Tečaj XIX. ospodarske, obertniške 3 m iiaro — ízhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. CO kr,, za pol leta 1 fl. 6 0 kr., za čeieit let pošiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20 kr., za pol leta 2 fl. 10 kr., za cetert leta 1 fl. kr, nov. dn. SO kr. V Ljubljani v sredo 30. oktobra 1861. Gospodarske skušnje. s p r i d e n 1 a t v i c e. m I e k Ako o d cr a pa nesnazne m m d (Zve pio gotova pomoč, da krompir ne g nj i je). Da žveplo odverne bolezen na terti, je po obilnih skušnjah že poterjeno. Gosp. Komini iz Bočna v Ti roli ti pa terdi, da pak klaj Namesto sprid ta dva klaje d£ vzroka, jaj krava od bro to na /.dra v in ce nisi v stanu, p napačne klaje, zboljšuj v J saj tem, da daješ živini vsaki dan uekoliko tudi ubraui krompirjevo bolezen. Tako-le piše: „Francoz B 0 j j Skerbi Za snažnost mlečnic in latv Marés priporoča žveplo zoper gnjilobo krompirjevo. Napravil si je žveplevega prahu (žveplevega cveta, Schwefelblumeu), pa ga je z mehom potresil čez krompir enkrat mesca ma- 'eno £i;co tudi še nekaj druzega. Ako vid • V p e 11 n Svetuj m se i prihaj primešaj mu ber P da ti mleko plavkasto v • .... - molzi na vsak bokal mleka k lega, drugikrat vélikega serpana in še enkrat mesca ki-movca. Odbral si je za to skušnjo 47 krompirjevih germov, ki so na njivi 47 kvadratnih sežnjev prostora imeli. Porabil je za to poldrugi funt žvepla. Krompir ta je bil dosti de- j in od mu boš to pako ali 3 tedne moraš tako ravnati. AI pa 2 žlici zasirjenega mleko hitreje skisa mleka na pa primešaj eno ali d k bokal 1 stori 9 al lep da se belo ti ostane in smetana se beleji, prav okusen in čisto zdrav, drugi pa bolán." Ta skušnja me je spodbodla, da sem tudi jez poskusil žveplo. Jez sem pa to reč tako naredií, da sem si kos lep odloči, CD a p To je sk lej pomagalo. bo sne tj a va). Gosp. Pič, oskerbnik velike grajšine, naznanja to: „V bukvah njive odbral in v vsako jamo pod krompir enmalo žveple-vega prahů vergel, na-nj pa krompir; mesca rožnika sem drugikrat krompirjevec France Novak" ime svetio, sem bral to h » Skušeni kmet k so prišle leta 1855 7? Ze veliko veliko let nisem pervikrat, mesca malega serpana pa enega delam zernja etjave pšenice mel > pa nic druzega na ne ne z žveplom potresil. Mesca vélikega serpana je bil pozvep- žetvi i kakor to, da si za seme omlati Ijeni krompir kaj košat in lep, včs drugi pa je kazal ze preden se še po ti ti začenja u pšenice berž po očitne znamenja, da Ko je přišel čas, da ga izkop ijem, je bil uni, ki sem mu žvepla dal, čisto zdrav, na pol debeleji in za tretji del ga je v vsaki jami več bilo, — drugi pa je bil poln lis in marog. Požvepljeni krompir se mi je ohranil čez zimo včs zdrav pognil. délai leta 1857 je to 1858 i 1859 in 1860 > Tako sem tud in res je taka. jez Ker tr podarjem še malo znano, jim povem, uaj tudi oni skusijo > drugi pa je do božica že zlo Gospodarske novice (Kako dolg m konj ti b klaje) (Kolofonij brani kisanje vina). Kolofonij (to je, so poskušali nedavnej na Francozkem, ker se jim važno kuhana smola) je za vino skor to, kar je hmelj za pivo zdí editi kako dolg konj na priliko, v obsedenih in za (ol), da se ne skisa. To mora vzrok biti, da na Gerskem pertih terdnjavah živeti morejo. Zvedili so to-le : Konj more kolofonija dajo nekoliko v mošt, sicer bi se v onih gorkih 25 dni brez klaje živeti, če le vode piti dobiva. Le 5 dni krajih prehitro v ocet ali jesih prevergel. Kolofonij se ne pa živi, ako klaje, pa celó nič vode ne dobi. Če pa je raztopi ne v vodi ne v moštu, ampak se zmeša z drožjami skozi 10 d klaj dobi pa p vod zelodec včs in tako vinu nikakega zopernega okusa ne dá. Tako Iz teh skušinj je očitno, kako potrebua j smo brali v Dinglerjevem polit, journalu. (Vi š nj evo ali plavo mleko). Dolgo je veljala misel, da plavo mleko izvira iz kake bolezni vimena ali da klajo dobila, kteri so bile take zeliša primešane, vpade. voda in kako zlo po nji hrep konj živina . P9. HV HR ki imajo višnjevo barvo (indi Pametnik našim gospodarjem cr v sebi. Novejše skušnje (Sadna dežela lepa dežela! pa kažejo, da napačno kisanje daje mleku plavo barvo, svojem „Schweizerboten44 v sporočilo Po skušnjah Fuksovih so tište plave pike, ki se prikažejo svojega sina, ki je potoval v ptuje, pravi ua mleku, ko smetana na verh stopa, moćelke vis 5) Ako, dragi Zschokke v rokodelca do med drugim to-le : nekega sinek moj, priđeš v deželo ali deželico i kjer njeve barve, to je, nevidne živalice, ki jih Fuks v latin- so ob cesti sadně drevesa zasajene, spočij se tukaj, zakaj skem jeziku „viribo cynaogenus44 imenuje, in ktere se za- v deželi si, kjer prebivajo pošteni ljudje, ki imajo glavo na redijo, kadar so mléčné shrambe in latvice za oživljenje te pravem mestu.44 Naj bi si vsi gospodarji mile naše slo živalice ugodne. Ne more se pa natanko doiočiti, koliko časa venske dežele zapomnili te kratke y pa veliko pomenljive je treba, da se naredi ta žival, ker to zavisi od unanjih besede! okolišin, kterih do pičice zaznamovati ni mogoče. Najraje se zarede poleti, kadar je vročina velika in se mleko naj-hitreje skisa. Skušnje so učile, da mleko plave pike dobi, kadar se kravi spridena, plesnjiva klaja, sprideni in skisani ostanki v olarnicah (pivarnicah) in žganjarijah poklada. — Ognjeno leto. Neznano ko škode je nesrečni ogenj napravil spet V letos. Marsiktera vas je že pospra takih okoliščinah je v mleku že zárodek omenjenih živalic delke, al zatrosil se je ogenj, in če pritisnejo zdaj še druge unanje napake zraven izeimijo živalice, po kterih prihaja plavo mleko. ste tedaj krive te napake: ena je po » Dve se reči premenila se je v strasen k ? * bila vse svoje pri-HH| ko v eni uri radost na mestu prejšnih poslopij in prej se je gori omenjeni klaji vidilo i Ako me ekoliko pepela > pređi or I b slovenski ! pobaraš 9 odkod nek priée, da se toliko škode po • « ognji pri peti, ti ob kratkem to-le odgovorim : v Večidel iz z a n i k e r n o s t i." Drobtinčice o ptujih besedah Torej 9 preljubi Slovenci! Se škode ognja varovati 9 Noben jezik ni prav čist in nima zgolj svojih lastnih vtisnite si zlasti štiri nauke globoko v serce: svojega brata slovenskega besed, temuc marsiktero ptujo. To pa izvira odtod, da je jedno ljudstvo od drugega stvari, kterih samo ni imelo, z Pervi je: Luči brez laterne pod streho na dile ali v imeni vred sprejelo, ali pa je na mesto drugega ljudstva hlev nikoli ne nosite, goreče treske že celó ne, da bi jo v stopilo in ze tam mesta, sela, brege, potoke in druge stvari steno vtikali ali pa svečo na slamo postavljali. Slama 9 ki poimenovane našlo; ali pa si je drugo ljudstvo podverglo zgor visi ali spod leží, se zapali, in tako en sam za- in njegove besede sprejelo, da bi se njemu dopadlo in ono od nikern človek celo vas zazge > ter vaščanom beraško palico njemu bolj podložno bilo. v roke potisne. Drugi: Zato prašamo: jeli so sledeče besede res nemške? Ako pri nas ni navada, da bi stergarji dim Beck, Backer, backeu peci Peči je slo nike osnaževali, naj jih možki s košato smreko ometajo vanska beseda. Od tod besede pridejo pek, peč, pečar, sicer pozimi vsakega mesca, poleti vsakih 6 tednov. pečilo, pečenka. Od totih so Nemci svoje vzeli. in v Ženke naj jistanje okoli dimnika in tudi celo kuhinjo po Gast gost. t s ost izhaja od gosti ti, pogo gosto ostergajo. Srenjski predstojuiki pa naj oštro na to stem shajati se v kaki veselici, jestvini ali pitvini 9 c o n v i «r ledajo, da vsaka hiša imela bo kuhinjo in dimnik zidan. vari, in toti delezniki se pravijo go s tje. ,,Oni se dobro Tretji: Vi tobakarji, posebno vi hlapčoni in gostači! gostijo « 9 je toliko kakor: „oni so v družbi dobre volje, dobro u lule ali fajfe na skeden, pod ali parno nikdar ne jemljite. jejo in pijejo". Od teira imajo Nemci svojo besedo Gast iu Kdor pri keroii ali slami tobak kadi, naj se po cesarski Gasteraj goscenj e Beseda mostiti ima tudi hud postavi z zaporom ali palico kaznuje. Pijancu, z gorečo pomen; zakaj v nekterih krajih pravijo ljudje od treslike ali lulo v ustih, hitro mu jo vzemite, njega pa spat spravite, zimice (merzlice), če koga pogostoma obiskava in močno Tobak je v južni Ameriki domá, na otoku Tobago (toraj trese: „danes me je pa jako gostila!" njegovo ime) ; raste ta zel brez setve, kakor lapuh pri nas. Garten o g r a d. G art je toliko kakor grad, Přinesli so ga v naše kraje leta 1560. Začetka so tobak in izvira od graditi, ograditi, in dajeograd zagrajen le imenitni in bogati pili in noslali , sedaj ga pa že komaj ali ograjen i se zato pravi ograd; od tega menda nemško dolg smerkovec pije, ter z njim velikrat dve pedi zatrosi. Kar veljá od fajf, veljá tudi od smodk kterih otrinki so že toliko škode napravili. oirenj U a r t e u. (cigar) 9 Zatega del dragi stariši slovenski! branite sinovom svojim kaditi tobak po kterem se sedanji čas največ nesreč pripeti. 14. av 9 9 bati, Grab, Graben. Grab, grob od grabiti, gre o* robati, grabati, in od tega nemško Grab, Graben, g r a b e n. I or el jez Igel od igla, N a d e I, iglač N a v svojih mislih „ali Bohiuj ali Ra doljco po a y dokler nazadnje navlada misel : kaj se boš klátil aséh ; pojdi v mesta in tergove. Dictum factum hajd v Ra doljco; tù bo za te več gradiva kot v onih visokih iz Varaždina nam je si. vredništvo humoristično- krajih, o kterih je že marsikter pisatelj in pesuik svoje pero eatiriškega časnika „Podravski jež" imenovanega po- poskusil. slalo program tega novega lista, naj bi ga oklicali tudi v Ko bi slovenskega „Bádecker-ja" pisal, to je, knjižico našem listu. Radi storimo to in vabimo tudi naše Slovence, v rudečem usnju vezano, kjer se oznanuje, kaj je v tem naj si ga naročijo. Poziv se tako glasi: „Sadržaj lista ali unem mestu znamenitega, bi od Ra do lj ce ne povedal ovog biti će poveći i manji članci humoristni, i satirični druzega, kakor da je - " y za Kranjem drugo mesto na Goren crpljeni iz domačeg života t. j. novelle, pripovedke, dosetke, skem, ki bi ga ptujec za pošteno vas deržal, ako bi poprej dvo£ovori, pjesme, putopisi i životopisi, kritika, u obće jed-' ravno ne bral, da je že starodavno mesto. Pa neki strojar sve što na humorističko-satiričko polje spada, ki se ponosno radoljškega mestjana imenuje, mi je, včs na- y nom recju, List ovaj, koj će svakog meseca izlaziti tri puta, naime vdušen za cast in slavo svojega domaćega kraja, z dostojnim svakog 10., 20. i 30. i koj će početi izlaziti tečajem mě- naglasom pripovedoval , da je že Radoljca mesto iz staro- seca Prosinca (decembra) ove godine u Varaždinu, donosit davnega veka, Nace Kuranda bi rekel: „Noch aus den fin- će i satiričkih slikah prama sadržaju , što ipak od broja stern Zeiten des grauen Mittelalters." Pripovedovali so mi, predplatnikah zavisi. Predplatna cena na celu godinu za da ima čudovite privilegije iz 12. in 13. stoletja, ki ne a domaće 6 forintih . za izvajnske s poštom 6 forintih 80 vern, kakošne čudne časti in bremena radoljskim „purgarjem novčićah, a za pol godine polovica. Četvrtgodišnja pred- nakladajo. Ali imajo Radoljčani za te privilegije tudi svoj plata neprima se. Gospoda , koja na ovaj list predplatiti arhiv, ki se s 7 ključi zapira, in svojega arhivarja, za vse svojega arhivarja V/ to nisem vprašal. Vprašam le Nemce, kdo jim je dal oblast rekel: počasí se gré naprej v boji z nemškutarijo ; al ko našo Radoljco prekucniti v Radmanns-d o r f ? enkrat nogo za en korak naprej zastavím, me nobena pe- Značajno za vsako mesto je, da ima kako napravo ali kienska moč več ne odmakn Res eb a b nam bil pri institut, kteri naj se že kazino, ressource čitavnica ali nas na Slovenskem povsod takih moz, ker pri nas so ljudj v sers tat" imenuje, kjer se časniki prebirajo in se na večer po 121etnih skušnjah Bacho regimenta že skoraj povsod posebno „haute volée" ali „smetana purgarjev" zbira. # Da ima Radoljca kaj tacega, nisem nikdar čul, tudi se ne ponašam, da bi bil sam to znajdel, le neki pravoslovec, moj dobri prijatel, je po naključbi radoljški salon zavohal. neki večer tak v ř v lako potoplj d se komaj več k pubč pajo njskih zadevah krekati Y Zarnik Pripovedoval mi je, da je letos mesca avgusta po dolgočasnem popotvanji, truděn in oprášen, v Radoljco priromal. Bila je že enajsta ura — za kmete ura strahov > za » nobel purgarje" pa ura salona. Mislil si je, pridsi v »terdi. Kratkočasnice. Na Gorenskem nabral Razorka. Z živimi pričami se bolj kakor le z besedami resnica radoljško mesto, da je kak teržišk Mojzes Radoljco (more Ker se nam v eno mer od nevednežev ali protiv biti zavoljo dr. Toman kaznoval, da bo 3 dni in 3 noči egiptovska tema, in da je zdaj perva noč, Al njegov dobei • ft genij dalje pelje v sredo mesta in naenkrat zagleda svetle okna in čuje živo govorico in sunder. Po svoji ponizni pameti si misli , gotovo je tù v sredi v taki visoki hiši mestni salon. Stopi noter, si dá od restaurateurja — vulgo kerčmarja — piva prinesti in se mirno, ponižno in v božjem strahu k vratam vsede. Pervi časnik, ki mu v roke pride, nikov očituje, da nas slovenski jezik je revež, Ie za otroške bèblanja pripraven, od druge straní pa z neko serboritostjo svetu trobj, da je nemška kultura pri nas že vsako tudi borno bajtico oblizala, bo najbolje, da se taki živi spomenki (Denkmáhler) nemške „kulture*' pogostoma svetu razode-vajo. pana, nekega srenjskega žu je „v/a«, uuu »»cm , »>«t ov- »«»j » ""^»j« riv,jujv5 gieue lacin lmeniti je to tudi slovenska kazina. Ogleduje si zlo živo drušno odlomke za kratek 5? Ost und West" kar «•a še bolj v mnenju pote»juje, da Ker imam v rokah zapuščino , ki je celih deset let se potil „ad majorem gloriam" one kulture, pa še tudi druge enake spomínke, sem se na-menil na svetio dati knjižico, ktera bo obsegala vsakojake raz- glede tacih imenitniših pišem v Xovicam" pa podam nekte re in zapazil je med drugimi mestjani cr ospode čisto černo cas; zagotovljam jih pa da od vseh teh oblečene, vse v frakih, berke mozko navihane in obraz v ^vetu lagati a zlo pomenljivih, diplomatičnih gerbah. Ti gospodje so pišem imam originale v rokah, in da moj namen ni „Triest.", „Tagespošti" in „Presi", ampak lokal za bokalom setkali kar niso ravno manire salona s celó bakrenimi nosovi so že enmalo križem gledali, na vse gerlo politikovali, neizrečeno se ustili; drugi sosedje so jih pa verno kakor svete 3 kralje poslušali. Mislil je , da so to gorenski Thouveneii, Valevski ali Rika- izperva isoliti; le njih jezik se je mojemu prijatlu enmalo čuden do zdeval, ker v svojih diplomatičnih izrekih so jo po nemški cr i) _ rezali, kakor naši kranjski „urlaubarji". Njih politična vorica se je vila, kakor povsod v taistem času , lahko z resnico pokazati mu le, kako nepotrebno se pisavci in uradnije terpinčijo s tujim jezikom, namesto da bi se jim službovanje olajšalo z domačo pisavo. Al dosti je besed; naj sledijo sedaj nekteri „spominki" toliko povzdigovane „kultureJ iu bravci sami se kratkoća-sijo z daljnim premišljevanjem : „Nr. 69. Lobliche k. k. Bezirksamt! Wird gehorsamst Angezeugt, dass Letztens wie der Herr k. k. Steuer Inspektor bei Mittags- \V tu v- war habe zu Mittag bei jV Hvala B ar u, d 55 Slo Prijat u pametnih in postavnih župan ma ledeče mo tud tukaj na K oroške (Steuerbuchl), kter Iz slovenskoga Štajerja 22. oktobra. Danes je v pa tudi v slovenske Vid so b sem te d natisnjene 55 davkne buk in prav gladko e v nemskem, zraven slovenskem jeziku. In Benediski okolici ter^atev dokončana. Sadja je tù zares veste, kd precej; polnjak jabelčnice se dobi za 10 zlatov. V ljuto- sprožil in in merskih in pa na pra v radífonskih goricah se je pa tergatev v s tri ci pri Plib je ta . Ti pa ko ki j k j to mod in ročno rec m se ímeriuj e srenjski župan na B J o ž e f K r a u t. tednu sv. Terezije začela; kmetje izverstni mošt po 100 go vi županii se slovenščina ko čisla in °J zlatov štartinjak prodavajo; Benedisko pa zlatov. Obiskal sem gosp. D. Colnik-a, od 60 do 90 ima po šolah in jih bo tudi dobila v pisai znanega iskrenega Slovenca. Njegovo gospodarsko poslopje je tako prilično ar k d Z a predstoj nika ar T+ osp Wolf pozna ekdaj serčen prijatel in podpomik V nje-pravice Kar mi c. k. je on ze i jezika. k © postavljeno in umetno vredjeno, da naj bi si (T9 vsakteri Ako se župani in ces. predstojnik lep f pijo in po ohledal. ki si novega o/nisliti želi. Posebno se pa odliku- vorij i b slovenščina skoraj po kancelijah bolj štimána. jejo moralni pregovori na obokih različnih predalov prav B daj več takih predstojnikov in žup f SI • v sem primerno zapisani Jaz samo enega omemrn, ki je družini tudi pripoved glasí: tern v peti, nad spavnico viditi, in se tako ur spati je zadosti." Tudi cirilica ni pozabíjena. 5? Sedem Ta ar gotovo ne bi „uemškemu" hišniku udal, ka Pi V se 80 Iloz t° j , kak 'olj nj end ar m J Slovencom to močno dopadlo kt k P P da hočejo našim bolnik ospod vlastnik se naj bi se vsa družina slovenska zavoljo njega nemško učila, Nen kakor, žalibože, mnogi terdi Sloveuci izneverjenim uradnikoin nesi in nemškutarjem se udajajo iu priklanjajo, ter tako sebe iu^HH aj naše dni nemške dohtarje vsiliti. Naj £rejo N avljat, ali pa naj se ueijo k B » k bi se kd topil Sl takega nameniti ; slišal sem praviti, d pliberske ok a so rekli. p reka j vsi smo nedolžno družino prodajo. pokonci in vsi protestiramo. Saj koliko pa služi nemška izobraženost celó duhovšćini, voj sveto besed ko lepih pra so nam svitli cesar s b zaterdili, kaj jih bojo ktera Slovence podučuje, pokaze naj sledeča pred nekterimi drugi ljudje nam kratili? ljudí se pogovarjati; pom ako sem na svoje ušesa slišal leti resnična prigodba. Poznal sem novo posvecenega du fcovna, ki je pervikrat pridigoval. Pri oznanilu, da bodo m J nisem mogel. V ? ljub m oj p i # t 5 ob dveh litanije, in v tednu ena sveta mesa popevana mu še je dosti dobro šlo — ko pa začenja nova zakonca oklieavati, se mu sila terda godi; oklic je župnik (fajmo- oški Slovenci malo bolj počasni, pa da sem jih; al besede podret itel, da so naši kose tudi oni zbujajo u Iz Bi okolice 25. oktobr v S Iz vseh kotov ster) mu nemsko začerkal ; nevedšemu tedaj. kako bi naše mile slovenske zemlje dobivate drage 55 N d « v „ledig « m i n d e r j â h r i g" po domače povedal , mu kri 55 pise, samo iz nasela brežkega okrožja še nisem nič v vaših stopa v obraz, vedno huje ga stiska k 5 sreči pomaga je imel rekoč : predalih ćital. Ako mi dov 5 Va hočem iz naše okolice včasi nekoliko pisati, da se po svetu zvé lastiiega brata oklicati , in si tedaj berž „Moj brat si hoče županovo Mico za ženo vzeti; kdor ima d tukaj na krajnsko-hervaški meji med Savo in Solio slovensko ljudstv • ř * i i v • • • 1 kaj proti temu, se naj pri gosp. fajmoštru oglasi!" Se prebi 5 ki oj Ijo, svoj odne običaje in svoj mili ve i da se je vsakemu nazočemu obraz na smeh vlekel. ki jezik iskreno ljubi ? se bleke jim pok P t « j Še dandanašnji se tu pa tam nahajajo nemško pisane ozna-nilnice; oklicne liste pa sem celó diačko pisane vidil Proh dolor! čemu takošne burke? Naj bi se toraj oznanil-nice, in posebno občine in vasi po slovensko pisale, ker je na uovo pridšemu duhovnu v veliko postrežbo. piih, ampak možki in enske se z d « t in Kuhar. Iz Slovenskih goric na Stajarskem toži nek do CIJO ponos da tukajs naše ako bleka je po stari bela domaća c Ćudil se boš tedaj, dragi bravec, im platnom obla-venski šegi njih kako je mogoče, uradniki na vse usta terditi morejo, da Sl kolice le za nemščino gorijo! Dosti bolj prav bi b bi ti * > inoljub 55 Slov. Prijat." tako-le: „Ljubi Prijatel! milo se Vam moram potožiti, kako slabo se nam ubogim štajarskim Slo vencom godi. Vse moci se za naše zatiranje napenjajo. Tako konštitucijo, kakor je še zdaj pri nas na Štirskem, so sam večni Bog vé kje žvalili! Kantonska predstojnika, ptujski, zgornje- potujeta od fare do fare, pokličeta pred se žu- gospodje rekli: „Mi hočemo nemščino vkljub vsem tukajšuim platničkarjem !" Kar sem rekel, naj poterdijo sledeče skoz in skoz res nić ne prigodbe: Přetekle dni so bili duhovni in posvetni voditelji ljudskih šol , pa tudi srenjski predstojniki in odborniki v Brežko uradnijo poklicani , da hočejo nemške ali slovenske šole. Ker so pa radgonski, pane po vejo, a pri nas uradniki ljudi Novice" tako „bearbeitali 9 kakor so nam J5 naznanile od Radgonske in Ptujske okol , ter jih barata, kakošne so njih želje, ćesa se otroci učijo, koliko in odkod imajo učeniki plačilo, in kar je najbolj važno: kakošne hočejo imeti šole, slovenske ali nemške. Predstojnik njim poprej vse razloži, ter na pr. pravi: pridejo vaši sini na vojsko, je potrebno, da razumejo nemški (se vé da vojska gré čez Nemce!); priđete ni čuditi, d se je eliko kmetov za nemščino odločil se ker nevedno ljudstvo ne vé , da ljudska šola je za to , da se otrok nauči v domaćem jeziku za ljenje potrebnih stvar uekolik » ne pa za to, da se kakor kalin ali popkar uči skih besed zvizg ali. kako veselo j ar te spod Nam bo jako drago. V red uradnik svoj protokol pisal! Ko pa pridejo nek duhoven ali kake dolžnosti sprejela, in prošnjo tudi spolnila; ravno gospod na versto in na prašanje: kaj bi šolam najbolj ko- ta urednija, ce tudi delà ploh p ristilo in ljudem pravo ljubezen do ucilnic vcepilo odgo tud • • vorijo: „ ako hoćete našim šolam na noge pomagati, naj se i italijansk kemu svoj« uloge. Pametni ljati y začne v kaneelijah slovensko pisariti, da bi kmet spo- enakopravnosti i nemško, sprejema enako in previdni možje dajejo svojo nalogo spolnujejo po tirjatvah per italijan- in pri tem ne upijej ne znal, da njegov otrok ne hodi zastonj v šolo, ker mu ščino y ne kancelijske dopise prebirati zná u y se cr » ospod v kancelii, vès in ž nj per slovensčino apreduje tudi s - mirno venska gredó dalj svoj pot y osupnjen , kakor bi ga bila osa pičla , trikrat na svojem Iz Senožeske fare 19 okt rodnost Z V 40 listu stolu sem ter tjè pomakne, berke zaviha, ter pravi : To pa sem omenil, da nam marsikaj serce teži; uaj danes le eno že ne more biti, ker mi uradniki sami slovenski ne znamo tistih težav v kratkem omenim. Veliko srenj senožeske oko ar & in tudi nimarno povelja slovenski pisati." Nazadnje praša lice ima pravice do senožeškega gospod uradnik kmete ene fare, kjer duhovni pomoćnik pro- Vse te upravičene srenje so se (iz rajsinskega kakega gojzda „Loza*1*, cilja in kouca stovoljno otroke šola : ali hočejo nemško ali slovensko šolo? ne vém) Verli slovenski možje odkritoserčno odgovorijo : „Mi nimamo organizirane šole, in za razdelitev tega gojzda pri dotični c. kr. cr » ojzdni rešitni komisii v Postojni s pogodbami že pred 2 • V gosp kaplan bojo že učili, kakor je letoma zastopile. Kmali potem je vsaki upravičeni srenji prav « Pa bivendar, jih gosp ur. nagovarja, prosili, da se bil nje del gojzda po priliki (approximate) odloćen y al vam nemška šola dovolí. „Crnu bi nam pa bila nemška vendar nobena srenja prav za gotovo za meje svojega šola 5 ga zavernejo kmetje, mi smo Slovenci in hoćemo Slo- hodnjega kosčka revnega gojzda ne vé, kje da bo , da bi Ste venci ostati." Nevoljno jih gospod spustí z besedami: „ li samo vi taki bedaki , da se za slovenščino poganjate. Mi brez vsega druzega pretresovaje rečemo Ie to ga mogla u y da go garje odrinila v svoje varstvo vzeti. Grajščina je svoje lo-od tistih strani gojzda, ko ima soseskam v last priti, y SVOJ odbrani najbolj obraščeni cr » ojzd v svoje y spodje, kteri se še zdaj pri nas ravnajo, kakor da bi ne srenjske dele gojzda pa vccnemu Bogu v varstvo po bilo 20. oktobra 1860 in 26. februarja 1861, ne služijo dala. V V V [Jpravičenci pa tudi neupravičenci ravuajo s ne Bogu ne cesarju, pa tudi slovenskemu ljudstvu ne, ako- temi sreujskimi, že od nekdaj zlo oglodanimi gojzdi kakor ravno jim slovenska pogača dobro diši in vince iz sloven- mačka s salom. Da po takem ravnanju se mora imenovani skega barivčeka jako tekne. Bos: pomozt f ar e> ojzd v kratkem času v grozoviti skalnati kras spremeuiti, S Pivke 20. okt. Sedanja letina se v poslednje ne skazuje ni dvombe , in tako se nam zlo žalostný příhodnost kaže. toliko slaba, kakor se je bilo poprej bati zavoljo velike suše. Znano je, da silovita burja je perva šiba našega kamnitega Pervo žito, če je dalo manj zerna , je pa zneslo bolj tež- kraja, pa čedalje bolj se ji vrata sirijo, tako da nam bo še kega ; pri bolj zgodnji ajdi tukaj sejejo le prasno je to pešćico zemlje popihala z naših medlih njiv in senožet suša manj zlega storila, bolj pozno je bolj pomorila; korun je in znesla v jadransko morje. „Novice" dovolite, da vas po manj številen, bolj droben, vsaj pa ne gnjije; repa in korenje prašujem: kaj je že doveršil slavni odbor, ki je po nasvetu pa se v bolj vlažni jeseni lepo zraša in obeta dokaj pridelka. gospoda poslanea dr. Župana bil v Ijubljauskem deželnem Turšica tudi raste in rodi na Pivki, če jo sadijo, ce ne, pa zboru 16. aprila t. 1. izvoljen za to, da se rešitev servi ne y to je skušeno to leto v vasi blizo Postojne, za odgovor tutov, kolikor je nemarnim kmetovavcom. Delo z oprostenjem gojzdov in y Pomagaj te mogoce hitro pospeši in hitro doverši? nam, tisti, ki znate in morete! Se nekaj ! Že pašnikov se časoma v naših krajih izdeluje; kar se tiče od 13. t. m. pri nas prav merzla burja noc in dan hudo postonjske grajšine, bo soseskam oddala svetá, to je gojzdov brije; vso je posušila; iz dolenjega Krasa hodijo k nam in in pašnikov za njih gojzdne pravice; pa grajšaki niso po- v Dolenjo vas po vodo, ker je ondi tako huda suša, da za vsod tacega voljni, raji bi gojzdne pravice še dalje sami les odkazovali soseskam in kmetom regulirali, to je y živino vode ni. Tudi dva nepovabljena gosta nam je pri y in jih gnala; ko je 15. dan t. m. nek senožešk kmetič komaj 300 tako še nekako v oblasti imeli, in sami pri gojzdih dobičke korakov od Senožeč na svojem med poljem ležečeu» verticu utegnila reci Ustavni prosti 9 ovčic pasel , se zaletita v čedico ob dveh popoldne čez hranili. Pa kratka bi se deržavi je v podlago prosta srenja; srenja pa zid dva prederzna silo velika volka ^prederzna zato y ker ni prosta, če nima lastnega prostega gojzda. je polno polje ženíc in vezacev, tudi pastirjev bilo), ma-Kmet brez gojzda je kot vojak brez orožja ali učenec brez homa 4 ovčice v pričo pastirja zadavita. Eno zadavljeno in euo že na pol pohrustano jima je pastir otel, ostale dve bukev in peresa. Naj bi deželni zbor v tej tegnil za potrebo kmetijstva. reći se po Pivke 22. okt. Naj se ki Slovanom nasprotui in sta pa volka s seboj v mejo vlekla in čez noč čisto po žerla. Ta dva pritepenca sta nam gotovo zgodnjo in hudo njih dopisovavci še toliko raznašajo, da slovenščina ni še godna HHHIHHH HH^^H rednij vendar večkrat ne hoté sami sprićujej na sprotno. Pred kratkimi dnevi je „Presse44 imela dopis iz Ljublj s takim obsežkom k r> se vé zimo oznanila; tako so tudi kljuuaći (šuefi) se pri nas že 1. dan t. m. prikazali, kar se sicer se le ob sv. Terezii pa tudi pozueje, pred nikoli ne; letos so pa ob tem zgodi, y d je Slovence v obraz butal. Med drugim besedanjem je pisatelj omenil spo ročila miuisterskega do višjih sodnij, naj bi dale na znanje y koliko da se je v dnijah slovenskemu jeziku že d času že odšli. Iz Ljubljane. sebni seji prevdarjal prihodnj Přetekli teden je mestni odbor v po m d o h o d k i n za leto 1862 po novi osnovi p P ali koliko bi se ga utegnilo v prihodnje dati. Vmes » P pan Ambrož tako jasno iu praktično nap š k e ktero je viti dal. je pisatelju ušla beseda spod peresa, kakošen da bi utegnil biti odgovor deželne soi nije tak namreč, d a d o s 1 ej n a k zraven p uloge javna je ki jezik že velj se je o d 1 o k, Tedaj ! tedaj so imele, da se je zamogel na tište o< sprotniki slovenske narodnosti sami sicer daj k k ke uloffe dar fo dobi ko prip k dajai ebi nas; P da jo je pohvali!, to, da je skerbi. da bi se referent dnaruega odseka gosp dr. Cuber očituo ob enem pa gosp P oj e? k panu tud li previdi h in oj troski kolik 9 J mogoce y kel za iskreni n a n j- v rednijah obliko ze Kako so na Pozneje poslanega dostavka ne razumemo prav 3 zato mogli dodati, da bi kaj napak ne rekli. ga nismo protni je res, da se toliko beseduje in pisari o nepripra venske djanji kantonsk jezik za i j s k P m ta rec kaze drugač. e d n i i ki j slovensko ulogo o prepi y Tudi ekte odpi tukaj v bližnj nd y leta sem že Čudno ti slo-r se v z nana siktero **) Kadar je bilo pogodbeno pismo narejeno, je bilo, kakor mislimo, vendar izrečeno, kaj srenjam skupaj ali vsaki posebej vlast spada. Vsled tega pisma imajo tedaj srenje pravice zahtevati, du se odloćenim kosom mejniki postavijo, kakor »e to tudi drogod godi, da se še pozneje u»tano\ljajo. ali pisu kake posesti ^ gojzdne postave od leta 1853 ima vsak lastnik na logo, svoj gojzd varovati, tedaj deržava svojega, srenje svo jega in vsak drug lastnik svojega Vred. sali, zraven tega pa mestni kasi novi dohodki od- bil namesto njega tudi enoglasno za tajnika izvoijen go9p. perli, dohodke s stroški tako vravnal, da spet za prihodnje Franc Zeravec; ostali odbomiki so se razdeiili v tri leto se ne bo inestjanom no bena priklada na davke na odseke zadeve y y tako d eni so v odseku za gospodarst d gi za besed lozila, čeravno se bo spet v prihodnjeui letu za mesto veliko storilo in je, postavimo, za nove zid arije kakor za selice. Dalje so bili in igre, tretj za ostale ve kanale, tlak itd. 18.071 gold, doloćenih. Stroški celega imela ; kih seh leta so prerajtani na 83.471 gold. 26 kr., dohodki pa na italijauska 2, francozki 1. Gosp. d iki določeni, ki jih bo čitavnica ećij bo kakih 26. nemških 12, 3 bil na- gold. in 64 kr. Po takem se sicer pokaže, da bi prosen napraviti buk 79.354 konec leta zrna nj kalo 4.116 gld. iu 62 kr. Al ta zmanj za pis družbenik kava ne bo mestne kase v uobeno posebno zadrego prije doloćenih le za kakošno posebno placil bojo od h Svetih se imajo začeti plačila Več je in odrajtanih . ker čitavnićne sobe k pravila, ker 2500 gold. ki za ber íio razpoiožei silo, če pa te sile ne bo, se ne bojo potřebovali, in take pa ima biti z veliko besed potem tako opravlj da boj td Slovesní začetek čitavnice Dalj je b sklenj si. sile tudi skor ne more biti, ker se je v prevdarku stroškov c. k. deželnemu predsedništvu položiti prošnjo za dovoljenje že na vse to mislilo, kar potrebe zahtevajo, za ktere se p odbora Njih eksc< gosp. biškop ze ve. Y T prihranili h se nahajajo odpušeni na dnino Štrossmaj u pokloniti pismo, v kterem mu odbor na plaćani pisarji, odpušen mestni tesar iu zidar, — manj ma- znanja, da ga je čitavnica vsled milostlj spo gistratnih služabnikov, lesá za mestne popravljanja ne bo ročila vpisala v kolo svoj y napraviti si lastni p z magistrat sam nakupaval, ampak po pogodbah, niske potrebe se bodo stroški zmanjšali od 2481 gld. za pisar- na 1396 uapiso Národ čitavnica v Ljublj u y ter se k teden v posvet sniti, dokler se ne doveršij vse zperva opra- cr old. itd. Dohodki se bojo pomnožili, da se bo zavoljo tlaka vila, ki so potrebne za p tavljenje čitavnice naše y cestnína vpeljala za vsak naložen voz od kolodvora v v ktero od d do d pristopajo novi udje in bodo menda mesto za konja 1 kr. nov. dn., in ravno tako za kamnje, pristopili tudi iz dežele vsi rodoljub ne d bi unanji tolik cegel ali les, ki je bil od Lj ubija nice v mesto pripe žitka imeli od čitavnice kot tukaj družtveniki pak ljan, kar utegue kakih 3000 gold. dohodka mestui kasi zato. d j se krepko središće národ družtvenesra » prinesti Kdaj se bogaznasvečava začela, še zmi življenja ÍV pondeljek popoldne je novo u ni za gotovo znano; to pa vemo, da do d nič gaza naredili za osvečavo. še niso celó • y ka d r u ž b imela družbeniko oj per shod S z d ; se j 1" o ki so medicin. svétnika g D koled k ? ki ga že nektere za predsednika, gosp. prof. dr. V p. d >rot-a iz volili za tajnika, mestnega leta izdaj nas ijivi domoljub » P tehant Hieing kirurga gosp. Matija F za dnarnićarj D bi se celó Je uja za leto 1862 že doveršen To ko radostneje nazna- mala družbica nekoliko pom V I je gosp. predsednik elj ker ta tečaj ućnem delu obseg P z a P P drugačnih že derskega ru i F o h reći ka. in v pod led utegne to V • mnogoterim naših ro izgovori!, da bi pristopili tudi zdravniki iz deži za to premembo pravil potreba višega dovoljenj občni zbor to reč v svoj sklep vzel. D Ker pa je naj bi druga pri so jakov in prijatlov ustreči protivniko pa • # in pisarn da jezik ui ne za ki vedno kricij< lije, ne za šole y hodnji c spoda bi rada družbo razširila čez apotekarje, naravoslovce člověka, ki bi k nji pristopili hotel. iu vsacega omikanesra fenova dokazati njih neslanstvo Pra je če b Kar so da r> N rekle , poterjuje tud al pred vsem je misliti na to > d pri od k poslednja „Danica", k iluj revico ma stopijo saj vsi tisti, k t ( še le v drusi versti so prav za prav ta družba zade drusri. ščino v naši gimnazijski in realni soli, rekoč: „Slovenščina • w SI J letos le malo pomo Razdelj Spet smo zvedili eu dokaz, kako ziva potreba je, je milo, kakor da bi se iz kancelij slovenskim Ijudem pisma in povabila v prej s nj leta. Obetalo se je, da se bo vsaj keršanski nauk na podnji gimnazii slovensko jel lag pa šolsko enskem jeziku posilj Bil je namreč neda neki kmet iz Ložkega kanton leto se v J b že začelo, in ni je bilo ne bele ne černe od tozen zavolj motj posesti. Sodnijški služabnik mu pri jz* ej k niâssheit d stimmun P» h te dni naslednja veleva: in Betracht kommendeif >5 d in Ge- nese tožbo in on ga vpraša: Kam imarn priti na dan SI gesetzlichen Be žabnik ber odloko y je bilo pisano: Tagsatzu ar » y d bei dem Umstande, dass ein fiir diesen 1 r. s. mestu dotienega mljišća) 55e > pravi y 1 II tù Unterricht in der ersten Gimnasialklasse geeignetes, in slo veuischer Sprache verfasstes Lehrbuch zu Gebote steht, stoji v Loko, tedaj morete v Loko iti. u es Tako pod se kmet res pov dan podá v Loko dera Religionslehrer nicht verwehrt (!) wird diesem Unter- al ko pride • * richte in der ersten Klasse neben dem deutschen Schul uega zemlj V V buche auch das slovenische fur diejenigen Schiller, denen sodili y volj , so bili gospodje že odšli na mesto dotič ter so ga, ker ga v pravi čas ni bilo, prihoda (kontumacirali). ob es nach der Aeusserung des f. b. Ordinariates schwer wird, den deutschen Religionsunterricht dem Gedàchtnisse einzu- » Prešni Znani janičarji „Triesterčni » Tagespoštni cc iu 80 pet ta teden manevrirali po svoji navad ob ist. pragen, Schuler in derj geláufig 30. Sept upajmo zu Grunde zu legen , und auch die Priifung der rekovali y lagali, ijali in sprevračali, kar so poslednj ar to en Sprache vorzunehmen, welche ihnen » N rekle o čitavnici, gostovanji pri Lozarj f posob U L. R. E Le m . 11 ajhe Okt 1861 und h. St. M. E. noeti slovenskega jezika za kaucelij itd Če bi „Novic ajhen žarek je ta naredba y ne bilo > kj nek bi suhopa moz teh dop pa in zanesimo se, da tudi tim Slovencom gradiva dobivali za svoje ,,0 r i g i n a lkorrespondeuz • kaj Zato bo prisijalo solnce terjene, zagotovlj P m narodom avstrijanskim dane ravične ravnopravnosti. y CC za moramo skerbeti, da se jim verže kos resnice vsaki teden , ker je mikavno viditi, kako padej to£otni cez nj Ker so vsi 20. oktobra v odbor d t a v- in jo razraesarijo kakor risi v menažerii, ako jim hlap nice izvoljeni gospodje radi sprejeli volitev, se je odbor verže kos mesá. Le poglejte jih; saj se jim že na obrazu pod vodstvom svojega predsednika gosp. Ambroža přetekli bere, kako celi teden lakom teden zbral, da je vsled družtvenih postav volil podpred- duša ni varna pred njimi T ca kaje dni so ple zgrabili Nobena postěna mirnega moža sednika, tajnika dva, in odbornike v 3 odseke. Za pod- čigar domoljubje je čisto kot zlato, obce spostovanega gosp predsednika je bil enoglasno voljen gosp. Karl Holzer, Valentina Krišper-a in ga zasmehovali, da je sel , tergovec, ravno tako za knjižičarja gospod dr. Etbin sloveneca se v „nemške" Draždane papirstva učit! Ultl v Ce > Costa in za tajnika pa gosp. Svetec gosp Macun in gosp Luka Svetec y gre po službenem pokliču v Mokronog ker > je kakor skusnj kaze dohajajo Nemci v nas o papirnico se učit y o n uniij a naLc , uuiihjhju umvi » um»» ^»^.....V» bo pač srael tudi eden naših ljudi po svetu pogledati kaj se tam godi. In nikar se ne šopirite prevec z nemškimi mašinami, za ktere uaše papirnice tako malo inarajo kakor same nemške, ki vejo, da Svicarji, Belgijanci, Francozi so vsi drugi možaki za to. Ce naš cr osp Valentin Krisper bi ue bil že pred spoštovan od celega mesta, bi mu bilo vašo obrekovanje še le k temu pripomoglo, zakaj v tem je že razun malo množico vaših tovarsev deželno poglavarstvo ogersko poslalo v nedeljo na Nj. Veličanstvo, drugo pa odgovor pervega škofa ogerskega dvornému kancelarju ogerskemu. Adresa deželnega poglavarstva, ki je razodela nadloge deželne in vse napade, ki so doleteli ustavo ogersko od tistega časa, kojeoklicau bil ces. diplom od 20. oktobra 1. 1., svetuje cesarju naj cela dežela gotova : pride kot kralj ogerski sam v Budim in naj zbere vse kar vi obrekujete, je dobro, — kar vi hvalite, je slabo, velike župane okoli sebe, da jim, prost od upliva nemških To so začeli že spoznavati celó taki, kteri niso ravno slo- svojih svetovavcov, naznani, da hoće vladati ustavno. Tadaj V V venscini prevec prijazni Bog varuj tedaj le vsakega pošte- bi županije več serca zadobile, njih zaupanje bi se po nega člověka vaše hvale! vzdignilo, in stvarila bi se potem vladna stranka. Napo domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Presvitli cesar je po svojem potovanju iz Karfa přišel 23. dné t. m. spet na Dunaj nazaj; presvitla cesarica pa je 27. t. m. prišla v Benetke, da ostane sled izrekuje adresa željo, naj za namestnika kraljevega kak nadvojvoda, da bi se mu stan pride na Ogersko današnji popolnoma razjasnit; brez tega deželno poglavar stvo ne more nič opraviti o dnarnih in rekrutnih zadevah. V drugem obširnem pismu 5 ki ga je 24. t. m. poslal pervi škof ogerski in kardinal Scitovsky dvornému kancelarju, tu cez zimo. rU . » Dunajski korespondent ogerskega časnika ,,Siïrgôn> pise, da določivno posvetovanje o ogerski h in herva-ških zadevah se je pod predsedništvom Njih Veličanstva še le ta pondeljek začelo, ne pa, kakor se je govorilo, že 25. t. m. Razun občnih zadev je sila važno vprašanje tisto, ki zadeva razpis davkov iu rek ruto v za prihodnje leto, ktere vlada terja , kterih se pa nočejo udeležiti županije, Kaj da bo v ogerske ustave. opiraje se na stare zakone tem uporu vlada storila, se še celó nič toži škof o velikih homatijah na Ogerskem ter pravi, da mu je kot zvestemu deržavljanu sveta dolžnost, odkritoserčno povedati vse, ter med drugim pravi, da županija ne bo pomagala pri naberi rekrutov, marveč bo to svojim urednikom vsled ustavnih postav še prepovedala. Na zadnje pa pravi, naj Njih Veličanstvo kralj pride v poglavno ogersko mesto in z odkritoserčno besedo narodu reče, da se mu ni treba bati zgubiti ustave ; potem naj se skliče berž deželni zbor odloži do deželnega zborat gotovega ne ve Kaj bo Njih Ve kmali se sliši, da sta deržavni minister Schmerling in ogerski dvorni kancelar edinih misel, kmali pa, da ne. Silno velika Je res zadrega, in zato je pozornost celega sveta obernjena sedaj posebno na to, kako se bo resila ta zadeva. da bi se našla pot mirnega poravnanja Bog daj ? in razpis davkov in rekrutov silovito izterjevanje davkov pa ustavi. ličanstvo na vse to odgovorilo, se ne vé, ker, kakor smo gori rekli, je bil ministerski zbor pod predsedništvom ce-sarjevim še le v pondeljek. Erdeljsko. Iz Ko loša. Deželno glavarstvo v Kološu f Stajarsko. Iz Gradca. Ker se goveja kuga čedalje bolj razširja na Ogerskem in se je že tudi v nektere kraje doljne Avstrije pritepla, je tukajšno c. kr. deželno poirla » varstvo zabranilo, da ne sme v goveja živina iz v Ogerskega in doljne Avstrije (Klausenburg-uJ je v zboru 24. t. m. po veliki većini skle-nilo adreso, ktera naj Njih Veličanstvu razodene, da vsled starega ogerskega prava in zakona ni mogoče za erdeljsko deželo sklicati posebnega deželnega zbora. Pomenki v tem zboru so bili sila živi; dva saksonska svetovavca sta na Stajarsko. Cesko. Iz P r a g e. Narod. Listy" pretresajo, kakor se spodobi, pesem, ki jo je ob kronanji kralja pruskega „Illustr. Zeitg." zagovarjala deželni zbor erdeljski, rekši, da zoper njega se ustavljati deželno glavarstvo nima pravice, temuč le to izpeljati, kar mu vlada ukaže; pravice od leta 1791 in po- Vilhelma I. nemški pesnik Fr. Hebbel, v natisniti dal in v kteri se spet očitno kaže , kako razutn-Ijajo Nemci svobodo narodov in kakošna je njih „libcral-nost", o kteri sicer toliko kričijo v svojih listih. 4 verste te pesme so vredne posebnega pomina , Cehe in Poljake imenuje „lokajske" narode stave od 1848 je pokopal poznejsi punt od leta 1848, tedaj okleniti se ces. diploma od 20. nam ne ostaja drugo kot oktobra 1860 ali pa skljuciti se pod absolutizem. Zoper to je krepko govoril predsednik z veliko većino svetovavcov, v kterih Hebbel ki je potem sklenila gori omenjeno adreso. ki stresajo „ježato" svojo suzno glavo, tako-le govoreč: ga 5 Srbska Vojvodina 25. oktobra. Po telegramu, ki .Srbobran" naznanja, je Njih Veličanstvo vse sklepe národně skupščine v Karlovcih poterdilo in ima v 3 „Auch die Bedientenvôlker riitteln — Am Bau, den jeder todt geglaubt, Die Czechen und Polaken scbutteln — Ihr struppiges Karyatidenhaupt." tednih spet skupščina biti, da ustanoví politićno-sodniško To je vendar dosti jasno rečeno, kdo ima biti gospod, administracijo Vojvodine ; sliši se tudi, da je patriarh Rajačic kdo lokaj! Nadjamo se gnjusen dar bo kralj pruski pravi 5? vergel Ost u. West" v smetnišnico. da tak cesarjevo dovoljenje prejel, prihodnjo spomlad sklicati skup- ščino, da voli vojvoda. „Srbski Dnevnik" dostavlja temu, Ilervasko. „Pozor" razjasnuje prigodbo, ki se je 15. da Vojvodina v smislu narodne skupščine nikakor ni Bachova t. m. pripetila v županijski skupščini v Oseku, v kteri je Vojvodina; Vojvodina narodne skupščine se naslanja na na predlog Stojanovićev velika većina sklenila, začasnemu ogersko ustavo in ogerski deželni zbor dvorskému dikasteriju in hrv. slav. kralj, namestniškemu more biti. > in brez teh ne sovetu izreci nezaupanje zavoljo neustavnega postopanja o davkovih zadevah, čeravno se je veliki župan biškup Srbija. Iz Beligrada 22. okt. Vradni časnik pri obcuje pisma o poslanstvu Garašanina v Carigrad. Razpor Strossmajer na vso moć boril proti temu sklepu in skupščino med srbsko in turško vlado ni poravnau ; srbska vlada ne zapustil, ko je vidil, da v tem sklepu ne vidi nič ne opravi v Pozor" pravi i da druzega kot rovanje m a gj a r s k e bo nehala terja ti svojih pravic. • Husovsko Poljsko. Iz Varšavě 22. oktobra. Naš stranke. Oni hočejo, da mi Hervati po vsaki eeni hodimo vojskini stan nam je toliko polajšan, da so se gosti mice eno pot ž njimi, in se poslužujejo v ta cilj in konec vseh smele spet odpreti. Po ulicah je vse kakor je bilo; patrola mogocih sredstev. Al naši poti niso eni. Mi dobro vemo, da gré za patrolo; navadno jezdi en kosak naprej • ê , za njim omenjene naredbe so res protiústavně; samo dodajamo to, gré policijsk vojak z 10 pešći, in zdaj spet kosak z na da niso protiústavně postale danes, ampak da so take bile stavljeno sulico; skor po vseh tergih so tabori in kanoni; že takrat, ko je g. Stojanović bil namestni župan v sv. Ivanu, zvečer je mesto tiho kot grob in kdor ponoći po ulicah Ogersko. Iz Pešta 26. okt. Dve važni pismi sedaj gre mora iti z laterno; to je nekako meršavo viditi zvonec nosite po svetu. Eno pismo je adresa, ki jo je cerkve so vse zapeřte; uíkodar ni službe Božje. > Odgovorni vrednik: Dr. Jaiiez Bleiweis Natiskar in založnik: Jožef Blaznik