faiaejsica im ji sni ea Spedizione in abbonsmento postale — PoStnlna platana t gotovini Leto XXV. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 lir (za inozemstvo 75 lir), za ‘/t leta 35 lir. za ■/< leta 17.50 lir, mesečno 6.— lir. Te- TRGOVSKI LIST Ljubljana Številka 76. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Oregar. čičeva Ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. Časopis za trgovino. nlclT Ljubljani1«;. ^0M. Plača in toži se v Ljubljani. CONCESSIONARIO ESCLCSIVO per la pubblicitč di provenienza italiana ed estera: ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i» Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10. Izhaja vsak torek in petek Uuttllana, petek25. 1942-XX cena E3S" 0'60 Odprava omejitev za vino Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal smatrajoč za potrebno, da se tudi za Ljubljansko pokrajino odpravijo vse omejitve za vino, naslednjo naredbo: Čl. 1. — Določbe naredbe z dne 22. maja 1942-XX št. 96 a predpisi o ureditvi preskrbe z vinom se odpravljajo. Zbiranje, prevažanje in trgovanje z vinom je prosto vsakršne omejitve (zapore) in smejo te posle izvrševati podjetja, zasebniki in ustanove, ki so jih doslej upravičeno opravljali. Čl. 2. — Ta naredba stopi v veljavo z dnem objavie v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana 21. sept. 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Gospodarski Bližnjega Vzhoda Vpisovanje v Trg. strokov no nadaljevalno šolo Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine naznanja, da bo vpisovanje v Trgovsko strokovno nadaljevalno šolo Združenja trgovcev v Ljubljani za vse tri razrede v dneh 22. do 25. septembra vsakokrat od 9. do 11. in od 14. do 17. ure v pisarni Združenja trgovcev, '1 rgovski dom. Novinci morajo biti stari 14 let in morajo predložiti pri vpisu zadnje šolsko izpričevalo, učno pogodbo in zdravniški izvid. V šolo se sprejemajo samo učenci, ki so dovršili najmanj tri razrede srednje ali meščanske šole. Učenci z manjšo predizobrazbo bodo sprejeti le v primeru zadostnega prostora. Učenci z dovršeno nižjo srednjo ali meščansko šolo imajo prednost in bodo pogojno sprejeti v drugi razred. Poznejši vpis učenca se more izvršiti le v izjemnih in opravičenih primerih, a to le do 30. septembra t. 1. Vsak učenec (ka) plača pri vpisu Lir 240 letne šolnine, novinci pa poleg tega še Lir 60.— vpisnine in učenci III. razredov pa Lir 60.— oprost-nine. Redni pouk se prične v ponedeljek dne 5. oktobra ob 14. uri. Druge podrobnosti bodo razvidne na šolski deski. Nova industrijska podjetja v Turčiji Ker so vedno večje ovire uvoza, ustanavlja Turčija nove industrijske obrate za uporabo in predelovanje domačih surovin. Tako je projektirana velika tovarna celuloze in papirja in so nedavno poslali v Nemčijo skupino delavcev, da se izvežba v tej stroki. Še letos bo začela obratovati tudi nova tovarna za klor in sodo, v Carigradu pa urejujejo novo tekstilno tovarno, ki t)o predvsem predelovala cunje in tekstilne odpadke. Stroji za to tovarno so že nabavljeni. Blizu Carigrada bo ustanovljena tudi tovarna kleja, železarne v Karabuku pa ustanavljajo svojo tovarno za šamotno malto in ope ko. Za prihodnje leto je v načrtu ustanovitev strojarne za usnje v Carigradu, v Karabuku pa ustano vitev tovarne za žvepleno kislino in superfosfat. Ko bodo izvedeni ti načrti, se bo turška industrijska proizvodnja znatno dvignila, iz evropskih dežel pa bodo novi obrati dobivali poleg strojev tudi potrebne polizdelke. V svetovnem gospodarstvu ima celinska Evropa najvažnejšo vlogo. L. 1937. j.e prišlo od svetovne proizvodnje surovin in nepredelanih živil na Evropo okrog 45,5%, pri sami svetovni proizvodnji živil pa je znašal evropski delež 47%. Evropa je bila tudi največji uvoznik, ker je prevzemala skoraj polovico vsega blaga na svetovnem tržišču, imela pa je tudi važno vlogo pri izvozu, ker sta bili skoraj dve tretjini svetovnega izvoza gotovih izdelkov evropskega izvora. Pri vsem tem pa samopreskrba za celinsko Evropo ni več problem. Za temelj industrijske proizvodnje ima Evropa dovolj železa, premoga in lesa, agrarna proizvodnja se dviga od leta do leta in kjer koli so potrebne izmenjave surovin in izdelkov, je Evropa v manjši meri odvisna od drugih kontinentov, kakor pa so oni odvisni od nje. V novem gospodarstvu po vojni bo vloga celinske Evrope še važnejša, do pravega razvoja in pomena pa pride tudi gospodarstvo sosedov, ki so bili doslej v svojo škodo pod celinski Evropi nasprotnimi vplivi. To velja predvsem za Bližnji vzhod, čigar dežele že težko čakajo na uveljavo svojega gospodarskega pomena, ki ga »Pester Lloyd< opisuje takole: Egipt ima nad 2,3 milijona ha obdelane zemlje. Ulavni letni pridelki v milijonih stotov so naslednji: pšenica 13—14, koruza 15—17, ječmen 2—2,5, riž 6—7, fižol 2,5— 3,2, leča 0,5—0,7, čebula 2—2,3, sladkorni trst 16—20, bombaž 4— 4,5. Po vrednosti je med lemi pridelki na prvem mestu bombaž, ki ima po kakovosti svetovno prvenstvo. Pred vojno je bil povprečni letni izvoz bombaža 7—8 milijonov kantarjev (1 kantar = 45 kg). Izvažali pa so tudi seme (letno 3—3,2 milijona ardebov, 1 ardeb = 198 litrov), iz katerega se pridobiva dobro jedilno in industrijsko olje. Samega olja so izvažali letno po 35.000 do 40.000 stotov, pri domači proizvodnji olja pa so bile pridobljene tudi velike količine oljnih tropin za krnvo, ki so jih tudi izvažali po 1,5 milijona stotov na leto. Povprečni letni izvoz bombažnega prediva je bil 8000 do 12.000 stotov. Tudi od pridelka živil je ob dobrih letinah precej ostalo za izvoz: čebule 1,2 milijona, riža 1 milijon, paradižnikov 30.000—35.000, oranž okrog 30.000 stotov, surovega masla 30.000 do 35.000 kg, ovčjega sira do 40.000 kg itd. Važni surovini za tekstilno industrijo sta tudi lan in ovčja vol-na. Egiptski lan tekmuje z najboljšimi vrstami alžirskega in bel gijskega lanu. Leta 1938. je bil pridelek 32.000 stotov. Povprečni letni izvoz ovčje volne je bil 1,2 milijona stotov. V novejšem času se v Egiptu tudi svilarstvo dobro razvija. Tudi rudninskih surovin Egiptu ne manjka. Ob Rdečem morju so fosfati (Izvoz 400.000 do 500.000 stotov) in zemeljsko olje, ki se predeluje v domačih rafinerijah. V zadnjih desetih letih je industrializacija precej napredovala. To velja predvsem za predelovalnice bombaža ter za kmetijsko industrijo: mline, oljarne, konservne tovarne, pivovarne itd., pogoje za, uspeh pa imajo še druge industrijske panoge. V splošnem se lahko reče, da je prvi pogoj uspešnega gospodarstva v Egiptu dobro urejena zunanja trgovina. Poleg prej označenih presežkov kmetijskih pridelkov in surovin ima Egipt v zimski dobi za izvoz na razpolago velike količine sočivja, uvažati pa mora predvsem premog, umetna gnojila in kemične proizvode, kar je v prvi vrsti na razpolago v celinski Evropi, ki bi bila tudi najboljši odjemalec egiptskih presežkov. Palestina (23.000 km2, nad 1 milijon prebivalcev) je še v razvoju. Kmetijska proizvodnja še ne zadošča domači potrošnji, za izvoz pa že prihajata v poštev sadje in olivno olje. Industrija se šele razvija; na prvem mestu je kemična industrija, ki predeluje domače surovine: pepeliko, brom in jod iz Mrtvega morja, apnenec iz Galileje ter žveplo in sol iz doline Jordana. Transjordanijn (150.000 kv. km, okrog 400.000 prebivalcev) ima obdelano samo eno tretjino svoje površine. Glavni pridelki so žito, sočivje, grozdje in hanane, pomembne pa so rudninske surovine, ki pa še niso dovolj ukorišče-ne. Ležišča asfalta bi laliko dala na mesec do 200.000 ton, letno ukoriščenje fosfatov pa cenijo na 2 milijona ton. Dežela ima tudi izdatna ležišča srebra, v Mrtvem morju pa obilico pepelike. Sirija (170.000 km2) je bogata dežela, ki ima rodovitno, a slabo obdelano zemljo. Obdelanih je 1,5 milijona ha, lahko pa bi jih bilo 12 do 13 milijonov. Od žitnega pridelka je ostalo za izvoz 50.000 do 60.000 ton, znaten je izvoz sadja in sočivja, važna pridelka Sirije pa sta tudi bombaž in tobak Nasadi bombaža obsegajo okrog 30.000 ha, lahko pa bi se razširili. Zemeljsko bogastvo Sirije še ni preiskano. V severnem Libanonu so bogata ležišča železnih rud, v južnem pa lignita. Sirija ima tudi losfate, svinec, baker, antimon, nikelj in krom, a to rudno bogastvo bo treba šele izkoriščati. V manjšem obsegu se že od starih časov izkoriščajo samo železni rudniki Libanona. Irak (370.000 km2, okrog 3 milijone prebivalcev), stara kulturna dežela Mezopotamije, je rodoviten, zemlja pa je nezadostno obdelana. Z namakanjem bi se dali pridobiti veliki kompleksi dobrih zemljišč. Irak prideluje tudi bombaž in tobak, najvažnejši njegov produkt pa je zemeljsko olje. Arabske dežele so ogromen kompleks 2 milijonov km2, ki še ne pozna smotrnega gospodarstva. Važnejših surovin sicer ni, izdatno pa bi se dala dvigniti proizvodnja kave, sadja, smole, kož in kožuhovine. K Bližnjemu vzhodu spada tudi Iran, stara Perzija, ki obsega 1,6 milijona km2 ter ima nad 11 milijonov prebivalcev. Najvažnejši letni pridelki v milijonih stotov so naslednji: pesnica 22, ječmen 16, riž 4, bombaž 1, tobak 16. Dobro je razvito svilarstvo, velika je proizvodnja volne, najvažnejši obrt pa je tkanje preprog. Za izvoz so na razpolago presežki žita, sadja, tobaka, bombaža, čaja, riža, smole, ovčje volne, kož in kožuhovine. Zemeljski zakladi Irana so bogati, najvažnejše med njimi pa je olje. Izdatna so tudi ležišča železa, svinca, premoga, bakra, mangana, niklja, boraksa in kobalta, izkoriščanje teh prirodnih zakladov pa je šele v razvoju. Ves Bližnji vzhod pred vojno ni imel pravih gospodarskih zvez z deželami celinske Evrope, zdaj med vojno pa so vojne operacije spravile v velik nered vse njegovo gospodarstvo. svobodnem dogovoru 60 trgovinskih in 80 industrijskih podjetij romunizi ranih. Leta 1942. se je ustanovilo 76 novih industrijskih družb s skupnim kapitalom 660 milijonov lejev. Večinoma so pri teh podjetjih udeleženi romunski kapitali. Romunski kreditni zavod je dal za razvoj in ustanavljanje romunskih podjetij v desetih mesecih 576 milijonov lejev kreditov. Veliki napori so se tudi izvršili za napredek kmetijstva. Kmetijski načrt glede obsega posevkov se je mogel v celoti izvršiti. Tudi dolga zima ni mogla ustaviti dela vlade in v 11 mesecih je bilo obdelanih 11 milijonov ha zemlje. Površina z oljnatimi rastlinami posejane zemlje se je povečala za 184.4%, s povrtnino posejane za 164.5%, s tekstilnimi rastlinami za 161.1 % in z drugimi industrijskimi rastlinami posejane zemlje za 118.7%. Da se zagotovi rentabilnost kmetijstva se je zvišala cena pšenice od 75.000 lejev za vagon na 85.000, nato na 110.000 in poleti v tem letu na 220.000 lejev. Romunske železnice in transportni sistem sta kljub vojni preobremenitvi dosegla zelo velike uspehe. V dveh letih je bilo izdano za zgradnjo novih železnic 17 milijard lejev. Poleg tega so se zgradili novi kolodvori, novi mo-jstovi ter nove naprave. Navzlic vsem težavam se je povečalo povprečno število na romunskih železnicah vozečih vlakov v času od 1940/41 do 1. 1942 za 20 odstotkov. Tudi poštna uprava sie je izkazala kot dorasla vojnim nalogam. Generalna direkcija za cestna dela je izvršila v času od 6. septembra 1940 do 1. avgusta 1942 cestnih del v vrednosti 6274 milijonov lejev. Poleg tega je izdala za mostove 689 milijonov lejev, zgradila 14 novih silosov, dočim je deset drugih še v delu. Na deželi so bila izvršena elektrifikacijska dela v vrednosti 20 milijonov lejev, nadaljnjih 26 milijonov lejev pa je pripravljenih za nova dela. Iz vsega tega se vidi, da je vlada maršala Antomesca kljub vsem težavam dosegla izredne uspehe. Gospodarska obnova Romunije Mihail Antonescu, ki nadomestu-je ministrskega predsednika in maršala Antonesca, je pred kratkim govoril po radiu o obnovitvenem delu, ki ga je izvršila sedanja romunska vlada, odkar je prišla na krmilo. Uvodoma je govoril o nacionalnem delu maršala Antonesca ter zlasti naglasil njegovo zaslugo, da je s pregledom vseh državnih pogodb in z razveljavljenjem za državo škodljivih pogodb pridobil za državo velikanske vsote. Tako je dal ta pregled državi v vrednostnem portefeuilleu 650.9 milijona lejev. Premoženjska kontrola je dala državi 78.6 milijona lejev, kontrola pogodb o zemeljskem olju 157 milijonov lejev. Pregled delovanja bivšega dvornega tajništva je vrnil državi vrednote v vrednosti 679 milijonov lejev, z razsodbo sodišča pa je dobila država še nadaljnjih 194.6 milijona lejev. Darovi in vrnitev industrijskih obratov državi so dali državi tri milijarde lejev. Delo vseh preiskovalnih odborov pa še ni končano ter bo država brez dvoma dobila še nove vrednote. Delo finančne obnove Romunije po težki preizkušnji 1. 1940. in prilagoditev romunskih financ na vojno stanje sta bila izvedena z zdravo finančno politiko ob najstrožjem varčevanju. Tako je mogla država v prvem vojnem letu 1941/ 1942 kriti vojne izdatke 53.7 odstotka z davki, 20.6 odstotka s posojili, 24.2 odstotka z izdajo obligacij in 1.5 odstotka z izrednimi prispevki, ne da bi pri tem morala posebno hudo naviti davčni vijak. Z romunizacijo lastnine je bila osvobojena romunska posest od Zidov, ki so izgubili svojo vodilno vlogo v romunskem gospodarstvu. Z romunizacijo so prišli v državno last naslednji objekti: 32.000 ha kmetske posesti, 28.000 ha njiv, nad 2000 ha vinogradov, 367 gozdnih posestev, 113 žag, 343 industrijskih podjetij in nad 30.000 mestnih nepremičnin. Poleg tega še 500.000 ha zemlje in 193 industrijskih podjetij, ki so bili od dr žavnega urada za romunizacijo od razlastitve Zidov dani v zakup in ki dajejo na leto nad 2 milijardi lejev dohodkov. Od decembra 1941 do julija 1942 je bilo deloma po Dohodki romunske monopol ske uprave Romunska monopolska uprava je imela v letošnjem juliju 1784 milijonov lejev dohodkov, za 15.7 odstotka več, kakor je bilo predvideno po proračunu. V primeri z dohodki monopolske uprave v juliju 1941 so se dohodki zvišali za 934 milijonov lejev, t. j. za 109 odstotkov. Prodaja tobačnih izdelkov je dala 1683 milijonov lejev, za 8 milijonov več ko v juliju 1941. Ta veliki narastek dohodkov je nastal zaradi zvišanja tobačnih cen za 72 odstotkov ter zaradi večje potrošnje tobaka, ki se je povečala za 13.8 odstotka. Nove cene za srbsko žito Žitna centrala v Beogradu je določila nove cene za žito. Poleg tega se dovoljuje še posebna premija v višini 100 din za pšenico, ki se dobavi v mesecih julij, avgust in september. Za dobavie v oktobru in novembru se ta premija zniža na 50 din. Prevzemna cena za rž, ječmen in oves je ista ko za pšenico. Za pivovarniški ječmen je določena cena na 500 din za stot. Poromajte naročnine 1 Iz italijanskega gospodarstva r bolgarski trgovinski minister Zaharijev je prišel v spremstvu svojega kabinetnega šefa ter ravnatelja Bolgarske narodne banke v Rim. Udeležil se bo zaključnih pogajanj za sklenitev novie italijansko - bolgarske trgovinske pogodbe. Tehnični odbor Italijanskega sredozemskega in kolonijskega rokodelskega zavoda se je sestal te dni v Rimu pod predsedstvom nac. svetnika Gazzotija. Sestanka so se udeležili tudi zastopniki rokodelstva iz Nemčije, Španije, Bolgarske, Albanije, Hrvatske in Libije. Predsednik je uvodoma govoril o nalogah odbora, ki mora zlasti delati na to, da kot avtonomna sekcija mednarodnega rokodelskega središča ter pod vodstvom Italije zlasti razvije medsebojne odnošaje med rokodelstvi v deželah Sredozemlja ter kolonij. Nato je predsednik dal številne vzpodbudne nasvete, kako bi se izpopolnila propaganda ter povečala gospodarska pomoč rokodelstvu. Ko so se končale razprave, je bil določen program odbora za bodoče. Minister za korporacije Renato Ricci je bil v Berlinu, kjer se je sestal z voditeljem nemške delovne fronte dr. Leyem. Oba voditelja sta razpravljala o vprašanjih socialne politike. Italijanska družba za gradnjo in finansiranje javnih del na Hrvat skem se je ustanovila v Rimu z začetno glavnico 2.5 milijona lir. Družba bo izvrševala javna dela, ki jih bo določila hrvatska vlada, a bo tudi dajala kredite drugim družbam, ki bodo sodelovale pri izvajanju javnih del. Na sedežu Zveznega tajništva v Rimu so se začela pogajanja za ureditev pogodbenega razmerja kvalificiranega delavstva v obratih in tovarnah, ki proizvajajo vato in druge izdelke za krojaške in šiviljske potrebe. Korporacijsko ministrstvo je iz dalo opozorilo, da ni dopustno ni-kako zvišanje cen za šolske zvezke. Družba za vnovčevanjo ribiških proizvodov se je ustanovila z ministrskim dekretom v Rimu. Družbo tvorijo Fašistična federacija ri-barskih industrijcev, Fašistična fe deracija trgovcev z ribarskimi proizvodi in Nacionalni fašistični zavod. Naloga nove družbe je zbirati vse konservirane ribiške proizvode, jih razdeljevati med trgovce ter nakupovati v inozemstvu konservirane ribe. Nova delniška družba je pod nadzorstvom Ministrstva za kmetijstvo in gozdove. V Rimu pripravljajo ustanovitev posebnih trgovin, ki bi prodajale v smislu medministrskega odloka samo tipizirane izdelke ter one izdelke, ki bodo odobreni od kor poracijskega ministrstva. Te posebne trgovine se bodo zaenkrat ustanovile samo na ozemlju stare Italije. Homogeni les se je posrečilo iznajti po dolgih poskusih, kakor poroča agencija Agit. Homogeni les se izdeluje s posebnim sredstvom iz lesnih odpadkov, žaganja ter se nato dodajata še trava in slama. Homogeni les se bo uporabljal zlasti za izdelovanje pohištva, vrat, telefoničnih celic, stenskih oblog itd. Zaradi svoje homogenosti ima dosti prednosti pred naravnim lesom. Zelo je tudi odporen proti plesnobi in razpadanju. Zavarovanje kmetijskih delavcev, ki je bilo v veljavi doslej za starost od 12 do 65 let, je podalj šano do 70. leta starosti, ker je v vojni dobi zaposlenih v kmetijstvu precej delavcev, ki so stari nad 65. let. Nova starostna meja zava rovanja bo v veljavi vso vojno in še pol leta po njenem koncu. Gledališče v Žari bo razširjeno in preurejeno, da bo v njem prostora za 1400 oseb. Stroški preureditve bodo znašali nad 8 in pol milijona lir, kriti pa bodo od mest ne občine in države. Pravila Zveze svobodnih poklicev in umetnikov potrjena I prebivalstva, to je skoraj dvakrat toliko, kolikor ima prebivalstva. Ce pa bi Francija povečala svojo prehrano glede živalskih proizvodov tako, da bi bila enaka oni v Nemčiji, pa bi mogla prehraniti Visoki komisar je potrdil pravila Zvezie svobodnih poklicev in umetnikov Ljubljanske pokrajine ter so bila ta pravila v zadnjem »Službenem listu« tudi že objavljena. V glavnem so pravila enaka onim Zveze delodajalcev ter drugih zvez. Objavljamo zato samo glavne določbe novih pravil. V Zvezi svobodnih poklicev in umetnikov so včlanjeni sindikati porazdeljeni v štiri odseke: I. odsek jie gospodarsko-pravni in obsega naslednje sindikate: sindikat odvetnikov, sindikat notarjev in sindikat gospodarskih svetovalcev. II. odsek je zdravstveni s temile sindikati: sindikat zdravnikov, sindikat veterinarjev, sindikat lekarnarjev, sindikat zobozdravnikov, sindikat babic in sindikat izprašanega bolničarskega osebja. III. odsek je tehnični in ima dva sindikata, namreč sindikat inženirjev in sindikat tehničnih svetovalcev. IV. odsek je umetniški in ima naslednje sindikate: sindikat upodabljajočih umetnikov, sindikat glasbenikov, sindikat režiserjev, scenografov in opernih ter dramskih igralcev, sindikat skladateljev in pisateljev, sindikat diplomiranih zasebnih učiteljev in sindikat novinarjev. Dva ali več zgoraj navedenih sindikatov se morejo združiti v enem samem sindikatu. Zveza pa lahko ustanovi tudi nove strokovne sindikate, če bi bilo to potrebno. Pravice in gospodarske ter poklicne koristi smejo zastopati samo sindikati in društva ter usta- nove in zavodi, ki so vključeni v 63 milijonov prebivalcev. Zvezi. Tudi možnosti razvoja Roinuni- Organi Zveze so: predsednik, Je zaslužijo našo pozornost. Ce bi svet, upravni odbor in nadzorni os*a^a Romunija na sedanji stop- odbor. nji svoje proizvodnje živalskih Svet je sestavljen iz predsed-1 Proizvodov in ostala pri svoji senika, članov upravnega odbora in danji potrošnji živil, ter bi po-iz po dveh odposlancev vsakega snemala produkcijsko sposobnost Zvezinega sindikata. Če ima sindikat več ko 50 članov, sme odrediti še tretjega odposlanca. Skupščine ni in jo nadoinestuje svet. Svet sklepa tudi o spremembi pravil. V to pa je potrebna navzočnost najmanj dveh tretjin članov in večina dveh tretjin glasovalcev. Upravni odbor sestavljajo predsednik Zveze, podpredsednik in osem članov, ki jih izvoli svet iz sindikatov. Vsak odsek morata zastopati po dva člana. Za kritje proračuna Zveze se predpiše v Zvezi vključenim sindikatom prispevek, ki se pobira v polletnih obrokih vnaprej. Prispe vek za Zvezo ne sme presegati po lovice rednih letnih dohodkov po sameznih sindikatov. Za redne in Nemčije, bi mogla prehraniti tri- krat številnejše prebivalstvo od svojega sedanjega, torej 60 milijonov ljudi. Če bi pa prevzela nemško višino prehrane, bi mogla p reži viti 46 milijonov ljudi. Za zaključek naj samo poudarimo, da je odločilna za vsako deželo glede prehrane višina potrošnje živalskih proizvodov. Količina potrošenih živalskih proizvodov se more zmanjšati, ne da bi zaradi tega trpela sposobnost naroda. (Iz >Autarchia e CommercuH) Grški oskrbovalni načrti za zimo V zadnjih tednih so nastali novi načrti o grški oskrbi za zimo. Kakor je grški gospodarski minister Gocamanis izjavil, so se pogoji za redno nabavo živil znatno zboljšali. To je bilo predvsem doseženo z uvedbo naturalnega davka v višini 10% vseh kmetskih pridelkov. Ta davek v naturi se je najprvo pobiral samo od žita, | pozneje pa se je raztegnil tudi na pridelke koruze, stročnic, na oljke in oljčno olje. Na ta način izredne prispevke Zvezi je do. je prišla grška v ada do znatnih pustna izterjava z izvršbo. Ce k?hom teh pridelkov ter bo mo-Zveza z zgoraj določenimi rednimi B1* P° Pnmeroma nizkih cenah dohodki ne bi mogla pokrivati Majati živila zlasti revnejšim svoj proračun, je treba poskrbeti *loJem- Trenutno se tudi vodijo za izravnavo s posebnimi izred- lWnJa> da bl vlada nakupila nimi prispevki, ki jih sklene ,vethk delA^dne “ povrtmnske 1X7 I uirma ir 1 i Iz ■ in A rrrrvcii tot* hi upravni odbor, odobri pa svet. Za ustanovno dobo določi za časni predsedstveni odbor prora čun Zvezie in začasne prispevke letine v Atiki in Argosu ter bi I te pridelke oddajala revnemu pre-| bivalstvu po znižanih cenah. Posebno važna pa je bila no- vključenih organizacij. Ta prora- vica ministra Gocamanisa, da se čun in prispevke mora odobriti je Mednarodnemu Rdečemu križu Visoki komisar. Urad Zveze vodi tajnik, ki ga posrečilo zagotoviti za Grčijo redne mesečne dobave živil, in sicer imenuje Visoki komisar na pred- po 15.000 ton žita in po 10.000 log predsednika Zveze. ton drugih živil. Da prihajajo ži- čana organizacija poklicev. ja vrednost gre živalskim proizvodom kakor so: meso, mast, maslo, Evropski prehranjevalni prostor za vsakih 100 prebivalcev Kot prehranjevalni prostor se smatra površina, ki je na razpolago določenemu številu prebivalstva za prehranjevalne namene. V tem smislu se je izračunala za se evropske države površina, ki je za vsakih 100 prebivalcev na razpolago. Po tem računu imajo travniki le petino vrednosti pose-, ane zemlje, ker se s pašo živine uničijo mnogi pridelki, ki so primerni za človeško prehrano. Omeniti pa je tudi treba, da služi velik del pridelkov s posejanih njiv za prehrano živine, v Nemčiji celo 5%, pri tem pa krma, ki ostane od predelave sladkorne pese, ni všteta. Številke z ozirom na prehranjevalni prostor za 100 prebivalcev so v vsaki državi različne, kakor kažejo naslednje številke: v stari Nemčiji je na razpolago za 100 prebivalcev 31 ha orne zemlje, v Franciji 60 ha, v Romuniji 76 ha in v Španiji celo 84 ha. Te številke pa tudi dokazujejo višino kmetijstva v posamezni državi. Te številke pa je treba dopolniti še s številkami o resnični prehrani ki jo dobi 100 prebivalcev od kmetijstva svoje dežele. Tako je v Nemčiji od 100 prebivalcev samo 83 prejelo prehrano iz posejane zemlje, ostalih 17 prebivalcev pa je bilo odvisno od uvoza živil. V Romuniji, ki je večinoma agrarna država, bi moglo biti prehranje nih 12 odstotkov prebivalstva več kakor pa ga je bilo. Pri vseh teh računih se je računalo s prehrano v mirnih časih Računi so pokazali v raznih državah precejšne razlike. Vrednost pridelkov se povsod menjuje deloma zaradi podnebnih razmer deloma zaradi racionalizacije Druga razlika je, da imajo južne države manjšo potrošnjo ko se- Z objavo pravil Zveze svobod-1 v^a ^>olj redno v deželo, se je nih poklicev in umetnikov je kon-Uadnjih tednih tudi že vidno pokazalo. Tako je bilo mogoče dati prebivalstvu iz italijanskih in nemških dobav riž in sladkor. Tudi milo se je moglo razdeliti med prebivalstvo. Pred kratkim je nastopil predsednik Centralne komisije za ljudske kuhinje proti govoricam, da se bodo te kuhinje nehale. Pred-verne, približno za 16 do 20 od-lj-gdnjk je v Svoji nadaljnji izjavi slotkov manjšo. Velike so tudi raz-1 naglasil, da se misli le na to, ka- like glede kakovosti živil. Največ- jio se pravično razdelila ii tu tuHi vlacta je nauaije uu m- rStliS olie)°V Nemčiji »naj«*"1*™1* transportni sia.em, ^9 Zapustila nas je za vedno po hudem trpljenju naša nepozabna NINU PIIMTER solastnica