KATOMŠK GKRKVEN LIST.
„Danica*' izhaja vsak petek aa celi poli, in velja po pošti za celo letu 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr., za iVtert leta 1 gl kr V tiikarniei Fprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za čertert leta 1 gl.; ako zadene na ta «lan praznik, izide ,.I>anica'- dan poprej.
Tečaj XXXVII.
V Ljubljani, 3. vinotoka 1884.
List 40.
-J
Premišljevanja in molitve za vse stanove.
(Dalje.)
Jezusove želje — podoba naših želja.
Kar je skazil Adam, naš pervi oče. je popravil Kristus, naš drugi in boljši Adam. In kakor smo po pervem Adamu podedovali slabo človeško naturo z njenim hudim poželjenjem, tako zamoremo v Kristusu, drugem Adamu, obleči novega opravičenega človeka, ki je vstvarjen v svetosti in pravičnosti. Pervi Adam je tedaj oče grešnega človeštva, drugi Adam, Jezus Kristus, pa je oče opravičenega, posvečeuega človeštva; in kakor nas je zveza (sorodstvo) s pervim Adamom storila pred Bogom zadolžene in kazni vredne tako nas zveza z drugim Adamom, Kristusom, pred Bogom opravičene in večnega zveličanja vredne dela.
K zveličanju je tedaj potreba, da starega, grešuega, od pervega Adama izvirajočega človeka slečemo, in novega, po drugem Adamu, po Kristusu, popravljenega Človeka oblečemo, kakor nas sv. Pavel tolikokrat v svojih pismih opomicja. Kristusa obleči pa se pravi, da skušamo v vsih rečeh njemu podobui postati, da ga posue-mamo^v njegovih mislih, željah, besedah iu djaujih.
Če smo v zadnjem premišljevanji vsaj nekoliko spoznali Jezusovo mišljenje, poglejmo zdaj nekoliko Jezusove želje, njegovo hrepenenje!
Kaj je Jezus naj bolj želel, po čem je hrepenel?
Na to ob kratkem lahko odgovorimo : Jezus je pred vsim, naj bolj, in edino le želel časti svojega nebeškega Očeta in zveličanja revnega človeštva.
Boga častiti, njemu samemu služiti, njegovo čast razširjati po vsem svetu — to so bile Jezusove želje, kterim je vse druge podvergel. Zato je rekel: Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega serca, iz vse duše, iz vse misli in iz vsih svojih moči! In po teh besedah je tudi sam delal in ravnal, ker je le svojemu nebeškemu Očetu dopasti želel, ker mu je bil popolnoma pokoren, pokoren do smerti na križu, ker je svojo voljo vselej podlagal volji nebeškega Očeta. Zato je molil: Oče, ne moja ampak tvoja volja naj se zgodi (Luk 22, 42); zato je govoril: Jest ne iščem svoje volje, ampak voljo njega, kteri me je poslal (Jan 5, 30); in zopet: Moja jed je, da storim voljo njega, kteri me je poslal, in aa
dopolnim njegovo delo (Jan 4. 34); in zopet: Jest vnele to delam, kar je njemu (Bogu- dopadljivo (Jan «S. 29) iu zopet, odhajoč i/ tejra sveta je molil: Oče. jest sem te na zemlji poveličeval in delo dokončal, ktero si mi dal, da naj ga storim. (Jau. 7, 4.)
Po Jezusovem zgledu morajo tedaj tudi naše želje vselej in pred vsim biti na to oberujene. da Boga častimo, da njemu zvesto služimo, da se njegovi volji (ktero nam je po zapovedih razodel) podveržemo, ko bi uas še tako težko stalo.
Kar pa ljudi zadeva, je Jezus pred vsim naj bolj želel njih zveličanje. Ker je vedel, da je volja nebeškega Očeta, da bi vsi ljudje prišli k spoznanju iu zveličauji, da Bog noče smerti grešnikove. terauč da se spreoherne in živi, in da ga je Oče prav zato poslal na svet. da uobeden, kdor koli vanj veruje, se ne pogubi, temuč da ima večno življenje (Jau. 3, 17); zato je bila njegova želja ta: vse ljudi resnici pridobiti, jih pogubljena ob-varoti in zveličati: zato je grešnike iskal iu sprejemal, zato se je trudil iu potil, zato terpel in umeri.
Vse življenje je posvetil zveličanju človeškega rodu, in še pred smertjo je povedal, kako zelo hrepeui po njih zveličanji. ko je zaklical: Žejin sem! (Namreč po zveličanji neumerjočih duš.) In ravno zato. ker je ljudi tako ljubil in ker je vedel, da drugač ue morejo zveličani biti, kakor z njegovo smertjo, je veselo in rado-voljuo svoje življenje dal v odrešenje za njih veliko. On ni samo učil: Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe (Luk. 10, 27): terauč ga je tudi sam neizrečeno ljubil. Če namreč veči ljubezni ni, kakor je ta. da k-lo da svoje življenje za svoje brate, je bila brez dvoma njegova lju-bezeu še večj. ker je dal svoje življenje celo za svoje sovražnike. Še več. po besedah sv. Jaue/.a Krizostoma je on človeka tako ljubil in po njegovem zveličauji tako hrepenel, ua bi se ne bil obotavljal, tudi za eno samo dušo toliko terpeti iu storiti, kar je storil za vse človeštvo.
Po tem Jezusovem zgledu bi tudi mi morali po zveličanji svojega bližnjega tako hrepeueti, kakor hrepenimo po lastnem zveličauji, njegove časne iu večne sreče tako želeti, kakor želimo svoje lastne. Zato bi si morali prizadevati, kolikor je le v naši moči, da z dobrimi zgledi, l opomiujevaijjem in molitvijo bližnjega od greftfc^ in krive poti odvračamo iu k spreoberneuju in PO^Mj» • šanju napeljujemo. Tako so delali svetniki, ki	H
svoje življenje, vse svoje moči v Božjo čast in zveličanje neumerjočih duš obračali; postavim sv. Pavel in drugi aposteljni; sv. Frančišek Seraf. in Salezij; sv. Dominik, sv. Ignacij in sv. Frančišek Ksav.; sv. Karol Baromej, sv. Vincencij Pavljanski, sv. Filip Nerej, in sv. Kajetan (imenovan lovec duš), in drugi.
Molitev.
Oh. ljubi moj Jezus! ki si mi kot drugi, boljši Adam od moje mladosti za zgled postavljen; kako malo sem Ti bil jest do zdaj podoben, posebno če pogledam Tvoje in svoje želje! Tvoje želje so bile vselej svete, v čast Božjo in zveličanje duš obernjenje; moje pa so bile tolikokrat, morebiti večidel, nepotrebne, škodljive, ne-čiinurue, pregrešne ali celo nesramne. Kako malo ali pa nič me ni bolelo, če sem s pregrešnim življenjem Tebi nečast delal, ali pa če sem videl, da drugi greh delajo! Kako malo sem si prizadeval za svoje in drugih zveličauje! Moje želje so bile večidel pri časnih rečeh, iu da bi se mi dobro godilo, če tudi bi bil pri tem Bog razžaljen, bljižnji pa poškodovan in pohujšan. In ker je res vsacega serce tam, kjer je njegov zaklad, tedaj spoznam, da sem le bolj in večidel iskal svoje navidezne, časne in nečimurne sreče, kakor pa tvoje časti in svojega in bližnjih zveličanje!
Zdaj pa terdno sklenem, ljubi moj Jezus, po tvojem iu tvojih svetnikov zgledu naj pred in naj bolj in pri vsih rečeh iskati Božje časti iu zveličanja neumerjočih duš. Naj se mi godi kakor koli, da bode le Bog češčen in bljižni zveličan. Pri vsakem početji in pred vsakim delom hočem s sv. Ignacijem zdihniti in reči: Omnia ad majorem Dei gloriam! Vse k veči časti Božji! Amen.
Modroslovje.
VIII.
Nekoliko na drugo pot je zavil znani modrijan, katerega ime smo že slišali: Pitagora, rojen okoli 1. 582 pr. Kr., kateri se je imenoval pervi filozof, to je prijatelja modrosti. Mož ta je mnogo popotoval, naselil se nazadnje na južnem Laškem, vstanovil šolo za svoje učenje in veljal je kot zelo moder med tedanjim in tudi poznejšim svetom. Njegovi učenci so se imenovali Pita-gorejci, so marsikaj spisali, ki se je pa veči del pogubilo. Pitagora je spoznal, da sama tvarina ni še vse pri stvareh; a zašel je ravno na nasprotno stran. Učil je namreč, da je število ne samo glavni del v rečeh, ampak, da i/.haja iz števila vesoljstvo, število da dela vse, v vsem da sc razodeva število. In razkladal je pomen posameznih številk, ter skušal zemljo in zvezde in celo tudi človeško delovanje pojasnovati s številkami. Tako n. pr. je pravičnost imenoval število pomnoženo samo seboj = n X n, češ, pravičnost je v tem, da toliko dobim, kolikor dam in narobe. O duši so govorili Pi-tagorejci, zdela se jim je neko soglasje: v telesu je vklenjena kakor v ječi. Mnogo resničnega so učili o nebu in o zvezdah in mislili, da doni zaradi premikanja zvezd neko soglasje po nebu. — Zauimivo je, kako da so Pi-tagorejci živeli. Bivali so skupaj in imeli nekako samostanski red za učenje, delo, hrano in pijačo. Nikogar niso sprejeli, ki ni živel nekaj časa v preskušnji. V jedi so morali biti zmerni, priprosto oblačiti se, zlasti pa so morali biti pokorni. Ako je Pitagora rekel, ni bilo ugovora.
Tako je Pitagora storil že precejšen korak v mo-droslovji. Odslej je bilo človeškemu umu že razvidno, da je treba marsikaj prevdarjati in ne samo po tvarini iskati zadnjih vzrokov. Zadnji vzrok imenujemo to, česar ni mogoče več razlagati ali izvajati — „izpeljavati*4 iz
drugih vzrokov. A zopet so zašli na stranska pota. — V južni Italiji, v malem mestu Elea, so začeli nekteri modroslovci, Elea ti imenovani, vse drugače modrovati, kakor so drugi modrovali do tedaj. Saj svet je vedno eden iu zrairom tisti, so si mislili. Kako pa naj se neki spreminja? Kedo ga naj spreminja? Svet je od vekomaj. Kako bi bil sicer nastal, ker drugega nič ni, kakor svet? Svet je vse, svet je eno ali enota. Ta svet je Bog, vse vidi in vse sliši. — Tako Eleati. Ako bi dragi bralec mogel nekoliko časa zbrati svoje misli in spremljati to umovanje, bi kmalo sprevidel, kaj da je zvodilo Eleate do takih naukov. Seve da, če je svet že vse in izvan sveta ničesa ni, potem je svet neka enota, ki je vedno tista. Ne more postati veča niti manjša, tedaj je neiz-premenljiva. Ako se nam pa zdi. da se stvari spreminjajo in gibajo, je to samo na videz. Tako se zdi našim očem. ali pamet govori drugače. — Reči se mora, da so Eleati prav bistro mislili in v umovanji dobro napredovali. Kar so za modroslovje pridobili, je ostalo in ima zmerom vrednost. Pokazali so umu, da se je treba globoko zatopiti v nadčutnem, dušnem gledanji, ako hoče kedo priti do globokega spoznauja. Eleati niso opazovali narave, ko so modrovali, ampak z enim samim pogledom hoteli se premeriti in do dna spoznati vesoljstvo. Naj bolj imenitni Elejčani so Ksenofan, Parmenidin Zeuon. ki so živeli od 1. 570 do 1. 485 pr. Kr.
Ne smemo misliti, da so vsi ti modroslovci iz raznih šol vedeli eden za druzega in se poznali med seboj po svojih naukih. Zato vidimo, da so učili modrijani na raznih krajih enake ali vsaj podobne nauke, akoravno so bili že zastarani. Tudi to moramo imeti zmerom pred očmi: Resnice ne i<če sam človeški ura. ampak navadno ga vodi serce. ¡va.voršno je serce. tako resnico hoče imeti. Kedor je po svoji naravi bolj duševen, da vlada njegov duh nad telesom, takemu se zdi vse bolj duševno. Kedor je pa po vsem hlapec svojega telesa, on meri vse le po telesu in duše on nikjer ne vidi. One nauke, katere je učila jonska šola. sprejeli so nekateri modroslovci skoro 150 let pozneje, izmed katerih navajam samo Demokrita iz Abdere, ki jc teruil, da vse, kar je. obstoji iz neizrečeno majhuih delcev, ki se ne dajo več deliti, in katere je zaradi tega imenoval: nedeljivce ali atome. Demokritov nauk o atomih velja med naravoslovci še dandanes, pa je gotovo enostransk. Naj imam še tjliko število drobnih delov, nič ni iz njih, ako jih ne bi nekdo vredil iu ne dal jim stalne oblike. Zato je pa Auaksagora i rojen okoli 500 pr. Kr.) odločno učil, da je neki „um" svet naredil, t. j., kar je bilo poprej v neredu, to je vredil. Zares ni težko prepričati, ako se le nekoliko opazuje svet, da vlada povsod najlepši red. Le pametno bitje je moglo kaj takega napraviti. Kaj pa da je ta razum, tega Anaksagora ni povedal.
Tako so učili gerški modroslovci do leta 500 pred Krist. vse križem; pri vsakem skoraj opazujemo nekak napredek, vendar kakor slabotni otroci, nagnili so se sedaj preveč na eno stran, potem pa na drugo, iskali so, poskušali so; a majhna je bila njihova moč. Tedaj bi skoro kedo rekel, da takih stvari spoznati ni mogoče, kakor jih je preiskovalo dosedanje modroslovje. Eden pravi, da je to res, drugi, da je res ravno nasprotno. Ali ni najbolje vse to pustiti in reči, da nič ne vemo? Tako so govorili sofisti, pobi val i dosedanje modroslovje in terdili, da je vsaka stvar taka, kakoršna se človeku zdi. Ti sofisti so bili podobni takim ljudem današnjih časov, ki vsaki besedi oporekajo, naj že rečemo da, ali ne, tako, da nazadnje človek res ne ve, pri čem da je. Akoravno so bili nekaki sovražniki modroslovja in so le učili, kako da se človek zamore v službah visoko pomakniti — se ve, da — učili za dobro plačilo —-
so vendar mnogo koristili modroslovju. Učili so misliti, govoriti, pobijati nasprotnika: taKa vaja ]e pa dobra za niodroslovca. Dandanes ima beseda sofist slab pomen; takrat pa še ni bilo tako hudo veljati sofistom.
Res. ni bilo lahko pomagati si z dosedanjim 1110-drovslovjein• a čemu zgubiti pogum? Saj človeški um hrepeni po resuici, zakaj da bi je ne mogel najti. Morebiti pa dosedaj niso prav iskali? Poskusimo vendar! — S takimi nazori se je lotil modroslovja mož. ki mu je bil dika v življenji iu smerti. ki se je neprcstauo truoil za resnico in tudi v svojem vedenji pokazal, da mu resnica ni prazna beseda, ampak vodilo v vsem delovanji. Ta mož je — Sokrat.
Kerščanska ljubezen — prijateljica otrok.
Nikoli se ni kazala kerščanska ljubezen tako lepo, tako nesamopridno, kot se kaže dandanes. Saj ima pa tudi priložnost pokazati se v današnjih težavnih časih kot pravo, nesebično prijateljico človeštva. Vera gine; kaj je nasledek temu? Ljudstvo dervi v splošni nravni propad. Duha pač izobražujejo ljudje; vsakdo želi in hoče biti učen. Kedo si pa prizadeva blažiti si serce in vaditi se v delih ljubezui ? Serce ostane navadno rnerzlo.
V sredi te neprijazne, splošne temine sveti kerščanstvo ter ogrev t z ognjem kerščanske ljube/ni merzli. viharni svet. Blaga čednost je ta Kerščanska ljubezen! Zares, čudno je n žalostno, da se je sedanji terdoserčui svet obernil tudi proti tej nebeški čednosti; on zaničuje in zameta najblaž;a dela kerščauske ljubezui ter se posmehuje tistemu, ¿i kaže usmiljeuo serce. Svet skuša osmešiti požertvovalne može, ki hranijo in branijo med svetom nebeški ogenj Božje ljubezni; on skuša sramotiti tisto, kar je blagrovalo človeštvo že nad IS sto let.
Mi slišimo velikrat klicati: .,Proč skerščansko ljubeznijo; na njeno mesto naj stopi človeška ljubezen. človekoljubje; tov človekoljubje naj širi enakost, prostost, bratovstvo. Čudno to! Zakaj nekterim ljudem i.e zadostuje več kerščanska ljubezen? Saj vendar ta uči t ini i pravo človekoljubje! Pa ne! Uže ime kerščanska ljubezni mora iz sveta; položili so jo med staro šaro! Ker je ta ljubezen ,.kerščanska", je nečejo terpeti več me l seboj. Namesto kerščanskega uauka, ki pravi: ljubi svojega bližnjega zato, ker je podoba Božja, uče oanušuji posvetnjaki: ljubi človeka zato. ker je človek. Zares, kako kratkovideu je sedanji svet! On zameta pravo zlato in jemlje ponarejeno zlato za pravo!
Kak razloček je med kerščansko ljubeznijo iu človekoljubjem! Perva je delo Božje, človekoljubje je delo slabotnega človeka. Kako si ti lepa. kerščanska ljubezen. v svoji krasoti; kako lepo si svetila od veka do veka, od tedaj, ko te je prinesel nebeški Zveličar na svet, do današnjega dne; v vseh časih in krajih si bila: hči Božja, duša katoliške cerkve, tolažnica žalostnih, sreča in blagor sveta! Sedaj pa vprašamo, kakšua je čioveška ljubezeuV Odgovor: Ona je ljubezen sveta, samoljubna je in išče le svoje koristi, svojega dobička. Zares, človekoljubje se ravna po načelu: Ljubi samega sebe in bližnjega zaradi sebe. Kerščanska ljubezen pa spolnuje to-le postavo: Ljubi Boga nad vse, sebe zaradi Boga, bližnjega ravno tako, kot samega sebe. Ktera ljubezen ima tadaj večjo vrednost?
Kerščanstvo objema z enako ljubeznijo vse ljudi na svetu, posebno na sercu mu je pa mladina. Uže naš učenik Jezus je ljubil otroke in je klical: „Pustite male k meni priti"; enako jih ljubi tudi kerščanstvo. Da morajo starši ljubiti svoje otroke, to je že naturna
postava. Pa kako se je ta postava zaničevala, bomo skušali še pokazati; stariši niso ljubili svojih otrok, še le kerščanstvo jim je dalo novo zapoved, skerbeti za dušni in telesni blagor svojih malih. Kerščanstvo je pa še posebno prijatelj ubozih, zapuščenih otrok, za ktere se stariši ne zmenijo ali so jim pi že odtucrli. Kerščanska ljubezen skerbi radovoljuo za take. ki potrebujejo odgoje in pouka; ona ljubi posebno revno mladino, prosi na vratih bogatinov, ne za svojo k>rist. temveč da preskerbi uboge otroke; s strahom opazuje velike nevarnosti, v kterili živi mladina in jo skuša kolikor jih mogoče rešiti dušnega in telesnega pogina. Kje zunaj kerščanstva moreš uajti tako nesamopridno ljubezen? Kaj naredi človekoljubje za uboge. zapuščene otroke? Ako uže stariši lastnih otrok večkrat ne ljubijo, ako jih ne vodi poleg natorne tudi kerščanska ljubezen, kedo bi potem pričakoval, da bi ljubili ljudje tuje. zapuščene male ? Kad kaže se njih trud zastonj, dobrega sadu no morejo pokazati. Prava, resnična prijateljici otrok je edina ljubezen kerščanska. Zunaj kerščanstva taka ljubezen še mogoča ni. Kedo bi hotel pač pomagati ubogemu, bednemu otroku, ki mu dobrote nikedar ne bo mogel poverniti! kedo bi to s:oril. ako ga no vo li čista kerščanska ljubezen?
Pogledali bomo malo v čase. ko še ni bilo kerščanstva in v kraje, kamor še ni prisijala luč Keršč ui-stva : spoznali boiuo. kako ž.iios:na je bila osoda ot-otc. Hudo se je godilo otrokom: starši saiui so )ili zamotali. „Ako so ti tako nečloveško delali s svojimi otroci, sinemo gotovo sklepati, da so ljudje s tujimi otroci še bolj nečloveško delali. To premišljevanje nam bo izpolnilo pervi del; v drugem delu pa hočemo prevdariti. da je kerščanska ljubezen zares skerbna. ljubezniva mati ubozih otrok in sirot v kerščanskih deželah, pa tudi pri tujih pa ga n s ki h narodih.
I.
Hudo se je godilo otrokom v časih, ko šo ni sijalo kerščanstvo s svojo ljubeznijo: tergovuli so ž ujimi. Kakor z živino, morili jih ter jih polagali na samotne kraje, kjer so morale uboge stvarice lakote, mraza poginiti. Zelo pogostno je bila taka nečloveška pregreha. Kar je je pa naj bolj čudno, je tole: Celo postave so poterje-vale tako neusmiljeno ravnanje. Da je resnično, kar teniimo. nam spričujejo zakoni gerški iu rimski.
Tako je ge.ški postavodaialec Likurg določil sledeče: ..Kakor hitro se rodi otrok, naj se posvetujejo najprej, ali uaj živi ali uiucrje. Ako je tcrducira telesa naj živi. ako je pa slaboteu. u»| ira verže|o v brezdno ob \ z noži i gore Tajgcia." Ta k«» so tudi delali. Novo-rojeuca je prinesel oče na dogovorjen kraj. kjer so uže bili zbrani najstarejši njegovi sorodniki: ti so si ogledali otroka; ako je bil otrok pohabljen, slaboten, gerde postave, je moral umreti: reKli so pri teiu. da ni koristno ni za deržavo, ne za njega samega, ako ostane pri življenji. Drug slaven zakonodajalec gerški. Solon, jo tudi ukazal, naj se novorojenec odvzame materi iu položi tjc pred očetove noge: ako ga je ta vzel v naročje, je bilo to znamenje: otrok naj živi: ako pa je obernil oči od otroka,je to pomenilo: izpoloži uaj se ali pa umori. Tako se je godilo skoro v vseh gcršKih deželah, samo v Tebah je bilo v tej stvari malo bolje. Ako oče ni hotel otroka vzrediti, so ga prodali tistemu, ki je največ zanj obljubil: tak kupljen otrok je postal sužen kupcev. — V rimski deržavi se otrokom tudi ni boljše godilo. Tudi tukaj je bilo očetu dano na voljo, ali hoče otroka sprejeti kot svojega, ali ga pa takoj po rojstvu zavreči in ugonobiti. Najstarše rimsko pravo je dovolilo otroka izpoložiti le tedaj, ako je bil otrok pohabljen; t o je veljalo le o vseh dečkih iu pervorojenih hčerih; kako dolgo
je veljala ta postava, se ne vé. Pravnik Paulus, za časa cesarjev, priznava, da so imeli očetje neomejeno pravico, takoj po rojstvu otroka umoriti; in res, ta pravica je postala vsakdanja navada. Pisatelj Suetonij poroča, da so na smertni dan Germanikov izpoložili novorejene, da bi s tem pokazali splošno ljudsko žalost- Vsled te nečloveške navade se je vedno manjšalo šlevilo ljudstva. Cesar Avgust, ki se je trudil zabraniti kerčenje prebivalstva, ni storil nič proti tej strahoviti, pogubni razvadi; dal je celo slab izgled: ukazal je namreč izpoložiti otroka, kterega je porodila njegova unukinja Julija, povemivši se iz pregnanstva. Odkritoserčno in naravnost očita Ter-tulijan rimskemu ljudstvu: „Koliko jih je iz mej vas, celo iz mej sodnikov, ki moré svoje lastne otroke V Po-mcčcte jih v vodo ali jih izpoložite, da umró mraza, lakote ali pa jih pozió psi".
Znabiti pa poreče kcdo: so bili pa modrijani zoper to neusmiljeno počenjanje! Kedor bi tako terdil, ta o resnici ni dobro poučen. Tudi modrijanom, ki bi morali biti luč ljudstvu, se je zdelo tako ravnanje pravično in pametno. „Ni dobro za deržavo, niti za otroke same, da žive, ako so slabotni" pravi Plutarh in Seneka govori v svojem spisu o jezi: „Mi umorimo steklega psa, nevarnega vola in vtopimo svoje otroke, ako so prišli na svet slabotni in pohabljeni. To ni jeza, to je modrost, ako se znebimo nekorisíuega". Celó Platon, ta ljudomili modrijan, je izgovoril besede: Pohabljeni iu nezakonski otroci, otroci rojeni od hudobnih ali prestarih starišev naj se izpolože; oni deržave ne smejo obtežiti. Tako so govorili modrijani!
Skoro vsi stari narodi so delali nečloveško z otroci; samo Judje, Egipčani, Tebanci in Germaui so imeli malo več serca do malih. Staro gerško ljudstvo in njih navade tako hvali sedanji svet; vse gerško mu je vzor popolnosti. In gljte! ravno Gerki so najbolj nečloveško delali z otroci. Tako hvaljena gerška omika se ni mogla povspeti tako visoko, Kot se je povspelo kerščanstvo s svojo ljubeznijo. Se le ko je kerščanstvo stopilo na svet in se razširilo, je izginilo tudi to znamenje divjosti; spoznal je človek v človeku Božjo podobo. Cerkveni očetje so delali in pisali proti tej neusmiljeni šegi in so jo stavili v eno versto z moritvijo. Cesar Konstantin Veliki je izdal več ukazov proti tej razvadi; njega so posnemali cesarji Valentinijan. Valens in Gracijau. Cesar Justinijan I je proglasil, da so tisti otroci prosti, ktere izpolože in jih pobero usmiljeni tujci; d > tedaj so morali biti svojim dobrotnikom sužniki. Tako se je polagoma razvila misel, da je izpostavljeuje otrok zločin , kterega mora kaznovati cerkvena in deržavna oblast.
Ob kratkem smo pogledali v stari vek in vidili smo, da je bila osoda otrok res usmiljenja vredna, dokler kerščanstvo ni razpelo svojih varujočih kril nad njimi. Tudi danes še se godi huda otrokom v krajih, kjer ljudstva še niso okusila sladkosti kerščanstva. Tako je znano, da more otroke mnogi narodi azijski iu afriški. Nobeno ljudstvo pa z otroci ne dela tako nečloveško, kot dela ljudstvo Kitajsko. Pri tem narodu velja zakón, da naj se pohabljeni in slabotni otroci umoré takoj po porodu. Vendar nekterim starišem naturna ljubezen ne pusti, da bi grozovito umorili svoje otroke; zato imajo ondi nekak sodni zbor, ki novorejenca preišče ter ga določi za življenje ali smert. Večkrat se pa celo zgodi, da so neusmiljeni stariši še krutejši kot zakon ter moré tudi take otroke, ki so zdravi in čversti. Tako ne delajo samo ubogi, temveč tudi bogataši, ki bi veliko družino prav lahko preredili; to pa zaradi tega. ker imajo za veliko sramoto, ako ima kedo veliko hčera; zato mora pa ravno deklic na tisoče in tisoče umreti v nedolžnih letih. Bogatini ukažejo, da otroke utopé v posodo, napolnjeno z vrelo vodó in plačujejo zató veliko denarjev. Ubogi jih
pa pomečejo v bližnje reke ali jih pa izpoložš vunkaj na ulico. Vsako jutro se premikajo po ulicah vozovi; na te nalože uboge, zapuščene stvarice. ki z jokom naznanjajo svojo nesrečo in krutost lastnih starišev.
Žalostno se je godilo z otroci v paganskih časih ; žalostno se jim godi tudi danes pri nevernih ljudstvih. Ali si moremo misliti večjo obdivjanost, kot je ta, da oče in mati zatreta v sercu natorno ljubezen do lastnih otrok? Kako pomenljive so povedke starega veka, ki pripovedujejo, da so živali redile izpoložene otroke: žival je s svojo usmiljenostjo osramotila človeka. Hudo je delal oče s svojim otrokom, ga umoril, prodal, ali izpoložil, ali moremo potem misliti, da je imel sercé do tujega, nesrečnega, zapuščenega otroka? Kjer je osoda tistih otrok, ki se rodé v pravnem zakonu tako žalostna, kako se mora ondi še le goditi sirotam, ki ne vživajo očetovske skerbi, ljubezni materine '*
4tJÜÜ let je trajala poganska omika; glavno njeno znamenje bila je terda brezserčnost. Pagan starega veka je zaničeval človeštvo, sovražil revne, zaničeval nesrečne in je imel veselje do moritve. Zato se ni čuditi, da je delal tudi z otroci nečloveško. Pa prinesel je Odrešenik evangelij na svet in je učil vsestransko ljubezen: ljubite se med seboj. Ta ljubezen zahteva, naj ljubijo stariši svoje otroke, ne samo z naturno ljubeznijo, ljubijo jih tudi s sveto kerščansko ljubeznijo: ona zahteva pa še več, še nekaj čudovitejšega; ljubi tudi tuje. zapuščene sirote in skerbi zanje, saj so tudi one stvari Božje, one so tebi bratje in sestre. Iu ta ljubezen je postala plodo-vita, skerbela je in še skerbi za uboge osamljene sirote, skerbi s taKO gorečnostjo, da občuduje njeno delovanje celó sedanji vek. ki se kerščanstvu tako rad stavi po robu. Kerščansk i ljubezen cveté, krasno duhteče je njeno cvetje; veliko del le ljubezni je očitnih pred svetom, še več se jih pa skriva s pravo ponižnostjo in nesamopri-dnostjo, Kot se skriva sramožljiva vijolica v germovji. O tej kerščanski ljubezni, ki objema s tako nežnostjo uboge otroke, hočem spregovoriti v naslednjem oddelku.
(Dalje nasl.)
Oče naš.
i Konec.)
Poglejmo na dalje šesto prošnjo: rkai me eisen-enkes beinás eis peirazmón" = in ne vpeljaj nas v skušnjavo. Samó katekizem II. ima: rin ne vpeljaj nas", drugi vsi in sploh molitvene bukve v Ljubljani tiskane: .,in ne vpelji nas". Ktero je pravilno: vptlji ali (za izreko neukretno) vpe//VijV * ;
Poslednja, sedma prošnja je v izvirniku: „allá riza,1" hemás apó tu ponerú = temuč reši nas hudega (zlega). Navedeni slov. katekizmi imajo vsi: temuč reši nas hudega. Celovški rokopis ima: ,.le reši nas od zlega"; ,.le'* menda skratica mesto „lego" (?). kar Istrani še dandenes pravijo namesto „nego". Novejši pisatelji hoté, da i mi Slovenci rabimo „nego", kar si mladina kot nenavadno besedo pomni, ter jo tu pa tam tudi neumestno piše. Sploh sedaj pravimo „temuč" (ne temoč kat. I.), kar je nastalo iz ..tem več" (i). Kedaj. in to nedavno, so pisali in molili: reši nas od hudega, dandenes po knjigah ni več od. a med ljudstvom se drugače ne moli kakor: od hudega. Nekim se to dozdeva preveč „po nemškem". Kaj še! vsi jeziki imajo tu predlog, bodisi gerški apo, latinski a. nemški von, staroslov.: izbavi ni ot neprijazni; hervatski: izbavi uas oda zla. ali oslobodi nas od zla; ruski: izbavi nas od lukavago; poljski: ale
*) Manj gotovo in pritežno razpravo o teh dveh oblikah naj smemo izpustiti.
nas zbaw ode zlego; češki: zbav nas oi zleho; lužičko-serbski: ale humož nas uot togo ziego; bulgarski: no izbavi nas ot lukavago i. t. d. Res, da v slovenskem jeziku predloga od v tein primeru ne potrebujemo in zadostuje nam rodilnik, n. pr. „Jezus nas je rešil večne funerti", ali nekako bolj se prilega in poudarja, da rečemo: od večne smerti. Kakor v Očenašu, tako v litanijah vseh svetnikov dandenes izpuščajo od: vsega hudega, vsega greha, svoje jeze i. t. d. — reši nas, o Gospod! Kakor da bi ne bilo prav tudi: od vsega hudega i. t. d. reši nas naš Odrelenik Od staroslov. ot (ind. d/os-inde, hiuc, illinc. gl. Fr. Bopp Glossarium comp. sanscritum pag. G.), z rodilnikom znači: a) ono. od lesar se kaj loči, t. j. oddalja, rešuje, beži i. t. d. (Šaman : slovnica §. "¿61). — Torej ni, da bi djal, velik pogrešek, če v cerkvi iu šoli molimo: temuč reši uas cd hudega. Amen. Sploh rečemo: hudega in ne zlega, kajti, P. St. Š. (otec Stanko) je v Kresu III. 8, str. 428 pre80jevaje besedo zlo (star. zalo) prihajal do tega sklepa: „naposled je očitno, da bi se beseda zal najbolje v književnem jeziku popolnoma opustila, ker jej sedanji pomen „lep44 ni pravi; v pravem pomenu „hudi" pa je narod ne ume več".
No, pa poreče kdo: Cemu toliko besedi edino za zunanjo obliko in obleko Gospodove molitve? Ali ne veste, kaj pravi kraljevi pesnik: „Vse veličastvo kraljeve hčere je znotraj". (Ps. 44, 14.) Da! Pa kaj pravi dalje? „V zlatih robovih je ogernjena z muogobarveno krasoto." Molitev Gospodova je krasna hči kraljeva, ki se lesketa v obilnosti vsakoverstnih lepot, namreč skrivnostnega pomena posamnih sedmerih prošenj, in zato je tudi prav, da se ji da v primernih izrazih, kakor obleka v zlatih robovih. Kakor pravi sv. Jeronim (ad Pelag. 1. III, 15), je sam Jezus Kristus zapovedal učencem svojim, da vsak dan pri najsvetejši daritvi (sv. maši) naj se moli: „Oče naš*' i. t. d. Pri Gerkih moli duhoven na tihoma, a ljudstvo na glas. V mozarabskein obredu odgovarja ljudstvo duhovniku, ki pri sv. maši na glas moli ali poje „Oče naš" tako-le: Oče naš. kteri si v nebesih! Odg.: Amen. Posvečeno bodi tvoje ime! Odg.: Amen. Pridi k nam tvoje kraljestvo. Odg.: Amen. Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji! Odg.: Amen. Daj nam danes naš vsakdanji kruh! Odg.: Amen. In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo našim dolžnikom. Odg.: Ameu. In nas ne vpelji v skušnjavo. Odg.: Temuč reši nas (od) hudega! — V starih časih je bila Gospodova molitev izključljiva molitev vernih kristjanov, ker oni, ki niso še bili kerščeni, niso smeli še tako serčuo imenovati Boga kot svojega Očeta, kakor pravi kristijaui. Imenuje se tudi ..postavna in navadna molitev4' (legitima et ordiuaria oratio. Tertull. De Orat. c. 10/. (Gihr, uas hI. Messopfer p. (>78.) Kakor imenuje Tertulijau „Očeuaš4 kratek zapopadek vsega evangelija (breviarium totius evangelii). tako smemo terditi, da je Gospodova molitev4' zapopadek vseh znanosti. V nagovoru je vse bogoslovje ali teologija; v pervi prošuji zvezdoslovje ali astronomija: „Nebesa ozuanujejo slavo Božjo, iu nebo pripoveduje dela njegovih rok.44 (Ps. 18, 1.) V drugi prošnji je zemljepisje iu zgodovina: „Gospodova je zemlja in vse. kar je na nji, vesoljni svet in vsi prebivalci njegovi.44 (Ps. 23, 1.) „In kraljestvu njegovemu ne bo konca.44 Luk. 1, 33.) V tretji prošnji prirodopis ali fizika: „Pomnite, da jaz sem Bog, in ni ga meni enakega . . . sklep moj je terden in vse, kar me je volja, zgodi se.44 (Iz. 4ti, 9. 10.) „Kdo bode nasprotoval njegovi volji? Ali kdo si ti. o človek, kteri se z Bogom pregovarjaš? poreče li izdelek izdelovalcu: zakaj si me naredil tako?'4 (Rim. 9, 19. 20) V četrti prošnji: poljedelstvo, tergovstvo, živalstvo in rastlinstvo, sploh naravoslovje: „Bog je, ki zagrinja
nebo z oblaki; in pripravlja zemlji dežja, ki daje, d& trava raste po gorah, in zelišče ljudem v rabo, ki daje živalim njih živež in mladim vranam, ki ga kličejo.'4 (Ps. 146, 8. 9.) V peti prošnji računstvo in soduijstvo — pravdoslovje: ..Pravica tvoja, kakor naj večje gore, sodbe tvoje kot globočina temnih valov.44 (Ps. 35. 7.) V šesti prošnji leposlovje in zgovornost: „Sodbe (besede) Gospodove so resnične, opravičene same v sebi. Bolj zaželene kakor zlato in dragi kamni, in slajše ko med in satovje.44 (Ps. 18, 10. 11.) ..Pokusil sem malo medu, in glej umreti mi je!4i (I. Reg. 14, 43.) V poslednji prošnji je ločba ali kemija, ki vse kroji in razdira, zdravilstvo: vojska: „Usmili se me, o Bog, po svoji veliki milosti . . . , umij me od moje krivice, in očisti me moje pregrehe. Čisto serce vatvari v meni, o Bog! in obnovi v mojem oserčji pravega duha. Daj mi zopet veselje svojega zveličanja; in z duhom moči poterdi me.4, (Ps. 50. 3. 4. 12. 14.) Koliko prostorno polje za vsakoverstvo premišljevanje je v Očenašu ! „Neizmerno kraljestvo. Tu so v nebo kipeče gore, kterih veršiči so z meglo zakriti: Oče nas, kteri si v nebesih! Tu so mogočne mesta in vterjeni gradovi: Pridi k nam tvoje kraljestvo! Tu zelene in cveto vinogradi in se zibljejo bogate setve: Daj uam danes naš vsakdanji kruh! Tu nas s strahom navdajajo puščave in grozni šumeči vertinci: in ne vpelji uas v skušujavo! Tu nam zijajo nasproti globoki temni prepadi: temuč reši nas od hudega". (Veit. Das Vater Unser. p. 14.) To je v resnici ,. visoka pesem44, kakor jo pesnik Koseski imenuje, in veličastno opeva , Oče naš". (Ilazne dela J. Koseskija str. 108 124.) Ako prav molimo:
,.Tedaj bo življenje polno slada;
Vernil nam nekrivde bo se raj.
Tekla zmir pravedno sveta vlada
Bogu v čast in slavo vekomaj.4*
Skalorič.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Amerike. St. John's Abbey. 3. sept. 1884. Za uas je bilo kmetovanje tukaj nekaj novega, zatorej precej zanimivega; mislim tedaj, da bi uteguilo kteremu čitatelju zares lepe iu poučne „Zgodnje Dauice" biti všeč, ako mu po večern naše deloveiije po letu opišem.
Najpervo smo se poprijeli sena. Seče, grabi se le s stroji; mi smo kar kupe delali in te vozili koj na travniku na velik kup. ki ga „stack*4 imenujejo. Poslopja ima amerikauski kmet samo toliko, kar je neogibno potrebno; seno mora tedaj zunaj ostati in ga za sproti domu vozijo. Naredimo velike štiriogelnate kupe, tako. da dež ne more notri iu seno ostane nepoškodovano celo zimo. — Po seuu sino se žita lotili. Toliko verst žita v Minesoti niuianio, kakor na Kranjskem. Pšenica je poglavitno našega kmeta; ta iuu daje naj več denara. To je dobro, da jo morajo sejati po več let, po 15—20 in še dalje ua isto njivo, ne da bi bilo treba gnojiti; zemlja je mlada in dobra za pšenico. Nekteri so ie kakih 5 16t tukaj, pa jo imajo že po 30U bušlov (mernikov) na leto.
Razun pšenice sejemo tudi oves, ječmen in repo, sadimo krompir in turšico. Zimskega žita ni, tudi dvakrat ne sejemo, ker je zima predolga iu prehuda. Ver-nimo se zopet k temu, kako smo kmetovali. Spravljamo žito tudi večidel s stroji. Bolj revni farmarji iinajo male „reaparu-je in malo bogatejši „salfbiuderu-je, stroji, ki h krati tudi sami vežejo. Ti zadnji stanejo okoli 10U tolarjev (200 gld.) Mi smo le zadej hodili in kupe delali. Deset smo jih postavili na ritiue in dva ua verh; tako ostanejo in se posuše, dokler jih ne „stakamo*
(zdevamo v velike knpe>. Kozelcev tukaj ni, kterih se sploh ne vidi drugod, kot na Kranjskem in morda malo okoli po sosednjih deželah. Z žetvo bivši pri konci, vozili smo snopje ravno tako koj na njivah skup, kjer je eden narejal „stack44. Žitni kup ima podobo kogeljna; gre notri kakih 12 dobrih voz, okoli 2000 snopov. Postavi se tako-le: Na dnu v sredi, nekaj snopov postavi na ritne, potem nekaj verst vedno bolj ležeče, tako, da zadnja versta skor popolnoma leži. Vlagajo dalje verste, začenši na vuaji strani, do srede, tako, da vsaKa versta sega do plavesmov druge, na sredi jih pa več položi, ker ta se mora visoko deržati, da je kup varen pred dežjem. Ko je kogelj doveršen, potisne štango v sredo, dene nekaj snopov nanj in ,.stacku je gotov. Po žetvi gre kak kmet pri farmarjih okoli s strojem za mlatvo, kterega par goni. sedaj se kar s teh kupov v stroj meče in žetva je v kratkem končana. Daje še precej dobro; če je vgodno leto, dobonio navaduo okoli 20tero seme. Z letošnjo letino se naši kmetji prav hvalijo.
V našem samostanu smo pridelali okoli 14 sto bu-šlov (mernikov). V uekterih deržavah jih je toča obiskala. Minesotance jo pa le ljubi Bog pred to žalostno šibo obvaroval.
Kakor smo imeli po zimi hudi mraz, imamo po leti hudo vročino; v senci je bilo v vročih dnevih okoli 370 C. Prilega se prav dobro, da vedno malo veter vleče, in da je ziak cist in zdrav.
Zidarja imamo celo poletje. Vlani smo dobili toliko dijakov, da smo jih komaj notri spravili; tedaj je bila velika potreba še zraven kaj prizidati. Pridelek je s tremi nadstropji iz opek, 3*0 čevljev dolg in 00 širok. Po volji sv. Očeta se katoličani, posebno redovniki, vneto prizadevajo dobre naprave staviti, da bi se mladina bla-zega upanja v lepem keršanskem duhu odgojevala.
Ker sem že pri pisanji, moram Vam še malo povedati o naših Indijancih. Naš milj. g. opat so 30. m. travna okiskali našega indijanskega misijonarja o. Alojzija Hermauutza v Wliithe-Earih-u (v Beli zemlji.. Pobožni Indijanci so jih bili kaj veseli; sprejeli so jih ua moč častitljivo. Vi.slim. da je vredno omeniti ginljivi govor, pri tej priliki, pravice zahtevajočega poglavarja „Vah-ban-o-qiiatu-a. Z milj. g. opatom Edelbrock-om bil je tudi direktor katoliško - indijanskega vladništva ilndiau-Bureau) č. g. Stephan. svetni duhoven. — Pritoževal se jima je tako-le: rIz zemlje naših očetov vedno bolj tirani, vidimo nevarnost, da bi nam utegnilo biti uzeto še to malo. kar imamo. Na jezeru Lič ^Leech-Lake) v ««vero-zapadni MinnesotJ so napravili nasip, ne da bi nas bili le kaj poprašah. Če bi se zgodilo belim tako, zahtevali bi po v rac bo škode: revn' Indijanec mora pa tiho poterpeti; njegova pritožba ne koristi nič, vedno bolj ga še pritiskajo. Ne vemo. kaj še z nami bode V Kar nam vlada da. je neizrečeno malo. Včasih, če pogledam naše deteta, misleč ua njihovo prihodujost, se mi kar milo stori. Obljubilo se nam je že prav veliko, ali spol-nilo prav malo. Pred več leti so nam obetali celih «SO tolarjev; še danes nismo ne enega centa (2kr.) od tega dobili. Se je li tedaj čuditi, da oelim možem nič več ne verjamemo? Svoje zaonje. edino upanje stavim v Velikega Duha. Da bi se vendar enkrat mislili v naše stanje, da I»i čutili svojo krivico. Veliko in imenitno govore o oliki, ktero nam prinašajo; pa kako spoštovanje moremo imeti do olike, ki nam tako krivico napravlja? — Nobenega ne.u
Čast. g. direktor in milj. g. opat sta bila kaj vesela znatnesa napredka Indijancev. Nekateri imajo že dobro založene in lepo vravnane kmetije. Splošno spoštujejo svojega vnetega misijonarja o. Alojzija, spoznajo namreč pridno prizadevanje njegovo za edini njihov blagor.
V veliki časti imajo dobroserčnega opata, kteremu so revni Indijanci zelo pri serci. Odkritoserčno pobožne sestre benediktinke. ki tako nevtrujeno in z dobrim vspéhom skerbé za keršansko odgojo njih mladine. Benediktinke učš v dveh šolah v „Beli zemljiu, v vsaki imajo okoli 60 učencev, eua sester ima vsaki dan 7 milj (dobri 2 uri) daleč do šole.
Indijanske deklice pri sv. Jožefu, 4 milje od našega samostana, vedno bolj z uaglim in stanovitnim napredkom sv. Cerkvi veselje delajo. Mlada sestra Akvina Pretnar, Gorenka, jim je ljubeča in ljubljena oskerbnica. Ne več kot kakih deset dni potem, ko so dobile učenice, smo jih obiskali; pa kako spodobno je že bilo njihno obnašanje. Na vsako vprašanje naših Č. patrov 80 prijazno in dostojuo odgovarjale: „Ves fathera (t. j. da, oče); ali „no father" (ne. oče). Dexlice so tudi kaj rade pri redovnih sestrah. Deržava je indijanske otroke že drugam pošiljala; ali kjer prave kristjanske ljubezni ni, se težko udomačijo; čez malo časa so jo domú pobrali.*)
Kako zamorejo premožni sami sebi veselje napraviti, bližnjemu pa dobroto storiti.
Po raznih deželah so razne šege in navade, nekatere dobre, a tudi slabe. Pred davnim časem je bila na Francoskem navada, da je moral vsak novomašuik, predno je v cerkvi pervič pridigoval, poprej v kaki družbi pridigovati. Se vé, da si je prej govor dobro premislil in se ga dobro naučil. Nekega dné bi bil moral zopet neki teolog imeti euaki govor. Bi' je sin spoštovanega iu bogatega gospoda v Parizu in še le 15 let star, kateri je pa potem zelo sloveč škof postal. Imenoval se je Kenelon. Moral bi bil toraj govoriti pred izbrano družbo iz kraljevega dvora. Vsi so bili že zbrani in so čakali govornika. Pa ni prišel o pravem času, in njegov oče se je že nekoliKO jezil radi tega. Sedaj vender nekoliko zarudelih lic stopi na svoje mesto. V sobani je nastala velika tihota.
„Pred vsem;', tako je začel, ..vas moram prosin, slavna gospoda, da ne zamerite, ker sem tako dolgo mudil. Ko sem bil na potu tu sein. našel sem na vogalu te hiše ubozega malega Savojarda, kateri je bil vea snežen. Začuden se približam dečku in ga vprašam i ..Kaj delaš tukaj, ljubi moj prijatelji" Na toseje začel deček jokati. „Ti si nesrečen, ljubi otrok, iu nimaš nikogar. da bi ti pomagal *. mu rečem na to. Deček mi odgovori: ,.0 res. ljubi G »spod. zelo sem nesrečen. Ne sinem nič več nazaj K sv« »ji materi."
Vprašam ga za ime. starust in vzrok njegove nesreče. Na to mi začne sledeče pripovedovati:
„Ime mi je Pierrot. star sem 12 let. Domovino sem pred petimi leti zapustil, da bi si bil kot dimnikar kai prislužil. Kar sem zaslužil, sem varčno hrauil in tako prihranil 350 frankov (147 gM. 50 kr.) Ta denar sem imel pod desko svojega ležišča spravljen. Sedaj sem hotel denar saboj vzeti, (ia bi ga materi domov nesel. Ali kako seiu se ustrašil, ko denarja ni bilo; nekedo mi ga je bil ukradel. Sedaj ne smem domu. ker bi mislili, da nisem delal in da sem svojo dobro mater pozabil".
To je dogodba malega dečka, katero mi je jokaje in ves terd od mraza pripovedoval. Vzel sem dečka ia sem ga ta čas služabniku izročil. Ker mi je Božja previdnost dala priložnost temu dečku kaj dobrega storiti; toraj vas prosim pomoči. Premislil sem si med potjo, da hočem namesto govora, katerega ste od mene pričakovali, o ubogem dečku govoriti. Toraj vas v imenu
*) priserčniši zahvala za dopise ! Vsim blagim rojakom bratovski posdrav!	Yr.
našega gospoda Jezusa Kristusa, očeta ubogih in to-lažnika žalostnih, prosim milošnje, za mojega varovanca. Srebernjak ali zlat je malo za vas. a za ubozega otroka veliko. Dajte! Bog vam bodo stoterno povernil. Po tem priprostem, vendar ginljivem govoru je marsikatero oko solzilo. Mladi Fenelon hoče denar pobirati, kar dečka v sobo pripeljejo. Ko navzoči vidijo, v kakem stanji da je, je njih usmiljenje še večje. Izprašujejo ga. on pa po savojardsko pripoveduje, kar je Fenelon prej govoril.
Grofnja Boufflers vzame dečkovo kapico, da bi milošnjo pobirala. Vendar samo prej povem, rekla je, da druzega ne vzamem, kakor samo zlato, in ker ni imela druzega, je dala svoje zlate uhane v kapo. Zlati go padali v kapo, Fenelon se je pa veselja jokal. Gro-finja je po tej poti nabrala 2000 frankov (900 gld.). Deček misli, Ga sanja, in ne verjame, da je vse njegovo. Ko 80 mu zagotovili, da je vse njegovo, ni bilo veselja ne konca, ne kraja. Poskakoval je sem tertja in je bil ves iz uma, ko se je na svojo mater zinislil. Grofnja se je Fenelonu zahvalila za lep večer, katerega jim je bil napravil, vzela dečka k sebi, dala mu novo obleko napraviti in mu dodala še 1000 frankov, potem pa ga je v varni družbi poslala v domovino. (Kdo ugane, kaj je „financminister" mislil o koncu te dogodbe?)
Slavospev in prošnja k Mariji.
Slava Ti. blagoslovljena, Vsa Gospodu posvečena, Mati Božja, slava Ti! Ti Devica solnčno čista. Ker si mati Jezu-Krista, Kinč nebes in zemlje si!
Kdo bi vredno to poslavil, — Ker sam Bog Te je postavil Mater svojega Sinu? Z zbori angeljev veseli Čast kristjani bomo peli Ti presladkega glasu.
Zri v otroke grešne milo, V materne ljubezni krilo Sprejmi o Marija vse! Ti preblaga, čista Mati Si nam zmožna pomagati: Sin pa vselej vsliši Te.
Sprosi Ga. da nas se vsmili On, ki kdaj kot Detek mili Si v naročju sladko spal; Prošnje Ti ne bo zavernil, Se prijazno k nam obernil, Svojo milost spet nam dal.
Radoalav.
Razgled po svetu.
Papež, deržava, narodnost. Eden amerikanskih listov o Rimu in svetni papeževi oblasti to-le piše:
Papeži — oni vladajo sv. Cerkev. Rim ne pripada Italiji, ni lastina piemonteškega kralja, ampak lastina vse sv. katoliške Cerkve in nje poglavarja.
Kako hočeš dokazati?
Sv. apoBtelj Pavel pravi, da proti koncu časa bodo ljudje brez zvestobe in brez vere. Neki znan kardinal angleški nadaljuje besede sv. Pavla tako-le:
„V posljednih letih se je cela versta evropejskih pogodb uničila, postave Kristusove so se iz vnanjega
življenja odpravile in na njih mesto so prišle postave sedanjih diplomatov; nravni red evropejski je razdjan; keršanski svet je pod vlado armad — kakor uekedaj pretorijanski Rim.44
Akoravno to ni povsod enako, se vendar godi v Rimu in v Italiji; kajti tu ni nikogar, kateri bi se boni za pravico sv. Očeta. Sv. Očetu so njih imetje uzeli, akoravno Italiji ali Savojski niso nikdar kaj žalega storili. Da so bili posestnik Rima in cerkvenih dežel, to je bila pregreha sv. Očeta. Neprevidoma pride mladolaška vlada 8 svojimi tujci, je oplenila sv. Očeta in rekla: „To je od sedaj za naprej moje44.
Ako kedo ima pravico do Rima, jo imajo sv. Oče. Papeži so v Rimu vladali od časa Konštantina, toraj od leta 312 po Kr. r. Papež Leou Veliki je Rim rešil pred Huni, drugi papeži so Rim zidali, ko je bil razdjan. Cesar Konštautin in za njim drugi cesarji so prestolno mesto imeli ali v Bizancu, Raven i, ali pa v Milanu ; nikoli več pa ne v Rimu. Božja previduost je zapadno staro-rimsko cesarstvo s pomočjo divjih čet Atilovih pokončala, da bi nihče ne imel pravice do Italije iu Rima. kakor sv. Oče. Rim in okolica po poginu poganskega gospostva nista imela druzega gospoda, kakor papeža, kateri je bil rešitelj, oče iu dobrotnik mesta. Rimsko ljudstvo in z njim tudi frankovski iu nemški kralji Pipin in Karol Veliki so leta 800 spoznali papeža kot edinega pravega lastnika mesta Rima. Skozi 1000 let je bila veljavna ta pravica; med tem časom ni noben sveteu vladar stalno prebival v Rimu. Kar pride znani načelnik ..mlade Italije", Mazziui. in vpelje savojskega kralja v glavno mesto papeževo, mu da Rim, Češ: Tunaj bodi sedaj ti kralj!
Noben človek ni imel tako gotove pravice do svojega posestva, kakor papeži do Rima in cerkvenih dežel. Po vsi pravici morajo papeži gospodovati v Rimu. A vse to teptaje prišla je revolucijska druhal s tujim kraljem, in oropala je sv. Očeta. Kako nam je to ravnauje ceniti? Ako je posestna pravica še veljavna in ako je pri onih rogoviležih znano, da ne smemo krasti, in da je preklet, kdor mejnik prestavlja; tedaj lahko tisto djanje imenujemo rop. Iu ako je vsak cerkveni rop tudi pregreha zoper Boga, tedaj tako djanje lahko božji rop imenujemo.
Res pravi sedanji posilni rimski vladar: Rim je je dedšiua Italije. Kako je pa to mogoče, ker papež ni umeri, in tudi umeri ne bo, dokler stoji svet iu sveta Cerkev. Ako bi papeštvo urnerlo, kar nikdar ne bo in ne morebiti, bi ne bil savojski kralj njegov dedič, ampak samo sveta katoliška Cerkev.
Res, da je laški minister Mancini tako zv&no rimsko vprašanje naznanil ko popolnoma notranjo laško zadevo, katera nobene druge deržave ne zadeva. toda to je popolnoma krivično. ,.Rimsko vprašanje" ni nikdar bilo iu ne bo popoluoma laško. Papeštvo iu vse, kar je ujegovo in kar je ž njim v zvezi, ni ne laško, ne francosko, ne nemško, ni narodno v tem smislu, da bi se kaki narodnosti edino smelo prištevati. Sramota iu slaboat bi bila, ako bi ¿papeštvo bilo laško - narodno: katoličani druzih narodnosti bi se morali zoper to hitro zavarovati in oporekati.
Papeštvo stoji nad vsako naroduostjo. Pobratenje „narodne44 politike z vero in vstanovljanje tako /vanih „deržavnih cerkev" je vertoglavo. občnemu značaju vere nasprotno počenjanje protestantizma. Papeštvo tukaj nima svojega mesta, ono je mednarodno v najboljšem in najčistejšem pomenu besede: vsi narodi imajo enake pravice do njega, in pripada vsiin narodom na euak način ; ono je katoliško, to se pravi, splošno, za vse kristjaue.
Br a to v sli o zadeve. V molitev priporočeni:
Na milostljive pri prošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brez verstvo, prešestvanja in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanje in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. To bodi pred vsim drugim priporočeno v brat. molitev.
Da bi mi milostljivi Bog na mogočno prošnjo preč. Marije prečiste Device dobrotljivo dodelil ljubo zdravje, ako je njegova sveta volja; pa obljubim, ako bom uslišan, svojo preserčno zahvalo javno izrekati. — Za mirno vravnavo neke zadeve. — Bolnik z vso priserčnostjo priporočen za zdravje Jezusu, Nj. ljub. presv. Serca in sv. Jožefu. — V posebno Marijno varstvo priporočam sebe in vso meni izročeno mladino, da bi bili obvarovani pred hudim na duši in na telesu, da bi se dijaki pridno učili in šolsko leto srečno doveršili. Zahvala se naznani. — Duhoven, že mnogo let slep in zdaj zelo bolan, se serčno priporoča v molitev za pomoč.
Zahvala.
V neki zadregi sem se priporočal en teden Mariji, sv. Antonu Padv., sv. Frančišku Seraf.; in bil sem precej potem uslišan. Ker sem obljubil, d<\ bom uslišanje razglasil, torej to očitno naznanim in rečem: bodi hvaljen večni Bog v dobrotah M. D., sv. Antona P. in sv. Frančiška Seraf.!	z.
Priserčna zahvala naši ljubi Gospej presvetega Serca, sv. Jožefu, sv. Antonu Padv. in dušam v vicah za srečno rešitev zelo težavne in neprijetne naloge'
T. M.
Koledar za prihodnji teden:
6. vinotoka. S. Brunon. — 7. S. Sergij. — 8. S. Brigita. — 9. Ss. Dijonizij s tovarši. — 10. S. Gereon. — 11. S. Justina. - 12. Devetnajsta nedelja po Bink. S. Maksimilijan. —
Listek za raznoterosti.
T Pl 'eč. g. Jožef Pavšler. kanonik šiifferšteinski starašina kanonikov iu zlatomašnik, je po dolgi bolezni po prejetih ss. zakramentih za umirajoče. 1. t. m. v Gospodu zaspal. Rojen je bil 8. sušca 1«08 v Kranju posvečen 19. avg. 18:12. R. I. P.
t Jožef vitez Šneid - Treuenfeld. deželni in bivši deržavni poslanec kranjski, je 30. t. m. zvečer uagloma umeri. Na poti se mu je kri nderla. prenesli so ga k njegovi družini, kjer je precej na to dušo izdihnil. Bil je še nekako ob 5 popoldne v klubovi seji naroduih poslancev, in umeri je okoli sedmih za pljučno boleznijo, za ktero je bolehal že dalj časa. Star je bil 44 let! Bog mu daj večni mir.
V čast veleč. M^r. Mihaelu Potočniku so o priliki njegove 75. godovne, 29. kimovca, napravile hvaležne gojenke tukajšnega nunskega samostana kaj lepo veselico z dvojno igro v slovenskem in nemškem jeziku. Kakor sicer, v čast marljivim gospem gojite-Ijicam bodi ponovljeno, so tudi to pot pridne učenke prav gladko in spretno zverševale svoje naloge. Bog daj preblagemu gospodu, ki to leto stopi med jnbilarje. terdno zdravje, njemu v po množenje obilnih zaslu°\ samostanu pa v tolaž in korist.
Družniki kat. rokodelske družbe so se zbrali preteklo nedeljo k priprosti veselici na svojem vertu, kjer se ima v kratkem času, ako Bog da, zidati hiša — dom katoliških rokodelcev. Veliko koristnih naprav je že radodarnost naše dežele spravila na dan in zmiraj se še nove snujejo. Reči pa moramo, da je malo tako koristnih in tako potrebnih, kakor mladim ljudem rokodelskega stanu dati priliko, da se pametno in pošteno veselijo o prostem času; kajti malo reči v sedanjem času tako zelo pogrešamo kakor pametnega veselja; če se bode mladi svet, tako divje m razgrajalno veselil, kedor z žalostnim sercem opazujemo že nekaj časa, ne le po hribovskih vaseh, ampak tudi po mestih — mora samega veselja se narod končati! Silno dobro delo toraj stori, kdor za pametno, pošteno, trezno veselje mladih ljudi kaj zdatnega stori.
V	loškem uršulinskem samostanu je 29. septembra naredila slovesno obljubo čast. sestra Veronika Polja nec, in preoblečene ste bile Amalija Pikuš iz Bistrice (sestra Magdalena Paciška od terpečega Serca Jezusovega) in Marija K o bi ar iz Železnikov (sestra Alojzija od usmiljenja Božjega). Častitljive obrede iz-verševal in primeren govor je imel vis. čast. gosp. kap vikar dr. Pauker.
Družba katoliških študentov na Dunaju. Študentje katoliških misel na Dunaju, ki so na visokih šolah, so opomnjeni, da je ondi katoliška družba „Avstrija", ktere namen je: gojiti vede in shajati se v družbin-skih zborih brez vsacega politiškega cilja. Stanovanje je: „1. Bezirk, Lowelstrasse, št. 14."
Duhovske spremembe.
V	Ljubljanski škofiji. C. g. J. Plevaneč je vmesčen na duhovnijo Sotesko; č. g. J. Bel ec pa na Fužinsko. C. g. Jož. Poki j u kar gre za beneficijata na Vače. č. g. Jožef Pekavec za ekspoz. na Goro pri Soderš.; č. g. Mavrič v zač. pok.; Č. g. V. Alijan-čič ostane v Smartnem pri Kr. Umeri je č \ut, Prokelj, župnik v pok. R I. P. — Rizpisan je 26, sept, kanonikat Wolwitz-Flachenfeldov.
Dobrotni darovi.
Za študent o vsko kuhinjo: Čast. gosp. župnik na Raki Tavčar 10 g|o. — Prečastitljiva družha gospodov v Zuženberku 52 «M.; k tem eden gospodov z ozi-rom ua dijaka iz njegove duhovnije o aH.: skup 57 gl. i quod Deus benignissimus millies retrihuat). — Čast/g» Sim. Ažman 1 velik križavec. — Neimenovan dobrotnik z vvodom: ..Vem. da kniige so drage in stroškov obilno" ., zopet lo gld. (/a Bošnjake). — Neimenovan dijak 1 gl.
—	Preč. g. poslanec Karol Klun 5 gld. — Č » Karol Cigon 1 gld. — C. g. župnik G. Jakelj 3 gld.
Za uhožm cerkve nate Sofije. P. č. P. Adolfu 15 gl.
Za zidanje cerkve v Želimljah. Preč. g. stoljni dek. J. vole 5 gld.
Za sveto betinztvn: G. Jože Tavčar z Brezja 5 gl.
—	Cast. g. K»-. Povše. župnik na Ježici. 17 gld. 30 kr.
—	Preč. g. mestni župnik J. Rozman 15 gld.
Za najbolj potrebne misijone: Č. g. J. Zupan 2 gld.
Opomba. Več darov iu drugih zadev prihodnjič. Vr.
Pogovori z gg. dopisovalci.
Č. g. Jož. O—lj na Sv. G.: Kolikor vemo, ni nič plačati: Pozdravljeni!
Odgovorni vrednik: Luka Jeraa. - Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.