finančne institucije, kjer odpove zunanja trgovina, si najnujnejše priskrbijo na oni strani meje. Ko ni nobenega izhoda več, le priskoči na pomoč kakšna svetovna organizacija. N. Mom Malgaši vedo: reven človek brez potrpežljivosti je kakor svetilka brez olja Marija Pavlišič, četrt stoletja misijonarka na Madagaskarju, odločna, pripravljena pomagati in razdajati svojo ljubezen neznancem Madagaskar, eksotična črna dežela, privlačna za turiste, celo romantična: nasmejani obrazi, oblačila pisanih barv, banane, ananas, kakavovci... Drugačnost, ki naključnega popotnika prevzame. “In vendar je še druga stran življenja, velika revščina in gobavost, ki sta na tem otoku nekaj vsakdanjega,” dopolni podobo otoške države v Indijskem oceanu sestra usmiljenka Marija Pavlišič. Na misijonarsko pot je odšla kot mlada redovnica in med Malgaši ostala petindvajset let. Ampak, kako govoriti o misijonarskem življenju, da bi ga spoznali takšnega, kot je v resnici? Morda takole: vošči srečo in pomoč sočloveku, da ujameš srečo tudi zase. Duhovni klic Preveč si živahna, da bi lahko ostala zaprta med samostanskimi stenami, so ji govorili prijatelji, ko se je odločila, da odide k usmiljenkam. “Imela sem vse, kar si je lahko želelo dekle mojih let: stanovanje, dobro službo in lepo plačo. A začutila sem klic, ki sem mu sledila,” pripoveduje sestra Marija. Rodila se je pred sedeminpetdesetimi leti v Črešnjevcu pri Semiču v Beli krajini v kmečki družini z desetimi otroki. Čeprav niso bili bogati, sta starša otrokom dovolila, da so redno obiskovali šolo, kljub temu da je bilo na kmetiji dela vedno veliko. Po končani osnovni šoli je Marija ostala doma: “Na kmetiji sem delala z vsem srcem. Seveda sem želela študirati, a tega si nisem upala naglas povedati, saj je bilo za menoj še šest bratov in sester. A naključje je hotelo, da sem prišla v bolničarsko šolo v Novem Mestu. Nisem imela volje in moči, da bi zapustila starše, pa vendar sem poskusila, uspešno opravila enoletno šolanje in se zaposlila v Središču ob Dravi, leto pozneje pa v mariborski bolnišnici na ginekološkem oddelku. Imela sem vse, kar bi si lahko želela za normalno življenje. Človek bi rekel, da sem najsrečnejše dekle.” Pota so čudna, in četudi je kazalo, da naj bo srečna, je za njeno osebnostno rast in izpolnitev nekaj manjkalo: “Želela sem se posvetiti bližnjemu. V času, ko ni bilo prav nič moderno iti v samostan, sem se odločila za ta korak. Da bom zaprta med štirimi stenami? Nikoli nisem tako čutila. Pri štiriindvajsetih sem dobro vedela, kaj zapuščam, obenem pa sem se podala v neznano.” Vstopila je k usmiljenkam, ki so jo na prvo službeno pot poslale v Peč na Kosovo, tam je končala srednjo medicinsko šolo. Leta 1968 — redovnica je bila že štiri leta — pa je zaprosila za delo v misijonu, v mesecu septembru odšla v Pariz na priprave za misijonarsko službo. Skupaj s tremi sestrami iz Slovenije se je učila fran- o ,1: K- T- J i J Mjm coščine in februarja so odpotovale na Madagaskar. Otok nasprotij Fort-Dauphin, obmorsko mesto v južnem predelu Mada-gskarja, je bil prva postaja: “Nastanile smo se v provincialni hiši, kjer smo se od februarja do julija učile malgaščino, seveda v tem času jezika nismo popolnoma obvladale, osvojile smo samo besedni zaklad, nujen za delo v ambulanti.” Tistim, ki jim ni bilo nerodno govoriti in se motiti, prenašati glasen smeh ob napakah, je bilo ob nadaljnjem učenju jezika mnogo lažje. Tako so pripravili Marijo na delo v misijonu, a dokončno so jo izoblikovali Malgaši sami, po svoji meri: “Prvi vtis govori, da je prisotna velika revščina; vidiš majhne majave kolibe, a njihovi stanovalci so veseli ljudje, ki te prevzamejo. Presenečen si ob sproščenosti in veselju, saj ti nasmejani obrazi dopovedujejo, da sreča ni materialno bogastvo, srečo nosiš v srcu.” Ves čas se je ukvarjala z zdravstvenim in socialnim delom v južnem delu otoka, naprej dve leti v Tangainoniju, potem šestnajst let v Vangaindranu, v škofiji Farafanga, od leta 1986 v Fort-Dauphinu, kjer je še danes. Skozi misijon prihaja na tisoče ljudi, ki ravno tako neopazno, kot so prišli, tudi odidejo. Zadovoljni so s povojem na rani ali s kozarcem vode. Življenje — revščino in tegobe obstanka — sprejemajo potrpežljivo in ponižno, sicer ne bi mogli nositi nasmeha na ustih. Sedanjost je tvoja “Malgaš ima zelo malo, a še tisto rad deli,” ve povedati Marija, “tudi sama ne vidim večjega bogastva, kot je dajanje. Ni večjega veselja, kot občutek, da lahko nekomu pomagaš. A naš cilj ni, da bi človeku, ki je padel v jamo, nosili hrano v to brezno, prizadevamo si, da ga izvlečemo ven. Človeka dvigniti in postaviti na lastne noge, to je bistvo naše pomoči. Revnega dvigniti iz revščine.” Leni so, zato pa težko živijo, pravijo v deželah razvitega sveta, sestra Marija razume njihovo revščino drugače: “Ni res, da ne marajo delati. Vzroki zaostalosti tičijo drugje, na primer v nerazvitosti industrije, saj nimajo tovarn, v katerih bi se lahko zaposlili. Živijo od kmetijstva, ki pa je odvisno od vremena. Neurja jim odnašajo hiše, vso imetje, ki so si ga v letih trdega dela mukoma ustvarili. Tamatavo, mesto ob Anta-narivi, je letos v januarju povo- denj povsem uničila, okoli petsto tisoč ljudi je ostalo brez strehe in hrane. Pred dvema letoma je bila v našem južnem predelu strašna suša, izsušile so se vse reke in vasi ob njih so množično izumirale. V misijon so prihajale družine s podhranjenimi otroki. Nekega jutra so nam pripeljali šestnajst izmučenih ljudi, pravi okostnjaki, zaradi izčrpanosti niti jesti niso mogli. V tem kriznem času suše smo po vseh centrih odprli kuhinje in dajali hrano dva do pet tisočim ljudem. Vode smo imeli samo toliko, kolikor so je pripeljali s cisternami. Več kot leto dni ni padla niti kaplja dežja. Kakor hitro pa je prišel dež, so se Malgaši pričeli vračati na polje. A mnogi med njimi so za seboj porušili vse mostove, prodali imetje in se niso imeli kam vrniti. Ogromno dela smo vložili, da smo lahko s pomočjo mednarodnih organizacij za pomoč odkupili njihove domove in jih poslali nazaj v vasi.” Običajna malgaška družina prebiva v leseni koči, zgrajeni iz drevesa kazuale (to drevo je tudi simbol Madagaskarja): “Iz vej izdelajo strehe, iz debla pa stene. Pri preprostih ljudeh na deželi ni v hiši ničesar, nobenega pohištva. Sedijo in jedo na tleh, za spanje pa si pogrnejo preproge. Velikokrat se sprašujem, kako lahko toliko ljudi prespi v tako majhnem prostoru. A v slogi je moč. Malgaška žena je mati petim ali šestim otrokom, ukvarja se s poljedelstvom in ročnimi deli. Ob porodu je še zmeraj velika smrtnost tako mater kot otrok. Moški se posvečajo delu na polju. Seveda, Malgaši bi se radi izkopali iz revščine in ena izmed poti je izobraževanje. Sole so povsod dobro obiskane, elita prihaja iz zasebnih katoliških in protestantskih šol. A večina ljudi je prepuščena revščini in negotovi prihodnosti.” Hvaležnost je plačilo Marijin delovni dan se prične ob petih zjutraj, po molitvi in zajtrku odide v ambulanto, kjer dela dvanajst ur. V enem dnevu smejo sprejeti okoli osemdeset bolnikov, a številka je v resnici veliko večja, posebno v poletnih mesecih zaradi diareje in malarije. Naj pogostejši pacienti so otroci, ki jih poleg običajnih otroških bolezni napadajo še tuberkuloza, črevesni parazit in podhranjenost, stalnica v tretjem svetu. Tudi gobavost še ni iztrebljena, saj se pojavljajo vedno novi primeri, v ta namen pa Otroci dobijo v misijonskih vrtcih mleko in hrano OtfAH SHBtlH jlVrtkhmdntiafci \ (f \ Ij T»wmn»i*«« i, ANTANANAftlVO, ♦ r v MosifVaiSka ) g S ^ \rKbafcwe\. Šq Demokratična republika Madagaskar, neodvisna od leta 1960, leži vzhodno od afriškega kontinenta v Indijskem oceanu. Meri 587 tisoč kvadratnih kilometrov in ima okoli deset milijonov prebivalcev, med katerimi prevladujejo plemena malajskega in črnskega rodu. Preživljajo se s kmetijstvom, pridelujejo maniok, koruzo, riž, batate, vanilijo, kavo, sladkorni trs, kokosove orehe, banane, arašide, krompir. delujejo tri naselja gobavcev, vsako med njimi lahko sprejme okoli 120 bolnikov. Če gre za otroke, jih vzamejo še več. Sestra Marija je bila v petindvajsetih letih misijonarskega dela v Sloveniji petkrat, približno vsakih pet let. Tokrat je prišla zaradi zdravstvenih težav, operirali so jo in trenutno je na okrevanju med šentjakobskimi redovnicami. A Malgaši jo kličejo in potrebujejo, v septembru je že rezervirala letalsko karto Pariz-Madagaskar: “Ta dežela mi pomeni vse, je moja druga domovina. Tam sem preživela četrt stoletja in se z veseljem vračam. Počutim se kot med svojimi, veliko smo skupaj doživeli in zelo jih spoštujem.” Obdržala je le lepe misli, ki jo ženejo naprej: “Ostarelemu bolniku sem povila rane, nakar me je hvaležno pogledal in mi dejal: žNe poznam Stvarnika, a vem, da je, ker si ti v njegovi službi.’ Ksenija Lekič Po sledovih inkovskega cesarstva (2) Potomci kondorjev V zgodovini so se Inki prvič pojavili šele v enajstem stoletju, ko so bili eno od mnogih ljudstev na ozemlju kasnejšega imperija. Najbolj znane razvite kulture, ki so jih Inki kasneje zavojevali, so bile: Chavin, Nazca, Mochica, Tiahuanaco in Chimu. Največji del svojega pet tisoč kilometrov dolgega ozemlja so Inki osvojili v drugi polovici petnajstega stoletja, štirideset let pred prihodom Spancev. Osvajanje z etničnim čiščenjem Osvajanje ozemlja je potekalo v več fazah. Najprej so se nasprotnikov lotili diplomatsko: inkovska delegacija je lokalnim voditeljem razložila prednosti življenja v skupni državi z vsemi pridobitvami inkovske kulture. Če jih s tem niso prepričali, so zagrozili z vojsko 200.000 vojakov. Šele če tudi to ni uspelo, so tudi praktično demonstrirali svojo moč. Na novo ozemlje so prišli inkovski upravitelji in prevzeli vse pomembne položaje, njihova mesta so graditelji preuredili po inkovskem vzorcu in povsod so uvedli obvezni uradni jezik quechua, ki je še danes drugi uradni jezik v Peruju. Če je bilo ljudstvo prijateljsko, je smelo obdržati svojega vladarja, ki pa se je moral držati inkovskih zapovedi. “Problematično” prebivalstvo na množično razselili in priselili “prijateljske” državljane. Ker ljudje z drugačno kulturo povzročajo vsaki državi preglavice, so Inki poleg različnih različic etničnega čiščenja uporabljali tudi druge tehnike. Da bi jih asimilirali, so uvedli razred uradnikov, katerih naloga je bila, da cenzurirajo njihovo zgodovino. Ker pisave ni bilo, so vso zgodovino sporočali ustno. Uradniki so priredili zgodovino tako, da so izpustili bistvene dele tradicije drugih ljudstev, preostalo pa selektivno vpletli v inkovsko zgodovino, kjer so Inki seveda nastopali kot civilizatorji, ne pa kot zavo- jevalci. Pri tem pranju možganov in zgodovine so bili tako temeljiti in uspešni, da se od vseh predinkovskih kultur ni ohranilo praktično nič. Vsekakor uspeh, ki bi jim ga zavidala tudi Hitler in Stalin, kaj pa šele njuni sodobni posnemovalci v Tibetu, Kurdistanu, Ceause-scujevi Romuniji, Bosni... Inkovska politika, ki jo težko primerjamo s katerokoli drugo, je odlično uspevala v mladem cesarstvu, ki se je hitro širilo. A imela je bistveno prednost pred Babilonijo, Rimom, Kartagino in drugimi poljedelskimi civilizacijami: niso ropali in izčrpavali zemlje, pač pa so jo edini pravilno negovali. Janin Klemenčič ZVOK IZ KONZERVE NIRVANA, MTV UNPL-UGGED, CD, LSD Records Že dejstvo, da so na tem bootlegu besedo Nirvana izpisali v zlati barvi, nemara pove dovolj. Zlata jama, zlate črke, pač. O sami glasbi najbrž ne bo potrebno veliko razpredati, saj velja njihov “nevključeni” show za enega izmed boljših v tej seriji, morda prav zaradi občasnega fušanja. Pomebna izdaja, ne toliko zaradi vsebine, kot zaradi dejstva, da predstavlja prvega v nizu neštetih eks-humacijskih podjetniških podvigov, ki mu bodo še sledili. Z napovedmi ali bo Cobain postal novi Morisson ali ne, pa še raje malce počakajmo. KONCERTI V četrtek, 23. junija bo v celjskem Barflyu koncert novih celjskih rock skupin NEFRA in 501 BAND $$$ V četrtek, 23. junija bo v koprskem MKC nastopila JAVNA TRAJA $$$ V nedeljo, 25. junija bodo na Metelkovi v Ljubljani nastopili HEAVY LES WANTED $$$ Izšla je kompilacijska plošča za pomoč vojnim sirotam Glasbeniki za osirotele njih še Belgijci NATIONS OF FIRE in AGATHOCLES, Američani VOUTH BRIGADE in VUPPICIDE, Avstrijci THOSE WHO SURVIVED THE PLA-GUE, Islandci STILLUPSTEV-PA, Finci AMAZING TALES, italijanski del sodelovanja pa predstavljajo FLEXY GANG, RABBIT, WARFARE?, KINA, TEMPO ZERO in KATTIVI MAESTRI. Ploščo lahko naročite neposredno pri izdajateljih, na naslovu, K.A.M., p.p. 43, 65270 Ajdovščina. OVA Kljub temu, da je pojem vojna sirota še do nedavnega pripadal davno minulim časom, postaja dandanes zopet vse pogosteje uporabljan. Vojna na področju bivše Jugoslavije je, žal, ustvarila tudi ogromno otrok, ki so ostali brez staršev. Za njihovo usodo so poleg dobrodelnih in humanitarnih organizacij zaskrbljeni tudi nekateri rock aktivisti, ki so s skupnimi silami izdali dobrodelni kom-pilacijski CD z naslovom “Drobtinice upanja - Crumbs Of Ho-pe” Kompilacija je plod sode- lovanja med italijansko aktivistično skupino NUCLEAR SUN PUNK in ajdovskim K.A.M.. Na plošči sodeluje sedemnajst skupin različnih slogovnih opredelitev, ves izkupiček pa so namenjena otrokom - sirotam na področju bivše Jugoslavije. Avtorji kom-pilacije so skušali združiti kar največ različnih glasbenih zvrsti, od hardcora, punka, novega metala, garažnega rocka, do funky cora in techno rapa. Slovenska predstavnika sta IN4S in DAMIN GAMBIT, DIRT prihajajo iz Velike Britanije, ob LESTVE <> LESTVE <> LESTVE o LESTVE o LESTVE <> LESTVE o LESTVE < > LESTVE > < LESTVE > < LESTVE Slovenija - Ultrazvočne erozije radia MARŠ 1. URBAN DANCE SQUAD - Demagogue 2. CVPRESS HILL - Lick A Shot 3. SEPULTURA - Slave New VVorld 4. BEASTIE BOYS - Sabotage 5. BAD RELIGION Man VVizh A Mis-sion 6. STONE TEMPLE PILOTS - Vaseline 7. MIRANDA SEN GARDEN - Peep Show 8. SONIC VOUTH - Buli In The Heather 9. PEARL JAM - Dissident 10. LIFE OF AGONV - This Time TOP 10 AMERIKA 1. SNOOP DOGGV DOGG - Doggy Dogg VVorld 2. BECK - Loser 3. ICE CUBE - You Know How We Do It 4. BIG MOUNTAIN - Baby I Love Your Way 5. MADONNA - I’I1 Remember 6. ALIČE IN CHAINS - No Excuses 7. SOUNDGARDEN - Spoonman 8. R KELLY - Bump N’ Grind 9. JANET JACKSON - Any Time, Any Plače 10. COLLECTIVE SOUL - Shine TOP 10 EVROPA L CRASH TEST DUMMIES - Mmm Mmm Mmm Mmm 2. MANN - No More (I Can’t Take It) 3. MAGIC AFAIR - Give Me Ali Your Love ' 4. ACE OF BASE - Don’t Turn Around 5. 2 UNLIMITED - The Real Thing 6. METALLICA - One 7. MARIAH CAREY - VVithout You 8. SVMBOL - The Most Beautiful Girl In The VVorld 9. REAL TO REAL - I Like To Move It 10. TAKE THAT - Everything Changes Slovenske skupine na angleški založbi Kraftwerk na sonični strani Alp Po daljših pripravah, številnih zapletih in skorajda poldrugemu letu bo 22. avgusta pri angleški založbi Mute izšel kompilacijski album s priredbami skladb skupine Kraftwerk. Na njem sodelujejo, z eno izjemo, izključno slovenske skupine, album pa se imenuje “Trans Slovenia Express”. Sodelujoči so pri prirejevanju skladb imeli popolno svobodo, in kljub temu, da prevladujejo elektronsko orientirani izvajalci in skupine, je kompilacija slogovno precej razgibana. Že imena izvajalcev in skladb sama povedo dovolj: LAIBACH (Zrcalo sveta), COPTIC RA1N (The Robots), THE ONE YOU LOVE (Trans Europe Express), APRIL NINE (Beitthron), BE-ITTHRON (Airvvaves), DATA PROCESSED CORUPTED (Transistor), BORGHESIA, MITJA V.S. & ENZO FABIANI OUARTET (Neon Li-ghts), Z-ENTROPA (Antenna), STRELNIKOFF (Man Machi-ne), RANDOM LOGIC (Home Computer), DEMOLITION GROUP (The Model), 300 000 V.K. (Kometenmelodie 1), VI-DEOSEX (Spacelab) in KRA-FTBACH (Lie-Werk). Kot pove založnik, je bil osnovni cilj tega projekta združiti inovativne sile slovenske glasbene scene na kompilacijski plošči remakeov iz repertoarja “zadnjih nemških skladateljev”, katerih opus, kljub perfekcio-nizmu, kar kliče k reinterpretaciji, tako kot, nenazadnje, vsako klasično avtorsko delo. Zapleti, ki so botrovali za- miku pri izidu plošče, so bili povezani s pravnimi podrobnostmi v zvezi s sampli, uporabljenimi na posnetkih. Odvetniki, ki skrbijo za spoštovanje avtorskih pravic skupine Kraft-werk, so namreč prepoznali vzorčene zvoke tudi v nekaterih pesmih, v katerih sampli Kra-ftvverkov dejansko niso bili uporabljeni. Kot pravijo producenti slovenskega dela projekta, so bili dogovori izredno dolgotrajni in naporni. Kra-ftvverk kot pionirji popularne elektronske glasbe očitno predstavljajo takšno avtoriteto v svetovni merilu, da so takšni in podobni zapleti že skoraj samoumevni Končno že skoraj vse, kar na daleč diši po elektroniki, vleče korenine iz zvokov te resnično impresivne skupine Plošča bo ustrezno medijsko promovirana v vseh pomebnejših medijih v svetu, to pa pomeni, da bo ta kompilacija eden izmed večjih kamenčkov v mozaiku, ki postavlja Slovenijo na svetovni zemljevid. Ploščo bo pri nas mogoče dobiti preko založbe in distribucije Dallas. OVA sitemu črn.** & i I w ...», n e ...*— ........ m- rtu«» -j, XJ a Af $>8N? St' 1 'i * « ‘8 " t&it i & 1 iHff t r-006 $« mm 8* m 'v;, t eft »us>e*f 38*vCf S?**} it >' 4=x tsr-VAZ*; .t#m#*«*'r-rst i i\ S Z? •' X-ti W X«* > S 88 "AV " ' "A.V >Ct VZ' .V) z «^88X8: 8 v i c, '8?8 8 <88 i 8 8' S Z«Txx * 8 =8*8' \x='i8yr> x8x W 5Sf ■» Č>8w-8 /# X 'fZ 18f,> ■--$*. 8'V "x8< -itt #'? x« ,?^' A X . <‘v*XČ8 &- ??8$S^66 8 ,V>* ■? "'/>'« i&iŠ«Vi' Ai tS ^ 'C 'Vf X ... ..... — ■ #!*&•:>*? t>8 ih**/?SK' S A 'r >-iZ'>-'v88 8» PlPPPPlPIIPJiPlJJi .?«?,$? &<%».¥'.■ ti* 4s*s«:Ss8ŠV8<'i8 :>*8'8<8 tt* cativ&i»tem* ttrs*? SSjor’*-^ «i«$:5 *■"8 ?X¥J' *>Sf**?8 8«? «?£* 'iZ8<8 M**{8. £«88 M ?<.<*: r«S .* Sr« jsrss-«x j ŠM 8*8 4Z8>X - aw - 8i8*s#3ftopww ^ •!%* <>•:»? in #,# iWi$ st?s?8 *8*z m*z*4*š m *&i*M m tmr iitm **rt m* m4! »-?8j8faf?a *«« ti* ti*1*'* sati*y 23 83*3 ti* «#&$$ ti* *S8C8 £^*«>8£ / ži^8w* ia* $6«t as#» \ *&&. th*. mm %***m *833 mi Šport Mali nogomet - vse celjske lige 1. liga -13. krog TRIGLAV SIPRO - KMN SKAVTI 3:1 KMN MIROTEKS - KEWIN 1:1 KLATEŽI BISTRO GOLF - KMN PZ VIVA LA MUSIČA 4:3 PELIKANI -KMN ČRNI BARON 1:2 KMN UMETNIKI - KMN SOKOLI CIBBY 2:4 KMN ŠČUREK PETROVČE - ZAGRAD 3:1 Vrstni red: 1. KMN PZ Viva la mušica 13 62:36 22 _ 2. KMN Črni baron 13 32:26 16 3. KMN Miroteks 13 26:21 16 4. Pelikani 13 43:25 15 5. Klateži Bistro Golf 13 54:55 15 6. KMN Sokoli Cibby 13 35:32 14 7. KMN Ščurek Petrovče 13 40:41 13 8. LB P Umetniki 13 37:39 12 9. Kewin 13 46:34 11 10. Triglav Sipro 13 33:31 11 11. KMN Skavti 13 19:55 6 12. Zagrad 13 27:62 5 Strelci: 1. Simič, Savič 18 2. Vidmar 17 3. Zenzianovsky 16 2. liga - 13. krog POLICIJA CELJE - PETRI-ČEK 4:2 KMN RISTO - AZ-ZURI 4:2 PRIMA SHOO SHOO - CETIS 2:4 LALE COMERC - ESKIMO 7:0 IGM GRAMAT - ŠMARTNO MUZI 6:4 Vrstni red: 1. Lale Comerc 13 68:30 (-1) 2. Cetis 13 36:22 18 3. Izletnik 13 34:34 16 4. Eskimo 13 45:62 13 5. Prima Shoo Shoo 13 35:33 12 6. Azzuri 13 30:28 12 7. Telsim 13 39:39 12 8. Šmartno Muzi 13 35:43 12 9. Petriček 13 31:37 11 10. KMN Risto 13 34:43 11 11. Policija Celje 13 41:41 10 12. IGM Gramat 13 28:41 8 Strelci: 1. Gnezda S. 24 2. Drobne 20 3. Golač 17 3. liga - 12. krog NOVA VAS - VELTINS 1:4 ŠPORT BILLA - ČRIČKI 0:3 ZLATOROG - PANEL LAGUNA 8:0 TORCIDA BISTRO BARON - SELMAR BULLS 1:2 EDA ŠKORPION 3:1 VE-FLON - ORKAN LILIJA 4:1 Vrstni red: 1. Veflon 12 52:18 21 2. Zlatorog 12 55:24 18 3. Eda 12 59:34 16 4. Selmar bulls 12 39:31 16 5. Torcida Bistro Baron 12 32:35 16 6. Šport Billy 12 45:23 15 7. Veltins 12 29:27 12 8. Orkan Lilija 12 36:56 9 9. Črički 12 30:44 7 10. Fanel Laguna 12 19:47 6 11. Nova vas 12 20:42 4 12. Škorpioni 12 28:62 4 Strelci: 1. Mesarič 21 2. Vrbovšek 17 3. Seleš U., Ramšak 16 4. liga - 14. krog CAKANI BISTRO PANDA -CETIS GRAF 0:4 SHALTER 05 - SATEN 2:5 HOP HOP -REMONT 3:0 GRAFIKA GRACER - ZAM 0:3 DINO -FREDOV 0:5 ALBATROS -ZLATARNA 3:7 Vrstni red: 1. Zlatarna 13 39:22 19 2. Satex 13 35:20 17 3. Freddy 13 32:19 16 4. Cetis Graf 13 59:28 15 5. ZAM 13 28:29 15 6. Cakani Bistro Panda 13 49:37 13 (-1) 7. Lopata trgovina Irena 12 33:34 13 8. Hop hop 13 32:39 13 9. Garfika Gracer 13 33:43 13 (-1) 10. Dino 13 27:38 12 11. Shalter 05 13 23:38 9 12. Albatros 13 46:61 7 (-1) 13. Remont 13 17:34 5 Strelci: 1. Kovačič 15 2. Bednjički, Kompolšek 14 3. Kraljič, Kolar, Hukanovič, Šnabl M. 13 5. liga - 14. krog HARITRANS - ZG. HUDINJA 2:2 ISLANDERS - OPRIKA SIMONA EL.KERŠ 9:2 OBČINA CELJE - KOZOROG 2:3 AC PERGAM - FLAMENGO 1:4 PENTAGON - JAVNE NAPRAVE 2:1 LISCE - SEGA MEGA 1:1 Vrstni red: 1. Islanders 13 78:23 22 2. Haritrans 13 46:29 17 3. Zg. Hudinja 13 46:32 16 4. Flamengo 13 38:35 16 5. Občina Celje 13 47:29 15 6. Iršičeva 12 47:30 15 7. AC Pergam 13 40:42 14 8. Kozorog 13 37:38 13 9. Javne naprave 13 29:41 10 10. Sega Mega 13 21:40 9 11. Lisce 13 26:51 8 12. Pentagon 13 28:57 8 13. Optika Simona El. Kerš 13 20:56 4 (-1) Strelci: L Veber 34 2. Jazbec 26 3. Tkavc A. 23 Veterani 1. liga - 12. krog MEGLLE - AZZURI CC 2:2 MANDRAGOLA - ARA SIPRO 0:3 AŠKERČEVA - KOVINOTEHNA 4:0 PENAL -PIKAPOLONICA AGRINA 11:0 Vrstni red: 1. Aškerčeva 12 50:14 22 2. Penal 12 50:9 20 3. Azzuri CC SSS 12 34:14 17 4. Kovinotehna 12 35:32 12 5. Meglle 12 33:45 10 6. Ara Sipro 12 15:29 5 7. Mandragola 12 14:52 5 (-1) 8. Pikapolonica Agrina 12 16:53 4 Strelci: L Kolenc 14 2. Simič, Bojovič V. 13 3. Mijatovič 11 Veterani 2. liga - 12. krog LB BISTRO OSTROŽNO -KOLEKI VULK.PREVOLNIK 6:3 OBRTNIK - ŠKORPIONI 1:8 JAVNE NAPRAVE - PTT CELJE 1:2 CETIS 57 - SOKOLI ŠTORE 2:3 Vrstni red: 1. Škorpioni 12 77:20 23 2. PTT Celje 12 36:28 14 3. Kolegi Vulk.Prevolnik 12 53:43 13 4. Sokoli Štore 12 31:49 13 5. Javne naprave 12 29:27 11 6. Obrtnik 12 24:43 10 7. Cetis 57 12 21:45 8 8. LB Bistro Ostrožno 12 23:51 4 Strelci: 1. Kiker 22 2. Uran 19 3. Goršič 14 Pripravil Peter Hribernik Šport V stenah duhovnosti V drugi polovici septembra se bo s celjskega področja v Nepal odpravila skupina mladih ljudi, da bi opravila vzpon na Arna Dablam, zanimiv in markanten se-demtisočak v bližini Everesta. V slovenskem prostoru se je za tovrstna potovanja udomačil izraz odprava, sami pa pravijo, da gre za projekt. Trening v stenah Grmade Ama Dablam 1994 V Nepal se odpravljajo ne kot klasična alpinistična odprava, temveč s ciljem, ki v marsičem presega domeno alpinizma. Člani projekta so si zadali tri naloge - opraviti vzpon na Ama Dablam, zbrati potrebne podatke in opraviti ustrezne raziskave za objavo komparativne študije v knjižni obliki o vzhodnjaških in zahodnjaških metodah osebnostne rasti ali samouresničevanja, ter empirično poiskati stičišče alpinizma in tako imenovane nove duhovnosti - Nevv Age -, ali z drugimi besedami, ovrednotiti alpinistični dosežek znotraj polja duhovne rasti posameznika. Projekta se bodo lotili: alpinisti Dani Bedrač kot vodja projekta, Matjaž Re-bevšek, Boštjan Lončarevič in Simon Izgoršek, dogovarjajo pa se še z dvema alpinistoma iz Nazarij, ter, recimo temu, duhovni del: Manca Birsa, Maja Zorko in Anita Štor. Duhovnost - alpinizem - socialno delo Dani Bedrač je bil v Nepalu že dvakrat. Prvič kot član alpinistične odprave “Jannu East 92”, ki se je končala s tragično smrtjo enega članov odprave, drugič pa kot absolvent Fakultete za socialno delo. V diplomskem delu, ki ga je tudi uspešno zagovarjal, se je lotil raziskave skrajnih dometov človekovega duhovnega razvoja, naloga pa je nosila naslov “Tradicionalni koncepti samouresničevanja”. Tragična smrt prijatelja iz odprave na Jannu East ga je usmerila v razmišljanje o smislu in ciljih tovrstnega udejstvovanja. Ker se je že vrsto let ukvarjal z duhovno problematiko in bil član raznih Nevv Age skupin, kot so Vam, Ariel in druge, je vseskozi skušal najti točke, kjer se stikajo in dopolnjujejo duhovnost, alpinizem in socialno delo in bi se pri pisanju primerjalne študije rad izognil filozofiranju nepreverljivim domnevam, se je rodila ideja o projektu. Alpinisti duš Vzpon na Ama Dablam v strogo alpinistinčnih merilih ni nekaj posebnega ali športno ekstremnega. Za cilj so si ga izbrali predvsem iz estetskih razlogov, gre namreč za izredno lepo goro, in ne postavlja pred alpiniste takšnih tehničnih problemov, da bi jim odvrnili pozornost od doživetja samega. Med samim vzponom bo duhovni del odprave čakal v baznem taboru, kjer bo analiziral do takrat zbrano gradivo v zvezi z drugim delom projekta. Sočasno bodo članice opravile kakšen lažji vzpon na okoliške vrhove. Na poti do Ama Dablama in nazaj bodo člani projekta obiskali Kathmandu, Patan, Bhak-tapur, Narayan in druga duhovna središča, kjer bodo navezali stike z avtoritetami s področja duhovnega samorazvoja. Po vrnitvi domov bodo izdelali primerjalno študijo o zahodnjaških in vzhodnjaških metodah osebnostnega razvoja in jo izdali v knjižni obliki. Eden izmed ciljev, ki so si jih zadali, je, da z empirično raziskavo metod osebnostne rasti razkrinkajo šarlatane, ki se pod krinko nove duhovnosti promovirajo kot psihoterapevti, kar tudi pod točko razno niso. Takšni lažni guruji postajajo nevarni za sicer človeku prijateljske tendence znotraj New Age gibanja. Dognanja tega alpinistično - duhovnega projekta bodo tovrstnim “duhov-nežem” dokazala njihovo zmoto. Mitja Ocvirk Vodja projekta Dani Bedrač med enim od prejšnih obiskov Nepala Šport Tl ATLET V AKCIJI V soboto, 18. junija 1994, je v organizaciji društva Triatlet v Celju potekalo državno prvenstvo v olimpijskem triatlonu. Tekmovalci in tekmovalke so morali preplavati 1.500 metrov, prekolesariti 40 in preteči 10 kilometrov. V malce vetrovnem vremenu so dosegli zelo dobre rezultate, saj je kar 16 tekmovalcev opravilo s progo v manj kot dveh urah in dvajsetih minutah. Zmagovalci po kategorijah: St. mladinci: Dejan Glavik St. mladinke: Živa Tavčar Člani 1: Damjan Žepič Člani 2: Karel Flerin Člani 3: Svetlan Vujasin Veterani 1: Karel Medvešček Veterani 2: Milivoj Veličkovič Veterani 3: Peter Katic Članice 1: Nataša Nakrst -Kosmač Članice 2: Magda Menegalija Rezultati: Absolutno: 1. Damjan Žepič 2. Igor Kogoj 3. Jani Tomšič Zmagovalec Damjan Žepič ZURKA Videti je, da so ga kritiki polomili, ko so navsezadnje le dobro ocenili dramico o človeku brez obraza ( kako si si lahko to naredil, Mel ?!) v filmu “A Man VVithout A Face”. Srce, ki je še pred nedavnim odklonilo vlogo legende Jamesa 007 Bonda, se je zdaj odločilo zrežirati in odigrati še en film. Joj, ne. Gre za zgodovinsko romantično štorijo o siru Williamu VValleceu, ki je poročen s princesko Iza-bello (Sophie Marceau -zelo popularna francoska igralčica), in ima najhujšega sovražnika - krvavo sprtega angleškega kralja Edwarda Longs-hanksa. Isabella je seveda njegova snaha. To bi bilo tudi vse. Hvala za pozornost. Leta 95. bo tako na tržišču še en film, ki ga bodo šle trume gledat samo za to, da bi videle kaj novega v zvezi z Melom Gibsonom. Kot da bi še imel kaj pokazati. Nikoli se ne ve. (Poglejte Slya Stalloneja.) Bill Me-chanic samo upa, da bo vse skupaj vžgalo, on je namreč predsednik družbe Twentieth Century Fox, ki je spravila skupaj to čorbo. John Toll pa je pogumni snemalec. Z upanjem v srcih pričakujemo: BRAVEHEART. Mick Lassie je! Lassie, Lassie Štirideseta in petdeseta leta se je po filmskih platnih odvijala štorija o pasjem življenju. Dobesedno O malem, lepem škotskem ovčarju, z imenom Lesi. Dandanes tako ali tako večino primerkov te pasme kličejo po najslavnejšem cucku na svetu. Vse se je začelo z Ruddom Weatherwaxom in njegovim Palom za deset dolarjev. V MGM-u, filmskem podjetju Teda Turnerja (!). Kuža se je izkazal za silno uspešno investicijo, saj je njegova vloga podrla vse dotedanje rekorde. Ameriko je povsem obsedena z ubogim pametnim ščenetom. Vsak sinček je hotel svojo Lassie. Vse naslednje filme so po rodovniku snemali Palovi potomci. Zdaj po pol stoletja prihaja deveti. Potomec. Film. Runnov sin, trener Howar-da (Lassie 9), je sklenil novo pogodbo s producentom Lor-neom Michaelsom, lastnik avtorskih pravic pa je Palla-dium. Vse se je začelo s knjigo z naslovom Lassie: Pasje življenje in po stari holivudski klasiki so po njej posneli film. Zakaj ne - vse filmske različice so navgrle 285 milijončkov. Mick 33 Skrita brazgotinka Navkljub temu, da retuširanje telesnih napakic s filmskega traku stane 2000 dolarčkov na uro, si filmska sex boginja Sharon Stone mora to privoščiti. Ko je bila še čisto majčkena, je namreč, po besedah njenega triinštirideset let starega brata, ki ga je še pred nedavnim spravljala iz zapora, padla. S konja. Pravega konja, se zapletla v vrvice za sušenje perila in se skoraj obesila. “Prav zoprno je bilo. Doživela je težko nesrečo, ki je bila doslej razlog njenih predsodkov do jahanja. Skoraj bi se bila ubila.” Po trenutno njenem najnovejšem filmu, takoj za Inter-sektorjem, (ki ga je njen bivši soigralec iz Sliverja, William Baldvin, tako skritiziral, da je bilo takoj vsem jasno, da ga je zavrnila), pa se je morala postaviti na noge. V wes-ternu pač ne moreš brez konjev,in hočeš ali nočeš je Sharon zašla v vlogo, ki je prebrodila njene travme. Pridna punca. 34_________ ŽURKA___________ Ime mi je Bond ■ Pierce Bond Vloga v Mrs. Doubtfire je bila kar dobra odskočna deska za tipa,, ki bo odigral najbolj znanega tajnega a-genta na svetu. V službi njenega veličanstva se bo za Seanom Conneryjem (prvim), Rogerjem Moorom, kratkotrajnim in ne preveč uspešnim Geprgeom Lazenbyjem, in zadnjim Timothijem Dal-tomom, ki je bil najbolj čeden (pravijo, da je v lik nasilnost), pojavil... ta-rat-ta-tal... PIERCE BROSNAN!!! Eden najlepših srednje-letnih tipov, kar jih naduti Hollywooodek premore! Te očke! Ta nasmeh! Oh! Novi Jamesek Bond bo ne samo nasilen, pač pa očitno tudi simbol tajnih agentov devetdesetih. Pojej si srce, Stephen Seagal. Irec po rodu, drugače Američan, pravi na novinar- Bo Pierce Brosnan zasenčil Seana Conneryja ski konferenci in drži eno roko v žepu, da bo Bond še vedno pil suh martini, seveda pretresen in ne zmečkan... Streljal z dovol- Duncan Jevons je precej nenavaden ljubitelj književnosti. Zaradi njegove zbirateljske strasti so ga pred kratkim obsodili na petnajst mesecev zapora. Omenjeni farmer iz britanske pokrajine Suffolk je v tridesetih letih zbral zajetno knjižnico s prek štirideset tisoč knjigami, predvsem s filozofskimi in jenjem, zapeljeval sovražnikove ženske... celo v filmu št. 17 s popolnoma klasičnim imenom - ZLATO OKO. Mick regilioznimi deli, razpravami in eseji. Težava je v tem, da knjig ni kupoval, jih torej ni dobil na zakonite načine, pač pa jih je pridno kradel in si jih za vselej izposojal v knjižnicah in pri preprodajalcih knjig. Na sled so mu prišli, ko je skušal eno od dragocenih ukradenih knjig prodati. Ljubezen do knjig Ugledal lastni grob Nek britanski vojni veteran, ki je sodeloval na proslavi ob petdesetletnici invazije v Normandiji, je na nagrobnih spomenikih njegovih padlih soborcev zgrožen opazil tudi svoje ime. “Nisem mogel verjeti svojim očem. Napisano je bilo moje ime, pa tudi pripadniki moje enote so bili pokopani tam,” je povedal Dennis Russell, ki je obiskal pokopališče, da bi se poklonil spominu svojih prijateljev. “Možno je, da so našli neko neidentificirano truplo in mislili, da sem to jaz,” je še dejal Russell, ki je bil v bojih ranjen in so ga tedaj prepeljali v bolnišnico, sedaj pa živi v Avstraliji. LINDA EVANGELISTA, ena najbolj znanih in najbolje plačanih manekenk, pričakuje otroka. Ze dlje časa sta skupaj z igralcem Kylom MacLacnlanom in sedaj napovedujeta veliko poroko v Hollywoodu. Linda je spet prehitela svoji največji tekmici. Naomi Cambbell se nenehno prepira in pomirja z rockerjem Adamom Calytonom, zakon Cin-dy Crawford z Richardom Gerom pa je tudi že zabredel v težave. ZURKA V prenovljenih in lepo urejenih prodajnih prostorih na Rozmanovi 34 v Novem mestu je Iskra v sodelovanju z Mercatorjem - Kmetijsko zadrugo Krka odprla svojo novo prodajalno. Na odprtju prodajalne so bili prisotni tudi predstavniki vodstva Iskre in Mercatorja - Kmetijske zadruge Krka. Predsednik uprave Iskre holdinga Dušan Šešok: “Prestrukturiranje celotnega Iskrinega sistema, tako v proizvodnem kot tržnem in finančnem delu poteka uspešno. Prepričani smo, da so najslabši časi Iskre že za nami in da nam bo veliko malih korakov zagotovilo nadaljnjo rast in uspešno poslovanje. Tudi odprtje te trgovine je pomem- bnejše, kot je morda videti, ker sodi v izgradnjo naše prodajne mreže, v izgradnjo našega tržnega sistema. Tu je naš nov pristop k trženju, pristop, s katerim se želimo približati kupcu, spremljati njegove želje in se nanje hitro odzivati ter s tem krepiti naše trženje in poslovni sistem Iskre v celoti.” Glavni direktor Iskra Commerce Trgovina Ivan Marjek: “Odprtje te trgovine sodi v izgradnjo Iskrine maloprodajne mreže. Že v naslednjem letu bodo odprli še petnajst maloprodajnih centrov in zagotovili svojo stalno promocijo v njihovem okolju. Sedaj združujemo maloprodajo in pristop do kupcev in industrije.” KLIC V DUŠEVNI STISKI tel.: 063/ 9781 delovni čas: vsak dan od 15. do 22. ure za otroke in odrasle: - če ne vidijo izhoda iz stiske v šoli, doma, na delovnem mestu - če se jim zdi, da jih nihče ne razume - če se čutijo ogroženi - če bi najrajši segli po kozarcu - če... Praktičen leopard Iz nekega živalskega vrta v Sydneyu je nenadoma izginil leopard zelo redke vrste. Policisti so se vrgli na delo in ga po petih urah intenzivnega iskanja tudi našli. Ni bil daleč. Leopardi nasploh zelo radi iščejo šibke točke kletke in jo ucvrejo na prostor. Tale svobode ni izkoristil, za vsak primer se je namestil v bližini kuhinje, kjer so mu pripravljali okusno hrano. POSEST A Podjetje Za Trgovino Inženiring In Posredovanje d o.o Posest d. o. o., Celje Podjetje za trgovino, inženiring in posredovanje, Krekov trg 6, Celje Razpisuje Javno dražbo za odprodajo nepremičnine 1. Predmet dražbe je kompleks Sigma Zabukovica, zemljiško -knjižni vložek št. 894, k.o. Zabukovica. 2. Draži se kompleks v celoti, razen objekta 58/5, s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem. Izklicna cena je 550.000,00 DEM plačljivo v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. 3. Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki do začetka javne dražbe vplačajo varščino v višini 10 % od izklicne cene na ŽR prodajalca št. 50700-601-83193 pri SDK Celje z navedbo - plačilo varščine. 4. Dražitelji, ki so fizične osebe, morajo predložiti originalno potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije ali njegovo overjeno fotokopijo. 5. Dražitelji, ki sodelujejo na javni dražbi za pravne osebe, morajo predložiti pooblastilo od dražitelja in izpisek iz registra, iz katerega je razvidno, da ima podjetje sedež v Republiki Sloveniji. 6. Najboljši ponudnik bo moral skleniti pogodbo o nakupu lokala v 3 dneh po končani javni dražbi, sicer bo prodajalec vplačano varščino zadržal. Celotna kupnina mora biti plačana v 5 dneh po sklenitvi pogodbe. 7. Najboljšemu ponudniku bomo varščino vračunali v kupnino (v primeru izpolnitve točke 6 te dražbe), drugim dražiteljem pa vrnili najkasneje v 8 dneh po končani javni dražbi in to brez obrestovanja. 8. Davek od prometa z nepremičninami, geodetske meritve in stroške, ki so vezani zemljiškoknjižna dejanja, nosi kupec. 9. Nepremičnino prodajamo po načelu "videno - kupljeno", prodana pa bo kupcu, ki bo ponudil najvišjo ceno. Vselitev je možna takoj po plačilu kupnine. 10. Vsa pojasnila lahko dobite na telefonu št. (063) 431 - 481, vsak delovni dan med 7. in 8. uro, kjer se lahko dogovorite tudi za ogled nepremičnine. 11. Javna dražba bo dne 23. 6. 1994 ob 12. uri v prostorih družbe POSEST d. o. o., Krekov trg 6, Celje, v prostorih tehničnega oddelka. 38 U GANKA SESTAVIL SIMON BIZJAK DOGOVOR DOSEŽEN S POPUŠČANJEM RJAVA , BARVA KOŽE PO SONČENJU BOLGARSKI KNJIŽEVNIK IN REVOLUC. (LJUBEZEN) ST. BELGIJSKI PEVEC IT. RODU (SALVATORE) VELETOK V ZAHODNI EVROPI DEOKSIRIBO- NUKLEINSKA KISLINA (DNK) VRHUNSKI ŠPORTNIK NOVA DOBA NEMŠKO IME REKE ZILJE OPREMA, OBLEKA IN OBUTEV NA TELESU UKOVNA UPODOBITEV NEKD. JUG. ŠPORTNI DELAVEC (ARTUR) ? NEDAVNO IZKRČEN, OBDELAN SVET NRAVO- SLOVEC \M. EKSPERIMENTALNI SKLADATEU (JOHN) ZNAK ALI DRŽAVNI GRB NA KAPI DELAVEC V GOSTINSTVU VRSTA PIHALA VISOKA PLANOTA V SOMALIJI SLOVANSKA BOGINJA ZIME IN SMRTI URŠKI PESNIK ? ANGLEŠKI LIBERALEC, VVHIG KONJ RJAVE BARVE ŽE UMRU SLOVENSKI PISATELJ (DANILO) MALAJSKI POLOTOK E1SENHOVVER-JEV VZDEVEK VIKA POTOČNIK SL MEZZOSOR (CVETKA) LAHKO STRELNO OROŽJE PREBIVALEC VAČ ZAREBR- NICA SRBSKA REKA, DESNI PRITOK KOLUBARE PREPROSTA VRATA IZ LAT V PLOTU BIKOBORSKI VZKLIK NAUK 0 SVETLOBI EGIPČANSKI BOG SONCA AM. FIZIK (EDWIN H.) PISATELJICA PEROCI IVAN TAVČAR ROŽNI VENEC (STAR.) OSEBNI ZAIMEK HLOD MARUA NABLOCKA ? TORINO ITALIJAN. IME IZOLE VNETJE KOŽE PREDMET. REČ GR. BOGINJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SPODNJA OKONČINA Zgornja križanka je v štirih nadaljevanjih. Rešujemo j o tako, da iz gesel, ki so označena z vprašajem sestavimo misel. Obe križanki sta nagradni. Razpis in kupon na strani 39. PANKRACIJ, UVELDST SESTAVIL SIMON BIZJAK NASPROTJE ČUSTVENE NAPETOSTI PREZRA- ČENJE AMERIŠKI PISATELJ (CONRAO POTTER) ONASSISOV VZDEVEK SUMERSKA BOGINJA PREDELEK VEZNIK PLODNOSTI KATERI OBRAT ZA VALJANJE KOVIN NOVA DOBA UPOR, ODPOR MONDENE TOPLICE V BELGIJI DANSKI OTOK (IZ ČRK ORA) ČLOVEK, KI PRIDE KAM NEPOVABLJEN TENIŠKI LOPAR LJUDSTVO V LAOSU KOŽNA BOLEZEN, ER1Z1PEL KRAJ PRI LJUBNEM GRENČICA IT. MESTO BLIZU NEAPLJA GR. MUZA LJEBEZEN-SKEGA PESNIŠTVA EVR. OTOŠKI NAROD INKOVSKI POGLAVAR REVEŽ, SIROMAK ČEŠKI EKONOMIST SIK VOJKA RAVBAR ČRNA GRČA V LESU GNOJNO VNETJE, TUR E1SENH0- V/ERJEV VZDEVEK NAGIB GLAVE KOT POZDRAV DOSTO- JANSTVENIK KRONIKA, LETOPIS VRSTA KOVINE (Re) OKRAS. GRM SKOBOTOVEC DEL KMEČKEGA VOZA NOVA GORICA OTOK BU-ZU ZADRA PRVA ŽENSKA PO BIBUJI ZAUPNI SODELAVCI OBVESCEVAL-NE SLUŽBE DEBELA PALICA SODNIK V GR. MIT. REAKTIVNO LETALO SL KOSTUMOGRAFKA VOGELNIK PRITOK AZOVSKEGA MORJA BLIZU ROSTOVA REKA V ŠVICI IN FRANC. PRIRODOPIS ZEMLJEPIS ZGODOVINA FR.DIRKAČ FORMULI 1 PROST IZRAELSKI PREROK TELIČEK LOVRO TOMAN MA^OBE NA VODI SRBSKI IGRALEC žrvojiNOvič Uganka 37 Oven: Razplet dogodkov vas bo spod- V* budil k temu, da se boste odločili za nekoliko nenavaden korak, zaradi katerega bodo potem mnogi slabe volje, vi pa razočarani. Zbegani boste, a konec tedna vam bo postalo marsikaj jasno. Ohranite mirno kri. Srečne številke: 2, 8, 9, 11, 23. Bik: Radi bi vedeli, za kaj gre v neki zelo osebni zadevi, pa ne veste, kako bi postavili pravo vprašanje pravemu človeku. Potrpežljivo počakajte, pa vam bo prava oseba sama povedala, kaj jo žuli. Odšli boste na dobro zabavo, a kaj, ko boste čemerni. Srečne številke: 1, 7, 9, 14, 21. Dvojčka: Z majhnimi koraki se približujete veliki sreči. S partnerjem se odlično razumeta, a nekaj ga mori in ne ve, kako priti z besedo na dan. Ne zidajte gradov v oblakih, ozrite se okoli sebe in videli boste, da je sreča prav blizu. Srečne številke: 5, 6, 8, 10, 29. Rak: Se zmeraj niste uspeli izluščiti pravega cilja, zato pa vas lahko nekdo vrti in obrača po svoji volji, tega se zavedate, pa ne veste, kako narediti konec. Denarja ste imeli na pretek, zdaj pa boste v zadregi, ko bi naj poravnali stari dolg. Srečne številke: 2, 6, 8, 13, 25. .r-s> Lev: Nekdo, ki ga dokaj cenite, bo izkoristil vašo slabost in si vas ovil okoli prsta. Seveda ne smete biti presenečeni, saj ste dogodke s svojim ravnanjem sami izzvali, zato pa boste morali opraviti tudi s posledicami. Pohitite, denarja zmanjkuje. Srečne številke: 1, 6, 9, 19, 26. Devica: Stara ljubezen je močna in lahko se zgodi, da bo zagorela v starem sijaju. Spet boste srečni, kot ste že nekoč bili. Resnica, ki jo boste izrekli, bo imela dva obraza: s prvim bo nekoga potolažila, z drugim nekoga zelo ujezila. Srečne številke: 2, 4, 9, 15, 22. Tehtnica: Partner vam bo predlagal nekaj nemogočega, vi pa mu boste skušali na vsak način ustreči. Zelo verjetno, da vam ne bo uspelo, nakar boste slabe volje in osamljeni, takrat se spomnite, da ste prebrodili že hujše krize. Srečne številke^ 3, 7, 9, 16, 24. Škorpijon: Vznemirili se boste zaradi malenkosti, ki sama po sebi ni vredna niti omembe, kaj šele, da bi se zaradi nje jezili ali celo žalostili. Postajate nestrpni, ker je partner gluh za večino vaših želja in predlogov. Čimprej se odločite. Srečne številke: 2, 5, 8, 12, 26. Strelec: Zavarujte se, da vam ne bodo mogli do živega tisti, ki vam želijo škodovati. V ljubezni bo vse lepo, partner bo tako srečen, da se vam bo zdelo že malce sumljivo. Nikar ne hitite, saj veste, da vas najboljše še čaka. Glejte resnici v oči. Srečne številke: 3, 7, 8, 15, 27. Kozorog: Zdi se vam, da ste za mar-sikaj prikrajšani, pa še sami ne veste dobro, kaj imate v mislih. Občutek zapuščenosti vas nenehno preganja, opravite z njim na najbolj primeren način: razveselite se v dobri družbi in vedro glejte v novo jutro. Srečne številke: 6, 7, 9, 17, 20. Vodnar: Pohvala, ki vam jo bodo namenili v službi, vas bo grela še dolge dni, dokler ne boste spoznali, da ni bila iskrena, da so bili v ozadju povsem drugi motivi. To vas bo razjezilo, a nikar ne ukrepajte prenaglo. Naj se zadeva poleže. Srečne številke: 2, 5, 9, 11, 24. Ribi: Odpočili si f't^Ninir boste, nato pa zas-™ tavili delo tako, da boste v nekaj dneh pred vsemi drugimi. Nekomu bo veliko do tega, da bi se pogovarjal z vami in se vam vtisnil v spomin. Razjedalo vas bo ljubosumje, potem pa boste sprevideli, da morate odnehati. Srečne številke: 2, 3, 7, 15, 23. BIOENERGIJA Ko človek zori, se obenem razvijajo tudi čakre kot energijski centri, vsak med njimi predstavlja tudi psihološko šablono, ki vpliva na posameznikovo življenje. Če čakre normalno delujejo, torej so odprte, potem je tudi pretok energije uravnovešen in človek nima zdravstvenih težav. Čaker je sedem, prav tako kot avričnih slojev, ki smo jih že spoznali: čakre so z avro povezane. Oglejmo si jih tako, kot si v telesu sledijo, od zemeljske do kozmične čakre. Osredotočili se bomo na psihološke funkcije energijskih centrov, ki so za človekovo delovanje izjemnega pomena. Prva, bazična čakra je povezana s količino fizične energije in voljo za življenje v fizični realnosti. Pomeni prvo manifestacijo življenjske energije v fizičnem svetu. Ko izhaja življenjska moč pretežno iz tega centra, ima človek močno željo, da bi živel v fizičnem svetu: tukaj in sedaj, z obema nogama stoji na trdnih realnih tleh. Takšen človek deluje v svojem okolju pogosto kot generator in svojo energijo oddaja tudi drugim. Če je bazični center blokiran, sta zaprti tudi fizična vitalnost in volja. Ko človeku primanjkuje fizična moč, se izogiba fizičnih aktivnosti, saj ima zelo malo energije in je ponavadi tudi krhkega zdravja. Bazični čakri sledi spolni center, ločimo prvega na spolovilu (2A) in drugega na trtici (2B). Sprednji je povezan s kvaliteto ljubezni do nasprotnega spola. Če je odprt, omogoča sprejemanje in dajanje seksualnega in fizičnega zadovoljstva. Center na trtici pa je povezan s kvantiteto seksualne energije: njegova odprtost zagotavlja, da človek občuti seksualno moč. Če je ta center blokiran, potem ima šibak spolni nagon, spolnim odnosom se izogiba in jih tudi razglaša za nepomembno dejanje v ljubezni. O tretjem energijskem centru, ki ga imenujemo solarni pleksus, bomo spregovorili prihodnjič. Marinetov informacijski škrat Marinet je trženjsko informacijska mreža, ki potrošnikom po telefonu posreduje raznovrstne informacije o izdelkih in storitvah: kje lahko kaj kupijo in pod kakšnimi pogoji. Informiranje pred nakupom na telefonski številki 063/441-441 je brezplačno. Podatkovno bazo dnevne informacijske službe pa oblikujejo podjetja z oglaševanjem svojih izdelkov in storitev. Naj postane informacija ključ do nakupa. Škrat vas je že prejšnjikrat vzradostil, v to je bil prepričan, s pomembno novico: podatki o ponudbi slovenskih naravnih zdravilišč bodo v prihodnje na voljo v trženjsko informacijski mreži Marinet. Da pa bi namignil, kakšne informacije lahko potrošniki dobite, vas bo kar nekaj številk zapored seznanjal z drobci iz posameznih zdraviliških ponudb. Odločil se je, da bo najprej predstavil Terme Zreče. Splošna slika omenjenega zdravilišča bi bila naslednja: naravna zdravilna sredstva so kalcij-magnezij-hidro-genkarbonatna akrotermalna voda, ki ima na izviru temperaturo 34,5 stopinj C, naravno zdravilno blato (bentonit) in zmerna srednjegorska klima. Naravne zdravilne dejavnike dopolnjujejo pri zdravljenju različne vrste terapije, kot so hidro, elektro, mehano, kinezi in termo-terapija. Kopalcem so na voljo raznoliki bazeni s termalno vodo: pokrit rekreacijski bazen, pokrit terapevtski bazen, otroški bazen oziroma čofotalnik in pol ogrevan zunanji bazen z otokom za otroke. O cenah kopanja kot tudi cenah počitniških paketov, penzionov in ostalih hotelskih uslug vas lahko podrobneje seznanijo na Marinetu, tudi o posebnostih in ugodnostih ponudbe. Kot veste, je med zreškimi termami in visokogorskim klimatskim centrom na Rogli le šestnajst kilometrov, tu pa se gostom obetajo športne aktivnosti: tenis, igre z žogo, jahanje in pohodništvo. Tudi o tem, kaj lahko pričakujete v hotelu Planja na Rogli, koliko stanejo počitniški paketi in podobno, vas bodo informirali na trženjski mreži. Samo telefonsko številčnico zavrtite. UPORABNIKI TRŽENJSKE MREŽE SO ISKALI ♦ Gume Michellin ♦ Kosilnico BCS z 1.20m dolgo koso ♦ Kdo vzdržuje elektronske blagajne ♦ Prikolica (nosilnost 500 kg) za Renault 19 ♦ Proizvajalec plastičnih pokrovčkov ♦ Aluminijasta A lestev s sedmimi stopnicami ♦ Elektropnevmatsko kladivo 1000W za vrtanje in dletanje ♦ Izdelovalec poštnih nabiralnikov ♦ Žica za vinograd ♦ Papirnate nosilne vrečke ♦ Pomivalni stroj Candy 7800 C ♦ Ročna kosilnica Tanaka na laks ♦ Kdo prodaja dostavne avtomobile (rabljene ali nove) ♦ Krojaške škarje v LJ ♦ Trstika za pokritje 50 m2 parkirnega prostora ♦ Palični sekljalnik s posodo znamke Brovvn ♦ Pooblaščen servis za Nissan ♦ Privatna stanovanja za počitnice v Strunjanu ali Piranu ♦ Kdo posoja kamere ♦ Zastava 101 letnik 89 ♦Počitnice na Ohridu ♦ Vodni sesalec ♦ Pomivalno korito iz nerjaveče pločevine ♦Taheebo čaj ♦Telefon Comet zelene metal barve ♦Privatna oljarna za olivno olje ♦ Kdo oža kavbojke ♦ Sedež za kolo do 25 kg firme Hamax ♦ Proizvajalec ali uvoznik lahkih kovinskih kartotečnih omaric ♦ TV Loevve ♦ Plastične rolete Našteta so le nekatera, naključno izbrana vprašanja potrošnikov. Podjetja, ki lahko uporabnikom trženjske mreže ustrežejo s kako ponudbo izdelkov ali storitve, so vabljena, da se vključijo v Marinet. Še posebej s ponudbami, ki so jih uporabniki iskali, pa jih ni bilo v mreži. NEKATERE NAJNOVEJŠE PONUDBE IZ MARINET0VE BAZE PODATKOV ♦ Grelni kabli za talno gretje: za kamnita stopnišča, široke žlebove, kanalizacijske cevi, za ogrevanje cistern ... ♦ Nudimo prostore na lovski koči za birme, poroke, piknike ... ♦Namakalne naprave; set, s katerim se pokrije 70m2 površine. Vsebuje: priključek na vodo, 20m cevi, kapljalniki, razpršilci. ♦ Strešna kritina tegula canadese, gips kartonske plošče za predelne stene, stropove, hidro in termo izolacije, zunanji in notranji izolacijski ometi ♦ Izdelava streh, izolacij, spuščenih stropov, maloprodaja gradbenih izdelkov ♦ Toplotne črpalke vseh vrst, izolacija za instalacije, radiatorji in ventili, kanadska tegula, kanalizacijski material ♦ Scannerji, matrični, laserski tiskalniki Fujitsu, trdi diski, magnetnooptični diski, rezervni deli ♦ Kardiološki pregledi, EKG, zdravljenje zvišanja krvnega pritiska... ♦ Kompletne tapetniške -pohištvene usluge; po naročilu izdelujemo sedežne garniture - po arhitektovem ali osebnem načrtu ♦ Vsi cvetličarski aranžmaji: poročni šopki, darilni šopki z dostavo, žalni aranžmaji... Pripravila Sabina Poizvejte o izdelku, ki ga nameravate kupiti, ali storitvi, ki jo želite uporabiti Marinet ® 063/441-441 Vsak delavnik od 8. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 11. ure Od vrat do vrat Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu najkasneje do četrtka, 30. junija, do 12. ure. S križanko nam pošljite še čitljivo izpolnjen nagradni kupon št. 8. Med reševalce bo žreb razdelil 3 nagrade: 1. nagrada: Darilni paket Grafike Gracer v vrednosti 5.000 SIT 2. nagrada: Knjiga Nade Klaič “Zadnji knezi Celjski v deželah sv. krone” - Nova doba 3. nagrada: 1.000 tolarjev - Nova doba Rešitev nagradne križanke iz št. 20 - 21 Vodoravno: skladiščnik, preperelina, Roter, namot, ananas, Ne, Evald, kokila, Franki, Marij, omelo, Jack, Arica, pobitje, iver, Es, Enosis, stanar, konak, Alida, Eire, Amir, preservativ, Rit, bič, reklama. Izmed pravilnih rešitev, je žreb dodelil nagrade naslednjim reševalcem: 1. nagrada: Darilni paket Grafike Gracer: Polona Nunčič, Škvarčeva 6, 63000 Celje 2. nagrada: Knjiga Nade Klaič: Siniša Pezelj, Gradišnikova 8, 61353 Borovnica 3. nagrada: Četrtletna naročnina na časopis Nova doba: Boris Palčič, Archinetova 13, 61110 Ljubljana 4. nagrada: 1.000 SIT: Nevenka Božič, Polule 69, 63000 Celje 5. nagrada: 1.000 SIT: Nataša Kovačič, Na Straški vrh 26, 61000 Ljubljana Iskreno čestitamo! Nagrajenci naj se javijo uredništvu zaradi dogovora o prevzemu nagrad! Danes objavljamo zadnji, četrti del križanke -nadaljevanke. Rešitve, ki ste jih dobili tako, da ste iz gesel, ki so označena z vprašajem sestavili neko misel, nam pošljite do petka, 1. julija, do 12. ure. Nagrade bomo objavili v naslednji številki. Kupon za križanko - nadaljevanko št. 1: Misel:________________________________________ Ime in priimek:____________________ Naslov:____________________ Pošta,mesto:__________________________ _____________ NAGRADNI KUPON ŠT. 8 PRIIMEK IN IME: ULICA: ______ POŠTA, KRAJ: ZDRAVILIŠČE DOBRNA KUPON NOVE DOBE ZA 10% POPUST PRI VEČERJI V HOTELU TRIGLAV OD PONEDELJKA DO PETKA FOTO /fi/zn & Mariborska 1.c, CELJE, Tel.: 32-475 - v stavbi zavarovalnice Triglav ■ expresne fotografije; - hitra in kvalitetna izdeli,« sprejemamo naročila za ostale foto usluge: __ ra nje z o foto trgovina Mjhmmm Lete imunUKVstereo 959MHz BREZ DLAKE NA JEZIKU mihmhm Iabw ImamUKVstereo 959MHz PODJETJE ZA TRŽENJE, RAČUNALNIŠTVO IN IZOBRAŽEVALNE STORITVE MURSKA SOBOTA D.O.O. 69000 MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 15, TEL.: (069) 31-255, FAX: 21-116 107,8 Mhz Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji RADIO ALFA Poslušate nas lahko vsak dan od 10.44. in 19.-24. ure slovenj gradeč UKV 97.2 IN 88.9 MHz STEREO Začetniški in nadaljevalni računalniški J v • • tečaji prijave in informacije: Display MM, Prešernova 7 63000 Celje telefon: (063) 26-812 B] CELJE d.o.o. Ulica XIV. divizije 6 63000 CELJE Tel.: 063/ 26-236, 29-375 Fax.: 063/ 29-375 faafičtti studio TEL, S FAX: 063/34-222 GRAFIČNA PRIPRAVA • DESIGN OSVETLJEVANJE Z DISKET I DESIGN •FILMI»TISK: POSLOVNI OBRAZCI (štampiljke, ] 1 vizitke, računi, dopisi...), PROSPEKTI, CENIKI, PLAKATI, * BLOKUBKETE, IZDELUJEMO TUDI CRTNE KOpElJ j VSI, KI SE UKVARJATE Z RAČUNALNIŠKIM OBLIKOVANJEM , j NUDIMO IZPIS VAŠEGA DELA NA PAPIR, PAUS, FILM: | I COLORJE - BARVNE SEPARACIJE, SCANNIRANJE RAZLIČ- | 1_NIH PREDLOG: BARVNIH FOTOGRAFIJ, DIAPOZITIVOV, SKIC. I ŽE PRI NAROČILU VIZITK DOBITE ŠTAMPIUKO ZASTONJ! GRAFIKA GRACER d.o.o. Okrogarjeva 2, 63000 Celje tel./iax: +386 (0)63 34-164 Podjetje za najemni management GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tujih podjetij (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS). PONUDBE DOMAČIH PODJETIJ: SL003-02975 OPRAVLJAMO VSA KLJUČAVNIČARSKA DE-LA IN IZDELUJEMO POHIŠTVO IZ KOVINSKIH PROFILOV /STOLI, MIZE, NADGRADNJA ŠANKOV, IZDELAVA ZLATARSKIH IZLOŽBENIH VITRIN TER OPREMA VSEH OSTALIH LOKALOV/, KAKOR TUDI STAVBNO POHIŠTVO /KOVINSKA VRATA, OGRAJE, ST-OPNIŠČA, MANJŠE KONSTRUK- CIJE ITD./. Naziv: KOVINSKA GALANTERIJA “ŠENICA” Kraj: STRAŽA PRI NOVEM MESTU Pošla: 68351 Naslov: JURKA VAS 10 Telefon: 068/85-462 Kontakt: FRANC ŠENICA SL003-02977 SMO PROIZVAJALCI PLASTIČNIH LONČKOV ZA ROŽE VELIKOSTI FI 8, FI10, FI 16 IN FI 18 CM V RJAVI, BELI IN ZELENI BARVI. LONČKE ZA IKEBANE IZDELUJEMO VELIKOSTI FI 12, 15 IN 17 CM V BELI IN ČRNI BARVI. DOZE ZA HLADILNIK FI 12, FI 15 IN FI 17 CM. Naziv: PRIJATELJ IZDELAVA PREDMETOV IZ PLASTIKE IN KOVINE Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61111 Naslov: VRHOVCI C. XXII ŠT. 15 Telefon: 061/265-643 Telefaks: 061/265-643 Kontakt: JOŽE PRIJATELJ SL003-02978 SMO PROIZVAJALCI ŽENSKIH IN MOŠKIH GLAVNIKOV, ŽENSKIH STRAN- SKIH GLAVNIKOV, ELASTIKE ZA LASE IN RAZNE SPONKE ZA LASE. Naziv: PRIJATELJ IZDELAVA PREDMETOV IZ PLASTIKE IN KOVINE Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61111Naslov: VRHOVCI C. XXII ŠT. 15 Telefon: 061/265-643 Telefaks: 061/265-643 Kontakt: JOŽE PRIJATELJ SL003-02979 SMO PROIZVAJALCI IZDELKOV ZA ŠPORT: KOLEBNICE, GUMITWIST, FRI-ZBI Z LUKNJO, BALIN KROGLE /PLASTIČNE/, BALIN PLOŠČICE IN GUGALNICE ZA OTROKE. Naziv: PRIJATELJ IZDELAVA PREDMETOV IZ PLASTIKE IN KOVINE Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61111 Naslov: VRHOVCI C. XXII ŠT. 15 Telefon: 061/265-643 Telefaks: 061/265-643 Kontakt: JOŽE PRIJATELJ SL003-02980 IZDELAVA RAZNIH STROJNIH ELEMENTOV NA PALIČNIH STRUŽNICAH AVTOMATIH DO PREMERA FI 36 MM ZA POTREBE: VODOVODNE, OGREVALNE IN PLINSKE TEHNIKE, POHIŠTVENE, AVTOMOBILSKE, ELEKTRO INDUSTRIJE IN DRUGO. Naziv: KOVINOSTRUGARSTVO Kraj: CELJE Pošta: 63000 Naslov: KOŠNICA 25 G Telefon: 063/27-349 Telefaks: 063/27-380 Kontakt: FRIDERIK GABER SL003-02983 IZDELAVA POLIZDELKOV ALI IZDELKOV V SMISLU KOOPERACIJE SESTAVA DROBNIH APARATOV ALI STROJEV. Naziv: PUŠNIK DARJAN Kraj: SLOVENJ GRADEC Pošta: 62380 Naslov: GOZDNA POT 4 Telefon: 0602/41-509 Kontakt: PUŠNIK DARJAN SL003-02985 NUDIMO PROSTE KAPACITETE ZA IZDELAVO OBLAZINJENEGA POHIŠTVA, PREVLEK V SEH VRST, POLAGANJA TALNIH OBLOG, IZDELAVO ZAVES IN SENČIL, IZDELAVO POSTELJNINE, BLAZIN, VZMETNIC, POPOLNO Gospodarska zbornica Slovenije Območna zbornica Celje in Občina Celje Sekretariat za družbeno-ekonomski razvoj Podjetniško informacijski center organizirata s strokovnim sodelovanjem g. dr. Jureta Mama - patentnega zastopnika posvet O ZAŠČITI INDUSTRIJSKE LASTNINE, ki bo v torek, 28. junija 1994, ob 11. uri v veliki dvorani Narodnega doma, Trg Celjskih knezov 9, v Celju Industrijska lastnina je posledica vlaganj znanja in kapitala v razvoj podjetja kot celote in izdelka ali storitve. Rezultat so blagovne in storitvene znamke, modeli, vzorci ter patenti. To lastnino je mogoče in potrebno zaščititi. Gospod dr. Marn bo na posvetu predstavil možnosti, ki jih ponuja Zakon o'industrijski lastnini ter odgovarjal na vprašanje s tega področja. Posvetovanje je namenjeno zaposlenim v razvojnih sektorjih, marketingu, direktorjem proizvodnih in storitvenih podjetij, obrtnikom ter vsem, ki se s temi vprašanji srečujejo pri svojem delu. POSVET JE BREZPLAČEN UREDITEV INTERIERA, STROKOVNO S VETOVANJE IN MONTAŽO. Naziv: TAPETNIŠTVO RADOVLJICA, P.O. Kraj: RADOVLJICA Pošta: 64240 Naslov: GORENJSKA C. 41 Telefon: 064/714-471 Telefaks: 064/715-209 Kontakt: MIRO HROVAT SL003-02986 IZDELUJEMO: -POSTELJE PO NAROČILU -SEDEŽNE GARNITURE IZ PROGRAMA IN PO NAROČILU -VZMETNICE Z DOLGO ŽIV-LJENSKO DOBO, PRIMERNE ZA BOLNIKE - POSTELJNE, OKRASNE IN OSTALE VRSTE BLAZIN - POSTELJNO PERILO - PRTI, NADPRTI, SERVIETI -DEKORATIVNI IZDELKI IZ BLAGA - RAZLIČNE VRSTE DEKORATIVNEGA BLAGA TER BLAGA ZA ZAVESE. Naziv: TAPETNIŠTVO RADOVLJICA, P.O. Kraj: RADOVLJICA Pošta: 64240 Naslov: GORENJSKA C. 41 Telefon: 064/714-471 Telefaks: 064/715-209 Kontakt: MIRO HROVAT SL003-02988 IMAM PROSTE KAPACITETE ZA INDUSTRIJSKO ŠIVANJE TEKSTILNIH IZDELKOV V MANJŠIH SERIJAH. Naziv: ŠIVILJSTVO GREGORIČ LJUBA Kraj: VOLČJA DRAGA Pošta: 65293 Naslov: VOLČJA DRAGA 52A Telefon: 065/53-145 Kontakt: GREGORIČ LJUBA SL003-02990 RAZPOLAGAMO S PROSTIMI KAPACITETAMI NA STROJIH: - ZA RAZREZ IN KRIVLJENJE JEKLA - ZA AVTOGENO REZANJE - UNIVERZALNIH STRUŽNICAH - UNIVERZALNIH REZKALNIH STROJIH - EKSCENTRIČNIH STISKALNICAH - VARILNIH POL- GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE AVTOMATIH. Naziv: KOVINSKA INDUSTRIJA “KOVIND”, D.O.O. Kraj: RAKEK Pošta: 61381 Naslov: UNEC 25 Telefon: 061/701-122 Telefaks: 061/701-084 Kontakt: ANTONIJA ZALAR SL003-02994 V NAJEM ŽELIMO ODDATI POSLOVNE PROSTORE PRIMERNE ZA PISARNE, PRODAJNE PROSTORE ALI MIRNO - ČISTO OBRT V IZMERI CCA. 400 M2. - PROIZVODNE PROSTORE - INDUSTRIJSKO HALO V IZMERI CCA. 1800 M2, S CENTRALNIM OGREVANJEM, ELEKTRIČNO NAPELJAVO, RAZVODOM KO-MPRIMIRA- NEGA ZRAKA, MOSTNIM DVIGALOM NOSILNOSTI 5 T, GARDEROBAMI IN SANITARIJAMI; - SKLADIŠČNE PROSTORE - 2 PROSTORA PO CCA. 450 M2 - S CENTRALNIM OGREVANJEM IN ELEKTRIČNO NAPELJAVO - PRIMERNI TUDI ZA PROIZVODNE PROSTORE. OB PROSTORIH JE TUDI OBSEŽNO DVORIŠČE. Naziv: KOVINSKA INDUSTRIJA “KOVIND”, D.O.O. Kraj: RAKEK Pošta: 61381 Naslov: UNEC 25 Telefon: 061/701-122 Telefaks: 061/701-084 Kontakt: ANTONIJA ZALAR SL003-02995 V CENTRU KAMNIKA DAJEMO V NAJEM 4.000 M2 POVRŠIN ZA MIRNO OBRT, TRGOVINO, SKLADIŠČA IN 600 M2 PISARNIŠKIH PROSTOROV. Naziv: IP ALPREM KAMNIK Kraj: KAMNIKPošta: 61240 Naslov: USNJARSKA C. 9 Telefon: 061/811-511 Telefaks: 061/813-501 Teleks: 31636 YU ALPREM Kontakt: IGOR JENKO SL003-02999 PONUDBA ZA IZVOZ LESENIH OBLOG, LADIJSKEGA PODA IN OSTALIH VR- ST ŽAGANE GA LESA. Naziv: POGAČNIK IN HOČEVAR, D.O.O. Kraj: KRANJ Pošta: 64000 Naslov: KIDRIČEVA 53 Telefaks: 064/217-080 Kontakt: HOČEVAR JANKO ALI POGAČNIK MARKO SL003-03001 AVTOPONJAVE / CERADE/ ZA TOVORNA VOZILA, PRIKOLICE, ČOLNE, VAGONE.. PONJAVE ZA POKRIVANJE OSEBNIH VOZIL.., TEN-DE, MARKIZE, NADSTREŠKE, GRADBENO, KMETIJSKO IN OSTALO MEHANIZACIJO, SEDEŽE ZA TOVORNA VOZILA, OSEBNA VOZILA, AVTOBUSE, JAHTE, NOTRANJO OPREMO VOZIL, OSEBNA VOZILA, AVTOBUSE, JAHTE, ZAŠČITNA SREDSTVA ZA AVTOMOBILE. IZDELKE ŠIROKE POTROŠNJE: TORBE, ETUIJE, JOPIČE, KOMBINEZONE, BUNDE. Naziv: AVTOTAP, D.O.O. Kraj: MARIBOR Pošta: 62000 Naslov: ULICA POHORSKEGA BATALJONA 14 Telefon: 062/103-382 Telefaks: 062/100-535 Kontakt: LEŠNIK JANKO SL003-03002 PODJETJE AVTOTAP PONUJA USLUGE ŠIVANJA IN TAPECIRANJA. Naziv: AVTOTAP, D.O.O. Kraj: MARIBOR Pošta: 62000 Naslov: ULICA POHORSKEGA BATALJONA 14 Telefon: 062/103-382 Telefaks: 062/100-535 Kontakt: LEŠNIK JANKO SL003-03004 PODJETJE TAM NUDI DODELAVNE /LOHN/ POSLE /PREOBLIKOVANJE PLOČEVINE Z MOŽNOSTJO LASERSKEGA OBREZOVANJA, ODREZOVANJE, VARJENJE, GALVANIZACIJ PRENOS TEHNOLOGE. Naziv: TAM GOSPODARSKA VOZILA, D.O.O. Kraj: MARIBOR Pošta: 62001 Naslov: PTUJSKA C. 184 Telefon: /062/411-321 INT. 3267 Telefaks: /062/414-796 Teleks: 33-111 AVTOMA SI Kontakt: FERDINAND HUMSKI SL003-03010 FONGOV, VISOKO TEMPERATURNI BARVALNI STROJ TIP MK6-140-2LT A/ MAK. TEMP. 140 ST. CELZIJA IN MAK. TLAK 4 ATMOSFERE B/ ZMOGLIVOST 351-500 KG CENA 2 STROJEV JE 320.000,00 USD. SPECIFIKACIJA JE NA VPOGLED V INFORMACIJSKI PISARNI. Naziv: PROBANKA DELNIŠKA DRUŽBA Kraj: MARIBOR Pošta: 62000 Naslov: RAZLAGOVA 22 Telefon: 062/27-271 Telefaks: 062/24-978 Kontakt: BORUT BIZJAK SL003-03017 PRI NAS LAHKO DOBITE: NARAVNO, ZDRAVO, IZREDNO KVALITETNO PITNO VODO “ZLATA KAPLJA” PAKIRANO PO 0,5L, 1,5L, 5 LIT. IN 22 LIT. POLEG TEGA VAM NUDIMO: PIHANE IN BRIZGANE PROIZVODE IZ PE IN PVC, VELIKOSTI OD 100 ML DO 60 LIT. ZA POTREBE ŽIVILSKE IN KEMIČNE INDUSTRIJE. IMAMO TUDI LASTNO ORODJARNO ZA IZDELAVO POTREBNIH ORODIJ. Naziv: PLASTENKA, D.O.O. Kraj: RADOMLJE Pošta: 61235 Naslov: C. RADOMELJSKE ČETE 55 Telefon: 061/727-232 Telefaks: 061/728-067 Kontakt: TONE VIDRGAR SL003-03029 PONUJAMO STANDARDNE /NORMIRANE/ ELEMENTE, KI SO RAZDELJENI NA NASLED- NJA PODROČJA: Al STROJNI DELI IN DELI PRI- PRAV /VZMETNI ZASKOČNIKI, UTORNE MATICE,../ B/ VPE-NJALNI ELEMENTI - MODULNE VPENJALNE PRIRAVE IN SISTEME - ROČNA KLADIVA: Al SIMPLEK / Z IZMENLJIVIMI VLOŽKI IZ RAZNIH MATERIALOV/ B/ SUPERCRAFT / NEODBOJNA KLADIVA/. Naziv: HALDER NORM + TECHNIK, D.O.O. Kraj: MARIBOR Pošta: 62000 Naslov: PTUJSKA C. 117 Telefon: 062/414-991 Telefaks: 062/412-991 Kontakt: DANILO ZGRABIČ Obvestilo zainteresiranim podjetjem! Na podlagi dogovora in nato odpovedi obiska gospoda Martina Prinsioo-ja, trgovinskega svetnika Južnoafriške republike, Vas obveščamo, da pride g. Prinsloo na obisk v Celje dne 21, junija 1994. Z razgovori pričnemo ob 9. uri in bodo trajali do 14. ure. Naslednji dan, 22. junija' 1994, si želi g. Prinsloo obiskati nekaj naših podjetij. Kontaktna oseba: g. Edo Gaberšek, Območna Gospodarska zbornica Celje GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE - CENTER ZA INFORMACIJSKI SISTEM -SLOVENSKA 41, LJUBLJANA NOVA DOBA Naročilnica Ime:...................... priimek:...................... naslov:.................................................. naročam časopis Nova doba na naslov Na gornji naslov mi pošiljajte.izvodov. število Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika MALI Ei OGLASI • KLAVIR, Plagius Schla-chter Graz opus m 87, starejši letnik, ugodno prodam. Tel.: 069/ 65-039 • HITRO IN POCENI tipkam diplomske in pripravniške naloge na računalniku. Tel.: 063/ 38-670 • ZASTOPNIKI in vodje skupin (izkušeni!)! Vabimo vas, da se priključite pri prodaji zanimivih knjig (Elektrotehnični priročnik - prevod, Naselbinska kultura na Slovenskem - sl. in angl. jezik - lepo poslovno darilo). Tel.: 061/ 313-028 • MOŠKO KOLO, zelo dobro ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Adela Korošec, Pucova 5, Celje, tel.: 063/ 33-607 Trgovina Kranj vam iz svoje prodajalne nudi po ugodni ceni rezervne dele za traktorje Tomo Vinkovič, Ursus, Fiat Štore, Univerzal, IMT, Zetor, kosilnice BCS, program SIP Šempeter, gume Barum, vse akumulatorje Vesna in Topla. Primer: 12 V 100 - 8.050,00 SIT. Pošiljamo tudi po pošti. Pokličite nas ali obiščite na Smledniški c. 17 v Kranju. Tel.: 064/ 324-802 • VINOGRADNIKI! Ugodno, novoizdelani klopotci. Tel.: 063/ 27-513, po 17. uri • PURANI - beli pazinski velikani, težki 5 do 6 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo (dosežejo 25 kg), po najnižji možni ceni! Tel.: 069/ 82-838 • PREMOG iz Velenja z dostavo po najbolj konkurenčnih cenah. Tel.: 063/ 858-347 • STANOVANJSKO HIŠO -staro, neto površine 52 m2, s pritiklinami (gumno, hlevi, klet, neto površine 50 m2) ter NO- • KMETOVALCI! Agroizbira MALI OGLAS Moj naslov: BREZPLAČNO Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom “Za male oglase” in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. VOZGRAJEN STANOVANJSKI OBJEKT do 5. gradbene faze, neto površine 132 m2, s pripadajočimi stavbnimi zemljišči in posestvom (sadovnjak, njiva, gozd, v velikosti okrog 1 ha) v Kruplivniku št. 80, prodamo najboljšemu ponudniku. Tel.: 0043/ 222-8349-305, po 18.uri. • BREZŽIČNI TELEFON, kodiran, s spomini, dvojno tipkovnico, interfon, nov, prodam za 200 DEM. Tel.: 063/ 36-144, do 11. in po 21. uri • DVOSOBNO STANOVANJE z opremo ali brez nje v centru Novega mesta prodam. Tel.: 068/ 28-853 • BETONSKI ZIDAKI 25, 20 in 12, talne plošče, travne plošče, škarpniki, robniki, nosilni stebri, zračniki in vrtne ograje. Cementninarstvo Šurbek, Poljčane, tel.: 062/ 825-303 • AVTOMATIK, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel.: 069/ 22-695, popoldne igra nove do Od vrat do vrat iščemo petnajsttisočega naročnika nove dobe ♦ iščemo petnajsttisočega naročnika Namesto pol kilograma zlata Avto za naročnike Nagradno vprašanje ■Kdo je napisal znamenito uspešnico KAOS: Jože Pučnik James Gleick Janez Janša * Ime in priimek avtorja izpišite na dopisnico, ki jo morate do 15. julija 1994 poslati na naslov uredništva Nove dobe, Aškerčeva 15, 63000 Celje, skupaj s potrdilom, da ste naročnik časopisa s plačano celoletno naročnino, ali fotokopijo spričevala, da ste tekoče šolsko leto v zadnjem letniku na katerikoli srednji šoli v Sloveniji končali z odličnim uspehom. Vsi sodelujete v žrebanju za Renault 5. NOVA DOBA - najstarejši zasebni časopis NOVA DOBA - resnica z drugega zornega kota NOVA DOBA - za naročnike brezplačni mali in komercialni oglasi Stari naročniki so že v igri. POZOR! Vsi odličnjaki letošnjih zaključnih letnikov slovenskih srednjih šol, katerih starši ali sorodniki so ali se bodo naročili na Novo dobo, in nam bodo poslali fotokopije zaključnih spričeval do 1. julija, sodelujejo v žrebanju prve in vseh ostalih nagrad. Ne pozabite, prva nagrada je RENAULT 5! Žrebanje že julija! e^iupojeu eBaoosiiisfeuiad oiuaosj ♦ aqop anou e^moojeu efiaoosjiisfeuiad ouiaos; igra nove dobe Močvirje Ljubljana je praznovala o-semstopetdesetletnico omembe svojega imena v bavarski obliki, čeprav je bila leta 1144 uporabljena pravzaprav italijanska oblika imena (Luwiga-na), šele dve leti kasneje pa nemška. Po tej različici prihaja ime od močvirja (Laubach -Laibach). Zaman se je leta 1788 hudoval Anton Linhart, da je čisto odveč prvotno slovansko ime Luba (Luba, Lublena, Lublana) izpeljevati iz nemške oblike (die Gelibte). Ljubljana je torej praznovala leta 1994 stolovanje Ulricha iz Ljubljane, ki je bil brat koroškega vojvode. Grad (pa-lacio) je bil sedež fevdalne oblasti koroške rodovine Span-nheimovcev, ki so s svojimi ministeriali in vitezi obvladovali tudi vse bližnje gradove: Goričane in Jeterbenk pri Medvodah, Polhov Gradec, Sostro, Ig, Falkenberg pri Turjaku, Vzhodni grad nad Zalogom in Hrušico. Ta obrambni pas je obkrožal span-nheimovski castrum kapitale: Ljubljano Župančičeve nagrade V Ljubljani so se v soboto s pravljično prireditvijo v režiji Damirja Zlatarja Freya in s podelitvijo Zupančičevih nagrad oddolžili svojim umetnikom in kulturnikom. Župančičevo nagrado za življenjsko deloje prejel gledališki režiser Mile Korun. Župančičeve nagrade so dobili Olga Grad, Vinko Moe-derndorfer, Alojz Ajdič, Vita Mavrič, Matjaž Farič in Marko A. Kovačič. Jezik Ob srečanju Milana Kučana s hrvaškim predsednikom Tudj-manom je slovenski predsednik pozdravil v slovenščini, nato pa vprašal, če lahko nadaljuje v jeziku, ki ga zna, ker je bil včasih podoben hrvaščini? Tud-jman se je kislo nasmehnil in dejal: Milane, nemojte zafrkavati! Panorama NATALIJA BANOVIC, 15 let, plesalka Plesne šole Pingi iz Maribora, je s svojim plesalcem Zoranom pred nekaj dnevi postala nova mladinska državna prvakinja v latinsko - ameriških plesih Nasilje nad Indijanci Dve indijanski skupini, Macuxi in Wapixana, iz Roraime, dežele v ama-conskih deževnih gozdovih, sta bili poklicani na pričevanje zoper družbo oko-liških rančarjev, zlatokopov in pokvarjene policije, ki so obtoženi najrazličnejših packarij, med njimi umorov, posilstev in mučenj Indijancev. Federalni veljaki so se zavedli svoje odgovornosti in skušajo zaščititi ogrožena brazilska ljudstva. Obe plemeni sta bili izpostavljeni zaradi svoje obdelovalne zemlje, ki še ni registrirana kot rezervat. Podtalna organizacija Bivšo spremljevalko teniške zvezde Bjorna Borga so v soboto aretirali zaradi večje količine mamil. Policija trdi, da je sedemindvajsetletna Jan-nike Bjorling članica podtalne organizacije, ki trguje s kokainom. Po zaplembi kilograma droge in ene polavtomatske puške so poleg Jannike aretirali in v Stockholmu obdržali še pet drugih. Bjorlingova je mati Borgovega osemletnega sina Robina in on je zaradi nje pustil svojo bivšo ženo Mariano. Skrajneži postrelili navijače Trideset milj od Belfasta, v majhni gostilnici 0’Tooley’s, so protestantski skrajneži postrelili šest navijačev, ki so tam prenočevali, prišli pa so na ogled Svetovnega pokala. Zločinska organizacija UVF - Ulsterska prostovoljna enota, pravi, da počenja vse te napade in pomore s ciljem, da bi preprečila odcepitev severno irske province od matične Britanije. Policija poroča, da je to najhujši naključni uboj v zadnjih osmih krvavih mesecih.