Velika in lahka dolžnost Edino premoženje, ki smo ga slovenski naseljenci prinesli v no¬ vi svet, je naše poštenje in naše zdravje. Poštenje nam odpira vra¬ ta v boljšo podočnost, zdravje pa je neobhodno potrebno, če si ho¬ čemo pripraviti novo, človeka vre¬ dno življenje. Če pogledamo novo slovensko naseljenstvo, moramo reči, da mu ne manjka ne poštenja ne zdravja. Vsak dan več jih je, ki so se pre¬ kopali črez začetne zapreke. Že opazujemo bolj zadovoljne obraze, ki pričajo, da se jim vse razvija po volji, tako, kot so si zamislili: primerna zaposlitev in zaslužek, zemljišče, kjer bo stal lasten do¬ mek, dostojna obleka in še denar za'paket, ki lajša bedo stradajo¬ čim svojcem v domovini. Vendar, ne smemo biti bezskr- bni. Nesreča nikdar ne počiva! Podnebje, delo v tovarnah, promet in ne nazadnje to, kar smo pretr¬ peli med vojsko doma in po vojski v taboriščih, nam vsak trenutek lahko zruši zdravje. In če ni zdra¬ vja ni zaslužka. Ni to Zgolj teore¬ tično modrovanje, ampak, žal, tr¬ da resnica, ki se ponavlja vedno bolj pogosto v naših vrstah. Že je cela vrsta naših ljudi, ki se zdra¬ vijo po raznih bolnišnicah, neka¬ teri med njimi neozdravljivo bol¬ ni! že se zgrinjajo grobovi nad trupli slovenskih ljudi, ki so umrli v cvetu življenja, med njimi ima¬ mo matere in očete, ki so zapusti¬ li na tem svetu svoje zakonske druge in kopico nedoraslih otrok. Nočemo izgubljati besed, da bi opisovali katastrofo, ki jo povzro¬ či v družini bolezen in smrt očeta ali matere. Vse hvale vredna je akcija “Društva Slovencev”, ki hoče or¬ ganizirati bratovsko pomoč svoj¬ cem umrlega društvenika. Stvar je zelo preprosta. Vsak član druš¬ tva naj prispeva en pesos za vsa¬ kega umrlega člana društva. Tako nabrana svota se izroči svojcem umrlega, do.\ lahko pokrijejo neizo¬ gibne pogrebne stroške in se pre¬ kopljejo preko težav, ki jih žalost¬ ni dogodek povzroči v družini. Akcija “Društva Slovencev” je ne le primerna in pametna, ampak naravnost socijalna dolžnost. Kdo nam bo pomagal, če si sami ne bo¬ mo? Komu bomo pomagali, če ne tistemu, ki je v največji stiski? In ta dolžnost je lahka. Kar niko¬ gar ni med člani društva, ki bi ne bil v stanu prispevati en pesos, da pomaga članu, ki je v nesreči. Kadar govorimo o socijalnih dolžnostih, ne smemo pozabiti ene človeške slabosti, ki se ji pravi: samoljublje. Upam, da med nami ni ljudi, ki bi ponavljali to, kar smo doma večkrat slišali: Vsak naj skrbi zase, jaz bom pa zase. Tako so govorili ljudje, ki se jim je trenutno dobro godilo, če so pa prišli v nesrečo, so pa naenkrat postali zelo zahtevni: oblasti in zasebna dobrodelnost in posamez¬ niki naj bi jim takoj priskočili na pomoč, če ne, je bil ogenj v strehi. Vsakdo mi bo dal prav, če tr¬ dim, da je tako mišljenje ne le protisocijalno, temveč tudi nekr- ščansko in neslovensko, če kdaj, se moramo danes povezati v trdno enoto. Tako malo nas je in tako revni smo! Samo v bratski edino¬ sti in ljubezni se bomo vzdržali. Par nenadnih smrtnih primerov med slovenskimi naseljenci mi je sprožilo te misli. Prepričan sem, da ne bo med člani “Društva Slo¬ vencev” prav nikogar, ki bi ob tej priliki ne vprašal samega sebe, češ: Ali sem že izpolnil svojo dolž¬ nost napram bratu, ki trpi? Če te dolžnosti ne čutim, je znamenje, da je v meni nekaj bolnega: manj¬ ka mi krščanske ljubezni. Rveetiseeliiifo General JUAN R. o bodočnosti narodu V torek je bila ustanovljena DRŽAVNA KOMISIJA ZA GOS¬ PODARSKO SODEL O V AN JE kot posvetovalni organ Narodne¬ ga gospodarskega sveta. Na pr¬ vem sestanku so bili navzoči pred¬ sednik Narodnega gospodarskega sveta in ministri vseh gospodar¬ skih resorov. Na zborovanje pa je prišel tudi predsednik republike general JUAN D. PERON. Nalo¬ ge nove gospodarske ustanove je orisal minister dr. RAMON CE- REIJO in obstojajo v iskanju vseh možnosti za blagostanje in napredek države. Na zborovanju je povzel besedo tudi predsednik republike GENE¬ RAL JUAN D. PERON. Poudar¬ jal je tri razdobja v življenju na¬ roda. Prva doba je obsegala pri¬ prave, drugo razdobje je ustvari¬ lo že temeljite gospodarske refor¬ me, naloga tretjega razdobja pa je za vse čase utrditi začeto delo. Zatem je omenjal napore za gos¬ podarsko osamosvojitev in pouda¬ ril, da sedaj država stopa v dobo stabiliziranja, ker se je sedanji sistem že uveljavil. Sedaj je po¬ trebno na eni strani doseči čim PERON večjo njegovo spopolnitev, ka.r se pa mora izvršiti z evolucijo, na drugi strani je pa treba imeti pred očmi komunistično nevarnost, ki se je pričela resno oglašati pred U leti. Komunizem pomeni gospo¬ darski in socialni propad. Uspešna tla ima tam, kjer vlade dela ne ce¬ nijo in ga smatrajo samo za žir¬ ij ensko nujo. Glavni krivec za raz¬ mah komunizma je kapitalizem. Rešitev človeštva je samo v velikih socialnih reformah, ki dajejo de¬ lavcu pravico postavljati svoje upravičene zahteve, ki dobiček pravično dele med delavce in delo¬ dajalce, ki preprečujejo izkorišča¬ nje delovnih slojeJr. Predsednik Peron nadalje pou¬ darja, da komunizem podržavlja vse, on pa zastopa stališče, da dr¬ žava lahko samo pogojno posega v privatno življenje, drugače pa mo¬ ra pustiti privatni iniciativi popol¬ no svobodo. Izvajanja predsednika Perona so vsi navzoči člani Državne komi¬ sije za gospodarsko sodelovanje sprejeli z dolgotrajnim odobrava¬ njem. Nacizem se zopet dviga v Nemčiji Ves svet odmeva zaradi napovedi o tem, kdo bo imel prvo hidrogensko bom¬ bo, prav tako pa pretresa ves svet za¬ čudenje nad dejanjem angleškega stro¬ kovnjaka Fuchsa, ki je skrivnosti atom¬ skih produkcij izdal Sovjetski Zvezi. Vzporedno s tem pa prinašajo listi dvo¬ je zanimivosti iz Evrope in sicer: 1. ameriški zastopnik v Nemčiji Me Cloy se je vrnil iz Washingtona in prinesel nova navodila za obravnavanje nemške¬ ga problema in pa 2. italijanska vlada je morala pridržati več prekomorskih ladij, da čim prej odpelje svoje posadke v So¬ malijo, ki ostane še naprej italijanska kolonija, Vzporejanje obeh dogodkov je zelo zanimivo, kajti oboje dokazuje, ka¬ ko hitro in po kakšnih potih se obe glav¬ ni poraženi državi v Evropi, Nemčija in Italija, dvigata na svoje staro mesto. OBNOVA NACIONALISTIČNEGA GIBANJA V NEMČIJI V vsej Nemčiji se zopet dvigajo raz¬ ne stranke in skupine, ki hočejo nadalje¬ vati nemško nacionalistično gibanje tam, kjer se je s Hitlerjevim koncem nehalo. Že pred poslednimi volitvami v zahod¬ ni Nemčiji se je nekaj teh strank pove¬ zalo za skupen nastop in tako je v par¬ lamentu v Bonnu že nekaj poslancev, ki so pravi nacisti. Vendar sta glavni dve skupini, ki imata velik uspeh in ki ju vo¬ dita general Remer in pa učitelj Rich¬ ter. Remer je tisti general, ki je 20. ju¬ lija 1944 v Berlinu zadušil poskus upo¬ ra proti Hitlerju, potem ko je nekaj ur poprej propadel bombni atentat na Hit¬ lerja v njegovem glavnem stanu. Oba, Richter in Remer, trdita, da imata že najmanj 700.000 organiziranih članov; napovedujeta, da bo to število še nara- stlo. Za pozdrav so si izbrali dvig desne roke, toda s stisnjeno pestjo, vendar me¬ zinec prost. O tem, kaj pomeni prost mezinec, pa so voditelji te nacistične stranke še ne marajo izjaviti. Mc Cloy je, brž ko je prišel v Berlin, povdaril, da bodo zavezniki znali zatre¬ ti vsako nezdravo politično življenje v Nemčiji in v to napačno zdravje nemške politike štejejo zahodni poveljniki pred¬ vsem nacistično gibanje. — Zato Nem¬ čija še dolgo ne bo dobila svoje vojske, zlasti pa ne letalstva. — Taka bi bila reakcija zahodnih zaveznikov. Zelo različna pa je reakcija sovjetov, že nekajkrat smo omenili, da sovjeti podpirajo takozvano nauheimsko giba¬ nje, ki ga vodita bivši voditelj nacistične stranke in Hitlerjev strankin zastopnik za Hamburg Noack in pa bivši nemški veleposlanik v Moskvi Nadolny. Oba sta izdelala načrt o stalni nevtralnosti nem¬ škega ozemlja in popolno izpraznitev nemškega ozemlja po zaveznikih takoj po sklenitvi mirovne pogodbe. Ravno so¬ vjetska vlada pa je tista, ki terja naj se ameriška in angleška vojska čim prej umakneta iz Nemčije in iz Evrope. Tako bi bila poslej edina največja oborožena sila v Evropi sovjetska vojska. Pogosto se ponavljajo sumnje in celo trditve, da imajo nemški nacisti — sta¬ ri in novi — že obnovljene zveze s so¬ vjeti. Med velikim delom nacistov pre¬ vladuje teza, da se mora nemški nacio¬ nalizem opreti na sovjete, da pospeši krvav spopad med zahodom in vzhodom; v drugem delu spopada bo nato nemški nacionalizem terjal plačilo za svoj konč¬ ni poseg. —■ Dalje imajo sovjeti velike uspehe na polju atomske energije in tu¬ di v tem oziru se ugotavlja, da imajo ve¬ lik delež pri tem strokovnjaki, ki so jih sovjeti nabrali v Nemčiji in to ne samo v vzhodni. Nemški inženirji in gospo¬ darski strokovnjaki so danes v odličnih službah in na vodilnih položajih v vseh ljudskih republikah onstran železne za¬ vese (tudi v Titovi Jugoslaviji jih je polno), povsod izredno dobro plačani in brez vseh sitnosti. Nobeden izmed njih dosedaj še ni bil nikjer obtožen, da bi bil kaj “izdal”. Velik del nemške tehni¬ ke in znanosti je tedaj danes že v službi tistih, ki na vzhodu pripravljajo glavni in zadnji sunek proti zahodu. Kdor po¬ zna izredno sposobnost Nemcev za orga¬ nizirano delo, ta bo tudi lahko razumel, zakaj morajo zahodni poveljniki v Nemčiji zaskrbljeno zreti na to, kdaj se bo mezincu pridružilo še ostalih četvero prstov v zgodovinski pozdrav. ITALIJA — DEŽELA RAZMAHA IN PROCVITA Poročila strokovnjakov, ki morajo sta¬ tistično slediti razmahu tistih dežel, ki prejemajo pomoč iz vsot Marshallovega načrta, soglasno povdarjajo izreden dvig Italije na vseh poljih. V vojni prizadeta mesta se dvigajo, povsod je blagostanje in stavke, ki jih prirejajo komunisti, kar hitro plahnijo. Italija je danes poleg Belgije ena najbolje urejenih dežela v Evropi. Tako je Italija danes članica At¬ lantskega pakta in le vprašanje časa je, kdaj bo ta država zopet med vodilnimi evropskimi velesilami. Tako lahko da¬ nes Italija v Jadranu nosi glavni del ob¬ vez zaveznikov in še naprej, Italija se vrača v kolonije — v Somalijo. Toda kdor sledi pisanju it. listov in revij, vidi, kako skrbno spremljajo vsi pisci razvoj v Nemčiji in v sosedni Avs¬ triji. Zlasti Nemčija postaja v ustih vseh it. politikov — in to od neofašistov do samega Sforza — tisti partner, ki bo Italijo v zadnji dobi njenega porasta SAN LORENZO - PUNT0 DE SALIDA DE LA EPOPEVA GL0RI9SA DE SAN MARTIN El tres de febrero de 1813 figura en la historia argentina con letras doradas, pues recuerda el primer triunfo del entonces coronel Jose de San Martin so- bre los marineros espanoles. En ese dia de madrugada desembarco el enemigo en el lugar, cerca de San Lorenzo (Rosario) para aplastar el ejercito de libera- cion argentino y acabar asi con el movimiento libertador, empezado tres ahos antes. El comandante del ejercito argentino era San Martin, que se desvivia con el ideal de exterminar los ejercitos enemigos en su suelo patrio y asegurarle la independencia politica. Ese espiritu animo tambien a sus granaderos que arreme- tieran audazmente en ese dia, hace 137 anos, contra las huestes enemigas, derro- taudolas de tal suerte que ya no lograron levantarse mas. La batalla de San Lorenzo es el pedestal granitieo de la Libertad Argentina y comienzo de la gloria del Gran Capitan San Martin. Con razon pues celebra toda la Argentina esa efemerides rindiendo honores al Gran Capitan y las primeras victimas de la grandeza argentina. Para realzar la grandiosidad de la fecha concurrio al mismo lugar el Excelentisimo Senor Presidente General Juan D. Peron con la senora esposa. Luego de rendir justo homenaje al Libertador y sus granaderos, subrayo el President^ el hecho de que la Argentina, a la cual San Martin conquisto la li¬ bertad politica, supo vivir y luchar para conservarla. Pero no termino todavia la lucha, por eso el espiritu sanmartiniano debe seguir viviendo en todos los co- razones argentinos, para hacer realidad todo lo que forma objetivo de la nueva constitucion argentina: una Nacion socialinente justa, economicamentc libre y politicamente soberana. El publico siguio las palabras del Presidente con gran entusiasmo y las aprobo con un aplauso atronador. SAN LORENZO - ZAČETEK SLAVNE VOJAŠKE EPOPEJE GENERALA SAN MARTINA Tretji februar 1813. je v argent. zgodovini zapisan z zlatimi črkami kot prva vojaška zmaga ted. polkovnika SAN MARTINA nad španskimi mornarji v San Lorenzu. V jutranjih urah se je tedaj nadmočni sovražnik izkrcal na obali reke Parana z namenom, da bi uničil argent. narodno vojsko in s tem zrušil polit, neodvisnost Argentine, ki je bila proglašena tri leta poprej. Argent. voj¬ ska pa je tedaj že imela svojega pravega poveljnika polkovnika SAN MARTE NA, ki je ves živel samo za en cilj: Uničiti sovražnika na domači zemlji in za¬ gotoviti svojemu narodu in državi popolno svobodo. Tak duh je preveval tudi nje¬ gove grenadirje, ki so se pred 137 leti neustrašeno zapodili v sovražne vrste, jih razbili in sovražniku prizadejali tak poraz, da se od njega ni mogel več opomoči. San Martinova zmaga v San Lorenzu je granitna podlaga argentinski poli¬ tični slobodi in je začetek slavne vojaške epopeje Velikega Kapitana. Vsa Argentina se je ta dan spominjala tega zgodovinskega dogodka. Izkaza¬ la je čast tako Velikemu Kapitanu, kakor tudi prvim žrtvam, ki so padle za svo¬ bodo domovine. Najvecji poudarek proslavi na Polju Slave v San Lorenzu je pa dal predsednik republike general JUAN D. PERON, ki je osebno prišel nanjo s svojo gospo soprogo. Ko se je predsednik republike oddolžil spominu Osvoboditelja in njegovim padlim grenadirjem, je poudarjal, da je Argentina, kateri je San Martin priboril polit, neodvisnost, znala živeti in se boriti ter si to svobodo tudi ohraniti. San Martin je svoje veliko poslanstvo izvršil. Za argent. narod pa s tem borba še ni zaključena in mora zato San Martinov duh živeti v vseh argentinskih srcih, da bo izpolnjeno vse, kar je postavila za cilj Argentincev nova ustava: NAROD, KI BO ŽIVEL V SOCIJALNI PRAVIČNOSTI, KI BO GOSPODARSKO SVOBO¬ DEN IN POLITIČNO NEODVISEN. Izvajanja predsednika odobravanjem. republike je vsa množica spremljala z navdušenim Svet v senci hidrogenske bombe Predsednik Truman je, kakor znano, 31. januarja t. 1. izdal ukaz o začetku izdelovanja hidrogenske bombe. Ves svet je novica o ukazu močno pretresla, posebej strokovnjake in znanstvenike za atomsko energijo, ki' poznajo uničevalne učinke takega orožja. PRED OBOROŽENIM SPOPADOM, Ukaz je izdal obenem z izjavo, da “mora USA biti vsak trenutek v vsem pripravljena braniti se pred kakršnim koli napadom in poskrbeti za samoohra¬ nitev.” Trumanova odločitev je naletela v ameriškem senatu in parlamentu na popolno odobravanje. Senatorji in po¬ slanci so takoj po objavi ukaza zahteva¬ li čim hitrejši postopek v izdelovanju potegnil spet na vodilno mesto v Evropi. Trozveza pred prvo svetovno vojno, os pred drugo svetovno vojno — oboje za¬ dostno napotuje k sodbi, da se bo Ita¬ lija še zelo naslanjala na Nemčijo, ka¬ dar bo hotela obenem z njo tudi v bodo¬ če urejati razmere v Evropi. Trenotno pa je ves razvoj tak, da pi¬ ha Italiji v jadra. Zahodni zavezniki ri¬ nejo Italijo naprej, ker je položaj v Nemčiji tak, da bo vrednost Italije še naprej zelo visoka. Ves Balkan pa je v zadnjih letih zdrknil tako nizko, da je Italija v Jadranu in na Sredozemskem morju skoraj da na isti. visoki stopnji, kakor je bila v tistih dobah, ki jih sma¬ tra za blesteča razdobja na svoji poti. hidrogenske bombe. Ameriški in drugi strokovnjaki za atomsko energijo so po¬ dali več izjav, iz katerih je razvidno, da se svet nahaja pred velikimi dogodki, v katere ga vleče oboroževalna tekma Obeh nasprotnikov — USA in SSSR. Vatikansko glasilo Osservatore Roma¬ no” je objavilo o važnosti novega razvo¬ ja dogodkov po Trumanovem ukazu daljši članek, v katerem pravi, da “po¬ meni dejstvo, da se je USA, kot ena glavnih pobornic za mir, odločila za iz¬ delovanje hidrogenske bombe, dokaz, da svet prehaja iz mrzle vojne v oborožen konflikt.” AMERIŠKA OBRAMBA PRED NAPADOM Takoj po objavi Trumanovega ukaza o izdelovanju hidrogenske bombe je a- meriški letalski štab izdal ukaz o po¬ polni pripravljenosti ameriške zračne si¬ le za obrambo pred nepričakovanim na¬ padom. Po tem ukazu bo moralo vsako letalo, potniško ali vojaško, domače ali tuje, po radiju sporočiti najbližji vojaški sprejemni postaji svoj položaj v zraku, če bo letelo v razdalji 100 milj od atom¬ skih naprav v Tennessee, New Mexico in v državi Washington, prav tako pa tudi v slučaju, če se bo z morja pribli¬ ževalo ameriški obali med Norfolkom in Maine na 200 milj. V nasprotnem sluča¬ ju bodo ameriška letala tako letalo se¬ strelila. Ameriško obrambno ministrstvo je v svojem letnem poročilu namreč med (Nadaljevanje na 2. strani) Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 9. H. 1950 - Ano del Libertador General San Martin PISMO IZ USA Dragi g. urednik! Vi bi tedaj radili zvedeli, kako se go¬ di ameriškim Slovencem v Zedinjenih državah, kako je zlasti z novimi Ame- rikanci, kako jim je všeč nova domovi¬ na, kako so se navadili na nove razme¬ re v tej Indiji Koromandiji in kakšne vtise so dobili, ko so zares stopili na tla te obljubljene dežele sedanjega časa. Marsikak begunec si je namreč napra¬ vil tam v taborišču sliko Amerike kot dežele, kjer se cedita mleko in med. Kdo se ne spomni iz otroških let zgodb sv. pisma s sliko tistih dveh Mozesovih poslancev, ki nosita po vrnitvi iz Pale¬ stine na dolgem kolu ogromen grozd kot znamenje rodovitnosti te dežele? Vsak Amerikanec, ki je bahal po Evropi, se je zdel sestradanim taboriščnikom tak poslanec. Če ni nosil grozda, pa je nosil dolar. In zdelo se je, da v tej obljubljeni deželi naše dobe, lahko nabiraš dolarje kar mimogrede, kakor bi smukal listje z obcestnega grma. Če je kdo podvo¬ mil, da bi v stric Samovi deželi pešče¬ na piščeta kar sama v usta priletela, bi ga drugi skoro označili kot godrnja¬ ča, ki zasluži podobno kazen kot zabav¬ ljači v Mozesovem času, da namreč ne prestopi nikoli praga te čudovito pri¬ vlačne dežele, če pa je prišla kaka manj ugodna sodba iz Amerike same, soi rek¬ li, da govori nevoščljivost, tista povsod tako udomačena, pa med Slovenci še posebno gojena čednost, ki ne privošči drugemu, da bi se mu dobro godilo. Ali so postale Zedinjene države za nove slovenske Amerikance taka Indi¬ ja Koromandija? Menda ne bo nikjer zamere, če rečemo, da je malo streznje- nja prišlo nad vsakega brž, ko je sto¬ pil v tujo deželo. Naj bi bila Amerika še tako lepa, vendar je le tujina. Tuji¬ na pa je vselej mrzla. Če tudi so bili novi priseljenci v New Yorku ali v Bo¬ stonu prijazno sprejeti, če tudi so jim uradi šli na roko in čeprav sta se Ber¬ nard Ambrožič in Joža Basaj trudila, da bi šlo vse najlepše od rok, vendar si lahko mislite kakšen občutek je spre¬ letel takega novega Amerikanca, ko ga je kje v državi South Carolina pozdra¬ vil sponzor, ki mu je zagotovil bivališče in delo, v jeziku, ki ga ni prav nič ra¬ zumel. Naj je tak sponzor tudi najbolj¬ ši človek, vendar je vsaj dolgo tuj člo¬ vek. Ne samo o jeziku, ki ga vrtimo po svojih ustih, velja, da je majhen ud, pa se hvali velikih reči, tudi drugi jezik, človeška govorica, povzroča velike stva¬ ri. Za nikogar ni ravno igrača naučiti se angleškega jezika, brez katerega si v Zedinjenih državah samo pol človek, obupna pa postare zadevščina, če bi rad nekaj povedal ali razumel, pa ne gre in ne gre. Bral sem nedavno, da je tak sponzor, ki je dobil na svojo farmo (kmetijo) begunca iz Evrope, pozno po noči ves razdražen klical komisarja Har- ry Rosenfelda po telefonu v oddaljeno mesto. Pritožil se je, da ima strašne težave s svojim beguncem. “Kaj pa je naredil, da se pritožujete’’, vprašuje za¬ skrbljeni komisar .' “Nič ni naredil. Do¬ ber delavec je in rad ga imam, toda on zna samo latviško in nemško, jaz pa samo angleško in špansko!!. “Kaj mo¬ rem torej storiti za vas ’, je v zadregi vpraševal komisar. “Vsaj, kak besed¬ IZ TEDNA V TEDEN njak mi pošljite’’, je odgovoril obupani farmer. Pa včasih sponzor tudi ni samo človekoljub, ampak najprej samoljub. Ne samo v Evropi, ampak tudi v Ame¬ riki se začenja ljubezen pri samem se¬ bi. Marsikdo si je želel dobrega delav¬ ca, marsikdo tudi po ceni delavca, zato je podpisal sponzorstvo. Tak ni želel, da si begunec nasmuka dolarjev na nje¬ govem grmovju. V takih slučajih je se¬ veda novi Amerikanec še tembolj ob'- čutil, kako mrzla more biti tuja deže¬ la. Vse drugače je seveda izglodalo, ako je kdo prišel k sorodnikom. Tak se je res oddahnil od teže begunstva, ko je prestopil prag sorodnikove ali znanče- ve hiše. Vsaj navadno. Pa še tu so bi¬ li slučaji, ko ni imela besede samo lju¬ bezen do bližnjega. In kaj z medom in mlekom? Medu Amerikanci ne pojedo mnogo kljub pre- iskušenemu čebelarstvu slovenskega frančiškana v Lemontu pri Chicago pa¬ tra Johna Ferlina. Popijejo pa Ameri¬ kanci ogromno mleka. Tega torej priš¬ lekom ne manjka. Mislim, da lačen res noben begunec ni- bil v Ameriki, čeprav je nekateri imel težavo navaditi se na angleško - amerikansko kuhinjo. V mi¬ slih imam seveda tiste, ki niso prišli med Slovence. Ameriški Slovenci so namreč še zelo ohranili stari slovenski okus; mnogo bolje kot jezik. Kranj¬ ska klobasa in potica sta v Clevelandu ali v Jolietu znani in priljubljeni pri vseh prebivalcih, ne samo pri Sloven¬ cih. Ni reči dvakrat da nekega dne zagledate v velikem Websterjevem a- meriškom besednjaku besedo potica kot ameriško besedo. Kar tiče veliki grozd obljubljene dežele menim, da ni treba nobenega začudenja, da so ga Slovenci tudi v Ameriki brž iskali in se zadovo¬ ljili kar s stisnjenim. Kjer je slovenska naselbina, imate tudi slovenske tavern in salone. Ne eno gostilno, ampak na Vsakem voglu eno. V nekaterih mestih pravijo, da se deli stari slovenski rod v dve skupini, v tiste, ki imajo gostilne in v tiste, ki te gostilne vzdržujejo. Re¬ cimo, ,da je v tem nekaj opravljanja, Vendar je veliko resničnih pripovedk, kako se je slovenski narod odlikoval po Veliki iznajdlivosti v težkih borbah med suhimi in mokrimi v polpreteklem času. Dostaviti bi bilo le, da mesto vi na največkrat prevzame pivo. Da ne izgubimo kaj na alkoholu, pripravimo pivu pot z whisky — jem, ki nas spo¬ minja na slivovko, borovničevca, sa¬ djevca in kar je podobnih starokrajskih dobrot. Ali so se torej novi Amerikan¬ ci vsemu temu odpovedali? Odločno ne! Hvala Bogu, da so novi Amerikanci skoro vsi dobili eno ali drugo delo. Mno¬ go sponzorjev je bilo farmerjev, kme¬ tov, in tam je zmeraj delo in jelo. Pla¬ ča pa seveda ni velika. Zato jo je marsi¬ kdo že popihal od svojega sponzorja in si po znancih skušal dobiti delo v mestu. Nekateri pa se je tudi naveličal samo¬ te na kmetih in jo je radi tega pobral v kraj, kjer je našel kake znance. Zakon namreč nikogar ne veže, da bi moral o- stati pri deli, ki me ga je sponzor pre¬ skrbel. V listih se tu in tam bere, da so priseljenci nehvaležni sponzorjem, ko jih tako zapuste. Pa ima ta meda- ‘Borba’, glasilo KPJ ima trenutno o- stro polemiko z ameriškimi časopisi, zlasti s ‘Timesom’, o tem, ali je v FLRJ preganjanje vere ali ga ni. Na trditev, češ da je, se je namreč postavil dopis¬ nik “Timesa” in to v daljšem članku prikazal; “Borba” se obdolžitvam se¬ veda izmika ter je v poskusih izmikanja tudi navedla primer aretacije general¬ nega vikarja beograjske nadškofije g. Janeza Jenka, katerega je zaprla za¬ radi “prekupčevanja dolarjev in prikri¬ vanja oseb, iskanih od strani javnih or¬ ganov FLRJ”. Jug. vlada se je pritožila pri bolgar¬ ski zaradi pošiljanja agentov in revo¬ lucionarjev v Jugoslavijo; Svetovna ženska zveza pa je s svojega zborova¬ nja v Ziirichu poslala vladam FLRJ, Kumunije, Češko-Slovaške in Bolgarije posebno vlogo,, v kateri prosi, naj bi imenovane vlade vrnile grški vladi vse odpeljane otroke. Za naslednika Vasilju Kolarovu je bil izvoljen kot predsednik bolgarske vla¬ de Veljko Červenkov, dosedanji pod¬ predsednik in svak pok. G. Dimitrova. k De Gasperi je ob sestavi nove vlade podal njen program — vključenje it. gospodarstva v evropsko, izpolnitev do¬ govorov s Francijo, ozko sodelovanje z Anglijo in zbliževanje z zahodno Nem- ' čijo, — zatem pa kmalu sprejel Bevi" na, ko je ta po burnem sprejemu in de¬ monstracijah v Neaplju prispel v Rim na kratek obisk. — It. parlament je o- dobril vsoto 6 miljard lir za stroške “vrnitve” v Somalijo, istočasno pa tu¬ di pristal na takojšnjo odpremo čet. — It. policija je odkrila sijajno organizi¬ rano mrežo pošiljanja orožja iz Itali¬ je v Izrael; kom. listi so takoj zagna¬ li krik, češ da tudi orožje, najdeno v Sev. Italiji ob priliki nemirov okrog Modene, pripada tej mreži. ★ Zahodna Nemčija je v svoj grb spet .sprejela orla z uradno utemeljitvijo, “da je orel simbol nemške skupnosti in da je zahodna Nemčija, dasi v drugač¬ nih razmerah in postavah, vendarle pravi naslednik nekdanjega Reicha”. Vrtenje okrog Berlina je zahodne za¬ veznike pripravilo do tega, da imajo letalske sile, ki naj bi mesto spet oskr¬ bovale, ako bi bilo to potrebno, stalno v pripravi; amer. avioni samo čakajo tozadevnega naloga komisarja Mc Clo- ja. Med zahodnonemško policijo in kom. demonstranti je prišlo do ostrejšega pretepa, ko so Sovjeti nepričakovano Ija dve plati. Ako je sponzor mislil sa¬ mo izrabiti delovno silo, je delavec pač upravičen, da si poišče kaj boljšega. Na drugi strani pa bi bilo prazno tajiti, da znamo Slovenci biti tudi zbirčni in sit¬ ni. Da smo s kmetov tiščali v mesto že v starem kraju, vsak ve. Kmečki fant je mislil, da je stršano srečen tisti, ki pride v Ljubljano za policaja, mitniča¬ rja, uradnega slug itd. In sedaj tišče partizani v take službice. Kaj bi tajili? Taki smo in taki smo ostali v tujini. F. R. (Nadaljevanje s 1. strani) •drugim tudi objavilo, da je glavno skla¬ dišče atomskih bomb pri letalskem opo- - rišču Sandia blizu Albupuerque v drža¬ vi New Mexico. Zaradi nevarnosti uničevanja svetov¬ ne civilizacije z uporabo hidrogenske bombe so nekateri ameriški senatorji pričeli tudi svariti svet pred tem oro¬ žjem ter je ameriški senator McMahon postavil predlog o sklenitvi atomskega sporazuma s SSSR na podlagi ves svet obsegajočega “Marshallovega načrta”. USA naj bi se izjavila pripravljeno vlo¬ žiti v gospodarsko obnovo sveta, tudi Rusije in satelitskih držav, eno milijar- dolarjev in bi tako pritegnila države za železno zaveso s SSSR na čelu v sode¬ lovanje na vseh področjih. Dvanajst ameriških atomskih znan¬ stvenikov je objavilo spomenico, v ka¬ teri rotijo ameriško vlado, da naj nikar prva ne uporabi hidrogenske bombe v slučaju vojne. NEMEC — BRITANSKI DRŽAVLJAN IZDAL HIDROGENSKO SKRIVNOST RUSIJI Nekaj dni po objavi Trumanovega u- kaza pa je svet presenetila druga, v ne¬ katerem oziru še važnejša novica, da je britanski državljan, atomski strokov¬ njak dr. Klaus Fuchs, po rodu Nemec, izdal Sovjetski zvezi številne tajne do¬ kumente o izdelovanju atomske bombe v USA in tudi glavne podatke o izdelova¬ nju hidrogenske bombe. SSSR je po po- podatkih FBI (ameriške tajne službe) in britanske tajne policije, ki sta sode¬ lovali pri aretaciji Fuchsa, dobila tako v roke že pred več meseci potrebne po¬ datke o novi hidrogenski bombi. Fuchs se je tudi udeležil atomskih posvetov med USA, Kanado in Anglijo, prav ta¬ ko pa je bil član britanske atomske ko¬ misije, ki si je ogledovala ameriške a- tomske naprave v Los Alamos in Oak Ridge. FBI in britanska tajna služba sta se po aretaciji Fuchsa podali na lov še za drugimi sovjetskimi špijoni, ki so bi¬ li v zvezi s tem britanskim strokovnja¬ kom. Na procesu, ki ga bo britansko vrhovno sodišče pričelo proti Fuchsu po končanem lovu še drugih špijonov, bo Fuchs dobil lahko najvišjo kazen, ki je v Britaniji mogoča za špijone v atom¬ skih zadevah, namreč 14 let ječe. Fuchs je dobil pred odhodom v USA vsa po¬ trebna pooblastila britanske vlade o svoji zanesljivosti ter se zato po neka¬ terih poročilih majejo temelji sodelova¬ nja med USA, Britanijo in Kanado na atomskem polju. Poročajo tudi, da bo ameriška vlada zahtevala izročitev dr. Fuchsa, da pa ga Anglija ne namerava izročiti. V USA je najvišja kazen za atomsko špijonažo smrt. V tej špijonski aferi pa je tudi zanimivo dejstvo, da se je Fuchsov oče, nemški protestantski pastor, 14 dni pred aretacijo svojega si¬ na preselil iz Stuttgarta (ameriška co¬ na) v Leipzig (sovjetska cona), kjer je takoj dobil mesto profesorja protestan- ske teologije. SSSR IMA HIDROGENSKO BOMBO V pestrost teh teatrskih atomskih do¬ godkov se je vmešal s sovjetske strani, ki trdovratno molči k vsej stvari, samo od sovjetov podpirani nemški dnevnik “Neues Deutšchland”, ki je pisal, da je “ameriška hidrogenska bomba navaden bluf” in da “ne bo ostala monopol USA”. V potrdilo te trditve se je svet v ponedeljek znašel pred dejstvom, da je SSSR že uspelo izdelati tudi hidrogen- sko bombo, s katero da je že napravila prve poskuse 7. januarja t. 1. Poročila o tem je dobil Kenneth de Courcy, glav¬ ni urednik mesečne revije “Intelligen" ce Digest’, ki ima izvrstno organizira¬ no špijonažno službo v državah za želez¬ no zaveso in v SSSR sami. Po njegovih poročilih bo SSSR izvedla v prihodnjih mesecih še 11 poskusov z atomskimi in hidrogenskimi bombami na področju Kazaka v Sibiriji. Po teh podatkih je SSSR v izdelovanju hidrogenske bombe ze prehitela Ameriko, ki je šele pričela z izdelovanjem te bombe. SSSR da je v petih letih napravila večji napredek v atomskem razvoju, kakor USA ter ji je njena špijonska služba pomagala prehiteti Ameriko za skoraj eno leto v razvoju hidrogenske bombe. odprli nekatere prehode v mestu. Po¬ gostejše spopade, zlasti pa zmagoviti pohod vzhodnonemških komunistov na Berlin pa je napovedal dr. Schuma" cher, vodja socialistov; po njegovem mnenju naj bi se komunisti pripravlja¬ li na zavzetje mesta koncem maja le¬ tos; da do tega ne bo prišlo, morajo A- merikanci, tako pravi dr. Schumacher, imeti stalno pripravljene tankovske od¬ delke. — Ameriške čete bodo imele spet vojaške vaje. k Komaj je Bidault dobil zaupnico v parlamentu (301:384) ob priliki pro¬ računske debate, so socialisti izstopili iz vlade; Bidault je bil mnenja, da zara¬ di tega ni treba odstopiti celi vladi, pač po da jo lahko z imenovanjem no¬ vih ministrov izpopolni, kar mu je po nekaj dneh uspelo; tako sta zdaj v vla¬ di samo dve veliki stranki, Ljudsko re¬ publikansko gibanje in radikalni socia¬ listi ter nekaj neodvisnih. Bidault je v parlamentu dobil zaupnico tudi s svo¬ jim novim kabinetom. k < Volilna borba na Angleškem prehaja v vedno ostrejše ozračje in tudi izrazo¬ slovje političnih govornikov se občutno krepi. Dasi sedanja angl. vlada ne mo¬ re ničesar odločilnega podvzeti v zade¬ vah zun. politike, ker mora čakati izi¬ da volitev, vendar nekateri angl. listi odločno namigavajo na to, da bo treba v bodoči vladi močneje misliti na po¬ novno zbližanje z SSSR. — Medtem pa so poslednje angl. čete odšle iz Grčije. •— Angleške katoliške organizacije so izdale poziv vsem katoličanom, naj v s voj i delavnosti v delavskih organiza¬ cijah zahtevajo sprejetje katoliških so¬ cialnih načel v javnem življenju, zlasti pa v svojih področjih. Prav tako pa so se pod vodstvom Kardinala Griffina zbrali številni katoliki na zborovanj^ za podpiranje kat. šol. v Angliji; zbor katoličanov so motili komunisti, od ka¬ terih je eden zavpil preko mikrofona, ko ja množica v zboru klicala “Nočemo komunizma” — “Revolucija! bo prišla v šestih letih!” k Glasilo španskih falagistov je te dni objavilo fotokopijo pisma, ki ga je po¬ slal predstavnik španskih socialistov v emigraciji I. Prieto znanemu franco¬ skemu socialistu Leonu Blumu in v ka¬ terem ga prosi, naj vendarle posreduje pri Amerikancih, da ne bi šli ti naprej v svojem sodelovanju s Francom. k V ZSSR so razpisali volitve v vrhov¬ ni sovjet in sta glavna nosilca edine liste Jožef V. Stalin ter Vjačeslav M. Molotov; ‘volitve bodo 12. marca. — Vsi sovjetski listi so spet polni pisanja o miru, o akcijah za mir in o vojnih hujskačih, ki jih je treba odstraniti. — Ameriški in angleški poslanik v Mosk¬ vi pa bosta odšla na počitnice koncem februarja; oba se bosta podala na eno¬ mesečno ‘študijsko’ potovanje po deže¬ lah bližnjega vzhoda. — Iz Amerike pa sc Sovjete obdolžili antižidovskega de¬ lovanja v Vzhodni Evropi. k V Egiptu so odpravili obsedno sta¬ nje; v Južni Afriki je Malan dobil skromno večino pri glasovanju o zaupni¬ ci vladi, Judje upajo dobiti posojilo iz Anglije. Hindustanci so se v posebni vlogi obrnili na Trumana s prošnjo, naj jih zaščiti pred preganjanjem od strani muslimanske in pakistanske po¬ licije. Irak in Egipt sta odbila franco¬ ski posredovalni načrt o razdelitvi Je” ruzalema v tri zone. I Medvojni šef ameriškega urada za strateško službo v Švici, Allen W. Dul” les je izjavil, da je sovjetska vlada pri¬ čela z “mrzlo vojno” proti zaveznikom že aprila 1945, ko je Stalin poslal Tru¬ manu “najbrutalnejši brzojav kolikor smo jih sploh kdaj dobili iz Moskve.” V brzojavu je “divje” protestiral pro¬ ti pogajanjem za predajo nemške voj¬ ske v Italiji. “SSSR je bila proti vsake¬ mu miru, dokler ne bi sovjetska vojska zasedla področja ki jih je določil Kre¬ melj”. Dulles je izjavil, da so sovjeti hoteli dobiti Trst pred zavezniki, ker so se bali zavezniške okupacije prista¬ nišča, če bi pogajanja z Nemci uspela. Prekinitev pogajanj za nemško predajo je energično odbil tedanji poveljnik za Sredozemlje feldmaršal Montgomery. k V Chile-ju se je stavka električnih delavcev končala. Vlada je podala ostavko. Nova vlada je že sestavljena in so imenovani ministri že prevzeli svoje resore. ARGENTINA Proslava 137. obletnice prve San Martinove zmage v San Lorenzo je bila istočasno kot na Polju Slave tu¬ di v Capitalu. V katedi-ali je bila slo¬ vesna zahvalna služba božja, nakar so se delegacije raznih kulturnih in nacionalnih organizacij zbrale pred spomenikom Osvoboditelja. Na posta¬ ji Retiro so pa odkrili doprsni kip Generala San Martina. Prosvetni minister dr. Ivanissevich je objavil sporočilo, da bo letos pri¬ čel šolski pouk na vseh ljudskih in srednjih šolah v Argentini dne 13. marca. Prosvetna uprava bo letos iz¬ dala tudi dijaški koledarček. Ministrstvo za poljedeljstvo v svo¬ jem januarskem poročilu navaja, da je suša povzročila škodo predvsem koruzi, sončnicam in pa lucerni. Ško¬ do cenijo od 30—50 odstotkov. Holandski princ Bernard, soprog kraljice Julijane, bo 18. t. m. prispel na obisk v Argentino, kjer bo gost predsednika republike generala Jua¬ na D. Perona. Poštno ministrstvo je objavilo, da da bo za stoto obletnico smrti Osvo¬ boditelja argentinska poštna uprava izdala nove spominske znamke Gene¬ rala San Martina. Ob. tej priliki bo v Buenos Airesu tudi mednarodna fila¬ telistična razstava. Aleksander de Severski, znani a- meriški letalski strokovnjak, ki se je že lani dalj časa mudil v Argentini, je prišel na povabilo predsednika ge¬ nerala Juana D. Perona znova v Ar¬ gentino. Avenido Juan B. Justo je mestna občina v Capitalu prekrstila v Aveni¬ do 17 de Octubre. Finančno ministrstvo je objavilo sporočilo, da so nove hranilne vloge v poštni hranilnici v mesecu janua¬ rju dosegle višino 70 milijonov pe¬ sov. Povprečno je bilo vsak dan vlo¬ ženih hranilnih vlog za okoli 3 mili¬ jone pesov. Let. znesek januarskih hranilnih vlog presega za 20 milijo¬ nov pesov višino hranilnih vlog me¬ seca jan. 1949. Prometno ministrstvo opozarja ob¬ činstvo, da mora imeti vsak potnik na železnici vozovnico pri sebi. Doga¬ jalo se je namreč, da je pri skupin¬ skih potovanjih imela ena oseba pri sebi vozovnice za ostale potnike, s čemer je pa otežkočena kontrola sprevodniku. Pri družinah ima pa lahko še nadalje vozovnice za vse člane ena oseba. Nacionalna področja bodo kmalu dobila enak položaj, kakor ga imajo province. Imela bodo tudi svoje pos¬ lance v kongresu. Tako je izjavil mi¬ nister za politične zadeve pri pred¬ sedstvu vlade dr. Roman A. Subiza. V Rosario je priplula na obisk an¬ gleška vojna ladja “Sparrovv”. Po¬ sadka ladje je s kapitanom na čelu ob navzočnosti predstavnikov argen¬ tinskih oborožinih sil položila venec na spomenik Generalu San Martinu. Argentinske vojaške oblasti priprav¬ ljajo svojim angleškim vojaškim go¬ stom več pozdravnih večerov. V Capitalu zaradi svetega leta le¬ tos ne bo oficielnega karnevalskega sprevoda. Hipotekarna banka je sporočila, da je pripravljena dati nove ugodnosti stavbnim zadrugam pri zidanju hiš za svoje člane. S tem hoče samo po¬ večati stavbno delavnost. Vsi argentinski vlaki, ki odhajajo iz Capitala v notranjost republike, oddaljeno nad 200 km., bodo imeli knjižnice. V njej bodo imeli potniki na razpolago razne knjige in revije. V Buenos Airesu se mudi avstral¬ ska trgovinska delegacij^, ki ima dnevno sestanke s predstavniki ar¬ gentinske vlade za sklenitev trgovin¬ ske pogodbe med obema državama. Istočasno so pa v Bs. Airesu tudi po¬ gajanja s predstavniki angleške vla¬ de za določitev nove cene za argen¬ tinsko meso. Belgijska trgovinska delegacija pa pravtako v Buenos Ai¬ resu z argent. vladnimi delegati pri¬ pravlja novo argent.-belgijsko trgo¬ vinsko pogodbo. V Buenos Aires je prispela delega¬ cija UNO, ki v posameznih državah preučuje vprašanje prehrane in po¬ ljedeljske proizvodnje. Pri zadnjih tekmah z jadrnicami med Buenos Airesom in Rio de Janei- rom je sodelovalo 5 držav — od ev¬ ropskih Anglija in Nemčija. Prva je prišla na cilj argentinska jadrnica Fjord III. Buenos Aires, 9. II. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Novice iz Slovenije Odkup mleka po zatrjevanju komuni¬ stičnih oblastnikov doma v letu 1949 ni bil zadovoljiv. Pri nobenem odkupu “malomarnost’ ni prišla v toliki meri do izraza kot pri odkupu mleka. Komu¬ nisti sedaj vso odgovornost za to zvra- čajo na svoje “ljudske’ odbore in jim očitajo, da niso pravočasno ali pa sploh ne zadolžili proizvajalcev, v kolikor so pa bile, so bile samo na papirju, mle¬ ka pa ni bilo nikjer. Nastavili so sicer lepo število zbiralcev, ki pa niso dela¬ li drugo, kakor sprejemali mleko od ti¬ stih kmetov, ki so ga sami prinesli. Po¬ sebno “slabi’’ so okraji Celje z 61 odst., Grosuplje z 51 odst. Dravograd s 47 odst., Poljčane s 38 odst “realizacije plana”. Zato so pa tudi za novo leto u- darili po “kulakih ’ in so tudi za mle¬ ko predvideli obvezen odkup. Za to bo¬ do izdali tudi posebno odredbo. V Črničah je nedavno vsa vas slavi¬ la demantno poroko Jožefa Podgornika in Terezije roj. Lojk. G. Lojk je bil povsod zelo znan kot dolgoletni poštar. To službo je vestno opravljal polnih 35 let. V Lescah je preddelavec Tonejc, več¬ kratni udarnik v tovarni verig izvršil petletni načrt v treh letih. Vsekakor značilno, da so tako pridni za kovanje verig. Ljudje bi pač mnogo bolj potre¬ bovali glavnikov, čevljev, obleke in pe¬ rila. Prehrana političnih kaznjencev v Slo¬ veniji je vseskozi nezadostna in vsi ti reveži v zaporih stradajo. Tako je n. pr. Vinko Zor, dolgoletni tajnik Prosvetne zveze v Ljubljani, katerega so titovci, kakor znano obsodili na večletno za porno kazen zaradi zvez z zahodnimi zavezniki, v zaporu že močno opešal. V Mengšu je umrl duhovnik Anton Plevnik. Po rojstvu je bil Belokranjec iz Črnomlja. Dosegel je starost 60 let. V Ljubljani je 15. jan. prišel iz za¬ porov stolni kanonik, znani slov. skla¬ datelj dr. France Kimovec. Titovci so ga imeli zaprtega dalj časa. V Ljubljani so letos dobili sneg še¬ le v drugi polovici januarja. Zapadlo ga je 30 cm. visoko. Otroci so seveda imeli svoje veselje, starši pa manj, ker so drvarnice skoro povsod prazne in ni kurjave Proti koncu januarja je zapad¬ lo še več snega in ga imajo sedaj nad pol metra. Pritisnil je tudi hud mraz. V goričkem “Katoliškem glasu” piše Stanko Stanič goriške spomine na Iva¬ na Groharja in ugotavlja, da je Grohar na svojem begu iz Ljubljane ob koncu stoletja naslikal sliko Sv. Družine v župnišču v Kamnjah ter cerkev in pres- biterij v Logu pod Mangartom, kar je ugotovil na podlagi prič in obračuna v škofijskem arhivu. V Jugoslaviji je bilo v prvih 10 me¬ secih lanskega leta 6718 požarov, ki so povzročili 443,582.293 dinarjev škode. To je izjavil v skupščini v Belgradu ti- tov notranji minister in šef Ozne Ran- kovič. Umrl je Leon Souvan, st. Pokopali so ga na Homcu 2. januarja. V Ljubljani je preminula Marija Zajec, vdova po znanem optiku Zajcu. Pokopali so jo 8. jan. V Lokavcu pri Ajdovščini je pa umrla Alojzija Furlan, vzorna krščan¬ ska mati in znana babica v celem okra¬ ju. Več njenih sinov se je posvetilo du- hovskemu stanu. Znan je bil posebno p. Edmund, frančiškan v Hočah, kjer je tudi pokopan. Njenega moža, ki je bil znan po celi vipavski dolini, so ubili med vojno leta 1943. Na Štefanje se je zbralo več cerkve¬ nih pevskih zborov v Bazovici, kjer so priredili božični koncert. Sodelovali so zbori iz Sv. Antona, iz Opčin, iz Mač- kovelj, Doline in domači bazoviški. V Tomaju se je nedavno zrušil cerk¬ veni zvonik, ki je bil poškodovan med vojno. Zvonik se je sesul ponoči in zato ni bilo človeških žrtev. Nagrade. V Sloveniji so razdelili na¬ grade za najboljša književna dela, skladbe in dela upodabljajoče umetno¬ sti. Prve in druge nagrade za najbolj¬ šo povest ali daljši roman niso podelili nikomur. Tretjo nagrado, 20.000 dina¬ rjev, je dobil Mimi Malenšek; iz Jesenic za svoje delo “Kovinarji. Za celovečer¬ no dramsko delo pravtako niso dodelili prve in druge nagrade. Tretjo nagrado je pa prejela Fele Marija iz Slovenj- gradca za delo “Punt pod planino**. Prve nagrade niso podelili tudi za sim¬ fonično delo. Drugo nagralo je pa dobil Blaž Arnič za simfonijo “Vojna In mir”. To je bilo tudi edino delo, ki je bilo poslano v natečaj. Za slikarska dela so prejeli nagrade. Prvo Nande Vidmar za delo “Odkup” (20.000), drugo nagrado, 15.000 din, je dobil Drago Vidmar za delo “Pohod partizanov”, tretjo pa Ludvik Zadravec za delo “Mariborska hidrocentrala”. Za kiparska dela so bile razdeljene slede¬ če nagrade: Prvo je dobil Alojzij Ko¬ govšek za kip “Rudar”, (35.000), dru¬ go nagrado 25.000 din Tone Kralj za kip “Sejalec”, tretjo nagrado pa Milan Vojska za kip “Brigadirka”. Vsa na¬ grajena slikarska in kiparska dela so odkupili. Odkupili so tudi delo slikarja Garjupa “Žužemberk”. Slovenci v Argentini Buenos Aires, 8. februarja. Slovenska nova maša v Buenos' Airesu V nedeljo, 12. t. m. bo imel na Bel- grano, kjer imajo Slovenci vsako nede¬ ljo svojo mašo, prvo daritev Bogu naš rojak, novomašnik g. Janez Ogrin. No- vomašnik Ogrin se je rodil 15. junija 1923 leta v Ljubljani. Osnovno šolo in gimnazijo je študiral v Ljubljani, kjer je vstopil tudi v bogoslovje. V tujini je delil usodo z ostalimi slov. begunci. Bo¬ goslovne študije je nadaljeval najprej v Pragli, nato pa v Briksnu v Italiji, dokončal jih je pa v San Luisu v Ar¬ gentini, kjer je prejel mašniško posve¬ čenje 5. februarja t. 1. Novomašniku želimo obilo božjega blagoslova na nje¬ govi novi življenski poti! Nova prednica v zavodu šolskih sester na Paternalu Dne 5. februarja je prevzela predstoj- ništvo hiše Šolskih sester na Paternalu sestra Lavrencija, ki je prej delovala dolgo vrsto let v Formozi. Na novem mestu jo lepo pozdravljamo in ji želimo mnogo uspehov. Desetletnica Slovenske Krajine Naši prekmurski rojaki bodo desetlet¬ nico obstoja svojega društva obhajali 12. februarja s sveto mašo na Avella- nedi, popoldne pa z veselico na društve¬ nem zemljišču. Kdor na asado ne bi mo¬ gel priti opoldne, lahko pride tja tudi pozneje, t. j. popoldne ob treh. Odhod slov. skupine v Neuquen. Vče¬ raj zjutraj je odšla v Plaza Huincul v Neuquenu skupina 33 slov. zidarjev, zi¬ darskih pomočnikov in delavcev gradit razne stavbe, ki so v načrtu za izvedbo velikih javnih del. Skupino vodi g. ing. Tavčar. Osebne novice Družinska sreča. Ing. Maks in Maj¬ da Ocvirk sta dobila hčerkico. Čestita¬ mo! t Anton Lipičar. V Leupi nad Kana¬ lom je 6. januarja umrl vzoren krščan¬ ski mož Anton Lipičar. Pokojnik ni mogel preboleti razočaranja, ki ga je trpeča Goriška doživela z “osvoboditvi¬ jo”. Pri pogrebu so bili trije duhovniki in množica ljudstva, ki je tako izpričalo spoštovanje vzornemu narodnjaku, ki je bil steber slovenstva v Leupi. Doma zapušča ženo in 6 otrok, 3 sestre in e- nega brata. V Argentini je en brat in ena sestra, vdova, katere sin Emil Škrt, je imel lani novo mašo kot laza¬ rist in je sedaj v Lujanu. Obletnica za pok. Filo Balaža je bila 29. januarja na Avellanedi. Rajni je bil vsem Prekmurcem znan kot “markoš- ki” učitelj in imajo nanj lepe spomine, katerim je bil učitelj, svetovalec in do¬ brotnik. Obilna udeležba pri maši je bi¬ la dokaz njegove priljubljenosti. Desetletnica smrti rajnega g. Jožeta Kastelica bo 8. marca. Maša za pokojni¬ ka bo 5. marca na Belgrano 3863 ob de¬ seti uri. V Mendozi pa bo sv. maša zanj na kraju in ob| uri vsakonedeljske služ¬ be božje. S tem spreminjamo prvotno obvestilo. Prijateljski obisk. Mendoza, 19. jan. Pretekli teden smo imeli na obisku v Mendozi našega rojaka dr. Franca Lu- skarja, ki opravlja svoj zdravniški po¬ klic v 350 km oddaljenem kraju Malar- giie. Gospod doktor se je rad odzval proš¬ nji Društva Slovencev ter je na društ¬ venem sestanku v poljudno kramljajoči obliki opisal zdravstvene razmere v na¬ ši provinci, kakor jih je sam prepoznal v svoji dosedanji praksi. Opisal je tudi najobičajnejša, značilna obolenja v pod¬ nebnem pasu mendoške province. Za vse posamezne primere je dal udeležen¬ cem sestanka tudi najpotrebnejša prak¬ tična navodila. G. doktorju so bili naši ljudje za vsa navodila hvaležni, poseb¬ no še naše mamice s svojimi dojenčki. Hvala Bogu, posebnih bolezenskih težav med našimi ljudmi v tej provinci dose- daj še ni bilo. Včasih se sicer še poka- TONE IN JAKA "Marsikaj slišim, kako ste praznova¬ li 29. novembra obletnico Titove vlade. Rad bi zvedel pravo besedo o tem iz tvojih ust, “je dejal Tone. “Kako je bilo? Saj veš, da vsak po svoje Boga moli. Mi se pokrižamo in pokleknemo, Turek počene in se kla¬ nja, Lah se postavi pokoncu in prekri¬ ža roke na hrbtu, Argentinec pa poro¬ tna v Lujan,” razlaga Jaka. “Da, to že vem. Sveče in devetdnevni- ce sv. Roku, sv. Kajetanu, Judi Tade¬ ju, Mariji v Novi Pompeji in Lujanu,” je nadeljeval Tone. “Naši rdeči so si pa napravili nove bogove, kot vedno, kadar ljudje pravega Boga odstavijo, ker brez “bogov” človek ne more ob¬ stati. Tito je bil najprej “blažen” v rdečem raju. Sedaj so ga pa postavili na najvišji tron in so iz njega napra¬ vili “boga”. Njega zdaj časte in nje- OBVESTILO STAVBIŠČA V LANUSU Kupcem štavbišč iz druge in tretje skupine je znano, da tečejo v smislu po¬ gojev kupne pogodbe 6% obresti od ne¬ plačanega ostanka kupnine. Zapadlost obresti je četrtletna in je določena na 1. december, 1. marc, 1. junij in 1. sep¬ tember. — Mnogo kupcev je to svojo ob¬ veznost izvršilo, ostale pa prosimo, da jo izvrše po možnosti v tekočem me¬ secu. Vnovič apeliramo pri tej priliki na kupce; da v lastnem interesu in v inte¬ resu vseh udeležencev poravnajo kupni¬ no, kolikor največ jim razmere dopu¬ ščajo. Rešili bodo sebe plačevanja ob¬ resti in pripomogli k čimprejšnji uredit¬ vi celotne zadeve. Razdelitev štavbišč, v kolikor se še ni izvršila, bo urejena v mesecu februa¬ rju po našem inženjerju. — Na mesto samo v Lanus naj pa pridejo kupci v torek dne 21. februarja t. 1., in sicer: za manzane C, D in E ob 15. uri 30 min., za manzane K, L in M pa ob 16. uri 30 min. Tukaj bo vsak kupec prevzel svoje stavbišče, ki mu ga bo pokazal inženjer, v svojo posest in popolno last. Torek dne 21. t. m. je pustni torek, ko praznuje pretežna večina tukajšnjih prebivalcev in porablja ta dan za svo¬ je razveseljevanje. Mi pa bomo praz¬ novanje združili s koristnim poslom, ki bo vsem kupcem pozvročil svojevrstno veselje ob ustvarjanju početkov lastne¬ ga doma v novi domovini. Kdor bi bil zares nujno zadržan, naj pošlje k delitvi svojega zastopnika. Opozorite na razdelitev tudi one, ki niso naročniki lista. — Pri tej priliki vnovič priporočamo interesentom, naj si naročijo Svob. Slovenijo, ker bomo — kot doslej — objavljali v tem listu vsa sporočila v naši zadevi. žejo posledice pomankljive prehrane in drugih težavnih okoliščin iz zadnjih be¬ gunskih let, a posebno težkih obolenj v naši skupnosti doslej še nismo imeli. gov tron podpirajo. Seveda, če bo ko¬ nec Tita, bo konec tudi njegove vere; prazno pa bo tudi korito, iz katerega se sedaj krmijo. To bo pa zanje zelo ne všečna stvar. Lep svinjak so napra¬ vili iz naše domovine!” “Preveč oster si,” je ugovarjal Jaka. “Ne rečem, da ni res, kar trdiš, toda povej malo bolj lepo. Poglej; če bi pri¬ šel na vaš vrt sosedov pastir pri be¬ lem dnevu in bi posekal najlepše dre¬ vesce, primaruha, kako bi ga oče na- brisal! Pa pride voluhar in drevesce iz- podreže v koreninah in se posuši. In kar je, je! Zlepa in počasi nam morate pa¬ met bistriti. Mi smo bili navdušeni pa- triotje in smo želeli, da bi bila domo¬ vina rešena tujega jarma. G. Janez nam je odpiral oči, toda pri divjanju proti njemu; in za Tita in med navduše¬ njem, ki nam ga je prinesel general Ilič in za njim Pirc, je marsikdo podle¬ gel bojazni, dai bi ga ne imenovali “far¬ skega podprepnika”. Osvoboditev O. F., narodni heroji in vrag vzemi vso besed¬ no navlako, ki nam jo je “Slovenski Glas” serviral. Veš, Tone, počasi, ne prenaglo, če ne boš tak kot Jelovčan, ki se ga spomnim od doma, tistega Pod Hribom, ki je tako hitel, da je vse žito požel zeleno, samo ajdo belo. Na¬ glica ni nikjer dobra”. “Ti, Jaka, si se že preveč potujil. Za¬ čela sva razgovor o prazniku 29. no¬ vembra, sedaj sva jo pa zavozila v ajdo. Torej k stvari nazaj!” je opomnil To¬ ne. “Nisem je ne zavozil. Le to sem ho¬ tel reči: Počasi! Po malem! Zato, da vidiš, kako vse po malem zori in bo do¬ zorelo tudi to-le naše “titovstvo”. Zbrali smo se, tako že le napol navdu¬ šeni. Več iz radovednosti. Gozd foto¬ grafov, veliko muzikantov in tudi fll- mali so vso stvar. Tedaj pa je pribrzel gosposki avto. Hm, splača se biti po¬ slanik “ljudske republike” Seveda, je bi¬ lo ploskanja in kričanja. Potem je bil program. Nekaj je bilo na sporedu, kar se mi je res prileglo. Zbor, naš nekdaj slavni in mogočni zbor, je zapel: ‘Oj zemlja širna, zemlja lepa, — ti vsa si' bila moja last, — zdaj ozka klet¬ ka me oklepa, — ko vjel sem se v nes¬ rečno past.” “Ali ni to lepo! Gregorčič je bil res prerok!” ‘Pristrigli, oh, so mi peroti, — da ni mi moči v sinji zrak, — čez hrib in dol — gorje siroti —ne nosi več me vzlet krepak,” je nadeljaval Jaka. “Lepo, lepo! Torej je le res, da so se začeli zavedati v kakšno ječo so padli”. “Zato pravim, da naglica ni nikjer dobra! Saj ljudje sami gledajo in poslu¬ šajo,” je nadaljeval Jaka. “In da si ga, videl Pirca, kako ga je ta pesem ganila. Ujetega ptiča tožba! Kako ganljivo! In prav za praznik osme obletnice, ko je bil naš narod “osvobojen”. No, pa Firc se je kletke že naveličal. Kletka je pač le kletka, čeprav je v njej srebrna skledica ali zlato koritce. Pirc že ve, zakaj mačka ne je fižola, kadar gre miši lovit.” Jaka se je zadovoljno sme¬ jal, Tone pa še bolj. HUGO WAST 5. IVANA TABOR POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM V začetku XIX. veka se je rodilo v Evropi 38 otrok na vsakih tisoč prebi¬ valcev, umrlo pa 28. Saldo je bil deset na tisoč v korist rojstev. Stotrideset let pozneje, leta 1930, se jih je rodilo pri istem številu prebivalstva 19 in umrlo 14. Pomnožitev se je zmanjšala na po¬ lovico. Pol veka pozneje — 1980 — (ma¬ lo pred prikaznijo Voltairja, ki je po¬ stal mora za očeta Placida) ni povpreč¬ no število rojstev na vsem svetu pre¬ koračilo 3 na tisoč, smrti pa 7. Se pravi: človeštvo je izgubilo na vsakih tisoč lju¬ di 4, ne da bi se pomnožilo. Zemlja, ki je skozi sedemdeset vekov od prvega človeškega para dalje gledala le rasti svoj zaklad krvi, možgan in me¬ sa, je začela izgubljati ta svoj kapital vsako leto za kakšnih deset miljonov. Vse to je bila’posledica vstrajne škan¬ dalozne propagande malthuzianizma, ki je agitiral s svojo znanstveno pobarva- nostjo in se koristil iz vsesplošnega “strahu pred otroki”: ti da namreč sa¬ mo komplicirajo življenje in ovirajo star¬ še, da ne morejo v polnosti živeti vseh radosti življenja. Ob veljavo so prišle družine, ki so imele več kot enega otroka. Starše pa, ki so imeli tri otroka, so naravnost sme¬ šili. Prvi otrok je bil pač sad greha, drugi — nepazljivosti, tretji... bolje bi bilo, da si vdeneš vrat v mlinski kamen in se vržeš na dno morja.. . Pri narodih stare kulture in starih izrodkov je prišla v navado sterilizacija po medsobojnem sporazumu novoporo- čencev. Taka sterilizacija je bila celo priljubljena zaradi manjše novarnosti obolelosti organskih delov. Nemčija, ki je v letu 1940 imela 85 milijonov prebivalcev, je pol veka pozneje štela več ljudi kot 60 milijonov, med katerimi so imeli večino starci med 50 in 150 leti; pogrešali pa so otroke. Mogočni nemški imperij se je začel sušiti kakor drevo, ki ga grize črv. Eugenezija — skrb za zdrav rod ?. .. Iste pojave je bilo lahko opažati pri drugih narodih z veliko izobrazbo pa z malo vere... Francija, v kateri je bil na novo vz¬ postavljen prestol svetega Ludvika, je spravila svoje prebivalstvo na 20 mi¬ lijonov; polovico starcev. Anglija se je po težkih trudih ohranila na 30 milijo¬ nih. Združene Države Amerike so padle za 80 milijonov! Malthus!... Samo Italija, ki je ohranila svojo plod¬ nost, — (edini blagoslov, katerega člo¬ veška družba ni bila oropana ne po iz¬ virnem grehu ne po vesoljnem potopu!) — se je dvignila na 200 miljonov v vsem imperiju, kajti imela je kolonije v Evro¬ pi, Afriki, Aziji in Oceaniji. Japonska je bila tudi rodovitna ter je bila na tem, da obnovi mongolski imperij Džingiskana; obvladala je že polovico Azije. Brazilski imperij je segal od izliva Orinoca, meje Velike Kolumbije, pa do Rio de la Plate, ter se je polastil Bande Oriental, to je Uruguaya in Paraguaya; s tem je -zaokrožila prebivalstvo na okrog 150 milijonov, gospodarjev naj¬ bolj plodovitih in raznorodnih vlasti sveta. Na severu Južne Amerike so bile dr¬ žave Velika Kolumbija, Venezuela in Ekvador; na Pacifiku je vladal Imperij Inkov, ki sta ga obnovila Peru in Boli¬ vija. Argentinska mapa pa je utrpela mno¬ go sprememb zaradi ene izmed največ¬ jih vojn v —Evropi. Chile je dobilo tako zaželjen izhod na Atlantsko morje: pripadle so mu vsa Ognjena zemlja, provinca Santa Cruz in Malvinski otoki, ki jih evropski narodi niso mogli obdržati. Argentina ni bila v stanju, da bi se ji jezno uprla in je odstopila pravice do njih. Državniki celo pravijo, da bi mo¬ rala biti vesela, da ni na jugu izgubila več zemlje, in da je na severu ohranila province. Bilo je koncem meseca maja 1988. Toda niti v Buenos Airesu niti kje drugje na svetu niso temu mesecu več pravili maj. kajti med drugimi novostmi je bila tudi — sprememba koledarja. Leto je imelo odslej 13 mesecev po 28 dni. Reforma je bila sklenjena leta 1955, Petnajst let potem, ko se je Zveza Naro¬ dov v Ženevi na obrežju jezera-sama razpustila, kajti začela se je velika voj¬ ska med narodi, tistimi, ki so sebe ime¬ novali Novi Red in onimi, ki so se zva¬ li Demokracija. Ko se je ta vojska kon¬ čala, je bil petnajst let mir. Diploma¬ ti so se dolgočasili v brezdelju in soproge princev tudi. Nekega dne takega dolgo¬ časja je štirideset soprog štiridesetih prvih ministrov najrazličnejših držav vzelo svoje zrakoplove, ki so imeli hitrost 1,200 km na uro, in se zbralo na nekem otoku carolinskega otočja na Pacifiku z imenom Otok razbojnikov; tam je bil istočasno tudi sestanek finančnih stro¬ kovnjakov, na katerem naj bi ustvarili mednarodni denar namesto dosedanjega zlata. Med tem ko so finančniki sklepali o denarju, so one odstranile gregorjanski koledar, ki je delal težave pri mednarod¬ nih trgovskih poslih zaradi neenake raz¬ deljenosti dni po mesecih (28, 30, 31 dni!). Resnica je, da so se že nekaj č asa sem velike tvrdke v Severni Ameriki za¬ vzemale privatno za spremembo koleda¬ rja na 13 mesecev, po štiri tedne, z enim praznim dnevom na koncu leta ali z dve¬ ma v prestopnih letih. Nekaj podobnega koledarju, kakor ga je iznašel francoski filozof August Com- te, ki je imenoval 13 mesecev z imeni modrijanov in državnih junakov. V tem pogledu pa je bil kongres šti¬ ridesetih soprog različnega mnenja, kaj¬ ti ko je bilo treba preimenovati mesec junij, ka ga je August Comte označil, “Sv. Pavel”, se je začela velika debata. Vse so bile zato, da se drugi mesec — februar — imenuje Homer in trinajsti Bichat, čeprav niso vedele mnoge ne kdo je bil prvi ne kdo drugi. Toda sv. Pavel se jim ni zdel neprimeren za take veliko čast. Da bi preprečile razdor, so gospe skle¬ nile prenehati z zgodovinskimi osebami in imenovati mesece z imeni, kakor so jih v srednjem veku dajali Templarskim vitezom: Nišam, Tab, Šivan, Tamuz, Aab, Elul, Tischri, Marshevan, Cislev, Tabeth, Sehabet, Adar, Veadar; imena, ki so jih vporabljali judje že tisoč let. Sklenile sc ukiniti tudi imena dni v tednu ter jih preimenovati v številke: prvi, dru¬ gi, tretji... razen sobote, ki je ohranila svoje ime... Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 9. II. 1950 - Ano del Libertador General San Martin DOBER TEK! . Ta teden bomo postavili na mizo: NEDELJA: — Kosilo: paradižniko¬ va juha — telečje zarebrnice — ocvrt krompir — zelena solata —- kavin jež; Večerja: telečje zarebrnica (od opold¬ ne) — stročji fižol v solati. PONEDELJEK: — Kosilo: riževa ju¬ ha — sesekljana pečenka — solata — breskvin kompot — Večerja: pljučka v obari — kruhovi cmoki —• kompot. TOREK. — Kosilo, možganova juha — polnjeni paradižniki — biskvit, polit s čokoladno kremo -—• Večerja: safala¬ de s čebulo, oljem in kisom — čaj z bi¬ skvitom ,od opoldne). SREDA. — Kosilo: goveja juha z jetrnimi cmoki — govedina — polnje¬ ne kumare — krompirjev pire — Ve¬ čerja: beefova konzerva z jajci — zele¬ na solata — kava. ČETRTEK: — Kosilo svinjski golaž s polento — jabolčni kompot — Veče¬ rja prepražena polenta (od opoldne) — kislo mleko. PETEK: — Kosilo: fižolova juha — goveji zrezki z jajcem — solata —< zdro¬ bov narastek — Večerja: fižol v solati ■— sir — sadje. SOBOTA: — Kosilo goveji zrezki z nadevom — prisiljeno zelje — črna ka¬ va — sadje — Večerja: narezek z gor¬ čico — trdo kuhana jajca — čaj. »AHILA Živila, tekstilno blago in zdravila pošiljamo v vse države. Iz Buenos Airesa pošiljamo zavitke do 5 kg kakor doslej še nadalje v vse države in sicer z rabljeno obleko, z novo obleko in živili. P A N E T M ij Cia. DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810 P © r a s m - n a jr t r a ar o črnin o 2 SLOVENCI t ANGLIJA Prvi Slovenec doktoriral na univerzi v Cambridge-u. London, v začetku jan. Dne 26. nov. 1949 je na univerzi v Cambridge-u napravil doktorat iz filo¬ zofije biv. urednik “Slovenca” dr. Aloj¬ zij Kuhar, ki je bil med drugo svetov¬ no vojno jugoslov. poslanik pri london¬ ski poljski vladi. Dr. Kuhar je prvi Slo¬ venec, ki je študiral na tej univerzi in prvi Slovenec, ki/ je na njej dosegel tu¬ di doktorat. Za doktorat je vseuč. sena¬ tu predložil disertacijo o temi: “Po- kristjanjanje Slovencev in njega vpliv na razvoj nemško - slovenske jezikovne meje”. Disertacija je Obsežno znanstve¬ no delo ter obsega 450 str. teksta in 800 strani opomb. Je to tudi prvo večje de¬ lo napisano v angleščini o naši zgodo¬ vini poleg dr. Vošnjakove knjige: Slo- venia a Bulwark against Germanv” iz leta 1917. Iskreno čestitamo! KANADA Guelpli, 24. jan. Pismo iz Kanade. Zima v Kanadi Sedaj smo sredi zime. Ni tako huda kot smo si jo predstavljali v Evropi že ob sami omembi Kanade. Zima s sne¬ gom pa je le. Letošnja zima je pa ne¬ kaj posebnega. Kanadčani sami trdijo, : da takih zimskih dni še ne pomnijo. Na mesto h adega mraza in snega imamo zelo pogosto dež z velikimi poplavami. Sredi januarja je nekaj dni divjal pre¬ ko v«e Severne Amerike močan mrzel vetfar. Odlaša se brezposelnost Več preglavic, kakor zima, dela nam novoneseljencem vedno bolj naraščajo ča brezposelnost. Lansko leto ob tem času so naši fantje kar v skupinah pri¬ hajali iz gozdov na severu v Toronto in druga mesta v južnem Ontariju, le¬ tos pa je vsak tak korak zelo tvegan. Vsakdo je srečen, da ima delo, čeprav KROJAŠTV O JOŽE PRAZNIK Svoje cenjene stranke obveščam, da sem se preselil. Vljudno Vas naprošam, da me sedaj obiskujete na novem stanovanju, ki je v isti ulici kot staro, samo tri kvadre na levo. Če me pa slučajno ne bi mogli najti, vprašajte po družini Barbato. Slovenskim rojakom se priporoča za vsa v krojaško stroko spadajoča dela. JOŽE PRAZNIK V I E Y T E S 454 Dpto. A BANFIELD F.C.N.G.Roca P O SVETU je težko in tudi slabše plačano. Posre¬ dovalni urad za delo je prejšnji teden objavil, da je v Torontu okrog 13 tisoč brezposelnih, v Hamiltonu 4.500, nad 2,0000 v Londonu Windsorju in Kitche- nerju, okrog 1.000 V Guelphu in drugih manjših mestih. V drugih provincah je brezposelnost še večja. Tudi nekaj de¬ setin naših fantov je trenutno brez de¬ la. Napovedujejo pa, da se bo položaj spomladi zboljšal. Brezposelni prejema¬ jo skozi dva meseca skromno podporo v znesku $ 18 na teden če so vsaj 180 delovnih dni nepretrgoma plačevali v sklad za brezposelne 1 odstotek svoje¬ ga zaslužka. Ta podpora zadošča sam¬ cu, nikakor pa ne delavcu, ki ima dru¬ žino. Vlada doslej v vprašanju brezpo¬ selnosti ni še storila ničesar, pač pa so komunisti že začeli organizirati te brez¬ poselne delavce v vseh večjih mestih. V Torontu in Hamiltonu so priredili nekaj izzivalnih demonstracij. Versko in kulturno življenje “Božja beseda” Že trikrat je izšel verski listič: Bo¬ žja beseda. Prvikrat 20. novembra 1949 in potem vsakega dvajsetega v mesecu. Takega lista smo bili potrebni. Še bolj pa oni, ki žive daleč vstran od slov. sku¬ pin. “Božjo besedo” izdaja dr. Jakob Kolarič. Prinaša nam nedeljske in praz- niške misli, pa tudi novice iz vsega kat. sveta. Prosvetni večeri. V novembru so v Torontu začeli s prosvetnimi večeri. Petje in recitacije poživljajo sestanke. Glavna točka je predavanje. Na prvem večeru je govo¬ ril dr. Kolarič o krščanskem pojmova¬ nju zakona in njegovih namenov. V de¬ cembru je imel predavanje g. Jože Gjoekoš. V januarju je pa slov. redov¬ nica, misijonarka opisala kit, misijone. Sestanki so enkrat na mesec. Knjižnica. Tudi skromno knjižnico že imamo. Pri družini Hajdinjakovih v Torontu je spravljenih 350 knjig. Največ knjig so darovali stari slov. naseljenci iz Cleve¬ landa.' CERKEV S slovensko nedeljsko mašo so se to¬ rontski Slovenci preselili. Prej so hodi¬ li vsako drugo nedeljo v poljsko cerkev, kjer so imeli slov. službo božjo. Vrstili so se s Hrvati. Sedaj imajo Slovenci GG. LAH Ladislav, LAH Leopold, LAH Marjan in LAH Franc naj spo- roče IRO uradu: Calle Guido 2499ji., Buenos Aires svoje naslove, oziroma če stanujejo v Buenos Airesu, naj se osebno zglase na imenovanem uradu zaradi zelo važne zadeve. Vse rojake obveščam, da sem od¬ prl lastno krojaško delavnico. Izdelu¬ jem obleke za moške in kostume ter plašče za dame. ANTON KOMIDAR Calle Espana 447, Jose Ingenieros, Prov. Bs. Aires. skupno mašo v italijanski cerkvi Kar- melske Matere božje vsako nedeljo. Ker je težko najti cerkev za službo božjo in tudi dvorano za sestanke in pri¬ reditve, so začeli naši ljudje misliti na slovenski dom. Na prvem prosvetnem večeru je bila že prva nabirka za našo cerkev in dvorano. Ta dom bo potem središče ne samo Slovencev, ki žive v Torontu, ampak vseh Slovencev v Ka¬ nadi. SLOVENSKE POROKE V zadnjem času so se v Kanadi poro¬ čili: Jože Grebenc je vzel Marijo Jakše. Oba sta iz Velikih Lašč; Blaž Potnčnik iz Ljubljane si je izbral za nevesto An¬ gelo Škerlj iz Ježice; Franc Torkar iz Mekinj je peljal pred oltar Ivanko Pe¬ trovčič iz Horjula. Zvestobo do groba je obljubil Franc Vidergar, doma iz Lu¬ kovice pri Domžalah, Francki Klemen iz Kleč; Anton Muhič iz Ambrusa je vzel za ženo Marijo Perovšek od Sv. Gregorija; Zakrament sv. zakona sta prejela Hinko Erčulj iz Dobrepolja in Francka Kregar iz Kleč. Naše iskrene čestitke! Lep pozdrav vsem Slovencem v Ar¬ gentini in drugod po svetu. Ivan Kukavica Rdeča kitajska vlada je poslala v Washington noto, v kateri protestira proti zavlačevanju odhoda ameriškh konzulov iz Kitajske, ki jih je ameriš¬ ka vlada odpoklicala pred tedni. V no¬ ti Mao Tse Tungova vlada sarkastič¬ no vprašuje ameriško vlado, če morda že obžaluje svoj korak; kitajska vlada da je ameriškim konzulom takoj pri¬ pravljena dati izhodna dovoljenja. * Ameriški potujoči veleposlanik “Mar¬ shallovega načrta” Paul Hoffman, je po Društveni oglasnik DRUŠTVO SLOVENCEV SPOROČA: Vsi Slovenci, ki stanujete v provinci in se niste še prijavili na Registro ci- vil, storite to takoj, ker Vam zaradi am¬ nestije ni treba plačati kazni, ki znaša 50 pesov za vsako osebo, ki se ni pra¬ vočasno prijavila. Amnestija traja sa¬ mo nekaj mesecev. Potne liste, na pod¬ lagi katerih se izvrši vpis v Registro Civil, morate dati prevesti v kasteljan- ščino. Društvena pisarna Vam tak pre¬ vod poceni preskrbi in hitro. Prinesite polne liste oziroma CertifTcate of Iden- tity v društveno pisarno na Victor Martinez 50. Tistim, ki stanujejo v Capitalu, se ni treba prijavljati. Prav pa je; da si preskrbijo prevod potnega lista. Društvo Slovencev prosi vse članice in člane, ki niso še vplačali prispevka za posmrtnino — en pesos za vsak smrtni primer društvenega člana — da to čim- prej store. Plačilo za prvi smrtni primer je že zapadlo ob smrti Josipa Kušarja. Posmrtninski prispevek so dolžni pla¬ čevati vsi člani brez izjeme, tudi tisti, kateri so bili plačevanja članarine opro¬ ščeni in pa članice, ki kot žene-gospodi- nje članarine ne plačujejo. Tudi te mora¬ jo prispevek za posmrtnino plačati. Po¬ smrtninski prispevek je treba plačati za tri smrtne primere vnaprej, t. j. 3 peso- se. vrtitvi iz Evrope v Washington izjavil, da so “v Evropi komunistične pete ko¬ lone zopet postale silno delavne zaradi rdečih uspehov na Daljnem vzhodu.” Ta komunistična nevarnost pa ni ome¬ jena samo na Evropo, ampak je zajela ves svet ter mora ideološka vojna pro¬ ti komunizmu dobiti prednost pred obo¬ roženo. Leto se je začenjalo s prvim dnem pr¬ vega tedna meseca “nišam”. V veljavo pa je stopilo novo štetje z dnem 29 mar¬ ca 1955, dva tedna pred Veliko nočjo. Tega dne se je začelo tudi štetje let po novem sistemu, ki se je končavalo v soboto četrtega tedna meseca “veadar”, ali dne 364 v letu. Dan 365 je bil prazen dan, ki ni spadal v noben teden ne me¬ sec ter je bil vesoljni praznik kakor vča¬ sih Božič. Deset let pozneje — 1965 — je na- ' stala v Rusiji revolucija brezbožnikov, ki je vrnila kapitalistični režim in šla čez narode kot goreča tromba. Uničila je sleherno idejo o pravičnosti, lepoti in do¬ broti; zdrobila v prah najdragocenejše dragulje umetnosti vseh vekov; in v teh petih letih, ko je trajala, je nagromadi- la sto milijonov trupel, zaradi česar so začeli misliti verniki, da pomeni to “za¬ četek bolečin” — initium dolorum —, be¬ seda, s katero označuje Jezus prva zna¬ menja konca sveta. Počasi počasi se je človeštvo osvoba¬ jalo te apokaliptične stiskavnice, v ka¬ teri so konji gazili do uzd v krvi: Pre¬ vidnost je dvignila v vsakem narodu po¬ glavarja, skoraj vedno mladega vojaka (stari so po splošnem mnenju bili samo za zdravnike ali duhovnike; in ti ljudje so postavili nazaj hierarhijo, odstranili svobodo luksuza, da so končno ljudje. mnogli uživati osnovne pravice: pravico ne biti ubit, pravico delati, ne da bi po¬ stal suženj sindikatov... pravico- biti oče svojih otrok... pravico biti otrok božji... Mapa sveta se je znova spremenila: maj¬ hni narodi so se spremenili v province velikih imperijev. Toda vsaka revolucija pušča v nava¬ dah kakšno novost, tako kakor granatna jabolka, ki jih kmetje puste ob poti in pozabijo nanj, da jih potem vzame otrok in jih’ je vesel- Ta revolucija, čeprav je bila premagana po reakciji nekaj dik¬ tatorjev, je vpeljala v teh novih drža¬ vah esperanto, leto s trinajstimi meseci in vesoljni papirnati denar. Katoliška Cerkev, ki se je upirala no¬ votarijam, je sprejela samo papirnati denar (“marx”), ki je razdrl strahotno malikovavstvo zlata; obdržala pa je gre- gorjanski koledar in svoj jezik — latin¬ ščino. Končaval sei je torej mesec maj 1988 in bila je noč prvega dne tretjega tedna meseca “šivana”, ko se je oglasil staro¬ davni samostanski zvonček, kličoč meni¬ he k zornicam, ki so se zdaj vršile o pol¬ noči. Argentinska vlada, po poreklu brez- božniška, je tolerirala katoliško vero, z namenom, da dokaže, da spoštuje svobo¬ do vesti, toda dovolila je en sam meniš¬ ki red in to ravno — gregorjanskega, računajoč, da bo itak vsak čas izhiral sam od sebe... zaukazala je tudi, da se Obredi morajo vršiti ponoči od polno¬ či do 3 ure rano, da s tem otežkočijo u- deležbo vernikom. Ko je zaslišal zvonček, se je oče Placid dvignil na svojem ležišču, napravil križ in stopil na tla. Mrzla in svetla luna je svetila skozi razbite šije, vložene v oboke starih sa¬ mostanskih zidov. Pater je odprl svoja vratca in videl stvari, ki se mu dvignile lase, na tem po¬ kopališču, kjer njegovi pokojni redovni bratje čakajo pod zemljo na angelsko trombo, ki jih bo poklicala pred sodbo. Pokopališče je bilo senčnat vrt, poln divjih rož že stoletja, ker pač ni bilo vrtnarjev. In med tem plevelom se mu je prikazala čudna zver Oče Placid se je ustrašil prikazni', misleč da mu oči ne služijo več. “Gospod, Bog nebeških vojsk! Kakšna apokaliptična zver je to?” V tistem trenutku pa je zavel vrtinec vetra, kakor da so se besni vetrovi z vseh štirih strani združili, in trese dre¬ vesa, nd da bi padel z njih niti en sam list. “Sanjam?” reče pri sebi in ponovi be¬ sede preroka Joela, kakor jih je bral pred nekaj dnevi pri maši: ‘Senes vestri somnia somniabunt’ — vaši starci bodo imeli sanje! — kar bo znamenje bliž¬ njega konca sveta. Zver je bila videti kot lev, toda ime¬ la je peruti orla. V hipu pa sta ji odpa- li peruti, postavi se na noge. in bila je podobna človeku. Za njo se pojavi druga kakor suh in lačen medved, ki je našel strahotno jed med grobovi in je zdrobil z zobmi tri okostja. Obe zverini sta se postavili v vrsto, se objeli in obrnili obraz na pot, po ka¬ teri se je približevala tretja, pisana kakor silen leopard s štirimi perutmi in štirimi glavami. Nato se je prilepila k onima dvema še ta četrta zver, ki ni bila podobna no¬ beni zverini na zemlji; imela je zobe iz jekla, ki so se svetili kot roglji lu¬ ne, nogo pa tako silno, da so se drobi¬ le črepinje in kamni pod njo. Ta četrta zver je imela deset rogov, med njimi pa je poganjal rogljiček, ki je rasel in se oblikoval in dobival člo¬ veške oči in usta napuha in pohlepa.... Oče Placid ja zaprl oči, stopil od ok¬ na in spoznal, da se pred njegovimi očmi ponavlja videnje preroka Daniela v prvem letu Baltazarja, babilonskega kralja; spoznal je, da te štiri zveri po¬ menijo štiri države, ki bodo obstajale na koncu časov, kakor hitro bodo uni¬ čene do tal, bo prišel Jezus na oblakih sodit živa in mrtve. Vrnil se je k oknu, gledal in mislil, da prva zver predstavlja Masonstvo, zasejano v naročje mnogih narodov in tajno povezano z Medvedom Satan- stvom, ki je požrlo tri okostja — Skan¬ dinavijo, Turčijo in Indijo. Mogočni leopard pa ne more biti nič drugega kakor Anglija, njene štiri peruti; in štiri glave nič drugega kot njeni domi- nioni? Kar pa se tiče zveri, nepodobne niko¬ mur, z desetimi rogovi, je menil, da po¬ meni židovstvo, ki je kakor država v državah mnogih narodov in katere vse Vlada poi svojih tajnih zvezah. In ta mali rogljič, ki raste med dese¬ timi in se razvija z očmi človeka in z ustmi pohlepneža in naduteža — bo premagal vseh deset? Nova država? Morda Antikrist? V tem trenutku zasliši hropeči glas \oltaerjev, ki se mu je natančno pred desetimi leti pokazal v podobni noči. “Obljubil sem ti, da se vrnem. Zdaj sem tu.” “Nobena od stvari, ki si mi jih pre¬ rokoval, se ni izpolnila”, je odgovoril menih nejevoljno, a ni pa segel po bla¬ goslovljeni vodi, kajti prav rad bi zve¬ del nove skrivnosti. “Ni še prišel čas... manjka še deset let... dvanajst... nikakor pa ne več kot petnajst... “Do česa še manjka? ’ “Boš videl ob svojem času”. “Svoj čas si mi rekel, da se je že rodil Antikrist...” “In nisem lagal. Danes je že fant pri dvajsetih letih, ki se pripravlja z zna¬ nostjo in z umetnostjo za svoj najbolj strahotni poklic, ki ga more imeti kdo I smrtnikov”.