Leto VB., štev. 230 Ljubljana, nedelja 4. oktobra 1925 Poštiiai^ pavšalirana. Cena 3 Din c=a l»h»ja ob 4. gjutraj. ca Stane mesečno Din «5-—; za Inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo i Dnevna redakcija: Miklošičev« cesta štev »6/1. — Telefon Stev. 7«. Nočna redakcija: od ig. ure naprej v Knaflovi ul, fit. 5/L — Telefon 6t j4. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravni?tvo: Ljubljana, Prešernova ulica št. 54. — Telefon št. 36. toferatr.I oddelek; LJubljana, Prešernova ulica št. 4. — Teleron št 491 Podružnici: Maribor, Barvarska ulica It 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček.zavodu« Ljubljana št. 11.S42 - Praha čislo 78.180. \Vien,N«. 105.141. L j a b 1 j a n a, 3. oktobra. Ministrstvo saobračaja se je končno odločilo, da skliče zasedanje tarifnega odbora. Ta odbor, v katerem so zastopane po svojih delegatih vse gospodarske korporacije, obstoja sicer že skoro pet let, in ie članom že dvakrat potekel mandat, vendar se ni vršila do sedaj niti seja. Tudi pri tarifni reformi člani tarifnega odbora niso imeli prilike sodelovati s strokovnim nasvetom. Slovenijo in njene gospodarske kro-ge rešitev tarifnih vprašanj posebno intenzivno zanima, ker je naibolj ekspo-nirana konkurenci inozemstva z zapa da in severa in ker je zelo oddaljena od svojih naravnih tržišč in odjemalcev v centru države, kjer nam madžarska, češka in avstrijska industrija po ceneni vodni poti po Donavj navzdol lahko uspešno konkurira. Ta okol-nost je postajala za Slovenijo vsak dan bolj opasna. Po Donavi so prihajali ne le industrijski produkti, ampak tudi manjvredne sirovne. Prošlo leto smo doživeli, da so pripeljali no vodi iz inozemstva v Beograd veliko množino — drv za kurjavo! Kljub ogromnim domačim zalogam je dobil Beograd drva iz inozemstva po nižji ceni, kakor pa iz bosanskih ali slavonskih šum in to radi visokih železniških tarif. Naše železniške tarife so prišle v čim dalje ostrejša protislovja z gospo-darskimi potrebami naše domovine radi tega. ker se jih je presojalo skoraj izključno le s fiskalnega stališča. Tarife, ki so se prvotno računale v kronah. so bile čez noč spremenjene v dinarje. potem pa so iih lepo po procentih zviševali brez vsakega ozira na popolnoma spremenjene transportne prilike. Kadar je minister saobračaja potreboval denar, je zvišal tarife. Zadnje povišanie s takim kirurgičnim nožem se ie izvršilo septembra 1923 ob priliki, ko se je podržavila južna železnica. S tem povišanjem so postale transportne prilike za Slovenijo neznosne. Že splošna tarifa je bila neizmerno visoka. Za Slovenijo pa se je to stanje še do neznosnosti poostrilo s tem. da smo imeli na vse strani lom-Ijeno tarifo. Južna železnica, državna železnica ter cela vrsta lokalnih železnic. vse je bilo pod skupno upravo, a pod ločeno tarifo. Za prevoz blaga iz Tržiča na Vrhniko, iz Žalca v mesto Slov. Bistrico so ti trikrat računali pre-voznino. S povišanjem tarife septembra 1923. je postal n. pr. prevoz lesa iz Slovenije na morje dražji, nego transport lesa iz nemško-štaierskih krajev v jadranska pristanišča! Ootovo je. da so previsoke železniške tarife v znatni meri sokrive na gospodarski krizi, na katere posledicah še vedno bolehamo. Ni samohvala, nego je prosta kon-statacija, ako rečemo, da je odločilna ofenziva proti dosedanjemu tarifnemu nesmislu bila izvršena od slovenske demokratske strani. V ozki zvezi z našimi gospodarskimi strokovnimi organizacijami in političnimi organizacijami SDS je minister Žerjav neprestano pritiskal, da se predvsem odpravi lom-Ijena tarifa. Končno je začetkom leta dosegel prvi uspeh: lomliena tarifa je bila vsaj deloma odpravljena za prevoz nekaterih vrst blaga iz Slovenije preko Siska v jugoiztočne kraja države. S tem pa je bil tudi led prebit Minister sobračaja Radojevič je pokazal velik interes in mnogo razumevanja za tarifna vprašanja in njegova zasluga je, da se je ministrstvo saobračaja končno uverilo o nujnosti tarifne reforme, o izvedljivosti in tudi njeni združljivosti z interesi državnih financ. S tem je bilo postavljeno na dnevni red predvsem vprašanje splošne odprave lom-Ijenega računanja, ki pomeni pri sedanji tarifni reformi za nas največjo praktično pridobitev in ž njim vprašanje znižanja tarife. Reševalo se je sprva postopno in značilno je. da ravno za predmete. ki spadajo v kompetenco ministrstva šum in rud. kateremu je takrat načeloval dr. Žerjav. Ko je prispela kriza naše lesne industrije, ki predstavlja našo najrazvitejšo in najmočnejšo panogo narodnega gospodarstva v Sloveniji. do vrhunca, doseglo je ministrstvo šum in rud letošnjo spomlad znižanje tarife za dovoz hlodov na žage kakor tudi za Izvoz rezanega lesa, a za izvoz lesa iz Slovenije preko Sušaka pa 30 % znižanje voznine. Tu se je minister Radojevič odločil, da zagrabi celotni problem in tako je prišlo do splošne tarifne reforme, ki sicer kaže mnogo nedostatkov. a je poleg zgoraj omenjenih osvojila še celo vrsto za gospodarstvo naše ožje domovine važnih predlogov takratnega ministra za šume in rude in vpeljala posebne znižane tarife za izvoz drv, rud. oglja ter olajšala notranji promet. Nepobitna zasluga gre tedanjemu ministru dr. Žerjavu, da so se spomladi, ko se ie sestavljala nova tarifa, usvojili vsi tarifni predlogi naših glavnih gospodarskih panog in vodilnih industrij. Železniško omrežje cele države ie Prve avdijence na dvoru Vse čaka na Pašiča. — Priprave na zasedanje NSS. — Obširnejša rekonstrukcija vlade? Beograd, 3. oktobra, p. Dasi so se v | V političnih krogih se tudi danes mrrro A nnttvMlIi »nS I m I i- •» l !m w »_ J .. I_____!!. 1 • __ _2 _______ y ____ Beograd povrnili skoraj vsi ministri in tudi kralj, vendar ni bilo danes nika-kega važnejšega političnega dogodka. Vse politično življenje je v znaku pričakovanja povratka min. presednika Pašiča, na katerega vse čaka, kakor je nocoj rekel predsednik skupščine Trif-kovič Vašemu dopisniku, kakor na duhovna. ki ima brati mašo . . . Na dvoru je bil dopoldne zunanji minister dr. Ninčič. ki je poročal kralju o dogodkih v zunanji politiki in posebno o zasedanju Zveze narodov v Ženevi. Dr. Ninčič je pri tej priliki izročil vladarju rokopis »Gorskega Vijenca. ki ga je poslala pred kratkim avstrijska vlada. Zvečer je bil na dvoru minister prosvete Vukičevič. ki je poročal kralju predvsem o resortnih zadevah. Vlada zbira tvarino za delo Narodne skupščine. V tem smislu je razpravljal danes predsednik zbornice Trifko-vič s predsednikom radikalskega kluba Živkovičem in fin. ministrom dr. Sto-jadinovičem. Določeno je, da se skliče finančni odbor za danes teden, t. j. 10. t m. vzdržuje verzija, ki pa ni preveč verjetna, da namerava odstopiti predsednik Narodne skupščine Marko Trifko-vič. Ker je na dnevnem redu rednega zasedanja zbornice, ki se otvori dne 20. oktobra, tudi volitev predsedstva, se mnogo imenujejo kandidati za to mesto. Razen dosedanjega predsednika Trifkoviča se čuieio imena Ljube Jovanoviča, dr. Srskiča. dr. Velizarja Jan:;oviča in Andriie Staniča. Zanimivo je,'da se širijo glasovi tudi o rekon strukciji vlade, do katere ima gotovo priti po zanesljivih informacijah vašega dopisnika takoj po volitvi predsedstva Narodne skupščine. Značilno je, da je več radikalskih prvakov povedalo nocoj vašemu dopisniku, da nekaj radikalskih ministrov ne želi več ostati v vladi in da nameravajo podati ostavko. Ta verzija je verjetna zaradi neureie-nega razmerja med obema strankama, ki tvorita danes vladno večino. Nocoj sta odpotovala v Zagreb radi-čevska ministra dr. Krajač in dr. Nikič, da se udeležita jutrišnjega sestanka poslanskega kluba Radičeve stranke. SLS je ponudila radikalom vstop v vlado Nezaupanje NRS, odklonilno stališče radičevcev. — Klerikalci zahtevajo odgovor do 18. t. m. — Govorice o novih kombinacijah z Ljubo Jovanovičem. Beograd, 3. oktobra, r. Danes je minister saobračaia Ante Radojevič informiral svoje radikalske kolege v vladi o stališču, ki ga zavzema gosp. Pašič napram aktualnim političnim vprašaniem. V zvezi s tem pronicajo iz radikalskHi vrst vesti o raznih novih kombinacijah. Smatrati je kot gotovo, da je SLS ponudila vstop v vlado, in to pod pogo-ii, ki bi razen osebnih vprašanj ne zahtevali skoraj nobenih drugih koncesij od strani radikalov, odnosno sedanie koaliciie. SLS želi dobiti v vladi dva portfelia, zadovoljila bi se pa tudi z enim. Priprav!ip"n je br^z rezerve sodelovati na podlagi ustave in centralama ter suspendirati svoj avtonomistični program, odnosno mu dati tako interpretacijo. da bi se dal spraviti v sklad s samoupravnimi načeli vidovdanske ustave. Radikali so obljubili, da bodo to ponudbo proučili ter o njej obvestili svoje zaveznike. SLS ie pristala na odložitev odgovora do 18. t. m. Izgleda, da je sprva en del radikalov bi! naklonien aranžmanu z SLS. Medtem pa so se pojavile velike težkoče. Pri radikalih in pri radičevcih vlada namreč nezaupanje g'ede taktike SLS. Radikali se boiiio. da bi klerikalci v vladi potegnili z radičevci, HSS vidi zopet v pristopu SLS nevarnost za svojo že itak ne baš iako pozicijo. Značilno je. da je Radič preko »Vremena« v posebnem »ženevskem* dopisu dal oovda- - Papež in češke volitve Praga, 3. oktobra. 1. S posebno nared-bo je papež določil, da se naj duhovščina v češkoslovaški republiki kolikor mogoče izogne aktivne udeležbe v pred-stoječih volitvah. Papež prepoveduje kandidature vsem redovnikom brez izjeme. Posvetnim duhovnikom pa dovoljuje le izjemoma kandidirati. Nikakor oa ne sme število duhovnikov - poslancev in senatorjev v bodočem parlamen-tudi biti večie nego ie v sedanjem. Organ praškega nadškofa komentira to papeževo naredbo kot Posledico velikega nomanikania duhovnikov v češkoslovaški republiki. Drugi češki listi, tako »Češke Slovo« komentirajo papeževo naredbo kot poskus utrditi disciplino duhovništvom in prvo grožnjo Vatikana za slučaj. ako bi zlasti češka klerikalna stranka dela'a preveč onortuni-stično politiko. Vatikan hudo zameri češki Lidovi stranki, da ie po aferi s na-oeškim nunciiem Marmaggiiem ostala v vladni koaliciji in tudi sicer sodelovala na činih češkoslovaške vlade, ki se v Rimu nikakor ne odobravajo. Že I. 1923. e bil msgr. Šrdmek klican ad audien-dum verbum v Rim. Takrat je raz^rš'' dvome v pravilnost svoie Politike, sedat pa izgleda, da želi Vatikan dobiti večii vpliv nad politiko duhovščine v ČSR. S papeževo naredbo so prizadete poleg Lidove stranke (Šramek). slovaška klerikalna stranka in Pa nemški krščanski odučeni o velikih notranjih težkočah v klerikalni stranki in smatrajo pozicijo drla. Korošca za temeliito omajano. S tem pa seveda izgubljaio tudi klerikalne ponudbe na tehtnosti. Kot znak splošne nervoznosti ie pač tolmačiti govorice, ki se raznašaio o ulogi. ki io baie zope: Igra gosp. Ljuba Jovanovič. Jovanovičeva grupa vodi baie intenzivno akcijo, da bi se gosi). Pašič umaknil iz političnega življenia. nakar naj bi se sestavila široka koalicijska vlada pod vodstvom gosp. .lova noviča. V tej vladi naj bi bil podpredsednik gosp. Radič. Baje so se te dni vršili neki zaunni sestanki med zaupnikom Jovanovičeve grupe ministrom Nikičem in Kosto Timotijevičem. Z ozi-rom na nesr^mn dejstvo, da je avtoriteta gosp. Pašiča v NRS neokrnjena, tem kombinacijam pač ni pripisovati drugega .nego simptomatičnega značaja. Občutek, da sedania kombinacija nc sloni na zdravi podlagi, povzroča vedno nove. včasih tudi fantastične politične konstrukcije. sedaj strnieno v eno tarifno enoto In tarifni bareme se je približal zlati pariteti. S tem je dana naši notranji trgovini in domači industriji in obrti nova solidna kalkulacijska baza. Naloga tarifnega odbora bo, da pričeto delo dogradi in izpopolni v sistem notram"h izjemnih ugodnostnih tarif in sistem izvoznih tarif, da olajša domači produkciji in delu konkurenco z inozemstvom. - Prva razprava po novem tiskovnem zakonu Zagreb, 3. oktobra, n. Danes je bfla pred tukaišnjim sodnim stolom prva razprava po novem tiskovnem zakonu. Obtožen je Mu-stafa Begovlč, urednik »Radničke borbe«, po čl. 45. tiskovnega zakona, ker je širil komunistično propagando. Sodišče pa je obtoženca oprostilo z motivacijo, da se ni rroglo uverrti, da pomenjajo Inkriminiram stavki v članku, zaradi katerih je bil odgovorni urednik obtožen, vršitve komunistične propagande. Državni pravdnik je prijavil ničnostno pritožbo. Poostritev disciplinarnih predpisov za srednje šole Beograd, 3. oktobra, r. Z namenom, da se v vseh srednjih šolah uveljavi večja di« sciplina in red ter zboljšajo učni uspehi, je I prosvetno ministrstvo izdelalo nove discip« linarne predpise za srednje šole. Po določa bah teh disciplinarnih predpisov more pro« fesorski zbor slabe učence že ob koncu pr» vega četrtletja izključiti iz šole. Velik polom v rumunski žitni trgovini Nov) Sad. 3. oktobra, n. Štiri velike ru-munske tvrdke z žitom so doživele polom. Bile so v ozkih poslovnih zvezah z jugo-slovenskimi trgovci v Novem Sadu, Sombo-ru fn Pančevu, ki so pri tem polomu zgubili 20 do 25 milijonov dinarjev. Rumunske tvrdke so špekulirale na hausse. Čim žito na svetovnih tržiščih padlo, niso hotele prevzeti naročenega blaga. Lastniki teh tvrdk so pobegnili v inozemstvo. Otvoritev oroduktne borze v Somboru Beograd, 3. oktobra, p. Jutri se svečano otvori v Somboru ustanovljena produktna borza. »Večernje novosti« orenehale Sarajevo, 3. oktobra, n. Danes je prene« hal izhajati sarajevski popoldanski dnevnik •Večernie novosti«, ki ie izhajal dve leti. Jutri se prične konferenca v Locarnu Člani posameznih delegacij. — Chamberiain izjavlja, da se ne sme pričakovati preveč od konference. — Italijanski pogoji za podpis konferenčnih sklepov. Locarno, 3. oktobra, s. Kot nrva pol- ! državni tajnik dr. Kempner. mlnisterl-' noštevilna delegacija je prispela sem- ; Jalni ravnatelj Gauss. ministerijalni rav-kaj nemška z državnim kancelarjem dr. natelj Kunder ter načelnik dr,ž. tiskov-Luthrom in zunanjim ministrom dr. . nega urada Kiep. Delegaciji so pride-Stresemannom na čelu, in sicer s po- ! Ijeni strokovnjaki za srecijalna vpraša-sebnim vlakom ob 18.44. Od francoske nja, med drugimi referent za vpraša-deelgacije sta navzoča šele Massigli, j nja Zveze narodov v. Biilow. Nemška tajnik poslaniške konference, in Bes- j delegacija šteje s pomožnim osobjeia vred 25 do 30 oseb. London, 3. okt. s. Angleška delegacija za pogajanja o garancijskem paktu je dopoldne odpotovala. Zunanji minister Chamberiain je izjavil pred odhodom novinarjem: »Želite mi uspeha, toda ne pričakujte preveč!« Bruselj, 3. oktobra, s. Zunanji mini- nard v spremstvu francoskega generalnega konzula v Baslu Cartelona. Druge delegacije prispejo šele tekom nedelje. Pariz, 3. oktobra, z. Francosko dele gacijo na ministrski konferenci v Locarnu bodo tvorili: zunanji minister Briand, generalni tajnik zun. ministrstva Berthelot, pravni svetovalec zun. ] ster Vandervelde je danes odpotoval iz urada Fromageot, kabinetni šef zuna- j Bruslja. V njegovem spremstvu se na njega ministrstva Leger in tajnik poslaniške konference Massigli. Francoski zun. minister Briand in generalni tajnik zun. urada Berthelot sta včeraj odpotovala z avtomobilom v Locarno. kamor bosta dospela jutri v nedeljo istočasno z angleškim zun. ministrom Chamberlainom. Za jutri popoldne je napovedano posvetovanje obeh zunanjih ministrov. Berlin, 3. oktobra, z. Nemško delegacijo tvorijo državni kancelar dr. Lu-ther, zun. minister dr. Stresemann, državni tajnik zun. ministrstva Schubert, haja šef južnoevropskega oddelka v zu^ naniem ministrstvu Var,zuylen. Rim, 3. oktobra, k. Ministrski predsednik Alussolini je dal kot minister za zunanje stvari delegaciji, ki bo zastopala Italijo na konferenci v Locarnu, precizna navodila, ki natančno določajo njeno delovanje. Italijanska delegacija bo podpisala sklepe na konferenci le pod naslednjima dvema pogojema: 1. ako dovedejo razprave do obveznega sklepa in 2. ako bodo italijanski Interes! pri tem zadostno zaščiteni Čičerin smatra Anglijo za največjo sovražnico Rusije Zanimive Čičerinove izjave o protisovjetski politiki Anglije, ki hoče ločiti Nemčijo od Rusije. — čičerin sa*atra sedanji položaj za nevaren. — Nemčija vztraja pri rappallski pogodbi. — Berlin, 3. oktobra, z. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Clčerin Je podal včeraj zastopnikom nemškega časopisja zanimivo izjavo o nemško - ruskih odnošajth ta o vse binl svojih razgovorov z nemškim zunanjim ministrom dr. Stresemannom. Izjava se v bistvu nanaša na zapadnl pakt, ki naj bi se sklenil v Locarnu. Čičerin je v svojih izjavah naglašal, da izvira trenutna konstelacija svetovne politike v bistvu iz angleškega sovraštva proti sovjetski republiki, kar močno vpliva na vse ostale akcije. Anglija stremi po popolni politični In gospodarski Izolaciji Rusije. To dokazujejo tudi gotove vojaške odredbe. Finska Je Imela angleške vojaške svetovalce, ki Jih namerava poklicati v državo v svrho organizacije svoje armade tudi Le-tonska. Tudi dokazi o poskusu gospodarske Izolacije sovjetske Rusije se vedno bolj množe. Tako so se največje angleške banke branile finančijega sodelovanja pri nameravanem sovjetskem nakupu tekstilnih strojev in sirovln v Angliji. Sovjetska vlada nikakor tri pričela boia z Anglijo. Nasprotno, dejstva dokazujejo. Je izjavil Čičerin, da smo ponovno predlagali Angliji, naj se naša sporna vprašanja urede diplomatičnim potom na kaki konferenci, kar pa Je Anglija odklonila. Tudi Chamberiain se zelo Izogiba razgovorov z našim poslanikom Rakovskim. Zato smatramo angleško pogodbeno politiko kot sestavni del njenega načelnega protisovjetskega delovanja. To je glavni vzrok, da opazujemo z vedno večjo skrbjo, kako skuša Anglija s svojimi načrti ujeti tudi Nemčijo v svoje mreže. Anglija hoče za vsako ceno odtujiti Nemčijo sovjetski Rusiji. Prepričan sem sicer, da to nikakor ne odgovarja stremljenju nemške vlade, vendar pa je vprašanje, koliko časa se bo mogla Nemčija po sklenitvi pogodbe še upirati angleškemu pritisku. Anglija hoče vsekakor zavzeti pozicijo nekakega razsodnika na kontinentu. Najvažnejše vprašanje tvorita pri teh" razmerah čl. 16 in 17 statutov Zveze naro- dov. čl. 16, ki stipullra pravico preho3a t slučaju kake akcije Zveze narodov, morda za Švedsko sli Norveško ni nevaren, za Nemčijo pa predstavlja pri sedanji splošni politični liniji Angiije nekaj čisto drugega. Nemčija prihaja s tem v položaj, pri katerem more Anglija izvrševati na eni strani t pomočjo Francije prithk na Nemčijo, na drugi strani pa more Anglija nastopiti PTOtl Franciji kot zaščitnik Nemčije. Ako (dodamo k temu, da bi ra-da Anglija odškodovala Nemčijo na škodo Poljske, se razvidi takoj njena dvorezna politika: oa eni strani dobrl^ kanje, na drugi bič. In ravno radi tega Jo po mojem mnenju čl. 16. za Nemčijo mnogo važnejši, kakor za vsako drugo državo in to Je tudi vzrok, zakaj smatramo trenutno politično konstelacijo za tako nevarno. Razumljivo nam je, da Nemčija noče kr&^ niti z rapallske črte. Poudarjam to vedno znova, kajti bližajoča se sklenitev trgovinske pogodbe najbolje dokazuje ta sklep Nemčije. Trgovinska pogodba Je razen nekaterih neznatnih točk sedaj že gotova in bo najbrže v Moskvi že v najkrajšem času podpisana. O vsebini trgovinske pogodbe z Rusijo, ki JI Je ministrski svet načeloma pritrdil, se službeno poToča nastopno: Pogodba vsebuje za ureditev pravnih in gospodarskih od-nošajev važne dogovore glede naseljevanja, gospodarskih določb, prometa in plačevanja davkov, nadalje dogovor o pravnem var^ stvu za obrt, o trgovskih razsodiščih, kakor tudi konzularni dogovor poleg dogovora o pravni pomoči in dednem pravu. Za končno-veliavno sestavo besedila odpotuje pod vodstvom predsednika nemške delegacije Kornerja ožja delegacija nemudoma nazaj v Moskvo. Računati je, da bo trgovinska pogodba med Nemčijo in Rusijo v najkrajšem času podpisana. Ureditev odnošajev med obema državama pomenja po dveletnih pogajanjih velik napredek. Poudarit! Je treba, da je Nemčija prva država, ki bo sklenila v najkrajšem času z Rusijo trgovinsko pogodb bo na obširnejši podlagi. Španske čete zavzele Ajdir Hudi boji za glavno mesto Rifovcev, padec brez odpora, ogromen plen. — Abd el Krim se je umaknil v gore z glavnim stanom. Madrid, 3. oktobra, r. Po oficljelnem poročilu so španske čete včeraj ob 11.30 dopoldne zavzele A'dh-, sedež Abd el Krima. V Madridu vlada zaradi tega veliko veselje; mesto je okrašeno z zastavami. Zavzetje Ajdira je izzvalo veliko potrtost med Kabill, ki smatrajo vojno že za izgubljeno. Ajdir so španske čete zavzele brez boja. Usoda mesta je bila že odločena, ko so Španci z naskokom priborili goro Malmusi, ki obvladuje s svojimi postrankaml mesto. Španci so se morali v zadn;'h dneh boriti z močnimi maroškimi četami. Kje se nahaia Abd el Krim, ni znano. Bržkone se je umaknil v gore Istočasno z večjim delom svojih čet. Iz Ajdira vodijo proti zahodu, jugozahodu in jugovzhodu tri ceste, ki jih je Abd el Krim pred kratkim zgradil s pomočjo vojnih ujetnikov in k! bodo sedaj Špaacem vsekakor dobro shižile pri nadaljncm pro* diranju. -sss- Turške vojaške priprave za zavzetje Mosula London, 3. oktobra, s. »Chicago Tribune« poroča iz Carigrada, da prihajajo iz okolice Mosula vznemirljive vesti o delovanju Turkov. 75 tisoč mož, ki so jih Turki potrebovali za uduši-tev kurdske vstaje, bo sedaj ojačenih. Gradijo se tudi turške trdnjave v Dar- danelah. V notranjosti Anatolije in lake ob Črnem morju ne pustijo nobenega tujca. Družba Junker je prevzela reorganizacijo letalskih čet. Povsod je opažati gibanje čet. Nemci organizirajo izdelavo orožja in municije. Neki višji turški uradnik je izjavil dopisniku, da lahko Turki vsak čas zasedejo z 10 tisoč možmi Mosul in da bi angleške čete tamkaj ne vzdržale nepričakovanega, turškega napada. II. serija Jutrovih' jubilejnih nagrad V smislu našega glavnega razglasa o jubilejnih nagradah «Tutra», objavljamo danes podroben razpis načrta in pogojev za žrebanje 1000 nagrad II. serije, ki so namenjene vsem onim, ki so postali naročniki «Jutra» najkasneje do konca prve polovice (30. junija) 1925. Upravičenci I. serije imajo torej tudi v II. seriji pravico do udeležbe pri žrebanju. Število in višina nagrad 1. nagrada 7500 Din (v denarju). 10 nagrad: po 400 Din, skupaj 4000 Din. (Vsaka teh nagrad obstoji iz 10 vezanih, doslej izišlih «Jutrovih» romanov.) 300 nagrad: po 30 Din, skupaj 9000 Din. (Vsaka teh nagrad je po en izvod «Jutrovega» romana «Pater Kajetan«.) 300 nagrad: po 20 Din, skupaj 6000 Din. (Vsaka teh nagrad je po en izvod «Jutrovega» romana «Gusarji».) 389 nagrad: po 10 Din, skupaj 3890 Din. (Vsaka teh nagrad je po en izvod «Jutrovega» romana «Prigode gospoda Collina.) Skupna vrednost vseh ieh nagrad zna'a nad 30.000 Din. Čas, prostor in način žrebanja Žrebanje «Jutrovih» nagrad II. serije se vrši 5. novembra t. 1. ob 17. pop. v prostorih dnevne redakcije «Jutra». Žrebanje se bo vršilo pod vodstvom posebne komisije. Izžrebanih bo iz prijav upravičenih naročnikov, ki prispejo do konca prijavnega roka v naše roke, 1000 številk in sicer velja prva izžrebana številka za najmanjšo, zadnja izžrebana pa za največjo nagrado. Pogoji za udeležbo pri žrebanju Pravico potegovati se za II. serijo «Jutrovih» nagrad imajo vsi oni, ki so postali naročniki «Jutra» najkasneje do konca prve polovice tega leta (30. junija) ter imajo plačano naročnino vsaj do 31. decembra tega leta, odnosno jo poravnajo z morebinimi zaostanki vred do tre* notka. ko poteče rok za prijave k udeležbi za žrebanje. Vsakdo teh opravičencev se mora za žrebanje posebej prijaviti. Prijave je treba poslati ali oddati na naslov: aUprava Jutra® v Ljubljani, Prešernova ulica 54, najkasneje do sobote 24. t. m. opoldne. Upoštevale se bodo samo one prijave, ki bodo vposlane upravi «Jutra» frankirane. Ta prijava velja tudi za III. serijo nagrad Ker imajo upravičenci I. in II .serije pravico udeležiti se tudi žrebanja III. serije «.Tutrovih» nagrad — da jim prihranimo dvojno prijavljanje, upravi «.Tutra» pa dvoino delo pri kontroli došlih prijav — bomo smatrali vposlane prijave za II. serijo obenem tudi kot prijave za žrebanje lil. serije, ki se bo vršilo 21. decembra t. 1. Za nove naročnike ter one, ki so postali naročniki po 30. Juniju t. 1. pa bo pravočasno objavljen za žrebanje III. serije nagrad poseben razpis, na podlagi katerega se jim bo mogoče prijaviti. Upravičencem za 11. serijo nagrad priporočamo, da se za pria Javo poslužijo dolnjega odrezka, ki naj ga izpolnjenega ter naleplje* nega na dopisnico pošljejo na naslov: «Uprava Jutra» v Ljubljani. Upravi „Jutra" v Ljubljani. Podpisani sem postal naročnik «Jutra» do 30. junija t. I. in se priglašam za udeleženca pri žrebanju II. serije «Jutrovih» jubilejnih nagrad. Naročnino do 31. decembTa t L sem poravnal. Ta prijava naj velja obenem tudi za žrebanje III. serije nagrad. (Natančni naslov, pod katerim dobiva naročnik «Jutro».) Ime, priimek in poklic: Pošta in kraj: . . . . podpis Začasen sporazum v Washmgfonu (Jra, ko se vrne francoska finančna delegacija v Evropo, se naglo približuje ln vendar še ni prišlo do kolčnega sporazuma ra washingtonskI konferenci, ki fma urediti vprašanje francoskega dolga. Francoska republika dolguje Zedinje-rttm državam čez 5 In pol milijarde dolarjev ali 165 milijard francoskih papir natih frankov. Te vsote ie najela Francija večinoma med vojno v Ameriki v svrho skupne zmage vse zaveznikov nad centralnimi silami Največii del imenovanih milijard sploh ni prejela v denarju. ampak v blagu: orožju, municiji ln drugih vojaških potrebščinah. Neka' časa so Francozi rn drugi evropski zavezniki upali, da se bodo vo;ni dolgovi črtali, češ. da je bilo orav. da so Američani dali svoj denar za zmago. dočim so Evropejci prelili kri naibollš!h svo'"b sinov. Ta up je splaval po vodi. Zedl-njene države zahtevajo brezobz:rno na žai posoieni denar in obresti, kot da gre za navaden trgovski in ne za pomičen dolg Prva se ie vdala ameriški zahtevi Anglija. Po tem nienem č'nu ie bilo jasno. da se tudi druge dolžnice ne bodo mogle dolgo umratj Trenutno ie na vrsti Francija. Ta kelih grenkosti pa n? po'de mimo ostalih držav: vsi se bomo ZVstHi. Pri washingtonskih pog-aiannh. ki jln le v imenu Francije vodil sam finančni minister Cai11aux. ie bila prvi teden razlika med francoskim in ameriškim nazi-raniem Jako velika. Američani so zahtevali nainreJ. da iim plačuje Franciia letno po 157 milijonov dolarjev. Sčasoma so odnehali na 129 ln končno na 120 Cai!lanx pa je čvrsto vztrajal na najvišji vsoti 100 milijonov dol3r'ev na leto. ki bi se v celoti plačevali šele čez več let. Po napornem barantanju je končno za gledala beli dan vesela vest. da je prišlo do sledečega sporazuma: Francija bi prvih pet let plačevala po 40 milijonov dolarjev, naslednjih sedem let po 70 mlh"onov in nadalinih $0 let po 100 miliionov. Tako bi morali celi dve francoski generaciji delati za to. da plačajo Z edini ene države, ki so ime- 'e od vojne morda največ koristi in kamor se Je iz vseh delov sveta stekla skoro polovica vsega zlata. Amerika tone v zlatu. Fvropa pa se bori z bedo in z nepremagljivimi težkočaml. Amerl-ka zahteva še zlata in revna Evropa mora plačevati. Po omenienem sporazumu všteje Ame rika Franciji v gornje anuitete tudi letnih 20 milijonov dolarjev obresti za vojaške zaloge, ki jih je po vojni finančni minister Klotz prevzel od Zedinien;h držav S tem bi bila Franclfa oproščena tudi skrbi, da bo morala 1. 1929. plačati celo glavnico za Jo zalogo, ki znaša 407 milijonov dolarjev. Isti sporazum dopušča, da se anuitete moreio revidi rati, če bi se gospodarski položaj Fran-clie poslabšal. Raie je ameriški deleorrr Mellon pristal na to. da bi se v tem slu-čaiu moglo tekom prvih pet let odložiti plačevanje za dve leti. pozneje pa za tri leta. Te številke je izdal časopisju neki anonimni francoski delegat. Veselje nad «sporazumom» ie bilo kratko. Po posvetovanju s Coolidgeom ie ameriška delegacija zavrgla «spprazum». IziavJla je. da ie francoska mnudba prenizka. Predložila pa je Caillauxu. naj se sploh odgodi vprašanje končne pogodbe in v tem času nai Franciia v praksi pokaže svojo dobro voljo in naj lepo začenia plačevati. k suho resnico! Nemška šolska kanmanja. ki je bila zasnovana le. da nahtijska nemško manj štno proti državi in da CSR oblati pred kulturnim svetem kot zatirateliico Nemcev, je končala s klavrno biamažo. Politične beležke 4- Vesti o preosnovl vlade. »Politika« poroča, da oni krogi, ki stoje blizu vladi, ne verujejo v kombinacijo, po kateri bi St. Radič postal podpredsednik vlade. Poslovna vlada mora biti predvsem sestavljena iz parlamentarcev, St. Radič pa ni poslanec in bi bile potrebne zelo zapletene procedure, da bi se mogel uvesti v Narodno skupščino. Poleg tega tudi po zakonu o centralni upravi ne obstoji mesto vladnega podpredsednika. Doslej so sicer posamezni člani vlade Imeli naslov podpredsednika, bili pa so dejansko po letih najstarejši ministri za min. predsednikom, ki so ga nadomestovali. Četudi pa bi St. Radič vstopil v vlado, bi bil najmlajši član vlade, mlajši od dr. Kra-jača in dr. Nikiča, ker se stopnja ministrov določa po času aktivnega ministrovanja. Bilo bi torej zelo neprimerno, ako bi postal St. Radič podpredsednik. V ostalem, pravi Politika«, pa bi v radikalnih vrstah niti ne videli radi St. Radiča v vladi že zaradi tega ne, ker se Radič še ni odvadil svojemu staremu običaju, da ne posveča dovolj pozornosti svojim besedam. Ženeva ie dala za to dokazov, pravijo radikali, kakor pristavlja »Poiitika.« — Sotrud-niku »Vremena« pa je izjavi! podpredsednik HSS dr. Maček glede zakonskih težkoč pri imenovanju podpredsednika vlade, ker ni to mesto z nobenim zakonom določeno, da je podrejenega pomena, ali se St. Radič z ukazom imenuje za podpredsednika ali pa se na kak drug način omogoči, da lahko vrši podpredsedniško dolžnost. Glede vstopa drugih članov HSS v vlado je izjavil dr. Maček, da je prezgodaj govoriti. Zlasti ne more biti niti govora o tem, da bi zamenial on prometnega ministra Radojeviča. Dr. Maček smatra, da so tozadevne vesti lansirane od gotove strani z namenom, da se zanese v radikalne vrste nezadovoljstvo naoram radifevcem. ^__ + Klerikalna slovenska fronta in NSS Na dr. Koroščev poziv za osnovanje enotne slovenske fronte odgovarja »Nova Pravda« med drugim: »Gospod dr. Korošec sporedno s pozivom na vse slovenske stranke za enotno fronto odločno pove. da izmed malih strank v enotni fronti ne bo smel nihče »lesti v ospredje«, ali po domače povedano, vse male stranke bodo morale ostati leno za zapečkom, dočim bo g. dr. Korošec v svoji vsegamogočnosti vodil »slovensko« (boljše rečeno »klerikalno«) ooli-tiko. strogo pazeč, da mu nihče ne bo »lezel po hrbtu kvišku«. Enakopravno in svobodno udejstvovanje v slovenski fronti je po diktatorskem stališču g. dr. Korošca nemogoče vsem onim naprednim strankam, ki še spoštuiejo svojo samostojnost. Kar tako enostavno po-klerikalizirati se gotovo ne bo dala slovenska napredna politika. Sicer si pa pristaši naprednih strank gotovo niso nikdar predstavljali svojega poetičnega udejstvovania na ta način, da bi lezli po dr. Koroščevem hrbtu. Čemu ta pot. ko ie pa prikladneišfh potov dovolj na razpolago, da se tudi SLS pride do živega. Gospod dr. Korošec naj bi raje povedal, da se prave slovenske fronte v resnici boji, ker bi potem obledela klerikalna teza, da je slovenska fronta utelešena že v sami SLS, danes SLS s slovensko fronto, da even-tuelno prepreči fronto brez SLS. fronto vseh onih naprednih Slovencev, ki so voljni napraviti enkrat za vselej konec klerikalnim intrigam in izigravanjem ene napredne stranke proti drugi.« + Radlčeva Izjava o Makedoniji. Kakor poroča »Politika«, smatrajo vladni krogi po Radtčevem pojasnilu njegovih ženevskih izjav o Makedoniji to vprašanje kot odstranjeno z dnevnega reda. To pa ne pomenia. da je istočasno med radikali tudi Izginilo nezadovoljstvo zaradi neumerjenih besed g. Radiča. Radikali so pripravljeni verovati, da se ima Radičev govor o Makedoniji pojmovati tako, kakor ga je Radič 00 svojem povratku v Zagreb pojasnil, vendar pa smatrajo za potrebno. da naj Radič izvaja posledice zaradi svoje nejasnosti, ki so jo obilno izkoristili neprijatelji naše države. 4- Dalmatinski radikali proti radl-čevcem. Splitski radikalni Iisit »Država* je objavil članek bivšega predsednika dalmatinske pokrajinske vlade in enega najvplivnejših voditeljev radikal ne stranke dr. Uroša Desnice. Članek je izzval senzacijo, ker ostro izraža nezadovoljstvo radikalov radi agrarne po Iitike ministra Pavla Radiča. Dr. Desnica ugotavlja, da je minister Radič že s prvim korakom razočaral vse one. ki so pričakovali, da se bo lotil reševanja agrarnih vprašanj neodvisno od števila volilnih kroglic in strankarskih ozi-rov. Imenovanje tkzv. komisije za likvidacijo agrarnih odnošajev v Dalmaciji. pravi dr. Desnica, se ne more onra vičiti niti ublažiti ter ni take naklonjenosti napram sporazumu, ki bi mogla prenesti ta čin surovega partizanstva. Članek protestira, da je minister Pavle Radič imenoval v to komisijo, ki naj reši zapleteno dalmatinsko agrarno vprašanje, katerega judikatura avstrijskega vrhovnega sodišča 120 let ni mogla rešiti, nekega agronoma iz Vojvodine, nekega seljaka in nekega duhovnika, ki imajo mogoče poljedelske ln teološke sposobnosti, ki jim pa pripad-ništvo k HSS ne more nadomestiti prav niške in tehniške kompetence. Dr. Desnica protestira proti takemu postopanju in naglaša, da je spričo takih pojavov znana resolucija osijeških radikalov popolnoma razumljiva, in da bo postala še bolj razumljiva, ako ne bo ostala osamljena. Poleg radikalov v Slavoniji, Sremu. Vojvodini. Bosni in Hercegovini so torej nezadovoljni z radičev-ci tudi radikali v Dalmaciji. Podaljšanje uradniške nestal-nosti Beograd, 3. oktobra, p. NocojSnje «No« vosti« pišejo, da namerava vlada onim dr« žavnim nameščencem, ki bi morali letos do« biti svojo stalnost, podaljšati rok z« dve leti. Lfst dostavlja, da misli minister pravde Gjuričič o tej stvar! predložiti zbornici poseben zakonski načrt. dakcija trupla, katero le izvrši] sodni zdravnik dr. Travner, sicer ni mogla natančno dognati, kaj je pravzaprav povzročilo Patejevo smrt, ker je truplo že močno razpadlo, vendar pa je po mnenju zdravnikov nastopila smrt naj-brže vsled krvaljenja v možganih. Za zimsko porotno zasedanje v Ljubljani se torej obljublja zanimiv in zelo težak slučaj. _ Še o falzifikator jih obveznic vojne škode O falzifikatorjih obveznic vojne škode smo svoječasno že obširno poročali. Falzifikatorji so bili večinoma aretirani v Zagrebu, kjer so imeli svojo centralo, v Gradcu, kjer so tiskali obveznice, pa je avstrijska policija aretirala tiskarnarja Kunscheia, ki je v svoji delavnici izdeloval falzifikate. Vsi aretirani falzifikatorji s kolovodjo Roethlom na čelu so bili izročeni te dni beograjski policiji. Falzifikati so se namreč, kakor znano, pojavili naiorej na beograjski borzi in sicer dne 11. avgusta. Takrat je Opšta privredna banka prodala na borzi gotovo število obveznic vojne škode. Še istega dne je eden izmed kupcev teh obveznic pozval na telefon direktorja banke in mu izrazil svoj dvom o pravilnosti kupljenih obveznic. Direktor banke je o dogodku takoj obvestil finančno ministrstvo, ter mu predložil nekaj obveznic, da se ugotovi njihova pravilnost. Strokovnjaki so v resnici takoj dognali, da so bili to falzifikati. Beograjska policija je izvršila nato takoj obsežno preiskavo, da ugotovi, odkod izvirajo falzifikati. Direktor Pri-vredne banke je izjavil, da je dan poprej kupil 652 komadov obveznic od svojega uradnika Dimnika, rodom iz Slovenije. Dimnik je bil silno presenečen, ko so mu sporočili, da so obveznice, ki jih ie prodal, falzifikati. Zato je brez oklevanja in odkritosrčno povedal, kako je prišel do njih. Dan poprej, predno je prodal svoji banki obveznice, je sedel bančni uradnik Dimnik v kavarni »Moskva«. Kmalu se mu ie pridružil neznan gospod in se spustil ž njim v živahen pogovor. Neznanec je izjavil, da je Albert Gross, trgovec Iz Budimpešte, ter je Drišel v Beograd, da otvori tamkaj veliko elektrotehnično delavnico, in sicer skupno z dvema svojima rojakoma, beograjskima trgovcema. Ko mu je Dimnik pripomnil, da je to zelo pametna ideja, mu je Gross zaupal, da se nahaja tre-notno v veliki zadregi, češ da je ves svoj denar spremenil v obveznice vojne škode in da zato nima denarja v gotovini. Silno ga ženira. da bi zvedela za to njegova rojaka, ker bi mogla potem sumiti v njegove finančne sposobnosti. Dimnik je Grossu takoj pomagal iz zadrege in mu svetoval, naj proda obveznice na borzi. Gross mu je odgovoril, da bi to jako rad storil, vendar pa se boji, ker ne pozna beograjske borze, da bi ga kdo izkoristil. Zato je ponudil obveznice v prodajo Dimniku in mu obljubil 1 % od izkupička. Videč, da pride lahko na zelo lahek način no lepega zaslužka, je Dimnik takoj pristal na predlog in prodal banki, v kateri je uslužben, 652 obveznic vojne škode, ki mu jih je izročil Gross za 180.000 Din. Izplačal je denar Grossu še isteea dne ter dobil tudi svojo provizijo. Ko pa je banka naslednjega dne hotela prodati obveznice na borzi, je izvedela, da so falzificirane. Na podlagi tiralic, ki jih je razposlala beograjska policija po vsej državi za nepoznanim Grossom, se je mariborski in zagrebški policiji, kakor že znano, posrečilo aretirati vse falzifikatorje. med drugim tudi bivšega celjskega gostilničarja Roethla. rodom iz Velike Nedelje pri Ptuju. Roetlil je nezakonski sin neke Francozinje in je imel svoječasno v Celju gostilno, leta 1924 pa v Kra-pini hotel Central. Začetkom letošnje- Komife Bmter SCaafiosi pride t svofi najboljši burki v Siao Ideal. Bomba smeha Kino «LJUBLJANSKI DVOR«, Telefon 730. Danes Pat in Patachon na rivieri Sijajna burka v 7 velikih dejanjih. Mladini vstop dovoljen samo k predstavam, ki končajo pred 8. uro zvečer. Predstave ob nedeljah ob pol 11. dop. in ob 3, Vi 5., 6., Vi 8. in 9. uri zvečer, ob de* lavnikih ob 4., 14 6., Vi 8. in 9. ga leta je prevzel zopet neko gostilno v Celju, katero pa je po sporu z ženo prepustil njej, sam pa odšel iz Celja. Zadnje čase je zelo često potoval med Celjem, Mariborom, Ljubljano in Za-* grebom, kar je vzbujalo pri policiji posebno pozornost. Beograjska policija preiskavo marljivo nadaljuje in bo izročila aretirance sodišču čim bo preiskava končana. Roparski napad pri Roparji napadli inž. Porgesa In ma vzeli 350.000 Din. Rajhenburg. 3. oktobra. Skrajno predrzen, rafiniran in oČi-vidno zelo skrbno pripravljen roparski napad se je izvršil danes dopoldne med Senovom in Raštajnom pri Rajhenbur-gu. Roparji so pri belem dnevu vple-nili ves denar, namenjen za izplačilo tedenskega zaslužka delavcem stavbne tvrdke inž. Dukič, ki ima v Rajhen-burgu svoj rudnik. Dogodek je vzbudil daleč naokrog velikansko senzacijo, med delavci pa seveda razumljivo razburjenje. Rudniški inženjer Porges je nesel danes, kakor običajno vsako soboto, iz pisarne v Senovem, denar za izplačilo delavcev. On sam je imel v žepu same tisočdinarske bankovce, njegov spremljevalec, rudniški uradnik Jernej Peter-ca, pa je nesel v nahrbtniku bankovce druge vrste in precejšnjo množino kovanega drobiža. Skupno sta imela oba 350.000 Din. Nič hudega sluteč sta šla proti Raštajnu. Na potu med Senovom in Raštajnom so stopili nenadoma štirje, s samokresi oborpženi moški pred inž. Porgesa in Peterco, jima nastavili samokrese na prsa in zahtevali denar. Roparji so najprej odvzeli Peterci nahrbtnik z denarjem, preiskali nato še inž. Porgesa ter tudi njemu pobrali vse bankovce. Napadenca sta bila brez moči, v bližini pa tudi ni bilo nikogar. Id bi jima mogel priskočiti na pomoč. Roparji so nato bliskoma izginili v gozdove in ni o njih do sedai nobenega sledu. > O roparskem napadu ie bila najprej obveščena orožniška postaja v Rajhen-burgu in so odšli tamkajšnji orožniki takoj na zasledovale za zločinci. Enega izmed roparjev je rudniški uradnik" Peterca med napadom spoznal. Bil je to neki Fabiian Gršič, rojen 1. 1892. v, Zlataru na Hrvatskem. Gršič ie bil I. 1923. in 1924. zaposlen pri tvrdki Du-kič v Roštajnu kot preddelavec, zadnje čase pa kot miner v kamnolomu v Raihenburgu. Gršič je velike in krepke postave, temne polti, ima črne, nazaj KINO IDEAL Nedelja, 4., pondeljek 5. in torek 6. t. nf Krasna drama moderne deklice. Vrši se * švicarskih pokrajinah za časa zimske sezije. OSarujoči naravni posnetki. Lavine. Šport. Skozi in skozi napeta zanimiva vsebina. Fredstave v delavnikih: popoldne ob 3., Vi 5., 6., Vi 8. in 9. uri. Ob nedeljah dopoldne ob Vi 11. uri, popol' Predstave popoldne: ob 3., M 5., 6., Vi 8. in 9. uri. Proti odebeSosti deluje s kolosalnim uspehom samo .Vilfanov čaj'." Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Ilica 204. Koroški dan - 10. oktober 1925. čujete klice koroike bedeT Bratje, odprite srce in roke, naj Gosp*. sveta in Zilja to ve, da nismo rekli ie zadnje besede. Da nismo rekli še zadnje be9ede, naj rve» doči 10. oktober. Združimo »e ta dan v eni sveti misli na zasužnjeni Korotan. Bratje! Jugoslovenska Matica Vas Je v zadnjem trenotku poriva, da storite vse, da dostoj« no manifestiramo ta dan za naše brate on« stran Karavank. Naš« resna manifestacija naj jim bo ▼ dokai in vzpodbudo, da vztra« jajo ▼ svoji borbi za obstanek in v borb! za najdražje, kar poseduje človek — v bor* bi za svoj materin jezik. Storimo vsi svojo dolžnost, da bo »Koroški dan» 10. oktobra čim lepše uspeL Za našo Koroško Maribor, 3. oktobra. Za veliko manifestacijo zahteve po naši Koroški, ki se bo vršila v nedeljo, dne 11. t. m., so priprave v polnem teku. Zbirališče naroda !e določeno na Trgu svobode, pred realko in po Vrazovi ulici. Začetek zbiranja ob pol 9., nakar odide točno ob 9. obhod po Maistrovi ulici do kolodvora, po Aleksandrovi cesti skozi Gosposko ulico na Glavni trg. Med potjo pozdravi posebna depu-taci.ia prvoboritelia za Koroško generala Maistra, na Glavnem trgu pozdravi zborovalce v imenu občine gosp. župan \Tastopijo razni govorniki v imenu poli-litičnih strank, kakor tudi v imenu Matice. Sodelovala bodo vsa pevska društva. V programu, ki se še objavi, bo natančno določeno, kje se imajo posamezna društva zbirati. Opozarjamo narodno občinstvo na pri reditve, ki se vrše v petek in soboto dne 9. in 10. t. m., in sicer je v petek Koroški dan, ki gr. priredi Prosvetna zveza, v soboto pa akademija v Narodnem domu. Na akademiji govori gosp. prof. dr. Kovačič. sodelujejo razna pevska društva in Dramatično društvo. Narodnjaki, naj bodo ti dnevi posvečeni izključno tej naši narodni zahtevi, nai se v teh dnevih poležejo politične strasti, bedimo in pokažemo, da smo v tem vprašanju vsi složni In edini! Manifestacija mora biti kar najimpo-zantneiša. Naj ne bo nikier mlačneža, vsi na plan! Mladina, naš up in naša prihodnost. zavedaj se našega nacionalnega ponosa in naše narodne časti. Jugoslovenska Matica v Mariboru. TV«»I .1 « •• » I v.vl rziska industrija m trziska občina T r ž i č. 2. oktobra. Konce"? aprila letošnjega leta je bila fc !.griivf'!m po!om uk:njena cari"ar-nica v Tržiču. Na prošnjo indusifijcev sem se peljal v začetku maja v Beograd ter interveniral pri ministrstvih in generalni direkciji carin. Intervencija ie imela uspeh, carinarnica je ostala v Tržiču in celo s povečanim delokrogom. Pripominjam, da carinarnica za ostali Tržič ni tolikega pomena, naša /ele-industrija pa si prihrani s tem, da carini doma. letno stotisoče dinarjev Za pot v Beograd in intervencijo sem predložil račun v znesku 25.000 Din. od katerih ie bilo namenjenih in tudi izplačanih za podpore breznoselnih 15.000 Goethe: Ifigenija na Tavridi Po »Egmontu« in »Faustu« pre'd vojno smo videli snoči kot prvo Goethejev« delo po vojni na našem odru »Ifigenijo«. Hvaležni s.r.o Fr. Albrechtn. da je to prvo nemško klasično dramo tako krasno, točno in um-!;ivo prelil v slovenske stihe. Nai bi ga izdal čimprej v tisku! Mat. Valjavčev prevod iz leta 1856. ie netočen in jezikovno zi-starel; gledališkim posetnikom pa bo dobro služi!: prečitajo naj si ga v Valjavčevih izbranih Poezijah, urejenih po Fr. Levcu in izdanih po »Slov. Matici« v Ljubljani 1. 1900. Uprizoritev Gnethe-Albrechtove »Ifl genije« je pač pospešila ljubezen ge Marije Vere do klasičnega repertoarja in njeno hrepenenje po veliki, svoji umetnosti primerni vloži Koristna je ta uprizoritev zlasti našemu igralskemu ansamblu, saj je klasični repertoar najboljša šola lepe igre tn govorica. Občinstvu pa prinaša »Ifigenija« čist umetniški užitek nafr!š'e lepote v formi in misliti ter v vodilnih Idejah te visoko etičr.e in estetične drame. Teatra tu ni, zunanjega dejan.'a je zelo malo, a efektnih scenskih konfliktov in vidnih boi+o sploh ni. Vse se vrši v notranjosti, v dušah oseb ln le vsa drama zgrajena na brezizjemno plemenitih. veleinteligentnih značajih. »Ifigenija« je bolj visoka pesem plemenitosti ff bumanrteta. nego igra. Grškega je v ni) ostalo mulo: razen fabule ie vse plod Ooebtejevega čutenja ta mišljenja Na verjetnost in zgodovinsko aH kakršno- I dinarjev, ostalih 10.000 Din pa sem si zaračuna.' za stroške in za zamudo časa. S tem, da so gg. industrijci likvidirali moj račun, je bila stvar zame končana. Ni bila pa končana zanje, ki skušajo napraviti iz tega celo afero in mi izpodkopati zaupanje in ugled doma, kakor tudi v Ljubljani in Beogradu. Povsod me slikajo kot največjega sovražnika industrije, katerega edini namen je, iz osebnega sovraštva uničiti cvetočo industrijo v Tržiču. Osebno sovraštvo mi podtikajo radi tega, da bi me diskvalificirali pri javnih kor-poracijah in oblastvih, ter mi otežkočili in onemogočili moje, le v korist celega Tržiča usmerjeno javno delovanje. Izjave pravnega zastopnika tvrdke Glanz-mann &. Gassner v občinski pisarni in pa napad občinskega odbornika Majer-šiča dne 30. septembra t. 1. v občinski seji, sta mi jasno pokazala namene. Izjavljam, da nisem bii nik ražnik industrije, ne princip: oseben. Preveč ljubim svoj rojst;, da bi hotel uničiti cvetoča podjetja tei pognati svoje rojake sirom sveta s trebuhom za kruhom. Pač pa je moje stremljenje, pritegniti industrijo, katero plodi in bogati delo tržiških delavcev. katero poživlja moč naših voda. k sorazmernemu plačevanju občinskih bremen in doklad. V pretekli dobi se je v tržiškem občinskem gospodarstvu precej zamudilo. Sramota za trg ie ljudska šola. Za tako velik industrijski kraj prepotreb-ne bolnice ni. Ubožnica oziroma hiralnica je nezadostna. Niti svoje občinske hiše nimamo. Največjo krivdo za te zamude nosi industrija, ki je imela cd svojega postanka, pa do začetka svetovne vojne gospodstvo nad tržiško občino in se je znala vedno ubraniti bremen, ki bi do večini zadela njo. Napake prejšnjih let popravlja sedanji odbor že peto leto. Ves ta čas pa se mora boriti z najodločnejšim nasprotstvom industrije, ki se na vse kriplje brani nositi primeren del občinskih bremen. — Koliko brezplodnega dela se ie izvršilo na obeh straneh, koliko energije se -je potrošilo za to borbo! Nič ne pomaga. Industrija kot največja davkoplačevalka bo koncem koncev le morala nositi največji del bremen, tem več. čim dalie bo zavirala sedanja občinska dela in naprave. Denar je torej glavni vzrok napetemu razmerju med našo industrijo in menoj! So pa še drugi važni razlogi, kakor zatiranje domačega življa. nastavljanje in favoriziranje Nemcev, mezdne in socijalne razmere delavstva, posebno pri tvrdki Glanzmann & Gassner, politično udejstvovanje itd., toda to so poglavja zase. Pojasnil jih bom v enem prihodnjih dopisov. Iv. Lončar, župan. »Kristalna princesa" ali «Kaznfenčeva božična noč» je velefilm češke produkcije 1925/26 pride v »Kino Dvor« Ub kupujte! predno si ne ogledate velike izbere zimskih oblek in ulstrov pri JOS. ROiiHil, Mu&liana. Interesente vabimo na ogled koli utemeljenost ni misliti. Niti starost oseb ni po resničnem življenju možna. Dejanje se godi nekaj let po trojanski vojni na Tavridi, kier so barbarski Skiti še klali tulce bogovom na žrtvenikih. V Goetheievj drami pa vedejo, kakor so se vedli, so čutili in mislili pač le redki Goethejevi prijatelji in prijateljice 1. 1787. na weimarskem dvoru. Sele Hugo v. Hoffmannsthal je 1. 1904 z »Elektro« začel slikati Tantalide in Atride kot barbarsko krvoločno obitelj. Goetheju je bilo kot klasiku to pač še nedoumno. Vsebino je deloma prevzel po Eurfptdovi deloma po Racinovi enaki drami. Morda je črpal tudi iz Eshilove »Oresteje« ta Schleg-lovega svobodnega prevoda Grangove drame »Greste et Pffede«. Vsekako je Goethe ustvaril umotvor, prožet z vrhom stare grške drame, ga dvignil do lastne moralne in umstvene višine ter je po obliki ta dušev-nosti daleč nadkrilil vse prednike. Goethejeve osebe se ne bore z zlobo ta podlostjo, niti ne z zunanjimi silami, nego le z željami, nagoni in bolestmi lastnega srca, da se odrekajo ln premagajo sami sebe. Goethe je celo znano klasično strojno edinstvo izvede! do vzomostl: edinstvo časa, ker vse dejanje obsega le par ut, edinstvo kraja, ker se godi vseh pet aktov v gaju pred svetiščem Artemide, in edlnsri#i dejanja, ki se vrti okoli odvedbe sestre in ozdravljenja brata. Oseb Je le petero, a še te nastopajo večinoma v monologih in dialogih. Le enkrat le vsa petorica na odru, a tudi takrat govore le štirje. »Ifigenija« je slična grškemu temi ju grandijoznemu po svoji ple- Mlad filmski igralec Šestletni Mitja Goreč, o katerem smo včeraj poročali, da je angažiran v filmu. Mladi igralec bo sodeloval v glavni ulo-ki velikega športnega filma »Mojstrska plavalka Evrope*. Smrt hlapca Pateja pojasnjena Anton Pate, hlapec gostilne pri »Starem tišlerju« ni postal žrtev avtomobilske nesreče, temveč je bil ubit. Ljubljana, 3. oktobra. Sredi preteklega meseca smo objavili kratko dnevno vest, da je v Kranju povozil avtomobil Antona Pateja, hlapca v gostilni pri »Starem tišlerju« v Kolodvorski ulici v Ljubljani. Nesrečnež je dobil tako težke poškodbe, da je še istega dne umrl v splošni bolnici v Ljubljani. Slučaj se je zdel že takrat nekoliko zagoneten, vendar pa so truplo pokopali, ne da bi je preje obducirali. Sedaj pa je v zadevo naenkrat planila luč. Danes ob 3. popoldne so namreč na zahtevo sodišča v mrtvašnici pri Sv. Krištofu Patejevo truplo raztelesili in se je pri tej priliki ugotovilo, da je postal mladenič žrtev zločinske fantovske pretepaške razvade. V Primskovem pri Kranju se je vršila pretekli ponedeljek neka svatba, po kateri se je vršil pretep med fanti. In takrat je eden izmed razgrajačev izustil usodne besede: »Če ne miruješ, ubijem tudi tebe. kot sem Tišlerjevega hlapca!« In res je tekla tudi pri tej priliki kri. Rden izmed tamkaišnjih fantov domačinov leži že nekaj dni v bolnici in se bori skoro s smrtjo. Podivjanega napadalca, nekega Viharnika in njegovega prijatelja so orožniki takoj aretirali. Pri zaslišaniu sta priznala, da sta po svatbi v Primskovem težko ranila nekega domačega fanta; kar je pa najbolj zanimivo, priznala sta tudi, da sta ubila hlapca Antona Pateja. Nesrečni Pate se je peljal dne 14. septembra na Jesenice, kamor je spremljal v Ameriko vračajočega se svojega rojaka. Ž njim je bil trgovski potnik N. Simončič. V Kranju sta se ustavila oba v gostilni »Na Bekselnu« in pričela v šali tamkaj govoriti srbohrvatski. To pa menda ni bilo všeč nekaterim domačim fantom, med drugimi Viharni-ku in njegovemu tovarišu, čegar ime nam trenotno še ni znano. Razvil se je prepir in ponoči so našli na cesti Pateja v mlaki krvi. Ravno takrat sta se na cesti srečala tudi dva avtomobila, katerih eden je vzel Pateja s seboj ter ga odpeljal v bolnico, kjer je ob 5. popoldne umrl. Spočetka se je zato splošno domnevalo. da se je zgodila avtomobilska nesreča in da je bil Pate povožen. Sedaj je nenadoma prišel na dan grozni zločin. Ubijalca, ki sta v surovi jezi no-noči končala Pateju življenje, sta že prijeta in sta tudi priznala zločin. Ob- menitostl enostavnosti ta arhitektonski le poti. Ideja drame je po Rob. Pin|erju »Ideja po-mirjenja in odpuščanja«, češ da Ifigenija s svojo molitvijo, vero v bogove ta s svojo deviško dušo pomiri ta ozdravi botaega brata Oresta, strastnega kralja sirubača Thoa-sa In užatlene bogove ter oplemeni divje Skite. Po Fr. Albrechtu je »Ifigenija« v harmoniji in lepoti izraženo «hrepenenje». Mi bi pa trdili, da }e »Ifigenija« zmaga plemenite ženske nad moškimi strastmi. Po Euripidu, ki se je kot pogumen novo-strujar grške drame prvi zavzel za žensko kot svobodno, moštvu enakopravno bitje ter je n. pr. že v »Medeji« napisal prekrasne stihe o krivični usodi ženstva. po tem Euripidu je Goethe prevzel celo vrsto globokih stihov, ki govore od prvega do zadnjega akta o silni moči plemenite žene na može ln človeštvo sploh. V idealne moralne višine dvignjena Ifigenija zmaga nad Orestovim moško odkritim junaštvom, nad odisejsko premetenosti in dvojezlčnostjo Plladovo ta nad kraljevsko oblastnostjo strastnega Thoasa. Njena značajna resniooljubnost in nežna poštenost, ki vzllc vsi opasnostl fn proti vsemu Piladovemn prigovarjanju ni sposobna laži. zvijače ta llcemerstva, prinese po-bedo in rešitev. Samo zaradi boljšega razumevanja publike. ki bo sicer mojstrskemu Albrechtovemu prevodu težko sledila, naj naveden izjemoma kratko vsebino dTame: Predzgodovina: Menelaju je Pariš otivedel ženo Heleno v Trojo. Grški vladarji hočejo Heleno z vojsko iztrgati Parisu. Poveljnik grške vojske je Agamemnom, Me-nelajev brat. Grško ladjevje pa iz Avlide ne more odpluti, ker je vse vetrove zaprla Artemida. Agamemnon jo ie namreč razžaMl ker ji ni dal žrtvovati. Grški višii svečenik Kalchas svetuje: »Žrtvujte Agamemnovo naj starejšo hčer. potem zapihajo vetrovi!« — Zvabijo torei Ifigenijo z materjo Klitemne-stro v Avlido, zgrabijo Ifigenijo ta jo polože na žrtverrik, da jo zakolje Kalchas. Toda Artemls mu podtakne košuto. Ifigenijo pa odvede v oblakih v svoje svetišče na Tavridi (Krim v južni Rusiii). 1. dejanje. Svečenica Ifigenija hrepeni po domu, a kraljev zaupnik Arkas ji prigovarja, naj se vda kralju za ženo. Kralj Thoas jo prihaja sam snubit, a ona ga odkloni, češ da je le svečenica ta da upa na vrnitev. Sicer pa ga svari, ker je iz Tan-talovega rodu, ki se je vedno moril med seboj. Thoasa niti to ne ovira v strasti ta ii ukazuje, nai žrtvuje Artemidi dva pravkar njeta tujca. Ifigenija je namreč doslej preprečila vse človeške žrtve. Jezni Thoas zahteva zdaj, naj se stari skitski običaj obnovi, da bi s tam ifigenijo prisilil k možitvi s seboj. 2. dejanje. Ujeti Orest ta njegov mlajši prijateti Riad nastopita v verigah. Oresta preganjajo furlje dn zato si želi le še smirti. Pita-d pa je poln nade, da najde še rešitev. Ko se približa Lfigenfla, se Orest skrije, Pi-lad pa svečenico pridobi, ker je Grk: sveča-i,ic3 mu odžame verige in želi zvedeti o us- pehu vojne s Trojo. Pilad ji pove, da ie Troja pač padla, da pa je padlo tudi mnogo grških junakov. Zla usoda je zadela Aga-memnona doma: Žena Klitemenesira mu ni odpustila da je dovolil žrtvovati hčer Ifige-ni;o; zato ga je že med vojno varala z Ae-gistom. Ko pa se je Agamemnona vrnfl z vojne, ga je dala v kopeli po Aegistu zabosti Ifigenija žalostna odhiti, Pilad pa ima še več nade, da se z Orestom rešita. 3. dejanje. Iiigenija sprašuje Oresta po usodi Agamemnove hčerke Elektre ta sina Oresta. Obupani Orest ji pove, da ie tudi Klitemnestra mrtva, in se il končno razkrije kot Orest, materin morilec. Tedaj mu tudi Ifigenija pove, da je njegova sestra, Orest Pa ii ne verjame, io smatra za zapeljivko ter blazni končno od groze, da ga bo lastna sestra žrtvovala in zaklala. Omedli ta se vidi na drugem svetu; tam pa gleda vse Tantalide, svoje nekdaj med seboj krvavo sovražne dede, oečta ta mater — a vsi so si zopet dobri, ker so pozabili na medsebojne morije aa zemlji. Ifigenija mpH nad njim. Ko se Orest zbudi, je zdrav; furije so ea estavile, ker sestrina molitev jih je pregnala. Pilades priganja zdaj na skupen beg. 4. delati je: Pilades je bil medtem naučil Ifigenijo, kako naj laže Thoasa, da bodo lahko skupaj pobegnili. Reče mu naj: tujca sta Artemidm kip oskrunila, zato je treba' kip v morju umiti En tujec je morilec, zato je treba tudi njega v morju poprej okopa«. Ko pride Arkas z zahtevo, naj tujca žrtvuje, ga Ifigenija po Piladovem navodilu nav laže. A takoj se kesa,laži. Pilades ji E1ITH! KINO Matica Telefon 124. Predstave ob nedeljah: 3., '/25., 6., '/28. 9. 1 Predstave ob delavnikih S ob: 4., V26., '/28. in 9. | Prvovrstni umetniški orkester svira pri vseh predstavah. Čudež kinematografske tehnike! Vrhunec telepatije, sugestije ln hlpr.oze! Ka) sličnega še niste videli! Vsi dosedanji obiskovalci so navdušeni! Monumentalni film misterila v 8 velikih dejanjih FHAMTOM M0ULW R0U8E-A Življenje duše izvsn telesa. je senzacija dneva, o kateri že tretji dan govori vse staro in mlado. Posebni okras tega velefllma je razkošno, celemu svetu znano veliko pariško nočno zabavišče Mouliii rouge, njegov veliki sloviti balet, njegov sijaj in njegovo burno življenje v katerem se opraiča vse, ker je vse storjeno „v opoju strasti" ... Kolosalna režija — Izvanredna igra — Razkošna oprema — Izvrstna godba itd. Pridite m prep.ičaite se! i.Ij g—mam Česane lase, črne obrvi hi Je gladko obrit. Oblečen je bil v temno obleko, na glavi je imel svetlo-belo črtano športno čepico. Njegova soudeležba pri drznem ropu dokazuje, da so bili zločinci zelo dobro informirani o razmerah ter zlasti vedeli, kdaj bo nesel inž. Porges denar za delavce. Zločincev do sedaj še niso izsledili, vendar pa je upati, da ne uidejo roki pravice. Na zasledovanju so orožniki našli nekaj zavitkov papirnatega drobiža. po 25 in 50 par ter po 1 Din, kakor tudi nekaj vrečic kovanega drobiža, ki so jih roparji na begu vrgli proč. Med delavstvom vlada razburjenje, ker se izplačilo mezd ni moglo izvršiti. Vendar njih ne zadene nobena škoda, ker je naravno denar do izplačila bil še last podjetnika in je bil torej uro-pan tvrdki ne pa njenemu delavstvu. Repertoar Narodnega gledališča v Lfubljani. DRAMA: Začetek cb 20. uri zvečer. Nedelja, 4. oktobra: »Vozel®. Izven. Ponedeljek, 5. oktobra: «Ifigenija na Tavrb di». Red B. Torek, 6. oktobra: Zaprto. Sreda, 7. oktobra: »Periferija®. Premijera. Izven. Četrtek, 8. oktobra: «Ifigenija na Tavridl*. Red E. Petek, 9. oktobra: »Pegica mojega srca». Red A. OPERA: Začetek ob Vi 20. uri zvečer. Nedelja, 4. oktobra: «Netcpir». Izven. Ponedeljek, 5. oktobra: Zaprto. Torek, 6. oktobra: »Mrtve oči®. Red C. Sreda, 7. oktobra: aManon®. Red D. Četrtek, 8. oktobra: Zaprto. Petek, 9. oktobra: «Aida». Red F. Najnovejši „Zbori" Agilno pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« je pravkar izdalo v enem zvezku 9. in 10. številko svojega mesečnika za novo zborovsko glasbo, ki jo urejuje pevovodja »Zvona« Zorko Prelovec. Nova številka Prinaša dve pesmi našega naiplodovitejšega zborovskega skladatelja Emila Adamiča in dve prireditvi primorskih narodnih pesmi v harmoni-zaciji Josipa Brnobiča. Prva Adamičeva pesem: »Kresovale tri devojke«. besedilo Otona Zupančiča, je zložena za mešani zbor in posvečena trboveljskemu »Zvonu«, ki jo bo bržčas tudi prvi izvajal. Živahen začetni stavek v svetlem E-duru, iugiran odgovor ženskega zbora, monologi junaka in treh devoik ter končni stavek, variacija prvega stavka, napravljaio pesem jako efektno in pestro, medtem ko stalne, takorekoč koralne kadence vsakega stavka podajo pesmi epično-rapsodični izraz. Brez dvoma se bo ta zbor kaj kmalu uveljavil na vseh koncertnih odrih in bodo naši pevski zbori radi segali po njem. Str. 33., 4. vrsta, zadnji takt, je izpadel v sopranu bržkone križec pred »f*. ki naj se glasi »iis«; v drugi vrsti str. 31. manjka tekst za tenor in bas. ker se ne zlaga s tekstom soprana in alta. 'Pri izdaji posameznih glasov bo treba paziti na nekatere predznake, ki iz parti-ture niso razvidni. Druga Adamičeva pesem na belo-kranj. besedilo »Mara v jezeru« je zložena za moški zbor in znatno preprostejša od prve vzlic temu, da je sonran-ski (oz. tenorski) solo dokaj visok in naj bi se ga lotile le dobro izšolane pevke. Tudi ta zbor je efekten in hvaležen, če bo le dobiti primernega solista iz zbora. Josio Brnobič, dve narodne piesme, op. 15. Prva, »Suzno oko moje«, iz hrv. Primorja, v mehkem Ges-duru, za mešani zbor in sopran solo, in druga dalmatinska, »Vozila se ša:ka«, tudi za mešani zbor, sta dve preprosti pesmici otožnega značaja, od katerih se druga odlikuje Po karakterističnih formalnih lastnostih ki jo r.apravl.iajo zanimivo. Harmonizacija je dobra, le tupatam motijo neokretnosti in napake v vezavi akordov i n v vodenju posameznih giasov. — Tej številki »Zborov« je priložen predgovor k Pevski vadaici. ki jo je sestavil France Marolt in je izšla v izdaji pevskega zbora Glasbene Matice v Ljubljani. Pevska vadnica namerava biti teoretično-praktična (bržkone: teoretična in praktična) vežbar.ka za pev- ske zbore, kakor se glasi njen podnaslov, in bo izšla v dveh delih, katerih prvi tvori »Enoglasje«. Predgovor utemeljuje potrebnost take pevske vadni-ce ter navaja, da muzikalna izobrazba članov naših pevskih zborov ne more več zadostovati za obvladanje težkoč, ki jih vsebujejo moderne zborovske skladbe in da je zato potreba, da se muzikalni nivo pevcev dvigne, kar pa je mogoče le s študijem ritma, intonaci-je in ostalih formalnih glasbenih doktrin. Monografija bratov Kraljev Pred kratkim sta brata Francč in Tone Kralj zatvorila svojo razstavo najnovejših del v Akademskem domu v Ljubljani. Kdor je obiskal to razstavo, je imel priložnost videti nekaj več kot samo razstavljena dela, slike in plastike: ogledal si je lahko tudi dekoracijo sejne dvorane, katero sta izvrši« la Kralja pred leti. Glavni motivi na stropu predstavljajo: Pravičnost, Filozofijo, Umet« nosti in Religijo. V dekorativnem okvirju sta brata Kralja upodobila štiri dnevne ča« se: jutro, dan, večer in noč ter sta se v ta namen poslužila simbolike v barvah. Deko» racije predstavljajo poleg tega človeka v otroški in moški dobi. Nazorno je podan zlasti slednji moment, ko človek v posesti volje upogiba železo. Za časa razstave je izšel ilustriran kata» log, nekake vrste monografija obeh slikar« jev in kiparjev. Na naslovni strani vidimo okusno reprodukcijo «Zapuščcne», sliko To« neta Kralja, ki je žela splošno priznanje na razstavi. Uvod v monografiji tvori predgo« vor drja. Franceta Stelčta, znanega propa« gatorja novejših struj v naši umetnosti. Pi« sec nam podaja življenjsko retrospektivo Franceta in Toneta Kralja ter komentira s splošnimi besedami njuna dela in hotenje. Potem slede reprodukcije: Francetovi »Ob« sojenci®, plaketa iz 1. 1913; Tonetov «Zlo« čin®, les iz 1. 1918; Tonetovo olje «V potu obraza® iz 1. 1919; Francetova aMadona®, kamen iz 1. 1919; Tonetov «Glad», les iz 1. 1920; Francetov «Umetnik», mavec iz L 1920. (ko je bilo ekstrernno pojmovanje abstraktnih idej pri bratih Kraljih na višku); Francetovi «Starci», olje iz istega leta; To« netova «KaIvarija», olje iz 1. 1921; Toneto« va «Zadnja večerja®, olje iz 1. 1922; Fran« cetova «Magdalena», olje iz 1. 1922, istega avtorja »Oznanenje®, olje iz 1. 1922; Fran« cetova «Marija iz Oznanenja®, les iz 1. 1922; Tonetov oltar »Pasijon® iz 1. 1923; France« tovo olje aSnemanje s križa®, iz 1. 1923; Francetov les «Kristus pridigar® iz 1. 1923; Tonetova «Delavca pred tovarno«, olje iz 1. 1924; Tonetov «Iškarijot®, olje iz 1. 1924; Francetove «Jajčarice», olje iz 1, 1925; Fran« cetovo «Poletje», olje iz 1. 1925 in Tonetovi »Težaki®, olje iz 1. 1925. Reprodukcije so uspele, škoda samo, da niso natisnjene na močnejšem papirju. Spre« daj v monografiji so tudi štiri perorisbe, tako, da lahko vsakdo spozna brata Kralja tudi če ni bil osebno na nobeni razstavi v Ljubljani. Monografijo, ki jt naprodaj v knjigarnah, p 'poročamo vsem, ki se zani« majo za novejše pojave v naši upodabljajo« či umetnosti. Nedelja v ljubljanskem gledališču. V nedeljo dne 4. oktobra ob 20. uri se uprizori v drami kratkočasna, lahkotna in zabavna vaška šalcigra Pecije Petroviča »Vozel«. V glavnih vlogah ncstopijo ga. Juvanova, gdč. Vida, g. Rogoz, g. Levar itd. V operi bodo igrali ob pol 20. uri priljubljeno Straussovo opereto »Netopir® z gg. Poličevo (Adela), Lovšetovo (Rozalinda), Pečkom, Kovačem, Povhetom in Jankom v glavnih vlogah. Na koncertu pevskega društva »Ljubljanski Zvon* v pondeljek nastopi društve- zuje, da je laž potrebna, ona se mu naposled uda ter poje staro pesem Pare, v ka-ju grško ladjo in Grke. Jasno je, da sta tuj-ter" očrta bogovom krivičnost. 5. dejanje: Arkas ie odkril na obrež-ca in IOgenija ž njimi dogovorjeni. Thoas je besen r.au izdajstvom ljubljene device. Očita ji to v obraz, Ifigenija pa ne more več hi-naviti in lagati in rnu prizna ves naklep. Spominja ga pa tudi njegove obljube da ji daruje svobodo, ako se ji ponudi prilika za rešitev. Naj bo zda; mož beseda! — Zunaj se je medtem vnela borba med Grki in Skiti. Orest pribiti z mečem po sestro in se hoče boriti s kraljem L". P;!ad se bori z Arkasom. A Thoas ustav" boj in Orest mu pojasni svojo zimo to: hotel je odnesti Artemidin kip a zdaj šele razume Apolona, ki mu je velel odnesti domu sestro — Ifigenijo... Slovo.. Thoas jim zakliče: -»Zbogom!« Ga. Marija Vera je dramo izredno okusno opremila in izvrstno izrežirala Oder predstavlja krasen gaj blizu morja; na desni in lev: spredaj je mlado drevje, na desni rad~: so stopniice med stebrovjem k svetišču, na !ev> je žrtvenik, v ospredju na eteh straneh so irsramornati sedeži. Nad vsem pa sobice. V režiji je skušala po možnosti združit; stilltaoljo govora z realističnim podajanjem, 'zogniti se deklamatomosti jr '.'učijo čim bolj približati naravnosti, zlasti pa iz tipov ustvarila resnične ljudi. Trud se ji .in, kolTcor pa5 možno posrečil. Predstava je bila Izvrstna; zlasti III. dej. je rročno učinkovalo. G. Marija Vera govori verze mojsterski, g. Levar ;e podal sila težko vlogo Oresta odUčoo. Oba sta bili i!a vrhuncu svoje umetnosti. Pilada, nekoliko premladega je igral nadarjeni J a n z !ephn organom in dobrim pojmovanjem. Malo več odisejskega, bilo še bolje. G. G r e-g o r i n bi bil kot Arkas boljši, ako bi bil manje glasen in ko bi opustil nazaliranje, H spominja na Žida. G. Skrbinškov Thoas je bil po tonu, maski, in gestah pristen barbarski Skit. Predstava je zelo ugajala; žal, da je bilo publike prav malo. Fr. G. Ljublianska opera. Snoči smo poslušali tudi predigro in dva akta »Hoffmannovih pripovedk«. Nastopila je nova mezzosopra-mistka, gdč. P o t u č k o v a kot Nikolaj. Mlada pevka ima simpatičen organ in dobro šolo Rosenkranzove, lepe višine in tudi ru-tinirano igro. Giulietta ge. Poli če ve ima lepo zunanjost, siguren nastop, vrlo premišljeno igro in ob prijetnem organu veliko mrzikalnost. Ugodni vtisk senči le rahlo tre-mollranje. Gdč. Kocuvanova ie pela Olimpijo. Nadomešča koloratiiTko, ki je nimamo. Igra skromna, pravilna, glas ljubek, koloratura začetniška. A gre ji vendarle priznanje, da je predstavo omogočila G. R u m p e 1 j je pel menda kot gost. zato hrvatski, vse 4 basovske parii'e s sonomrm glasom prav lepega obsega. Igra mu Je ru-tfnlrana, nastop pa nekam salopen, zlasti zunanjost v Oiulietiinem dejanju premalo ka valirska. G. Banovec je pevski odličen Hoffmann; zelo ustrežljiv pa g. M o h o r i č kot Spalanzani in kot študent. Zbor v predigri je bil raztresen in površen. Fr. G. ! !u. Bolgarsko pevsko društvo je zapelo I češko in bolgarsko državno himno, če-\ ški zbor pa »Šumi Marica®, nakar se je ■ razvila impozantna povorka do hotela \ «Splend;d», kjer so bila gostom priprav-i Ijena stanovanja. : Popoldne je priredil češkoslovaški po-• oblaščeni minister Pavlu gostom na čast banket v salonih «Aliance Frar,caise». Poleg celokupnega diplomatičnega zbora in inozemskih misij so se udeležili svečanega banketa bolgarski rr^ister za trgovino Boboševski. zastopnika carja Borisa Kurtuklijev in Stamatov, podpred sednik narodnega sobrania Vazov, bivši minister Bobčev. načelnik sofijske gar-nizije general Vazov, mnogi narodni poslanci, profesorji in odlični glasbeniki. Zbor «Križkovski», obstoječ iz 40 članov. je stopil na oder pod vodstvom dirigenta Hilmerja. Zbrani zastopniki bolgarske javnosti so priredili slovanskim gostom burne ovacije. Po koncertu v »Alliance Francaise® je odšel češki pev- Slavni ameriški kipar M. Paul W. Bart-lett, ki je umrl te dni po kratki bolezni v Parizu, star 59 let. ni moški zbor, ki zapoje za uvod 4 Adamičeve najnovejše moške zbore, komponirane na belokranjsko narodno besedilo. Izmed teh je »Mara v jezeru« s sopran - solo in »Lucipeter ban® z bariton - solo. Tem moškim zborom sledijo 4 Premrlovi ženski dvospevi s spremljevanjem klavirja. Po odmoru se prvič javno izvaja Adamičeva narodna balada »Vragova nevesta.. Dalje dva Adamičeva mešana zbora in pa Komelov psalm. Pri koncertu sodelujeta gg. Štritof in Svetel, vse solo - točke pojo zborovl člani. Spored je nad vse skrbno sestavljen in Je na taki umetniški višini, da dela čast nam vsem, prav posebno pa še društvu, ki absol-vira s tem koncertom svoj 42. koncert. Za koncert vlada v našem mestu veliko zanimanje. Občinstvo opozarjamo, da so vstopnice ves dan v razprodaji v Matični knjigarni od 7. ure zvečer dalje pa v veži pred Unicnovo dvorano. Vstopnic je še dovoli na razpolago, občinstvo pa prosimo, da se jih po možnosti kupi že v predprodaji. Vstopnice za koncert »Ljubljanskega Zvona® se dobe v pondeljek ves dan v Matični knjigarni na Kongresnem trgu, zvečer pa od 7. ure dalje pri koncertni blagajni v Unionu. Rezervirane vstopnice je treba vzeti najpozneje pol ure pred koncertom. Verdijeva uvertura k »Aidi«. Skladatelj Verdi je prvotno napisa! za »Aido« daljšo uverturo, katero jo pcane^ zamenjaj s kratko predigro. Prava uvertura je do zadnjega ležala v arhivu v Bussetu. Sedaj jo je spravil na dan dirigent Toscanini, ki !o bo letos pozimi izvaja! v milanski Scali. Vprašanje umetnostnega paviljona v Beo gradu je prišlo zadnji čas zopet v javno diskusijo. Za paviljon je sedaj na razpolago okolu 300 tisoč dinarjev. Prosvetno mfnl-nfstrstvo je obljubilo večjo vsoto podpore, morda 230 tisoč Din, ker pa bo stala zgradba okolu 1 milijon Din, je vprašanje, odkod vzeti ostali denar? Umetniški kregi se nadejajo, da priskoči odboru za postavitev paviljona na pomoč tudi ministrstvo za obrt in industrijo, ker bi se vršile v paviljonu od časa do časa predvidoma tudi razstave Iz tega področja. Načrt za zgradbo je napravil arhitekt g. Kojič. Glavna debata se zdaj suče okolu vprašanja, kje naj se sezida zgradba. Splošno prevladuje tendenca, naj se zgradi paviljon na Malem Kalemegdanu tuda regulačni načrt Beograda predvideva tamkaj stavbo Nar. muzeja, radi česar bo treba poiskati drug prostor in se glede njega zedinit; z kompetentnimi činitelji. »Vilin veo« v Zagrebu. V nedeljo, dne 4. oktobra bo v Zagrebu premijera nanovo fascenirane Konjovičeve opere »Vilin veo«. Opera se je izvajala v Zagrebu že I. 1917. in 1920. ter je obakrat prav dobro uspela. Letos bo pela glavno žensko partijo vile Ra-vijojle ga Zdenka Zikova dočim so druge vloge poverjene pevcem: Šimencu. Kirižaju, Hržiču in drugim. Naša simfonična glasba v Nizz!. Prve dni meseca septembra se je izvajala v Nizzi skladatelja Milana Vijatoviča simfonična poema »1918v<. O izvajanju tega dela so poročali vsi listi, posebno pažnio pa mu ie posvetil »L' Echo musical« ki je vsporedil Vijatovičevo delo s Čafkovskega simfonijo »1812». Poleg te skladbe se ie v Nizzi izvajala še istega skladatelja uvertura v C-mo, lu, katero je javnost in kritika simpatično sprejela. Milan Vijatovič je realčni profesor v Beogradu. Njegove kompozicije se doslej še niso izvajale v domovini. Češki s)'kar L. Kuba, ki se je mudil zadnje čase v Južni Srbiji ter je napravil več slik. ki so bile že razstavljene v Skopl.iu, razstavi sedai ta dela v prostorih češkega poslaništva v Beogradu, kjer si jih bo lahko vsakdo brezplačno og'edal. Mann in Sha\v v l.iihecku !n Hamburgu. Dne 9 oktobra bodo igrali v Liibecku Man-r.cvo »Florenzo«. dramsko gledalce v Him-brrgu pa pripravlja Shawovo dramo »The Show«. katero je nriredil za nemški ndef ski zbor pred spomenik carja Osvoboditelja. kjer je zapel v navzočnosti tisoč-glave množice »Šumi Marica* in slovansko himno «K.ie dom je moj». Množice so češkim pevcem navdušeno ploskale. Zvečer je priredilo br.nkct »Slovansko društvo®. V torek popoldne je sprejel goste županov namestnik Dcčev, kateremu so izročili češki pevci krasno darilo praškega župana. Zvečer jim ie priredila mestna občina svečan banket v kazinski dvorani. Češki pevci prirede v Sofiji in drugih bolgarskih mestih več koncertov, nakar se povrnejo v Praco. Turneja praškega pevskega zbora in prisrčen sprejem, ki ga je bil deležen v Bolgariji, ie najboljši dokaz, da ideja slo • vanske vzajemnosti živi in da se solidarnost med slovanskimi narodi čedalje bolj utrjuje. Nas mora veseliti, da se je začeto kulturno zbližanje med Cehoslo-vaki in Bolgari tem bolj. ker se nam obeta od tega zbližanja mir na Balkanu (ASKP.) S.5, 2. Zanner (Atena), 3. Grego, rin (ASKP.). Met kopja dame H00 g (moško) (4 tekm.); 1. Cimrierman (Atena) 21.14 m, 2. Sever (ASKP.) 20.40 m, 3. Zanner (Atena) 18.03. Met krogle dame (6 tekm.): 1. Jerina (Pri« morje) 8.20, 2. Cimperman 8.12.5, 3. Zanner 7.32 (obe Atena). Danes ob dveh popoldne se miting nada« daljuje Na sporedu so tekmovanja senior« jev, ki bodo brezdvomno izredno zanimiva. Silva Prevčeva (ASK. Priracrje) zmagovalka v olimpijkem petoboju za pr« venstvo Slovenije 1925. Anrca Omanova (S. K. Ilirija) jugoslovenska rekorderka na 100 m in zma« govalka v troboju na nacionalnem mitin« gu I. hrv. Gradjanskega športnega kluba v Zagrebu. L. Schalit pod »J-enznci;'1.". Češkoslovaški pevci v »Sofiji V pondeljek ono'dne je prispel v Sofijo praški pevski zbor «Križkovski».J\Ta kolodvoru so sprejeli mile goste zastopniki Slovanskega društva ;n bolgarsko narodno pevsko društvo. Češkp pevce je pozdravil v imenu mestne obč;ne županov namestnik I. Dečev. dalje or"d-sednik «?S!ovancke B"«ede» dr. B. Vozov, v imenu «S'ovanskega društva® Bi-žev, v imenu «Društva mladih Slovanov« gisp. Stefčev. zastopniki makedin ske orgarizaciie, pevskega društva »Sla vija», sokolskeKa društva »Junak® Itd. Goste je pozdravil tudi češkoslovaški pooblaščeni minister v Sofiii gosp. Pav- Nadonaln! l?hkoat!etski miting ASK, Primoža in TKB. Atena Včeraj se je pričel na igrišču ob Dunaj« sik cesti lahkoatletski miting ASK. Primor« ja in TKD A^ena. Organizacija mitinga je bila topot še precej dobra, čeprav bi se mo> ralo bolj ozirati na to. da tckmovalci, ki startajo v več disciplinah, ne bi morali na» stopati zaporedoma v dveh točkah, to velja zlnsti za teke. Rczulati včerajšnjega junior« ske^a in darmkega mitinga so nastopni: Tek 100 m (14 atletov). 1. Jamnickv (H.) 11.8 sek. 2. Weibl (ASKP.), 3. Hcllebrandt (Hašk). Met kopja (4 M: 1. Jamnicky fH.) 41.57, 2. Vukmanovič (ASKP.) 40.49, 3. Gruntar D. C ASKP.) 38.95. Met diska (9 atl): 1. Podobnik 32.52, 2. Shmič H. 31.72, 3. Vukmanovič 31.45 (vsi ASKP). Tek 4G0 m jun. (4 atl.): 1. Močan (SK Ce« Ije) 55, 2. Rittig (Hašk), 3. Bizjak (ASKP.) Tek H00 m (8 atl.): 1. Močan (Celje) 2:08 (nov slov. rekord), 2. Kumer (Marathon), 3. Rittig (Hašk). Skok v dnlji.vo (14 atl.): 1. Stepišnik (II.) 5.85. 2. Hellcbrandt (H.) 5.78, 3. Zivanovič (E) 5.74. Štafeta 4 X 100 m (3 štafete): 1. ASK. Pri morje, 2. Hašk (Zagreb). Štafeta Ilirije, ki je kot prva prispela na cilj, je bila diskva« Iificirana. Dame 60 m (6 tekm.): 1. Šantcl Duša Sobotne nogometne tekme. Dunaj: Ha= koah : Cricketer 8 : 1 (3 : 1), Neubau : WAF. 1 : 0 (0 : 0), \Vacker : Hertha 2 : 2 (1 : 2). Praga; Viktorja 21žkov : Liben 4 : 2 (3 : 0), Vršovice : ČAFK 2 : 2 (0 : 0). Ca. rigrad: Krakov : Carigrad 2 : 1. Sarajevo: Sašk : Slavila 1 : 1 (prvenstvena). Današnje nogometne tekme. Na igriiču Ilirije se sestaneta danes ob 15.30 Ilirija in Hermes. Obe moštvi sta v dobri formi. Tekma obeta dober šport in zanimiv boj. Predtekmo odigrata S. K. Slavija In rezerva Ilirije. Razen tega igra dopoldne ob 9. uri naraščaj Ilirije z Mladiko in juniorji Ilirije ob 10.30 s S. K. Krakovo. Medklubski tenis turnir. S. K. Ilirija : T. K. D. Atena se vrši danes ob 8 zjutraj na prostorih TKD. Atena. — Celodnevna vstopnina 10 Din. Zbor hazenskih sodnikov. Za »odnika pri prijateljski bazenski tekmi Olimp (Opa--tija) : TKD. Atena (Ljubljana) dne 4. okto* bra ob 11. uri na igrišču Atene, Tivoli, do« ločujem savezr.ega sodnika g. Baltcsarja. — Pročelnik. Hazerm.: Otvmp (Opatija) : Atena. V nedeljo dne 4. t. m. ob 11. na igrišču Atene v Tivoliju igra prvak Hrvatskega Primorja Olvmp je enakovredna družina zagrebškim prvim hazenskim klubom. Ker »e pa .\tena momentano nahaja v dobri formi, obeta tek ma biti zanimiva. Ker js ta tekma po dol« gem presledku prva, bo zanimanje publike gotovo veliko. Pri Olvmpu se zlasti odliku« je vratarica in srednja napadalka. Atena nastopi v sledeči postavi: Cimperman. Jan« sky, Jenko, Zanner, Ema, Marta, Helena. Hazenska sekcija TKD. A ten&. Poziv« ljajo se članice: Cimperman, .lanskv, Ida, Frida, Ema, Marta, Helena in Marža, di so v nedeljo ob 10. na igrišču; feboj morajo prinesti svetlomodre drese. — Na čelni ca. Iz damske sekcije S. K. Ilirija. Danes ob 9.30 trening za vse tri družine. OpozaT« jam vse včeraj imenovane članice, da se točno in sigurno udeleže tega treninga. Po« novno se pozivi je Cerkvenikova. da se si« gurno zglasi na igrišču do 10.30 ure. Vso opremo je prinesti s seboj. Prihodnji tre« ning v torek ob 17.30. — Načelnik. S. K. Ilirija naznanja, da je tajniške po« sle zopet prevzel g. Jerala in je vso pošto zopet naslavljati na njegov naslov v Ljub« ljansko kreditno banko. Uprava športnih prostorov S. K. Ilirija obvešča vse športne organizacije, da se je radi oddaje igrišč zo> pet obračati na g. Jeralo, ki vodi vse toza« devne posle. Hazena in nogometna tekma. I. S. S. K. Maribor : S. K. Ptuj. V nedeljo dne 4. t. m. se vrši prva hazrnska tekma v Ptuju. Za« četek ob 13.30. Nato se srečata nogometni moštvi imenovanih klubov v prvenstvenem tekmovanju. Po daljšem presledku nastopi Maribor zopet s kompletnim moštvom v Ptuju. Pričakuje se interesantna tekma, ker bo Ptuj sigurno napel vse sile da doseže čim boljši rezultat — Sodnik g Oberlint« ner. Začetek ob 14.30. Tekma se vrši ob vsakem vremenu. RADIO-OALSAMICA 1 odluka englesMh vlasti o tom leku Na osnovu mišljenja nadležnih vlasti iz« dat je patent u ime engleskog kralja Džor« dža V sa pozdravom pronalazacu dr. Iva« nu Rahlejevu. U tem patentu ovaj lek je pohvaljen kao osobito koristan za lečenje reumatizma, te je zato odobrena prodaja tog leka u ccloj Engleskoj. Tim povodom date su sve zakonske povlastnice u korist pronalazaca dr. Rahlejeva i u samoj povelji iztieno je naznačeno da če svi pokušaji fal« sifiksta i podražavanja ovom leku biti stro« go kaznjeni. Naročito je važno to što ovaj lek uvek izradjuje sam njegov pronalazač dr. Rahlejev i to u svojom laboratoriju u Rengrndu, Kosovska ul. 43. Isto tako la« boratorij prima i vrši brzo i tačno sve naručhine ovo • leka i sam ih prema datoj adresi otpravlja, L7spch. do sada p<>stignut u Iečenju ovim lekom jeste vrlo velik, jer su se mnoi'! reumatični bolcsnici u našoj zemlji tim lokom izlečili posle upotrebc od 2 — 3 boče. Osim tosa ovaj je lek patento« van ne samo v nnroi kraljevini več i u dva« deset dvvct strcn:,i država u kojima se ta« kodie dobro prodaje. 5795»! Domače vesti levica ne ve, kaj desnica da!« Pogreb bo danes ob po! 4. uri popoldne. — V Ptuju je umrl v četrtek g. dr. M e t z 1 e r-A n d e 1 b e r g, bivši okrožni zdravnik in mestni fizik. Pokojnik }e bil radi svojega milega značaja splošno priljubljen. Pogreba, ki se je vršil v petek, se je udeležilo zelo veliko ljudi. — V Črnomlju ie umrl včeraj g. Rajko L e v-stek, davčni upravitelj. Pokojnik je bil iz-boren uradnik in Ijubeznjiv človek, ki ie vži-val splošen ugled. Pogreb bo danes, ob po! IS. uri. Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Organizacija absolventov strojne delo-vodske šole v LhibljaiH je imela svoj ustanovni občni zbor 20. sept. ter ie bil izvoljen sledeči odbor: Dobovišek Mihael, podpredsednik Gabrovšek Josip, tajnik Zupančič Ot-mar, blagajnik Dolrnar Vekoslav. Odborniki: Anžič Vinko, Breskvar Ivan, Pleš Josip, Tre ven Rudolf, Kovač Franc, Novak Alojzij. Cimperman Jakob, Kralj Miroslav, Belič Franc ter Pogačar Jakob. Sedanji odbor ie sestavljen fz vseh absolviranih letnikov ter iamči za vztrajno delovanje v procvlt in raz širie>n;e organizacije, ki ima namen gojiti družabnost in potom časopisov ter letakov ostati v stiku s svojimi člani, podpirati in ščititi posamezne in skupne interese tako samostojnih mojstrov, kakor tudi v vseh stro kah zaposlenih absolventov kot poslovodij, tehn. uradnikov itd. v državnih In zasebnih službah. Da bo organizacija mogla vso to "alogo izvršiti, se poživljajo vsi absolventi strojnih delovodskfn šo!, ki še niso člani, da pošljejo čimprej Izjavo za pristop z naslovom na tajništvo organizacije absolventov strojne delovodske šole v Ljubljani, Kopališka ulica 1. »Sveti vrag" vidimo famaln v Ideal fiiirrejfci flfile olie(DoKtiij In emulziio earantirmo pristno, medidnalno priporoča lekarna Bahovec, Ljubljana Cpri č vljarskem mostu). 439 C3DrrannnDODnnannnnnnDnnDnnGL H!i si le v tej trgovini, kjer se prodaja po tako znižanih cenah trpežno blago? Se ne — torej beri in pojdi pogledat! 5714a Srajce, trpežne In lene od Din 36 naprej, spodnje h!a?e iz boljše kotenine D n 26, otroške ohlekce Din 24, rujava kotenina Din 8, blago za možke obleke Din 49. Prepričaj se takoi, če je vse to res v trgovini J. Tomiil, Ljubljana, Sv. Petra cesta 38, nasprot Mencingerju □□□mDnDnnajmLJcrinmaaLijuuijLj Gorenjci! Zakaj si delate nepotrebne stroške - Ljubljana niti Kranj . Vam ne nudi tako ugodne prilike za nakup jesenskega in zimskega manufakturnega blaga kakor nova moderno urejena trgovina 5494-« Vinko Savnik-Radovljica Babro biisil Proriiijti ril Bizks cuil Jfajnovejša angleška in pariška moda: pnll-overs, (jarcon-blonse ($ubi) Zanika ter razne druge volnene in svilene jope, telovnike itd. si lahko po zelo zmerni ceni nabavite, oziroma brezobvezno ogledate v modni trgovini PETEE ŠTERK, Lfnbljana Stari trg štev. 1& * Komercijalni tečaj} na Trgovski akademiji v Ljubljani se otvorijo dne 5. oktobra. Poučuje se knjigovodstvo ob torkih od 18. do 20. ure, menično pravo in trgovsko do-pisje ob petkih cd 18. do 2C. ure in nemška stenografija ob pondeljkrh ta četrtkih od IS. do 19. ure. Priglasi se sprejemajo še do konca oktobra. * Ravnateljstvo splošne bolnice v LJubljani ponovno opozarja, da ie zaradi neznosne prenapolnjenosti vseh zavodov za umoboine mogoče sprejemati v opazovalnicah Ie naj-rujneiše slučaje in da preti nevarnost, da bi se morali sprejemi sploh sistiratl, ako se ne bo upoštevalo tega opozorila. * Prometne razmere v Sloveniji. Prometni minister Ante Radojevič, ki se ie predvčerajšnjim vrnil v Beograd, je včeraj sprejel zastopnike tiska ter podal obširno informacijo o raznih resortnih, zlasti prometnih zadevah. Naš promet — je izjavil minister se lahko 'meri s prometom vsake modeme države, posebno z onim v Italiji. Posebno hvalevredne so prometne naprave v Sloveniji. Vse postaje v Sloveniji so lično In lepo zgrajene ter obdane s cvetjem in zelenjem tako, di se nekatere lahko vsporejajo z onimi na francoski riviieri. Prometna služba v Sloveniji je točna in vestna. Slovenija razpolaga s kadrom strokovnjakov zelo tz-vežbanega uredništva. Prometni minister se je odločil, da bo skušal tudi v drugih krajih na postajah uvesti tipične kolodvore Slovenije. * Volitev župana v Vinkovcih. V Vinkov- cih se >e predvčerajšnjim vršila volitev župana. Glasovalo se je tajno. Oddanih je bilo 24 glasov. Za župana ie bil s 13 glasovi izvoljen radikal Nikola Jankovič. Kandidat hrvatskega bloka Mato Tapšič je z 9 glasovi ostal v manjšini. * Popravila na železniškem mostu čez Dravo v Ptuju. Deroča voda je tekom časa rovzrcčila na stebrih dravskega mostu v Ptuju razne poškodbe in se vršijo sedaj popravila. Sploh se je začela voda Drave med obema mostoma preveč zbirati v strugi ob desnem bregu, ki ga velika voda ogroža In bo v doslednem času potrebna regulacija dravskega toka. * Podružnica CDM v Ptuju priredi danes tombolo v prid šolski deci. Dobitki so številni in predstavljajo nekateri znatno vrednost. Priznati se mora, da so Ptuičani razumeli namen prireditve in so se v obilni meri odzvali. * Jugoslover.sko predavanje v Parizu. 1. okt. le imel g. Miodrag Ibrovac, profesor francoskega slovstva na beograjskem vseučilišču, predavanje s skioptičnimi slikami o naravnih lepotah Jugoslavije v Parizu v kongresni dvorani Velike palače na Razstavi dekorativnih umetnosti. Predavanje se je vršilo pod predsedstvom' slovstvenika Ro berta de Flersa, člana Francoske akademije, fn v prisotnosti r.ašega pariškega poslanika Miroslava Spalajkoviča. * Podružnica »Jugoslovenske Matice« v Kranju priredi z ostalimi kulturnimi In prosvetnimi društvi v Kranju kot manifestacijo o priliki petletnice koroškega plebiscita v soboto, dne 10. oktobra, ob pol devetih zvečer akademijo v novih čitalniških prostorih v Narodnem domu. Drugi dan, v nedeljo od 8 do 12. dop. pa cvetlični dan s prodajo cvetic in primernih znakov v prid »Jugoslovenske Matice«. — Spored akademije vsebuje poleg nagovora in deklamaci-jc pevske, m orkestralne točke, ki jih bosta izvajala črtalniški moški in mešan; zbor ter orkester na lok. Sobotno manifestacijo bo zaključila primerna živa slika, nakar se bo vršila istota/n v spodnjih telovadnih prostorih družabna zabava. * Ukinjen Je privilegija Ptuja na železnici. Svoječasno je pri gradbi Jvžne železni:e dobilo mesto Ptuj privilegij, da se bo raču-rala osebna voznina iz Maribora do Ptuja in nazaj izredno nizko in je bij ta privilegij upoštevan tudi po prevratu. Z vpeljavo nove tarife, ko bi se morala voznina znižad, Pa so bili Ptuičani nackrat neprijetno izne-nadeni. Voznina se jim ni le ne znižala, temveč celo zvišala od 9 na 14 Din. Železniška uprava utemeljuje to zvišanje s tem, da so sedaj železniški tarifi v vsej državi Izenačeni in da torej tudi ni mogoče več upoštevati ptujskega privilegija. Met ptujskim prebivalstvom vlada seveda precejšnje razburjenje in bo občinski svet v tem ozlru interveniral pri ministrstvu prometa. * Izsuševanje močvirij v Južni Srbiji V direkciji vod se intenzivno bavijo z raznimi gospodarskimi vprašanji Južne Srbije. V prvi vrsti gre za izsušenie Katlonova pri Skop lju Na ta način bi se pridobilo nad 33.000 hektarov plodne zemlje. V zadnjem času se ie z aeroplanov fotografiral teren in se bodo po posnetkih izdelali načrti, ki bodo do konca leta dovršeni, tako da se bo v to svrho potrebni kredit lahko postavil že v proračun za prihodnje leto. Na Ovčjem poljp se prire-de potrebni vcdn!aki. * Zahvala Antonije Legove. Jugosloven-sko-Češkoslovaška Liga v Ljubljani je prejela sledečo zahvalno pismo gospe Legove iz Prage: Podpisana izreka svojo najsrčnejšo zahval« vsem darovalcem, ki so se ob priliki obletnice smrti mojega soproga spomnili tudi mene z bogatim darilom. Plemenitim darovalcem želim za to izredno pozornost obilo zdravja in uspeha v njihovem delu, predvsem pa, da bi se vezi češko-jugo-slovendskega bratstva tako utrdile, da ne bi mogla nobena nakana uničiti dela, katero je bilo Iz čiste in nesebične ljubezni do Vas zgrajeno. Odkrito priznavam, da me Je globoko ganila vest, da se ie na enostaven list mojega dobrotnika, g. A. Gabrščeka, za katerega nisem vedela, odzvalo toliko prijateljev mojega pokojnega moža, ki ie za iugo-slovensko pobratimstvo živel, se navduševal in delal celo svoje življenje. Zahvaljujem se še posebej vsem redakcijam časopisov, ki so objavili priznafea in laskava poročila o delovanju mojega pokojnega moža. — Antonija Lesova, Praha, XI., Žižkov, Mildčeva 2-n. * JugoslovenI v Kaliforniji. V glavnem me stu Kalifornije, San Frančišku, se je konstituiral odbor vseh jugoslovenskih društev Kalifornije, ki bodo enotno nastopila na proslavi 75 letnice pristopa Kalifornije k seve-roameriški Uniji. Odbor je pozval vse Ju-goslovene v Kaliforniji, da se prijavijo vsi oni, ki Imajo sokolski kroj ali pa narodno nošo, ker bodo naši nastopili v povorkl v narodnih nošah Iz vseh krajev Jugoslavije * Sadni ogled v Središču ob Dravi. Poročajo nam: Središka podružnica Sadjarskega društva je prirediia pretočeno nedeljo v tamkajšnji šoli sadni ogled, ki je uspel nad vsako pričakovanje in docela dosegel svoj namen: zbuditi še večje zanimanje za umno sadjarstvo, spoznavanje različnih vrst in seznaniti kupce s sadnim pridelkom središke-ga okoliša. Ugotavljamo lahko z veseljem, da so prireditelji našli obilo zanimanja ta razumevanja naših sadjarjev, ki so v lepem številu razstavili svoje sadje najrazličnejših vrst in Izredne kakovosti. Priznamo: sami se nismo zavedali, da zmore naše sadjarstvo tako izborne kvalitete žlahtnega sadja. Sreč na misel je tudi bila, združiti z ogledom strokovno predavanje. Dopoldne je predaval g. učitelj Levstik o pomenu sadjarstva z gospodarskega in vzgojnega stališča, popoldne pa isti strokovnjak o vrstah sadja, ki bi se naj gojile. Priporočal je, naj se zniža število vrst na manjše število, kar je potrebno zlasti s trgovskega stališča, da postane produkcija enotnejša. Obojekrat je bilo predavanje lepo obiskano, čestitamo sredi, škl podružnioi Sadjarskega društva fn njenemu marljivemu predsedniku, g. ravnatelju Kosiju na doseženem uspeu. Želimo, da bi bil ta prvi skromni poskus začetek velikopoteznih sadnih razstav in sejmov v prih. sadnih letinah ki bi bili za naše sadjarstvo in splošno narodno gospodarstvo ogromne važnosti in koristi. Neomenjeno ne sme ostati, da je prireditev brzojavno pozdravB veliki župan dr. Pirkmajer, kar zaačl, da naše oblasti pozorno zasledujejo vsako akcijo našega gospodarstva. In tako je prav! * Mladinski list »Zvonček«. Izšla Je prva številka »Zvončka« letnika 1925-26. Odslej bo namreč list izhajal v 10 zvezkih in sicer od septembra do 'unija. Prva številka ie res lepo opremljena in tudi po vsebini zelo zanimiva. Na prvem mestu prinaša pesnitev »Ljubljana«, proizvod našega priznanega mladinskega pisatelja in pesnika E. Gangla Dalje vsebuje ta številka začetek povesti »Kocljeva osveta« izpod peresa priljubljenega pisatelja J. Vandota. Povest bo izhajala v ce!cm tekočem letnfku. Zanimivo Je opisan tudi naš Beograd po stricu Pavletu. Dalje vsebuje ta številka še več drobnih povestic in spisov, ki bodo gotovo ugajala našim malčkom. Ne manjka v listu niti privlačnega dela »Pouk fci zabava« niti »Kotička Dobro-pol'skega«. Že po prvi številki sodeč, bo ta letnik vreden vrstnik vsem svojim predhodnikom. Naročnina je znižana letos na Din 25 letno. Ne moremo dovolj priporočati ta najboljši mladinski list in naše geslo bodi: V nobeni napredni hiši ne sme manjkati »Zvon ček«. Starši, segajte pridno po nJem! * Slovenski biografski leksikon izide v 6 zvezkih do konca 1926. Naročniki celega leksikona plačajo aH 500 Din takoj ali 90 Din za posamezni zvezek. Naročila sprejema in cddaja že prvi zvezek založnica Zadružna gospodarska banka v Ljubljani |n njene podružnice. * Margo gorčico zahtevajte povsod. 1933 * Želodčne bolečine, tiščanje r želodcu, slaba prebava bo odstranjena z naravno Franc Jožefovo grenčlco. Kapacitete na polju medicinske znanosti izjavljajo, da je smatrati Franz Jožefovo grenčico kot najbolj vstrezaioče domače sredstvo, ki ga je najtopleje priporočati. Dobi se grenčica v vseh lekarnah in drogerijah ter trgovinah z mineralnimi vodami. * Reaktlviranje upokojenih učiteljev ustav IJeno. Ker je še mnogo novih učiteljev, ki zaradi pomanjkanja službenih mest ne morejo biti imenovani, je ministrstvo prosvete odredilo, da se ustavi reaktiviranje upokojenih učitaljev. * Ustanovni občni zbor »Edinosti« v Kamniku se vrši v pondeljek dne 5. t. m. v čitalniških prostorih. Vabimo vso napredno mladino, da se občnega zbora udeleži in pripeljejo tudi nove. * Vseslovanska noyutarska zveza, ko je pravila so bila nedavno odobrena se ustanovi v najkrajšem času. Vsa slovanska novinarska društva se vabiio, da se čimprej prijavijo predsedniku zveze na naslov: Josip Holeček, v »Spolkn českych žumalistu« Praha I., Skorepka 7. * Denarna pomoč dobrovoljcem iz Amerike. Po iziavi vojaškega delegata pri ameriškem poslaništvu v Beogradu se daje denarna pomoč, katero v smislu sklepa ameriškega parlamenta dovoljuje zvezna vlada v VVashingtonu vojakom iz evropske vojne kot državno in narodno priznanje, samo onim dobrovoljcem kakor tudi rednim vojakom, ki so kot bojevniki bili uvrščeni v ameriško armado ali mornirico. * Železničarska stanovanja v Beogradu. Gradbeno ministrstvo je odobrilo kredit v znesku 17 milijonov dinarjev za gradnjo železničarskih stanovanj v Beogradu. Zgradile se bodo tekom prihodniega leta tri velike hiše. v katerih se nastanijo železničarji. * Železniška nesreča v Bakru. V zadnjem času -se na železnicah pogo6to dogaijajo smrtne nesreče. Iz Bakra poročajo, da jc predvčers^iim na tamkajšnji postaji vsled neprevidr i prišel pod vlak, trgovski potnik c pan Momčikmč. Kolesa so mu < odrezala ob« nogi. Nesrečnega moža so prt petjalj v reško bolnico. ♦ Zllkovtrvo. Iz Ptuja nam pišejo. Že delj Časa izvršujejo neki zlrkovci poškodbe na napisnih tablah trgovcev in obrtnikov. Imenom, k! niso silovenska. mažejo posamezne črke z barvo In ne prizanašajo niti popolnoma novim napisnim tablam, s čemer se povzroča lastnikom občutna škoda. Da je to počenjanje brez vsakega pametnega smotra dokazuje najbolj dejstvo, da ne prizanašajo niti češkim imenom. * Samomor v Ptuju. V četrtek se Je v svojem stanovanju v Ptuju zastrtrpil 30 letni sin gostflntčarke, Oton Vouk. Našli so ga zjutraj nezavestnega in mu tudi zdravniška pomoč ni vsč mogla oteti življenja. Nesrečne ljubezenske razmere so baje pognale mladeniča v grob. Dr. Pavel Avramovič ordinira zopet redno vsak dan od 9. — 11. in od 2. — 4. ure popoldne. Aleksandrova cesta 7/1. (Vhod Bet. thovnova ulica 9.) Nudi se Vam lepa nrilika za nakun različnega manufakturnega blaga v Šentpetrsfeem bazarji na IHartinovi cest! 6!ev. 8 po zelo nizki cen'. Prepričajte se sami, ne bo Vam žal! 5784-a Zakaj kupujejo vsi čevlie in nogavice le pri,,Volka" Krekov trg štev. 10, l> nadstropje« 6775—a K!obttcevi»83ti (!i!casti) blešuki od 120 Din naprej in bariunasti hlobn'ii od 150 Din naorej se dobi pri tvrdki Jeglič, LiSbraoa, S5jmško*a nlisa 27. Iz Ljubljane u— Prof. M. C. Burklrt v Ljubljani. Te dni se Je mudil v LJubljani g. M. C. Burkitt, profesor prazgodovinske arheologije na univerzi v Cambridgeu, znan v znanstvenem svetu po svojem delu Our Foremnners (Naši predniki, London 1923.), v katerem obravnava najstarejšo človeško kulturo Evrope. Zanimajo ga Jame naše domovine, ostanki kulture mostičarjev z barja in bregovi rek pri nas, kjer misli, da bi se še mogli najti ostanki človeka Iz kamere dobe ter delo njegovih rok. Po njegovem . -—u Športni klub »Jadran« vabi svoje članstvo in prijatelje kluba na »Vinsko trgatev«, ki se vrši v nedeljo 4. t, m. v gostilni pri Mraku na Rimski cesti Začetek ob 16. uri. o— Mestni popisni urad bo v torek dne 6. ofetobra radi snaženja uradnih prostorov za stranke zaprt Izvzeti so le nujni slučaji. U— Ljubljanska radtoionska postaja. Danes v nedeljo od 10. do 12. ure se vrši poskus oddaje radio - koncerta na valu 500 metrov. o— Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo dne 7. oktobra ob 20. uri v ve. liki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12, podpritličje, vhod iz ulice «Za čreslom». n— Poceni Je prišel do obleke. V sobe več stanovalcev hiše št. 10 na Opekarski eesfl je vdrl podnevi dne 2. oktobra brezposelni delavec 24-1 etni Ivan Reze!j iz Mirne peči pri Novem mestu in pokradel več razne moške obleke v vrednosti nad 1400 Dfo. Tat Je b« že aretiran. u— Predavanje. Jugoslovensko - češkoslovaška liga v Ljubljani priredi v sredo &ie 7. oktofcra ob 19 uri v univerzitetni slavnostni dvorani (bivši deželni dvorec) predavanje o češkem slikarju Vojtechu Hy-ilalsu. Predavanje, ki je bo imel g. dr. Me-sesnel Franc, bo spremljano s številnimi (diapozfttvniml slikami. K prireditvi, s kate-se otvorl letošnje delovanje Lige, se vabijo vsi, ki se zanimajo za umetnost, posebno pa akademska mladina. Vstop k predavanju J« prost. O— Športna razstava na velesejmu je flbnes v nedeljo zadnji dan otvorjena in sicer ves dan, nakar se bo zaključila. Vsi, ki iti Jo žele še ogledati, naj porabijo to prilika Vstopnina je 3 Din, skupno s katalogom S Din. i O— Orjtma Št. Jakob - Krakovo-Trnovo priredi danes ob 17. uri vinsko trgatev, zdru leno z veselico v društvenih prostorih in lokalih brata Steinerja na Opekarski cesti jt. 31 s sledečim sporedom: Nagovor župa-8a doSlm gostom in takoj začetek trgatve, godba, ples, šaljiva pošta itd. Točila se bo pristna kapljica dolenjska ln štajerska, za izboren prigrizek so preskrbljene dobre domače kranjske in krvave klobase, slaščice itd. Kdor se hoče res veselo zabavati, naj obišče to prireditev. Sviral bo tamburaški zbor «Krim». Vstopnina 3 Din za osebo. — u— Moit, sladek vinski se toči 12 Din liter. Razen tega tudi dobra vina kaker: cviček, sflvanec ln rizling. Za mrzla jedila in prvovrstne kranjske klobase je dobro preskrbljeno. Grajska klet, Mestni trg št. 13, Ljubljana. 1927 a— Opozarjamo cenj. občinstvo na oglas obl. konc. kToj. šole, ki otvarja obenem damsko krojačnico po meri. 1931 li— Škofova vinska klet toči pristen dalmatinski mošt. 1881 u— Večerni knharskl tečaj v »Mladiki«. Vpisovanje se vrši samo v petek dne 9. oktobra od 17. do 19. ure m v soboto od 15. Ho 17 ure. o— Polldjske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 telesna poškodba, 3 prestopki poškodbe tuje lastnine, 1 nezgoda, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 2 prestopka pijanosti. 10 prestopkov cestnega policijskega reda, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 pre stopek obrtnega reda in 1 prestopek neozna Cenja cen v izložbah. Aretaciji sta bili izvr-Senl samo 2 In sicer: 1 radi vmešavanja v uradne posle to 1 radi suma tajne prosti-taclje. Že veš, da se najceneje oblačiš 9 naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti št. 2 ? Eoafekoijska tovarna FRAK DBBEJTDA & Cie,, Ljubljana Nedosegljivo nizke cene! če kupite nogavice brez žiga .ključ*, ker eden par nogavic z žigom In znamko (rdečo; modro, zeleno ali zlato) „kiju&" traja tako dolgo kakor štirje! pari drugih. Kupite eden pai in prtpdčtiče ael yj Iz Maribora a— Pozor bumoristll O priliki velikega plesa Jugoslovenske Matice Izide po lepih tradicijah tržaških narodnih plesov Ilustriran humorističen list, ki bo posvečen v prvi vrsti mariborskim prilikam in osebam. List bo na dostojni višini s kratkimi a jedrnatimi sestavki z zdravim nežaljivim humorjem. Prispevke bo Izbral poseben redakcijski odbor. Kdor čuti humoristično žilico, naj prispeva ln se naproša, da odda rokopis v tehničnem vodstvu Mariborske tiskarne t. Strašniku (Jurčičeva ul. 4). a— 0sebn3 vest Iz gostilnlčarskih krogov. Kavarnar g. Aleksander Klešič je odložil vodstvo Oostilničarske in kavarnarske zadruge v Mariboru, ker je obolel ta vodi posle njegov namestnik. a— Ljudska univerza. V pondeljek predava v hlgijenskem tečaju g. dr. Jurečko o fizikalni higijeni, v torek 6. t. m. g. Inž. Lupša o Siamu. a— Plebiscit za davek. Mariborski občinski svet je na zadnji seji sklenil spremeniti davek o pobiranju tovornine na ta način, da bi obdavčil tudi manjše teže ter tudi ono blago, ki prihaja na zasebnem tiru. Da se ta sklep izvede, je bil odrejen plebiscit prebivalstva, ki se je vršil včeraj popoldne. Vsi občani so morali priti na magistrat in se izreči za ali proti uvedbi razširjenega tovor-ninskega davka. Kdor ne bi prišel, se smatra, da soglaša. O izidu tega zanimivega plebiscita bomo še poročali. a— Jesenske počitnice. Ker so prihajale iz mariborske okolice ponovno pritožbe in želje naših pristašev glede premestitve jesenskih počitnic na poznejši čas, ko otroci kmetiških staršev nimalo dela s pašo, se je g. poslanec dr. Pivko tozadevno obrnil na prosvetno ministrstvo. V zadevi pa se za enkrat ne more ničesar napraviti, ker je treba za to novega zakona in Je tozadevni predlog že pripravljen. V bodoče bodo namreč mogle oblastne skupščine sklepati o premestitvi velikih počitnic na poznejši čas. Vse drugo, kar o tem pišejo klerikalci, ki so se tudi šele sedaj spomnili na te počitnice, je le gola demagogija. a— Z nožem prehoden. Včeraj so pripeljali v mariborsko bolnico 18-letnega gostil-ničarskega sina iz Device Marije pri Breznu, ki so ga med pretepom oklall med rebra. a— Drzen vlom. V potek ponoči so v Slivnici pri Mariboru neznani zlikovci Izropall prodajalno tamošnjega trgovca Čeha. Vdrli so v notranjost trgovine skozi izložbeno okno. Odnesli so raznega manufakturnega, kolonijalnega in galanterijskega blaga v vrednosti okoli 30.000 Din. Izgleda, da so vlomilci dobro poznali tamošnje razmere. Vlom je izvršila najbrže večja tatinska ciganska tolpa, ki je pa že takoj naslednji dait brez sledu izginila. □□□□□□□□□□□□□LHJUU JI JUUUULflJUUU Modeli! Modeli! Damski plašči zadnje novosti, s in brez kožuhovine so dospeli. — Cene konkurenč« ne. — Modni ševiot plašči v vseh barvah od 450 Din dalje, velur plašči od 600 Din dalje sam« pri F. Lukič> Pred škofijo 19. ?z Celja e— Podružnica Jugoslovenske Matice v Celju uijudno vabi vsa kulturna društva brez razlike politične pripadnosti, da odpošljejo svoje zastopnike v pondeljek dne 5. oktobra ob 6. uri zvečer v rdečo sobo Narodnega doma v Celju, k posvetovanju glede prireditve spominske akademije, ki se bo vršila ob obletnici koroškega plebiscita dne 10. oktobra v veliki dvorani Narodnega doma v Celju ob 8. uri zvečer. e— Podlegla poškodbam. V petek dopoldne je umrla v tukajšnji bolnici ga. Erne-stina pl. Tertain, soproga bivšega avstro-ogrskega podmaršala. stara 58 let. Pred tednom smo bili zabeležili, da s1 Je prerezala žile na rok' in se zajedno zastrupila. Sedaj jo je smrt rešila trpljenja. e— Umrli meseca septembra. V mesecu septembru je umrlo v Celju 17 oseb, od teh doma 5, v bolnici pa 12. Iz Trbovelj t— Odmera davkov davčnim obvezani cem. Od 1. t. m. dalje so pri pristojnem davčnem uradu in pri davčni oblasti dnev. no razgrnjeni izkazi o predpisu dohodnin, skega in rentnega davka za davčno leto 1925. za Celje deželo. O višini predpisane dohodnine in rentnine so bili obveščeni davčni obvezanci še pred razgrnitvijo Iz. kazov s posebnim obvestilom po občinskem uradu. Vsi prizadeti se opozarjajo, da bodo razgrnjeni omenjeni izkazi samo še do 15 t. m. in da bo potekel rok za vložitev prizi. vov zoper odmero naloženih jim davkov s 30. t. m. Prizive je treba kolekovatl s kole« koma po 20 in po 5 Din. t— Deputocija za ureditev tolikih raz> mer. Jutri v pondeljek se bo odpravila v Ljubljano k velikemu županu oz. k šefu pro svetnega oddelka posebna deputacija radi ureditve najbolj perečih razmer v trbovelj« ski občini. t— V znamenju vinskih trgatev. Ne glede na to, da se bo vršila danes zvečer že druga vinska trgatev ob priliki velikega zbo. rovanja obrtnikov, je do danes napovedanih samo za nedeljo 18. t. m. več prav istih pri« reditev in to pri Forteju, kjer jo bodo pri« redili rudniški nameščenci, v Delavskem do mu, kjer jo prirede socijalisti, v Rudarskem domu, kjer jo bodo imeli nekdanji levičarji in v Sokolskem domu, kjer jo baje namera« va prirediti Orjuna. t— Naval v rudarskotnadaljevalno Šolo. Dosedaj se je vpisalo v rudarsko»nadalje« valno šolo 50 učencev in sicer v prvi letnik 24, v drugi pa 16. S tem pa navedena šte» vilo še ni izčrpano, ker se še vedno prigla. šajo novi učenci, med njimi ia Zagorja In Hrastnika. Pouk se je že pričel in bo trajal vsak dan od 5. — 7. zvečier razen aobot in nedelj. Storili so se vsi potrebni koraki, da se bodo uredili delovni časi ia da bo mož« no redno zahajati k pouku. »Sveti vrag14 vidimo kmaln v Kino Ideal Iz Primor ja • Nov slovenski odvetnik v Trstu. V Tr» stu jo otvoril odvetniško pisarno dr. Dio. niz Godina, ki je napravil na tržaškem pri« zivnem sodišču odvetniško skušnjo z odlič« nim uspehom. • Tatvine v okolici Ajdovščine. V raznih vaseh okoli Ajdovščine so že dalje časa po> javljajo tatovi, I i so doslej okradli več po» sestnikov in gostilničarjev. Iz Bratinove go» stilne na Cesti, so odnesli par gnjati in ne« kaj salam. Tudi denar je izginil z njimi. Odprli so dalje Hrovatovo gostilno v Aj» dovščini, kjer so ukradli par lovskih pušk. V neki hiši v Budanjah pa so se najedli ter spravili tudi nekaj lir, ki so jim prišle v roke. • Drzna tatvina v Trstu. V zadnjem času se tatvine in vlomi v Trstu vedno bolj mno» že. Brezposelnost narašča, tatovom pa je sreča mila. Opiraje se na to skušnjo, so ne« znani storilci vlomili te dni ponoči v pro« store Pomorske prevozne družbe (Societž maritima di transporti) in Izvršili drzno tat vino. Družba ima poslovne prostore v ulici Geppa št. 2. Vlomilci so odprli vrata z ve» trihi. Prišli so do blagajne skozi pisarno. Blagajno so odmakniti od zida ter jo na več mestih prevrtali Jeklen oklep blagajne sc je moral vdati očividno izvrstnemu orodju, s katerim so vlomilci razpolagali. Operacija se jim je popolnoma obnesla: skozi triogel« no luknjo so segli v predale ter izvlekli iz njih šestdeset tisoč lir v gotovini in vred« nostnih papirjih. Ko so si napolnili žepe z denarjem, so jo pobrisali. Poleg blagajne pa so pustili električno svetilko, več svedrov, dlet in en prešičji parkelj, s katerim so tr« gali železo. Tatvino so ugotovili uslužbenci omenjene družbe šele zjutraj. Naznanili so čin policiji, ki se je uverila, da so morali biti vlomilci izborno pripravljeni na vlom Detektivi so fotografirali odtise prstov in se nadejajo, da se jim vsaj na ta način po« sreči zaslediti storilce. Okradena družba je bila zavarovana proti vlomu in ne trpi no» bene škode. • Ljudska šola pri Sv. Jakobu v Trstu. V zadnjem času so poročali listi, da je oblast zaprla slovensko ljudsko šolo pri Sv. Jako« bu v Trstu, kar pa ni res. Šolski nadzornik je pač zakrivil zakasnitev pričetka šolskega leta, ko pa je pri njem interveniral posla« nec dr. Wilfan, je brez nadaljnega dovolil otvoritev šole. • «Novice» zopet zaplenjene. Zadnja šte» vilka «Novic» je bila zopet zaplenjena. • Proces proti Collarigu. Pred porotnim sodiščem v Pulju se je pričel proces proti znanemu roparju Collarigu in njegovim to« varišem, ki imajo na vesti neštevilne umore rope, vlome in tatvine. Collarig sam se mo» ra zagovarjati radi 33 zločinov. Zanimanje za proces je velikansko. Vsak, ki hoče pri« sostvovati razpravi, se mora pri vhodu v dvorano podvreči natančni preiskavi. Colla. riga so pripeljali k razpravi v oklopnem av» tomobilu v spremstvu številnih orožnikov. Orožniška posadka je bila ojačena za 150 mož in z močnim oddelkom policijskih agen» tov. mo Din 150'— (600 kron) Vas stane volneno blaoo (3 metre) za JenjkI plaii ali obleko •akno (Stof) [3 metre] za moško obleko double-aukno d*/< metra) za moiki vrhnji anknjič) Do&loi francoski oelour za ženske plašče, 140 cm, čista volna, vse barve. Fini D 110"—, fineiši Din 150—, najfinejši Din 220"—. Ostanki raznega blaga no polovični ceni. A. P0T0KAB, LJUBLJANA, poleg trga pri Zma|skem mostu. 5760-a Čevlje 5700-a trpežne, najmodernejših oblik po znatno znižanih cenah dobite pri tvrdki M. Trebar, Ljubljana, Sv. Petra c. 6. Proti jamstvu dajem na obroke. Krojaški atelje K. Pučnik Tavčarjeva ulica štev. 3 najboljše angleško sukno prvovrstno delo. || ■ ki bi se dal urediti i za trgovino iščem, ali prevzamem dobro J vneljano trgovino na prometni točki v Trbovljah. Ceniene ponudbe pod šifro »Trgovec 980" na upravo »Jutra*. 5737-. HBMIHUUHMIMIMmiM Od danes dalje kupite najugodneje blago za moške obleke, suknje, raelnne pri tvrdki Jos. Snoj, Ljubljana, Prešernova ulica. »■■BBKMmumm mirnimi Oglejte • aiz%e cene SI klolmkov v m c dne 31 aniona 7510-» Stachly-Maš3ce. , Jutri" najii Roman «Tigrovi zobje* dobe kot nagrado še naročniki: Benedičič Ivan, Mirna; Bem Jakob, Bled; Benkovlč Ivan, Ljubljana; Berce Lovrenc, Selce; Bervar Anton, Novo mesto; Bitenc Joško, Ljubljana; Blaznik Miloš, Krk; Bla-žlč Drago, Ovsiše Podnart; Bohinc Franc, Jesenice Fužme; Brečko Fran, Konjice; BTunskoIe Matija, Semič; Brus Alojzij, Ho-tederšica; Brus Josip, Hotederšlca; Bučar Alojz, Trbovlje; Burdian Franc, Vojnik; Crobatb Franc, Kranj; Cvahte Marija, Ljubljana; Czurda Dragotin, Lebanina Srb.; Čeme Cirila, Bled; Čitalnica, Ormož; Čopič Jakob, Ljubljana; Čuk Franc, Toplice, Zagorje; Dolenc Leopold, Skofja Loka; Drašler Jože, Novo mesto; Drevenšek Josip, Šoštanj; Drlmal Jaroslav, Olovo, Bosna; Drmelj Franc, Boštanj; Fakln Karol, Mengeš; Flstar Rudolf, Zalog; Florijančič Ivo, Celje; Friedl Franjo, Sv. Jernej Loče pri Poljčanah; dr. Frlan Fran, Ljubljana: From Vekoslav, Pesnica, Zg. Kungota; Ger-gorič Pavel, Krašnja, Lukovca; Ooričan Franc, Višnja vas, Vojnik; Gorišek Franc, Žalec; Grando Ana, Vransko; Gregorlč Zvonimir, Ljubljana; Grom Maša, Ljubljana; Grosar Fran, Trbovelje; Gruden Leopold, Hrastnik; Hribar Ernest, Jesenice Do-ienj.; Hudnik Adolf, Ptuj; Humar Anton, Skofja Loka; Ivane Adolf, Sodražica; Jenko Fani, Novo mesto; Jezergek Janko, Fužine 1, Gorenja vas; Kalina Franc, Ljubljana; Kalinger Ferdinand, Tržič; KastelTc Marija, Sp. Slivnica, Grosuplje; Koder Ernest, Ljubljana; dr. Fr. Kolterer, Rogaška Slatina; Končarevič Miloš, Lepoglava; Ko-vačič Maks, Sv. Križ pri Litiji; Kožuh Vilma, St. ni v Slov. gor.; Krenner Leopoldlna, Kranj; Kreže Ernest, Loke 133, Trbovlje I.; Kune Dragorad, Črnomelj; Kus Evgen, urad nik, Laško; Kveder Dragotin, Ptuj; Lamut Anton, Novo mesto: Levstik Anton, Ljubljana; Maček Josip, Krojaška ul. 8, Ljubljana; Mahkovec Josip, Trbovlje; Malgaj Andrej, G?bersko, Trbovlje II.; Marčič Edvard, Ljubljana: Marušič Simon, Planina pri Rakeku; Mejak Rudolf, Rimske Toplice; Mlch-ler Ivan, Vrhnika; Mikolič Franc, Sodražica; Milavec JerneJ, Ljubljana; Mltzky Geza Središče: Modic Ludvik, Krško; Musar Franjo, Boštanj; Narodna čitalnica Celje: Narodna čitalnica Metlika; Negovetič Rihard, Ljubljana; Novak Bogomir, Kočevje; Novak Zdravko, Metlika; Oman M., Ljubljana; Oso le Franc, Celje: Pančur Franc, Zg. Tuhinj; Pavšič Andrej, Store; Pernat Slava, Konjice; Petač Anton, Javornik; Pirnat Vinko, Kranj; Planinšek Fran, Ljubljana; Pogačnik Josip, Ljubno, Podnart; Polec Julij, Kamnik; Polič Anton, Rožni dol — Pribije; Polič Davorin, Sv. Lenart v Slov. gor.; Poljane Ana, Selo 9, Bled; Poljšak Vladimir, Beograd; Pretnar Rudolf, Novo mesto; Prinčič Edvard, Vič; Privšek Franc, Metlika, kolodvor; Prudič Anton, Kočevje; Ravnikar Anton, Ljubljana; Rejec Franjo, Nova cerkev; Rlgler Fran, Hotič, Litija; Rotar Dragotin, Sp. Šiška; Rozman Valentin, Kranj 106; Rupnik Anton, Ljubljana; Rus Franjo, Ljubljana; Sajovlc Janko, Kranj; Savnik Vinko, Kočevje; Sel Ivan, Sv. Lovren na Drav. polju: Selak Franc, Podrož 3, Gorenja vas; Seiko Janko, Kamnik; Sevntk Ivan, Zupe-levec; Sotenšek Viktor, Brdo, Lukovca; Starki Rudolf, Brežice; Stegu Janko, Jesenice (Oor.); Šegula Franjo, Ptuj; Sinko Emil. Središče; Šinkovec Karol, Ljubljana; šked' Mira, Križovci; Smuc Anton, Daruvar; Te-hovnik Anton, Stična; Teply Konrad, Kranj; Treo Lovro, kapetan, Knjaževac; Turk Ant., Dol pri Ljubljani; Urek Ivan, Vransko; Ver-tot Ivan, Runeč; Vidav Josip, Prahovo, Srbija; Vizjak Karol, Celje; Volk Ivan, Ježl-ca; VVčlfling Anton, Ljubljana; Zagorc Ivan, Višnja gora; Zaje Anton, Ljubljana; Zaplot-nfk Dominik, Ljubljana; Zdolšek Franc, Zagreb; Ziherl Joško, Ljubljana; Zor Marija, Ljubljana; Zupančič Franjo, Grlinci; Žagar Mijo, Brežice; ZolniT Ivan, Ptuj; Vagaja Ludvik, Murska Sobota; dr. Mano Dereani, Celje. 'Opisi Glavobol kvari veselje za življenje! Hitro in sigurno pomagajo Aspirin- tablete osled Da planila po ovinku okng Alp in Balkanskega polotoka proti Adri-Ji, kjer se je bfl ta čas držal še vedno nizki zračni tlak. toplejši in lažji zrak. Nastala je silovita burja, k! je divjala ob vsej jadranski obali; ob stiku različno toplih zračnih plasti sj nastali nali vi. Ta vremenski prevrat se je izvršil tekom nedeljskega popoldneva. V sledečih dneh se ie nadalieval dotok mrzlega zraka Preko našega ozem-ia v obliki burje: depresija iužno od Alp se je celo povečala in razširila. Po srednjih in južnih delih države je močno deževalo, prav tako v Italiji, kier se ie ozrač'e istotako močno shladilo. V drugi polovici tedna se je daleč na severozapadu poiavila nova velika depresija, ki je povzročila, da se ie v viši- nah pojavila znova južna struja. Visoke meteorološke postaje v Alpah so naznanile močan jug. ki je prinesel zelo veliko toploto, dočim je v nižjih legah vladalo še vedno hladnejše vreme. Ali polagoma se je segrelo tudi spodaj, zakal medtem je začel preko Balkana dohajati toplejši zrak z jugovzhoda. Proti koncu tedna je nastalo naravnost nevihtno razpoloženje in v petek zvečer se ie oglasil celo grom. Ob zaključku tedna se Je popol.ioma zjasnilo, nad osrednjim pasom Evrope ie prevladal visok zračni tlak. odrinil deževni predel na sever ter povsod povzročil izboljšanje vremena. • Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Nlkake bistvene spremembe. Beograjskn vremenska napoved za danes: Naglo naraščanje zračnega pritiska po vsej Jugoslaviji. Vetrovi močnejši, do 6 metrov v sekundi In sicer z vzhoda in severa. De. loma oblačno, vendar brez dežja. Na vzho« du jasno Tonlina bo Da severu padla, na jugu pa zrastla. Ustvarjanje materije Solnce neprestano izžariva neizmerno množino energije v vsemirje. Istota-ko tudi vsa ostala solnca. ki jih občudujemo na nočnem nebu kot neskončno majhne lesketajoče se točke. Nekatera med njimi oddajaio celo milijonkrat več energije kakor naše solnce. Kam izginja ta energija? Se li svetlobni žarki izgubliaio v neskončnost? Znani angleški prirodopisec in filozof sir Olivei Lodge je drugega mnenja. On trdi, da ii žarki ustvarjajo materijo. To svojo teorijo je obširno razložil in utemeljil na predavaniu. ki ga je pred kratkim priredil v Londonu. Vsa materija, je izjavil, sestoja iz ato-nov in atomi Iz protonov in elektronov. Protoni in elektroni so torej najelemen-tarnejši in najmanjši delci materialnega sveta. O protonih vemo le malo. o elektronih pa lahko z vso gotovostjo trdimo, da sestoje iz etra: zakaj vso njihovo maso predstavlja jakost električnega polja. Izven električnega polia elek trenov ni; uni so zgolj materijalizirana elektrika. Znano pa je. da masa elektronov ni konstantna. Elektron, ki se giblje, ima večjo maso kakor če miruje. Vsled tega ga lahko smatramo kot posebno obliko etrove energije, in njegov prirastek na masi ni nič drugo, kakor spreminjanje nadaljne etrove energije v dodatno materijo. Če gibanje elektrona pojema, pojema tudi njegova masa. Kaj nastane končno iz nje? Izgubi se v vsemirje v obliki žarkov. Ne siccr v obliki svetlobnih žarkov, pač pa v obliki rentgenovih žarkov. Tako se materija pretvarja zopet v energijo, in zdi se. da vlada med ntima večni krogotok. Vpra-, šanje je le, da li se tega krogotoka ude. .ežuje tudi ona masa, ki jo izraža elektron v stanju mirovanja. Dejstvo Pa ni samo. da se ustvarjajo žarki s po.iemanjem elektnonovega gibanja, marveč smatra Lodge kot do-, j kazano tudi trditev, da izžarevanje ne more nastati na noben drug način kakor ia pravkar omenjeni. Način izžarevanj^ >'e odvisen od hitrosti .gibanja elektrona in pa od tega. kako se ta hitrost zmanjšuje. Atom je, kakor znano, sestavljen iz protona in enega ali več elektronov, ki krožijo okrog njega. Če se krog elektronovega gibanja zmanjša, nastanejo žarki. Žarkov, ki bi jih temu pravilu ne mogli podrediti, ni. Proces pa se da obrniti. Elektron more ža?ke absorbirati; to se zgodi takrat, kadar se krog njegovega gibanja okoli protonov razširi. Pri tem je treba pripomniti da potrebuje elektron za ta proces prav isto množino energije, ki jo je poprej oddal. Vsled tega lahko trdimo., da sta si energija in materija med seboj enakovredni. Z gotovostjo smemo i5to-tako trditi, da je dodatno maso tele?; — ki jo imenujem nestabilno materijo — ustvarila energija, in obratno: masa se razkraja v energijo. Nismo Pa še opazili. da bi tudi dozdevno stabilno maso ustvarila energija. Vendar govore za to hipotezo jaki momenti. Nebesna telesa izžarivajo stalno neizmerne množine žarkov. Čeprav je solnce v primeri z drugimi svetovnimi telesi razmeroma majhna zvezda, izž2riva gotovo že milijone in morda miliiarde let neprestano ogromne množine energije. Pa vendar ni še nihče opazil, da bi to izžarivanje nonehavalo. Kako naj si to razložimo? Edina teorija, ki je zagonetko dozaaj vedla razložiti, domneva, da se v zvezdah razkraja del atomov, da torej materija izginja, pri čemer se osvobode neizmerne množine žarkov. Pri solncu bi to lahko izrazili celo v številkah. Kcliko energije dobi zemlja od solnca. ie znano. Če jo izrazimo v materiji, dobimo prilično 159 kg na minuto. A to je le neskončno majhen delec energije, ki jo solnce izgubi v celoti Le - ta bi znašala, če jo preračunamo v materijo. 4 milijone ton v sekundi! More li solnce utrpeti tolikšno izgubo? Brez dvoma. Masa zemlje znaša 6000 trilijonov ton, masa solnca Pa ie 300.000 krat večja, če je torej teoriia o razpadu atomov točna. potem pač ne moremo postaviti druge konsekver.ee kakor sledeo:>: solnce ustvari na zemli vsako minuto 150 kg materije, v svetovnem prostoru Pa pri- bližno 4 milijone ton na sekundo. Ne sledi li iz tega. da sta energija in materija ie različni obliki taistega etra? Tretje newyorško pismo New York. koncem sept. Ni se še dobro uležala prst na grobu nedolžne žrtve sadističnih morilcev Leopolda in Loeba v Chicagu, ko so začeli Ameriko, zlasti naše milijonsko newyorško mesto že razburjati novi umori, zagrešeni po preverznih blodne-žih. Najžalostnejše pri tem je dejstvo, da so tej sadistični maniji zapadli intelektualni mladi ljudje, — večinoma akademiki, slušatelji univerz. Minilo je jedva par tednov, ko je sadistični morilec Filip Knapp, sin milijonarja in avijatik. ustrelil šoferja taksi-kaba, s katerim se je vozil, ko je že drugi podoben slučaj razburil prebivalstvo. — Pred kratkim je 20-letni Harrison Noei, slušatelj na tukajšnji univerzi in sin prominentnega odvetnika z Wall Streeta, Noela, najel taksikab, ki ga je šofiral zamorski šofer. Mladi Noel je slednjemu naročil, naj ga pelje proti nekemu samotnemu mestu. Ko sta dospela na cilj je mladi študent ustrelil šoferja, ga vrgel z avtomobila v grmičevje ter se odpeljal k njegovem kabu nazaj v mesto. V nekem predmestju je izvabil k sebi v avtomobil petletno devoj-čico Mary Da!y, jo odpeljal spet v samoto ter jo tam z dvema streloma ubil; ena krogla ji je prebila glavo, druga vrat. — Morilca so prijeli in zaprli. Pri preiskavi se je dognalo, da je bil pred dvema letoma v nekem sanatoriju za živčno - bolne, odkoder pa je bil kot ozdravljen odpuščen. Ugotovljeno je, da je cče mladega morilca alkoholu vdan človek, njegova mati. pisateljica in žurnalistka, pa silno ekscentrična ženska. Morilčevo duševno stanje bodo sedaj preiskali psihijatriški izvedenci, in če slednji ugotove, da je mladi morilec odgovoren za svoja dejanja, bo obtožen umora po prvem redu, za kar določa zakon smrtno kazen. — To je samo en slučaj zločina, ki je razburil javnost; opisovati druge zločine in brutalne roparske umore, ki se dogajajo v Francoska delegacija je odpotovala iz Washingtona Kakor poročamo na drugem mestu, je prišlo na washingionskem sestanku le do začasnega dogovora za dobo petih let, po katerem bi morala Francija plačevati letno 40 milijonov dolarjev. Francoska delegacija predloži svoji vladi ameriški predlog, ki naj omogoči pogajanja za definitivni sporazum. Francoska delegacija je odpotovala v petek zvečer s parnikom »La France x iz Newyorka v Pariz. Naša slika kaže francosko delegacijo pri odhodu iz \Vashingtona. Gospod v beli obleki je načelnik delegacije, finančni minister Caillaux. Spodaj Caillaux v pogovoru z novinarji. Glavni ameriški činitelji pri pogajanjih: od leve na desno senator Smoot, predsednik Coolidge in državni tajnik Mellon. Alphonse Daudet: Vdova velikega moža Ko smo zvedeli, da se poroči drugič. se ni pravzaprav nihče čudil. Slavni mož. ki je bila ž njim petnajst let poročena, je kljub darovom svojega duha ali pa morda baš zaradi njih pošteno stoka! ~od zakonskim jarmom. S svojimi muhastimi domisleki in prenapetimi idejami mu je zagrenila življenje. O tem je vedel ves Pariz. Bilo mu je usojeno, da je v zelo kratkem času nrehodil pot slave in dosegel največje triumfe — kakor je to večkrat usojeno onim. ki umro m!ad:: ona ie sedela vedno v kotu voza njegovih tri-umfov, mrko in brez radosti zrla na vse skupaj in menda !e čakala na trenutek, da se zastavi hitri dir. da vrže slučaj ta voz s tira in da bo konec triumfira-nia in radosti. Če je godrnjala čez njegove osebne posebno^i. so b;!i vsi i roti ni?i Sor^dn!1''. pri;ate!ii, snloh vsi so ji rekli: »Spoštuj njegove lastnosti in prezrl niegove slabosti. To so lastnosti ženica: ne moti ga. da ne zdvomi sam nad seboj. Pomisli, da tvoj mož ni samo tvoj; še boli kakor last družine, ie last celote, dežele, umetnosti. Saj nihče ne ve. če niso baš one posebnosti, ki jih tj označaš kot napake in k! jih nepre- stano grajaš, pripomogle, da je ustvaril svoja krasna dela.« Toda ona se ni ozirala na ta dobra svarila. V hiši je za zmirom zavlada! nepokoj; v obilici so se ponavljali očitki, žalitve, ostre scene in resno se je mislilo že na ločitev — dogodek, ki bi pahnil slavno ime na tretjo stran časopisja, kjer so servirani vsi najnovejši škandali — ko je mož naenkrat umrl. Razburjenje nesrečnega zakona, nemir. ki ga je izzvala poslednja kratka moževa bolezen, docela nepričakovana njegova smrt, ki je vsaj malo osvežila prijateljsko čustvo, ki ga ie čutila v po-četku svojega zakona, prvi meseci osamljenosti — vse skupaj je vendarle malo vplivab na zdravje mlade žene. in zdravniki so ji svetovali, naj odpotuje v kopališče, da si opomore in raz-trese. Mladi vdovi je bilo popolnoma všeč. da ji je bilo zaenkrat ukazano zapustiti javno življenje in njega zabave; izgledala je prav interesantno s potezo bolesti v obrazu, in tako ie preživljala s svojimi petintridesetimi leti drugo mladost. če mogoče še bolj zapeljivo kakor v prvi. Razen tega ii je črna žalna obleka zelo dobn? pristajala in znala se je tako izborno ponašati kot deloma usmiljenja. deloma zavidanja vredna žena. ki stoji pač tako zapuščena na širnem božjem svetu, toda uživa zato to čast. da nosi slavno ime. O. kako se je trudila, da utrdi slavo dragega pokojnika za vse čase (s tolikrat preklinjano slavo, ki je prej potočila toliko so'!z radi nje); zdaj jo je gojila in negovala kakor krasno cvetko, ki tiči s koreninami v grobu umrlega in prejema iz zemlje tega groba vedno novo hrano. Zdaj smo jo lahko videli, kaki) je zavita v črni vdovski paičolan obiskovala ravnatelje gledišč in založnike njenega moža. se pogajala z onimi za novo uprizoritev ooer umrlega. s temi za tisk del. ki iih je zapustil in še niso bila objavljena — in vse je vršila tako važro m svečano, kakor da izpolnjuje le svojo sveto dolžnost Ta čas jo ie spoznal njen poznejši drugI mož. Tudi on ie bil glasbenik, čeprav še popolnoma neznan; komponiral je par valčkov, več pesmi in dve manjši operi, ki so vse izšle v zelo lepi opremi, ki Pa niso bile večkrat igrane kakor kupljene. Bil je prav čeden mož. iz dobre meščanske, v celoti nepoznane rodbine, in je imel preceišnje premoženje. Brezmejno je spoštoval genija, občudoval vse slavne osebe kakor bitja z drugega sveta in si ohranil še ves naivni entuzia-zem mladega umetnika. Tako se mu je tudi zdelo, da zre nadzemsko prikazen. tem ogromnem mestu dan za dnem, je nemogoče, kajti kriminalnost tukaj tri- umfira in slavi svoje blazne orgije. • Da ni še izginila vsa romantika ameriškega »divjega zapada», o tem priča sledeče dejstvo: Po prerijah in gorah države Montane se pode še krdela divjih konj-mustangov, katerih število se; ceni na štiristotisoč do pol milijona glav (in to samo v omenjeni državi!^. Ker povzročajo te sicer krasne in iskre živali ondotnim rančerjem (veleposestnikom) in farmerjem ogromno škodo rja pašnikih in ker izvabljajo za seboj na prostrane svobodne stepe tudi svoje udomačene tovariše, so oblasti države Montane sklenile prirediti lov na te divje živali ter jih pobiti. — Pač žalostna usoda severoameriškega mustanga, ki bo moral nalik tipičnemu ameriškemu bivolu bufalu izginiti za vselej z ameriških prerij! * V enem svojih zadnjih pisem sem poročal o dveh zračnih katastrofah, ki sta se skoro istočasno primerili v Ameriki: o uničenju zeppelinke «Shenan-doah» ter o izginotju ogromnega letala na Pacifiku, s katerim so hoteli drzni letalci preleteti dvatisoč in par sto milj iz San Francisca čez Kalifornijo na havajsko otočje. Splošno se je smatralo, da je letalo izgubljeno in da so ga s posadko vred požrli valovi Pacifika. K sreči so se te domneve izkazale za napačne. Ko ni bilo že deset dni nobenega sledu o drznih avijatičarjih, je našel slednje na oceanu neki ameriški podmorski čoln. Štiristo milj od svojega cilja so se morali spustiti letalci na morje, ker jim je zmanjkalo kurivnega olja. Njihov radio-aparat ni mogel vsled nekega delikta odpošiljati sporočil, zato je bilo letalcem nemogoče označiti svetu svoje pozicije na morju. V trpljenju in pomanjkanju so se gugali drzni srečelovci deset dni in noči na zelenih valovih Pacifika, in smrti so se rešili s item, da so lovili deževnico v jadrovino, katero so odtrgali od kril svojega hi-droplana, ki je bil prilično nepoškodovan. Havajsko prebivalstvo je priredilo drznim junakom veličasten sprejem. * Avantgarda slovenskih ameriških romarjev, ki so potovali v Rim in obiskali tudi Žalostno goro v Sloveniji, se je vrnila v Ameriko s papeževimi blagoslovi v žep-a. Vojskovodja in glavni bojevnik teh križarjev pa se je zakasnil in pride šele, kakor se čuje. čez kaka dva tedna. Ta goreč apostol bo pripeljal s seboj živ blagoslov ameriškim Slovencem; kakega pol tucata slovenskih frančiškanov, ki bodo pasli in iskali izgubljene slovenske ovce po Ameriki. — Kakor vidite, se vsestransko moderniziramo ter nočemo zaostajati za Evropo. Med zadnjimi in najnovejšimi bla-godati nam je naklonilo nebo sloven-sko-ameriške Brezje, kjer se bo prakti-ciralo z istimi metodami kakor na Gorenjskem; Amerikanci pa so dobili prvo relikvijo v obliki kosti in krvi svete Kristtinj, ki jo je pripeljal elevelandski škof s svojimi pomočniki v zaboju iz Rima v Ameriko... Božje poti, ki so bile doslej tukaj neznana stvar, se bodo začele množiti kot gobe po dežju... __A. S. Stroj, ki misli Če ni vest. ki jo javljajo pariški listi, le navadna časnikarska raca. potem bo v bodoče pač nepotreben sleherni študij matematike in tudi drugih ved. ki povzročaio danes marsikateremu sicer nadebudnemu učencu toliko preglavic. Vest trdi namreč, da je bil prijavljen na pariškem patentnem uradu aparat, ki bi naj bi] kratkomalo — nadomestilo človeških možganov. Predstavljajmo si: z enim samim prijemom na tem aparatu si izračunamo kvadratni koren poljubnega števila, recimo 0.0007654, in sicer prej kakor v eni sekundi. Hočeš zvedeti natančno težo kovinske palice, ki ie dol- ga 587 milimetrov. 25 milimetrov debe- la in čije gostota znaša 2.5 g? Zavrtiš dva. tri vzvode, ki so v zvezi z gibljivo skalo, in račun, za katerega bi tudi izurjen matematik potreboval precejšea čas. je gotov. Vsa višja in najvišja matematika, ki je danes privileg redkih izvoljencev. bo odslei dostopna slehernemu smrtniku. A to še ni vse. Novi stroj ve natančno in brez napake povedati tudi vse podatke iz zgodovine. Francoska revolucija? Bitka pri Tannenber-gu? Iznajdba fonografa? Odkritje Peruja? Na vsa ta vprašanja da čudoviti stroj v hipu pravi odgovor. Vsako mišljenje in učenje na pamet bo odslej torej povsem odveč, in človeku bodočnosti najbrž ne bo treba niti več čitati uv)}d nikov v listih: zakaj z novim strojem v žepu — brez dvoma nam na žepno izda jo ne bo treba predolgo čakati — bo zna! kovati politične načrte prav tako dobro (ali slabo) kakor katerikoli poklicni diplomat. Poareka iz Hisbezni rlesenski princ riiip in italijanska prin-cezinja Mafalda. ki sta se poročila dne 23. septembra v kraljevski vili Racco-nigi. po 20% popusl na oblačila P" Drago Schwab, Linbliana. Obsknrni c. in kr. stotnik Mož, ki je bil najprej morilec, potem pa častnik v avstrijski vojski. Te dni je umrl v preiskovalnem za-< poru dunajskega sodišča mož zelo čud-* ne preteklosti. Bil je prvotno vlomilec, potem ropar, po razbojniški karijeri je postal c. in kr. stotnik, pozneje pa, ka mu je po svetovni vojni odkienkaio, ve* rižnik in slepar. Možu je bilo ime Heinrich Schiesin-ger. Vloga, katero je igra! tekom zad-njih deset let s svojim življenjem na Dunaju, je zelo skrivnostna in zagonetna. Policija in javnost nista vedeli v zadnjih desetih letih o njem nič drugega kakor to, da je član avstrijske armade. Šele v zadnjem času ko je prišel pod ključ, se je dognalo, da je bil svoj čas avtomobilski razbomik v Parizu, kier je bil obsojen radi nekega umora na sedem !et težke ječe. Zapor je !e deloma odsedel, potem je prišel na Dunaj, kjer se je na nepojasnjen način dokopal do častniške zvezde. Poglavje, kako je dosegel to čast. ostane bržčas vedno nepojasnjeno. Slike, ki so prišle policiji v roke. kažejo le to. da je bil mož zelo rad v družbi oficirjev in da je bil v voini večkrat odlikovan. Neka slika celo prikazuje prizor, kako odlikuje Schlesin-gerja nadvojvoda Evgen ter mu stiska roko. Iz neke druge slike je razvidno, kako koraka Schbsinger za Italiianoma Battistijem in Finzijem na morišče. Brezdvomno je. da je bila njegova vloga tudi v avstrijski armadi zelo ob-skurna. Kaj je počel Schlesinger ob prevratu, ni znano. Sumljiv pa postaia v trenutku, ko začne razpolagati z velikanskimi vsotami denarja, katere si je pridobil na nepošten način. Prodajal je namreč erarične predmete. Baie je spravil v denar dolge vrste avtomobilov, nato pa se je dal protokolirati za veletr^ov-ca, kupil si je vilo in eleganten avtomo- ko so mu pokazali vdovo umrlega mojstra. Bilo mu je, kakor da zre vizijo, kakor da se je muza osebno ponižala k njemu. Naravno se je kar najhitreje zaljubil v ta svoj ideal, in ker je mkda vdova že zopet prirejala družabne večere, se je potrudil, da so ga vpeljali v njeno hišo. V teh prostorih, ki so še vsi nosili sled prej v n.iih bivajočega geni.ia in kjer si mislil, da čutiš še v zraku njegov dih — v teh prostorih je narastlo njegovo čustvo — strast. Tu je bi! mojstrov kip. tam pianino. kjer je običajr*) komponiral; povsod po mizah in policah so ležale partiture, kamor je zapisoval bežne muzikalne domisleke. kratke beležke itd. Vsi ti mali predmeti, posvečeni spominu velikega mrtveca, so obdajali dražestno in privlačno vdovo, kakor oklepa mračen okvir podobo razkošnih barv, da toliko bolj podčrta njeno pravo lepoto: naravno je bil mladi komponist kmalu čez ušesa zaljubljen. Po dolgem obotavljanju in omahovanju se je ta dobri človek končno Qjuna-čil in razkril svoje srce. Toda kako skromno, kako bojazljivo! O. ljubi bog! »On ve dobro, kako malo je vreden; sam uvideva. kako slabo bi zamenjala, če d£ svoje slavno ime za neznanega njegovega.« Take in še tisoč podobnih naivnosti je jecljal v svoji zmedenosti Toda sedaj je treba povedati, da je dami v dnu srca zelo laskala ta osvojitev; toda v javnosti je igrala komedijo odpovedi. Delala se je. kakor o'a ne računa več na srečo na tem svetu, kakor da bi bila vzvišena nad posvetno ničevostjo in kakor da je že sklenila z življenjem. nedopuščajoč nado, da kdaj spremeni svoj sklep. Ona, ki v resnici ni bila nikdar tako mirna in zadovoljna, kakor po smrti svojega slavnega moža. je znaia še jokati soize bolesti nad svojo izgubo in govoriti o njem z entuziaž-mom, kakor o nenadomestljivem dragulju. Seveda je to obnašanje razpihalo ljubezenski žar mladega moža v svetle plamene; prosil je vedno bolj viharno, vedno bolj goreče — kratkoma!o: stroga doba vdovskega stanu je končala s poroko. Toda mlada žena ni nikakor prenehala biti vdova; nasprotno se je, dasi zdaj poročena, zavedala, da je vdova velikega moža. Predobro je vedela, da po-menja baš ta njena lastnost temu drugemu moža nieno največio zaslugo in mikavnost. Bila je starejša od njega in bila zato prepričana, da se mora obdati z nekakšnim dostojanstvom, ako hoče ublažiti razliko v starosti Toda on se ni spodtikal niti nad tem niti nad čem drugim. Bil je uverjen, da je vzvišena nad vsak pregrešek, in zdelo se mu je popolnoma naravno, da ie neizbrisno zagrebla v svoje srce spomin na tako velikega moža, kot je bil njen prvi soprog. In da utrdi ta ponižni in več kakor skromni nazor v njem. je večkrat prebirala ž njim pisma, ki iih ji je pošiljal mojster takrat, ko ji ie še dvoril. To poglabljanje v preteklost jo je pomlaia-lo najmanj za petnajst let in ji vrnilo svežost in sigurnost mlade, lepe, oboževane in s prekipevajočimi pesmimi v nebo povzdigovane žene. Da se je stvar pozneje spremenila, je njenega drugega moža le malo zanimalo: častil jo je in oboževal — s tem. da je bila njegova last. je pač služil svoji vsekakor prav svojevrstni nečimunosti. Natbrže je bil tudi ponosen, da si ie priboril ono bitje, ki so mu neljubi vsi ti izbruhi ljubezni, in prejel tako deloma veliko in zavidanja vredno dcdščino. Bila sta čuden zakonski par in bilo je res vredno, da si jih je človek pobližie ogledal. Nekoč sem ju srečal v gledišču. Nihče bi ne spoznal v njej žene od prej. n.iee, ki je b'fa tako fflia, skoro plaha; nje, ki je bila tako tiba, skoro plaha; jala skoro neopažena, ker ie bil utis, ki ga je napravil on. preveč mogočen; nie. ki je skoro zginiala v njegovi senci in na vsak način zelo teoinela pole« me- sa. Zdaj je sedela spredaj ob ložinem naslonu, da so jo morali vsi opaziti; in bila je polna ponosa, če ie čutila oči vseh. uprte nase. Ljudje so govorili, da ji ožaria glavo sijaj slave njenega prvega moža. in kjerkoli se je pokazala, je spoštljivo zvenelo rnegovo ime. Nie-gov naslednik je skromno sedel za njo; bil je tak, kakor ca je vzel nase vse trpljenje sveta in z napeto pozornostjo je opazoval vse kretnje svoje gospodarice, da bi bil v slučaju potrebe pri roki. Doma je bilo to čudno razmerje še boli očitno. Spominjam se na soarejo, ki jo ie priredila leto dni po svoji poroki. Gospodar je hodil med gosti naokrog, očividno ponosen in obenem malce v zadregi, ker se je cela ta dobra družba zbrala v njegovem salonu. Soproga je bila utrujena, gledala melanholično in bila ta večer vdova velikega moža, kakor si je pope! iše ne da misliti. Pri tem je na neka poseben način zrla nanj preko rame in mu dejala: «Moj ubogi prijatelj« (tako usmiljeno in po-miljevalno), ali p_a ravnala ž njim tako z visokega in mu očitala: »Še dolgo nisi tako dober, kakor je bil on«. Kraj sebe je zbrala krog starih prijateljev in znancev, ki so bili vsi priče mojstrovih uspehov in triumfov. Z njimi se je pogovarjala kakor maihna deklica. Moj 1 bog, saj so jo poznali vsi še takrat, ko je blb -tlada. Skoro vsi so ji rekli »Ana: kakor so jo klicali kot otroka. Bilo je kakor pri pogrebščini in ubogi mož se je spoštljivo približal in udano poslušal slavospeve svojemu predhodniku. Govorili so o onih veličastnih pre-mijerah, o onih večerih, ki so vedno potekli v slavo velikega moža; spominjali so se njegovih posebnosti, njegovega načina dela in da je takrat, kadar mu je manjkala inspiracija, morala sesti k njemu njegova žena. — «Saj se še spo-minjate, Anais?« In Anais je vzdihnila in zardela. Potem so govorili o onem času. ko so nastala skoro vsa njegova najlepša dela, posebno »Savcmarola«, ona krasna opera z velikim dvospevom, ki se poje pri luninem svitu ob duhtenju cvetlic in slavčevem petju. Neki entuziast je zaigral na piano to mesto in ginjenost je bila vsesplošna. Pri zadnjih notah tega lepega kosa si je hišna gospodinja morala obrisati oči. »Preveč!« je rekla. »Preveč hudo me gane. Nikdar nisem mogla poslušati tega odstavka brez solz.« Zdaj so se trudili stari pokojnikovi prijatelji krog nesrečne vdove, ji izrekli svoje sožalje in ji po vrsti zagotavljali svoje globoko sočutje — kakor pri pogrebu. Proseče so ji stisnili roko in ji šepetali: »Le mirno, Anais! Pogum in mir!« In najbolj smešno pri vsem tem je biio, da je stal drugi mož poleg žene, da je bil globoko ganjen in da jo je z drugimi vred tolažil in ji izrekel so-žalje. »Kakšen genij! Kakšen genij je bil!« je dejal in si obrisal oči. Bilo je res ganljivo in vendar tudi tako neskončno komično. I. S. Turvenjev: Isločna legencsa Kdo v Bagdadu ne pozna Džioffaro, solnca vesolja. Nekoč — pred mnogimi leti — bil je še mlad, — se je Džiafiar izprehajal po bagdadski okolici. Naenkrat je zaslišal hripav krik, nekdo je obupno klica! na pomoč. Džiafiar se je odlikoval med svojimi sovrstniki v dobroti in premišljej&sti; toda srce mu je bilo usmiljeno in zanesel se je na svojo silo. Pohitel je na krik in je zagledal ve-lega starčka, katerega sta pritiskala k mestnemu zidu dva razbojnika. Džiaffar je zgrabjl svojo sablio in napadel zločinca; enega je ubil, drugega presna!. Osvobojeni starec je padel k nogam svojega rešitelja, poljubil je rob njegovega oblačila in vzkliknil: »Hrabri mladenič, tvoja srčnost ne bo ostala brez nagrade. Na videz sem ubog berač; toda le na videz. Nisem navaden človek. Pridi jutri zarana na glavni trg; čakal te bom pri vodnjaku in sam se prepričaš o resničnosti mojih besed.« Džiaffar je pomislil: »Na videz je ta človek berač; vendar vse je mogoče. Čemu ne bi poizkusil?« in odvrnil je: »Dobro, očka, pridem.« Starček mu je pogledal v oči in se oddaljil. Komaj je drugo iutro šinil prvi svit, se je Džiaffar že odpravil na trg. Starec ga je pričakoval, naslanjajoč se na marmorno kotanjo vodnjaka. Molče je prijel Džiaffara za roko in ga vedel v majhen vrt, obzidan od vseh strani z visokim zidom. V sredi tega vrta na zeleni trati je rastlo običajno drevo. Podobno je bilo cipresi, samo listje na njem je bilo sinje. Troje sadov, troje jabolk je viselo na tenkih v vrh zavitih vejah: eno prvo je bilo sredn.ieveliko, podolgasto in belo kakor mleko, drugo je bilo veliko, okroglo in živordeče; tretje majhno, drobno, nagubano in rumeno. bil. Poslovne prostore je odj>rl v sre dišču Dunaja. Dunajska mestna občina mu je večkrat poverila aprovizaciiske dobave, katere je izvršil po pogodbi. V njegovem stanovanju so se pogostoma sestajale vesele družbe, kjer so se zadrževale pozno v noč in katerih se je udeleževalo večkrat po 30 do 40 budi Seveda so bili njegovi prijatelji veseli, da so smeli popivati na njegov račun v neomejeni meri. Zato tudi nihče ni vprašal po njegovi preteklosti. Nihče pa tudi ni vedel odkod ima mož toliko premo, ženja. Užival je neomejen kredit in to ga je spodbadalo, da je izdajal za pojedine velikanske vsote denarja. Schlesinger je bil tudi oženjen. Kakor vse ostalo njegovo življenje, pa je tudi njegova ženitev zagonetne narave. S svojo ženo se je seznani! med vojno, ko je bila internirana v nekem taborišču za politične osumljence. Bila je po poklicu igralka in Schlesinger jo je osvobodil pod pogojem, da se poroči ž niim. Tudi ona ?e bila zelo lahkomiselna. Zapravljala je velikanske vsote za dragocene predmete, katerih ji ni bilo nikoli dovoli. Na račun svojega moža je delala velikanske dolgove. Naposled je prišlo maščevanje. Policija je prijela ovadbo, v kateri je bilo navedeno, kakšni grehi težiio SchW:n-geria. Zasačila ga je v veseli družbi ter ga je pozvala na komisarijat. Mož ni izgubil prisotnosti duha ter je rekel detektivom: «Gospodje. grem z vami, ampak na vašo odgovornost.® Zona ie kmalu m moževi aretaciji izginila z Dunaja in se baje nahaja v Lip-skem. Kakor rečeno, je vplivala aretacija na Schlesingerja tako deprimujoče, da ie v celici umrl. Zadela ga je kan 'n dunajska policija je vesela, da bo njegov slučaj radi tega izročen pozablje-nju. Po:;Iav;irii upornih Druzov, proti katerim pripravljajo Francozi novo ofenzivo. Avto izumira Nadomestila ga bo zračna kočija. Milijarder H. Ford, lastnik šestih avtomobilskih tvornic, je moral podati kot izvedenec svoje mnenje o vzrokih nad vse številnih avtomobilskih nesreč. Žal, je rekel, «se zaenkrat temu ne da pomagati. Vsega je kriva hitrost avtomobila, brez katere pa si ne moremo predstavljati tega vozila. Ne moremo umetno potisniti te hitrosti nazaj, sicer bi se vrnili li konju in vozu, prejšnjemu edinemu prometnemu sredstvu. Življenje gre vedno le naprej. Radi tega bo moral avto izginiti in bo izumrl prav kmalu. Saj že zdai mu ni prostora v Londonu, Ne\vyorku, Parizu, San Frančišku. S čim pa ga nadomestimo? Kakor veste, izdelujejo moje tovarne dnevno po 10 tisoč avtov. Vendar pravim: trdno sem prepričan, da bom ustavil to produkcijo, ko bom primoran izdelovati letala. Moji inž. že izdelujejo načrt cenene zračne kočije, ki naj bi prevozila 50 km na uro v mestu samem, izven mesta pa 200 km, obenem pa ne bi bila dražja nego avtotaksi. To bomo tudi dosegli. Občinstvo se bo navadilo na letalo kakor se je bilo navadilo na avtomobil. Zadnji bo ostal kot prometno sredstvo na vasi, v malem mestu, v velemestih pa se bo udomačil aeropromet. Saj m drugega izhoda kot rešiti se tega pekla, ki je nastal na obljudenih ulicah s tramvaji, avtomobili in pešci. Lani se je ponesrečilo samo v New Yorku nad dva tisoč petsto ljudi, ki so hoteli prekoračiti križišča. Tako ne gre naprej, zato je treba uvesti y promet Čimprej zračno kočijo.« Maršal Lyautey, bivši vrhovni poveljnik francoskih čet v Maroku, čegar prošnjo za odstop je sprejel francoski ministrski svet na svoji seji 29. septembra. Vse pride prav! Mesto Freiburg v Švici je deležno letos posebne sreče. Tamošn.ii cerkveni in politični časopisi so pričeli že z novim letom polniti svoje predale s članki in noticami, v katerih so pozivali verno prebivalstvo k strahu božjemu in k pridnemu izpolnjevani?' verskih dolžnosti. Meseca maia so bili vsi listi polni člankov, ki so proslavljali imenovanje patra Kanizija za svetnika. V začetku septembra so se vršile ponovne cerkvene svečanosti na čast svetemu patru Kaniziju. Tisoči in tisoči so romali v Freiburg, kjer niso bili deležni samo odpustkov, temveč so se v svetem navdušenju tudi pripravili za nove parlamentarne volitve! Katoliška duhovščina je sicer pridigala o življenju patra Kanizija ter se ni naravnost spuščala v politiko, pač pa je neprestano šala njegove zasluge za katoličanstvo in proti protestantizmu. Nekatoliško prebivalstvo v Freiburgu ni posebno zamerilo katoliški duhovščini, temveč je bilo celo zadovoljno, saj so cerkvene prfteditve privabile v mesto veliko število romarjev, ki so pridno kupovali nabožne predmete, ki jih večinoma izdelujejo protestanti. Največ je seveda zaslužila cerkev in njeni služabniki, ki so z romarskim denarjem popravili škodo, katero jim je povzročila neuspela finančna akcija. Freiburška duhovščina ie namreč nameravala letos ustanoviti v Bourguil-lonu (pri Freiburšrn) podružnico L'-vem rojstnem mestu, je delo češkega kiparja O. Španiela. Arhitektonično stran spomenika je zasnoval arhitekt Machon. Na spomeniku je učenjakov doprsni kip v nadnaravni velikosti, spodaj na kameniti relief — simbol dveh dekliških postav — Francije in Češkoslovaške. Francija pozdravlja svojo mlajšo družico češkoslovaško. Poleg imena »Ernest Denis« sta na spomeniku Že dva citata iz Denisovih del in siccr: »L* union de la Boheme et de la France est naturelle... c' est bien un Union, aui a ses racines dans 1'histoire et dans l'ame meme des deux peuples*. (Zveza med Češkoslovaško in Francijo je naravna. zakaj to ie zveza, ki ima svoie korenine v zgodovini in v sami duši obeh narodov.) Drugi napis se glasi: »La France a touiours čte une grande čmancipatrice. Flle s'avance dans un cortege d'ainies. De ces amies la Tche-coslovaquie es une de plus cheres.* (Francija je bila vedno vneta bojevnica za svobodo... Ona gre naprej, obdana od mnogih prijateljev, med katerimi je Češkoslovaška najdražji priiatelj.«) Preslava Penisovega spomina Odkrije spomenikov na Češkoslovaškem m v Franciji Zasluge znamenitega francoskega zgodovinarja E. Denisa za slovanske narode, osobito za Čehoslovake in Jugo-slovene. so splošno znane. Zato je tudi razumljivo, da se slovanska iavnost tako rada spominia tega prijatelja, ki je ponesel glas o Slovanih daleč v inozemstvo. Denisa imajo posebno v časteh Cehi. ki da:o ob vsaki priliki izraza svoji hvaležnosti in priznanja za njegove zasluge. Taka proslava Denisovega spomina se je vršila zadnjo nedeljo v Pragi. Ob vznožju zgodovinske Bele gore se je zbrala tisočglava množica, dn se udeleži v prisotnosti pooblaščenega ministra francoske republike Cougeta. zastopnika čsl. vlade ministra Girse. zastopnikov prezidenta, parlamenta, univerz, vojaških in civilnih oblasti ter vseh javnih korooracii proslave spomina in neven-liivih zaslug E. Denisa za češkoslovaški narod. Svečanost so otvorile fanfare, nakar je stopil na govorniško tribuno predsednik društva za postavitev Denisovega spomenika v Nimesu in Pragi poslanec dr. Uhlir. ki ie naznanil prisotnim, da se odkrije 3. oktobra v Nimesu in Pragi spomenik velikemu zgodovinarju in prijatelju S!ovanstva. V ta namen je omenjeno društvo sklenilo poslati v Denisovo rojstno mesto zaboj-ček prsti z Bele gore, ki jo polože pri otvoritvi v spomenik. V svojem govoru ie dr. Uhlir naglašal, da je bil Denis francoski zgodovinar, ki je presojal preteklost češkega naroda kot učenjak in da ie med svetovno vojno zastavil vse svoje sile za osvobojenje podiar-mlicnih slovanskih narodov. Ko mu .ie odbor postavil v rojstnem mestu Nimesu spomenik, ie bi! prepričan, da dokumentira s tem vidnim in trajnim momentom iskreno ljubezen in hvaležnost češkoslovaškega naroda do pokojnega francoskega učenjaka. Nato 'e spregovoril bivši minister Profesor dr. Šusta, ki je izvajal: Peščico belogorske prsti pošiliamo kot iskreni pozdrav naše domovine velikemu francoskemu prijatelju. Prepričan sem, da bi radi poslali vsi naši kraji dolcaz svoie ljubezni k spomeniku, ki bo pričal o velikem Denisovem delu za slovanski svet. vendar Pa čutim, da je baš belo-gorska prst največji simbol naše hvaležnosti in liubezni do velikega pokojnika, zakaj Bela gora je tesno zvezani z n;egovimi deli. Takoj pri prvem pose-tu Prage ie mladi Denis dobro razumel, kolikega pomena ie za naše narodno življenje Bela gora. Denis je bil plemeniti mislec, ki je izpopolnil dogmatično vero svojih huugenotskih prednikov z novim evangelijem vere v domovino, pravičnost in pravo demokraciio. Naš nanod se klania Denisu kot odličnemu zastopniku velike in plemenite Francije, zato pošilja na njegov spomenik peščico belogorske prsti, prepojene s krvjo bojevnikov za našo svobodo. Ta prst naj bo dokaz, da verujemo tudi mi v lepšo bodočnost človeštva. V imenu Francije je pozdravil zbrane Spominska medalja, ki jo je izdal odbor za postavitev spomenika Ernestu Denisu v Nimesu. Medaljo dobijo predsenika češkoslovaške in francoske republike in Denisova rodbina v srebrn, ostale odlične osebnosti pa v bronu. jestvo mode Prožnost telesa in duha Mnogo, mnogo se zdaj razmišlja, piše in govori o tem, kako je treba varovati lepoto in mladost kot najdražji dar narave. Zlasti ženske se zanimajo za vse, kar ie v zvezi s tem kočljivim vprašanjem. Naoačtio bi bilo misliti, da skrbe ženske za lepoto svojega telesa vedno samo iz nečimurnosti. Tudi trezno misleča in resna ženska skuša ohraniti svojo mikavnost za vse življenje. Saj ie to podlaga njenega ženskega bitja, ki lajša in slajša življenje na zemlji. »Spoštujte ženske! One vpletajo nebeške rože v zemeljsko življenje« je dejal pesnik. Te nebeške rože so harmoniia. ki jo zna ustvariti žensko bitje v življenju, če je telesno in duševno dobro razvita. Dandanašnji seve že nobena pametna ženska ne verjame, da ie mogoče doseči odnosno ohraniti lepoto in prožnost telesa samo z grimom in raznimi barvili. Pa tudi s samo telovadbo in spor tom se ta ideal ne da doseči. Prožnost telesa mora biti združena s prožnostjo duha. »Kdor hoče biti zdrav«, pravi pisateljica Hany Reimer-Sven v svoji knjigi «Poidi z menoj« — »torej kdor hoče biti srečen, se mora pokoriti zakonom ne-presta.ieea telesnega in duševnega gibanja. Biti zdrav pa pomeni biti mlad. Mladost in gibanje sta dve besedi za en pojem. Toda mladost ni odvisna od števila let. Goethejeva mati ie biln vedno mlada. So pa ženske, ki sploh nikoli niso bile mlade.» Tudi lena ženska ni nikoli mlada, čeprav je v mladih letih. Duševno in telesno prožnost ohranimo v prvi vrsti z delom. Kaj pa s težkim, prenapornim delom? Ali se človek ne postara kmalu, če duševno ali telesno prenaporno dela? Da. Toda vsi socijalno čuteči ljudje si prizadevajo rešiti človeka prenapornega dela. Zato pa moramo zahtevati od vsakega človeka, naj dela in sicer tako. da bo delo niegova sreča, zdravje i.i mladost. Veliki francoski impresiicn^f Renoir je povabil v svoj atelje kot modele za svoje slike ženske lepote — služkinje. O tem svojem precej drastičnem načinu slikanja se je izrazil tako-lc: «Ne razumem, kako delajo drugi, da lahko slikajo otrplo meso. Temu mesu pravijo «dame iz boljše dri>?be.» Ali ste pa videli kdaj damo iz boljše družbe z rokami, ki bi jih človek z veseljem slikal? Lepo je slikati ženske roke, to-da le take roke, ki opravliajo domače posle. V farneški palači V Rimu je Raffaelnva Venera. Ta vam ima divne 'roke. človek čuti. da je to dobrodušna, debela tetka. ki se suče po kuhinji.« Lahko se za.iesemo, da je Renoir vedel. kai ie lepo. Zato smemo hiti ponosni na zdrave žuljave roke. na p>ke, ki pridno delajo. Kaj so v primeri s takimi rokami bele, mehke ročice z dolgimi markiranimi nohti? Kaj naj počne re alno življenje s takimi ročicami? Za ohranitev prožnosti bi bilo idealno, če bi mogel človek delati, počivati in veseliti se vse o pravem času. K veselju spada tudi telesna snaga, ki je za celotno zdravje in svežost telesa neobhodna. Vsak pameten človek ceni in čuva svo je dobrine, med katerimi je največja zdravje. Najsi ima še toliko dela, svoie-ga telesa vendar nikoli ne pozabi. Kdor hoče ohraniti svoje telo zdravo in prožno. mora redno in zadostno spati. Sna-nje je za telesno, pa tudi duševno Čilost najvažnejše. Navadno pa ne spi niti naša deca toliko, kolikor je potrebno za zdrav razvo'. Kako dolgo naj deca spi0 7—9 letni otrcfci morajo ali bi vsaj morali spati od 8 zvečer do 7 ziutraj. torei 1! ur; 10—11 letni 10—11 ur. 12—13 let ni 10 in 14 letni 93^ ure. Zal je le malo otrok, ki bi lahko tako dolgo spali. Roditelji bi vsa' .ie smeii jemati svoji dec: spanja z dolgoveznimi pravljicami in drugimi pogovori, ki so večinoma brez praktičnega pomena. Res ie. da se mora mladina včasih tudi zabavati, toda zabava ne sme biti na račun spanja. Mladost ie sama po sebi nekaj zagonetnega. Človek ne sme nikoli misliti, da ie star. če ima za seboj že mnogo let. Celo drevo je slabotno pošumevalo, čeprav ni bilo vetra. Šuštelo je tenko in tesno, kakor bi čutilo, da se bliža Dži-affar. »Mladenič.« je iznregovoril starec. »Utrgaj enega teh sadov in vedi: Če utrgaš in poješ belega, takoj boš nai-močneiši med vsemi liudmi, če utrgaš ln poješ rdečega, boš bogat kakor Žid Rntšild: če utrgaš in po-'eš rumeiegi boš všeč starim ?en?kam. Odloči se in se ne obotavljaj. Čez eno uro se sadovi posuše in drevn samo se pogrezne v glohnčino zemlje.« Džiaffar je sklonil glavo in se zamislil. »Kaj mi je početi,« ie rekel polgbsno. kakor da preudarja sam pri sebi. »Če si nreveč moder, ioi. preioj. se ti ne bo ljubilo živeti; če boš najbogatejši med vsemi liudmi, te bodo vsi zavidali; najbolje. da utrgam tretje nagubano jabolko!« Tako je tudi storil. Starec pa se je zasmeial z brezzobimi usti in izpregovo-ril: »O. premodri mladenič! Izbral si naiboliši sad! Čemu bi ti bilo belo jabolko? Ostal si modrejši od Salomona. Tudi rdeče jabolko ti ni potrebno. Tudi brez njega boš bogat. Samo tvojega bogastva ti nihče ne bo zavidal« «Pove.i mi. starec.« je odvrnil Džiaffar in ves vztrcpetal: »Kje živi krepostna mati naš.?^ odličnega kalifa?« Starec se ie poklonil k zemlji in pokazal mladeniču pot. Kdo v Bagdadu ne pozna vsemirske-ea soln-ra- vciikcza. sLavne^a Džiafiara? Grda je navada odmerjati ljudem, oso-bito pa ženskam, mladost po letih. V naših močeh je, da ostanemo zdravi tako dolgo, kakor si sami želimo, seveda pod pogojem, če smo zdravi. Tudi zgodovina nas uči, da meja mladosti ni tako pičlo odmerjena, kakor se splošno misli. Lepa Helena je bila stara 40 let, ko ie razvnemala vsa moška srca. Aspasi-ja se je zaročila s Periklom s 36 leti. Kleopatri je bilo čez 30 let, ko se je seznanila z Antonijem. Ana Avstrijska je bila stara 36 let. ko je zaslovela kot največja evropska lepotica. Madame de Maintenon se ie poročila z Ludvikom XIV., v 43. letu. Madame Recamier ie bila Šele med 35—55 letom na vrhuncu svoje lepote. _ Najnovejša angleška moda za s^afeo vreme Elegantne Angležinje nosijo ob slabem vremenu ruske škornje. Novost? v modi Krivico bi delali modi, če bi ji odrekali zmisel za odstavek iz pesmi, ki pravi: »le izprememba krajša nam čas.« Letos so te izpremembe nekaj pičle in redke, vendar pa bi moda ne bila to kar je, če bi jih sploh ne nudila. Naravno da vsi mode ne moremo dohajati in da so deležni raznih novotnrii večinoma samo tisti, ki imajo kai pod palcem. Drugi se pa tolažimo, da ne to vedno tako hudo za denar, kakor je zdai in da nam ne bo treba vse življenje zavidati onim ljubljencem usode, ki se jim niti v današnjih težkih časih ni treba omejiti v izdatkih za modne novotarije. Oglejmo si zdaj nekatere teh zadnjih novosti. Pojavile so se fantastične rokavice. To so rokavice iz vijoličaste kože — barva planinskih vijolic —. dalje iz sinje in svetlozelene kože. Okrašene so tam. kier je Pri navadnih rokavicah markiran okrasek, s pestrimi kamenčki, raznimi vzorci in ornamenti. Še natmani ekstravagantne so -rokavice iz sive aH beige kože. z manšetami, na katerih ie v ornament stilizirana vinska trta, zeleni ali ognjeno rdeči listi. Na drugi je zopet naslikana cela pokrajina ali pa so manšete sestavljene iz pestrih kožic v obliki kubističnega ornamenta. Druga taka modna novotarija so nogavice najrazličnejših barv. Neka angle- ška tvrdka se hvali pred ženskim svetom, da ima v zalogi nogavice v 170 raznih modnih barvah odnosno niansah. Moda zahteva, da se barva nogavic ujema z ono obleke. Najbolj priljubljene so letos vse nianse beige. Od teh so najnovejše rdečkasta, rožnata, zagorela, zlati pesek itd. Novost so tudi moderne podveze. Ker je krilo Čedalje krajše — pariške večerne obleke segajo malo pod koleno — se je začela moda zanimati za podveze, ki so prišle zopet do velja ve. Zadnja novost so podveze iz svile, obrobljene z nojevim perjem. Tudi pestre nizke čevlje lahko prištevamo med zadnje novosti. Sestavljeni so iz ozkih jermenčkov pestre kože. ki se spletajo zelo spretno tako. da tvorijo mozaik ali ornament iz neštetih barv. Taki čevlji so seveda zelo dragi, kakor ie drago vse, kar označi moda kot zadnjo novost. Take in enake ekstravagance se pojavljajo v Parizu, kjer imajo dovolj denarja, da si jih lahko privoščijo. S tem pa še r.i rečeno, da moramo tudi mi slepo drveti za pariško družbo. Kdor ima preveč denarja, lahko nosi tudi vijoličaste rokavice in,nogavice iz «zlatega peska«, kdor jih pa ne bo nosil, naj se nikar ne boji, da bi ga smatrali v naših skromnih razmerah za kak fenomen. Ženitbeni goljuf se skriva po Ljubljani! Dekleta pozor! Kako učakaš starost? Londonski »Grand Magazine« ie priredil referendum starcev, na katere se je obrnil z vprašanjem: Kako učakaš starost? Prišli so zanimivi odgovori, katere objavlja rečeni list v nastopnem redu: Lord Guydr (96 let star): Nikoli nisem kadil, mnogo sem se sprehajal, raalo sedel ter ;edel zelo zmerno. Lord Giinithorpe (88 let star); Vzdrževal sem se alkoholnih pijač in se nisem zastrupljal z nikotinom. Grof Nelson (86 let star): Nisem kadil, vstajal sem zgodaj, jedel malo, zdravila sern zavračal. Sir \V._ lluggtus (91 let star): Nisem kadil iedei sem malo mesa ter se hranil večinoma z mlekom. Sir W. Drinkwater (92 let star); Nisem kadil, kadar se je le dalo, sem se sprehajal, spal sem redno po sedem ur dnevno. Proi Mavor (90 let star)i Nisem kadil, hrani! sem se dobro, jedel sem trikrat dnevno in sem se mnogo šetal. Sir P. Hadtc (89 let star): Nisem kadil. spal sem redno sedem ur dnevno, jedel nisem ne mesa, ne pil vina. Kakor vidimo, se vsi starostniki skladajo v enem — v vzdržnosti nikotina. Toda bol; kot ta vzdržnost je pospeševalo njihovo zdravje in čilost nedvomno redno življenje, radi katerega so učakali tako visoko starost. Zveri v filmu Pred meseci so javnost razburila poročila o strašni nesreči, ki se je pripetila v Rimu o priliki posnemanja prizorov z divjimi zvermi. Tako se je splošna pozornost zopet enkrat obrnila k tisti panogi filma, ki vzbu« ja v gotovih vrstah gledalcev uprav kruto zanimanje, nasprotno pa povzroča filmskim režiserjem in igralcem mnogo sitnosti in še več nevarnosti. Nekaterim se čudno zdi, da je tako malo filmov, v katerih nastopajo divje zveri. MI« slijo pač, da se filmske tvornice straše zgolj veiikih stroškov, ki so v zvezi s producira« njem te vrste filmov. To pa ni res. Naj* večja zapreka so velike nevarnosti, ki se jih je težko izogniti tudi pri skrbni pažnji. Le redko se posreči »zverski film« brez vsake nesreče. Krivda leži navadno na pomanjkn« nju poznavanja živalske psihe. Že avtor li* bretta napiše pogosto stvari, ki jih praktič« no sploh ni mogoče izvesti. Če pride tak manuskript v roke režiserja, ki mu je žival« ska duša španska vas, ga le prerado zapelje pohlepnost po senzacijah, in nesreča je tu, še predno se dobro zave. Zgodil se je n. pr. slučaj, da je režiser en dan pred posnema« njem ukazal pomožnemu režiserju, naj mu naslednjega dne »postavi« skupino sledečih zveri: levov, tigrov, medvedov, leopardov, volkov in hijen, poleg teh pa nekaj ovac, telic in zajčkov. To skupino je režiser po* treboval za inscenacijo paradiža, in zahteval je, da mora biti drugi dan ob desetih zju« traj v njegovem ateljeju. Seveda je čakal zaman, zakaj ni ga krotitelja na svetu, da bi od danes do jutri privadil leva na ovco, volka na kunca, niti ne divjih zveri med seboj. Predno se zveri navadijo druga dru« ge, je treba mesecev, da celo let. Tudi pri sorodnih si zvereh je potrebna velika pažnja in dolgotrajna dresura. Nava« dijo jih dolgotrajnega sožitja na ta način, da jim kletke postavijo drugo poleg druge. Vendar pa je kljub temu na mestu skrajna previdnost. Poleg tega tudi ni vseeno če posnema operater takosle grupo divjih zveri daleč proč od ljudi ali pa v navzočnosti igralcev. Kakpr znano, najbolj ukročena zver podivja če se ji približa povsem nepo« znan človek. Nekega znanega krotitelja zveri bi bil lev kmalu raztrgal, ko je stopil v njegovo kletko. Lev ga seveda ni poznal. Ce se kaj takega pripeti ljudem, ki imajo po poklicu opravka z zvermi, koliko nevar« nost tvegajo šele igralci, ki so živalim do« cela tuji. Zlasti pri filmu. Zakaj tu je milje že tak, da mora vzbuditi v zvereh bojazen in nervoznost. Zveri mačjega rodu se boje svetlobe, in lahko si mislimo, kako morajo vplivati nanje stotisoč sveč močni žarometi, ko so še malo prej ždele v tmini kletke. Potem pa še ljudje, kakor jih poprej nikdar niso videle. S svojimi fantastičnimi obleka« mi, z divjimi bradami in vlasuljami morajo že tako nervozne zveri zbegati do skrajno« sti. Največ nesreč se namreč zgodi, ker se živali boje. Kadar se vrši posnemanje, nikakoT ne gre, da bi živalim metali z mesom napolnjene lutke, ki naj bi služile kot nadomestilo za prave ljudi. Zakaj ko zveri okusijo meso, postanejo tako divje, da tistega dne niso več za nobeno rabo. Z ozirom na vse te navedene težkoče se kinorežišerji vedno bolj poslužujejo trikov. S pomočjo trikov je mogoče posneti zveri popolnoma ločeno od igralcev, čeprav po« tem na dovršenem filmu nastopajo skupno. Vzgled: Nič hudega sluteč naj vstopi igra* lec v sobo, tam naleti na leva, ki plane nanj. Ta scena se izvede tako*le: Na levi strani filma posnamemo najprej leva, pri čemer štejemo vrtljaje na aparatu. Pri 10 odpre krotitelj vrata, pri 20 pokaže levu kos mesa, ki plane pri 25 nanj. Ko so ti posnetki iz« vršeni, zapre operater objektiv in zvrti že dogotovljen film nazaj v aparat, eksponi« rano levo polovico filma pa zastre z motnim steklom, tako da ostane za novo posnema« nje eksponirana le desna. Medtem krotitelj leva odstrani s pozorišča, in zdaj se začne posnemanje igralca. Pri 10 stopi igralec v sobo, se prestrašen ozre na mesto, kjer je poprej ležal lev (zdaj pa kos krpe), pri 20 plane v beg in zaloputne pri 25 vrata za seboj. Ko je film dogotovljen, vidimo raz« burljivo sceno, ki pa v resnici še daleč ni bila razburljiva. Pač, razburljiva je bila za operaterja, zakaj o stičnih trikih je lahko govoriti, njih izvedba pa povzroča opero« terju mnogo preglavic. S takimi in podobnimi triki dela danes moderna kinematografija, kadar gre za po« snemanje zveri. Je pač najmanj nevarna, čeprav ne najmanj komplicirana metoda. Zadnji filmi Filmi zadnjih' dni so se gibali v povprečni višini, če morda nismo napačnega mnenja, da naj nas zadovoljujejo triki, nesmiselna filmska navlaka, bodisi v igralskem ali v sceničnem smislu, ali pa celo, da moramo bit! v Ljubljani z vsem zadovoljni, ker nismo nikoli siti apašklh kraljic, divje policijske gonje in idealiziranja romantične pro-palostl velikih' mest. Opozoriti moramo me-rodajne in odgovorne kroge, da smo pred kratkim videli dva filma, ki sta Ljubljančanom še dobro v spominu, ker so jih' gledali le malo predrugačene pred komaj pol letom. Takih dokazov za industrializacijo filma Gotovo govejo juho z najfinejšim okusom napravijo | jeve kocko za govejo juho Pazite dobro na ime MflGCI in na varstv. znamko zvezda s križcem Najlepši prehodni kostumi z kožuhovinastimi ovratniki in manseti. naj se našemu občinstvu ne doprinaša, boljše bi bilo, da ga puste v sladkem prepričanju, da je tudi film umetnost, ki človeku nekaj dž. Pohvaliti mor2mo zato par filmov zadnjih dni, ki so delali v tem oziru častno izjemo. «Nevvyork» (kino »Ideal«)' ni bil samo atrakcija, temveč predvsem tudi podučen potovalni film, ki naj bi se ga ogledale vse šole. »Strahote morja« pa so nas v tem oziru bridko razočarale. »Črne rože (Matica) so bile samo radi slffvnega Majakawe in njegove srčkaae partnerice zanimive. »Ma-dona s ceste« (Ideal) Je bil vzor filmske ro^ mantike in ginjenosti, »Zver iz St. Mikiosa« (Dvor) pa vzor filmske fantazije in šund«ke iznajdljivosti. Da pa »Lady Hamilton« (Matica) kljub temu, da je igral Veidt, Kraus, Selitintzel in dr., ni mogel ogreti, je kriva zastarelost filma in pa nepremišljena naglica proizvajanja. Niti napisov nismo mogli Citati, kaj šele teksta! Zelo zanimiva pa je »Igračka Pariza« (Dvor). Končno smo videli zopet Hermana Thiniiga, ki je igral gledališkega ravnatelja. Tu še nam je nudi! nov dokaz, da je pristna umetnost poklicnega igralca vse kaj drugega kot samo zunanji filmski šmok. Kako pristan in nevsiljiv je bi! njegov zlati humor! Igralka glavne vloge pa je bila rarite-ta .te stroke. Apaškfh ljubic — plesalk je videti-v filmu tako veliko, da se človek kar plaši pred njimi. Končno pa smo videli ravno pri dgrački« nekaj umetniškega podajanja, posebno v flirtovskih' in smrtnih' scenah.-.— »Fantom iz Moulin rouge« (Matica)' gotovo odgovarja velikemu slovesu tega filma. Zopet francoski film, hvala Bogu! Toda film okusa, najbujnejše pestrosti, smele fantazije in — kar je glavno, kar vedno poudarjamo in vedno želimo — to je film sodobnosti, film od danes. Ne smemo zamol-čati pri tem, da je to eden redkih filmov s prekrasnim tekstom in blažiInim razvojem. Vpleteni humor človeka kar osveža. Da ima' jo besedo tudi spiritistl in duhovi, je pa popolnoma v smislu dandanašnjih Conan Doy-lov in končno pa je to fantastični film in okusna fantazija je nekaj prijetnega. Film ie vreden pohvale. Le še več takih. G. S. »Pat to Patahan na rivieri« (Dvor) je tipičen nat-patahonski film, poln finega hu-mprja\iTr prekrasnih pbsse&ov Amsterdama Pize,.Nizze. Monte Carla in Pariza. Posebne salve smeha vzbujajo prizori Pata z zaljubjjeno vdovo, dalje, kako Patahon v Italiji tnakaiim« i- in preganja skrivnostnega anarhista. Film je prvovrsten. Kaj m?rajo drugod? V ZAGREBU: Madonna s ceste (Viola Danna in Monte Blue). — ttea misterije. (Drama v 8 dejanjih; v gLavnih vlogah Ivan Možuhin, Nikolaj. Kolin, Charles Varnel in Helene Daxley.) V EEOGPjVDU: Paganini. — Po sili hoJištapler (Vladimir Gajdarov). — Lov lepe pustolovke. — Ta-jinstvenj doživljaj. — Civilizacija. — Deset božjih zapovedi (hvala bogu, v Jugoslavijo so že prišle! Morda jih vendar dočakamo v Ljubljani). NA DUNAJU: Naiveselejši mož Dunaja (Mihael Varko-nyi in Marija Cords). — Ženitveni goljuf (nravstveni film v 6 dejanuh; v naslovni vlogi Rcinhold Schunzel; ženske vloge Igrajo Erika Glassner, Ema Morena, Margarete Kupfer in Evi Eva), — Dcvojka z Dunaja (Gunnar Tolnas in Karina Bell). — Dick Turpin, galantni bandit (avanturistični film s Tomom Mizom v naslovni vlogi). — Trije letni časi (Buster Keaton). — Carica (Poia Negri; režija Ernst Labrtsch. Paranoirnt-film). — Pikantna sobarica (Ossi 0swalda). — Pohotne m^ške roke (7 dejanka z Glo-rijo Swa*ison; Paramoimt-film). — Miro-zov (po istoimenski drami). — Dan plačila (po Kayserjevi drami »Kolportage»; v glavnih vlogah Mady Christians, Prida Richard. Willy F-ritsch). V PARIZU: Navigator (Bister Keaton). — Tragični tango (Ricardo Gortez in Bčbč Danielo). — Divja pot (L o is Wflson in Jack Holt. Para. ■moirnt film) Mala AnnK: (Mary Pickiord). — Boj za zlato (ChaTlie Chaplrn). _ Viljem Teli. — Zabranjeni paradiž (Pola Negri). — Njeno delo (Norma Talmadge). — Sieg-friedova sxirt (NibctVgj I. del). Izgotovijene obleke « \ Jubilej slovenske pesmi Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« 1905-1925 Zorko Prelovec — Emil Adamič Ze bo kmaln 35 let, odkar so se bili f. 1891. preprosti, a za petje vneti delavci in obrtniki trnovskega predmestja Ljubljane zbrali v pevski krožek, ki so mu dali ime »Trnovski Zvon«. Krožek oblastim ni bi! prijavljen in se torej javnosti tudi ni mogel mnogo kazati. Na podlagi obstoječih tradicij pa ga moramo vendarle smatrati za prvega predhodnika današnjemu jubilarju »Ljubljanskemu Zvonu«. Prav v onih časih se je začela zasna-na narodna sloga po društvih in drugih organizacijah krhati in se razhajati v dva ločena tabora. Med nižjimi sloji ljubljanskega prebivalstva se je pojavila duševna in organizatorična velesila dr. Janeza Ev. Kreka. In tako je tudi v »Trnovskem Zvonu« števiio Krekovih organiziranih delavcev-pevcev postalo tako veliko, da so prišli v posest tega malega pevskega arhiva. Na taki podlagi se je potem dne 1. januarja 1896. zbrala družba pevcev in ob navzočnosti Krekovi ustanovila novo društvo pod imenom »Slov. katoliško delavsko pevsko društvo Zvon«. Prvi lokal za pevske vate je bil »Zvonu« odstopi! duševni vodja sam od svojega znanega stanovanja Pred škofijo. Dobri stanodajalec je z dolgo pipo v ustih med pevce rad prihajal in jih bodril. Prvi pevovodji sta jim bila komponist Fr. Ferjančič, danes kanonik v Novem mestu, oziroma Franc Rus, današnji član opernega zbora. Vendar »Zvon« v službi Krekove organizatorne delavnosti na krščansko-socijalnem polju ni kazal prave živahnosti. Posebno v 1. 1S97. in 1898. je menda le bolj počival. Že Krekovi Zvonaši so bili po večini pevci v toliki meri, da prehudo udarjanje na krščansko-socijalne strune ni prijalo njihovemu nacionalnemu posluhu. Dobili so torej v društvu premoč. Odselili so se začetkom 1. 1899. iz tesne sobice Krekove in se nastanili v gostilni. A v jeseni ie že občni zbor skrajšal društveni naslov v toliko, da se je izpustilo »katoliško« ime, za slučaj raz-ida društva pa je bila. določena za dediča »Družba sv. Cirila in Metoda«. Nacionalizem je bil torej Zvonašem svet nad vse drugo. Njemu je društvo tudi ostalo zvesto skozi vsa leta naprej do danes. Nad strastmi političnega vrvenja pa je vedno skušalo biti vzvišen pomirjevalec in reditelj v nacionalno smer. Od 1. 1899. so se Zvonaši s svojim pevskim arhivom kranjsko - pohlevno pomikali iz gostilne v gostilno. Gojili so skromno omizno popevanje, prirejali prigodnice družabnega značaia. podok-nice in izlete, pa koledovali in peli ža-lostinke in maše. Da je bilo ob vseh takih prilikah poleg petja tudi pitje, je umevno samoobsebi. Breg 18. Krakovski nasip 4, Sv. Petra cesta 76, Martinova cesta 10 in 10 ter Polianska cesta 20, to je vsa vrsta gostiln, kjer si je bil tedanji »Zvon« poiskal strehe. Društvo je od sezone do sezone žalostno životarilo, kakor životari še danes večina naiiih pevskih društev, ki jim je zgoraj našteto »delovanje« program. Število pevcev ni nikoli preseglo dveh tucatov. Mnogokrat pa ni bilo za kak glas sploh nikogar. Tako n. pr. leta 1902. ne »Zvon« ne »Lipa« nista bila zmožna samostojno nastopati in sta se vsled tega vzaiemno podpirala. Vrsta Zvonašev se le dokaj pomnožila 1. 190-1.. ko se je bil pri Gasilnem društvu razšel pevski klub in potem skoraj korporativno vstopil v »Zvon«. Tedaj so se od Pavška na Martinovi cesti preselili na Poljansko cesto 20. in se tu na občnem zboru dne 19. avgusta 1905. prekrstili v »Slov. pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V znamenj« nacionalizma (1935—1910.) Prerojenemu in pomnoženemu društvu pa ie bil prostor Bončarjeve go- ; stilne pretesen. Tedaj mu je priskočilo »Slov. zidarsko in tesarsko društvo« ve- . likodušno na pomoč s tem, da je svojo j veliko sobo pri »Cesarskem birtu« , («Soča»> na Sv. Pčtra cesti prepustilo »Ljub. Zvonu« brezplačno v porabo. Tu se je shajal zbor k vajam skozi poldrugo leto. In šele po skoraj osemletnem potikanju po gostilnah je bila društvo sreča mila, da je marca 1907. dobilo ko-likortoliko udoben in prikladen sedež v — Narodnem domu, kjer je še danes. Zadnjih osem let do našega osvoboje-rija spada v dobo, ko se je probujanje nacionalne zavesti in zbiranje narodnih sil pri nas najbolj razmahnilo. In ob polnem nmevanju tedanjega časa vidimo tudi naš »Ljubljanski Zvon vršiti njegovo dolžnost ob vseh mogočih prilikah, ki jim je bil glavni namen krepitev narodne zavesti. Ni je bilo narodne slavnosti, ne manifestacije, ne dobrodelne prireditve, ki bi ji ne bil »Ljubljanski Zvon« pomagal s svojo pesmijo do večjega uspeha. Sicer pa smeri društvenega dela v mnogih ozirih še dolgo niso mogle kreniti s potov patriarhalnosti njegovih predhodnikov. Do 1. 1910 so Zvonaši še nastopali uniformirani v črnih surkah in čepicah. L. 1908. ie društvo razvilo tudi svoj prapor (kumica g. Marija Trn-koczy). V prihodnjem letu se je pevski moški zbor z novimi člani posebno oja-čil. L. 1910. pa se je »Ljubljanski Zvon« ojunačil kar do smelega podjetja, do demonstrativnega izleta v — Beograd. Ta izlet pomeni višek narodno-pro-pagandnega dela slov. pevskih društev sploh. Saj so Zvonaši šli v prestolico svobodne Srbije, da padejo v bratski objem in se kot bratje potožijo, šli so v imenu vsega slovenskega naroda v času, ko je pomenilo junaštvo biti prijatelj Srbov in Srbije. Bilo je vsega sto izletnikov, med njimi g. dr. Tavčarjeva, Slovenska mati iz Trbovelj in drž. poslanec Al. Štre-kelj in 50 Zvonašev z zaslužnim predsednikom dr. Al. Švigljem na čelu. Na slavnostni Petrov dan so se poklonili svojima bodočima kraljema Petru j Aleksandru. V gledališču pa so pod taktirko pok. Avg. Waschteta v korist po-plavljencev sredn.iemoravske doline zapeli z vsem plamenom pevskih iugoslo-venskih src vrsto izbranih pesmi. »Svoji k svojim« so bile prve in zadnje besede tega pomembnega poseta in koncerta. Društveni prapor pa je dobil spominski trak z značilnim napisom »Ka-ragiorgte» Že pred izletom so bili mnogi izpostavljeni šikanam od strani avstrijske birokracije. Med svetovno vojno pa je stalno visel Damoklejev meč nad njimi in društvom samim. Da obvarujeio društvo pred grozečim razpustom, so Zyonaši priredili koncert v korist Rdečega križa, kjer so ob težkem gamoza-tajevanju morali intonirati tudi cesarsko pesem. Peli Pa so jo z notami v rokah. Prapor, ki je bil skrit, da nihče še danes ne ve- kje in kako, pa je na dan osvoboienja in ujedinjenia zaplapola! v tem večjem sijaju s svojim trakom »Ka-ragiorg;e». »Ljubljanski Zvon« je že zgodaj pokazal precejšnjo mero poguma in podjetnosti. Kritika predvojnih koncertov mu je še ponovno priporočala, naj se glede svojih moči ne precenjuje. Ali ne-odoljivo hrepenenje za višjimi cilji in vztrajnost šolanja sta že tedaj kazala jasno, da je v »Ljub. Zvonu« zraste! glasnik zdrave.iše in srečnejše glasbene dobe. Kot pevovodje so se žrtvovali do 1. 1905. učenci orgljarske šole in slični. Prerojenemu »Ljub. Zvonu« so bili v prvih letih učitelji najprej brata Bajde, Ludovik je danes solist opere v Leipzigu — in pok. učitelja Al. Sachs in Avg. Waschte. V jeseni 1. 1910. pa je prevzel krmilo društvene ladje v svoje krepke roke g. Zorko Prelovec. V znamenju Zorela Zorko Prelovec je bil rojen 1. 1887. v Idriji kot sin sodnega oficijala jn posestnika male gostilnice na Glavnem tr- volneno Maso iz. damsks ksstmne in p?ašše nudi po » najnižjih cenah z največjim popustom tvrdka Jos. Snoj. Ljubljana, Prešernova ulica. I" v i. gu. Kot pristno dete idrijsko je pokazal že v zgodnji mladosti izredne mu-zikalne talente. Bil je še majhen dija-ček, ko je po Kranju, Novem mestu in Idriji že vzbujal splošno pozornost. Sviranja na razne instrumente se je učil pri domačih idrijskih godbenikih. V glasbeni teoriji in kompoziciji pa je pravi samouk. Ignacij Hladnik v Novem mestu in Ivan Pogačnik v Idriji sta mu bila v njegovih stremljenjih skromna mentorja. Voditi dijaške pevske zbore, učiti rudarje v »Del. bralnem in pevskem društvu«, orgljati slavnostne maše, dirigirati koncertnemu orkestru »Struna«, prirejati koncerte velikega stila in dajati izvirne kompozicije i za koncerte (»Lepa Vida«) i za ples — vse to ie bilo mlademu Zorkotu neodoljiva srčna zadeva in igrača, ki se ji ni mogel upirati prav nihče. Komponiranje je žal opustil, če pa se še kdaj spozabi in vrže kaj na papir, je to gotovo draguljček narodnega ko-lorita. ki se vse tepe zanj. n. pr. »Dekle. daj mi rož rdečih« in druge. Tem bolj pa ga je njegova vnema za pevsko in glasbeno umetnost sploh pripravila do tega. da je postavil vse svoje mlade, sveže moči v službo pevskega odra. L. 1909. je dovršil sedmi razred idri'-ske realke. V prihodnjem letu pa je nastopi! krušno službo pri Mestni hranilnici ljubljanski, ki jo vrši še danes vestno kot kontrolor. Najprej je vodil petje pri »Merkurju«. Še isto iesen pa se je za vedno, neločljivo udinjal oro-nspehn »Ljub. Zvena*. S tem se začenia za naše društvo nova doba. Prelovec je postal duša društva in zbora. In sledečo jesen je »Ljub. Zvon« poleg moškega zbora že začel gojiti tudi mešani zbor ki se ž njim peča tako malo naših društev. Silno prijetne idrijske manire so Pre-lovcu v veliki meri pripomogle, da je v zboru vzbudil in našej popolno raz-umevanie svojega hoterra in ciliev. «Z6-re« in zbor sta danes celota, ki jo vzna-ša hrepenenje do umetniškega Dopolnjevanja vedno višie. bližje dovršenosti. Pevci ga ljubijo, on liubi nje. Redkokje živita pevovodia in njegov zbor v tako prisrčnem soglasju in v malokaterem zboru najdemo toliko volje slediti svojemu voditelju. Zato se tudi ne more pohvaliti noben zbor s tako številno, stalno udeležbo pevskih vaj. kakor se more pohvaliti »Liub. Zvon«. Zoretova skrb in trudnliubnost sta brez primere. Vse svoje pičlo odmerjene ure posveča »Ljub. Zvonu« in mu žrtvuje zdravje. Tako si ie tudi mogel izbrati in ustvariti presenetljivo kulti-viran zbor. poln harmonije in blagostan- ja. In vkljub visokemu številu pevcev in pevk — okrog 70 jih je — kaže njegov zbor toliko gibčnosti in poduktiv-nosti, da sta si Zore in zbor zagotovila častno mesto v krogu zavestnih gcite-Ijev slovenskega petja in postala krepak steber slovenske in jugoslovenske glasbene kulture in kot tak vse časti vreden faktor prosvete. Zato sta bila s predsednikom in praporjem vred tudi častno odlikovana. Za razvoj v prednašanju naše pesmi imata Prelovec in »Ljub. Zvon« nepo-bitno veliko zaslug. Saj sta prva začela upoštevati stvarno kritiko, ki je prihajala iz vrst naših izvoljenih in se tudi otresla priskutnosti, ki so se bile razpasie vsepovsod po slovenski zemlji. Zvestobo, ki so jo v tem oziru izkazali naši strokovnjaki, društveni častni člani, pa ie »Ljub. Zvon« stotero povračal. Saj ie «Ltub!=. Zvon» oziroma Zore eden glavnih faktorjev, ki smo-treno dviga glasbeni nivo. ki uspešno razbija predsodke o manjvrednosti naše moderne sodobne glasbe. On je danes žarko ognjišče izvrševanja de! naših sodobnih skladateljev, eden najboljših interpretov Adamičevih. Prelovec je s svojo prijetno osebnostjo umel izgladiti vsa nesoglasja in razprtije med pevskimi društvi in vrhu tega še zbrati vse v bratsko zvezo medsebojnega vpoštevanja in podpore. Savez jugoslovenskih predvsem pa slovenskih pevskih društev, ki mu je on pevovodja. s Preiovcem stoji in pade. On ie s svojim »Ljub. Zvonom« pevskim društvom vedno na razpolago ne samo z nasveti, temveč tudi z dobrim vzgledom. Kamorkoli ga povabijo, je pripravljen se odzvati in prirediti ljudski koncert s svojim bogatim sporedom. Slišali in videli so ga že Kamnik, Kranj, Brežice. Kočevje. Črnomelj, Litija. Trbovlje, Maribor, Hrastnik in Vič. V Rogaški Slatini in Laškem pa je celo že petkrat ožinama trikrat dostoino re-prezentiral našo pesem pred tujim svetom kopaliških gostov. Da obudi lepe spomine na 1. 1910 in izrazi svoje priznanje junaškemu srbstvu je lani »Ljub. Zvon« napravil tudi svoj drugi izlet v Beograd. Tudi ostalih panog koncertne glasbe »Ljub. Zvon« ne zanemarja. Tako je n. pr. Zfkov kvartet nrišel skozi naše društvo v svet. Marsikateremu naših priznanih solistov je »Ljub. Zvon« prvi pomogel na oder. Zboru ljubljanske opere pa je dal tretjino njegovih današnjih pevcev in pevk. »Ljub. Zvon« vrši posebno važno kulturno delo tudi še kot glasbeno-publici-stično podjetje, največje v Jugoslaviji. Izdalo ie devet zbirk različnih pesmi in avtorjev. Da odpomore občutnemu pomanjkanju notnega materijala, je letos, ob svoji 20!etnici. začelo izdajati mesečno »Zbore«, ki so vzbudili pozornost po vsej Jugoslaviji. V letošnjem letniku bo n. pr. vsak naročnik prejel 25 izvirnih zborovskih skladb razne kvalitete za smešno ceno 20 Din. Glasbenem delu «Zborov» se pridruži tudi še Glasbeni obzornik, ki naj podaja pregled glasbenega ustvarjanja in reproduciranja. prinaša teoretične razprave in goii glasbeno kritiko. Društvo ima v posesti bogat arhiv in zalogo not, kakršne pač ne more pokazati nobeno naše pevsko ne glasbeno društvo. Zato se imamo zahvaliti nač g. Jožetu Jamniku. ki upravlja to lepo društveno premoženje vzorno in vestno že dvajseto leto. Tudi lep jubilej trdega. požrtvovalnega dela! Značilna poteza v zgodovini «Ljub. Zvona» je, da vlada v njem demokra-tizem. ki ga od Kreka do Prelovca ne kali nobena nadutost stanu ali naslova. Radi tega je med ljubljanskimi višjimi krogi tudi dolgo opaž?ti neko apatičnost nasproti društvu. Vendar s trdim delom, brez kake pomoči visokih roditeljev ali botrov, si je »Ljub. Zvon« pridobil mnogo odkritosrčnih prijatelje? in podpornikov in si celo med nasprotniki izsilil časten respekt. In tej svoji preteklosti primerno hoče »Ljub. Zvon« v no-nedeljek 5. t. m. v dvorani »Uniona« brez pompozne navlake, a v znamenju pevskega napredka obhajati kar tri jubileje: 20-letnico društva samega. 15-letr.ico pevovodie Zorka Prelovca in 25-letnico skladateljstva Emila Adamiča. svojega marijivega zalagatel.ia s pesmijo. s. Emil Adamič (Skica ob 25-letnem jubileju.) Kadar stopam v drugo nadstp- \ie sta re Bambergove hiše v Dalmatinovi ulici. me vedno obdaia občutek, da ie ta stavba uprav ustvarjena za romantika s svojimi romanskimi okni, vasovalskim balkonom in široko, patricijsko udobnostjo. Drugo nadstropje: Emil Adamič. Ko pozvonim, je že pri vratih, ves v ko-modni domačnosti. Z rusko u':"drr>stjo Emii Adamič: jaz in Prelovec Leta 1909. je praznovalo »Delavsko bralno in pevsko društvo v Idriji« svojo 25-letnico. Takrat sem bil v Kamniku. «Lira» me je na to slovesnost poslala z g. Ribičem, sedaj pevcem v ljubljanskem opernem zboru, kot svojega zastopnika Vleklo me je pa tja še Iz drugega vzroka. Slišal sem. da imajo v Idriji mladega, zelo pridnega pevovodjo. Zorka Prelovca in ravno v istem času sem dobil tudi od njega samega pismo, v katerem me je prosil, naj mu svoj solo-spev «Pri zibe!i» instrumentiram za mal godalen orkester in to za omenjeni slavnostni koncert. Radoveden sem bil, kako se bo ta stvar slišala. V Idrijo sva prišla z g. Ribičem pozno zvečer. Ce se r.e motim, ie bil prišel z nama iz Ljubljane tedai tudi g. dr. V. Ravnikar kot zastopnik Glasbene Matice. Zorko Prelovec, korajžen, vesel fant, nas ie hitro Dotaknil po stanovanjih, potem pa brž odletel k pevski vaji za drugi dan. Strašno se mu je mudilo, tako kakor še danes vedno. Drugi dan ga do obada rrisem mogel najti nikjer. Dolg čas pa mi ni bilo, kar ie prihajalo na slovesnost ves čas dovoli izvenidrijskih gostov. Tako so prišli pevci iz Gorice, Slavec iz Ljubljane, Ljubljanski Zvon itd. Popoldne ie bila veselica pod nekim kozolcem. »Pri Zagodu« se ie menda reklo. Prelovec se ie s svojim zborom pošteno postavil in nosili so ga na rokah. Na programu je že tedaj imel tudi nekaj mojih zborov. Pogovorila sva se no koncertu neko liko podrobneje o naši slovenski glasbi. In on me je že takrat počel prlgon na obsežnejše delo in to v prvi vrsti zborovsko, češ. ničesar ne more najti za svoje programe. Obljubil sem. da mu kmalu kai pošliem. No, ostalo ie t pri obljubi. Mnogo nisva mogla govor" ker ni imel nobenega obstanka na enem mestu. Sicer pa mlad. čeden fant itd. Minul je čas in dolgo nisem o Prelov-cu ničesar slišal. Medtem sem se presek v Trst. Prelovec pa v Ljubljano. kjeT ie prevzel vodstvo Merkurjevega pevskega zbora nato pa Ltubijan. Zvona Ambicrjozen in ves vroč je hotel svoje pevsko društvo iztrgati iz lenobne brez-delice in močvirnatih, tisočkrat nredrai sanih pesmi ter mi ie pisal obširno Pismo. Potožil rrri je o svojih razmerr' ter prosil sveta in pomoči, želeč pred vsem jedrnatih, svežih, novih zborovskih skladb za svoj Zvon, Vsedel sem se in mu začel pošiljati sproti, kar sem ustvarjal. Bil je nenasiten, pravzaprav siten. Zdai to. zdaj ono. zdaj ta tekst, zdaj drugi in ta najina živahna izmenjava misli in dela traja še danes. Njemu na ljubo je nastalo nebroi zborov, ki iih drugače morda nikdar ne bi bil napisal. Vleklo me je boli k instrumentalnim stvarem, zlasti ker m.e ie k temu prigovarjal moi profesor na konzervatorim dobri Zampieri !n ravnatelj Gia'dini. Prvi mi ie nonrial ifalHanske operne te1' ste, drugi se zgražal nad kakimi nalašč napisanimi vzporednimi kvintami ter za hteval od danes do jutri zdai kos sonate. zdai fugo. zdai kai drugega. Prelovec pa mi ie bil bližji. In če mi je Pisal za kak zbor. promptno ga ie Imel v rokah v par dneh. No. in še danes ie tako. Kajti kar dobi Prelovec v roke. ni vrženo v stran in vsakega dela se loti z neveretno vztrajnostjo in nesebično ljubeznijo. On je povzroči! na pr Mladega innaka Befo brezo. Kregata se baba in devojka. dvospeve za ženski zbor itd. Najino znanje ie bilo. ako izvzamemo idrijski sestanek celo vrsto let le pismeno. Voina me ie zagnala v Przemvsj in od tam v Rusijo Ve? z domom ie bila prtrgana za šest predolgih let. O domačem glasb, delu ves ta čas nisem slišal ali čita! niti besedice. Ko Pa sem se v jeseni 1920. 1. pozno zvečer vrnil v Ljubljano, Je že na vse zgodai Prelovec mob vrnitev, ki te o njej od moie- ga svaka Požarja slučajno slišal, razbob-nal po L.iubliani. In bil ie tudi prvi. ki me je. ruskega «plašurja,» kot mi on pravi, obiskal na domu že naslednji dan i akoj ie aranžiral v Narodnem domu prijateljski »sprejemni* večer, ki sem se ga zelo nerad udeležil. Ves še pod vtisi ujetništva in odtrganosti od buržujsko civiliziranega sveta sem se Pri vratih v Narodni doni naravnost uprl in le s težavo me ie Prelovec privlekel mimo belo oblečenih devic pred oder. Na oder me pa ni rrngel spraviti. Od tedai sva s Preiovcem. ki me je temeljito informiral o vseh naših zadevah, prav tako še intenzivnejše soddo-vala kot pred voino. On je preskrbel izdajo nKiih dvosoevov za ženski zbor in klavir pri »Ljubllanskem Zvonu». isto-tako »Pet veselih pesmi«, pri Zvezni tiskarni »Deset mešanih in moških zborov* ter «16 iugoslovenskih narod i'h nesmi». Sodeloval sem pri «Zborih», na njegovo prigovarjanje napisal za naše začetniške moške zbore «8 lahkih moških zborov*, niegovemu «Zvonu». ki me ie imenoval za -častnega člana. P3 pišem dal;še delo za soli, zbor in orkester itd., itd. Ce je moie delo našim pevskim zborom ljubo in dobrodošlo, moraio se zanj naiprei zahvaliti Prelovcu in šele dolgo potem — meni. — me popelje v svoje svetišče. Ob meni se stresa njegova masivna postava, dobrodušno pomežikujejo napol zaprte oči, lice ošinia prijazen nasmeh, ki slabo prikriva vedno napeto notranjost. Somračna sobica. Tiha. pokojna. Pri oknu klavir z začetimi kompozicijami, vse naokoli je razmetana malone vsa slovenska lirika. Najbolj vidna in obrabljena pa je Strekljeva zbirka narodnih pesmi. V boemsko slikovitem neredu se družijo po instrumentu partiture vseh narodov, pisma, slike. Na steni samuie resnobno maska Beethovna. Med originali Šantla, Zupana, Cudermana. Koželja, Gasparija itd. zapaz'š dragoceno m-tarzijo Peternela, tu kip Cankarja, tam Zaica. In vise venci, trakovi, posvetila, diplome. Sključen sedi mojster slovenske narodne glasbe pri klavirju. Močna glava je kot upita v tipke. In energične roke bruhajo iz neukrotljive večne sile takt za taktom neusahljivo in od dne do dne z novo rastjo. Petindvajset let. Vse to življenje iT njegova umetnost je ena nerazdvoina celota. Zato preveva njegove pesmi on?, intimna človeška, nota in ožarja bujna, kipeča ritmika, a spet preseneča divje hrumeči paradoks besnečega čuvstva, ki nima meje in se čuti pretesnega v kletki forme in predpisov. Že vstane, stopi k rezljanj omarici in vsuje predme šop pesmic, spominov in fotografij. Ta-le Dobrcvčan in sin slovenskega uČitelia, Emil Adamič je poseben človek. Pred kakimi 30 leti je hotel postati v družbi Ketteja in Muma poet. Druž;'a jih ie umetnost. Šentpeter in mnogo Albert™. Pa čemu opravljati živega človeka! Kette mu svetuje, nai raie zboruje in prepeva s šentpeterskimi fanti. In začne kot solist na koru farne cerkve, vodi zbor s štirinajstimi leti, s šestnajstimi prevzame tamburaše «Zvezde.» Postane muzikant — pa čuti v sebi vse poklice. Vsako obzorje mu ie preozko. ob leni Ljubljanici bi usahnil. S silo se vrže v življenje in skozi prežite ure mladosti biie neure;eni vihar nieco-ve zgodnje umetnosti. Harmonije ga poleg očeta nauči Gerbič, Hubad in Čerir, ga pelieta na pot. konzervatorij v Trstu dalje — a vedno ubere svojo. Otroško se nasmeje v «Zvončku» in šolskih pesmaricah, komponira junaške ppopeje in skrivai še koketira s poezijo In piše za čast in slavo. (Tedai so kom-ponirali m čast in slavo). Pa zgodai že vrže navdušeno šaro neusmerjenega glasbenega življenja nred »Novimi akordi® od sebe in zapoje Ecce dolor. V rokah so mi obrazi tistih let na obledelih slikah, a noleg mene stoji že jubilant Toda v teh gigantskih prsih ni starosti Kos slovanske skale, odtrgane iz hriba padle v mehko domačo zemljo: Adamič Pa ga vpra?aš: Kako Ti je bilo v Zagorju. Kamniku, Trstu? Nasmehne se vrže predte sveženi skladb, pokaže obledele rokopise: «Ei. živeli smo tedai. Na enem kraju smo ustanavljali novo. na drugem podirali staro... No. v Kamniku pri »Liri-t... TaČas se med vrati pokaže smejoči obraz soproge Hane. niegove bivše pevke in že ie rešen problem. V Trstu ie nastai »Vasovalec*, v Kamniku »Res, oženil bi se» ... Sreča! sem ga prvič po prevratu v jeseni 1920. Zaiela ga ie bila vojna Kot ujetnik Pride v Rusijo. Doba študija, zrelosti. Niegova že itak močna, a podzavestno utripaioča nanodna žila se je tam poglobila in razlila v rusko širiavo »Ljublianski Zvon* ga je ob povratku slovesno sprejel. Osamlien od utisov. je skoro pritava! domov. Sam ni imel vere. da bo še kdai romal na Dobrovo, tedai ko je sedel kot »komisar* prosvete med rdečimi vojaki pri svitu vojaških og r.jev... Ni mislil, do bo kdaj prinesel domov bogati niz svoiih ruskih skladb, vo kalnih, instrumentalnih in solospevov tedaj, ko ie bežal v Taškentu mimo ba-ri-kad besneče revolucije in šest dolg:'n let križaril v peklu prevratnih duhov Vrnivši se. skoro ni bil več človek, temveč le ogromno utelešenje čuvstva. iz-črpa'oče se znova in znova na novih dojmih divjega romarskega življenja. Ko nas je v Narodnem domu obiel po vrsti, smo vedeli, da ie yd 1000, Oceanla 168, Tripcovich 380, Dalmazia cement 640, Split cement 465, Krka 330; devize: BeogTad 44.10 — 44.50, Dunaj 345 — 355, Budimpešta 0.0340 — 0.0350, Praga 73.25 — 73.75, Bukarešta 11.25 do 12, Pariz 115.50 — 116.50, London 120.30 do 120.60; valute: Sinarji 43.75 — 44.25, 20 zlatih frankov 93 — 97, 20 zlatih lir 478.91. BERLIN. Beograd 7.43, London 20.306, Newyork 4.195, Milan 16.88, Pariz 19.47, Praga 12.422, Curih 80.89, Dunaj 59.20, Dnevni koncerti: V kavami od 5 do '/» 1 ure ponoči. V kleti , 6 , 12 . V restavraciji , 7 „ 12 , , Ob nedeljah In praznikih zajutrkovalnl koncert v restavraciji. — Popoldanski koncert ob 5. url. DAMSKA KAPELA RESTAVRACIJI „ZVEZDA". Točna in solidna postrežba. Prvovrstno vino, gorka in mrzla jedila. se priporočata Fran in Roza Krapež. lKxoocociocioxaxxaocgQooax» D3 prvovrstni, v vseh velikosti dobavlja takol In P° ceni mehanična sodarna Ra PichSer & sin, Maribor, Frančiškanska ulica 11. ffsszj:_________________ CBCIOIOSOIOIOIOIOIOIOIOIOIOBC E ¥orife¥ trgovine mesne industrije in mesarije o ■ a m o 13 Uliudno naznanjam, da sera otvori! 2 v LfuStfJani, Kolodvorska uSica 18 0 trgovino z raznovrstnimi suhomestrtatimi izdelki Ei in mesarijo, svežega gove;cga, telečjega In pra- Q šičjega mesa na drobno In debelo. Vse blago je vedno Q jj sveže in prvovrstno. Ureditev trgovine in hladnice strogo zajam- b ' • " ............ 0 6759-a Očena. Postrežba solidna, po konkurenčnih cenah. Z& cenj t ni obisk se priporoča Sj S ČaOSOSOIOlOSOSOlOISOBOSOBOBOlO Jšsvak Tovladifac & Komp., mesna industrija. Q ■ 1 Za jesensko in zimsko sezijo se priporočam v napravo modernih damskih kostumoi ter cbiek, površnikov in zimskih sukenj za gospode po najnovejših vzorcih in zmernih cenah. Delo strogo solidno. Stalna zaloga boljšega angleškega in češkega sukna. S spoštovanjem KroiaStvo za dame In gospode ALOJZIJ L3MSAR Ljubljana-Siška, Celovška 53 5543-a i liliji, Bssiiia A 30 priporoča bogato zalogo 1 nagrobnik spomeallsov od marmorja In graalia ploščo za grobnico, marmornate ploščo za mobl-Ufo po najnižjih conah. Svetovno znani rtiflnd cement znan pred vojno na svetovnem trgu pod imenom ,,Lengenfelder cement" rk1©JSTRAMA- DOVJE ANALIZA tu- in in inozemskih uradnih preiskuševališč je ugotovilo, da spada med najboljše vrste cementa v državi. Konkurenčne cene. Naročila sprejema in daje informacije: Prodajni urad „Portland cementa Mojstrana" LJUBLJANA, Jadranska Podunavska banka. N M H M M >< * K * Uprava vodovoda in elektrarne mestne občine Brežice razpisuje slUŽ&O o^rato¥oSje s prostim stanovanjem, razsvetljavo, vodo in majhnim vrtom. Ostali službeni prejemki po dogovoru. fJastop službe s 1. aH 15. decembrom 1925. Prošnje opremljene z dokazili o strokovni naobrazbi in dosedanjem službovanju je vložiti pri podpisani upravi najpozneje do 25. oktobra t. 1. Uprava »Vodovoda £n elektrarno mestne o&žine Brežice". Zahtevajte povsod le JuMHnile" Csllske milnrae d. z o. z. u Celju, pod znamko i Je najboljše in najcenejše. Ustanov, i. 1842. Specijalna Električni obrat, imitiranje vseh vrst lesa in marmorja kakor tudi vsa druga pleskarska in črkoslikarska dela izvršuje tvrdka ., dE i ta. i. 10. l liaiai Igriška ulica 6 (poleg dramskega gledališča). mavec (gips) ■ aa najceneje najbolje pri »Materija!" d. z o. z (Junijska cesta 36 Tvrdka 8609-a Josip Pogačnik — v Radovljici izdeluje obleke po angleški In francoski modi ima vedno v zalogi češko in angleško blago. matrace, postejne mreže, železne postelie (zložljive), otomane, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan, tapetnik Krekov trg štev. 7 (poleg Mestnega riomaf SfSeoušto Sisak priporoča boljSe tam-bnrice. strune. partitn-re, §oIt< in ostalo potrebščine ta ts» jlaf. M!a 22 m dolga, 8 m široka In 4 m visoka moderno betonirar.a, pripravna za vinsko trgovino ali kako drugo obrt. se takoj odda v mestu na Gorenjskem. 24850 genski potnik, 38 let star, vsestransko verziran, zmožen več jezikov iščs primerno mesto« Nastopi lahko takoj. Cenj. ponudbe pod »Prvovrstna moč" na Oglasni zavod Kovnčifi, Maribor. Slstnš ov trg 16. S rudeče in belo, najboljše kvalitete, dokler traja zaloga nudi po zmernih dnevnih cenah Milo Bagadur, trgovec v Samoboru. Hrvatska. 5749 je najboljši in vendar oajcenejii stroj za rodbino In obiL — Nadomestni deli za vse stroje. J. GOREČ, LJUBLJANA palača Ljubljanske kreditne banke- Hi Kt! Stari trg štev. 6 se priporoča za Pilila li (punčis). Hojnovsjld mM Brez kvarjenja blaga fce mlčno snažeai* ii vsakovrstno barvarne oblek AHTG3I BOG Ljubljana, Selenborgova o!, 6 Lnadstr. Giince-Vrč 46. UME ' UfOLFlfiHZ da 630 K? tvorniikl novi Ul gtnet. rapjriranl ta tvornifkim jamstvom takodju a aajam. mmmm —-HI bez mmm ^ E3aOL-MOTQSS Gsnsrelno zastiipstvo Moiorenfabrik Carrr.stadt mfflUlJL Poglejta naia skl2dište Plačtvne palslsšica Kompletna rr.ar.laža iutinmii IBGRiS Pan.ovččk 1 B. IZVntllJF TiiKARiKA OFl A V VIAKIMMOŽIs M 1M SICER URAOKt TtihOVl\F. CENIKE KUVfRTERAČUHE HRAHIL\E !\IXDRUI: SE K\JtiiCE PORGČ\\ Wl\A\ILWABb LACIRXULAR1EVSTOS*\llt ETIKCi E-SiR: TXAiSi£K,\lNX\H\ l\VITKE f ČASOPISE l\ V5A V TISKARSKO STROKO SPADAJOČA DEl\ OKUS\0 l\CtMO i * \SR(.KIL\ »«if )f ma rum )\jvjjoo\a kvjicAriu* prčšfrvov.vulica številka 7 T E L E r O ** >3 T E V • J O »ak hip presenečenja. k- mn 2e nl^rii razočaranje tn konsternarija in topet presenečenje tako da so čitatelji npstrpno pričakovali vsako nadaljevanje romana, le itSel in «e >io-Hv» pri opravi .Jutra* » Ljubljani Vsi ki so ga čitali in oni. ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. ?oH zabavati Vas ne nore nobena knjlsa! Veiana stane . . SS Dio Broširana pa 45 Din Moderno urejena in najboljše vpeljana ■Umi se vsled rodbinskih razmer ugodno proda. Upoštevajo se le resni reflektanti z gotovino. — Dopise posreduje : Poštni predal 41, Maribor I. 5720a Ločitev zakona je neizogibna, ako dobim v jedi še enkrat ščurka! Zenai Bog! Sai mi pijejo ščurki že ves čas kri. Pa kaj pomaga, če pa ni sredstva zoper nje! 33oži Prej ga res nI bilo. Toda koncesioniran! zavod ,,Pana" v Ljubljani na Poljanski o. 12 je Iznašel sreds:vo, ki pomori brez vsake nadUžnosti in brez vseh posledic vse ščurke, miši ln podgane. Pojdi ali pa piši takoj tja". za modno in manufakturno trgovino v sredini letovišča Bled z zalogo vred se takoj odda. Dopisi na A. Wfi!fllng, Bled. lazprodaja. i Zaradi hišne prodaje, se oddajo po izjemnih cenah: manufakturno bSago, stelaie z ali brez predalov, premiksslna okna, trgovske m'z& in vozički, decimalna tehtnica z uteži, stojala za petrolej, registrirna blagajna, pohištvo itd. Vprašati pri E< Hofmanu v Kočevju. m EB S a s ■numjt ei zgpadlse ^odsvoda v občin! D«! pri Hrastniku. Občina Dol pri Hrastniku namerava oddati zgradbG 1100 metrov dolgega vodovoda. Načrt in troškovnik sta na vpogled v občinski pisarni ali pa pri županu na Dolu. Občina si pridržuje pravico, oddati gradbena dela ne glede na višino ponudbe. Županstvo občine Dol pri Hrastniku, dne 30. septembra 1925. 5717a Zupan : Jakob Draksler. ^snrns^svsnsmbgbiaisabbaaiibcnvncibaiaabsijaivfrvibpij t Naznanjamo žalostno vest, da je preminul danes naš dolgoletni, marljivi poduradnik, gospod m o« a " Toms v starosti 75 let. Pogreb se vrši v ponedeljek ob 3. pop. izpred hiše žalosti, Retje 24. Trbovlie, 3. oktobra 1925. Ravnatelj in nradništvo cementarne. AFIL1RAN1 ZAVOD: Banke Čeboslovaških legij v Pragi z njenimi 21 podružnicami v Čehoslovaški ter delniško glavnico od Kč 70,000.000 — ter rezerv, fondera od Kč 30.C00.008 — ter vlogami md Kč 800,000.000. Dobro¥oE|ačka banka d d. v Zapre podružnica Ljubljana. Prevzema vioge na hranilne knjižice in na tekoče račune ter lih obrestuje kar naiugodneje. Popolno vplačana del. glavnica Din 5,000.000-— Rezerve Din 750.000-— Brzojavi: „D0BR0BANKA" Ljubljana. Telefona: 5 in 720. m l gSF Obavlia vse bančne posle najkuianineje. H mi iMali oglas!, kt služijo v posredovalne in socialno namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmanjSi znesek Din S'—, žeottve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Najmanjši snesi Sode za vino. žganje. olje, men. ma=* in petrolej, kakor tudi ia transport in hrambo ima vedno v zalogi vsako množino Fran Repič sodarsko podjetje v Ljubljani — footHm spreje-tnajo vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cennh Sofirino delo. ločna postrežba 884 Vulkanizlra vse vrste gumija j>arna rulkanizacii* P Skaf»i v Ljubljani. Rimska cesla 11 270 KroJač Tvan Magdlč LJubljana. Gledališka ul. 7 *e priporoča z.a jesensko 3etono. — Angleško blago 24579 Dve uradnici eno strojepisko, zmožno slovenščine in hrvaščine, po možnosti tudi nemščine stroj Adlei — in eno začetnico potrebujem takoj. — Ne zahteva se posebne predizobrazbe. Ponudbe zahtevo plače oddati le osebno od 10.—VA2. in od 3.—M:5. ure. Jugoslovenska novinarska agencija, Slom-žkova ulica 14/11, desno 25193 Izurjene pomočnice s« sprejmejo v modni ato Ije. Dopise pod »Dobra moč 10O* na upr. »Jutra* 25215 Dober zaslužek Sprejme se vpokojen Železničar kot potnik proti proviziji Ponudbe pod šifro •Trezen in resen delavec* na upravo »Jutra*. 25235 Prvovrstne smučke Izdeluje najreneje J. 7ab-jek, kolar, FuJine. Spodnja Hrušica. 25010 Naznanjam da sem z 1. oktobrom t. 1. otvoril go?t:!no in mesarijo ▼ Laškem na Komezovem. tmama nristna domača vina,. Priporočam te slavnemu občinstvu ter jamčim da bom vsakega kar najbolje postregel. Spošto^a-o: vn Emil Perdih. 25245 Perfektna kuharica ^e i?če. Plača po dogovoru Predstaviti se v Aškerčevi ulici 15. 25252 Za sirote! Za trajno sobivanje v angl inozemstvu se išče zdrava deklica pod 18 leti. ki zna kuhati in nekoliko šivati ter je sploh uporabna za vsestransko pomoč v gospodinjstva. Prednost imajo deloljubne. poltene in dobro vzgojene sirote z dobrimi šolskimi in službenimi spričevali. Ponudbo s eliko in zahtevki pod šifro »Transvaal* na npr »Jutra*. 24976 Vino! Imam še v talogl 25 hI dobrega. pristnega. starega haloškega vina lastnega pridelka, pol nrp od grada Borla Interesenti nai se oglasijo na naslov: Jo!!:o Lah. 'PoIen»ak. poŠta Mn-Ikanjci. 24947 jv?" f jpr 'jr?* 15—18!etnega fanta ki mora biti vešč vseh do-del in pospravljanja sob itd. sprejmem kot slu-ro. Naslov v upr »Jutra*. £50.88 Gospodična inteligentna, s perfektnim znanjem nemščine se spre j me k 7 in 5 let starima otrokoma. Ponudbe tistih, ki so že službovale, in prepisi spričeval pod Šifro »Vzgojiteljica* na upravo •Jutra* — Otroške vrtna rice imajo prednost. 24853 Otroška varuhinja zanesljiva, dobrosrčna in i nažna se sprejme k deset-j mesečnemu otroku. Ponud be takih, ki so Že službovale v enaki lastnosti, i prepisi spričeval, na upravo »Jutra* pod »Otroška varuhinja*. 24852 Prvovrstna frize-ka t;i dame se takoj sprejme Izvrstna služba in dober Z" 1 užek. Ponudbe na naslov: M. Mareš. Maribor. Gosposka ulica 27. 25087 Učenca ali učenko poštenih staršev s primerno šolsko izobrazbo sprejme Josip Kosmus, trgovina t blagom, Loka pri Zu'mu. " 25042 Prvi prekajcvalec se išče za prvovrstno mesarijo in prekaje^alnico t davnem mestu Slovenije — popolnoma r-amostojen. izur-.'••n v vseh prek. izdelkih in zanesljiv — Plača zelo dobra po dogovoru. Nastop takoj. Pismene ponudbe če roče z navedbo službeni! me=t. na upr »Jutra* v Ljubljani pod Šifro »Prvi prekiievalec*. 249S6 Spreten mlinar za navadni kmetaki sestav na 8 tečaje se tako} sprejme po <'<.~ovoru Ozira se le r.a takega, ki se izknže dalj.-imi dobrimi f pričeval. Ponudbe na upravo »Jutra* pod «5000». 24980 Mizar. pomočnika takoj sprejme Ferdo Primožič, Trnovski pristan 4. 249G6 Postranski Tashr/ck loM lahko vsakdo, kdor bi otel prodajati umetniško vdelane nabožne slik", ki ie ronoči svetijo. Izredna novost Vzorce razpošilja nroti nanrej vposlan« mu denarju (30 Din) Vil'"m Sip«er, Bled. 24938 SJnžkiria veš* a kuhan z otrok, ki je enako službo že drugod opravljal ?e takoj sprejme. Zahteva se red v hiši in obdelovanje majhnega vrta. — Po« nudbe na ooštni predal 88. Ljubljana. 21806 Strojnik se išče za Lanzovo vroče-parno lokomobilo s pregreto paro. Reflektanti, ki so opravljali tudi električne motorje imajo prednost. — Plača po dogovoru — Ponndbe p.a parno žago Jos. Lavrenčič. Postojna. Julijska Krajina. 25543 Prodajalka "tarejša moč z dobrimi izpričevali se sprejme za trgovino z me?«nim blagom na deželi. — Istotam se sprejme učenec, poštenih kmet skih staršev s potrebno šolsko izobrazbo in veselem do trgovine. — Ponudbe pod šifro «5000» na upravo cjutra*. 24500 C&Selo* Prodajalka mlajša moč, pridna ln poštena, izurjena v modni trgovini išče me6ta za takoj. Ponudbe pod značko •Modna trgovina 12291* na upravo «Jutra*. 25095 Reven dijak išče kakršnokoli službo za čez dan samo za hrano in stanovanje. — Naslov pove uprava »Jutra*. 25073 Dekle is boljše hiše lell M ▼ mesto k boljši družini pomoB v kuhinji in pospravljanju sob, če mogoče takoj. Na&lov v upravi Jutra. 25241 Gospodična vešča vseh pisarniških del išče službe kot blagajni-čarka. — Gre 1—2 meseca brezplačno. Cenj. ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro cTakoj 12311*. 25133 Izučena šivilja želi mesta k dobri šivilji Ponudbe na upravo «Jutra* pod «Z majhnim taslužkom »adovoljna*. 25055 Prodajalka srednjo starosti, dobra moč želi premeniti mesto. — Zmožna zastopati tudi lefa Ponudbe na upravo -cJutra* pod značko «Agilna 12250* 25052 Mlada gospa s Sletnim otrokom želi mesta gospodinje k samostojnemu gospodu. Ponudbe na upravo «Jutra* pod značko ♦Gospodinja 12268*. 25050 Natakarica starejša moč z večletno prakso išče mesta za takoj Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* v Celju pod šifro »Natakarica*. 25044 Prodajalka starejša moč, izurjena vseh strokah želi mesto v večji trgovini. — Prevzame tudi podružnico, ki bi jo samostojno vodila — Ponudbe pod značko »Takoj* na podružnico »Jutra* Celju. 25043 Trgovski uradnik z desetletno prakso v samostojnem vodstvu trgovine, zmožen knjigovodstva, korespondence. strojepisja in vseh pisarniških poslov, slovenščine, nemščine ter italijanščine išče stalnega nameščenja. Ponudbe pod »Agilnost 12245* na upravo »Jutra*. 25029 Računski uradnik mlajši vpokojenec. išče celodnevno zaposlitev proti majhni odškodnini ali prehrani. Gre tudi na deželo. Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Marljiv 12338*. 25122 Gospodična dobro situirana, zmožna >erfektno nemškega in ita-ijanskega jezika v govoru in pisavi želi mesta za poučevanje 2—3 otrok dnev no 2—8 ure v nemščini in italijanščini. Naslov pove uprava »Jutra*. 25123 Trgovec mlad, zanesljiv in agilen išče primernega nameščenja pri kakem podjetju v mestu. Zmožen vseh pisarniških poslov in nerfekten v knjigovodstvu. Položi do •20.000 Din kavcije. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Zanesljiv 12370*. 25189 Trg. pomočnik daljšo prakso, samostojna moč, zmožen vseh pisarniških poslov in dober knjigovodja prosi nameščenja za takoj ali pozneje v mestu. Na zahtevo kavcija do 20.000 Din. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko Kavcija 12371*. 25191 Dve pletHki prvovrstni, za vsa v to stroko spadajoča dela se sprejmeta. - Plača dobra, hrana in stanovanje.—Naslov pove uprava »Jutra*. 25146 Prodajalka kot samostojna voditeljica konfekc. oddelka z večletno nrakso ne orotl visoki pla^i takoj -r»rejme v veletrgovini R. Stermecki. Oelie 25109 SiviHe ca fino damsko perilo se sprejmejo v trgovini Joc. Lenard, Dunajska cesta 2n. 25185 Čevljar. nosfovodJn ki je Že Samostojno vodil obrt in pomočnika iščem. Vaslov pove uprava «Jutra* 25203 Uradnica ?n uradnik ki bi opraljal tudi potniška del« se sprejmeta. Kavcije treba «000 Din. — Oglasiti se danes: 2 i 1 c, Desta v mt?tni log št. 34. 25205 Energičen trgovec po možno=ti ž^leznlnar se •prejm'' k dobremu pod-:<,tju kot po»lovodja. — ^ngni IO 50 000 Din kavci-Moeoča je tudi ude-•žha. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod «Baker* 25881 Iščemo poslovodjo za livarno železa Javijo naj se samo Izkufen! resni reflektanti z večletnimi izpričevali pri K. & R. Ježek. tovarna strojev, livarna Železa in kovin, Maribor, Melje 103. 24982 Čevljarski vajenec se takoj sprejme za Go-reni^ko. Naslov pove upr. »Jutra*. 25113 Vajenca za mesarsko in prekajeval-sko obrt se uče ra Gorenjsko. Naslov pove uprava »Jntra*. 25112 Hišnika sprejmem. Dam prosto stanovanje proti opravilu vrtnih del. Reflektanti, vpo-koienei ali zakonci, po možnosti brez otrok, naj pošljejo ponudbe pod šifro »Hišnik* na upr. »Jutra*. 25153 Služkinja sposobna za vsa hišna dela in kuhanje se sprejme na deželo k rodbini 2 oseb. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Savinjska dolina*. 25147 Marljive zastopnike rn zavarovalnica v vseh 'iih prevaljskega. m»' ->.cga in tloveRj-graškeg-« okraja — Javijo naj se le tamošnji domači-ni na upravo »Jutra* pod »Trajen, dober Easlužek*. £514» Ekspediterica izurjena, vešča vseh pisarniških in blagajniških del sprejme takoj mesto. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Vestna moč 12398*. 25214 Kot trg. potnik vpeljan po celi Sloveniji, v specerijski in delikatesni trgovini, iščem stalno mesto. Grem tudi kot skladiščnik. Ponudbe pod Šifro »Agilna moč» na upravo «Jutra*. 25056 Za nekaj ur dnevno prevzame knjigovodstvo, korespondenco, račune, zastopstvo, ureditev knjižnice ali slično mlad, verzi-ran. 6amski knjigovodja — event. bi spremenil službo pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo »Jutra* pod Šifro »Bilancirt 1925*. 24968 Stenotipistinja z večletno prakso, zmožna slovenščine, nemščine, deloma srbohrvaščine, obeh stenografij in cirilice, želi spremeniti mesto. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Perfektna 23*. 24984 Modistinja prva moč z veKletno prakso želi mesta. — Nastopi lahko takoj. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Prva moč*. 25011 Sobarica z dobrimi spričevali, poštena in marliiva. želi službe pri boljši rodbin! v mestu. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Sobarica 3* 25019 Prodajalka Želi spremeniti službo. — Zmožna nemščine in strojepisja. Ponudbe na upravo Jutra* pod «1000/12195 * 24948 Šofer samski, vesten in zanesljiv večletnim spričevalom, izučen ključavničar, vešč vseh popravil, išče mesta. Naslov pove uprava »Jutra-* 24997 ^elezninar trgovsko izobražen, izurjen detajlu, engross trgovine s poljedelskimi stroji, špedicijaVega poslovanja in potovanja za iste ali druge stroke, vajen pisarniških del, sprejme mesto takoj izven Ljubljane. Naslov v upravi »Jutra*. 24761 ?elezn?nar ae sprejme kot komisiio-nar. Ponudbe pod »Marljiv 16* na upravo »Jutra*. 25150 Katera dobrosrčna gospa bi sprejela inteligentno in pridno gospodično, ki bi ji brezplačno pomagala pri vseh gospodin?«kih poslih, ev. pri otrokih. Ponudbe pod »Dobrosrčnost* na upravo »Jutra*. 25158 Potnik dobro poznan »kem In Slorei jeti kako aaatopstvo. ' — Ponudbe na upravo «Jutra» pod naiko .Zastopstvo., 25157 u po Hrvat-enlji leli apr*- Boljšo osebo ki Ena dobro kuhati, sploh samostojno pospodinjiti in zmožno nekaj nemščine, išče ravnateljeva soproga brez otrok, na deželi blizu Ljubljane, za takoj. — Ponudbe na upravo .Jutra* pod .Skrbna in zanesljiva* 25148 Mesto vcditelfics knjigarne, papirne trgovine ali druee v Ljnbljani ali izven iSSem. Grein tudi kot blagajničarka ali družabni-ca. Imam večletno prakso In dobra izpričevala zmožna sem knjigovodstva, ev, položim tudi kavcijo. Prevzamem tudi kako trgovino na račun. — Ponudbe na upravo .Jutra* pod znamko .Voditeljica*. 25162 Pekovski pomočnik mlad, z dobrimi spričevali ižče službo. Naslov v npr. .Jutra*. 25151 Skladiščnik elektrotehnične stroke, veBČ samostojnega vodstva, z večletno prakso v vsem materijalu želi službe pri kakem večjem podjetju. — Nastop takoj. Ponudbe na upravo .Jutra* pod značko €Elektro». 25015 Obratovodia rudarski In kovinarski strokovnjak, izvežban jamo-mereo. za globoko vrtanje najbolj sposoben, dober organizator z 29eeee©aea©999 Visokošolski študij omogočen vsakomur. Izredno nadarjeni morejo študirati na univerzi brez zrelostnega izpričevala. Na ta način Vam je dana priložnost, . da si prihranite denar, čas in druge težkoče. Zahtevajte program! Navedite stan, priložite 3 Din v znamkah ter pišite na: Kanzlei des Athen&uins — Ftissen - Vo, am Lech Bayern. 418 Spalnica svetla, iz trdega lesa, masivna, se proda. Vprašati v SiŠki, Kamniška ulica 20 25017 Foto potrebščine najboljše, priporoča D. Rovšek, Kolodvorska ulica št. 34 — Istotam se prevzemajo tudi vsakovrstna amaterska dela 366 Mizarski pomočnik išče službe v mestu ali kje bližini. — Naslov pove uprava »Jutra*. 24913 Šivilja dobro izurjena. Želi izpre-meniti sedanje mesto. Cenj ponudbe na upravo »Jutra: pod Šifro »Spretna Šivilja* 24861 Okrajni za6top v Brežicah razpisuje službo cestnega mojstra za okrajne ceste sodnega okraja Brežice, t mesečno plačo 1000 Din. Vešč mora biti v zidanju cestnih mostov in škarp ter v pisavi in risanju. 24945 Učno mesto splošnega mizarstva ali ključavničarstva se išče za 151etnega zdravega, močnega, pridnega fanta z dežele z vso oskrbo pri mojstru Cenjene ponudbe pod šifro »Takoj ali pozneje 15* na upravo »Jutra*. 25197 Mesar, pomočnik dober, išče primerno mesto — najraje izven Ljubljane. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Pridnost*. 25217 Restav. kuharica želi službe. Pismene ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru. 25233 PtečiJna natakarica z večletno prakso, poštena in zanesljiva želi službe v kavarni. Pi«mer.e ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Plačilna*. 25229 Šofer trezen in zanesljiv, zmožen vseh popraril išče mesta. Ponudbe na upravo »Jutra* pod Šifro «Treten 12416*. 25256 Mesar, pomočnik inteligenten, perfekten v vseh strokah mesarstva, pošten in popolnoma zanesljiv. s prvovrstnimi spričevali, bivši aktivni podčastnik, sedaj nad 4 leta pri eni firmi fše v službi) želi prevzeti mesarijo na račun proti kavciji, ali službo kot hotelski vratar ali sploh kako zaupno mesto, ki daje eksistenčno možnost. Dopise na podružnieo »Jutra* v Celju pod «Vsestranski ----------2528« Služkinjo za vse išče učiteljska družina z enim otrokom (20 mesecev) na deželi (2 uri od postaje ob okrajni cesti). Lahko je tudi začetnica, stara od 15 let naprej. — Ponudbe pod »Takoj 3* na upr. »Jutra* 25040 Stenografinja za nemški jezik se išče za takojšen nastop za Zemun. Ponudbe z zahtevkom plače, curriculum vitae in referenc na zastopništvo Pr-vog Donavskog Parobro-darskog Društva v Zemunu 24710 Mesto praktikanta v lekarni v vsakem kraju Slovenije išče gimnazijski abiturijent z odsluženim vojaškim rokom. Cenjene ponudbe s pogoji na npr. »Jutra* pod šifro »A. A.». 25124 Kot učenca dam v večjo trgovino mešane stroke v mestu al' večjem industrijskem kra ju Slovenije svojega sina. ki je absolviral 2 mešč šoli. Event. sera tudi pripravljen nekaj plačevati za hrano ali stanovanje. Nastop takoj. — Naslov: Alojzij Kane, Mengeš. 24774 Obratovodia (mizarski mojster) dobra in zanesljiva moč, vešč montiranja obratnih strojev ter špecijalist za pohištvo, iŠČe pri kakem podjetju primerne službe. — Ponudbe pod značko »Pomoč* na podružnico »Jutra* v Celju. 24758 Šofer«!r;ehon:k z dobrim spričevalom išče mesta. Naslov pove uprava »Jutra*. 25145 Knjigovodja bilančnik. prvovrstna moč z večletno prakso išče mesta v večjem podjetju. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Kvalificirana moč*. 25179 Mlada gospa zmožna »lov. in nemškega jezika v govoru in pisavi, deloma tudi hrvatskega in strojepisja, išče službe proti majhnemu plačilu. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Nujno št. 820». 25178 Mladenič star 19 let s 4 razr. srednje šole išče službe kot praktika nt. event. sluga v kakšnem pisarniškem podjetju ali kaj sličnega. — Naslov pove uprava »Jutra* 25126 Intel, mladenič z 8 razr. šolske izobrazbe, zmožen S jezikov v govoru in pisavi išče primerne službe. — Cenjene ponudbe se prosi na upr. »Jutra* pod šifro »Skromnost*. 25135 Gospodična 23 let stara, s 4 razr. mešč. šole, vefifca tlov.. nemškega ter deloma italijanskega jezika v govoru in pisavi. ie s 1 u I b e — LJubljani. Gre tudi kot blagajničarka. — išče primerne s 1 u najraje v Ponudbe na upravo »Jutra* pod tnačko c Vestna 1560*. 85155 Jamski paznik absolvent rudarske šole z večletno prakso in strokovnjak želi spremeniti službo Cenjene pon*.idbe pod šifro »Rudarski paznik* na podružnico »Jutra* v Celju. Aleksandrova cesta. 25002 Poiorl Pozor! Mlad mlinar oženjen, išče stalno službo v valjčnem ali kmetskem mlinu. Eventuelno »prejme tudi mesto vratarja, sluge, hišnika, paznika ali kaj sličnega Gre tudi v tovarno — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Zanesljiv 12289*. 25082 Šivilja gre poceni šivat na dom. Urbančtč, Tržaška cesta 5. 25105 Službo sluge privatno aH v hotelu iščem VeSt sem 5 jezikov, grem tudi v Inozemstvo. Naslov ▼ upravi »Jutru. 26104 Strojepisje Državno konces. zasebno učilišče Gita Petač, Ljubljana. Valvazorjev trg 0, pritličje. 24985 Instrukcije daje gimnazijcem jurist po 10 Din ura. Ponudbe pod »Uspeh 12204» na upravo »Jutra*. 24971 Iz francoščine in nemščine nudim najboljše instrukcije za dijake in druge. Naslov pove upr. »Jutra«. 24913 Akademik-tehnik iščo inštrukcij, zlasti iz realnih predmetov za zmeren honorar. Ponudbe na upr »Jutra* pod »Uspeh zagotovljen.. 25172 Visokošolec daje inštrukcije za nižje ali višje realne razrede za brano ali pa po dogovoru. Naslov pove uprava »Jutra* 25173 Prevzamem vsakovrstna prevajanja in nudim ital. konverzacijo Prijave pod »Jeziki 12270» na upravo »Jutra*. 25046 Violino poučuje gospodična. Naslov pove uprava »Jutra*. 25163 Klavir poučujem Naslov pove uprava »Jutra* 25192 Klavir poučuje absolventinja oraškega kon-servatorija. Naslov v upr. »Jutra* 25207 Gospodične srčkano in veselo išče nemški uradnik v svrho slovničnega in konverzacijske-ga pouka v slovenskem je-zikn proti honorarju. — Ponudbe če mogoče s sliko ki se vme. na upr. »Jutra* pod »Slovenščina 12385>. 25208 Klavir se poučuje natančno po korektni uspešni metodi. — Naslov pove uprava »Jutra*. 25253 Vrhniško opeko premog in drva dobite najceneje pri Vinko Krž»tn Trnovski pristan 8tev. 22 S50 Zlato novo uro prodam za ugodno priložnostno ceno. Krasen eksem-plar. »Zenit* franc. eksem-plar, Pr5zessionswerk. Naslov pove uprava »Jutra*. 25100 Pohištvo skoro novo, iz češnjevega lesa, za eno spalno sobo in sicer 1 postelja z žimni-co, 1 nočna omarica, umivalnik z marmornato plo-Ičo, 1 velika omara ca obleke in perilo, shranjeno pri »Balkanu*. Dunajska c. se proda. Obrniti se je na skladiščnika istotam. 25080 Moško kolo skoro novo se proda. — Naslov pove uprava cJutra* 24759 Javna dražba novih prodajalniških pultov in stelaž za manufaKturo, blagajne za sedečo blagaj-nlčarko in dveh bakrenih lestencev se vrši v torek dne 13. oktobra 1925 ob 3. popoldne v hiši Pokojninskega zavoda v Ljubljani, Gledališka ulica. Kpt. Perzijska preproga 2 X 1'20 m in stenska ura poceni naprodaj. Naslov v upravi »Jutra*. 25170 Moško kolo predvojno, močno, znamke »Stp-ia* se proda. Kolo se ogleda v Trdinovi ulici 8, vrata IX. 25183 Lestenec iz medenine se ceno proda. Tstotam tudi z.iboj za moko in divan. Naslov pove uprava »Jutra*. 25186 Kratek klavir dobro ohranjen se poceni proda. Naslov pove uprava »Jutra*. 25210 Ugodno prodam starinsko ogledalo, različne mize, 2 velika zaboja, posteljo, nočno omarico, belo marmornato ploščo in podobe. — Resljeva cesta št. 12/1, levo. 25212 Otomana skoraj nova se poceni proda na Aleksandrovi c. 16. II. nadstr., desno. 25199 2 pisalni mizi (Altdeutsch) še dobro ohranjeni se za 700 Din pro-dasta. — Pojasnila daje Andlovic, Križevniška ul. št. 12. 25220 Otroška postelja z mrežo in miza se proda-sta. Kje, pove upr. »Jutra* 25255 Po nizki ceni se proda: nova temnosiva zimska suknja za srednje-velikega gospoda nova postelja in daljnogled. Vpraša se v Rožni ulici 17-1 — V6ak dan do 1. ure pop. 25228 Auto-plašči (novi) 4 avto plašči 80 X 3 4 avto plašči 80 X 3% z zračnicami se ugodno prodajo. «YERC», Ljubljana, Kongresni trg 9. 25244 Thiergen-E!ay Englisch I. in II. prodam, za Din 120.—. Poizve Be: «YERC», Kongresni trg 9. 25243 Motor DKW proda za 2500 Din Rigler Pragersko. "S™, 25234 Nov štedilnik se proda. Naslov v upravi »Jutra*. 25075 Dva pisalna stroja med tem 1 amer. stroj popolnoma nov, drugi malo rabljen, oba najnovejši model in majhna Wertheim blagajna ugodno naprodaj. Dopise na upravo »Jutra* pod tnačko »Dva pisalna stroja 112*. 25059 Lahka kočija dvosedežna z gumi-koleei, 2 elegantna lovska voz (eno- in dvovprežna> ugod no naprodaj. Ponudbe na upravo »Jutra* pod Šifro »Elegantni vozovi 112*. 25058 Plašč s\etlos!v in Brockbaus leksikon (17 zvezkov) se ceno proda. Naslov pove uprava »Jutra*. 25070 Otroški voziček ponikljan, zelo dobro ohranjen se proda. Naslov v upravi »Jutra*. 25101 Pletilni stroj It. 10/70, skoraj nov se proda ali zamenja za št. 6, 7, 8. — Naslov: Marija Sorli, Javornlk štev. 64. Gorenjsko. 25106 Otomana In obleke se po nizki ceni proda. — Naslov pove uprava »Jutra* 25115 Čevljarski stroj za gornje dele proda Jože Milavee pri ZaloSarju v Kolodvorski ulici žtov. IS. 25118 Philodendron lep se poceni proda v Sva-bičevi ulici 11 v gradičku (Trnovo). 25128 Polpokrita kočija lahka, v dobrem stanju se Droda. Poiive se v upravi »Jutra*. 25129 «Ford» avto :eni pr< IT. »JUt se poceni proda. Ponndbe na upr. »Jutra* pod šifro »Ford-avto*. 25138 Kovčeg pripraven za potnika ali sejmarja, širok 63, do!g 112, visok 73 cm se proda. Ogleda se ga od 11. dop, do 2. pop. r Skofji ulici št. 15/m, vrata 24. 25165 Starinsko pohištvo naprodaj v Eožni dolini. Ljub. cesta V, štev. 2) 25166 Salonsko garnituro črna z vloženo bisernico (Perlmutter) srebrom, med-jo in platino se proda. — Garnitura obstoji iz diva-na, 2 naslanjačev. mize in 2 omaric, z marmornato ploščo, dveh velikih ogledal in 1 velike slike s pozlačenim okvirjem. Skupna cena 250.000 Din. Naslov v upravi »Jutra*. 25181 Philodendron pertusum lep. meter visok, osempe-resni se proda na Žabjaku št. 12/1. 25072 Kočija in drugi vozovi ter deoi-malka, vse v dobrem stanju se prodajo. Naslov v upravi »Jutra*. 25078 Pisalna miza amerikanska, skoraj nova, se ceno proda. Naslov v upravi »Jutra*. 25077 šivalni stroj original »Siager* za čevljarje, sedlarje aH krojače, predvojno blago, dobro ohranjen se proda na Poljanski cesti 11 za remizo. 25009 Električna žica 8 kg se radi selitve proda. Naslov pove uprava »Jutra* 24956 Circa 120 m tračnic mm višine, k 6 m dolge z železnimi pragi in 1 kretnico poceni proda K. & R. Ježek, tovarna strojev v Mariboru, Melje Štev 103. 25230 Po priložnostnih nizkih cenah prodam: novo belo cmajlirano kuhinjsko opravo — črno, krasno masivno hrastovo predsobno steno — rabljeno kompletno spalnico — bosansko garnituro — ame. rikansko plišasto preprogo, "ndijansko preprogo, vzorčni kovčeg za trgovske potnike, več miz in stolov. Ogleda se med 10. in 12. uro dopoldne v lastnem skladišču komisijske trgovine H. PrivŠek, Gospo-svetska cesta 8. 25247 Pozor! Trgovci ln mlinarji Nudim vam stroj, svoj lastni Izdelek, za obdelovanje prosa (kaše), ki izdeluje izborno, lepo, rumeno kašo, 100 kg v 1 uri. Ogleda se ga pri meni v obratu, kjer se lahko »ara osebno prepriča o »tToju. Pri poro lam se cenj. trgovcem ca izdelovanje prosa ▼ vsaki množini PO konkurenčnih cenah. Ivan Gar-bajs, Zg. Otok 2., p Radovljica. 25222 Dirkalno kolo znarake »Adler* se proda. Istetam se proda dva para krasnih. 6 tednov starih psov-ptičarjev. Naslov pove uprava »Jutra*. 24921 Mizni štedilnik skoro nov poceni proda radi selitve Prane Stirn. Stra-žišče. 24918 Črn klavir (Konzertfldgel) z lepim gla-Fom se poceni proda. — Naslov pove uprava »Jutra* 24916 Pozor, peki! Stroji za de!, testa (Teigteilmaschinen) za ročni in parni pogon, patent Avstria. 25 do 80 delni CUmlegzilinder) z i z-b o 1 j š a n o noževo glavo Stroji za mešanje (Mlscb- u. Knetmasehinen) Stroji za drobtine za ročni pogon, velikost A B. iz znane tovarne pekovskih strojev ing. Emil P!ewa. Wien XVII se naročajo pri tvrdki Ivan Komatič zastopstvo in prodaja strojev v Ljubljani, Gradišče It. 11. — Zanesljivim plačnikom na obroke. 25167 Lepa kredenca 2 omari in otroška postelja se n^odno proda na Bregu št. 18,11. 25139 Polhove kože in druge kupuje celo leto D. Zdravič, Ljubljana, Flo-rijanska ulica 9. 877 Lokomobila za ca. 20 HP se kupi. — Ponudbe na naslov: Matija Perko, mizarska tvornica, Zg. Šiška, Ljubljana. 25090 M. Geršak & Co. Ljubljana, Kongresni trg 10 Cene čim višie! £2138. Ogrodje od lahkega moškega dvo-koiesa, dobro ohranjeno se kupi. — Cenj. ponudbe na upravo »Jutra» pod značko »Ogrodje.. 25143 Sadno drevje Za Jesensko in spomladansko Bajenje ima vedno v zalogi visoko-debelnato drevje, piramide, palmete, kordone. visoke in nizke (cepljene) vrtnice, grozdjl, če, kosmulje. maline in jagode, lepotično grmičevje, cepi len Klematis itd. M. Podiogar. dreveanlčar in vrtnar v Dobrni pri Celju. — Zahtevajte cenik. 14821 Kovčeg malo rabljen , jako pripraven za trgovske potnike (amerikanskega sistema) se ugodno proda. Naalov pove uprava »Jutru. 25174 Damskl klobuki ae dobivajo najceneje lopi št. 10 na Vodnikovem Žensko kolo ee kupi. Na ogled se naj pripelje v gostilno pri »Pav£ku>, Martinova cesta. 25176 Ježice kupujem v vsaki množini po najvišji dnevni ceni franko vagon. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Jutra* pod značko «Eks-port 12283*. 25081 Kupi se več vagonov lesa proti akreditivi in 6icer: remeline 8/8, 7/7, 4/8, 35/70 4/4, 85/35 — deske 20 ln 25 ozke — trame in tra-miče. Zahteva se zdrave blago. Cene stavite franko meja Postojna ali Bohinjska Bistrica. Ponudbe pod »Akreditiv 12265* na ur.r •Jutra*. 2505'. Jamski les: 3000 do 4000 m5 m dolžine in 12 cm deb. naprej se kupi. Ponudbe franfco naklauiiina postaja na upr. «Jutra* pod »Jamski les*. 24SG9 Stroj za pesek mleti dobro ohranjen kupi tovarna cementnih izd. Mislinj« (Štajersko). 24S24 Les Smo stalni odjemalci ia točni plačniki za 20 mm deske, Širina od 13—18 cm. Naslov pove uprava »Jutra* 24522 Vagon plohov Imovc (olino) kupi Palouc, Bled 2. 24764 Hrastove hlode za Žaganje in stoječe hrastove gozde kupuje parna žaga V. Scagnetti v Ljubljani. 24037 Les jesenov, brezov, okrogel les, brzojavne droge in bukova drva vsako količino proti akreditivu kapi Vinko Krstan. Maribor, Majstrova ul. 13. Istotam se stalno kupuje tudi hrastov, javorov, gabrov, bukov les ter les za panir. 23476 1000 kg starih cunj se kupi. — Ponudbe z navedbo ceno na upr. «Jutra» pod »Stare cunje*. 25204 Rabljeno pohištvo, pisalne, šivalne, pletilne stroje itd. kupujem Naslov pove uprava »Jutra* 25249 Nova vila se proda. Cenjene ponudbe pod »Ljubljana 180.000* na upravo »Jutra*. 25093 Posestvo v Kostrivnici, na najlepšem mestu tega okraja z 9 orali zemljišča, vse skupno ob gl. cesti in železnici se proda za 115.000 Din. — Vprašati v trgovini Jager, pošta Podplat" v Sloveniji. 25045 Mlekarna z vsem inventarjem, poslopjem in stanovanjem se odda za 3 leta najboljšemu ponudniku pod ugodnimi pogoji, ki se izvedo v mlekarni, v najem. Ponudbe najkasneje do 15. oktobra na Mlekarsko zadrugo v Vlrovitici, Slavonija. 25041 Žaga se odda v najem za več let. Pogoji povoljni. Leži v mestu ob železniški progi Ponndbe na upravo »Jutra* pod «2aga». 25031 Lepo posestvo na prometnem kraju ob glavni cesti, katero obstoji iz gostilne In trgovine — dobro vpeljano — se proda Ponudbe na upravo »Jutra* Dod šifro »Samoprodaja*. 25026 Krojači in trgovci! Hiša izdelovalnico ln razpo-ailjalnlco športnih čepic, perila in oblek se zaradi odpotovanja po ugodni ceni proda z vsem inventarjem m z odjemalci vTed. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Dober zaslužek 12020*. 24702 Hiša z dobro vpellano staro gostilno v večjem kraju Gorenjske, ure od žel. postaje se proda. Ozira se izključno na resne reflektan-te z dobrimi referencami. Naslov pove uprava «Jutra» 24611 Stavbišča naprodaj. Pripravna za vile ker je ž* napeljan vodovod. elektrika in kanalizacija. Vprašati: Cesta v Rožno doiino It. 10 (blizu Vrtače). 25175 Majhna nova hišica pol ure od Ljubljane se proda. Naslov pove uprava »Jutra«. 24802 38.000 m' zemlie izredno plodonosne s hišo, 2 km oddaljeno od Banja-luke in 1 km od železniške postaje Banjaluka-Predgrad se proda za 80.000 Din. — Naslov pove uprava »Jutra* 25237 Posestvo 28 oralov z vsem: pridelki. krasna poslopja, ravnina. 225.000 Din. Mlin 15 orlanv zemlje, 125.000 Din. Trgovska hiša v Mariboru. 225.000 Din proda Cuješ. Maribor, Barvarska ulica 3. 25239 Trgovci pozor! Trgovska hiša dobro vpeljana, na prometni točki. 16 minut od Vovega mesta, z novo urejenim trg. lokalom 8x5, kladišči. stanovanji, kletmi, hlevi, gospod, poslopji, vpeljano mlekarno, vrtom, velikim dvoriMem in več orali zemlje, se po zelo ugodni ceni proda. Informacije daje H. Privšek, Ljubljana, Gosposvetska c. št. 8. 25257 trgu. Tehtnico decimalko i uteži, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe pod «Ttb*Jiica> na upravo 236191 »Jutri*. 24805 Prostovoljna dražba vodne žage Dne 11. oktobra 1925 ob 13. uri se vrši na licu mesta v Rajhenburgu prostovoljna dražba kompletne vodne žare venecijanke — parcela Stev. C9/1 — last Martina Kozoleta v Raj-henburgu. Iaklicua cena je 125.000 Din. Ostali draibe-ni pogoji so na vporfed pri okrajnem sodUču T Sevalci. ioU it. S. £4889 «JUTRO» št 230 14 : Nedelja 4 X- 1925 Nova hišica s 3 sobami, kuhinjo, kletjo, pritiklinami in majhnim vrtom, primerna za trgovino se ugodno proda. Hi5ic.a le-fi pri Sv. Lovrencu na Drav. poljt? ob glavni cepti in je oddaljena pol ure od železniške postaje. Naslov pove uprava uprava «Jutra>. 25159 Bukove gozdove v večf! množini v bližini želevniSlce postai" se kupi Ponudbe 7. navedbo količine v ms do 30 r m debeline in v^č. t zadnjo c^no v m' ali akupno z zemljo vred. oddaljeno?ti od postaje. kje se nahaja in na kak>ni lerri. bo prosi na tirtrnvo cJn^ra* poti i f t o «Bnkov les>. 24944 Hiša z gostilno in trprovino v Zidanem mostu ee odda v najtm. event. tu^i proda. Poroio pove lastnica Marica Klenovšek. Veliki Pe^-kerek, Obilideva ulica Banat. 24708 4 ha gozda zaraščenega 3 hrasti. bukvami, lipami, javor ;i in patri ob okra "ni "e^ti. 20 minut od kolodvr.ra Radovljica 3'- proda. Natančne T.ojasnila dafe g. župan občine Lancovo. Gorenisko. 24919 Naoro^a? so: Krasno k-netilko po°esfvo z lepimi poslopji in za-ra?če7>iml jrozdi bli^u Radovljice. Posestvo z žaco in m';nom zprfilje za 4 plave živine, ilizu postaje Podnart Krasna vila v Pob TtfstrH Dv h i § i v Kranju, rva večja z srncfi^r« 'nri j trgovino in 1 \r.7Am tik Krinja — Pol*? tera več različnih prt*f"=tpv Po'T»nr« 'i'* T. Ft-^oT! v tr — Lokal za trsrovino iščem v zelo prometnfm kraju za takoj, ali prevzamem dobro vp«-lisro trgovino. CVnj. p 25054 Lokali Zadrusra -Stan in Dom* odda na Tržaški ve* lokalov Pojasnila po dob" na Aleksandrovi ce?ti vsak torek in petek od 17. do 19. ure. 25036 Lokal s stanovanjem na prometnem prostoru v mestu ?e i?če. Ponn«^ na upravo «Jutra» pod »Tako? ali pozneje 12257». 25023 f olf^j c ctrlT^tc^r4*^ na Marijinem tr?u p* odda proti odškodnini fevent 0 stanovsn^etn). oziroma se prorta hiša. Na?lov v nrr «Jutra*. 2499* Delikatesna trwv»na r vlnotocem se ra^i bol"»r»i odda v najem Pojs°niln Zairrad čtev. 64 pri Cel in 24709 Trgovski loka! lep. ?re.lnievelik. v predani na prometni toSfci p* išče za takoj sli po-z^pje. Penjene ponudbe pod »F. 1926« na upravo »Jutra«. 23937 Pisarniško sobo ▼ visokem pritličju, odda takoj Pokoininski zavod v Ljubljani. Gledališka u! 8 18000 Lokal v sredini rae*ta se i 8 8 e. Ponudbe z navedbo najemnin* in natančrimi podatki poslati pod Šifro *Doher prostor* na upr. »Jutra*. 25117 Coststao : a dežel? naihno ali srednio toda dobro vpeljano vzamem v rajem. TakoiSnje ponudbe na unr. vo nafcrcSie r-t 14. pritličje 25016 Kot sostanovalVn 7 do>>ro hrano se ppreime dijakinja al? gosnodična C-°na iako nizka. Naslov v upravi »Jutra*. 2516S Soba ? prostim vhodom tik univerze s*» odda s 15. oktobrom Naslov pove oprava »Jutra*. 25187 r.cr o s T>05ebnim vhodom i š * e solidna crospodična. — Porodne na upravo »Jutra* pod šifro »Zračna 12^70». 25194 Mirt-a stranka dobi stanovanje dveh sob. katerih ena ce lahko vpo-rabi kol kuhinja Plačati eno leto naprej Ponudbe nod »Takoj 2* na nn^avo »Jutra* * 25184 nižlih razredov «preir,e v v?o oskrbo za f.00 Din mesečno. Dc^ra brana in rad^or?tvo. Sredina m^sta Naslev pove uprava »Jutra* 25188 7akonski par sobo s sonpnrabe ku-hin-e v ?p a^i Zg. ?iski Ponudbe na upravo «J»tra* pod «§i§ka>. ' 25202 3 gospodje se sprejmejo na hrano stanovanje na Mestnem w-gu 25/1 Pojasnila se dobo samo dopoldne. 25182 Preprosto sobico snažno in suho iščem sredini mesta. — Naslov v upravi »Jutra*. 25246 Opremljena seba lepa, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo se takoj odda. Naslov ^ upravi »Jutra*. 2522: Stanovanje 2 sob ali tudi samo 1 sobe s kuhinjo v novi hiši išče za takoj mirna stranka brez otrok. Cenjene ponudbe prosim pod »Takoj' na upravo »Jutra*. 2511C Mesečno sobo po možnosti s posebnim vhodom, z ali brez hrane išče v praksi stoječ absol-viran akademik-tehnik. — Plača dobro. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Solidnost 12271* 25049 Opren^eno sobo išče privatnik s 24. oktobrom. Ponudbe na upravo »Jut,Ta* pod značko »Ame-rikanec 12269 - 25047 Kot sostanovalka •»e sprejme gospodično k boljši gospe poleg obrtne šole z vso oskrbo ali brez. Naslov pove uprava »Jutra* 2-5071 Na Mirju ali v mestu išče gdč prazno ali opremljeno samostojno sobico — Ponudbe prosi pod značko »Sobica 13/12267* na upr »Jutra*. 25048 Opre!"l:ena soka se takoj odda zakonskemu poru. — Vprašati v upravi •Jutra*. 25224 Dijak ali mlad gospod se sprejme v popolno oskrbo. Naslov v upravi »Jutra*. 25195 Visokošolec išče sobo * elektriko in v«o oskrbo, po raolnostl v sredini mesta. Ponudbe na upravo »Jntra* pod šifro «12384*. 25206 Krasno sobo parketirano. z električno razsvetljavo in posebnim vhWiL.m, opremljeno z 2 posteljama oddam blizu noite 2 gospodoma ali zakoncema bres otrok. — Naslov pove uprava »Jutra* Dve parkeiirani in le po opre!r!?eni sobi s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, blizu kolodvora se takoj oddastn Pripravni tudi za pisarno. Naslov pove uprava »Jutra* 25103 Oddam sobo z 2—3 posteljami boljšim iro«podom v novi hiši. — Marija Z c o d e. Cesta v Rožno dolino štev. 36. 25111 Opremljena soba lepa zračna, z električno rr.7 pod inaSko »Nujno 12033». 25021 Mlad umetnik M Seli Misanhi < m lepo devo, 4i«te preteklosti. — Dopise s illko na upravo pod .Model I>. 2SZ1S Nadves 1. m. SreJca, ker si duSevno pomirjen. Jat se ne morem pomiriti, dokler nisem prepričana, da ti samo mej. P. T. SI227 Trije tigri iz celjskega pragozd* — ISčejo družice v svfho raz. vedrila. Dopise poslati pod »Piero, Davolo, Rina.Mo> na podružnico .Jutra* v Celju. 25110 AGFA-. HflOFF- nloSča in filme, daiu Mintosa, Satrsp, Ko-dakpapirje, vse foto-ps-trebšclne In fotografične sp' rate Eruetnan, Contesa, Keda' 03rtz ž« od 160 Din naprtim a stalno v zalogi drtgmjs: Rnton Rane siam? LJubljana, Žlderslts ulic« ste«. ' Zahterait« ceniki Mlad inteligenten zakonski par išče za letoSnjo plesno sezijo drug primeren zakonski par v svrho posečanja plesne Sole. Cenjene ponudbe na upravo .Jutra pod Šifro .Moderni pl^si* 25218 400.000 Din posojila se išče. Popolna varnost v posestvu. Cenjene ponudbe pod »Posojilo varno* na upravo »Jutra*. 2497S Stavbenik lastno koncesijo in kapitalom išče udeležbe pri večjem dobro vpeljanem podjetju g sodelovanjem. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Strokovnjak*. 24811 Kdo posodi akademiku 2500 Din? Garancija, visoke obresti, protiusluge. — Dopise pod Nujno 12276* na upravo Jutra*. 25PSS Udeležim se kakecra podjetja s 25.000 Din. Sodelovanje pojroj. — Zmožen vseh trgovskih poslov in kniigovodstva. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Ve=ten 12372» 25190 Družabnik 5H.000 Din se sprejme k dobro idoči trgovini v Ljubljani — Ponudbe pod »Atlanta* na upr »Jutra* 25196 Tibn dru™br«?~f> 15-20.000 Din kapitala se išče. Ponudbe na upr. Jutra* pod šifro »Tiha družabnica* 25254 Trg. poslovodja 36 let star, dobrega srca, ki želi postati samostojen išče nevesto, ki bi mu pomagala do samostojnosti. Le resne ponudbe s sliko na npr. »Jutra* pod šifro -družnico »Jutra* v Celju. 25238 Katera 17—211etna gospodična bi se hotela spoznati s pametnim mladeničem. — Dopise prosim na upravo »Jutra* pod šifro »Elektrotehnik*. 25221 Klavir Stelzharomer-Stutzfltlgel — Mahagoni — 1 m 50 cm dolg. prodam za 18.000 Din — Posredovalci izključeni. Naslov pove uprava «Jutrn> 24772 Črn klavir (Konzertflflgfl) dobro ohranjen z lepim glasom se ugodno proda. Več se Izve na Krakovskem nasipu 10 v trafiki. 25171 Pfanino dobro ohranjen se iSče v najem ali pa se odkupi proti me.pečm-ran odplačilu Ponudbe na upravo «Ji;tra» pod .Glasba., 25134 Črn klavir dober glas. se zelo poceni proda na Karlovski cesti 20 25209 Gramofon dobro ohranjen se kupi — Ponndbp z opisom in ceno na naslov: Miško B e I e r. Radomlje ,25200 Klavir se pro^a Naslov pove uprava «Jntra» 25226 Lovskega psa mesanejra jazbečarja prodam Po-'bno pripraven za lovra Cena po dogovoru ■Josip Virtiik, Srednja v;-> v Bohinju 95000 Plemenski kozel gest mp^erev star. pravi «saaner». brez rog. bel. kratkodlak se proda. — Naslov pove uprava «Jutr:*» 23161 IVUadi volčia!:! lepi, čiste pasme, po zelo nizki ceni naprodaj v hotelu .Tivoli* v Ljubljani 25180 SBBfflBBEaaEBBB3ffiB3aaeSSW«ESSSBS a v. B Pisarna g St B B B B B B B K na llšču-Brda v Ljubljani, Dunajska cesta "3 Telefon 207. Tssgmgmsmfs&si? Priporoča svojo bogato zaloco r5dno opeka, žlebakov in strešnikov vseh vrst po zelo ugodnih cenah. 5659 B C BKsiak llfill I, k a*J HiUllAJul, i« sesis 1S Dnevns poštna in žels^n. pošiliefvo. O3OiOaO8OSOSOCO0OBC Srbski mladenič vsestransko izobražen, želi dopisovati p slovensko mladenko v svrho poznanstva eventuelne že.nitve Cenjeni dopisi se prosijo v srbskem jeziku pod »Ideal 29» na upravo »Jutra.« 25251 Prazna so^a al! lokal za pisarno se tšče za takoi ali pezneje. Ponndbe na poštni predal V, Ljubljana. 25156 Dva di.iaka sprejmeta na »tanovanje in hrano v bližini obrtne šole. Naslov pove upmva »Jutra*. 25160 2 opremljen? sob? zajamčeno snažni. 4 200 Din, se oddasta 2 solidnima gospodičnama. Poizve se med 8.—11. uro. Naslov v upravi »Jutra*. 85164 Zakonski par Cmlad^ išče za takoj prazno sobo s posebnim vhodom in elektriko, po motnosti v sredini mesta. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Ves dan odsotna*. 25131 Velika soba lepo opremljena, s elektr. razsvetljavo se takoj odda golidnemn gospodo. Na«=Iov ▼ opravi *Jutri». R182 Gospodična Zeli dopisovati z resnim gospodom Dopise na upr. «Jutra* pod značko »Jesenski dnevi*. 25137 Dama duševno popolnoma uničena, išče inteligenta, ki hi ji vdahnil nov vir življenja. Dopise pod »Iskrena prošnja* na upr. »Jutra*. 25^60 Samec 34 let stai samostojer obrtnik. hišni posestnik v Ljubljani želi resnega znanja z gospodično ali vdovo brez otrok, staro 2^—30 let. dobro izurjeno Šiviljo ali modistko. Le resne dopise s sliko in polnim našlo- om na upr. »Jutra* pod šjfro »Sreča 312*. 25084 Živiva med samimi filistri. — V svrho razvedrila želiva dopisovati z gospodoma visoke naobrazbe. — Dopise e sliko je poslati na upravo »Jutra* pod »Blondinka* in »Crnolaska*. 25240 Mlada dama Čedne zunanjosti, simpatična, nezadovoljna in nesrečna v zakonu želi znanja s boljšim gosj»odom — lahko tod! starejšim, ki bi jo bil voljan podpirati. Dopise, Če mogoče s sliko na upr. »Jutra* pod šifro c Bodi mi t tolažbe*. 25083 Gospod mlad, naobražen ter soliden, i nad 200.000 Din gotovine želi resnega znanja z družinsko vzgojeno gospodično ali mlajšo vdovo, la bi imela kako posest. Samo resne dopise, ee mogoče • sliko, pod značke »Iskrenost* na npr. cJutra* 25242 S!*kar (d:?eta??t) talentiran, toda brez sredstev išče mojstra, ki bi ga hotel eprejeti in izpopolniti znanja ali dobrohotnr«ra človeka, ki bi mu poveril delo ali kakorkoli pomagal do udejstvovanja. — Veseli ga predvsem dekorativna umetnost. ametna erafika ter relicrijozni motivi. Vodi ga čisto veselje, do umetnosti brez materijalnih motivov in je pripravljen vezati se na večjo dobo. oziroma delati samostojno za skromen honorar Cenjene ponudbe pod »Poizkušnja* na nor »Jutra*. 24932 AvtoroobHne vožnjo prevzame s tovornimi in osebnimi avtomobili Franc Kristan, Ljubljana, Dunajska cesta 54. 25572 Srredno ugr*dr»a prilika za naSožitcv denarja 3 LuUrativno, krasno urejeno in une'jano podce-je 7. donosom najmanj 30 50°/o dobička, ki se z lahkoto in brez posebnega znania doseže, se rad! smrti lastnika proda. Ponudbe nod „Vs5ik ?Sof>5ček" na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Čopova ulica 21. 5740a Vsako nedeljo krvave in riževe klobase ob sredah divjega zajca in ob petkih ribe t*»' dober cviček in Mo vino nudi gostilna Widmar nasl. na Sv. Jakoba trgo. 25152 Drago Malovrh bančni uradnik Fan: Wei;s kontoristlnja zaročena Ljubljana, 4. oktobra 1925. 25144 BnsflBaaBBBsssas Spretna maserka s zdravniškim spričevalom se priporoča cenj. damam za telesno masaZo. Naslov v upravi ,Jutra». 25119 Cenik znamk za leto 1928 na 16 straneh in 25 raznih ramnn-skib znamk dobite. ako pošljete o Din Izidor Steiner, najstarejša trgovina znamk, Brod na Savi. 44» Kdo bi 86 usmilil in pomagal vojil vdovi, da bi dobila posojilo iz posojilnice in 6i mogla vpeljati svojo obrt. 8edal piaSuje ie ve« tet po 40% obresti. Prosi ee proti popolni varnosti. Dopise pod «$ujna pomo?> na upravo «Jutra>. S5SS>5 Iščejo se kupci ali odjemalci licenc sledečih iugostovanskih 'patentov: Št, 921 od IS marca 1913 nai 7;*!ovš?a ofcafina stena Iz valfa-slih profilov žlebovltsija ororez« (.VVelienformig? Sr>undwand atis Wahprofilen von rlnnenformigem Querschnitf) in Št. 922 od 15. marca 191S na: Univerzalna železa za obaitne stene s In &t@kl|e- vim priklenem f.Un versalspundW3nde:sen mit Klatien- und Zspfenanschluss'). 5757-r Cenj. ponndbe na Ing. MILAN ŠUKLJE, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7 1. ^ OBJAVA. x Cenj. občinstvo vljudno obveščam, da zopet dobavljam izbrani, la trboveljski premog in drva v vrečah k 50 odnosno 25 kg. Opozarjam, da ima moj voznik kapo z napisom .Premog-Čebln", da so vreče plombirane ter sta v plombe vtisnjeni črki .D. Č.* , . . . . Odslej dobavljam tudi lepa. zdrava m suha bukova drva, žagana in sekana, po konkurenčno nizkih cenah. Razven kosovnega premoga dobavljam tadi prani In sejanl drobni premog, trboveljski kockovec, ki je posebno primeren za železne prčl in štedilnike, za katere je celo bolj priročen, ka-kol kosovec, ker ga ni treba šele drobiti. Na zalogi imam nadalje la angleški premog ter angleški In nemški koks. Končno opozarjam osobito pisarne, da lahko sporočajo svoia naročila tudi telefonski na št. 56 ter se dobave Izvrše še tekom istega dne. Za cen|. naročila se vljudno priporoča ČEBIN, fraovaisa s kurivom, Tel. 56 Woi?ovs ulica t Tel. 56 po možnosti z daljšo prakso v stavbeni stroki se sprejme pri tvrdki »Slocrad« Ljnbliana-Siška, Frankopanska 21. BimiK»niHii>niir družba z o. z : m Velika zaloga in raz« pečava vslh Izdelkov Jugoče&ko tvcrnico tkanin, kot razni i žfežSESt & 3 U M W t II kambrl^i, dvojnotisk. modri molmos in gradi, nleti, skautfianela-mol nos, modri porhat keper-šnirlporhat, flanela.frenče Itd. ''vaiitele in cen« brez konkurenco napram uvoznim vrstam. Prvovrstne zt-eze, ugodne cene za modno blago, cvilha, klota, i-ujavo-belo kontenino, porhata. trikotaže, krasne flanelaste rjuhe in modne odeje Itd. 2a klobučarje, Izdelovateije domačih čevljev itd. astrahan-pllš trak, filce, podloge, štramin, sukna, trake itd. — Priporočamo se hm 0 Ustanovljena leta 1333. i i o, z. Hroni. Hadebelo In drobno. Da zadostim številnim vprašmjem po dobrih in cenenih šivalnih strojih, odločil sem se poleg svoje že obstoječe trgo-govine na debelo v Ljubljani, Xolodvor3ka ulica 3, dvorišče za šivalne stroje, kolesa in njih nadomestno dele ===== otvorštl tudi Istotam i =a posebni oddelek za nadrobno prodajo dobro znanih in priljubljenih •«••)«« M5+-« Šivalnih strofev Založen bodem vedno z bogato Izbiro šivalnih strojev vseh vrst za rodbinsko rabo v najmodernejših opremah, kakor tudi za šivilje in obrtnike. Kot dolgoletni poslovodja tvrdk? Singer sem pridobil mnogovrstnih skušenj, zato upam cenjene odjemalce zadovoljiti v vseh ozliih. Vabim toraj vsakega, naj si pred nakupom šivalnega stioja ogleda mojo razstavo. v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 3, dvorišfie v kateri se nahajajo najmoderneiše današnje opreme Za prijazen obisk se priporoča Iv, Auerhammer. iio otvoritve Cenjenim damam s; vljudno naznanja, da se je poleg krojne šoie s 5. oktobrom t. 1. otvorii tudi salon za ftpecijalno dansko krojaStvo. Izde'ovali se bodo najmodernejši damski plašči, kostumi, sploh vsa v to stroko spadajoča dela po najnovejših svetovnih modelih Anglo-francoske akademiie. Cene konkurenčne In solidne. S 1. novembrom nov tečaj za krojače, Šivilje In nešieilje! Vpisovanje že sedaj. Od ministr. za trg. in obrt konces. v Parizu in Londonu meseca avgusta 1925 včlanjena In diplomirana krojna šola in Specialna damska krojačnica po meri. Srešbo Potočnik, aSad. izpraš. učltell krojenja. 1llllBIElVI3IIIIIEIIIllIICQDCIIIBSBIBIinilllliaillllllllllll i^odni salon Ljubljana, Rimska cesta štev. 10 je prejel najnovejše modele d«ssnski3i kSsbifikov. = Vsa popravila, nakitenja In preoblikovanja točno po najnižjih cenah. Žalni klobuki vedno v zalogi. sses Mehanično umetno vezenje zastorov, perila, oblek, bluz, monogramov, fino belo In barvasto entlanje, ažuriranje Mek S i^Peš, Ljubljana, Dalmatinova 13. Vsled strokovnega znanja najfinejša izvršitev in brezkonkurenčne cene. Najcenejši in čisti predtisk ženskih ročnih de! v narodnih in modernih vzorcih ter lastnih originalih. 5772—a PREOBL1KOVALNICA BARBOR1Č & ZAVRSAN LJUBLJANA. Mestni trg 7. 414 a predelju/e damske filce. veLurje itd. po najmodernejših oblikah. Velika izbira damskih ^ klobukov in nakita po zelo nizkih cenah. ^ tovorni, 1XU tone, 30 HP. pripravljen tudi za osebni promet se po zmersr ceni proda. Dopisi na upravo .Jutra" pod wUsodna prilika". in velour za plašče za površne suknje ICatugarn in modni ševijot za moške in ženske obleke in drugo manufakturno blago v veliki izbiri po zanesljivo nizki ceni priporoča občno znana tvrdka R. Mikiauc „Pri Ikofu" Ljubljana Zunanjim naročnikom se dopošljejo vzorci na zahtevo poštnine prosto. 4«., GA POTNIKU prvovrstno moč, strokovno veščega, samca sprejme takoj 5751» veletrgovina I. PREMEU, LJUBLJANA i 1 Gustave le Rouge: Misterija (Roman) — Za zadevo zveste v najkrajšem času. Ravnokar pričakujem šefovega poročila, ki nam ga mora prinesti tovariš Kennedy. Med tem ko se banditi tako pogovarjajo o svojih zadevah, hočemo povedati čitatelju objasnila o znamenitem udruženju Mvgalov, čegar temno delovanje je pravkar razkrila velika razprava pred kazenskim sodiščem v San*Francisku. Žival, katero so si bili banditi izbrali za znak in takorekoč za grb. je bil ogromen pajek, imenovan Mygal, ki živi v vročen, podnebju. Včasih doseže velikost pesti. Črn je, kosmat, ima zelo kratke noge in je neverjetno divji. Mygal napada kolibrije in jim izpije kri do zadnje kaplje, prihaja pa tudi v ptičja gnezda in na enak način ugonablja mladiče. Govori se, da napada celo otroke v spanju in indijanske matere se ga silno bojijo. Člani udruženja so imeli do te ogabne žuželke neke vrste praznoverno spoštovanje. Vselej, kadar se je zgodil zločin, določen, da zaseje grozo v najširjih krogih, so našli poleg žrtve tudi umet* nega mygala in — kar je treba še prav posebno povdariti — vselej, kadar se je dogodil zločin take vrste, niso morilcev nikoli zasačili. Če bi bil Lionel Brady takrat vedel te stvari, bi bil gotovo zelo vznemirjen pri spoznanju, da je strašno udruženje njegov sovražnik. Motili bi se pa, če bi menili, da so bili Mvgali samo čisto navadni roparji. Oni, ki smo jih našli zbrane v podzemski dvorani Železne hiše, niso poznali tajnega namena udruženja in tudi ne njegovih vrhovnih poglavarjev. Način, s katerim so jih pridobili za udruženje, je bil vedno isti. Splošno se je stvar odigravala takole: Kak trgovec je bil na tem, da propade in da ga zapro zaradi menic. V trenutku, ko je izgubil vsako upanje na rešitev, je dobil obisk tajnega odposlanca Mygalov. Ta mu je ponudil rešitev, toda pod gotovimi pogoji. Če jih je sprejel — in sprejel jih je vedno — so mu plačali njegove dolgove in zopet upostavili njegov kredit. Njegovo blagostanje se je na* enkrat začelo na. neverjeten način večati. Toda od dne naprej, ko ie bil sprejel to misteriozno pomoč, je postal suženj onih, ki so ga bili rešili, in moral je v slepi pokorščini izvrševati vsa naročila, ki jih je dobival. Pozneje se je doznalo, da so bili Mvgali, ki so imeli podružnice po vsem svetu in so šteli v svojih vrstah veliko število Kitajcev, Japoncev in Indijcev, eno onih tajnih udruženj, ki jih obstoja veliko število na Daljnem Vztoku. Ta udruženja, ki si drugo drugemu pomagajo, imajo samo en cilj: pregnati belo pleme T azijske celine in pripomoči rumenemu plemenu, da stopnjema zasede Ameriko in Evropo. Revolta boksarjev na Kitajskem, napadi roparskih tolp v Ton» kinu in sadnji boji t Sangaju, kakor tudi namlri, ki so jih bili povzročili Japonci v San«Francisku, so samo epizode, odlomki tega ogromnega gibanja, ki naganja azijska ljudstva, da se vržejo na stari svet. Na čelu te velikanske invazije so pa boljševiki, ki sode« lujejo s kitajskimi četami. Toda te bojne organizacije so zelo moderne in štejejo za svoje člane znanstvenike in inženjerje in so izborno organizirane. Imajo ogleduhe po vseh mestih in bogato plačane agente po vseh parla> mentih. Izvzemši morda Kitajca \Vang*Taia, so bili člani tega udruženja samo poslušno orodje v rokah te strahovite sile. Edino Wang*Tai je vedel del šefovih skrivnosti. dani udruženja pa so se začeli vznemirjati v podzemski dvorani, kjer so imeli svojo sejo. Kapetan Rattlesnake, ki je bil zelo svojec glav, je pogledal na svojo debelo zlato uro in pripomnil, da hiti čas naglo naprej. — Izgubljamo čas, se je jezil, Kennedyja pa ni. Čez eno uro se bo zdanilo in nikakor nočem, da bi me kdo videl odhajati iz te zgradbe. — Jaz tudi ne, je dejal draguljar Wllcox in enako 90 se izrazili vsi ostali člani; toda Wang=Tai je zamahnil z roko, da jih pomiri in dejal: — Gotovo je neobhodno potrebno, da nihče ne ve, da se poznamo. Tajnost našega tukajšnjega skrivališča tvori polovico naše varnosti. Toda samo še trenutek potrpljenja; zdi se mi, da čujem šum dvigala. Tovariš Kennedv menda ni daleč; le poslušajte! Vsi so prisluškovali in začuii lahen šum v debelem železnem zidu. Nekaj trenutkov nato so se železne plošče v steni razmaknile, s smehom na obličju se je prikazal vachtman Kennedy in prijazno voščil navzočim dober dan, medtem ko se je čul šum spet dvigaš jočega se lifta, ki ga je bil pripeljal in čegar mehanizem sta poznala samo on in Wang=Tai. Peto poglavje. Magično zrcalo. Ob uri, ko so Mygali kakor pošteni trgovci na koncu meseca sklepali svoje račune, se je komtesa Sara, ki je bila že pokonci, ali pa morda še ni legla, nahajala z vachtmanom Kennedyjem v malem salonu, ki je bil okrašen samo s kitajskimi in japonskimi umetninami. Oba sta z napeto pozornostjo opazovala kos porume* nelega platna, ki ni bil nič drugega kot listina, pred par urami ukradena Lionelu Bradyju. — Ničesar več ne vemo kot prej, je dejal mladi mož razočaran; imamo pač zemljepisno dolžino, toda širina nam manjka. — Brady je res previden, je dejala komtesa in postala zamiš* ljena. Skrbno je odstrani najzanimivejši podatek. Dolžina je od» strgana. Če bi bil v istini tako zelo previden, bi ne bil nikomur pokazal pisanja profesorja Parkerja... Toda, nekaj mi je prišlo na misel. Ali imate povečalno steklo? — Kaj hočete i njim? — Če je Brady odstrgal posušeno kri pisave, ki je tvorila besedo in Številko dolžine, je moralo ostati nekaj odtiskov napisa na platnu. — Res je; barva platna je na onem mestu, kjer je stala pisava, bolj temna. Misterija je vzela iz predala malo, v zlato vdelano povečalno steklo. — Slabo se vidi, je izjavila po daljšem gledanju, vidi se pa vendarle. Že po obliki črk se spozna, da je izbrisana beseda « dolžina«. — In številka? To je najvažnejše. — Čitam 113 aH 118. — 113 je, dolžna 113, je izjavil čez nekaj trenutkov, O tem ni nobenega dvoma. Na Misterijinem obrazu se je zasvetil smehljaj. — Ubogi Lionel! je dejala ironično, že vnaprej premagan. Izgubil je partijo, preden začne igrati. Sedaj, ko poznamo natančno točko, je uspeh lahek. To bo divjil — Brady ne ve še ničesar. Dali smo mu toliko kloroforma, ga gotovo še sedaj spi. V Misterijinih očeh sta se zabliskala sum in jeza in zagrabila je Kennedija za roke. — Menda ga nisi umoril? je zaklicala divje. Če si to storil, te ubijem z lastno roko. — Torej ga res ljubite? je tiho vprašal mladi mož s trpkim glasom. — AH si ga umoril? je ponovila in obraz ji je žarel od divje jeze in oči so se ji bliskale. — Nikakor ne, je dejal Kennedv, ne da bi se skušal oprostiti rok, ki jih je Misterija strahovito stiskala. Točno sem izvršil vaše ukaze, prisegam vam to. V eni uri ali dveh se Lionel prebudi, glava mu bo težka in imel bo neprijeten okus v ustih. Stvar se konča s hudim glavobolom, to je vse. — Gorje ti, če si lagal. — Jaz govorim vedno resnico. Sicer pa prav iskreno obžalujem, da mi niste dovolili pokončati to arogantno osebo, ki je vedno onemogočala naše načrte in je ravno vas tako težko razžalila. Misterija je zardela kot dekletce, ki so jo ujeli na laži. — Res je, je dejala z milejšim glasom, ljubim Lionela Bradyja, ne morem se otresti te ljubezni in on ve za ta moja čustva. — A vedno vam kaže globoko razžaljivo preziranje. Zakaj me niste poslušali, je dodal s tresočim se glasom, mene, ki vas obožujem in ki sem vaš z dušo in telesom? Poznam vse vaše skrivnosti. Tolikokrat sem vam dal dokaze svojega poguma in svoje divje Ijubavi, ki jo gojim do vas. Ali nisva ustvarjena drug za drugega? — Morda, je dejala po kratkem molku; toda ljubezni ni mogoče zapovedovati. Rada bi nehala ljubiti Lionela, a to ni mogoče. — Ta človek je naša nesreča v vsakem pogledu, je nadaljeval Kennedy. Verujte mi, Misterija, vaša blazna strast vas vodi na napačna pota in bo morda povzročila pogubo nas vseh. TRI za namakanje ZLATOROG terpentinovo milo za pranje. Tvornfce Zlatorogj „ V Maribor. Anica, glej kako si si zamazaSa obleko S Polna je madežev. — Kakšna sreča, da imam doma H Hr D THS SODA za "čakanje perila, olajša pranje, beli, pa ne razjeda! 0«BlWMBBMBM«BCTBW»eW1HCagmBHBBB»BaB««BBBB Oktoberska številka dvojezičnega trgovskega lista: Commercio Itolo-Jusoslnvo, Tr ItalDcrnsIio-IugosIovenskl promet, Trs! vsebuje sledeča poglavja i .Izmenjava blaga med Itali o in Jugoslavijo*. .Komercialna in finančna bilanca Italije*. .Izmenjava blaga med Italijo in Rusijo". .Carinski tarifi Italije za uvoz In izvoz". .Novi izvozni tarifi v Jugoslaviji*. .Ceniki različnih vrst blaga*. .Situacija italijansko- jugoslovenskega lesnega trga* itd. .Posebne rubrike v malih oglasih za ponudbe in povpraševanje blaga*. .Prošnje in ponudbe zastopnikov*. .Investicije in povpraševanje kapitala". .Nakup in prodaja zemljišč* itd. OGLASI: Veliki po tarifi. Veliki, vrstica po 1 Din, na;manj 10 vrstic. Raziirjanje in prodaja: Italija: Trst, Benetke, Milan, Turin, Oenova, Rim, Neapel itd. Jugoalavlja i Ljubljana, Maribor, Zagreb, Sarajevo, Novi aad, Niš, Valjevo, Beograd itd. Cenjena naročila z vnaprej poslanim denarjem naj se pošiljajo na nas!ov: ■ Publicita G. Cehovin, Trieste ===== Vlale XX Settembre 65 I. cHli je fotografiranje samo polefni spori? pa^"* Znfžane cene! mešanice Three Starš . Sperial . . . Meinl I . . , Meinl II . . . Meinl III.. . Meinl IV pražene kave: Din 33"— Din 29-— Din 25-50 Din 23-— Din 18-50 Din 15-— Samo Oin 6 — Zahtevajte Agfa-pon£no knjigo A 6 v hrvatskem ali nemškem jeziku 2 mnogimi dobrimi navodili. Dobiti jo je v vsaki foto-trgovini ali proti vpošiljatvi znamk pri generalnem zastopstvu VILJEM BRAUNS v CELJU. — Katalog In prospekt brezplačen. — Actien Gesellschaft Foto-oddelek Ne! Vsak letni čas daje ljubitelju fotografiranja krasne motive in zanimive prilike za slikanje. Slike iz jesenskega ter zimskega razpoloženja, kakor tudi notranji portretski in obiteliski rosnetkl tvorijo za Vas neizčrpen vir veselja. Materija! za fotografiranje pa mora biti prvovrsten. Agfa Rollfilm-i in Filmpack-i so zelo občutljivi za svetlobo, zanesljivi, vložljiv pri dnevni svetlobi ia vedno pripravljeni za slikanje fiir Anilin-Fabrikation Berlin SO 36 Naroinlna: četrtletno 12 Din, posamezna itevitka 5 O. J Kdor oglaiuje. ta naoreduie! Zaloga moderne Cene brezkonkurenčne L. ROT, Ljubljana, Gradišče štev. 7. D3X-elekfro-aparat za kuhanje, masažo, sušenje las, segrevanje llkalnikov, Inhaliranje, ogrevanje sob, obsevanje i. t. d. — Uporaba toka minimalna! Aparat je neobhodno potreben pri vsaki družini. Glavno zastopstvo za Slovenijo Ivan Bogataj UUBUANKA, Kongresni trg 19 poleg Nunske cerkve. 5758a Aparati in posamezni deli vedno v zalogi. aBBBBaaa&aaBSBaaazsBasaBs Siakno za moške obleke najmočnejše, najfinejše is najcenejše razpošilja veletrgovina B. Stermeck! Celje, št 20 in sicer! trpežno sukno 71 Din močan ševijot 78 Din fini kamgarn 90 Din llustrovani cenik z čez 1000 slikami se pošlje vsakemu zastonj, vzorci od sukna kam-. garna in razne manu-fakturne robe, pa samo za osem dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi na-laseais¥i ečkere! koplje illi Ut-i ': ---■ » :- ■ ' ..v , 'i1.-• ; t>' . j . t: IV]