Ameriška
mow ima
NO. 16
m WC-/1 fii-Ho
AM6RICAN IN SPIRIT KHtClGN'IW LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 24, 1966
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
STEV. LXIV — VOL. LXIV
Kaj rodijo v Kanadi
0	vietnamski vojni
Vojna bo postala hujša, predno bo prišlo do premirja, kar pa se utegne vendar zgoditi še letos.
OTTAWA, Kan. — Kanada ve morda včasih več o Vietnamu kot Amerika. Njen delegat je član znane kontrolne komisije 2N za Laos, Vietnam in Kambodžo, ima torej dostop v preslice vseh treh držav. Kanada je obenem, tudi dobaviteljica pšenice in drugih deželnih pridelkov za rdečo Kitajsko, ima torej odprto pot tudi v Peiping. Zato je njena sodba o vietnamski vojni vsaj zanimiva, ako že Ke kaj več.
Kanadski diplomatje, ki se pečajo s politiko v jugovzhodni A-ziji, mislijo, da se bo vojskovanje v Južnem Vietnamu še povečalo, predno bo prišlo do res-nih poskusov za pregovore o Premirju, kar se pa utegne zgoditi že letos. Imajo menda poročila, da niso kmetje v Južnem Vietnamu več le pokorni hlapci terencev in partizanskih zaupnikov. Ne dajejo več “davkov’' v obliki hrane, ker jo imajo še za sebe in svoje družine premalo. Partizani morajo zato izvajati zmeraj hujši teror, kajti prepričevanje” ne zaleže več. Kanadski diplomatje tudi mislijo, da je postalo ameriško bombardiranje prava nadlega zo partizane. Morajo se neprestano premikati iz kraja v kraj. d® se izognejo bombam.
Kanadski diplomatje 'so dalje opazili, da odkritosrčno prijateljstvo med vietnamsko vlado v Hanoiu na eni strani in kitajsko ter rusko pojema, odnosi Postajajo “uradni”, prijateljstvo Je postalo navidezno, narejeno. Zato tudi vietnamski diplomat-.ie ne verjamejo vsega kitajskim ruskim politikom. Ker pa od drugod dobivajo poročila le od slučaja do slučaja, zato si le počasi in težko ustvarjajo svojo sodbo na primer o ameriških izjavah. Vsekakor imajo sedaj v Kanoiu že dober pregled o ame-riškem stališču. Ali pa verujela v resničnost stališča, je drugo vPrašanje.
Kanada tudi misli, da bi bile * v°litve v Južnem Vietnamu mo-goče šele po obnovi dežele, ki
1	morala trajati najmanj par e't- Vsake prezgodnje volitve ne d dale prave slike o razpoloženju južno vietnamskega naroda.
Novi grobovi
^Partija prepovedala letalom NATO sil prelet njenega ozemlja
Madrid, Šp. — Zaradi spora 2 Veliko Britanijo o Gilbraltar-je Španija pretekli petek ^Poročila vsem članicam NATO, a ne dovoljuje več, da bi nji-10va letala letela preko njenega ®zemlja z letališča NATO sil v
'ibraltarju.
. izjema so Združene države, ki nuijo s Španijo posebno dvoransko pogodbo.
C0U>WAVE
Vremenski
prerok
pravi:
Večinoma oblačno z naletavanjem snega. Najvišja temperama 18.
Carol A. Glavan
Pretekli petek je nenadno umrla na svojem domu na 5228 Melody Lane, Willoughby, Mrs. Carol A. Glavan, roj. Telich, stara 40 let. Zapustila je moža Williama N. in sina Williama M., njeni starši so bili Anton in Carol Telich. Pogreb bo jutri ob 9.30 dopoldne iz L. E. McMahon pogreb, zavoda na 38001 Euclid Avenue, Willoughby, Ohio, v cerkev Brezmadežnega Spočetja v Willoughby, nato na Ali Souls pokopališče.
Mary Tekavec
Včeraj je umrla na svojem domu na 1023 E. 72 Pl. 83 let stara Mary Tekavec, roj. Mišic, doma v Martinjaku pri Cerknici, od koder je prišla v Ameriko leta 1899. Bila je dalj časa bolna in se je šele zadnji teden vrnila iz St. Vincent Charity bolnice. Bila je vdova po 1. 1955 umrlem Andreju, mati pok. Mary, pok. Josepha, pok. Johna, , Jacka (Snag), Anne in Mrs. Herb (Josephine) Murphy, sestra Lovrenca Mišica (v Sloveniji) in pred leti v Clevelandu umrlega Franka Mišica. Bila je članica Društva sv. Ane št. 4 SDZ, Roženvenske bratovščine pri Sv. Vidu, Podr. št. 25 SŽZ in G. Washington št. 180 ABZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v sredo zjutraj v cerkev sv. Vida, nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob sedmih.
Stefania Moravcih
V	Suburban bolnici je umrla včeraj zjutraj 63 let stara, Sta-fariia Moravcik' T 10219 feliot Ave., roj v Ljubljani, od koder je prišla v Ameriko pred 60 leti. Pokojna je vodila s svojim sinom tovarno Sixth City Wire Works, od kar je I. 1943 umrl njen mož Joseph. Zapustila je sinove Josepha, Henryja, Franka S., hčere Eleanor, Elsie Kraj-ny, Mildred Heiser, Florence Muchewicz in Geraldino Grabci, vnuke in sestro Louiso. Pogreb bo iz Ferfolia pogreb, zavoda. Čas še ni določen.
Ella Shimits
V	soboto je nenadno umrla oa svojem domu na 21118 Aurora Ed. Warrensville Heights,
76 let stara Mrs. Ella Shimits, doma v Gornji vasi, fari Kale na Hrvatskem, od koder je pri šla sem pred 55 leti. Družina je živela ves čas v Warrensvillu. Z možem sta nedavno praznovala 55-lctnico zakonskega življenja. Zapustila je moža Charlesa, sinova Stephena in Petra, hčere Helen Tollou in Marian Choromouski, 7 vnukov, 3 pravnuke in brata Nikolo (v starem kraju). Pogreb bo iz L. Ferfolia pogreb, zavoda v sredo ob 9.15 v cerkev sv. Pija na Warrensville Rd. ob desetih, nato na Kalvarijo.
Helen Majcen
Po kratki bolezni je preminula v Huron Rd. bolnici 48 let stara Helen Majcen s 10608 Parkview Avenue, roj. v Clevelandu, žena Albina, mati Veann, Albina, in Dale, sestra Louisa, Paula, Johna, Eleanor Rector, Oige Majcen in Anne Cerha. Pogreb bo v sredo ob 8.30 zjutraj iz L. Ferfolia pogreb, zaveda v cerkev sv. Benedicta ob devetih, nato na Kalvarijo.
Barbara Ann Fumich
V prometni nesreči je bila pretekli četrtek ubita 24 let stara Mrs. Barbara Ann Fumich z 8076 East Way Drive v Mentorju, Ohio, roj. Opaskar (z Bay-liss Avenue, Cleveland). Pogreb je danes ob enajstih dopoldne iz Brunner pogreb, zavoda v Mentorju v Marijino cerkev v Mentorju, nato na pokopališče.
Ameriški prispevek skladu ZN za hrano: $130,000,000
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Svoje prispevke skladu ZN za hrano je do sedaj prijavilo 45 članic ZN, toda 25 med njimi daje samo simbolične podpore. Vsega skupaj je prijavljenih nad $205 milijonov prispevkov, tretjino, to je $130 milijonov, bo dala Amerika.
Sklad skuša pomagati tistim državam, kjer največ ljudi trpi od lakote. Dobro se je odrezala tudi Kanada, dala bo $27 milijonov. Seveda se pa z zneskom $205 milijonov ne dajo delati čudeži.
Laška vlada odstopila
Vladno krizo je povzročila razcepljenost v krščansko-demokvatski stranki.
RIM, It. — V petek je odstopil Aldo Moro s celotno vlado, ko je v parlamentu propadel vladni predlog o šolah za bolniško nego. Za ta zakonski predlog so se posebno zavzemali socialisti, ki SO' poleg krščanskih demokratov glavna vladna stranka. Ta poraz v parlamentu, zakrivili naj bi ga pripadniki krščansko-demokratske stranke, ki so vlado enostavno pustili na cedilu, je dejansko le formalni povod za vladno krizo, vzroki za njo s-o že stari.
Krščansko-demokratska stranka je nekaka okvirna organizacija štirih političnih skupin, ki se raztezajo od skrajne desnice do očitne levice. Na desni so nekdanji predsedniki vlad Scel-ba. Pella in drugi, Moro, ki je bil na čelu sedanje vlade 18 mesecev, je nekam bolj proti levi, vendar še v vedno v sredini, med tem ko je Fanfani, ki je odstopil pred enim mesecem kot zunanji minister, vodnik levega krila stranke.
Fanfani je moral prepustiti vodstvo vladne koalicije s socialisti Moru, čeprav je bila to njegova zamisel. Desnica v stranki se je njegovemu predsedovanju take vlade uprla. Fanfani je postal le zunanji minister v Morovi vladi. Fanfani o-čita Moru, da je preveč previden, da se preveč drži sredine, namesto bi zajadral bolj proti levi. Take želje ima Judi vodnik socialistov P. Nenni. Ta ve, da sam ne more biti na čelu vlade, ljubši bi mu bil vsekakor Fanfani kot Moro.
Težko je reči, kako dolgo se bo vladna kriza vlekla, je pa jasno, da izbir ni dosti. Ali bo na dosedanji osnovi sestavljena nova vlada z nekaterimi spremembami imen ali pa mora biti parlament razpuščen in razglašene nove volitve, česar pa trenutno nihče ne želi.
— Le okoli 3.5 odstotkov površine Egipta je primernih za obdelavo. To je “dar Nila”, vse ostalo je puščava.
BOJI V VIETNAMU SO BILI PO PREMIRJU OBNOVLJENI
Premirje preko treh dni praznovanja vietnamskega novega leta je v glavnem držalo, čeprav so ga rdeči z manjšimi spopadi in napadi kršili ves čas. Skupno naj bi izvedli v času uradnega premirja 82 napadov. Pri teh je bilo mrtvih 5 Amerikancev, 6 Južnih Korejcev, 3 Vietnamci in 4 civilisti. Rdeči so imeli pri teh napadih skupno 56 mrtvih.
SAIGON, J. Viet. — Rdeči so tekom premirja za novo leto, ki so ga sami objavili, izvedli 82 manjših napadov, predvsem na nevietnamske vojaške enote. Najhujši spopad so imeli z Južnimi Korejci. Tekom premirja sicer ni bilo večjih vojaških operacij od nobene strani. Ameriške, južnovietnamske in ostale zavezniške čete so imele ukaz, da se le branijo. Komaj pa je premirje minilo, je prišlo do novih spopadov v raznih delih Južnega Vietnama, vendar doslej še ni nobenih poročil o kakih večjih vojaških operacijah. Odmor v letalskih napadih na Severni Vietnam se nadaljuje in bo verjetno trajal še dalje.
Topovi marinskih oddelkov
okolici Da Nange so minuto po končanju premirja začeli streljati na rdeče v vasi Lel Son, 5 milj južno od Da Nanga, kjer je skupina rdečih umorila mladinskega vodnika, ki je deloval za utrditev miru v vasi pod nadzorom in varstvom malinov. Po nesreči sta bili mrtvi dve ženski in en otrok. Strategični bombniki z otoka Guama so bombardirali področje v bližini meje Kambodže, kjer imajo rdeči svoja oporišča in nekatere predele ob Južnokitajskem morju. Vojaško poročilo trdi, da je letalski napad na neko rdeče taborišče v Mekongovi delti pokončal- okoli 1.8Q rdečih.
Rusk: Odločitev v Hanoiu
CLEVELAND, O. — Državni tajnik D. Rusk je včeraj na televizijskem programu “Meet the Press” v razgovoru s sodelavci glavnih evropskih listov izjavil, da Združene države doslej še niso dobile nobenega odgovora na syoja mirovna prizadevanja iz Hanoia, Peipinga, Moskve ali od koderkoli drugod ne narav-not in ne posredno. Glede razširitve vojne je Rusk dejal, da
Ameriški državni tajnik je posebno jasno povedal, da Združene države ne marajo biti nobene mednarodni policaj, ki naj bi skrbel za “Pax Americana”, kot je trdil angleški časnikar, ampak da so se le uprle komunističnemu napadu v smislu svojih obveznosti in dogovorov. Poudaril je, da Združene države ne iščejo v Vietnamu nobenih vojaških oporišč. in bodo svoje čete od tam umaknile takoj, ko bo Južni Vietnam lahko v miru in brez zunanje nevarnosti urejal svoje lastne zadeve.
Amerikanac v ruski ječi napravil samomor
MOSKVA, ZSSR. — Zunanje ministrstvo Sovjetske zveze je sporočilo ameriškemu poslaništvu tu, da je 27 let stari Newcomb Mott, ki je lansko poletje na počitnicah v Skandinaviji slučajno zašel preko rusko-nor-veške meje na področju Murmanska in bil od Rusov prijet in nato obsojen na 18 mesecev zapora, napravil na poti v neko sovjetsko delavno taborišče samomor. Prerezal naj bi si bil
zavisi to od Hanoia. Kakor bodo vrat Ruske oblasti so sporočile,
da je njegovo truplo v Kirovu, kakih 500 milj severno od Moskve.
rdeči povečali svoj napor in skušali vojno raztegniti, tak bo odgovor Združenih držav.
CLEVELAND, O. — Prva sod ba je talka, kajti prva poročila, <i so prišla iz Anglije in preko nje, so bila preveč optimistična. So trdila, da je novi vojaški diktator Nigerije general Ironsi gospodar položaja, pa ni. Razmere so v Nigeriji veliko bolj zamotane, kot bi človek mislil. So slabše kot v Kongu.
Nigerija je bila dolge rodove pod angleško kontrolo. Angleška kolonijalna Uprava je tam ustanovila kolonijo in protektorat z istim imenom. Dežela je dobila 1. 1947 svojo samoupravo 3 tremi provincami in federalno vlado. Nova ustava seveda ni mogla zbrisati starih nasprotij in trenj med 250 plemenskimi, jezikovnimi in verskimi skupinami, ki se zbirajo okoli 4 glavnih plemen, Yourouba in Ibo na jugu in Haussa ter Foula na severu. Obe severni plemeni sta številčno močnejši, kajti na njihovem področju živi okoli 30 milijonov ljudi, dočim jih je na jugu le 26 milijonov. Med štirimi sedanjimi provincami je torej severna najmočnejša in ima tudi glavno besedo v federalni vladi. Zato je severna provinca tudi gospodarsko najbolj zaostala, tam se moderno gospodarstvo čuti le na nekaterih točkah,
Ali naj postane Nigerija drugi Kongo?
drugače pa prevladuje primitivno kmetijstvo. Povrhu pa je ta provinca sredi šče nigerijskih muslimanov.
Južne tri province, ki pripadajo plemenoma Yourouba in Ibo, so manjše po obsegu in številu prebivalstva. Versko niso konsoldirane, tam živijo pomešani kristjani in pogani. Zato pa je ta južni del gospodarsko naprednejši. Leži namreč ob obali Atlantskega oceana in je že zgodaj prišel v stik z evropsko kulturo. Sever in jug sta torej različna po veri, gospodarskem stanju in kulturni ravni. Da bo zmeda še večja: sedež federalne vlade ni na severu pri muslimanih, ampak v zahodni provinci, kjer živi pleme Yourouba, v mestu in pristanišču Lagos.
Ko je bila 1. 1960 proglašena neodvisnost, je takoj nastal boj, kdo bo imel glavno besedo v federalni vladi. Dobili so jo v roke muslimani iz severne province. S tem niso bile zadovoljne ne ostale province ne ostala plemena. Pri tem imajo province vsaj na papirju veliko pristojnost na vseh področjih, samo ne na gospodarskem. To jih pa še najbolj boli.
Kar je bilo v Nigeriji volitev,
so se vršile na afriški način. Vladna koalicija je zmeraj zrna- j govala, vanjo je bila vključena samo večinska stranka severne province, ne pa manjšinske stranke ostalih treh južnih obmorskih provinc. To je seveda rodilo stalne spore in trenja. Nespodobnim mahinacijam pri zadnjih volitvah so sledile demonstracije prizadetih večinskih strank v južnih provincah, ki so še bolj ostrile odnose med 4 glavnimi plemeni. Demonstracije so se počasi spremenile v izgrede s prelivanjem krvi, njim pa je sledila revolucija pred dobrimi 10 dnevi.
Ko je prevzel oblast general Ironsi, so v Londonu mislili, da je prišla revolucija na pravi tir. Ironsi je namreč gojenec angleške armade in je po svoji filozofiji bolj Anglež kot domačin. Angleška vlada je mislila, da bo lahko obvladala položaj s svojo armado, pa ga menda ni, kot pravijo zadnja poročila, ki namigujejo, da je mala nigerijska armada, ki šteje le borih 10,000 mož, na robu razpada. Kar je v njej dobrih oficirjev, so podlegli plemenskim vplivom in pozabljajo na vojaško disciplino. Komaj je namreč general Ironsi prevzel oblast, so se pa začeli
med seboj preganjati in klati. Položaj je torej vsaj na zunaj na las podoben kongoškemu pred leti. Tudi tam se je armada razkrojila in začela državljansko vojno. Tega se sedaj bojijo tudi v Nigeriji. Državljanska vojna bo hujša, kajti vsa štiri glavna plemena niso samo strastno zagrizena vsako v svoj prav, ampak tudi prežeta s plemensko solidarnostjo in afriško krvoločnostjo. Že dejstvo, da so hoteli vojaki umoriti generala Ironsija kar tretji dan revolucije, ne obeta ničesar dobrega.
Za Ameriko je sreča v tem, da je Anglija bolj zainteresirana na Nigeriji, kot je bila v začetku kongoške revolucije Belgija na svoji bivši koloniji. Anglija ne bo, vsaj tako trdno verujejo v Londonu, držala rok križem. Odpade torej vsaka potreba, da bi se Amerika samostojno in z lastno inicijativo vmešala v nigerijsko krizo. Bo pa vneto podpirala angleško politiko v Nigeriji, kot jo sedaj v Rodeziji.
Kaj čaka Nigerijo? V najboljšem slučaju ohlapna konfederacija, v naj slabšem razpad v 3-4 nove neodvisne republike, ki si pa ne bodo dale miru med seboj. Tako mislijo v Washingto-nu.
Iz Clevelanda in okolice
Zadušnica—
Jutri ob 8.45 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mary Hočevar (z E. 52 St.) ob 4. obletnici smrti.
Divjaki prijeti—
Policija je odkrila in prijela toplo fantinov, ki so preteklo sredo pretepli in hudo pobili dva mlada fanta, nato pa še njunega očeta, ko jima je pri hitel na pomoč. Nekatere so prijeli v JFK House na 8801 Superior Avenue N.E., kjer naj bi bila nekaka soseskina razvedrilnica in zbirališče pristašev boja za civilne pravice L. G. Robinsona. Policija je prijela tudi tega, ker je v svojem protestu proti aretaciji članov tolpe rabil “neprimerne besede”.
V bolnišnici—
Že dalje časa je v Charity bolnišnici ga. Mary Lavriha, rojakinja iz collinwoodske župnije. Leži v sobi št. 203. V isti sobi je tudi ga. Katarina Sever z 1064 Addison Rd. V sobi št. 221. pa je Mr. Lojze Krašnja z 1078 Addison Rd. Vsem želimo litrega in trdnega zdravja ter skorašnji povratek med svoje domače!
Seja—
Klub slov. upokojencev v Newburgu bo imel v sredo ob dveh popoldne sejo v Slov. nar. domu na Maple Heights.
Asesment—
Tajnica Podr. št. 25 SŽZ bo pobirala jutri, v torek, od 5. do zvečer asosrpent v šoli sy. Vida.
Za stalno k hčeri—
Mr. in Mrs. Lawrence Schie-berl, 425 E. 156 St., sta se za stalno preselila k svoji hčerki Mi s. Antoniji Yappel na 351 E. 223 St. v Willowicku, Ohio. Prijatelji ju lahko pokličejo na telefonski številki: 944-1656.
Ameriški poslanik F. D. Kohler je ob prejetju sporočila izjavil: “Jaz sem resnično zapre-paščen ob novici o smrti New-comba Motta in obsojam obravnavanje tega slučaja, ki je sedaj privedlo do tega nesrečnega konca.”
Mott je bil obsojen v novembru, potem ko je bil v ječi šest tednov. Razprava se je vršila v Murmansku. Ruske oblasti niso pokazale nobenega razumevanja, namigavale so, da bi utegnil biti Mott vohun, vendar niso imele za to nobenega dokaza. Posredovanje ameriškega poslaništva ni zaleglo nič. Mott naj bi bil malo pred samomorom zvedel, da je vrhovno sodišče Ruske sovjetske republike zavrnilo njegovo pritožbo.
Smrt prihaja skozi vsaka vrata
WASHINGTON, D.C. — Narodni urad za statistiko o zdravstvu je objavil statistične podatke o našem narodnem zdravju za 1. 1964. V tem letu je umrlo 1,798,000 Amerikancev, torej nekaj manj kot en mrlič na sto ljudi. Največ jih je pokosila srčna kap: 700,000! Njej sledi rak z 270,000 slučaji, možganska kap je pa zahtevala skoraj 200,-000 žrtev. 102,000 je pa bilo smrtnih nesreč, polovica odpade na nesreče v prometu.
Na drugi strani pa sedanji rod
Indijsko letelo padlo i$a II. Blaržs: Ul mrl vib
ŽENEVA, Šv. — Indijsko potniško jet letalo B-707 s 117 ljudmi na poti sem in dalje preko Pariza in Londona v New York se je ponesrečilo na pobočju Mt. Blanca. Italijanski reševalci, ki so odkrili razbitine letala iz zraka, trdijo, da niso videli okoli njih nobenega življenja.'
Nesreča se je zgodila danes zjutraj in podrobnih poročil še ni.
Pretekli teden je zajel Evropo nenavaden mraz
LONDON, Vel. Brit. — Strahovit mraz je zajel večji del Evrope; na Norveškem pravijo, da tako mrzle zime niso doživeli, kar so začeli zbirati vremenske zapiske pred 132 leti. Švedje trdijo, da je to najhujša zima od leta 1881, saj je živo srebro padlo 38 pod ničlo. V Baltiškem morju je obtičalo v letu 43 ladij.
Mrzli val je zadel Veliko Britanijo nepripravljeno. Tako so morali v osrednjem delu otoka omejiti rabo plina, kar je povzročilo ustavitev dela obratov v industriji. Na poledenelih cestah je bilo na stotine nesreč. Ljudje so si pri padcih zlomili roke in noge. Samo v oni londonski bolnici se je prijavilo v par dneh 212 takih ponesrečencev.
živi zelo dolgo: povprečno 70.2 let. Seveda živijo ženske dalj časa kot moški, posekajo moške s 73.7 leti proti pičlim 67 moškim letom.
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
________ .___________________._____________________i_______
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83	No. 16 Monday, Jan.24, 1966
Mostovi, geslo naših dni
II.
Zadnjič smo dognali, da so mostovi v dobi miru nesporno dobro in koristni vsakomur. Olajšujejo potovanje, olajšujejo in utrjujejo vezi, so koristni vsem vrstam stikov med ljudmi na obeh bregovih. Medsebojno spoznavanje odstranjuje zadržanost in pripravlja pot k dobremu sosedstvu, če že ne naravnost k prijateljstvu med ljudmi na različnih straneh mostu. Kjer so razlike med navadami, nazori in načinom življenja ljudi na različnih bregovih izrazite ali celo nepomirljive, stiki med njimi preko mostu še vedno nudijo možnosti medsebojnega spoznavanja, razumevanja razlik, ciljev in želja. Tako medsebojno spoznavanje odstranjuje predsodke in pomaga k trezni presoji, ki je temelj vsake modre odločitve.
Mostovi v času vojne so koristni močnejšemu, zato jih ta gradi, šibkejšemu so škodljivi, zato jih za seboj podira.
V	času po drugi svetovni vojni svet ne uživa trdnega, splošnega miru, pa tudi ni v splošni vojni. Krajevni vojni spopadi drže svet v napetosti, ki jo poznamo kot “mrzlo vojno”. V njenem prvem razdobju so bile vezi med svobodnim svetom in komunističnim blokom držav zelo pičle, obe strani sta se zakopali vsaka na svoji strani in gledali skrajno previdno in polni nezaupanja preko lastnih obrambnih črt na sovražnikovo stran. Predsodkov, napačnih sodb in mnenj, zamotanih presoj se ni mankalo na obeh straneh.
Predsodki, napačne sodbe o ciljih in namenih, nezaupanje zvezano z večnimi sumničenji je pripravilo nekatere do tega, da so začeli opozarjati, da utegne prav to privesti mrzlo vojno v splošen, krvav spopad. Predložili so povečanje stikov med obema sovražnima taboroma, graditev mostov, ki naj bi pripomogli k treznejši presoji ciljev in namenov nasprotnikov. Medsebojno spoznavanje naj bi pomagalo k medsebojnemu razumevanju in k popuščanju sovražnosti. “Vroča linija” med Washingtonom in Moskvo je bila zgrajena, da bi onemogočila vojni spopad zaradi nesporazuma.
Omenili smo zadnjič, da se sedanji oblastniki v Sloveniji prizadevajo za zgraditev mostov do slovenskih izseljencev v svobodnem svetu, posebno do politične emigracije. Opozorili smo na to, da se pri tem poslužujejo vseh sredstev. Njihov cilj jc drobitev in uničenje organiziranega načelnega nasprotovanja komunistični diktaturi v Sloveniji. Mostovi do slovenske emigracije, pa naj te gradi Slovenska izseljeniška matica, pevski zbori, obiski posameznikov ali skupin, pa tudi razne poslanice, streme za u-stvarjanjem dobre volje med izseljenci do “domovine”. V “domovino” vključujejo ti glasniki ljubezni do rodne grude tudi sedanjo komunistično oblast kot njen nujen del. Vse, ki tega nočejo “razumeti” in sprejeti, skušajo predstaviti med rojaki kot “fanatike”, ki jih je treba izolirati ud “trezne” večine.
Treba je udariti po vodnikih, po pastirjih, in čreda se bo sama razletela! To je staro pravilo, ki se tudi sedanj; glasniki domovine dosledno ravnajo po njem.
V	kolikor smo mi trdni v svojih nazorih, prepričanjih in načelih, nam g'asniki in pridigarji “nove blagovesti” iz domovine ne morejo škodovati, v nevarnosti so oni sam' in njihova “blagovest”, kajti svoboda in resnica imata svojo privlačnost in notranjo silo. ki se ji na dolgo ne more nihče upirati. Prenekateri vneti pristaši “novega reda” v domovini so se z obiska v svobodnem svetu vrnili domov močno omajani v svojih nazorih. Priznati je seveda treba tudi to, da so se prenekateri obiskovalci domovine iz svobodnega sveta vrnili v tega s kopo novic o “silnem napredku”, o obsežnih gradnjah, o lepih cestah in velikih, novih palačah, o belem kruhu, ki ga ljudem ne manjka, ko da nekdaj niso niti črnega imeli...
Ti, ki se vračajo s takimi poročili, so si domovino o-gledovali skozi posebna očala, ki so si jih preskrbeli še v svobodi, predno so šli na pot. Njihova slika je bila tore; nujno pobarvana in nestvarna. Tisti, ki so ostali tam dali časa in si razmere ogledali od vseh strani in po vsej deželi, poročajo drugače. Pismo neke take povratnice, nedavno objavljeno v tukajšnjem bratskem glasil#, pravi med drugim;
Stanovanjske razmere so zelo težke, da ni na nikak način mogoče priti do stanovanja v najem ... Vsak dan je več modernih samopostrežnih trgovin, vendar še dolgo ne dosegajo ameriških supermarketov. Stvari so pakirane bolj primitivno in vedno je vrečica ali pa steklenička zraven priračunana. Kruh ni sanitarno zavit in če ne nosiš s seboj papirja, ti ga enostavno da brez papirja... še in še bi se morali učiti vljudnosti nekateri prodajalci in natakarji in naj!: Ve si »ostrešen, naj si bo že kjerkoli, po osebi, ki se jc učila svojega posla & pred revolucijo. Današnjo enakopravnost razumevajo napačno in nikdar nima kupec prav, vedno iv oni... Ni vse zlato, kar se sveti in tudi domovina je pozimi drugačna, kakor jo vidi marsikateri izmed
vas, ko pride za par tednov ali rrlesecev na obisk. Za to se je šlo. Naučili smo se za silo turistične organizacije temeljito pripravijo, da s fanfara-j “Sveta noč” in ‘‘Glej, zvezdice mi sprejmejo rojake in turiste v poletju, a vse nekaj drugega je pozimi. Vse je bolj po domače, ni tistega bleska, ki ga pripravijo za poletne goste; vse je bolj resnično, ni kulis, ki bi predstavljale nekaj, kar ni...
Mostovi pomagajo torej k zmagi resnice. Obisk v današnjo Slovenijo je marsikoga streznil, ga zbudil v resničnost, pomedel na en mah vso navlako, ki so jo titovski pro-pagatorji spravili v njegovo glavo tekom let, utrdil pa je tudi prenekaterega nasprotnika “socializma” v njegovih nazorih.
Mostovi med svobodnim in komunističnim svetom ne morejo biti škodljivi svobodnem svetu, če jih le zna prav rabiti in pazljivo presojati one, ki preko njih potujejo. Med njimi je tudi veliko “volkov v ovčjih oblačilih1*. Na te je treba javnost opozoriti, pa naj bodo njihova oblačila že kakršnakoli.
O gradnji mostov med Slovenci v svobodnem svetu samimi, na splošno in posebej v slovenskih naselbinah po Ameriki in Kanadi, pa kdaj drugič!
BESEDA IZ NARODA
Pol v Ameriko in prvi božič na njenih tleh
WILMINGTON, 111. — Vsako leto 22. decembra se spomnim na svoj prihod v Ameriko. Dne 11. decembra sem odpotovala z ladjo “General J. Brilli” iz Napoli j a. Z menoj vred je potovala družina g. Horna, ki so mu takoj dodelili delo na ladji. S Hor-novimi sem se poznala še iz domovine, ker sva svoj čas oba poučevala v kamniškem okraju. G. Lojze Gregorič, gospa Vera in mala Metka so bili tudi na tej poti. Ne smem pozabiti še rajnega provinciala g. dr. Gracija-na Herica in njegovih frančiškanov, sedanjega p. Bazilija, p. Va-lerijana in p. Tadeja. Vsi so takrat še študirali in bili posvečeni v Ameriki. Tudi g. p. Atana-zij je bil z nami.
Ladja je bila vojaška, zelo velika in meni se ni zdela prav nič udobna. Seveda pa so bili vtisi še zato bolj slabi, ker se me je ves čas držala ‘morska bolezen’.
Na intervencijo g. dr. Graci-jana in g. Horna so me dali dva dni pred prihodom v Ameriko v bolnico na ladji. Pater Graci-jan pa je pogledal, koliko mašnega vina še ima, pa mi je dal malo stekleničko istega z naročilom, naj vsak dan popijem dve žlici. Res mi je odleglo.
Ko smo šli zadnji dan na zdravniški pregled, mi je rekel madžarski zdravnik, tudi begunec, da me ne bodo pustili ven, da bom morala ostati na otoku. Takoj pa je pristopil ameriški zdravnik ter rekel:	“Zakaj ne,
ito bo zadihala drug zrak, ji bo .aikoj odleglo.”
Ker so bili Homovi tako dobri zame, sem čakala na nje, da je gospod izročil vse uradniku, nato pa sem z njimi vred izstopila.
Kar zaslišim: “Lojzka Verbič, tje je?” Bil je dobri g. pater Jernard, ki mi je povedal, da me čaka moj sorodnik, naj takoj vse uredim in še sam mi je pomagal, da sem prišla takoj na /rsto. S sorodnikom sem šla v Brooklyn na dom in dobila do-oro večerjo. On in žena pa se nista mogla načuditi in doumeti, zakaj sem zapustila lep dom, službo. No, danes pa Amerika zama čuti, kaj je taka vojna in sinovi naših padlih se že bojujejo v Vietnamu. — Po večerji ipa me je dobri gospod Grilc spremil na kolodvor v vlaku, ki je odpeljal v Cleveland. Vlak je žvižgal na postajah, a ta žvižg se mi je zdel tako tuj, žalosten. Vse drugačen je bil vrisk naših lokomotiv. Na postaji me je čakalo presenečenje: dobra gospa Kovačeva me je čakala s svojimi tremi otroki. Takoj sem jo spoznala in povedala mi je, kako je izvedela za moj prihod. Gospod dr. Miha Krek ji je nekega dne povedal, da bo prišla v Ameriko učit L. V. Gospa se me je takoj spomnila in mi poslala v Trst dar ter povabilo, naj pridem k njim, da bom božič praznovala z njimi.
Pa nšj še povem, kakšen je bil prvi vtis ob mojem prihodu v Ameriko. Že ko sem se vozila
z vlakom, sem videla na mnogih krajih vse polno avtomobilov in nekdo, ki se je tudi peljal v Cleveland, mi je rekel, da so to avtomobili uslužbencev, ki delajo v tovarnah. Mislila sem si, “morajo biti že dobro plačani, da si lahko privoščijo tako vožnjo.” Drug vtis pa je bil bolj čuden. Toliko lesenih stavb! Pa sem se spomnila na nekega geometra v domačem kraju, ki je delal leseno enonadstropno hišo, ki je bila zelo lepa. Vendar mi to ni preveč ugajalo.
Gospa je privozila na njihov dom. O, ta mi je bil pa zelo všeč, zlasti še, ko sem videla zadaj velik prostor, kjer je bazen za kopanje in zraven prijazen gozdiček. Odkazala mi je lepo sobo in takoj sem se sprijaznila z otroki. V hiši je bila še gospa Lojzka Terpinova, ki je pomagala pri gospodinjstvu in že je dišalo po hiši po božičnem pecivu. Tudi gospod Terpin je bil zaposlen pri gospodu Kovaču. G. Kovač je bil doma z Vrhnike in sva se takoj dobro razumela, saj je Logatec le 2 uri oddaljen. Pa naj še povem, kako sem se spoznala z gospo Kovačevo. O, to je pa prijetna zgodba. — Med prvo1 svetovno vojno sem bila nastavljena v Škocijanu pri Turjaku, kjer sem službovala 6 let. Nekega dne pripelje mlada mati v šolo deklico, da bi jo vpisala v 1. razred. Upravitelj je bil v ruskem ujetništvu, imela sem upraviteljstvo šole. Z menoj je bila na šoli moja sošolka, dobra Mara Peterlinova. Mala deklica se mi je takoj priljubila, bila je prav prijazen otrok mlečno-belega rožnatega obrazca in modrih oči. Ko sem jo vpisala, me vpraša njena mama: “Kdo jo bo pa učil?” Tedaj pa skoči Pepca k meni, se me oklene in pravi: “Vi!” Malo sem premislila, pa rekla: “Mogoče, se bova še z gdč, Maro zgovorili.” In tako je ostalo.
Pepca je stanovala pri starih starših. Nje dedek je bil v službi pri Turjaškem grofu. Vsak dan je prihajala redno v šolo, četudi je bila pot zelo dolga. Včasih je prišel z njo stari oče. Vedno je prinesla v šolo kako cvetko. Nekega dne pa pravijo otroci: Gospodična, Pepca ima pa poln predpasnik rožic, pa jo je sram pokazati. Stopila sem k nji in ji rekla, da imam cvetice zelo rada, naj jih le pokaže, in takoj je stresla iz predpasnika rožnato-bele telohe, zvončke in trobentice. Tako se je še bolj u-redilo najino prijateljstvo. Bila je res pridna učenka, šla naprej v šolo v Ljubljano, na učiteljišče in soprninjam se, da mi je pisala še, <ko je bila v zadnjem letniku. Njen oče ,pa je bil v A-meriki in jo je poklical sem, kjer se je seznanila z gospodom Kovačem in se poročila.
“Cez dva dni bo pa sveti večer,” sem si mislila. Kako lepo bi bilo, če bi se otroci naučili kako lepo božično pesmico in bi jo zapeli pri jaslicah ter tako
božje”. Uršika in oba fantka sta bila zelo prikupljiva. Vse v hiši je dišalo tako domače. Popoldne me je povabila gospa, da sva šli v trgovino, kjer mi je kupila lepo obleko in tople domače čevlje.
Prišel je sv. večer. Gospa in gospod Kovač sta povabila č. g. Jožeta Godina, da je prišel na sveti pečer tja in vsi smo pokleknili k lepim jaslicam ter molili rožni venec. Nato je bilo obdarovanje.
Moje misli pa so uhajale domov Logatec, kjer smo že zadnji božič obhajali brez mame, a smo nesli na grob dobrega očeta in mame svečke takoj, ko smo doma odmolili in po naši lepi slovenski navadi kropili in kadili po hiši in zunaj nje, ko sta se oba moja nečaka veselila in vsak od njiju je odmolil po en rožni venec.
Pa dobri Kovačevi so obrnili naše misli drugam in smo v lepem razgovoru čakali polnočnice. Ne vem več, v katero cerkev smo šli, z nami sta šla tudi gospa in gospod Terpin, vem le to, da je bilo angleško petje. V Clevelandu sem ostala še nekaj dni. V mraku nas je peljal g. Kovač po mestu, ki je bilo okrašeno in razsvetljeno z barvnimi lučkami. Pokazali so mi cerkev sv. Vida. Predzadnji dan pa me je peljala h gospodu škofu dr. Rožmanu. Vesel je bil, da so me Kovačevi tako lepo sprejeli, vesel zlasti dobre gospe Pepce, ki mu je opisala svojo družino. Ob slovesu pa mi je rekel: “Treba se bo privaditi, vem, da bo za vas težko. Gilbert poznam že nekoliko.” Pokazal nam je cerkev sv. Lovrenca. Ko sem odhajala, sem se spomnila zadnjega srečanja z gospodom škofom ob birmovanju v Logatcu in pa še 1. 1944 v Ljubljani, ko je bil na obisku pri nečaku ter mu ni niti dovolil, da bi ga spremil domov, češ, “ti imaš družino, pot ni varna.” Stanoval je na Domobranski cesti. —• O, ikako velik in kako ponižen je bil naš dobri škof! Zadnje dneve sem srečala pri Kovačevih še dobro gospo Mal-ko in dr. Miha Kreka, ki sta se zanimala za Trst in gospod se je posebno zanimal za svojo sestro gospo Ančko Poštovanovo, ki je bila res vzor slovenske že.ne, ko je tako vdano prenašala izgubo ljubljene hčerke in svojo težko bolezen. Obiskala sem tudi svakinjo mojega nečaka go. Tončko Kenikovo z otroki in na potu tja sem srečala g. prof. Lipovca ter bila vesela, da je v Clevelandu toliko Slovencev.
Pred novim letom pa so me Kovačevi spremili na postajo, odšla sem z vlakom proti Chicagu in nato v Duluth, Eveleth, kjer me je čakal g. Dolšina in moja svakinja ter me peljal na Gilbert. Po tolikih letih sem zopet zagledala svojega brata, ki pa je bil že bolan in je umrl leta 1952.
Lojzka Verbič
------o------
V pomoš duhovniku
Bridgeville, Pa. — Sporočam, da sem dobila pismo iz domovine od duhovnika, ki toži, kako težko mu je hoditi uro in pol do bolnikov, ker je bil pred enim letom operiran na nogah. Želi in prosi, ako bi mu mogel kateri kaj pomagati, da bi si kupil motorno kolo. Da bi si ga kupil sam s svojim zaslužkom, ni mogoče.
Odločila sem se malo poprositi, ako bi kateri mogel kaj dati v ta namen. Posebno pa prosim tiste romarje, ki smo bili skupaj v domovini pred sedmimi leti pod vodstvom patra Odrla.
Ta duhovnik je č. g. Ignacij Lebar, Mala Poljana, p. Čreš-njevci, Slovenija. Gotovo se ga vsi dobro spominjate. Pričakal nas je na postaji v Lisboni na
x ui tu^čtibAem m on je nas razveselili starše. Gospa je čez j nik ves čas našega bivanja v
dan pomagala gospodu v uradu, zato smo doma kar lahko začeli s poukom. Seveda je bilo malo darovati, naj pošljejo na spoc težko s slovenskim besedilom, a naslov. Jaz mu bom takoj od
timi.
Ako je mogoče katerim
Umrl je akademik prof. dr. Igor Tavčar
Dne 27. dec. 1965 je umrl v Ljubljani akademik in univerzitetni profesor dr. Igor Tavčar, predstojnik interne klinike medicinske fakultete v Ljubljani in profesor za interno medicino. Akademik Igor Tavčar je bil sin slovenskega pisatelja dr. Ivana Tavčarja in se je rodil 2. novembra 1899. Leta 1949 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in u-pravnik inštituta za medicinske vede pri akademiji. Bil je tudi član raznih zdravniških in znanstvenih odborov tako v Jugoslaviji kakor v Bazlu in Londonu. V času po zadnji vojni si je veliko prizadeval za ustanovitev bolnišnic v raznih krajih;.spisal je tudi več zdravniških knjig in razprav.
Petnajst novih elektromotornih vlakov
V Sloveniji vozijo 3 tričle-nski električni motorni vlaki na progi Ljubljana-Jesenice. Razvijajo hitrost do 100 kilometrov in je v njih prostora za 340 oseb. Ti vlaki so bili naročeni na Poljskem v Wroclawu (nekdanjem Breslau-u). Te dni so pripeljali v Ljubljano novo štiričlensko garnituro, medtem ko ena že vozi na slovenskih elektrificiranih prograh.
Letos bodo prišli v Slovenijo iz Poljske trije novi štiričlenski vlaki, v katerih bo lahko potovalo 560 oseb. Do konca leta bo uprava slovenskih železnic prejela še sedem takih kompozicij, tako da bo imela Slovenija 15 elektromotornih vlakov. Tako bodo vagoni starega tipa popolnoma izginili z elektrificiranih prog v vožnjah na krajše razdalje. Samo mednarodni vlaki bodo ohranili potniške vagone klasičnega tipa.
Kobarid brez šolskega poslopja
Ker je stavba osnovne šole v Kobaridu postala tako razmajana, da ni mogel nihče več jamčiti za varnost otrok, so staro šolsko poslopje izpraznili, “učilnice” pa namestili kar na šestih mestih v zasebnih stanovanjskih hišah in v prostorih nekdanje tovarne igel. Razdalje med posameznimi razredi so do 300 metrov. Ni treba posebej poudariti, da ti zasilni prostori ne ustrezajo niti najosnovnejšim pedagoškim in higijenskim zahtevam.
Starši 440 učencev, kakor tudi občani tolminske občine le težko razumejo, zakaj ni moči dobiti potrebnih sredstev za gradnjo nove šole. Predsednik1 skupščine občine Tolmin (nekak župan) Franc Skok pravi, da je krivda v načinu, kako Splošna gospodarska banka po-1 soj uje denar. Ta banka posodi denar le tistim, ki zberejo sami določeno vsoto denarja. Tolminska občina ga ni spravila skupaj, kolikor predpisi zahtevajo, zato je banka njeno prošnjo za posojilo enostavno zavrnila.
Prav tako si šolskih poslopij iz istih razlogov kot Kobarid ne morejo zgraditi kraji kot Spodnja Idrija, Postojna, Logatec, Stari trg pri Ložu, Mirna, Mirna peč, Slovenske Konjice, Ljutomer in Lendava.
Cerkvena proslava 6110-letnice Novega mesta
Nevo mesto, metropola Dolenjske, je lani praznovalo 600-letnico svojega obstoja. To je
slala in imena darovalcev bodo objavljena v listu.
Še enkrat: prosim!
Mary Usnick 410 Hook St. Bridgeville. Pa. 15017 Louis Rajntedlar R.D. 2
McDonald, Pa.
John Grašek Bridgeville, Pa.
nedvomno za vsako mesto spoštljiv datum. Razumljivo, da ■je bilo v zvezi s to obletnico v mestu premnogo kulturnih prireditev in proslav.
Tudi cerkveno vodstvo je mislilo na to, kako naj bi župnija ta jubilej proslavila, saj je vera odigrala nemajhno vlogo v zgo-dovni mesta. Prvotna cerkev v Novem mestu je prav iz časa, ko je bilo mesto ustanovljeno, sedanja proštijska cerkev pa je le nekaj desetletji mlajša kot mesto samo.
Cerkveno vodstvo se je odločilo, da bo to veliko' obletnico obhajalo z desetdnevnim misijonom od 11. do 22. novembra. Zadnji misijon je bil v mestu tik pred zadnjo svetovno vojno in je bolj slabo uspel, saj je zajel le okrog 30% meščanov. Zato tudi to pot prireditelji niso računali s kakšno izredno udeležbo. Pa so se prijetno zmotili. Misijon je uspel nepričakovano dobro. Že ipri sprejemu misijonarjev iz Družbe Jezusove je bila ladja proštijske cerkve nabito polna, tako da se je morala duhovščina tako rekoč prebiti do oltarja. Večerne misijonske prireditve so zbrale 1,200 in še več vernikov, pri sklepni prireditvi pa je bilo naštetih 2,700 ljudi. Takega obiska proštijska cerkev v Novem mestu še ne pomni.
Udeležba mladine je bila presenetljiva, in , to ne samo iz o-scmletke, marveč iz vseh vrst srednjih šol, ki so v Novem mestu. Njej so najbolj odgovarjali večerni odgovori na vprašanja, ki so jih mladi ljudje stavili pismeno in nanje nato prejemali odgovore. Eden izmed študentov je nato svoje vtise o misijonu takole izrazil: “Marsikdo izmed nas je svojo vero boječe skrival misleč, da prav daleč naokrog ni več vernega človeka. V svojih srcih smo nosili dvome in vprašanja, ki jih nismo nikomur zaupali. Sedaj pa smo spoznali, da nismo sami, saj nas je bilo vsak dan več. Vsak dan misijona smo imeli svoje konference. Odkrili smo svoja srca in prejeli odgovor na svoja vprašanja. Spoznali smo lepoto vere in bogastvo notranjega življenja. Srečali smo se z Bogom, doživeli smo Boga.”
Podjetje Adria Avionpromet se vedno bolj uveljavlja
Preteklo leto je slovensko letalsko podjetje “Adria Avio-promet (AA)” pripeljalo v Jugoslavijo 35,000 turistov ter u-stvarilo devizni dotok 3.3 milijona dolarjev. Samo iz ZDA in Kanade je kot prvo podjetje iz srednje Evrope pripeljalo v 19 transatlantskih poletih 6,782 naših rojakov.
V zimski sezoni 1965-66 bodo letala AA prepeljala v Slovenijo 300 turistov iz Švedske, 200 iz Velike Britanije in 580 iz Nizozemske. Pripeljala bi jih lahko še več, če bi slovenski hoteli v zimski sezoni imeli večjo j zmogljivost. Zal pa je v Sloveniji razvoj zimskega turizma še i zelo počasen. Tudi tu se kaže j neučinkovitost družabnega sektorja kot na tolikih drugih gospodarskih področjih.
Med največje poslovne uspehe AA v lanskem letu pa moramo šteti sklenitev več pogodb z Organizacijo združenih narodov (OZN) ža prevoz njenih čet na Sinaj in Ciper. Podjetje AA je skupaj z zveznim podjetjem JAT opravilo celoten prevoz 49 poletov za vsoto pol milijona dolarjev. Podjetje vzdržuje tudi tedensko redno linijo med Beogradom in Alžirom, na domačih linijah sme nastopati le, kolikor ga najame podjetje JAT. Torej spet podrejenost in od-jvisnost od Beograda!
-------o-------
— Okoli 28% vseh tkanin, kar jih porabimo v naši deželi, 'je iz umetnih vlaken.
9RBRBBB
KRALJ GORA
EDMUND ABOUT
i*r-vL**l*‘ .• 5 S*
Moja ponudba je bila slabo sprejeta. Ti ženski bi bili radi °održali ves prostor zase, mene Pa poslali spat med tolovaje, •^es bi bila s tem angleška eti-^ela nekaj pridobila, toda jaz bi bil s to ločitvijo izgubil Marjano izpred oči. Pa tudi sem trdno odločen, da hočem yPati daleč proč od uši. Korfijot Je podpiral moj predlog, ker mu Je olajševal stražo. Imel je pošlje, da nas čuva noč in dan. ^menili smo se, da bo spal pri dojeni šotoru. Zahteval sem ‘ned nama le šest angleških če-v'jev razdalje.
Ko je bil mir sklenjen, sem se nastanil v svojem kotičku, da Pričnem lov na svojo hišno divjačino. Toda komaj sem napravi prvi pogon, so se že prikazi na obzorju radovedneži z Ogovorom, da nam prinesejo šotore. Gospa Simons je glasno vpila, ko je videla, da je vsa n,lena hiša sestavljena iz debe-ipga sivega sukna, ki je bil zlo-Zen po sredi in pritrjen s koli v zemljo in na dve strani odprt vetru. Korfijot je prisegal, da stanujemo kot princi, izvzemši, oe bi deževalo ali močno veter Pihal. Cela četa je začela postajati kole, napravljati naše pobije in prinašati odeje. Vsaka Postelja je sestojala iz preproge, M je bila pokrita z debelim pla-šoem iz kozjih kož. Ob šestih se Je prišel kralj na lastne oči prepričat, če nam ničesar ne manjka Gospa Simons, ki je bila k°lj jezna kot kdaj prej, je odgovorila, da ji manjka vsega. 'Mz sem si odločno prepovedal Vse nepotrebne obiske. Kralj je izdal stroga povelja, ki jih nihče ni slušal. Disciplina je fran-c°ska beseda, ki je skoraj ni nioc prestaviti v grški jezik.
Kralj in njegovi podložniki So se odstranili ob sedmih in Ponesli so nam večerjo. Štiri smolnate baklje so razsvetljene mizo. Njihova motna in roeča svetloba je čudno obseda nekoliko bledi Marijanin nbraz. Zdel se je, kot bi se njene °či širile in vžigale v očesni vot-Pni kot trepetajoča svetilka v ferskem svetilniku. Njen od utrujenosti zbiti glas je v presadkih dobil neko posebno bar-v0' Ko sem jo poslušal, je moj ^uh blodil po nadnaravnem s^ctu in v meni se je vzbudil “drnev fantastičnih pravljic. V grmu je pel slavec in zdelo se uri je, da njegov srebrni glas plava po Marijaninih ustnicah.
an je bil težak za nas vse, in ';-10 Jaz, ki sem vam jasno do-Kazal, da imam dober tek, sem spoznal, da sem bolj truden kot
cen. Želel sem damama lahko Uuz in odšel v svoj šotor. Tu fem v hipu pozabil slavčka, nemarnost, odkupnino in uši; za-
tisnii
sern oči in zaspal.
Naenkrat me je vzbudilo div-j6 streljanje. Vstal sem tako ‘‘‘a°, da sem z glavo butnil ob L°*e svojega šotora. V istem , !Pu sem slišal dva ženska gla-S°Va> ki sta kričala: “Rešeni S‘“°! Orožniki!” Videl sem dve
Qlj ,	.
111 sence, ki so prestrašene v ‘Zaie v noč. V svojem veselju, bi zmedenosti sem ustavil °> ki je šla mimo mojih vrat;
bli(je Korfijot.
^oj!” je zakričal. “Kam be-
r- ^asJi sin!” sem mu odgovo-^ > gledat grem, če bodo orožji kaJ kmalu postreljali tvoje
sl^°'SPa Simons in njena hči t ?’ blodeč mojemu glasu, pri-rv’'U ^ nama- Karfijot nam je
^Oiožnikf ne potujejo danes.
nil-6«3 ma-ia smo: dvojen praz-je v' k rreljanje, ki ste ga slišali, v znak, da se prične razveselje-ujc. Polnoč je minula in do ri; .ll °P°lnoči bodo naši tova-r P.ki vino, jedli meso, plesali £ * aik° irr streljali. Vesel bom, S1 hočete ogledati ta prizor.
W W" fV I
Rajše bom pazil na vas ob ognjišču kot ob studencu.”
“Lažete!” je rekla gospa Simons. “To so orožniki!”
“Poglejmo!” je dostavila Marijana.
Jaz sem jim sledil. Hrušč je bil tako velik, da o spanju ni bilo več govora. Naš vodnik je prekoračil z nami kraljev kabinet in nam pokazal tolovajsko taborišče. Bilo je razsvetljeno kot ob požaru. Cele smreke so gorele v kratkih presledkih. Pet ali šest gruč mož je sedelo okoli ognja, kjer so pekli janjce na ražnjih. V sredi množice se je vil pisan trak plesalcev, ki so poskakovali ob zvokih divje godbe. Streli so se slišali od vseh strani. Ena krogla je priletela v našo smer in slišal sem, ko je žvižgala za prst mimo mojega ušesa. Prosil sem dami, naj pospešita korake, v upanju, da bomo v kraljevi bližini izven nevarnosti. Kralj je sedel na svoji > preprogi in svečano predsedoval razveseljevanju svojega ljud-" stva. Okoli njega so se mehovi piaznili kot navadne steklenice, janjci so izginjali kot jerebice; vsak veseljak je odnesel celo bedro ali pleče v roki. Orkester je obstojal iz razglašenega bobna in kričečega klarineta. Plesalci so sezuli svoje čevlje, da so bili bolj gibčni. Gibali so se na mestu, da so jim kosti pokale. Od časa do časa je kdo izmed njih zapustil krog, spraznil čašo vina, vgriznil v kos mesa, parkrat ustrelil in se povrnil med plesalce. Vsi ti ljudje, izvzemši kralja, so pili, jedli, kričali in skakali: niti enega nisem videl, ki bi se smejal.
Hadži Stavros se je vljudno oprostil, da so nas vzbudili.
“Nisem jaz kriv temu,” je rekel, “ampak navada. Če bi prvi maj minil brez streljanja, bi ti dobri ljudje ne verjeli, da se je pomlad vrnila. Imam tu samo preproste ljudi, ki so bili vzgojeni na deželi in se drže starih običajev. Vzgajam jih pri svoji najboljši volji, toda umrl bom prej, preden jih navadim vljudnosti. Ljudje se ne osnažijo v anem dnevu kot srebrne žlice. 1'udi meni je svoj čas ugajalo ;o divje veselje; pil in plesat tem kot ostali. Nisem še poznal evropske civilizacije; zakaj sem začel tako pozno potovati? Veli-ko bi dal, da bi bil še enkrat mlad in imel samo petdeset let. V sebi nosim reformatorične misli, ki jih ne bom nikdar udej-stvil, ker sem kot Aleksander Veliki brez dediča, ki bi bil mene vreden. Sanjam o povsem novi organizaciji tolovaj stva, btez hrupa in krika. Moral bi imeti natančen popis vseh prebivalcev dežele, njihovega premičnega in nepremičnega ime-Ija. V vsakem pristanišču bi imel nastavljenega stražnika, ki bi mi sporočil ime, pot in po možnosti premoženjske razmere vsakega tujca, ki bi se izkrcal. Na ta način bi natančno vedel, koliko mi lahko vsakdo plača; ner prišel bi več v položaj, da zahtevam preveč ali premalo. Na vsaki cesti bi stražili snažni in dobro vzgojeni uradniki; kajti čemu vznemirjati svoje klijente z divjimi obrazi in neotesanim vedenjem? Videl sem v Angliji in v Franciji tatove, ki so bili do neizmernosti elegantni; pa so kljub temu prav dobro opravili svoj posel.
Od vseh svojih podložnikov bi zahteval odlično obnašanje, posebno še od uslužbencev na mestih, kjer bi potnike ustavljali. Za odlične potnike, kot ste vi, bi imel udobna stanovanja, s prijaznimi vrtovi na svežem zraku. In ne mislite, da bi morali radi tega kaj več plačati: ravno nasprotno! Če bi prišli vsi, ki potujejo po kraljevini, neizbežno v moje roke, bi bil v stanu, da zahtevam od njih le neznatno vsoto.
			
	JANUAR UuJlCD 2ll3!i4l5ii6il7i . 9 Ill0iilljl2ill3;ll4	s* 1 8 [15	KOLEDAR društvenih
	roiMiiMom, mmm&	& [29	prireditev
JANUAR 1966
29.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi družabni večer v šolski dvorani pri Sv. Vidu.
30.	—Dramatsko društvo “Naša zvezda” igra v SDD na Recher Ave.
FEBRUAR
6-—Klub slov. upokojencev na
Holmes Avenue priredi “Večerjo in ples” v Slov. domu na Holmes Avenue. Začetek ob petih popoldne.
12. —Slovenska pristava priredi
zabavo s plesom PRISTAV-SKA NOČ v Slov. narodnem domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 7.30.
19.	—Dramatsko društvo LILIJA priredi Nagradno maške-rado v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
20.	—Klub slov. upokojencev \ Euclidu bs slavil 5-letnico svojega obstoja s prireditvijo v SDD na Recher Ave.
20, — S.K.D. Triglav Milwaukee priredi predpustno zabavo s plesom in večerjo v cerkveni Sv. Janeza na Deveti cesti. Maškare dobrodošle.
25., 26. in 27. — Slovenski športni klub priredi smučarski izlet pod vodstvom Franka Rihtarja (tel. EX 1-6545).
27. —Pevski zbor Jadran priredi
svoj koncert v Slov. Del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3:30 pop.
MAREC
12. — Klub slov. upokojencev v
SDD na Waterloo Rd. priredi večerjo ob 3. obletnici svojega obstoja.
20.—Šesti letni banket Federacije slov. narod, domov v Slovenskem domu na Holmes Av. 27.—Glasb. Matica poda v SND na St. Clair Ave. pomladni koncert. Začetek ob 3.30 pop. APRIL
24. — Pevski zbor Planina poda
svoj pomladni koncert v SND na Maple Heights. Začetek ob štirih popoldne.
24. — Podr. št. 47 SŽZ praznuje
35-letnico obstoja skupno s državno konvencijo združenih podružnic SŽZ iz Ohia in Michigana v SDD na Prince Avenue.
24. — Podr. št. 47 SŽZ priredi
večerjo za 35-letnico obtoja v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Avenue. Začetek ob petih.
MAJ
7. — Tradicionalna spomladanska prireditev DSPB Tabor v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
8. — Pevski zbor Triglav poda
svoj letni koncert in priredi domačo zabavo v Sachsen-heim, 7001 Denison Ave.
8. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v šolski dvorani, Začetek ob treh popoldne.
29. — Društvo SPB: Spominska
sv. maša za padle žrtve zadnje vojske in komunistične revolucije pri Lurški Mariji na Providence Heights na Char-don Road.
JUNIJ
11. in 12. — DSPB Tabor priredi na Slov. pristavi spominsko proslavo za padle in pobite borce komunistične revolucije v Sloveniji.
19.	— Otvoritev Slovenske pristave za leto. 1966.
26.—15. letni OHIO KSKJ DAN
v parku sv. Jožefa.
26. — Slovenska šola priredi
izlet na Slov. pristavo.
2G. — S.K.D. Triglav Milwaukee
priredi prvi letni piknik v svojem parku, ob Wis. cesti 36, 4M. vzhodno od Waterford. Vhod nasproti Heg Memorial parka.
JULIJ
10.— Slovenska telovadna zveza
priredi telovadni nastop na Slovenski pristavi.
31.	— Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
AUGUST
20.	— Konvencijski ples KSKJ v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
21.	— Sv. maša ob konvencijski KSKJ v cerkvi sv. Vida ob 11.45, po njej kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. Popoldne piknik na prostorih sv. Jožefa v KSKJ parku na White Rd.
22.	— Se začne XXVI. glavna
konvencija KSKJ v hotelu Sheraton-Cleveland.
21. — S.K.D. Triglav Milwaukee priredi svoj drugi letni piknik v Triglavskem parku. Piknik je združen s kratkim športnim sporedom.
OKTOBER
1. — Jesenska prireditev DSPB
Tabor v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Ohio Bell bo letos porabila za razširitev svojih naprav in njihovo izboljšanje 120 milijonov
Predsednik Ohio Bell Claude M. Blair (na desni), guv. James A. Rhodes in Fred Neuenschwander (na levi) državni direktor za razvoj, gledajo načrte telefonske družbe za rekordno razširitev in modernizacijo v letu 1966, za katero po porabljenih 120 milijonov dolarjev. Guv. Rhodes je dejah da bo tolikšna vloga novega kapitala dala precejšen zagon njegovim naporom Za industrijski razvoj Ohia in ustvaritev novih delovnih mest.
svojih’ naprav in telefonske ] sedaj rad dosegel, da pouk službe v Ohiu. Eno tretjino ce-1 vPetiejo tudi vse druge sred-lotne vsote, 40 milijonov, bo po- ^Je a°le- bi bilo med dijaki rabljene na področju Velikega ve^ zanimanja za take te-Clevelanda. Lani je Ohio Bell ^'aie’ namerava Rhodes zvišati poarbila za ta namene 110 mili- starost za dobivanje vozniškega jonov, od tega 36 milijonov na ■ d°v°ljenja °d sedanjih 16 na 18 področju Velikega Clevelanda.1 Tisti pa, ki bi tečaje obisko-’Naš letni program rasti in va^ ‘n naredili izpit, bi pa lahko
razširitve je bil vedno v soglasju s potrebami podjetij in prebivalstva v Ohiu,” je dejal predsednik družbe Claude W. Blair.
dobili legitimacije že s 16 leti.
Rhodes hoče tudi ostreje nastopati proti tistim, ki kršijo prometne predpise. Kdor bo dosegel število 12 “tikcev”, zgubi
V zadnjih dveh letih je bilo na j se£e‘ število 12 1 tikcev ’, zgubi novo zaposlenih preko 2,000 o- j avtomatično pravico do legiti-seb pri Ohio Bell, tudi letos bo mac‘Je- Sedaj o tem odločajo ustvarjenih več novih delovnih s°dniki. Kdor je osumljen, da
sedi za volanom v pijanem stanju, naj bo obvezno predmet
mest
Guverner J. Rhodes je v Co-lumbusu v času, ko je bil program modernizacije in razširitve objavljen, izjavil, da pomeni tak program zagon v celotnem gospodarstvu države. “V pogledu zaposlitve,” je dejal guverner, “podpira vsaka skupina 100 uposlencev Ohio Bell 76 delovnih mest na drugih gospodarskih področjih izven telefonske službe. Zadovoljen sem zlasti tudi, ker vidim, da se Ohio Bell prizadeva pomagati pri naših naporih za ustvaritev več delovnih mest, ko je imenovala posebnega koordinatorja, ki bo delal z Mr. Neuenschwanderjem in njegovimi ljudmi v oddelku za razvoj.”
V letu 1965 je Ohio Bell dobil novih 154,000 telefonskih naročnikov in dvignil skupno število telefonov v državi na 3,279,000. Na področju Velikega Clevelan-do je število telefonskih naročnikov naraslo od 995,000 na 1,041,800.	AD
-----o------
Sukamo odgovoren tudi za vse polomije
V Džakarti še vedno demonstrirajo proti draginji.
“alkoholne preiskave”. Motorji vseh avtomobilov morajo biti redno kontrolirani po oblasteh. Vsi sedeži v novih in starih avtomobilih morajo biti opremljeni z varnostnimi pasovi. Prometna policija pa naj dobi pravico, da vršli službo tudi v navadnih avtomobilih brez policijskih znakov.
Rhodesove ideje gotovo ne spadajo v volivno leto, pa jih je treba ravno zato pozdraviti. Mož ima pogum, da zagovarja tudi nepopularne potrebe.
$14,500 OD LAKESHORE
Nizko naplačilo. PROSTORNA, Z RREZOVINO OBITA DNEVNA SOBA. Z grčastim smrekovim lesom obita jedilnica; kuhinja in kopalnica. Dosti kredenčnih omaric, garderobnih omar. Svetle spalnice, priključena garaža. Plinski ogrev. Vetrna okna in vrata. Češnjeva in breskvina drevesa. DVOJNI LOT 82.1x120. NIZKI DAVKI.
Vprašajte za naša dva slovenska prodajalca: Richard Koporc in Frances Linich.
HOLDEN REALTY INC.
32417 Vine St.	Willowick, O.
WH 4-1100
Hiša naprodaj
V bližini E. 200 St., 4 spalnice, vse na enem, popolnoma prenovljeno znotraj, bakrene cevi, lot 50 x 150, nizki davki. Kličite RE 1-6913 ali RE 1-4264.	(17)
V najem
Opremljeno stanovanje, 3 sobe in kopalnico, oddamo. Vse udobnosti vključene. Kličite UT 1-4330.	(x)
Njujorški štrajk najbrže pokopal predlog o brisanju paragrafa 14-b
PR1NCETOI?; N.J. — Njujorški transportni štrajk je tako razburil deželo, da je Gallupov zavod ugotovil, da želi 59 naših volivcev, da mora za določene vrste štrajkov veljati načelo prisilne arbitraže. Na to stališče se je postavil tudi znani unijski voditelj W. Reuther.
Štrajk je vplival seveda tudi
na senatorje in kongresnike, to
je moral zvedeti predsednik
AFL-CIO unij Meanv. Ko je a-
gitiral na Kapitelu ža novi za- knom in ognjiščem na drva- Velika
k on, mu je senator Fulbright re-l'^T T" !?iV0 prepr0g° in 1jub‘ i_i	° . ko okensko klop i o. veraiena kre-
Na E. 174 St.
Hiša naprodaj, 3 in pol spalnica, moderna kuhinja in kopalnica, vgrajena knjižnična omara, 1 in pol garaže, lot 60 x 150, aluminijasta obloga, bus do cerkve Marije Vnebovzete, blizu Lake Shore Blvd. Dajte ponudbo.
Grovewood E. 167 St.
4-4, zidana, 2 nova furneza, bakrene cevi, moderna kuhinja, dvojna zidana garaža, nova streha, zimska okna. $20.500. Vse ponudbe bodo upoštevane. Govorimo slov. in hrv. FLORENCE M. ROME, Realty 486-2747
(16)
18,000	$800 NATLAČILA
V neposredni bližini Green Road nakupovalnega centra. Prostorna dnevna soba s preprogo, velikim o-
DŽAKARTA, Lndonez. — Vla-
naraščajoči kel, da v senatu ne bo nobene!"" U"Un5"° 7°!, Tu™
__.	, denena omara. Svetla kuhinja (4 o.
kna) z obedrico, 3 zelo velike spalnice, 2 kopalnici, polna klet in shrambe. Garaža. Vetrna okna in
večine za glasovanje proti obstrukciji, ki jo misli organizirati
i	, ,	. ,. , i senator Dirksen proti predlogu
da je prepovedala v ponedeljek	....	, F ® '
F J Skupaj sta stela glasove in ugo-
vse demonstracije v glavnem mestu dežele. To študentov ni motilo, da ne bi znova demonstrirali pred Vladno " palačo in pred uradom podpredsednika vlade in zunanjega ministra Su-bandria zaradi draginje.
Demonstranti so zasedli nekatere gasolinske postaje in prisilili njihove upravnike, da so prodajali gasolin po starih cenah. Zadnje dni je vojaški poveljnik glavnega mesta poslal na vse gasolinske postaje vojaške straže, da se ne bi kaj podobnega ponovilo.
Predsednik Sukamo je preteklo nedeljo sprejel zastopstvo demonstrantov in jim dejal, da je pripravljen imenovati kogarkoli za novega gospodarskega minstra, toda pod pogojem, da se zaveže, da bo gospodarski položaj resnično izboljšal. Če se bi ta v teku enega leta poslabšal, bi bil novi vodnik gospodarstva ustreljen. Pod takimi pogoji seveda Sukamo ni dobil novega ministra.
Na prizadevanje oboroženih sil, ki so dejanski gospodar v deželi, je prenehalo zasledovanje in pobijanje članov in podpornikov Komunistične partije. Njihovo število naj bi se zmanjšalo od poskusa prevrata v preteklem oktobru pa do sedaj od okoli dveh milijonov na okoli 150,-G00. Trdijo, da vojska pušča Su-karnu uradno odgovornost za vodstvo dežele, da mu bo lahko obi priložnosti naprtila tudi odgovornost za njegove neuspehe. Včeraj so člani vlade in vodniki oboroženih sil predsedniku Sukarnu uradno obljubili zvestobo in pokorščino kot uradnemu vodniku države.
tovila, da jima jih manjka osem do kvalificirane večine. Mansfield je dodal, da teh osem glasov ne bo mogoče dobiti radi njujorškega štrajka. S tem bo pa zakon tudi pokopan.
Help Wanted — Female
Wanted
factory help, first and second shift; light assembly work. 990 E. 67 St. See Mr. Patrick.
(18)
Belo za moške & ženske
Delo v tovarni dobe moški ali ženske za varjanje.
Vas izučimo. 40 ur na teden. AKGEE MFG. CO.
6520 Juniata Ave.
______________(20)
Ženske dobijo delo
vrata. Drevje.
Vprašajte za naša dva slovenska prodajalca: Richard Koporc in Frances Linich.
HOLDEN REALTY INC.
32417 Vine St.	Willowick, O.
WH 4-1100
Trafalgar pri E. 156 St.
4 spalnice, velik lot, cena samo 10,800.
Dvodružinska v Ncff Rd. okolici
Cena 25.900.
Potrebujemo domove za prodajo v okolici E. 185 St., Grove-wood Ave. ali Euclid Avenue. Imamo več kupcev. Kličite Bill Manak, East Shore IV 1-1559.
________________________ (16)
Lastnik prodaja
dvo družinsko hišo 4-4 vsako stanovanje. Vse v dobrem stanju, na E. 167 St. Kličite 531-4306.	(16)
Zidan bungalow naprodaj
Štiri šobe, krasna kuhinja in
Iščem pomočnico
Iščem hišno pomočnico za en I dan na vsaka dva tedna, izku- i jedilnica, poploščena klet. Mo-šeno in zanesljivo. $10.00 na dan i rate ogledati. Blizu E. 200 St. in voznina. Kličite med 9 in 5	1-6393.	(17)
pop. IV 6-1948.	(16,	T o vorn i avtjnaprodai
1963 Chevrolet, naloži pol tone, v izvrstnem stanju. Za pojasnila kličite 486-0809.
21,24,26,28 jan)
CLEVELAND, O. — Ohio Bell j lefu je objavila, da bo v letošnjem jm,<
:h
porabila 130> milijonov za ddernizacijo in izpopolnitev
Guverner Rhodes hi rad vzgajal rlade šoferje
. COLUMBUS, O. — V naši o-hajski državi imajo dijaki v srednjih šolah (high schools) priliko, da se učijo, kako je treba voziti avtomobile. Pouk je pa vpeljan samo na slabih 60', vseh srednjih šol. Guv. Rhodes
________________ (16)
Starejša ženska
Starejšo žensko iz fare sv. Vida za gospodinjstvo in skrb za 3 majhne otroke, ko je oče na delu, iščejo. Prosto stanovanje in hrana z denarno nagrado po dogovoru. Kličite EX 1-8769.
(20)
Meški dobijo delo
RABIMO
prvovrstne Tool & Die mehanike - Press operators delavec.
Dobra plača od ure, plačane počitnice in druge ugodnosti. Predstavite sc OSEBNO pri:
S.& Z. TOOL & DIE Co. INC. 3180 Berea Rd.-Cleveland 44111
(x)
MALI OC1AS1
Lastnik prodaja
Lastnik prodaja hišo, primerno za dohodek v Lakewoodu. Kličite LA 1-8077,
— (pon., sred,, pet.)
Prijatel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & fi8th St.; F.N 1 -4212
WICKLIFFE
$24,900	$2,200 NATLAČILA
REKREACIJSKA SOBA (14x41), s hrastovim) obit, akustičen strop. POLNA KLET. Velika dnevna soba, beige preproga od stene do stene, zavese, veliko okno. V kuhinji jedi ir.i prostor, mnogo kredenčnih o-maric. VELIKO OKNO V KUHINJI. 3 spalnice, 2 kopalnici, ena zelena, druga vijoličasta. Dosti omar. Garažna vrata se odpirajo avtomatično. Tri-vrstna aluminijasta vrata in okna, naoknice. Smreke.
Vprašajte za naša dva slovenska prodajalca: Richard Koporc in Frances Linich.
HOLDEN REALTY INC.
32417 Vine St.	Willowick, O.
WH 4-1100
ENRICA V. HANDEL - MAZZETTI:
Jese in Marija
H.
Pri mizi, kjer mirno sedi in pije, poje Ziegler s hreščečim glasom, kakor da se roga oskrbniku:
“Kadar se zmislim, da me noge bole; tedaj sem preklemano.”
Kristina visi na svojem možu ko klop.
“Pojdi, pusti me,” deje mož, “mora biti!”
Toda ko se stražniki približajo, ga hočejo zgrabiti in ženo odtrgati od njega, tedaj le vzkipi, krčevito zgrabi gosli in grozi: “Ne bližajte se mi!”
Ti pa se ne obotavljajo mnogo, potegnejo Kristino za lase v stran, mu odvzamejo gosli in jih pohodijo.
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — LINCOLNWOOD AREA.
Join, our pleasant home. 3 adults, 1 child. We offer you excellent wages. Own rm. Sun. and Mon. off. Call OR 5-1488.	(17)
MALE HELP
BINDERY HELP
Need Young Men. Draft exempt. To be trained on New Die Cutting Machine. Good hourly rate and progressive increases. Paid hospital and Medical benefits, and vacation plan.
Call Plan! Manager flVenue 2-3000
(16)
TOOL & DIE
mm
Must be experienced in Repairing Dies and Tools.
Repairing, Precision, Layout, Shaping and Machining.
•	Good Starting Salary.
•	Company Benefits.
•	Convenient Transportation.
Call for convenient interview. Contact Personnel Dept.
Ingersoll Products
Div. Borg-Warner Corp.
1000 W. 120th St.
Equal Opportunity Employer _________________________(16)
MACHINISTS
EXPERIENCED
MACHINISTS
Wanted. Must be able to set up and operate machines under close tolerances.
Knowledge of blueprints essential. Call for convenient interview. Contact Personnel Dept.
Ingersoll Products
Div. Borg-Warner Corp.
1000 W. 120th St.
Equal Opportunity Employer _________________________U6)
O. D. GRINDER
Exp. O. D. Grinders on carbide or steel. Small expanding N. S. Co. Excellent working cond. Good sal. plus Co. benefits.
Call 465-2900
(18)
“Psi!” zavpije mož, in že ga zadene puškino kopito v prsi, da se zruši. Tcdajci zarjovejo: “Pokonci! Pokonci!” Toda on se ne mere več pobrati; v bolnih prsih mu piska in hrope; privzdigne ga in strese; val krvi mu zavre iz ust in onesnaži tla, ki so polita z vinom.
Mestni poveljnik straže zmerja: “Zakaj pa ste ga tolkli? Tu poglejte zdaj, kaj ste naredili!” “Janez, Janez!” je vpila uboga Kristina. Glasno jokaje in veka j e je pokleknila k možu.
“Ti je slabo, jeli, Janez, da ti je slabo? — Vina, vina! Prosim vas, vina!” vrešči, ko je opazila, da ga obhajajo smrtne težave. Neka sočutna roka ji ponudi čašo vina. Nastavi jo ubogemu možu na ustnice in ga lepo prosi, naj pije; on pa ne more; vino mu teče čez brado v nedrje.	- ! ,
“Nič ne pomaga,” grgra bolni, “za zadnje, za zad—”
“Zdi se mi, da ga bo konec, amen,” je dejal oskrbnik. “Bili ste preveč ročni.”
“O Janez, moj Janez, le ne umri mi! O Janez, kaj bom počela potem na svetu?” je vzdihovala Kristina. Držala je njegovo glavo v svojem naročju in ga poljubljala zdaj na teme, zdaj na okrvavljena usta. On je
grebel z rokami okoli po tleh in ječal hripavo: “St. Polten... Pojdite tja ... za božjo voljo,— Winkler, — pojdi tja!”
Marijanica je vprašala s svojim ptičjim glaskom: “Mati, kaj pa dela očka?”
“Proč od naju hoče, pa ga ne pustim. — Ne pustim te, Janez, moje življenje in moje veselje!”
“Kristinica,” se ji je mož nasmehnil, strašno ko smrt, a vendar tako dobro, “ne delaj tega. — Hudo — mi delaš... Bog te ne bo zapustil . .. Pazi na otroka! ...”
Njegove umirajoče, steklene oči so begale okoli in se zdajci ustavile na rihtarju iz Brunna. “Pojdi!” je zasikal s svojo zadnjo močjo.
“Čuvaj ga ... reši ga, jaz ga ne morem!... Lahko noč!”...
Melški Janez je umrl, za svojega prijatelja je umrl. Uboga žena ga je vzela v svoje roke; kliče ga z najljubšimi imeni, on je ne sliši več, — je pač vesel svojega pokoja ...
Čez Cerkveni trg sta prihajala tedaj v večernem mraku mož in žena, Schinnagel s svojo ženo. Ostala sta v cerkvi, dokler niso zaprli, in tako potrpežljivo dolgo čakala.
“Nekaj se je moralo zgoditi,” je dejal Schinnagel. Pred krčmo je stala večja gruča ljudi.
“Kaj pa ste imeli?” je zaklical tja Schinnagel. “Ali ste se tepli?”
“Tepli. Landersperger je hujskal, pa so ga pobili.”
“Jezus!” je zamrmrala Marija.
“Ali je mrtev?” je vprašal Schinnagel in objel tesneje svojo ženo.
“Mrtev.”
(Dalje prihodnjič)
novejši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite denar za stara leta; kakor bi ga nosili v banko in pri tem ste še živ-ljensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva.
V društvo se sprejema člane brez zdravniške preiskave od 1 do 45 leta starosti. Poslužite se prilike ter se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb, operacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, v JDN Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem Domu na 0304 St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldne.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik: predsednik: Anton Tekavee; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavee; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač, Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ane. Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje sc vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, C39 East 102 Street, PO 1-9553; blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor: Frank šega, Louis Hribar in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube in Raymond Zakrajšek. — Zastopnika za predkonver-čne priprave za 1966: Ulrich Lube in Mary Zupančič. — Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” soni šole sv. Vida.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Mary Debevec, podpredsednica Theresa Mihevc; tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornici: Mary Cerjak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Marke!. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 3.
Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski podborštnar: Angelo J. Iannarelli;
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duh. vodja Rev. Francis Baragu. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Helen Tomažič; podpreds. Jennie Cvelbar, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 581-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresovič, Caroline Šušteršič in Stefania Mahnich; zastopnica za SND na E. 80th St., za SND v Maple Heights, Stanley Ave. in za SDD na Prince Ave.: Anna Kresovič, namestnica Jennie Pugely. Za skupne podružnice: Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na drugo nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SDD, 10814 Prince Ave.
Slovenska Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 SDZ
Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Rose Brste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Reditelj ica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Imenik raznih društev
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
BUSINESS OPPORTUNITY
SHELL SERVICE STATION For lease, available immediately. Devon and Ridge in Chicago. Financing available. Please call Donald Huber at
SPring 4-5500 Evenings, 251-5456
(16)
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Janez Ovsenik. Nadzorniki:	Anthony J. Fortuna, Jo-
seph J. Nemanich, Rudolf Drmcta; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 tvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, častni predsednik Louis Simončič, predsednik Louis Shuster, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 3665 East 105 St., tel. VU 3-6324; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko m booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Spre-iema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške oodpore na teden, če je član bolan tet dni ali več. Rojaki v Newbur-<hu, pristopite v društvo sv. Lov-enca.
certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, ta j. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Rediiteljica Jennie Pern c. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki, seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsak tretji ponedeljek od 6. do 7. ure in vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v favno istem prostoru.
Slovenska ženska zveza
SKUPNE PODRUŽNICE S. ž. Z.
V OHIO
Predsednica Mary Bostian, podpreds. Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Novak, 3552 East 80 St., tel. Dl 1-3515; zapisni karica Dorothy Strniša, nadzornice Stella Duncull, Nettie Štrukel in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sre do v mesecu V St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne.
PODRUŽNICA ST. 10 SLOVEN SKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Ja^er predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds Phillis Cermely, ta j. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., 541-6245; zapisnikarica Phillis Cermely nadzornici: Amalia Novak in Stcffie Koncilja; vratarica Jennie Koren. Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov domu na Holmes Ave.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Josephine Mul h, podpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Helen
Krofi in Anna Zbikowski; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Matt Jagei, predsednik John Habat, podpredsednik Eugene Kogovšek, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki Frances Somrak, Mary Schmoltz, Al Marn. — Vratar: James Kastelic. — Zdravniki: Dr. C. Opa-skar, Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dr. Max Rak. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo od 7. do 8. ure ter 24. in 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Theresa Skur, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Antoinette Zabukovec, 215 E. 328 St., Willowick, O. 44095, WH 3-1546; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Miss Mary Krnel, Rose Mickovic. Zastop. za Klub društev AJC: Mrs. Mary Okicki, Mrs. Ann Pinculic. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ
Sprejema članice od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske lahko od $250.00 "do $5“000.00."Naj-
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpredsednik Joseph Lach, finančni in bolniški tajnik Joseph Grdina, 1133 Addison Road, tel.: 881-7670. blagajnik John Hosta, zapisnikarica Anna Palčič. Nadzorniki: Joseph Lach, Anna Palčič, Josephine Weiss. Z p preiskavo vsi slovenski zdravniki. Društveni zdravnik Valentin Meršol, 1031 E. 62 St. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v J. D. Narodnem domu na 4533 W. 130 St.
Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bol niško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Sprejema se člane: V mladinski oddelek od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rev. F. M. Ba raga, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Helen Mirtel, aj. Frances Novak, 3552 E. 80 St, Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric, zapisnikar. Mary Filipovič Nadzornice: Helen Mirtel, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-favonošinja Angela Stražar. Redi-'pijica Jennie Barle. Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Mary Filipovič in Frances Novak. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7.30 zvečer v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ
Duhovni vodja Msgr. Louis B Baznik, predsednica Mary Kolcgar, podpredsednica Vicki Faletič, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša; roditeljica Molly Dcželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. — Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7. uri zvečer. Članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ
Duhovni vodja Rev. J. Celesnik, predsednica Terezija Potokar, podpredsednica Barbara Baron, tajnica Josephine Camenshek, 924 E. 223 St, Euclid, O 44123, RE 1-8698; blagajničarka Ana Godlar; zapisnikarica Ann Tekavee (Mrs. Math). Poročevalki: Frances Perme (slovensko), Ann Tekavee (angleško). Roditeljica: Frances Sokach. Nadzorni odbor: Frances Perme, Anna Chin char. Seje se vršijo prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine razen v febr., juliju in avgustu.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT S Siv/
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive, IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo redčijo v mesecu ob 9. uri zjutraj y SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave.
zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. v spod. dvorani.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDŽ
Predsednica Agnes Žagar, pod predsednica Mary Filipovič, tajni ca Alice Arko, 3562 E. 80 St., Dl
1-7540, blagajničarka Agncs Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Angela Gregorčič, Veronica Škufca. Seje so vsak tretjo sredo v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO DANICA ŠT. 84 SDZ
Predsednik Frank Stare, podpredsednik John Fabjančič, tajnica in blagajničarka Rose Vatovec, 10801 Prince Ave., BR 1-4582, zapisnikarica Mary Bubnič. Nadzorniki: John Samsa, Joseph Ro lih in John Laurencic. — Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v SDD na 10814 Prince Avenue. -— Zdravniki: Dr. Anthony Perko, Dr. Folin, Dr. Jelercic. Dr. Volk in vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 SDZ
Predsednica Nettie Zarnick. pod-oredsednica Anna Zalar, tajnica Mary Jeraj, 5150 Thornbury Ra. HI 2-8036, blagajn. Cecilia Žnidar sip, zapisnikarica Fanny Majer Nadzorni odbor: Mary Otoničar Emma Tofant in Dorothy Strniša Vsi slovenski zdravniki. Seja se vr ši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ
Predsed. Stanley Pervanje, podpredsednik Theodore Szendel, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 581-4230; blag. Antonia Dolinar. Nadzorni odbor: predsednica Helen Tomažič, Henry Pervanja, Victor Stemberger. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki za SND na 80 St. Stanley Pervanje in Theodore Szendel; za SDD na Prince Ave. Frank Skrl: za SND v Maple Hts. Henry Pervanje. — Seje se vršijo vsak drugi mesec tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na 8601 Vineyard Avenue.
SLOVENSKI DOM. ŠT. 6 SDZ
Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 877 E. 185 St, tel. IV 1-7554; blagajničar John Barko-vič. Zapisnikarica: Anne Cecelic Nadzorni odbor: predsednica Mary Koljat, Eva Trškan, Frances Medved. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 8. uri zvečer.
DR. GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 SDZ Predsednik Louis Erste, podpredsednik Joseph Lausin, tajnik Andrew Champa. 245 E. 246 St., RE 1-7458, blagajnik Bob Menart, zapisnikar John Sever, nadzorniki: Frank Ahlin, John Pestqtnik, Joe Peterlin.; vratar A. Škerl. Zastopnik za klub društev SND: Anton. Petkovšek; za mladinske dejavnosti: Joseph Lausin. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu v sobi št. 3 starega poslopja SND na St. Clair Avenue ob 9. uri dop.
DANICA ŠT. 11 SDZ
Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Kodrieh, 6522 Schaefer Ave., tel. 881-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek; nadzornice: Lillian M. Marinček, Pauline Stampfel, Josephine Levstick. Društveni zdravniki vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 1:30 uri popoldne v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje, soba št. 2.
DR. RIBNICA ŠT. 12 SDZ
Predsednik William Vidmar, podpredsednik Frank Virant, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., 481-2246, zapisnikar Anton Tavžei, blagajnik Frank Debelak, nadzorni odbor: Joseph Champa, Joe Cendol in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konferenco Frank Virant; za Slov. nar. čitalnico Anton Ta vzel; zastopniki za AJC v Euclid, O.: Louis Lustig, Joseph Post in Frances Modic. — Seje so vsak drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 4 SND na St. Clair Ave.
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ
Predsednik James Kastelic, podpredsednik Martin Romih, tajnik in blagajnik Frank Perko, 1092 East 174 Street, telefon 481-5658; zapisnikar Wm. J. Kcnnick. Nadzorniki: James Novak, Wm, J. Ken-nick in John Majerle; zastopnik za Slov. dom na Holmes Ave.: Frank M. Perko. — Seje se vrše vsak drugi mesec četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave., kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od 6. do 8. ure.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ
Predsednik John Tavčar; podpredsednik Frank Majer; tajnik in blag. Frank Macerol, 1172 Norwood Rd., tel. EX 1-8228; zapis. Joseph Ponikvar; nadzorniki: Damjan Toma-
bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1033 Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzorniki: Albert R. Giambetro, Herman K. Dule, Louis C. Erste; sprevodi-telja: Alois Erstte, Adelbert J. Albert; bolniški nadzornik: Alois Brste, 3815 Schiller Ave., (9), Tel.: ON-1-3777; vratarja: Frank F. Žnidaršič, Frank J. Kolenc; zdravniki: Dr. James Seliškar, Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. — Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8:30 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9:30 do 11:00 dopoldne v šoli sv. Vida.
CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
ST. MARY'S COURT 1640
Honorary Spiritual Director: Rev. Matthew Jager, Spiritual Director Rev. Anthony Rebol. Chief Ranger Louis Somrak, Vice Chief Ranger Anthony Kushlan, Past Chief Ranger John Petrie, Recording Secretary Clarence Tabernik, Financial Secretary John Spilar, Treasurer William Pavšek, Sick Benefit Director Frank Doles, Conductor Bastian Trampuš, Sentinel Frank Martich, Court Doctor Dr. Carl Opaskar. Meetings are held the third Wednesday of each month at 2:00 P. M. in St. Mary’s Church Hall. In case of sickness contact John Spilar, 715 E. 159. St., MU 1-2119.
Ameriška bratska zveza
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik Joseph Golob, podpredsednik Frank Krince, tajnica Adalyne B. Bober, 10268 Page Dr., Mentor, O., tel. EL 7-6614; blagajnik Stanley J. Bober, zapisnikarica Rose Intihar. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
Zapadna slovanska zveza
DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29
zsz
Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Christine Živoder, tajnica Florence Straub, 171 E. 264 St., Euclid 32, Ohio, RE-2-8583; blagajničarka Dorothy Komin, zapisnikar Albin Gribbons. Nadzornice: Mary Butara. Rose Aubel in Jean Gribbons. Reditcljica Rose Aubel. Voditelj mladine Donald Straub. Zastopnik za SND in Klub društev Joseph Ponikvar. — Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. ob 7:30 zvečer. — Vsi slovenski zin, Louis Urbančič in Louis Fink; zdravniki. — člane se sprejema od vratar Michael Avsec. Seje so vsako rojstva do 60. leta. Zavarovalnina, tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 dop. vsakovrstne police, bolniške, opera-v SND na St. Clair Avenue.	cijske in odškodninske podpore. —•
Zapadr.a slovanska zveza, ustanovljena 1. 1908, posluje na trdni in močni finančni podlagi. Po državni preiskavi je nad 147% solventna in plačuje svojim članom najvišje Jetrc dividendo od vseh sličnih pod-
Katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJI EV
Duhovni vodja: Msgr. L. B. Baz- pornih organizacij, ni k; nadborštnar: David J. Telban;

DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ
Predsednik Mary Geromi; podpredsednik John Zagorc; tajnik in blagajnik Joseph Kalsic, 19111 Arrowhead Ave., tel.: IV 6-4835; zapisnikar Anton Strniša, 1273 Norwood Rd.; nadzorniki: Marie Jean Golder, Anton Levstik in Adolf Brezovar; vratar Jennie Hudoklin; zastopnik SND Mary Geromi; društv. zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. — Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v SND, staro poslopje št. 4.
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednik Jack Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mary
Delničarska seja
SLOVENSKEGA DELAVSKEGA DOMA
15335 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio
v nedeljo SO- januarja ®št 3:30 popoldne
Vsakega delničarja veže dolžnost, da se te seje gotovo udeleži.
5
5
s
5 S =
iiimmiiiiiimiiiimiiiiiiiimimiimiiiiiiimmiimiimmmiimiiiiimimiiiimmiur
DIREKTORIJ
V BLAG SPOMIN
OB DRUGI OBLETNICI, ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NaŠA PREDOBRA MAMA, STARA MATI IN TAŠČA
mm jeraj
Umrla je dne 24. januarja 1964.
Globoko pod zemljo, tam v nizki, hladni hiši, kjer svetni šum se več ne sliši, trudno Vaše truplo spi.
Zdaj rešena ste vseh skrbi, a duša Vaša neumrljiva v objemu večnega Boga naj rajsko srečo uživa.
žalujoči:

hčeri ANGELA in DOROTHY, sin JOSEPH LUNDER snaha ANNE
zeta LOUIS SCHWARTZ in HARRY HOWARD vnuki in vnukinje in. ostali sorodniki.
Cleveland-So. Euclid, Ohio, 24. januarja 1966.
|
|
s