teto LJSIV poštnina piajana t tfotovini v Ljubljani, v torek, dne 6. oktobra 1936. Štev. 229 a Cen« t.50 Db Naročnina mesečno Ž5 Din. za inozem-«tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111 Telefoni uredništva t dnevna služba 205» — nočna 299«, 299« ln 2059 Ček. račun: Ljub* Ijaua št. 10.610 ie 10.349 za inseratei Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Duuaj 24.797 ■ Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2993 Izhaja vsak dan sjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika mm Razkroj Heimivehra Avstrijski Heimwehr, s katerim je povezan dobršen kos avstrijske povojne zgodovine, tuko notranje, kot zunanjepolitične, je po poročilih, ki prihajajo z Dunaja, na tein' da usahne. No morda zaradi vludnega nasprotstva, saj sedi v sedanji vladi na podkanclerskem mestu minister Banr von Baarenfelfs, na raznih važnih mestih državne uprave na vplivni privrženci teea fašističnega gibanja, ki je pred pur leti hotelo sploh prevzeti vso oblast pri naši severni sosedi. Res je sicer, da postaja Heimvvehr kot oborožena organizacija, ki je včlanjena v avstri jsko milico skupno z domovinsko fronto in s Ost-mnrkisclie Sturmscharen, nekoliko nadležno, ker bi avstrijska vlada le ratlu dosegla, da bi postahi tudi idejna vzgoja njene milice isto-usmeriena. vendar se do sedaj ni opazilo, da bi bila vlada imela namen izzvati kakšen nov notranji potres s tem, da bi razorožila m razpustila Heiimvehr. Heimvvehr ubija bolj samega sebe. Prvič je postavil samega sebe v neugodno luč. ko so se v njegovih vrstah začeli pojavljati mrmrajoči elementi, odkur je moral knez Starhemberg, dotedanji vodja Heinnvehra — ki se po nekaterih avstrijskih deželah imenuje tudi Heimatschutz — nenadomu i/, vlade in je bila s tein nekako celemu gibanju prisoljena boleča zaušnica. Nezadovoljnost, ki so je začela širiti v heinnveh-rovskih odredih, je povzročilu takoj cepljenje. Tako so nekateri ostali zvesti svojemu knežjemu voditelju, drugi so mu obrnili hrbet, češ, da je njegova politična nesposobnost še bolj pa njegovo razuzdano zasebno življenje vzrok, da je bil lleirmvehr kot odločilni činitelj v državi potisnjen na stranski tir, tretji zopet so dvignili glave in se začeli zbirati okrog starih vodij, ki so se morali prej umakniti pred prežarko svetlobo Starhembergove zvezde. Nekateri — redki, so se resignirano prepustili valovom domovinske fronte, da na njih plavajo do političnih uspehov, nekateri — bolj številni, pa so sledili svojim pregonom ter odločno vstopili v lia-rodnosocialistične vrste, kamor jih je že dolgo vleklo njihovo vsenemško srce. Kakor hitro se je pa Heiimvehr razcepil v skupine pod vodstvom raznih pokrajinskih voditeljev, je postal za vlado mnogo manj zanimiv in ona lahko mirno čaka trenutka, da bo smela brez nevarnosti uradno izreči, da je umrl naravne smrti, če ne bo celo vsled mogočih prepirov med voditelji izbrisan je Heinnvehra iz notranjepolitične zgodovine smola motivirati z vzrokom javnega miru in reda. Avstrijski vladi bo tudi to všeč, ker njeno želja ie. tla ima na razpolago enotno vzgojeno in enotno disciplinirano milico, ki je pokorna samo enemu vrhovnemu povelju, to je zveznemu kanclerju Avstrije. Razkroj lleinnvehru gre po tej najzadnje označeni poti. Dogodki zadnjih dni, o katerih smo v listu poročali, to dokazujejo. Tako smo zvedeli, da je knez Starhemberg pretekli teden lia zveznem sestanku vodij in podvodij Heim-wehra nekoliko proklel dve nekdaj zelo odlični osebnosti, to je bivšega avstrijskega podkancler-ja Feya ter dunajskega podžupana I.ahra. ju s pompoznim govorom izključil iz. organizacije ter najstrožje prepovedal, da bi člani Ileim-vvehra imeli s temu dvema anatemiziranima voditeljema sploh še kakšne stike. Feyu je izključil vsled »razkrajajočega delovanja, ki razdira skupnost in udarnost organizacije«, I.ahra pa »vsled njegove nezmožnosti in v več primerili dokazanega zahrbtnega intrigiranja«, članstvu Heinnvehra pa je strogo zapovedal, »da se nuj ogibljejo Feya in Lahra ter z vso odločnostjo nastopijo proti njunemu razkraja jočemu in razdiralnemu delu«. Uradno glasilo Tleirmvolira pa Starliembergovemu prokletstvu dodaja še neke zanimive namige o levu, da njegovo »čudno obnušanjc ob priliki umora kanclerja Dollfussa še ni pojasnjeno«:, med tem ko Lahni še enkrat vrže v obraz n jegovo »popolno nesposobnost na položaju dunajskega podžupana« Ce se obglu-■vijo tako visoki odličniki, kot sta bila Fey in I.alir, potem lahko trdimo, dn je razkrojevalni proces v Heimwehru dozorel že silno daleč in da stojimo tako rekoč že pred njegovim popolnim razsulom Kajti Fey in Lahr tega uduren. ki se navsezadnje utegne izkaznti, da je lopnil le po zraku, nista mirno sprejela. Fey je takoj odšel k zveznemu kunclerjn Schuscnniggu, ki dostojanstveno stoji ob strani in si ogleduje ta zanimiv samomor stranke, ki je še pred par leti Avstrijo popolnoma strahovala. Po daljšem razgovoru z njim pa je objavil svoj zagovor, v ko-terem trdi. »da je krize hcimwchrovske organizacijo vzrok edinole nesposobnost kneza Star-hembergu. ki se neprestano vozari okrog po raznih lovih in drugih veseljaških prireditvah«. Fev poziva članstvo dunajskega Heinnvehra, da naj mu zopet priseže pokornost, ker je zopet prevzel deželno vodstvo, in grozi, rlu bo izključil slehernega iz organizacije, kdor bi sprejemal kakšna povelju »od drugod«. Razkol je s tem postal uraden. Razčiščenje je sedaj neizbežno. Starhemberg in Fey sta sku-šula sedaj prešteti svoje vrste, ne samo na Dunaju, marveč tudi po vseh deželah. Ugotovila bosta bržkone, da ima Fev med heimwehrovci Se močno zaslombo, da je Starhemberg nima in da bodo hotele posamezne deželne skupine uveljaviti svoje lastne voditelje iz. razloga, da vlada v vrhovnem vodstvu popolno anarhija. Iz. štujrrske. kjer je Heimwe(ir istoveten z. narodnim socializmom, in iz Koroške, kjer je skoraj istoveten s frumusonskim vsenemštvom, prihajajo vesti, ki to domnevo potrjujejo. Tudi 1 i-rolska ne more pozabiti, da je bil njen voditelj, ki je bil sploh ustanovitelj čisto avstrijsko pa-trijotičnegu I leiimvelira. od Starhemberga poslan v ropotarnico, in bodo Tirolci spor na Dunaju izkoristili, da pripeljejo brco tako knezu-veseljaku kiikor majorju Fevu iu se zopet osu-mosvoje v okvirju starih pokrajinskih potreb in interesov. Na kakšno »revolto« Starhembergovih privržencev nikdo ne verjame. Boli verjetno je. dn bi Fevevci. ki so na Dutiuiu močni poskusili s silo uveljaviti svojega voditelja, če bi Starhemberg nc hotel odjenjuti in se ue maral posvetiti popolnoma svojemu veselemu športu, pri katerem mu vsa Avstrija, ki se gu hoče iz.nebiti kot politika, želi mnogo prijetne zabave. Razu-me se ua. da bi vsak poskus nasilnega obračn- Presenečenia v zapadno-evropski politiki Belgija hoče hiti zopet nevtralna Francija trdi, da bo morala v tem primeru oborožiti tudi svojo mejo proti Belgiji Pariz, 5. oktobra, h. Največjo senzacijo zadnjih I dni so v pariških vladnih kakor inozemskih krogih povzročile vesti o vsebini razgovorov, ki so jih v Ženevi imeli angleški zunanji minister Eden, zunanji minister Francije Delhos ter zunanji minister Belgije Spaak. Znano je bilo, da se ti državniki posvetujejo o načinu, kako bi bilo mogoče obnoviti lokarnsko pogodbo, ki jo je Nemčija spomladi raztrgala in ki je pogreznila vso zapadno Evropo, predvsem pa francosko-belgijsko-nemško mejo zopet v nevarno negotovost. To negotovost, ki je vzrok novemu oboroževanju, naj bi odstranila nova lokarnska pogodba, v kateri bi Francija, Belgija, Nemčija, Anglija in Italija skupno jamčile za nedotakljivost nemške meje s Francijo in nemške meje z Belgijo. Jamčile bi z vso svojo oboroženo silo. Zdelo se je, da vsaj med Francijo, Anglijo in Belgijo v tem pogledu ne bo nobenih nesoglasij in da bodo vsaj te tri države edine, ko bodo pristopile k pogajanjem z. Nemčijo, ki je od svoje strani tudi pripravljena dati takšna jamstva. Toda na veliko presenečenje je prišel zastopnik Belgije, zunanji minister Spaak s čisto novimi predlogi, ki se ličejo njegove dežele. Belgija je bila do svetovne vojne nevtralna država na podlagi nevtralnoslne pogodbe iz. 1. 1831. Njen položaj ji narekuje, da se ne sme vmešavali v spore med velesilami. Toda med tem ko je do sedaj belgijska politika stremela za tem, da se Belgija aktivno kot zaveznica Francije udeleži vseli obveznosti, ki jih nalaga jamstvo za nedotakljivost nemško-francoske meje, se je sedaj pojavila temu nasprotna težnja, da se namreč Belgija vrne nazaj k svoji stoletni politiki nevtralne države, katere oborožena sila služi samo za odbijanje na|iada na njeno državne meje, nc pa tudi kot jamstvo za kakšno drugo državo. Na podlagi lega je belgijski zunanji minister v- Ženevi Francozom in Angležem odkritosrčno izjavil, da se belgijsko javno mnenje srdito upira načrtu nove loknrnske pogodbe, s kalero bi morala Belgija s svojimi lastnimi vojaki braniti tudi meje kakšne druge države, razen svoje. Belgija tla je pripravljena skleniti lokarnsko pogodbo pod pogojem 1. Jc ji Francija, Anglija, Nemčija in Italija priznajo značaj večne nevtralnosti; 2. Je ji pogodbeno obljubijo, da bodo branile z vsemi svojimi oboroženimi silami nedotakljivost njenega ozemlja, kot je (o veljalo sto let do svetovne vojne, in 3. Je Belgijo od vežejo od dolžnosti, da hi se morala vojskovati izven svoje lastne države ali braniti katerekoli druge državno meje. Z drugimi besedami rečeno je Spaak pripravljen podpisati nov lokaruski pakt, v katerem hi vse države — podpisnico jamčile z a nedotakljivost Belgije, a llelgija sani a I) i ne prevzela n o h e n e g a p o r o š t v a za kakšno drugo drž a v o, raz u u z a svoje lastno mej e. V francoskem zunanjem ministrstvu je Spaa-kovo stališče povzročilo vznemirjenje in današnji francoski tisk odkrito apelira na »hvaležnost Belgije« do Francije in Anglije, med tem ko gre Oeuvre« celo tako daleč, da označuje novo stališče Belgijo »kot nasprotno z vitcštvnm belgijskega naroda«. Vznemirjenje je povsem razumljivo tudi zaradi tega, ker bi z. nevtralizacijo Belgije postal vojaški položaj popolnoma drugačen in bi morali generalni štabi od vrha do dna spremeniti vse načrte. »Echo de Pariš« lo javno iz.|>ove, ko jtiše, »d a bi liila Francija v primeru, da Belgija vztraja pri svoji politiki, prisiljena, svojo obmejne utrdbo razširiti tudi na h e I g i j s k o - f r a n -c o s k o m e j o«. Belgijsko stališče !>o povzročilo v mednarodni politiki, v kolikor tiče zapadnoevropskega ali lo-karnskega pakta, še velike motnje. zvrednotenje lire 90 Ur za t luni, <9 tir za 1 dolar Rim, 5. oktobra, b. Danes ob 10. se ie sestal k seji minisirski svet pod predsedstvom šefa italijanske vlade Mussolinija. Seji so prisostvovali vsi ministri z izjemo ministra Lessonen in Gobo-gli-Giglia, ki se nahajala na potovanju v Vzhodno Afriko, da tam uredila nekatera važna kolcnijal-na vprašenja. Tudi glavni tajnik fašistične stranke g. Starace je bil navzoč. Na dnevnem redu je bila ena sama točka: devalvacija italijanske lire. Edini referat je imel som šef italijanske vlade Benito Mussolini in predlagani sklep so navzoči ministri sprejeli v popolnem soglasju. V rcfcralu jc Mussolini opisal sedanji mednarodni valutni položaj, ki je nastal zaradi devalvacije francoskega franka in zaradi razpada zlatega bloka. Mussolini je poudaril, kako je ukrep francoske vlade povzročil močan odmev po vsem svetu m kako se je lako našla cela vrsta držav, ki jc devalvirala svoje valute, ker jc smatrala to za zaščito svojih gospodarskih in socialnih interesov za potrebno in so vse te države k devalvaciji prisilile mednarodne razmere. Tudi Italija ni mogla ostati mirna z ozirom na lako važne valutne spre membe in je uvidela, da mora tudi ona prilagodili svojo valuto novo nastalem mednarodnem valutnem položaju. Mussolini je nalo predlagal, da se lira devalvira in stabilizira na lečaju 90 lir za en funt in 19 lir za 1 dolar. Minisirski svet jc na ta predlog soglasno pristal. Po tem sklepu o devalvaciji lire jc Benito Mussolini nadaljeval referat in se bavil z možnostjo odmeva tega italijanskega sklepa na notranje in zunanje valutne razmere. Glede inozem-siva lahko Italija od devalvacije lire pričakuje samo koristi. Kar pa se tiče izvoza in prometa /. inozemstvom, je podana možnost, da inozemski turisli v večjem številu prihajajo v Italijo in tudi za dalje časa, ker bodo imeli možnost ugodnega in cenenega prebivanja. Mussolini je poudaril, da edino zvišanje cen v notranjosti Italije lahko ogroža vse koristi od nove ureditve italijanske valute. Zaradi lega je bilo takoj sklenjeno, da se cene nekalerim najvažnejšim proizvodom, ki so potrebni za prehrano ljudstva, blokirajo in da se pod nobenim pogojem ne dovoli zvišanje cen temu blagu, ker bi v nasprotnem slučaju zvišanje cen pomenilo likvidacijo vseh vladnih ukrepov. Za nekatere druge proizvode, ki jih potrebujeta italijanska industrija iu trgovina, lx> uvedena najstrožja kontrola in ludi cene tem proizvodom ne navunju nu dunajskih ulicah zvezna vlada nemudoma izkoristila, du vsem lieimwehrovcein pobere orožje in uniformo ter jih pošlje domov k svojim materam, organizacijo pa razpusti, kar bi ji pri avtoriteti, ki jo sedaj v državi uživa, bila kuj lahka nalogu. Če Heiimvehr iz avstrijske notranje politike izgine — kdaj. to jc samo še vprašanje časa — bo izginila iz nje tudi obremenilna postavka in se bo avstrijska vlada lahko bolj varno posvetila raznim drugim, važnim problemom, kakor na primer organizaciji delavstvu, ki so ga licim-wehrovske uniforme v vladnih vrstah še najbolj odbijale, da se že ni v večjem številu vključilo v pozitivno obnovitveno delo avstrijske države lleimvvchr je tudi kot grozeča pošast stal pred pravično rešitvijo manjšinskega vprušanjii. Ako izgine, zvezni vladi ue bo več treba hoditi do koroških Slovencev skozi špnlir heimwehroveev. ampak bo lahko šla neposredno k njim. kakor bodo tudi oni lahko prišli neposredno do nje, da se bo ta rana, danes že zugno-jenu rana. ki zija na avstrijskem državnem telesu. vendar enkrat motrlu začeti celiti. Heimvvehr je bil tudi za nas iz marsikaterih ozirov nesimpatičen pojav. Navedli smo samo enega in se nadurno, du nismo liili preveč optimisti. ko smo izrekli nekatere upe, ki se morajo po razporedu te nckrščanske organizacije v krščanski Avstriji uresničiti. bodo smele rasti iznad nivoja cen na mednarodnih tržiščih. Istočasno se bodo storili vsi potrebni ukrepi, da sc prepreči vsaka brezvestna špekulacija na borzah. S posebno uredbo bo mogoče znižati ali pa omejiti kontingente za uvoz iz drugih držav. Vlada lahko prepreči vsako privatno trgovino in tudi uvoz blaga, če bi bilo to potrebno v zvezi z novim sklepom o devalvaciji lire. Današnji tečaj lire bo vlada branila tako v notranjosti države, kakor tudi v inozemstvu. Kar se tiče francosko-ameriško-angleškega valutnega sporazuma, je Mussolini v svojem referatu poudaril upanje, da bo ta sporazum lahko postal temelj za stabilizacijo valut na vsem svetu, s čimer se ho uredila tudi mednarodna trgovina. Zaradi tega šef italijanske vlade takšen sporazum lahko samo pozdravlja in po devalvaciji lire [tonu ja svoje sodelovanje na tem polju. Italija se priključuje temu valutnem sporazumu, ker hoče ludi sama doprinesti k ureditvi gospodarskih razmer v Evropi in na svetu. Dosedanja gospodarska politika Italije se nadaljuje, ker se smatra, da je (•(lino sposobna stabilizirati odnose v narodnem gospodarstvu Italije in ker je ta politika tudi temelj za obrambo Italije pred vsemi eventuelnimi napadi. V nadaljnjem poteku svojega referata je Mussolini poudaril, da so bile sedanje valute na svetu in tudi v Italiji sami le začasne, ker se je itak pričakovalo na gotove ukrepe za splošno stabilizacijo valut. Z novo ureditvijo valutnega sistema se je končno pristopilo k toliko potrebni stabilizaciji. Sprejet je bil sklep, da se zlato kritje italijanske lire zniža napram odstotku devalvacije ostalih valut, ki so bile zadnje dni razvrednotene. Lira se vrača na zlato vsebino, ki jo je imela do leta 1927, a ta znaša 40.93. Zlata vsebina se zaradi tega zniža od G.929 gr na 4.077 gr. Ker jc v ameriškem zakonu o devalvaciji določenih nadaljnjih 10% za eventuelno bodočo nadaljnjo devalvacijo z ozirom na potrebe ameriškega trga in mednarodni položaj, si tudi Italija pridržuje isto pravico, dn svojo valuto zniža še za nadaljnjih 10%, knkor je lo predvideno pri devalvaciji francoskega in švicarskega franka. Državni papirji in novčanicc, ki so v prometu, pa svoje vrednosti 110 bodo spremenili in morajo še naprej ostati v prometu z isto vrednostjo kot jo imajo danes. Zlata zaloga italijanske banke, ki bo s tem znižanjem vrednosti lire spremenjena, se deli lako, da presežek znižanja zlatega obtoka zapade v korist državni blagajni. Zakon o kontroli cen Ko je Mussolini končal svoj referat, je prešel ministrski svet na zakon o kontroli cen. Ta zakon je potreben, da se vlada izogne vsem neprilikam na notranjih tržiščih, ki lahko nastopijo v zvezi 7. devalvacijo lire. Cene glavnih življenjskih potrebščin, ki jih je vlada določila v mesecu septembru letos, se pod nobenim jtogojeni ne smejo povišati. Te cene so bile ugotovljene za posamezne pokrajine Italije in ostanejo še naprej v veljavi. Pri onih cenah, ki niso bile določene, se vzame one cene, ki so bile v teh krajih v veljavi ob času sedanjega sklepu italijanske vlade glede kontrole cen. Za dobo dveh let sc nc smejo zvišati stanarine, sc ne smejo povišati cone lokalom, enako pa sc ne sme zvišati zakup posestev, ki so jih vzeli v najem kmetje. Električna in plinska tarifa ostaneta do nadaljnjega nespremenjeni. Posebna navodila hodo dobili hoteli, restavracije in gostilne z ozirom na višino cen za sobe in hrano, ker vlada ne bo dovolila nobenega odiranja tujcev. S posebnim odlokom so odobrene ministrskemu predsedniku Mussoliniju pooblastila, da dirigira carinsko politiko v zvezi z razmerami v Italiji. Ukinejo se carine nd valorem, ki so sedaj zelo obremenjevale podjetja in povzročale porast cen. Ta ukrep bo najbolj doprinesel k akciji proti podkupninam. Pritisk na kapital - prisilno notranje posojilo Obenem sc v zvezi s to novo valutno politiko Italije razpiše novo 5% notranje posojilo, pri katerem prisilno sodeluje nepremičninski kapital. Ta kapital jc It i 1 za Jasa italijansko-abesinske vojno oprošJcn in se z, ničemer ni obremenjeval. Pravično jc torej, da tudi ta kapital doprinese svoj del k italijanski zmagi in k normalizaciji gospodarskega življenja v Italiji. To posojilo jo potrebno za izkoriščanje zmage. Vlada jc storila vse potrebno ukropc za slučaj, Jc hi ta ncprcmiJiiiiiski kapital nc raz|>olagal z dovoljnimi likvidnimi sredstvi za izplačilo toga posojilu. Z novim dekretom jo uvedeno tudi novo progresivno obdavčenje dividrnd in sicer od (>% naprej. Itozorvc sc morajo pustiti na miru in gre nova davčna obremenitev samo na raJun čistega dobička. Dividendc kolonijaluih podjetij, ki mnogo riskirajo, so teli davkov oprošJene. Sklenjeno je, da se italijanska vlada v soboto zopet sestane k seji in da prouči, kakšne so posledice današnjih sklejiov. Z nižanje carin Na podlagi pooblastil, ki jiii ima Mussolini, je bil izdan takoj tudi odlok o znižanju carin na izvoz najvažnejših življenjskih potrebščin. Tako so znižane carine na žito od 7o na 47 lir za kvintal, enako tudi za moko. Carine na uvoz živine so znižane za celih 05%, za meso pa 00%. Daljo so znižane carine za maslino olje 40%, za premog od 10 do 5 lir za tono, za koks od 42 1111 30 lir, za sirovi bombaž za 30 lir. Kliring se vpostavlja po novem tečaju, medtem ko se privatni kompenzacijski posli ukinejo. Nemčija in nov denarni položaj V EvrOpi Zaenkrat ostane niarha na dosedanji višini Berlin, 5. oktobra. Morda 111 noben drug narod s tolikim zonimahjrtn sledil devalvaciji francoskega franka in valut drugih držav zlatega bloka, kakor nemški. Ima tudi dovolj vzroka za lo. Kajli nobena druga država v Evropi ni lako interesirana na leni, da čimbolj dvigne svoj izvoz, kakor Nemčija. Zaradi lega je silno občutljiva za vsako spremembo, ki bi mogla vplivali na mednarodni denarni Irg. Neposredni učinek, ki ga bo devalvacija francoskega frank.1, pa tudi švicarskega franka in holandskega goldinarja ler valul drugih držav imel za Nemčijo, bo la, da bo poslej Nemčija ležje prodajala svoje razmeroma drago blago v imenovane države, ne da bi govorili o mnogo večji konkurenci, s kalero se bo morala odslej Nemčija boriti na vseh mednarodnih tržiščih. Zaiadi tega jc vsepovsod veliko zanimanje za lo, ali ne bo morda ludi Nemčija sledila francoskemu zgledu m devalvirala vrednost svoje marke. Dr. Schacht, ki je dejanski diktator nemških financ, jc odločno i/javil, da Nemčija nikakor nc misli slediti francoskemu zgledu. Toda tako so izjavljali tudi drugi, na primer Cehi, pa so dva dni pozneje vendarle spustili svojo krono za 16% Tega nočemo reči zaradi tega, kakor da bi Cehi tedaj, ko so trd i 11, da nočejo devalvirati svoje krone, ne mislili iskreno. Treba je tako ra/.u- Konec na 2. strani spodaj. Bo;i ahirog Madrida Beli in rdeče poročalo o uspešnih ofenzsvah Andrew Kobal, Netv York Združene države sredi volivne borbe Poročita betih Pariz, 5. okt. b. Španski nacionalisti objavljajo komunike, iz katerega je razvidno, da so v teku včerajšnjega dno na vseh frontah okrog Madridu dosegli manjšo, toda važne strategične uspehe, če se računa, da se velika ofenziva na Madrid šele pripravlja. Šef generalnega štaba na talaverskem bojišču je izjavil, da bele čete nestrpno pričakujejo in zahtevajo nagel naskok na Madrid, toda vodstvo so zavedli, da mora iz stra-tegičnih razlogov izvršiti nekatere priprave in se padec Madrida lahko pričakuje šele v teku enega meseca. Sevilla. 5. okt. b. "la vseh bojiščih okoli Madrida so včeraj b,"le čete v lahnem pokretu proti Madridu. Naloga belih čet je sedaj, da popolnoma obkolijo Madrid, kar bržkone ne bo težko, ker so naleteli le na lahen odpor rdečih miličnikov. Miličniki brez vsakršnega reda bežijo proti Madridu. Dosedaj madridska vlada še ni izdala povelja za izpraznitev mesta. Bela letala neprestano krožijo nad špansko prestolico, jo obsipajo z bombami ter opazujejo postojanke vladnih čet. Davi so pričeli na vseh sektorjih grmeti topovi, ki uničujejo vladne postojanke prod Madridom. Letala rdečih so na topovsko streljanje odgovorila z obsi-panjem belili čet s težkimi bombami, ki pa niso povzročile posebne ikodo. Marseille. 5. oktobra, c. Poveljnik križarke ■•■Alniirante Cervera je objavil po radiu iz Cndixa, da bo v noči od ponedeljku na torek začel z bombardiranjem cele španske obali od Malage do Barcelone. Nato se opozarjajo vse ladje, ki vozijo v Španijo. Pariz. 5. oktobra. A A. (Štefani) Tu pričakujejo, da prispe več letal družbe Air France z vsem zlatom, s katerim razjtolaga madridska vlada. Gre za zlato v skupni vrednosti 12 milijard frankov. Poročila rdečih Madrid, 5. oktobra, b. Po še nepotrjenih vesteh so motorizirane kolone belih čet napadle davi vladne postojanke na cesti Toledo—Aranhuez ter prizadejale rdečim miličnikom hude izgube. Po zelo Vesli o areinerah v Italiji Zader, 5. oktobra, b. Čuje se. da je politična policija Ovra zadnje dni nadaljevala z aretacijami političnih osumlicncev po vsej Italiji. V Turinu je omenjena policija aretirala 30 tovarniških delavcev in nekaj intelektualcev. Enako je izvršila večje aretacije tudi v Milanu. V Como je izvršila v tovarnah tudi večje aretacije delavcev in uradnikov. V Julijski Benečiji je Ovra zelo aktivna. Pretekli leden je v Trevisu in VUluci Ovra aretirala 150 oseb, med njimi tudi advokata Gia Quinto in 'nženjerja Fana. Med'"m ko Ovra razvija živahno delavnost, pa fašistični funkcionarji najstrožje kontrolirajo trgovce in obrtnike, da ne bi povišali cen raznim življennjfikim potrebščinam. Prvotno zvišanje delavskih mezd ni prav nič zaleglo. ker so cene najmanj dvakrat prekoračile zvišanje plač. Pred ostavko madžarske vlade Budimpešta, 5. oktobra, b. V teku včerajšnjega dne e bilo sklenjeno, da odpotuje danes prof. dr. Boroš v Miinchen, od kjer bo z letalom spremljal madžarskega ministrskega predsednika Gomhosa v B.idimpešto. Ker zdravstveno stanje Gombosa ne dopušča, da bi prevzel vodstvo državnih poslov, ga bo jutri bržkone sprejel guverner Horty v avdi-jenco, da poda ostayko celokupne vlade. Ko njegovega naslednika imenujejo poljedelskega ministra Daranyia. Končen sklep bo storjen šele potem, ko bo imel Horty pogajanja z raznimi voditelji političnih slrank, predvsem pa z bivšim ministrskim predsednikom Bethlenom, Jjrijem Karolyijcm in Karlom Telekyjem. Ameriško obosoževan'e Wushington, 5. oktobra, b. Mornariško ministrstvo je izdalo nov program za izpopolnitev ameriškega brodovja. Po tem programu bo zglajenih 6 novih podmornic, 12 rušilcev in dve veliki linijski ladji. Istočasno bo povečano tudi število mornarjev za 5COO. Največjo pozornost bo mornariško ministrstvo posvetilo utrdbam na zapadni obali, kjer bo med drugim v zalivu Sun Franciscu zgrajena nova pomorska baza, ki bo stala 12 milijonov dolarjev. ostri borbi se je rdečim posrečilo zaustaviti napredovanje motoriziranih oddelkov šele proti večeru. Madrid, 5. oktobra, b. Vladne čete so pričele 7. veliko ofenzivo proti Bargasu pri Toledu. Padec Bargasa, okrog katerega se že več dni biiejo hude bilke, pričakujejo vsak trenotek. ker so bele čete preslabe, da bi ise mogle še nadalje upirati hudemu pritisku rdečih. Glavni nanacl čet ljudske fronte ie usmerjen proti Bargasu, Vilamielu in Torihosti. Vlrda iz:avlia, da so bele čete morale zapustiti svoje postojanke na tem sektorju, pri čemer so imele velike izgube. Bitka pa vendarle še ni odločena, kajti hrabri oddelki belih čet so dobili sporočilo, da prihijajo nove okrepitve, ki bodo bržkone sposobne, da obračunajo na tem delu fronte z rdečimi miličniki. Po načrtu n;'merava;o bele čete takoj, k o dob;;o ojačenja, izvrš;ti hud protinapad, še predrio bodo mogle vladne čete utrditi svoje nove postojanke. Pariz, 5. oktobra, b. Po vesteh iz Madrida, se je rdeč;m četam posrečilo odbili vse nanade belih, na guadaramski fron't pa so miličniki dosegli celo gotove uspehe. V Madridu so prepričani, da je obrimba prestolnice mogoča šele tedaj, če bo vojaštvo strogo disciplinirano, ter ie sertai tudi rdeča milica pod voiaSkim pove'jstvom. Evakuacija žen in otrok iz Madrida traja da'je, 15. oktobra pa bodo v Madridu razdeljene karte za hrano. Zunan'a podtika nove Soani'e Pariz. 5. okt. b. Zunanji minister nacionalnih belih čet v Burgosu Yanguafi. ki je bil zunanji minister pod diktaturo Priino de K i vere, jo izjavil časnikarjem, da se novi španski vladi ne bo prav nič mudijo, da jo priznajo tuje države, ker so zaveda, da mora predvsem v notranjosti napravili mir in red. Nova španska vlada pa bo izvajala politiko miru in sodelovanja z vsemi državami, zlasti pa z, onimi, ki so bile v težkih trenutkih z njo. Glede Zveze narodov je izjavil, dn bo nova Španija ostala še nadalje članica te ustanove, kar je poplnoma razumljivo, saj je zunanji minister Yanguns že 1. 1(V_'8 preprečil, da Španija ni izstopila iz Zveze narodov. meti, da so jih razmere prisilile k devalvaciji. Zato je kaj blizu mišljenje, do bo morda morala tudi Nemčija iz istega razloga slediti češkemu zgledu. Na to se da s precejšnjo gotovostjo odgovorili, da vsaj v t' žnji bodočnosti kaj sličnega ni pričakovati. To pa iz čislo navadnih psiholoških razlogov. Vse namreč, kar je Nemčija v poslednjih 20 letih hudega prestala: vojsko, poraz, revolucijo, protirevolucijo, vse to je zapustilo v nemškem narodu tako globokih sledov, kakor inflacija. Se danes vam sleherni Nemec pripoveduje, do ie bila inflacijo najstrašnejše zlo, ki je kdaj zadelo nemški narod. Zato je razumljivo, da je inflacija bila eden glavnih očitkov, ki ga ie hit— lerizem neprestano dvigal pred ljudskimi masami proti prejšnjim »velcizdajskim režimom«. Že sam prestiž hitlerijanskega režima zahteva, da po Ireh letih oblasti ne bo nemški narod takšno operacijo pozdravil kot triumf in zmago nacistične gospodarske politike, nikakor pa nc danes, ko bi se vzbudil videz, da ponosna Nemčija sledi incijativi Fron-cije. Dunajska vremenska napoved. Milo, pojemajoča oblačnost, nestalno. Zagrebška vremenska napoved. Toplo in stalno. Kaj bo z Liivsnovom ? Ženeva, 5. okt. b. O Litvinovu so se razširile v krogih Zveze narodov razne vesti. Trdi se, da bo Lilvinov danes nujno odpotoval v Moskvo, dn se tam opraviči pred Stalinom in ostalimi zaradi številnih obtožb, ki so naperjene proti njemu v zvezi z akcijo trockistov. Člani GPU so namreč pri Radeku našli seznam osebnosti na najvišjih mestih, ki so jih hoteli trockisti spraviti s sveta. Na tem seznamu pa ni bilo Litvinovega imena, kar smatra Stalin za najboljši dokaz, da je bil tudi Litvinov sam soudeležen v zaroti trockistov, ker bi sicer morali trockisti tudi njega obsoditi j nn smrt. Kako se namerava Litvinov opravičiti, je težko prorokovati. Govori se celo, da obstoja možnost, da Litvinov sploh ne bo odšel v Moskvo, kjer bi bil bržkone aretiran, temveč da jo bo po-pihal v drugo smer. Olimpiiada v Atenah A tone. 5. okt. m. Tukajšnja športna javnost nestrpno pričakuje jutrišnjega zaključka lahko-atletskih tekem. Tekme se bodo zaključile i. maratonskim tekom. Do včerajšnjega zaključka laliko-alletskih tekem ni prišlo zgolj zaradi slabega vremena, temveč so pri tem igrale vlogo tudi razne zakulisne borbe. Borba se namreč vodi za drugo mesto med Jugoslavijo in Romunijo. Doiim bolgarski lahkoalleti objektivno podpirajo naše moštvo, podpirajo Grki Romune, ki so zaradi tega, da bi si priborili drugo mesto, nujno poklicali iz Bukarešte nove lahkoatlete. Da bi se tem športnikom omogočil še pravočasen prihod v Alene, je bil včeraj zaključek lahkoatletskih tekmovanj preložen na jutri! Radi tega je bilo vprašanje, če bo naše moštvo v maratonskem teku sploh hotelo nastopiti. Prepoved masonsUih organizacif na Polj shem Varšava, 5. oktobra. A A. Zveza svohodomisel-cev na Poljskem, ki je bila že nekaj tednov suspendirana, je sedaj razpuščena. Proti nekaterim članom zveze je preiskava zaradi prevratnega delovanja. pred Zvezo narodov Ženeva, 5. oktobra, c. Danes je zasedal tako zvani drugi odbor skupščine Zveze narodov. Ta odbor obravnava posebno gospodarska in denarna vprašanja članic ZN. Današnja seja je bila zanimiva posebno zaradi tega, ker posebno francoska delegacija hnče, da bi ta odbor predložil skupščini ZN ves načrt za reorganizacijo mednarodne trgovine in to na podlagi odločitev, ki so obsežene v izjavi Francije, Anglije in Amerike. Francoska delegacija dela z vsemi silami, da bi tudi druge države priznale uspešnost francoskih poskusiov in da bi se mednarodna trgovina razvi-jala tako, kakor to hoče nov položaj na francoskem notranjem trgu. Da misli Francija resno, se vidi tudi iz tega, da je za predsednika tega odbora dala izvoliti francoskega ministra za narodno gospodarstvo Charlesa Spinassea. Po volitvi predsednika odbora se je razvila daljša debata o novih deviznih odredbah Francije in tistih držav, ki so morale slediti Franciji. Prvi je govoril angleški delegat Momsson, ki je govoril zelo nejasno in samo pohvalil solidarnost med Francijo, Anglijo in USA, ki hočejo vsem pomagati, da se zviša promet v mednarodni trgovini. Nato je govoril francoski trgovinski minister Bastid, ki ie rekel, da bi Francija hotela vsem dokazati, da bo francoski poskus uspešen. Francija je morala izbirali med dvojim: ali se podati v avtarhijo ali pa zvišati ekspanzivno moč 6voje trgovine. Francija je izbrala drugo pot. V nekaj dneh bo francoska delegacija predložila temu odboru resolucijo, v kateri bo razložila, kako si zamišlja to poživljenje mednarodne trgovine. Razvrednotenje češke krone Praga, 5. oktobra, c. Danes popoldne oh 17 se je sestal gospodarski odbor članov vlade, da pripravi besedilo gospodarskih zakonov, ki bodo predloženi parlamentu v sredo in senatu v petek in ki j bodo uredili razvrednotenje krone. Na seji je podal obširno poročilo finančni minister dr. Kaltus. New York, 23. septembra. I Borih šest lednov je do predsedniških volitev v novembru, vse politične sile dežele so organizirane in pričakuje se splošno tako strupena politična vihra, kakršne Amerika že dolgo m videla. Glavni stani vseh strank so rckrutirali na tisoče in tisoče govornikov, ki hodijo po deželi. Rudiopostaje so dnevno angažirane, kinematografi in gledališča, da celo cerkve raznih protestantskih sekt služijo politiki, vse časopisje, v veliki meri vsaj po zunanjosti neodvisno, pa odločno lomi kopja za to ali ono stranko. Z eno besedo, vse javno življenje je prežeto s politično nu-petosljo. Vendar je bila do sedaj kampanja nepričakovano zmerna in obe vodilni stranki več eli manj žentelmanski. Ko se jc predsednik Roosevelt pre-tečeni teden sestal z guvernerji raznih držav v DesMoinesu, da razmolrivajo odpomoč proti suši, se jc: izrazil o nnsprotniškem kandidatu Landonu, da jr ta »swell guY« (nekaj takega kot slovenski »test fant«), Lendon pa ie Roosevelta pohvalil kot »charming gentleinan« [očarljiv gospod). Bilo je torej ravno nasprotno, kot je javnost splošno pričakovala. Protikandidata sta se sestala kot najboljša prijatelja in časopisje ju je slikalo, kako si prijateljsko podajata roko. Vsn ta umerjenost in zraven tega Rooseveltovo izmikanje političnim govorom, oboje je povzročilo, rta se splošno smatra dosedanja kampanja kot nezanimiva in neameriška. Zadnji teden so sc po raznih državah vršile primarne volilve, to je izbiranje kandidatov, ki bodo postavljeni pred volilce v novembru. Država Mr.ine je izjemna ter jo ob tej priliki, kot vedno, direktno volila kengresnike in senatorje. Izid jc potekel v prid republikancev, ki so takoj prenesli važnost te pridobilvc v splošno narodno kampanjo. Mainc namreč velja že od nekdaj kot nekak avgur za narodno politiko. Kakor glasuje ta država, iako se namreč pričakuje, da bo glasovala vsa dežela. Čeprav sc je država v tem oziru parkrat zmotila, republikanci sedaj z gotovostjo pričakujejo zmage. (Roosevelt je demokrat.) Zmagi v državi Mainc, ki jc itak po večini republikanska, demokrati ne polagajo nikake važnosti, temveč jo celo smatrajo za dokaz, da bodo v novembru zmagali oni, kajti republikanci so celo tu uspeli z neznatno večino. Poleg tega jc znano, da so državi posvetili vse sile in Landon sam je teden pred volitvami odšel tja na govorniško turo. Vsekakor pa jc izid te države podžgal vse stranke, da so se spustile v nepopisno napadanje in sovražnosti. Landon je v tem oziru do sedaj vodilen. V govorih je začel obtoževati Roosevelta kot diktatorja ter poziva Ameriko, da se reši vlade enega človeka, liearstovo časopisje, gigantski sindikat, ki služi predvsem velikomcst-nim nižinam, pa gre dalje ter obtožuje Roosevcltu, da je v stiku s komunisti, to jc, da jc kandidat ruskih sovjetov. Razume sc, da jc administracija v Washinglcnu te gorosiasnosti takoj zanikala, linija ameriških rudarjev, mogočna organizacija pod predsednikom Lcwisom, sc jc res izrazila, da Finančni shoraišnii odlok o Donji Lapac. 5. oktobra. Po uspelem shodu v Udbini je imel linančni minister gosp. Letica še isti dan shod v Donjeni Lapcu, kjer se je vršil sestanek JRZ. Zaradi velikega odziva ljudstva se je ta sestanek izpremenil v slicd. Glede na pripombe o malih mezdah, ki jih dobivajo delavci na progi Bihae—-Knin, ki se gradi v režiji Batignollesa, je gosp. Letica dejal, da ni vredno č'oveškega bitja, ki sc mu težko oseniurno delo plačuje danes po 12 do 10 Din na di>n. Toda to se nc dogaja samo pri Batignollesu, temveč bolj ali manj pevsod v državi. Ker je kraljevska vlada to vedela, ni pri poslednjih stavkah, ki so se pojavljale zaradi nizkih mezd, dovolila v nobenem primeru, da bi intervencija oblastva preprečila delavstvu manifestacije njegovih upravičenih želja. Vlada ni dovolila aretacij delovnega ljudstva, kakor se v takšnih primerih dela drugod, kajti naš dclavec v teh Kraljica Marija v Dubrovniku Dubrovnik, 5. oktobra Danes točno ob 12. sta se pripeljali v Dubrovnik z avtomobilom Nj. Vel. kraljica Marija in romunska kraljica Marija. V mestnem pristanišču je visoki gostji že čakala kraljevska jahta >Vila«, kjer so pozneje servirali kosilo in s katero bosta visoki gostji napravili izlet do Trstena. Nu obrežju so visoki gostji sprejeti maršal dvora Čolak Antič, poveljnik mesta general Vu-kovič, jKiveljnik pomorske vojaške akademije, dvorne dame in mnogo ljudstva. V vrsti je stala tudi četa mornarjev. Med kosilom na jahti bo koncertiral vojaški mornariški orkester. Na kosilu bo tudi gostja Nj. Vel. kraljice Marije Belgijka ga. Boelova, nova predsednica mednarodne ženske zveze. Kazen nje bo na kosilu tudi ga, Aleksan-drina Canlaeusene, predsednica romunske ženske zveze. Ob dveh si bo Nj. Vel. kraljica Marija z romunsko kraljico Marijo ogledala razstavo ročnih del, ki so jo priredila razna ženska društva in ki si jo je svoječasno ogledal tudi angleški kralj v palači Spozi, nato pojde pa na knjižno razstavo, ki jo je priredila jugoslovanska ženska zveza s sodelovanjem drugih mednarodnih ženskih zvez na učiteljišču. Letalske vaje nad Belgrodom Belgrad, 5. oktobra, m. Danes popoldne je vojaško |Kiveljslvo izvršilo z letali nnpad na |>re-stolno mesto zaradi poučevanja občinstva pred nevarnostjo zračnih napadov, ki mu preti v resnem slučaju. Zračni napad ni bil večji od prejšnjih poskusov. Pojavila so se sovražna letala nad mestom in naznanile so jih tovarniške in ladijske sirene. V tem trenutku se je v mestu ustavil sko-ro ves i>romet. Ulice so se na mah izpraznile. Napad, ki je trajal nad eno uro, je izvrševalo več ietnlskih eskader, ki so metale na razne važne objekte v mestu 3000 najrazličnejših bomb. Mesto so branile istotako druge eskadre letaj in vojaške posadke na raznih straneh mesta. Zračni napad se bo iionovil Se enkrat do 20. t. m. toda ponoči. Pri zračnem napadu se je ujiorabljnla maneverska tnu-nicija. * Belgrad, 5. okt. m. Za vršilca dolžnosti načelnika rudarskega glavarstva v Skoplju je bil izstavljen Ivan Grcbenšek, dosedanji svetnik ministrstva za gozdove in rudnike. bo volila Roosevelta, ki je to odločitev javno vzel na znanje, ampak umeriškq strokovna unija te vrste, dasi nnliči v politiki (lekdanjitn angleškim laboristom, nima niti zduleka nič komunističnega v svojih vrstah. Napadi na Roosevelta pa prihajajo od vseh strani Knox, republikanski kandidat za podpredsednika, ga je v govoru napadel, češ. da je predsednik povzročil razmere, da nobena banka v deželi in noben zavarovalni zavod ni več varen KDOxa je državni pravnik radi le trditve ukrotit :z zahtevo, da trditev prekliče kot nesmiselno. Bomo gesio republikancev »Stop Roosevelt« (Ustavimo Roosevelta' na se glasi dalje z najgorostasnejšimi obtožbami. Ni pa misliti, da li izlivi prihajajo od zakotnih govornikov, temveč odlični senatorji, bankirji, vele-industrijalci ter vsi odlični republikanci so tekom zadnjih par dni započeli to gonjo Na njih stran je stopil se veteranski politični boss Alfred Smith, ki svojega nekdanjega prijatelja naravnost psuje r govorniških odrov. Razume se, da taki govori vzročijo nemalo pretejx)v. Farley, predsednik demokratske stranke, je že pred časom trdil, da bo letošnja politična borba ena najbolj umazanih. Mislil je seveda taktiko republikancev, v čemur se ni motil. Toda znano je, da se demokrati poslužujejo enakih sredstev. Tudi v njih interesu je, da nasprotnike kar najgrše predstavijo publiki. Le v tem se letos razlikujejo od republikancev. da so se letos nenavadno zakasnili. Roosevelt se v teku tega tedna podaje na govorniške ture in z njegovim nastopom se otvarjajo za-tvornice demokratski propagandi Ta bo usmerjena proti veiekapifalu ter njega zastopnikom, obenem pa bo slikala Roosevelta kot prvoboritelja v prid ljudstva. Dejstvo, da sc je Roosevelt izmikal kampanji med tem ko republikanci že cel mesec bruhajo nanj, bo mogoče slrategično še najboljše, zlasti če se upošteva, da bodo v Rooseveltovo kampanjo vprežene milijonske vrste ljudi, ki žive od državne pomeči ali od javnih del, katere je Roosevelt uvedel. Od vseh sredstev, katerih se bo r>oslu/il Roosevelt. bo mogoče odločilen radio. Ne samo da on sam kot izvrsten govornik pripravlja dnevno oddajanje govorov vsej Uniji, temveč so očividno vse radio postaje naklonjene predvsem demokratom. Kakršnokoli trditev naj republikanci prinesejo proti Roosevcltu. njegov »komunizem« in diktatorstvo, že v istem hipu radio razglaša vsej deželi, da so to laži, obenem pa bije po finančnih magnatih. Najbolj značilno, kar se da posneti iz vihrajoče kampanje pa je to, da se tu nič več ne bije boj za stare stranke, temveč za osebe. Vsi republikanski govorniki najiadajo samo Roosevelta in njegov način vladanja, a istotako vsi demokrati napadajo samo Landona, s pomočjo katerega bi vele-kapital rad razblinil, kar je Rooseveltova vlada doprinesla v obliki javnih del in socialnih zakonov. Vprašanja ustavnosti, s katerimi so republikanci začeli kampanjo, so hitro izginila s površja kot preveč abslraktna. Tako pa je tudi jasno, da bodo vo-lilci pri glasovanju to pot pozabili vse, kar predstavljajo programi političnih strank ter volili samo za esebo Roosevelta ali Landona. $ napoveduje najnižjih mezdah krajih ni dvignil svojega glasu proti državi, temveč za pravično odškodnino za svoje delo. Tudi te stavke so se s takšnim sodelovanjem oblastev končale z ugodnimi uspeiii za delavstvo. Vlada dr. Stojadi-uoviča ni pozabila tega vprašanja. Kakor je vso svojo skrb združila na kmeta in gospodarstvenika, tako hoče urediti tudi vprašanje vsakdanjega kruha za naše delavstvo, ki dela zunaj vasi, naj bo že zaposleno v kmetijstvu ali živinoreji ali zunaj obojega, da le prihaja iz naše vasi. Vlada dr. Stojadi-uoviča bo izdala v kratkem odlok o najnižjih mezdah. pod katerimi ne bo smel plačevati noben podjetnik. Te mezde bedo najnižje izhodišče in bodo take, da ne bodo žalile človeškega dostojanstva ne vrednosti njegovega oela. Tem minimalnim mezdam se bo morala pokoriti tudi družba Batignolles in bo upravičenim pripombam, ki sem jih tukaj slišal, v celoti ustreženo. Odsotnost vojnega ministra Belgrad, 5. oktobra A A. Ker bo minister vojske in mornarice armadni general Ljubomir Marič nekaj časa v tujini, da prisostvuje svečane-! mu odkritju spomenika blagopokojnega viteškega | kralja Aleksandra L Zedinitelja v Parizu, kjer i>o | zaslopal kraljevsko vlado, je z ukazom kraljevega namestništva določen za njegovega zastopnika dr. j Milan Stojadinovič, predsednik ministrskega sve-' ta in zunanji minister. Volitve na Hrvatskem Zagreb, 5. okt. b. Včeraj so se izvršile volitve v 50 občinah savske banovine. Udeležba je bila v nekaterih občinah zelo slaba in je dosegla komaj 0%. V vseh občinah so po večini zmagale ž ogromno večino liste bivše HSS. V nekaterih občinah so bile liste tudi ločene. Takse za pogovore z Italijo Belgrad, 5. oktobra. AA. Z odlokom poštnega ministra so izpremenjene pristojbine telefonskega prometa med Jugoslavijo in Italijo Za navadne triminutne razgovore bo treba odslej plačati te-le pristojbine: Med kraji v pokrajinah Reka, Gorica, Trst in Zader v Italiji in kraji v dravski, savski, vrbaski in primorski banovini 2.25 zl. fr., med navedenimi kraji v Italiji in ostalimi kraji v Jugoslaviji 4.50 zl. fr., med kraji v pokrajinah Pulj in Videm v Italiji in kraji navedenih banovin 2.55 zl. fr., med temi kraji v Italiji in vsemi ostalimi kraji v Jugoslavij^ 4.80 zl. fr. Bel%raiske vesti , Belgrad. 5. oktobra. AA. Čl. 56 uredbe o likvidaciji knietsklh dolgov pooblašča kmetijskega ministra, naj v soglasju s pravosodnim ministrom, ministrom financ in ministrom za trgovino in industrijo predpiše pravilnik o izvršitvi te uredbe. S tem v zvezi je danes dopoldne v kabinetu pomočnika kmetijskega ministra začela delovati ko-1 misija navedenih ministrstev. Pravilnik zn izvedbo uredbe o likvidaciji i kmetskih dolgov je treba objaviti do t. novembra j t. I. Zato bo komisija delala permanentno, dokler j pravilnika ne dokonča. Komisiji predseduje po-I močnik kmetijskega ministra. Univerzitetna knjižnica se gradi Vse pristojne oblasti so potrdile licitacijo za univerzitetno knjižnico Ob prisrčni siovesnosti je včeraj zapela prva lopata na stavbišču knjižnice Ljubljana, 5. oktobra. Zastava na univerzi je danes popoldne oznanila Ljubljančanom, da je končno prišlo do zidave tako težko izvojevane vseučiliške knjižnice in da bo slovesni čin uvedbe uvedbe stavbenika danes ! popoldne. Ob pol petih se je zbralo na stavbišču izred- j no mnogo meščanov, zlasti akademske mladine s j skoraj celokupnim profesorskim zborom univerze i načelu z g. rektorjem dr. Samcem. Medtem so pri- J hajali tudi zastopniki ljubljanskih uradov in oblasti | ter kulturnih ustanov. Točno ob pol petih se je v spremstvu svojega tajnika dr. Kovačiča pripeljal na stavbišče tudi ban g. dr, Marko Natlačen. Ban dr. Natlačen zasadi prvo lopato Ban g. dr. Natlačen je stopil v 6redo zbranega občinstva in odličnikov ter spregovoril: Borba za slovensko vseučiliško knjižnico je srečno končana; pričenja se končno uresničenje naše tako dolgo in tako vroče negovane želje. Ko zasajam prvo lopato in s tem simboličnim dejanjem začenjam zgradbo, želim predvsem, da bi se zgradba, to veliko in za slovensko kulturo tako pomembno delo, tako srečno dovršilo, da bi bila našemu sedanjemu in našim bodočim rodovom v veselje in ponos. Želim nadalje, da bi bila ta zgradba vsiko?-svetlo žarišče, s katerega naj obsevajo in razsvetljujejo žirki modrosti in znanosti in kreposti našo domovino in naš narod. Želim, da bi bila ta nova zgradba vsikdar toplo ognjišče, ob katerem naj se budi in raste in širi ter s svojo blagodejno toplino ogreva današnji in še pozneje naše rodove čista ljubezen do naše domovine — Slovenije in Jugoslavije. Svetilnik naj bo, ki bo kazal našemu narodu vsikdar pot v lepšo bodočnost! Vsemogočnega Boga pa prosim, da to začeto delo blagoslovi in da te moje želje izpolni. Banu dr. Marku Natlačenu se je zahvalil v imenu univerze, ki najde v novi univerzitetni knjižnici svojo kulturno sestro, rektor g. dr. Samec. Zahvala akademske mladine V imenu predsednika akcije za izpopolnitev univerze je spregovoril visokošolec Z e b o t Ciril, ki je dejal: »V imenu odsotnega predsednika akcije za izpopolnitev univerze, ki je nosila levji del večletne borbe za postavitev univerzitetne knjižnice, izražam radost slovenske akademske mladine nad uspehom, ki je dosežen. Z lastno knjižnico bo stopila mlada slovenska univerza iz svoje začetne pripravljalne dobe v razdobje ustvarjanja in znanstvene tekme z univerzami sveta. S tega vidika je današnji dan res zgodovinsko pomembni trenutek za slovensko univerzo. Po dveh letih prizadevanja so bili izvojevani državni krediti, po treh letih zasajena prva lopata, po štirih letih se bodo odprla vrata slovenske vseučiliške knjižnice. To je kratka doba ene akademske generacije. V primeru 7. neštetimi akademskimi rodovi, ki bodo deležni obilnih prednosti vseučiliške knjižnice, so tri leta borbe dvakrat kratka, a trikrat pomembna. Naša dolžnost je, da ob tem zgodovinskem trenutku sebi in zanamcem prikličemo v spomin imena glavnih soborccv akademske mladine v dneh bojev za knjižnico: gospod profesor Plečnik je ustvaril njen lik; gospod prorektor dr. Slavič se je v dneh svojega rektorata, pa iudi potem z mladino ramo ob rami boril za njo; gospod predsednik minister dr. Korošec ji ie v kritičnem trenutku, ko ie bil dvanajstinski in proračunski predlog že v tiskarni — brez kreditov za vseueilišiko knjižnico — rešil kredite. gospod ban dr. Natlačen jo ie s pooblastilom za potrditev načrtov, ki si ga ie izposloval od gradbenega ministra, obvaroval gotovo izgubljenega leta. Brez teh, njihovih žrtev in pomoči, bi danes ne bila zasajena prva lopata. Vsem tem glavnim soborcem iskrena hvala! Naša zahvala pa velja tudi vse ostalim izven akademskih vrst, ki so dali svoi delež v prizadevanju za knjižnico, predvsem sedanjemu rektorju g. dr. Samcu, ministru dr. Kreku in podbanu dr. Majcnu. Slovenski univerzi pa, ki ji je danes spočeta sestra, brez katere bi niena pot v areno znanosti tekme zaostala, kličemo: rasti, vojui se krepko, predstavljaj samozavestno, dopolnjuj in ščiti strastno duhovno svojino slovenskega naroda napram vsem in vsakomur! Naj te v novi dobi tvojega razvoja spremlja obilni božji blagoslov! Naj živi popolna slovenska univerza!« Nato je spregovoril načelnih tehn. oddelka banske uprave g. ing. Skaberne, ki ic pozval stavbenika g. Curka, da prevzame dela. Nato je sledila formalnost podpisovanja zapisnika o uvedbi stavbenika s čemer je bila ta za slovenski kulturni napredek tako pomembna slovesnost zaključena. Dolga je bila pot Ze pred dolgimi leti je bila opozorjena naša javnost, da bogate zbirke univerzitetne knjižnice pod skromno in začasno streho poljanske gimnazije propadajo, da primanjkuje prostora in da v nekai letih knjižnica sploh ne bo več mogla v redu delovati, kaj šele spravljati vedno na novo prihajajoče obvezne izvode. Vse to ic že pred 6 leti napotilo mojslra Plečnika, da ic izdelal načrte za veličastno zgradbo, ki naj bi poznim rodovom pokazala stavbarsko umetnost današnje dobe. Univerza ie sprejela ta načrt in ga predložila pristojnemu ministrstvu. Tam pa ic načrt obležal .. Nastopiti je morala akcija za univer- zitetno knjižnico, vsa naša javnost ic morala v neštetih resolucijah in pozivih zahtevati odgovora, ki ga prei ni hotelo biti. In končno je jeseni lanskega leta prišla načelna potrditev načrtov in je bila s tem vsai v osnovi dana možnost da mislimo na zgradbo knjižnice v bližnji bodočnosti. Načrti pa so v tem dolgem času tako zaležali, da niso bili več uporabni. Stopil jc namreč med tem v veljavo že zakon o spremembi opečnega formata. Prvotni načrt pa ie bil izdelen za stari opečni format in ga je bilo treba sedaj predelati na novi format. Bonski upravi jc uspelo, da ie hkrati s to predelavo načrtov pridobila tudi mojstra Plečnika za izdelavo podrobnih načrtov. Letos spomladi so bili načrti izdelani in ic bila razpisana za 8 april prva licitacija. Licitacija jc uspela in čakali smo na potrdilo pristojnih ministrstev. Mojster Plečnik pa ic ves ia čas še študiral načrt knjižnice in našel še mnogo bolj ugodno tlorisno rešitev, kakor jo ie imel načrt, po katerem se je vršila licitacija. Ker bo univerzitetna knjižnica zgradba, ki bo služila še poznim rodovom zanamccv in ker mora imeti poleg svoje monumcntalnosti tudi čim lepšo in smoternejšo razdelitev notranjih prostorov, ie bilo takoj iasno, da ie treba predloge mojstra Plečnika brezpogojno vpoštevati Da izdelava novih načrtov po novi zamisli mojstra Plečnika nc bi zahlevala preveč časa, je gospod ban dr. Marko Natlačen dal na razpolago potrebna denarna sredstva, ki so omogočila, da ie poseben tehnični aparat pod nadzorstvom mojstra Plečnika v največji naglici izrisal nove načrte in potrebne preračune. Predelani načrt pa bi zopet morala potrditi pristojna ministrstva v Belgradu, kar bi gradnjo knjižnice gotovo hudo zavleklo. Ko je bil v juniju na obisku v Sloveniji minister za grodbe dr. Ko-žuli, je gospod ban dr. Natlačen v želji, da čim-boli pospeši graditev knjižnice, naprosil g. ministra ,nai mu da za potrditev tega načrta, ki po-menja samo zboljšanje že potrjenih načrtov, pooblastilo, kakor ga predvideva gradbeni zakon. G. minister je obljubil g. banu, da bo s pooblastilom prenesel pravico potrditve načrtov na gospoda bana in 22. junija jc to pooblastilo prišlo, hkrati z njim pa vest, da ie bila prva licitacija razveljavljena. Gospod bain ie takoj nato potrdil zboljšani načrt za knjižnico in dal razpisati licitacijo za 3. avgust. Na to licitacijo ie prišlo žal premalo ponudnikov in tako licitacija ni uspela v gradbeni stroki, dočim je kamnoseško podjetje Fran Kunovar s 5.03% popusta izlicitiralo kamnoseška dela za 477.000 Din, podictic Gradidom pa jc izlicitiralo dobavo in obdelavo umetnega kamenja 5 4% popusta za 1,021.000 Din. Bonska uprava jc v skrajšanem roku razpisala drugo licitacijo, ki jc 21 avgusta tudi uspela. Na ircita-ctji so bila težaška, betonska iu zidarska dela, preračunana na 5,052.000 Din. Licitacije se je udeležilo zadostno število podjetnikov, med katerimi je ponudilo gradbeno podietje Curka Marka 17% popusta, kar da pri 5 milijonski vsoti prihranek 859.000 Din. Gradbena dela so bila torej izlici-tirana za 4,193.000 Din. Čakali smo le še na potrditev licitacije in že pred dobrimi 14 dnevi ie prišlo obvestilo iz Bel-grada, da so vsa pristojna ministrstva potrdila licitacijo. Čokati ic bilo treba le še na to, da tudi Glavna kontrola da svojo soglasnost. Tudi ta pristanek ije davi prispel v Ljubljano in taiko končno lahko začne gradbeno podjetje s težaškimi deli. Tudi denar, okrog 7 in pol milijona Din, ki so preračunani za zgradbo Univerzitetne knjižnice, ic že v Ljubljani. Tako smo končno dočakali za-žcljeno zgradbo pri čemer moramo priznati, da nam je do taiko lepe rešitve pripomoglo zlasti veliko zanimanje naših ministrov dr. Korošca in dr. Kreka, ki so se v Belgradu večkrat osebno zanimali na pristojnih ministrstvih za vprašanje naše knjižnice. Prav tako pa ima velike zasluge na pospešitvi zgradbe gospod ban dr. Marko Natlačen, ki ie ves čas odkar se je vleklo vprašanje univerzitetne knjižnicc, podpiral vse nc samo z osebno vzpodbudo, ampak tudi z denarnimi sredstvi omogočil izdelavo načrtov, kar ie rodilo uspeh, tako da smo šc to jesen prišli do začetka grodbe. Sneg in burja v Dalmaciji Medtem ko smo imeli v Ljubljani v nedeljo zjutraj hudo slano, ki je pomorila vse cvetje, so doživeli Dalmatinci že prvi sneg. Pri nas sneg žc pokriva planine ter višje planine, vendar ga v dolini še nismo imeli. V petek in soboto je divjala v Dalmaciji huda burja z zapada. Temperatura v Splitu samem je padla na 7 stopinj nad ničlo, v Splitu pa je divjal severni veter s hitrostjo nad 50 kilometrov na uro, med katerim je padal mrzel dež. Po glavnem grebenu Dinarskih planin ja padal gost sneg. Vsi vrhovi na planini Triglavu (dalmatinskem in na Kamičnici so beli. Na teh vrhovih so divjali snežni vrtinci, temperatura pa je bila od — 4 do —10 stopinj Celzija. Ker se je mraz na Primorju žetako zgodaj pričel, prečakujejo za letošnjo zimo mnogo snega in mraza. Split ie doživel v soboto in nedeljo zanimiv pojav. Okoli mestnih hiš na robu mesta so opazili na tisoče lastovk, ki so tavale po zidovih, lačne, utrujene in premrzle. Mnogo lastovk je poginilo. Lastovke s Primorja so bile oprezne ter so že v začetku septembra poletele v Afriko, medtem ko je lastovke iz severnih delov Evrope zapeljala letoš-nia vročina, da so se s selitvijo zakesnile. Na potu jih ie zateklo neurje in jim onemogočilo nadaljnji polet čez morje. Ako bo sedanje vreme trajalo več dni, bo večina lastovk poginila. Iz Banjaluke poročajo, da je tam nastopil hud mraz in da so se v planinah že pojavili volkovi. Na stajo nekega kmeta na Grmoš planini je navalilo krdelo volkov ter raztrgalo enajst ovac. Tudi iz Gorskega kotara poročajo, da je tam zapadel sneg. Na Sušaku divja mrzla burja. Sploh poročajo skoro iz vsega Primorja o nastopivšem zgodnjem mrazu in snegu. ALBUS Dobiva se povsod 1 Pazite na ime Albus! domače milo varuje Vaše perilo! Dr. Korošec in dr. Natlačen med slovensko mladino Domžale, 5. oktobra. V nedeljo zvečer je priredilo katoliško počitniško društvo -Bistrica.;, v katerem je včlanjeno katoliško dijaštvo kamniške strani Gorenjske, svoj tradicionalni družabni večer pod pokroviteljstvom bana dr. Natlačena. Na ta večer so bili povabljeni vsi odiičniki kraja, ki so se prireditve |K>lnošte-vilno udeležili. Navzoči so bili med drugimi kamniški dekan častni kanonik H i h a r, domžalski župnik duh. sv. Fran B e r 11 i k, župan kamniške mestne občine Stergar, domžalski župan Vrečar in več odbornikov, bivši poslanec Š t r c i 11, član banskega sveta Nande Novak ter razni drugi zastopniki društev in organizacij. Dvorana Društvenega doma je bila nabito polna. Kmalu |>o otvoritvi so udeleženci z veseljem pozdravili ministra dr. Korošca, bana dr. Natlačena in njegovo gospo, gospo ministra dr. Kreka, univ. prof. dr. L 11 k 111 n 11 a ter druge. Dijaštvo je navdušeno pozdravilo narodne voditelje, največjega aplavza pa je bil deležen dr. Korošec. Vse goste je pozdravil najprej predsednik društva g. Škofic, nakar je prevzel besedo društveni starešina g. Jože V o 111 b e r g a r, ki je kratko očrtal zgodovino delovanja »Bistrice*, ki jo delovala po naukih in navodilih velikega učitelja dr; J. E. kreka. Dr. Krek si je izbral prav kamniški okraj kot glavno torišče svojega kulturnega, gosjiodarskega in socialnega delovanja. Krekov program pa je treba .izvajati še dalje, seveda v sodobnem smislu. Naslednji govornik je bil domžalski župnik duh. sv. B e r n i k, ki je imel lep govor, v katerem jo najprej pozdravil ministra dr. Korošca ler se 11,11 zahvalil za visok obisk. Mladina jo srečna, da vidi v svoji sredi ljubljenca slovenskega narodu, njega, ki je vodil slovenski narod iz viharjev svetovne vojne v srečnejšo dolio, v dobo mlade Jugoslavije, katere soustvaritelj je on. Mladina se veseli, da vidi med seboj njega, ki se jo žrtvoval v dnevih težke preizkušnje, pa nas privedel v lepše srečnejše dni. Govornik jo [»rosiI blagoslova božjega za vse njegovo delo, da tj i rodilo še mnogo lepih sadov. Po govoru g. žitnika je vsa dvorana zapela himno riloj Slovenci«. Nato je pozdravi! goste še domžalski žu)>an g. Vrečar. Dijaki so izpolnili večer z lepimi pevskimi točkami, lako da se je razpoloženje še stopnjevalo. Dr. Korošec je obiskoval med večerom družbo od mize do mize in se povsod prijazno jio domače pogovarjal. Tudi ban dr. Natlačen se je prisrčno razgovarjal z ljudstvom, kmetski možje in fantje so I>i 1 i izredno veseli, ko so spoznali, kako demokratično mislila in ravnata oba visoka državna dostojanstvenika. Slednjič so se visoki gostjo prisrčno poslovili in so se odpeljali proti Ljubljani, v dvorani pa se jo razvil prisrčen družabni večer ob vedno lepi fantovski pesmi. Obisk visokih gostov je zapustil v srcih mladine lep in neizbrisen vtis. Nemški časnikarji v Ljubljani Ljubljana, 5. oktobra. Davi ob po! dveh zjutraj je prispela skupina nemških časniKarjev, 11 po številu, v Ljubljano. Nemški časnikarji so vrnili obisk svojim jugoslovanskim tovarišem in so se pripeljali 27. sepl. v Belgrad. Na poti skozi Jugoslavijo jih je spremljal naš tiskovni ataše iz Berlina g. Miloš Crnjanski, pa dva uradnika Osrednjega tiskovnega urada v Belgradu. Na kolodvoru v Ljubljani so nemške časni karie sprejeli ljubljanski tovariši s predsednikom g. Virantom na čelu. Nemški časnikarji so se nastanili v hotelu Union. V teku dopoldneva so si ogledali Ljubljano. Najprej so obiskali Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, kjer jih je pozdravil predsednik g. Fran Kremžar, ki je zlasti poudaril napredek Nemčije na polju socialne zakonodaje ter sploh socialnega varstva. Nato je gostom v kratkem govoru predočil ravnatelj urada g. dr. Joža Bohinjec našo socialno zakonodajo in institucije socialnega zavarovanja. Hčerki g. ravnatelja Bohinca sta gostom izročili šopke slovenskih nageljnov, bili sta v narodnih nošah, ki so vzbudile veliko pozornost. Sprejemu je prisostvovalo tudi vse uradništvo OUZD. Po ogledu OUZD so se gostje podali v Narodno galerijo, kjer jih je sprejel predsednik g. dr. Fran Windischer. Predsdnik g. dr. Wiudischer je gostom razkazal v spremstvu gosp. Zorinaiia in ljubljanskih časnikarskih tovarišev vse bogate zbirke Narodne galerije, ki je postala ena najvažnejših institucij, ki predstavlja slovensko življenje. Gostje so se čudili tako lepi zbirki, ki prikazuje vso našo umetnost v najlepši luči in urejenosti. Po ogledu Narodne galerije so obiskali nemški časnikarji ljubljanskega župana dr. Adlešiča, ki jih je ljubeznivo sprejel ter so si ogledali ljubljanski magistrat, nato pa so se odpeljali na ljubljanski Grad, kjer so imeli najlepši razgled na Ljubljano in bližnjo ter daljnjo okolico. Lepote naše zemlje so se jih izredno dojmile in niso varčevali z besedami v hvalo naših naravnih lepot. Napravili so nebroj lotograličnih slik in so se zanimali za vse naše prirodne lepote. Marsikateri od njih so šli po ljubljanskih ulicah in opazovali naše življenje od blizu. Ljubljana jim je izredno ugajala ter je niso mogli dovolj prehvaliti, čeprav so prepotovali skoraj vse važnejše kraje v naši državi. Ob 1 opoldne je priredil gostom kosilo na ban- ski upravi ban g. dr. Marko Natlačen z gosno soprogo. Kosilu so prisostvovali zastopniki knezo-škofa stolni kanonik dr. Mihael Opeka, |>oveljnik dravske divizije general Peter Nedeljkovič, poinoč-nik bana g. dr. Stanko Majcen, ljubljanski župan dr. J. Adlešič, g. Ivan Avsenck. predsednik ljubljanske sekcije Jugosl časnikarskega združenja g. Stanko Virant, zastopniki ljubljanskih listov in ljubljanski časnikarji. Goste je pri kosilu v daljšem govoru jjozdravil ban g. dr. Natlačen, opozarjajoč jih zlasti na naravne lepote naših krajev in jim je želel, da bi odnesli najprijetnejše vtise iz Ljubljane in Slovenije ter iz ostale države. V imenu gostov se je banu zahvalil g. Willfried Bade, vladni svetnik v propagandnem ministrstvu, ki je zlasti poudaril, da naj bo Slovenija most za ugodnejši razvoj kulturnih in gospodarskih odnošajev med Nemčijo in Jugoslavijo. V Ljubljano so prišli naslednji nemški časnikarji: Will(ried Bade, vladni svetnik v propagandnem ministrstvu, šet oddelka za jugovzhodno Evropo, g. Uide, glavni tajnik Državne zveze nemških časnikarjev, dr. Schmidt, glavni urednik za zunanjo politiko v »Volkischer Beobachter«, dr. Rau, glavni urednik »Deutsches Nachrichtenbureau«, dr. Rei-schach, ravnatelj »Nationalsozialistische Korrespon-denz«, v. di Decken. zastopnik Ullsteina, dr. Meyer, glavni urednik berlinskega »Lokalanzeigerja«. dr. Sven v. Miiller, glavni urednik »Hamburger Fred-denblatt«. Rasclie, glavni urednik »N. S. Z. Rlicin-tront«, Hiidebrandt, glavni urednik za zunanjo politiko »Niedersiichsische Tageszeitung« v Haiinovru, Giinther Schliemann, urednik totograskega oddelka »DeuUches Nachrichtenbureau«. — Goste spremljajo, kot smo že omenili, gg. Miloš Crnjanski iz Berlina, dr. M. Stojkov in Djordje Bogdanovič iz Osrednjega tiskovnega urada. Popoldne ob 17 jim je priredil župan g. dr. Adlešič čajanko na nebotičniku, kjer so nemški časnikarji bili nekaj časa v prisrčnem razgovoru s predstavniki naše banovine, občine in drugih uradov ter številnih ljubljanskih tovarišev. Zupan gosp. dr. Adlešič je le|x> pozdravil goste, na kar mu je odgovoril gosp. Bade. Ves čas čajanke je igral zbor malih harmonikarjev pod vodstvom go. Rančigaja. Zlasti so gotovo ugajale solistične točke malih harmonikarjev Zvečer so se ob 18.40 odpeljali na Bled z najlepšimi vtisi iz Ljubljane. Blagoslov Doma za varstvo deklet Blagoslovil ga je prevzvišeni g. škof dr. Tomažič - Lepa slovesnost v novem domu Maribor, 5. oktobra. Maribor ic pridobil po plemeniti požrtvovalnosti pred 30 leti umrle učiteljice Sabine Kučera, po prizadevanju Društva za varstvo deklet in po naklonjenosti sedanje občinske uprave, posebci še župona dr. luvana, novo, važno socialno ustanovo, ki je bila včerai slovesno blagoslovljena in otvoriena. V hiši pokoine ustanoviteljice te plemenite ustanove Sabine Kučera na Slomškovem trgu 12 ie urejen Dom za varstvo deklet, v katerem se jc vršila včeraj popoldne ob priliki blagoslovitve lepa slavnost. Ob treh popoldne se je zbralo v prostoru prvega nadstropja omenjene hiše vodstvo Društva za varstvo deklet s predsednico gospo Šlupcovo in tajnikom g. Kokoši-nekom, mnoge mariborske gospe, ki so znane kot velike dobrotnicc revežev in delavke v dobrodelnih društvih, predstavnice mnogih krščanskih organizacij in zelo veliko mladih deklet, služkinj in delavk, katerim je nova ustanovo namenjena. Navzoči so s posebno radostjo pozdravili prevzvišenega knezoškofa dr. Ivana Tomažiča, ki jc prispel v spremstvu svojega tajnika g. Jurija l.ebiča, da sam osebno blagoslovi nov dom, potem mestnega župana dr. juvana, predstojnika mestne policije dr. Trslenjaka, stolnega kanonika in meslnega župnika Mihaela Umeka, superiorjo jezuilov p. Tomca, g. Obržono in ravnatelja mestnega socijolnopolitičnega urada g. Brandnerja. V lepi in svetli dvorani v prvem nadstropju se jc izvršila lepa slovesnost. Dvorana ic bila vsa v cvetju, ospredje pa je krasila slika pokojne ustonovnicc učiteljice Sabine Kučera. Pozdravne besede prevzvišenemu knezoškofu, županu in ostalim gostom ic izrekla predsednica društva za varstvo deklet gospa ravnateljica Stupca. Pudosl 111 ginjenost nad dokončanim delom ic odmevala iz ničnih izvajanj, globoka hvaležnost do pokojne ustanovnice, pa do činitcljev, ki so sedaj omogočili ,dn se je poslednja volja ustonovnicc slednjič uresničila. Ob zaključku ie predlagalo, da se odpošlje najvišji zoščilnici naše ženske mladine Ni. Vel. kraljici Mariji brzojavna pozdrovko. Prcvzvišcni knezoškof dr. Ivan Tomažič jc pred blagoslovitvijo izrekel nekai pomembnih besed o potrebi zaščite ženske mladine, zlasti deklet, ki prihajajo z dežele v mesto ter so izpostavljene tukaj vsem nevarnostim moralne propasti. Taki domovi so najboljša očuvalna sredstva, ki nam bodo ohranila na pravem potu našo dekleta, ki prihajajo v mesto. Izrazil ic svoje prisrčne čestitke in veliko priznanje delovnemu društvu zo srečno misel in nično izvedbo ter v imenu Cerkve in krščanske Koritas zahvalo mestni občini in g. županu, do jc hišo prepustil društvu. Priporočili je novo ustanovo javni dobrodelnosti in zaključil z željo, nai bi bil Dom za varstvo deklet v resnici rešitev ogroženih mladih dekliških duš. Potem ic blagoslovil zgradbo in vse prostore. Po blagoslovitvi ic govoril mestni župan dr. Juvan. Povdaril ic, da ne gre zahvala niemu in mestni občini, temveč predvsem pokojni ustanovnimi ,ki je že pred 30 leti določila ta dom svojemu namenu. Sedanja občinska uprava ic samo popravila dolgoletne pogreSkc prejšnjih let ter izročila hišo Društvu za varstvo deklet. Predvsem po je izrekel priznanje in zahvalo predsednici tega društvo ravnateljici Stupcovi, ki jc bilo duša vseh prizadevanj, ki jc neštetokrat in na neštevilnih mestih interveniralo in slednjič s svojo vztrajnostjo uspelo, do ima sedaj tudi Maribor svoj Dom za varstvo deklet, ki bo gotovo ena najpomembnejših socialnih ustanov mesto. Ob zaključku sc ic zahvalila šc enkrat vsem posetnikom lepe slovesnosti predsednica Štupco. Lep vtis je napravila deklomocija prlgodnice zo to slavnost, ki jo je občuteno podalo mlado dekle, zastopnico Posclske zveze po je pozdravilo novo ustanovo v imenu služkinj. Dekleta so noto še dovršeno zapelo venček lepih slovenskih pesmi, nakar je večina udcieženccv slovnosli odšla no staro mestno pokopališče, kjer so položil) dva venca: prvega no grob pokojne ustanovnice Sabine Kučera, drugega pa na grob vclikcqo slovenskega vzornika Antona Martino Slomška. Drobne novice Gradnja kirurgičnega paviljona se je pričela Ljubljana, 5. oktobra. Radosten dogodek se je rlnvi dogodil na ozemlju ljubljanske splošne bolnišnice. Danes dopoldne so namreč prvič zapele lopate za temeljna dela za novi kirurgični paviljon. Novi paviljon gradi tvrdka Gabri jelčič, ki jo dela izlicitirala. Vsa tlela bodo veljala okoli dva milijona dinarjev, ki jih je žrtvovala spričo bolniške mizerije v Ljubljani banovina sama. Novi paviljon Ivo imel prostora za okoli 150 bolnikov. Znano je, da je na kirurgični oddelek največji naval ler da tam bolniki pogosto leže po dva aii trije v eni |>ostelji, ali pa tudi I na tleh. Bolnišnica bo s tem znatno raz.breme- ! njena ter bo dosedanji bolniški škandal v Ljub- , Ijani vsaj nekoliko ublažen. Poudariti moramo, da gre prva zasluga banu dr. Natlačenu za to delo, I ki je pokazal polno razumevanje za zboljšanje bol- j niških razmer v Ljubljani. Vendar pa se naša javnost tudi zaveda, da pomeni nov bolniški pa-viljon le začasno in zasilno omilitev ter da bo j prej ali slej morala priskočiti na pomoč država, ki bo morala pač za Slovence zgraditi popolnoma novo. moderno bolnišnico. UNION Telefon 22-21 IMOGNITO Uustav FrShlich m Htinsi Knoleck KINO SLOGA Telefon 27-30 Brnimo M®^ Danes nepreklicno poslednjičl 'KVjBBUKJasaL KINO MATICA Tel. 21-24 Danes poslednjičl I&¥E MARIJI* (Osamljeno srce) Pole kra\) tenorta IU-n tirnln Uigli Koledar Torek. b. oktobra. Brunon. spoznavalec; Marija. Frančiška, devica. Sovi grobovi + V Ljubljani je včeraj mirno v Gospodu zaspal gosix>d Franc L u n d e r , višji davčni upravitelj v pokoju. Pogreb bo v sredo ob pol 4 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče na Viču pri Ljubljani. + V D. M. v Polju je v visoki starosti umrl g. Mihael Kocjančič. okrajni orožniški straž-mojster v pokoju. Pokojni je dolgo let služboval v Kamniku, kjer ga imajo še danes zaradi njegove ljubeznivosti in vestnosti v najlepšem spominu. Pokopali ga bodo danes ob 4 popoldne na župnem pokopališču v D. M. v Polju. -J- V Železni Kl. skupini za /sodno stroko diplomirana pravnika Bogoslav Olavan, na službi pri sodnem referentu jadranske divizijske oblasti in Oljen Skaljer, na službi pri sodnem referentu potijske ilivizijske oblasti. — Iz oroiniške službe. Odrejeni so za vodnika ljubljanskega orožniškega voda orož. podporočnik Božidar Rajakovič; za vodnika krškega orož. voda orož. podporočnik Momir Prinčevac; za vodnika celjskega orož. voda orož. podporočnik Veljko Jankovič in za vodnika 1. mariliorskegn orož. voda orož. podporočnik Milorad Minič. — Pri znprtiu, motnjah v prebavi vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec naravne »Franz losef grenčice« — Občinske volitve nri Sv. Joštu nad Vrhniko so bile preteklo nedeljo. Vložena je bila saino lista JRZ z nosilcem gosp. Ivanom Mačkom na čelu. Volivnih upravičencev je bilo 270, oddanih glasov pa je bilo 141 ali 53%. Lisla JRZ je dobila vseh 18 odbornikov. — Slovenske čipke pred mednarodnim svetom. Za časa mednarodnega ženskega kongresa v Dubrovniku je priredil Državni osrednji zavod za ženske domače obrli iz Ljubljane lepo razstavo slovenskih čipk, ki so bile deležne splošnega odobravanja. Ob tej priliki so dobile delegalinje 30 držav lepe albume s slikami naših čipk in tako bodo lahko po vsem svetu gledali izdelke naših žen in deklet. Potrebno bi bilo, da se posveča še več pozornosti propagandnemu tisku za naše čipke in potem bo sledil tudi gmotni uspeli. — Vozni red »Kkspres«, zimska izdaja, veljaven od 5. toklobra 1930, je izšel in se dobi po vseh knjigarnah, večjih trafikah in pri potniških blagajnah. Cena 10 din. Opozarjamo, da je popolnoma nov vozni red na italijanskih, avstrijskih in madžarskih železnicah, ter plovbni red na Jadranskem morju. Poleg lega je veliko sprememb v železniškem in avtobusnem prometu v Sloveniji. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 3. I. m. ie objavljen "»Postopek o izplačilih iz tlnkovinskih fondov . dalje Razglas o odložitvi volitev občinskega odl>ora za občine Križe, Naklo in Priinskovo in .Razglas glede pobiranja občinskih davščin v občini Vinica.« _ Prepovedan tisk. Službene novine št. 223 objavljajo, da je drž. pravdništvo v Bjelovaru prepovedali) prodajati in razširjati št. 40. časopisa >(ilas Bjelovara . drž. pravdništvo v Zagrebu pa letaka z naslovom »Somišljenikom« in »Hrvatski sveučilištarck ter brošuro Samouprava Slovenije«. — Za praznik Kristusa Kralja (zadnja nedelja v okiabru) piipuiuč« Jugoslovanska knjigarna cerkvenim zborom: 1. Ekcl s. M. A.. Šopek cer- kvenih pesmi /a mešani /.bor, 20 Din, Vsebuje tudi lepo pesem »Kristusu Kralju«. 2. Kimovec dr. Fr., Srce Kraljevo. Za mešani zbor z orglami, 1.50 Din. 3. Premrl Stanko-Moro, Povsod Boga, za enoglasni in mešani zbor z orgliuui, 1.50 Din. 4. Premrl St., Jezus naj živil 42 cvharističnih pesmi /a mešani zbor. Part. 60 Din, gl, po 12 Din. -/bilka nudi več primernih spevov za ta praznik. 5 Sattner p. II., Slavospcvi presv. Srcu Jezusovemu Part. 25 Din, gl. po 5 Din. Istotaiko primerne pesmi za praznik Kristusa Kralja. — V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otokom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Joselova« voda milo deluje in zanesljivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito. Ogl. rog. S. tir. 30-174/35. — Vse hiti na Jesenice. Na zaposlitveni urad KII) na Jesenicah nostnja naval iskalcev dela naravnost obupen. Vse hiti in vse hoče v tovarno. Že obrtni pomočniki in obrtniki v tem kraju nočejo več ostali pri svojem poslu, iščejo neprimerno lioljše eksistence v tovarni. Višek vsega pa dosega iznajdljivost reflektantov na službo — posebno lujcev iz oddaljenih krajev, da prosijo za priporočila najvplivnejše osebe, ki jih na la način izpostavljajo nevšečnostim, kakor tudi podjetje samo, ki more sprejeti le po potrebi. Krajevni faktorji na Jesenicah prosijo, naj tujci prenehajo s siljenjem na Jesenice, ker ostaja tu toliko brezposelnih, za katero morajo prositi. Vsak si lažjo poišče delo v svojem kraju, vsi pa v tovarni tudi ne morejo biti. Zaposlitveni urad pa si bo sedaj napravil sani manj dela, saj so sprejemi zaprti za več mesecev, ker je slalež prenatrpan. Jeseniški primer kaže, kako so nujno potrebna javna dela v revnih krajih, da bi ljudje mogli ostali doma, da bi jim ne bilo treba proč od doma iskati eksistence. — Zveza za tujski promet v Sloveniji sporoča, da je dovoljena polovična vožnja udeležencem »radio-razslave« v Belgradu ki bo od 4. do 13 oktobra. Popust velja za odhod od 2. do 13. oktobra in za vrnitev od 4. do 15. oktobra. — Slepci v Domu slepih v Stari Loki nujno rabijo klavir (pianino) in harmonij za kapelo. Prosimo usmiljena srca, katera bi mogla slepim siromakom to pokloniti ali po nizki ceni prodati, da to javijo na naslov: Društvo Dom slepih Ljubljana, Pred škofijo 12. Ljubljana 0 Posvetovalnico v šolskih in vzgojnih zadevah otvori društvo »Krščanska šola« v sredo, dne 7. t m. (jutri) in vabi starše in njihove namestnike,' naj se z zaupanjem obračajo na njo. Posvetovalnica posluje vsako sredo od 10 do 11 v pro iorih SKAS v Akademskem domu na Miklošičevi cesti poleg hotela Union. © Tenorist g. Anton Drmola, član dunajske državne opere bo pel kot gost v četrtek, dne R t. m. partijo Pinkcrtona v Pucciniicvi operi »Madame Buiteifly«. To vlogo je naštudiral z dirigentom dunajske opere, kjer jo bo tekom sezone pel. Brez dvoma bo mladi, nadebudni pcvec lahko postavil lik Pinkcrtona kot drugo partijo svojega repertoarja ob izvrstno naštudirano kreacijo Alfreda v Verdijevi »Traviati«. Doslej jc odpel na dunajski državni ooeri, katere član je postal to sezono šest manjših partij; v decembru bo nastopil v Cnjkovskcga operi »Evgenij Onjegin« kot Lenski pod muzikolnim vodstvom dirigenta Bruna \Valtcrja, nato pa bo pel Alfreda v »Traviati«. 7. novembra bo izvajalo dunajska Filharmonija v velikem Konzerthausu Beethovnovo »Misso Solemnis«, v kateri bo pel g. Drmota tenorsko partijo. To bo njegov prvi veliki nastop pred najširšo dunajsko publiko. mb— i —— i m i mm 1 KINO KO&S5USVO Telefon 31-62 Danes jutri in v četrtek ob 20 30 George O' B.ien v filmu © Meddruštveni odbor viških društev priredi na pobudo in pod vodstvom Prosvetnega društva na Viču ob priliki obletnice smrti blago pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja žalno komemoracijo pred spomenikom na Viču, v petek, ilne 9. t. ni., ob pol 8 zvečer. Sodelujejo vsa vi"ka društva z zastavami in vsem članstvom po o-gramu, ki je bil določen na skupni seji. Vabimo tudi ostalo občinstvo, da se te žalne svečanosti udeleži v velikem številu. Predsednike društev pa prosimo, da pravočasno privedejo svoja društva in se pokoravajo navodilom rediteljstva. 0 Ruski tečaj. Že deseto leto obstoji pri Ruski Matici ruski tečaj za Slovence. Ta tečaj se deli v tri skupine: I. za začetnike, II. in III. za naprednejše. Za II. 6kupino so predvidene vaje iz ruske klasične literature Puškinove dobe. Za III. skupino pa iz li-teraturne dobe po Puškinu. Ukovina znaša 20 Din mesečno in enkratna vpisnina 10 Din. Podrobnejša pojasnila in vpisovanje vsak torek in četrtek od pol 7 do pol 0 zvečer v II. osnovni šoli na Grabnu, Cojzova cesta. 0 Francoščino in nemščino poučuje 7. velikim uspehom in proti jako nizkemu honorarju staro-tipokojenec. Naslov pove uredništvo »Slovenca*. 0 K notici o spremembi pisarn, vodstva Zveze za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana, nas Zveza naproša za popravek v toliko, da je dosedanji ravnatelj g. Pintar prosil za trimesečni do-pust, vsled česar nastopi g. dr. žižek: takoj svojo službo. O Obhod trase in slrokoven ogled del na železniški zvezi Sevnica-St. |anž priredi za svoje člane in po njih vpeljane goste Udružcnjc jugo-slovenskih »nženjerjev in arhitektov — Sekcija Ljubljana - v nedeljo 11. oktobra 1936. Odhod iz Ljubljane glavni kolodvor s potniškim vlakom ob 5.30 (k) Sevnicc (nedeljski povratni listek). Pod strokovnim vodstvom obhod trase vzdolž Mirne navzgor do Tržišča (ca 3 ure normalne hoje), kjer bo ob 13 skupen obed. Popoldne po-fjubno ogled okolicc. Odhod z vlakom ob 17.48 s postajicc Pijavicc in prihod v Ljubljano ob 2039. V slučaju slabega vremena sc ekskurzija preloži na poznejši čas. - Zarodi pravočasnega naročila skupnega obeda v Tržišču se mora vsak udclc-ženec pismeno ali usimeno prijaviti tajništvu ljubljanske sckcijc 1J|IA najpozneje do petka, 0. t. m opoldne; ntl neprijavljene se ne bo moglo ozirati. Najlepii film tezone po Ganghoferjevem romanu „Orlovo gnezdo" Premiera v KINU UNIONU! Grad Hubertus | mMiHflHBflHH3BH^HflBHHHfllB9HHIHMifl © Redni pouk esperantskega jezika se bo vršil v tečaju n« Cankarjevem nabrežju 7-1, vsak torek in petek od 20—21. Ilčnina le 15 Din mesečno. Vpiše sc lahko vsakdo še v prvih urah. — Klub cspcrnntistov Ljubljana. O »Slovenija« — »biser Jugoslavije«, predavanje s skioptičnimi slikami drevi ob 20 v dvorani holela »Metropol« v proslavo »Zelenega tedna leta 1936«. Vstop prost! © Večerni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2-II., vpisuje dnevno od 9—pol 13 in od 16 do 18. — Pričetek pouka dne 15. oktobra. Mflfihof □ Sadni sejem podaljšan za en dan. Prireditelji so sadni sejem, ki bi se po načrtu moral že včeraj zaključiti, podaljšali še za en dan ter se bo zaključil drevi. Vstopnina pa je danes znižana na polovico ter znaša na osebo samo 1 din. Priporočamo Mariborčanom, da si krasno razstavo naših jabolk ogledajo. U Lep uspeh Mariborčanov na osješkem odru. Ob začetku sezone sta zapustila mariborsko gledališče Pavla Udovičeva in Maks Furijan ter sprejela angažman pri osješkem gledališču. Oba sta v Osjeku že nastopila ter po kritikah in časopisnih poročilih sodeč dosegla krasne uspehe. Puvla Udovičeva je nastopila dvakrat in v obeh vlogah dosegla izredno laskavo kritiko. Še lepšega priznanja je deležen Maks Furijan. Nastopil je kot Herman v Kreftovih »Celjskih grofih«. Kritike priznavajo, da ni še nobeden karaktemi igralec v Osjeku izdelal tako močnega liku, kakor ga je Furijan s svojim . Hermanom in da je malo odrov, na katerih se pojavljajo umetniki lake sile, kakor on. Osječani si ob tej priliki odkrito čestitajo, da so si pridobili takega igralca za svoj oder. Za nns Mariborčane je prav značilno, da nam mora šele tujina odkrivati talente, ki so delovali toliko let med nami, pa jih nismo znali ali boleli pripoznati. Kadar pa odidejo, šele vidimo, kaj smo z njimi izgubili. Q Pri ruženvenski pohožnosti v frančiškanski cerkvi ob četrt na 18 se zbira veliko šolske mladine, ki prepeva med rožnim vencem lepe Marijine pesmi. Naj bi k tej lepi pobožnosti še starši pridno pošiljali svoje otroke. □ Glave so združene, udje silijo pa narazen. Zanimive odmeve je vzbudila v Mariboru fuzija Jevtičevcev in JNS. Tudi v Mariboru sla se še ohranili peščici pristašev obeh skupin, ki sta se pa gledali dosedaj precej postrani. Tudi fuzija pri glavi ni v Mariboru položaja spremenila, dasi so predstavniki tukajšnje JNS žc ponudili spravo. Jevtičevci so jo odločno odbili ter izjavljajo, da jih belgrajska fuzija" prav nič ne briga. □ V Umivanju izboljšana razsvetljava. Pod vodstvom nove občinske uprave je začela pred-meslna občina Kadvanje pri Mariboru lupo napredovali. Sedaj se bo izboljšala ludi cestna razsvetljava v Novi vasi, v Spodnjem in Zgornjem Radvanju. □ Carinski dohodki so znašali v septembru pri mariborski carinarnici 6,734.347 din, od česar odpade na izvoz 17.468 din. □ Tujski promet v septembru. Maribor so obiskali v preteklem mesecu 2304 tujci, ki so imeli skupilo 2447 prenočnin. Med obiskovalci je bilo 839 inozemcev, od tega 39ii Avstrijcev. □ Mesnice oh nedeljah zaprte. l'o novi uredbi, ki se pripravlja za celo banovino, bo uveden nedeljski počitek za mesnice tudi v Mariboru, in sicer v zimskem času od 15. septembra do 15. marca, ko ni nevarnosti, da bi se v soboto kupljeno meso pokvarilo. □ Sladki kmečki kruh. Pekarna Rakiiša, Koroška cesta 24. Celi® & Občinska seja. V petek, dne 9. oktobra t. 1„ ho ob 0 zvečer v posvetovalnici na mestnem poglavarstvu redna seja mestnega sveta celjskega. & I. prosvetni večer K1'D. Katoliško prosvetno društvo v Celju bo odprlo sezono prosvetnih večerov v ponedeljek, dne 12. oktobra t. I. Na prvem prosvetnem večeru bo predaval vsetič. profesor g. dr. France Veber iz Ljubljane o temi »Človek in stroj*. £r Dijaki — odložitev službovanja v vojski. Mestno poglavarstvo opozarja vse one dijake, pristojne v Celje, ki so bili ob priliki letošnjih naborov spoznani za sposobne za vojaško službo in žele nadaljevati svoje študije, da najkasneje do 1. novembra t. 1. oddajo v sobi št. 6 na mestnem poglavarstvu svoje prošnje za odlog službe. Prošnje morajo biti kolkovane z 5 din ter mora biti predloženo maturitetno in frekventacijsko izpričevalo ler kolek za 20 din. Dijaki, katerim je služba že odložena, pa morajo v istem roku predložiti frekventacijsko izpričevalo kot dokaz, da še | študirajo. 0 Popravilo Celjske koče pod Tovstom. Mestna občina celjska namerava popravili streho in žlebove na turislovski, tako imenovani Celjski koči pod Tovstom in je že razpisala oddajo kleparskih in krovskih del. 0 Smrtna nesreča slikarskega pomočnika. V ponedeljek, dne 21. septembra, je bil 47 letni slikarski pomočnik Pasero Bogomir s Spod. Hudinje zaposlen pri trgovcu s stroji Gobcu v Gaberju s pleskanjem strojev. Med deloin je padel Pasero 12 m globoko z lestve in si je pri padcu prebil lobanjo, nalomil desno nogo, zlomil tri rebra in zbil 9 zob. Pasero so takrat težko ranjenega prepeljali v celjsko bolnišnico in je sedaj v nedeljo, dne 4. oklobra, ob 10 uri dopoldne umrl na posledicah poškodb, ki jih je dobil pri omenjenem padcu. j3- Prlmarij dr. Steinfelscr zopet redno ordi-nirn. d Kino Metropol. Danes »Dušica Rožainnrlja:' in najnovejši Foxov tednik. Ptui Požari na Dravskem polju brej konca in kraja. V Cirkovcih je v noči od petka na soboto zopet gorelo. Posestniku Juriju Kmetecu je pogorelo gospodarsko poslopje z vsemi poljskimi pridelki in gospodarskim orodjem vred. Velika nevarnost je pretila stanovanjskemu poslopju in hišam sosedov. Zasluga domačih gasilcev je, da ni prišlo do večjo nesreče. Odhod sodnika Franca Štefancioso. Iz Ptuja je odšel na svoje novo službeno mesto sodnik Franc Slefanclosa, ki je, kakor smo že poročali, imenovan za starešino okrajnega sodišča v Rogatcu. V Ptuju je služboval nad deset let, od tega šest let kot kazonski sodnik. Radi svoje objektivnosti in pravičnosti je bil obče priljubljen in ga bodo Ptuj-čani kakor tudi prebivalstvo z dežele ohranili v najboljšem spominu. Potres Meteorološki zavod na ljubljanski univerzi -poroča: V soboto, 3. oktobra popoldne ob 4. uri 48 minut 55 sekund so seismografski aparati zabeležili precej močan potres na razdalji 120 km, ki so ga občutili tudi prebivalci v Ljubljani. Se močnejše so ga čutili v smeri severnovzhodno od Ljubljane Precej močan je bil potres v Laškem, v Gornjem gradu, v Šmarju pri Jelšah, na Pohorju in v Slovenskih goricah. Prosimo vse, ki so p>>-tres čutili, da to javijo meteorološkemu zavodu na univerzi v Ljubljani. Poštnina jc prosta. Prijatelj lista iz Ljubljane nam poroča: Sobotni potres smo čutili tudi v Ljubljani. Bila sta dva zaporedna rahla sunka ob 4.50 minut. Čutil se je potres le v višjih nadstropjih, pri tleh menda potresa niso čutili. Pri meni sc je zazibala voda v steklenici, nihal je lestenec in večja omara se jc slišno zazibala. Z Vranskega nam poročajo: V soboto ob 4.50 popoldne smo tukaj čutili zelo močan potresni sunek, ki je trajal kakih 20 sekund. Hiše so sc stresle, tako da so šklepetale šipe na oknih, v sobah so se zazibale podobe. Posebne škode pa potres ni naredil. Smrtna nesreča na kamniški progi Mengeš, 5. oktobra. Snoči okoli 9 se je pripetila na kamniški progi nesreča, ki je zahtevala življenje mladega krepkega fanta. V Mengšu je v nedeljo popoldne gostoval nogometni klub »Sora« iz Dravelj pri Ljubljani, ki je igral tekmo z rezervnim moštvom kluba Mengeš«. Zvečer so se draveljski fantje odpravljali na postajo. Na postajo Jarše-Mengeš je privozil kamniški vlak ob 9.15. Drugi člani kluba so ob pravem času stopili na vlak, le 25 letni Albert Podobnik iz Dravelj je šel vlaku nekoliko nasproti. Lokomotiva ga je butnila, da je odletel. Albert Podobnik je bil na licu mesta mrtev. Dobil jc rano na sence, ki je bila smrtna, obenem si je razbil čeljust, lokomotiva pa mu je tudi posnela na nogi pol čevlja. Truplo drugače ni bilo razmesarjeno. Domačini so truplo prepeljali v mrtvašnico na Homcu ler bo najbrž tam tudi pokopano. Pokojni Albert Podobnik je bil |x> poklicu usnjarski pomočnik. Dve, hi sta ušli smrti Kamnik, 5. oklobra. Domneva, ki smo jo izrazili v poročilu o usodni nesreči na železniškem križišču pred Duplico, da sta bili na vozu tudi dve ženski, se je izkazala resnična. Voznik Leopold Dornik, ki je našel strašno smrt ped kolesi lokomotive, v usodnem času ni bil sam na vozu. K njemu sla že menda v Trzinu pri-sedli dve znani ženski s Stahovice, ki sta imeli isto pot. V Mengšu so se vsi trije ustavili v neki gostilni, v mraku pa so se odpeljali naprej. Na vozu so sedeli tako. da so bili s hrbtom obrnjeni proti homški strani, odkoder je prihajal vlak. Ropotanje voza je udušilo oddaljeno drdranje vlaka, pisk lo-molive pa so vsi preslišali, zato tudi niso obračali nobene pozornosti na železniško progo, kateri so se počasi bližali. Vsa trojica je bila v najživahnej-šem pogovoru in šele v zadnjem trenutku, ko so bili že tik proge, so opazili, da prihaja od strani vlak. Ženski sta preplašeni zavpili in skočili prav v poslednji sekundi z voza. voznik pa je udaril po konju, da bi se umaknil na drugo stran, kakor je storil neki kolesar, ki je vozil nekaj metrov pred vozom Ena izmed obeh žensk s Stahovice se je pri skoku z voza udarila na nogo. Ženski sta potem f>o splošni zmedi, ki je nastala jx> postanku vlaka, odšli neš domov in pojasnili usodno srečanje s kamniškim vlakom, ki se je končalo tako tragično za voznika. Dole pet Litiji Letos obhaja naš g. župnik in duhovni svetnik goopravljati krivice. Toda o tem še pozneje kaj zanimivega! Skofia Loka Začetek gledališke sezone. Drama >Kadar se utrga oblak« je privabila mnogo občinstva v Prosvetni dom. Pred pričctkoin igre je imel nagovor na zbrano občinstvo g. dr. Tine Debeljak, ki je v klenih besedah obrazložil pomen prosvetnega dela ob priliki otvoritve nove sezone ter predstavil novo slovensko dramo domačina Joke Ži-gonn. Snov igre je vzela iz naših krajev ob priliki velike povodnji leta 1926., ki jo prizadejala toliko gorja našemu ljudstvu. V krasnih dialogih nam je podala vso moralno razrvanost bogatega gruntarja Kalana, ki ga je ob koncu doletela pravična kazen. Pri igri, ki je biln obenem krstna predstava drame, je bil tudi osebno navzoč avtor g. Joka ž i g o n, ki je podaril s tem delom nekaj svojevrstnega slovenski javnosti. Občinstvo ga je nagradilo z navdušenim aplavzom in s tem dokazalo, da zasluži njegovo delo, da ga vprizore tudi drugi odri. Da so bile vloge krasno porazdeljene med naše najboljše igralce, ni treba posebej omenjati, kajti to je izprevidel lahko vsak, ki se je predstave udeležil. Naše posebno priznanje gre ob tej prilik režiserju g. Viki G u -zelju, ki je z izborno režijo brez dvoma v veliki meri pripomogel k takemu in tolikemu uspehu. Gospodarstvo Povečanje vtog pri den. zavodih Iz pravkar objavljenega mesečnega poročila Narodne banke posnemamo, da so v dobi od 1. junija do 1. julija narasle hranilne vloge v naši državi za znatno vsoto 148 milijonov dinarjev, kar je napredek, kakor ga že dolgo časa nismo zabeležili. Tudi v prejšnjih letih je bil zabeležen prirastek vlog v mesecu juniju, Toda, če upoštevamo, da nekateri zavodi na koncu junija pripisujejo polletne obresti, potem so prav za prav v prejšnjih letih vloge nazadovale. Letos pa je prirastek vlog tako velik, da ne moremo več govoriti o samih obrestih, ki so povzročile ta prirastek, ampak o dejanskem dotoku novih vlog. Na koncu junija 1936 so znašale vloge 10.540 milijonov. Naslednja tabela nam daje pregled vlog po skupinah zavodov (v milij. Din): Poštna 20 ostali in DHB veleb. zavodi skupno 1. julija 1934 1650 3289 3971 9.910 1. julija 1935 1919 3154 5227 10.300 1. julija 1936 2097 3069 5374 10.540 Pripomniti je, da v statistiki Poštne hanilnice in Drž, hip. banke niso upoštevane vloge na tek. računih pri DHB, ki so bile vpeljane aprila leta 1935. Pač pa ao te številke upoštevane v skupni vsoti vseh vlog od aprila 1935 dalje. • INDEKS CEN V AVGUSTU 1936. Po podatkih Narodne banke je indeks cen na debelo narastel v avgustu v primeri z julijem od 65.6 na 66. Posamezne skupine izkazujejo naslednje gibanje: avg. 1935 julij 1936 avg. 1936 rastlinsiki proizvodi 67.6 60.9 60.8 živina in proizv. 53.1 61.1 62.6 mineralni proizvodi 80.0 80.6 80.8 industrijski proizv. 66.4 67.5 67.6 skupni indeiks 64.8 65.6 66.0 cene na drobno Belgrad 78.7 77.1 77.7 Ljubljana 81.0 84.2 83.2 Indeks cen na drobno v Ljubljani Zaradi raznolikosti v gibanju indeksa cen v posameznih važnih središčih naše države je začela Narodna banka v svojih mesečnih poročilih objavljati tudi indeks cen na drobno v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani in Skopliu. Doslej je objavila samo indeks cen na drobno v Belgradu, in sicer je vzela za podlago leto 1926 kot 100, obsegal pa je ta indeks cen na drobno 100 predmetov, od katerih je bilo 65 živilskih predmetov, 20 predmetov za obleko, 8 predmetov, oz. cen za kurjavo in razsvetljavo ter 7 raznih predmetov, oz. služnosti. Novi indeks cen pa temelji na cenah leta 1930 kot 100, obsega pa samo 50 predmetov, ki jih obsega važnejši, ker obsega vso državo po najvažnejših središčih. V glavnem se iz indeksa cen vidi, da je bilo gibanje precej enako v tendenci. Vidi pa se iz primerjave tudi, da je Ljubljana doživela po 1. 1930 največji dvig cen na drobno, če izvzamemo Skop-lje, kjer je dvig cen bil še večji. To kažejo naslednje številke indeksa za avgust 1936: Belgrad 77.7, Zagreb 80.1, Ljubljana 83.2, Skoplje 84.7. Se bolj dokazuje našo drditev, da so cene v Ljubljani bolj narasle, tudi primerjava avgusta prejšnjega leta. Gi- indeksa cen v Ljubljani je bilo naslednj 1934 1935 1936 januar 81.8 77.9 86.8 februar 82.4 77.6 86.1 marec 80.6 78.2 86.1 april 80.8 81,1 87.8 maj 80.8 82.8 87.1 junij 79.9 83.9 87.8 julij 79.5 84.1 84.2 avgust 79.6 81.0 83.2 september 79.1 82.1 oktober 79.3 82.8 november 80.3 84.6 december 80.2 84.1 Kliring s Francijo in Švico Narodna banka je izdala v zvezi z devalvacijo francoskega in švicarskega franka pod št. 213.750 z dne 2. oktobra t. 1. sledeče odredbe: 1. Vsa vplačila, ki bo bila izvršena na zbirni račun v Parizu odnosno v Curihu d všlevši 26. septembra 1936, se bodo izplačala po tečaju francoskega odnosno švicarskega franka, ki je veljal pred ustavitvijo notiranja teh dveh valut na mednarodnih borzah. 2. Za vplačila, ki so bila izvršena v Parizu in Curihu na zbirni račun Narodne banke od 28. septembra t. 1. dalje, se bodo vršila izvoznikom izplačila po tečaju navedenih valut, ki bo veljal na dan izplačila. 3. Izjemoma si bo Narodna banka prizadevala, da vzame v blagonaklonjeno razmotrivanje prošnje onih izvoznikov^ katerih blago je prestopilo jugoslovansko mejo do 28. septembra t. 1. V takih primerih naj se izvozniki, ki bi prejeli protivrednost po noveni tečaju, obrnejo na Narodno banko s prošnjo za popravo tečaja. Prošnji naj se priložijo izvozni dokumenti (izvozna carinska deklaracija, tovorni listi in si.) in ostali dokazi, iz katerih bo razvidno, kdaj je bilo blago dejansko izvoženo. Na izvozni deklaraciji sami pa naj izvoznik pismeno potrdi, da 6e dotični izvoz nanaša na sporno klirinško izplačilo. Uvoz tesa v Italijo Po odobritvi ministrstva za korporacije v Rimu sta osnovali Federacija trgovcev z lesom in Federacija industrijcev lesa medfederalni odbor za razdelitev kontingentov lesa, ki se bo uvažal v Italijo. Ta odbor je začel z delom m se v svojem delu drži navodil državnega podtajništva za promet in devize. Uvozni kontingenti se bodo razdelili med posamezne uvoznike na podlagi količin, katere so ti uvozniki uvozili v letih 1933, 1934 in 1935. Pri tem bo upoštevana Italijanska družba za uvoz lesa, ki je bila osnovana na koncu lanskega leta, kateri se pripisuje monopolski značaj za uvoz lesa. Italijanski uvozniki lesa so morali do 10. avgusta predložiti vse fakhire in dokumente o neposrednem uvozu leta 1933, 1934 in 1935, istočasno pa so morali predložiti prošnje za uvoz v četrtem četrtletju letos z navedbo tarifne postavke, količine, kakovosti, izvora in vrednosti blaga. Uvozni kontingent, ki bo za vsako državo doznačen četrtletno od državnega podtajništva za promet in devize, ki ga da na razpolago Federaciji trgovcev z lesom in Federaciji lesnih industrijcev, odn. njihovemu med- federalnemu odboru. Ta odbor potem dodeli dobljeni kontingent posameznim uvoznikom na podlagi količin uvoženih v zadnjih treh letih. Trgovinski promet z Italijo. Trst, 5. oktobra. Pokrajinski svet korporativnega gospodarstva v Trstu je sf>oročil, da so bile z ministrsko uredbo urejene smernice za trgovino med Jugoslavijo in Italijo na temelju novega kliringa. Tako so po ministrskem dekretu razveljavljene vse omejitve, ki jih vsebuje medministrska naredba od 11. novembra 1935. Kar tiče kontrolo, ki jo morajo izvajati carinske oblasti, veljajo redni predpisi. Dovoljen je uvoz na zalogo in za komisijsko prodajo proti predložitvi [»osebnih dovoljenj za ta uvoz. Dovoljene so tudi zasebne kompenzacije. Za taka posebna dovoljenja se morajo pri carinski deklaraciji vpisati vse posebne predpisane podatke, I>o katerih je Instituto Nazionale dovolil kompenzacije. Za dobo od 12. novembra do 30. septembra 1930 veljajo za uvoz prijave, kakor da hi bile vložene za kiiring po vzorcu št. 2 pri italijanskih carinskih oblasteh pri pooblaščenih denarnih zavodih in za izvoze, ki so bili izvršeni v tej dobi. Narodna banka je prodala vse devize za zlato Nobene izgube radi devalvacije Najnovejši izkaz Narodne banke za 30. sept. kaže tele glavne postave (vse v milij. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. september 19361?" Aktiva: zlato v blagajnah 1.476.9 (+2.5), zlato v inozemstvu 75.9 ( + 18.7), valute — (—0.4), devize — (— 18.55), kupna podlaga 1.552.8 (+ 2.5), devize izven podlage 573.54 (— 2.7), kovani denar 325.9 (- 24.14). Posojila: menična 1.419.9 (+ 3.3), lomburdna 250.85 (+ 0.9), skupno posojila 1.670.65 (+ 4.2), razna aktiva 671.1 (+10.4). Pasiva: bankovci v obtoku 5.250.2 (-t- 142.05), obveznosti: drž terjatve 13.33 (- 1.77) žiro 738.8 (—72.5), razni računi 747.5 (— 72.9), skupne obveznosti po vidu 1.499.74 (— 147.141, obveznosti z rokom 50.0, razna pasiva 302.04 (- 4.165). Obtok benkovcev in obveznosti po vidu 6750.0 (— 5.1), skupna podlaga s primom 1.995 38 1+ 3.2), zlato v blagajnah s primom 1.897.8 (+ 3.5), odstotek skupnega kritin 29.56 (29.49), od tega samo zlato kritje v blagajnah s primom 28.11 (28.04). Iz tega izkaza ie razvidno, da je naša Narodna banka v celoti prodala svoie devize izven podlage ter jih pretvorila v zlato. Se v prejšnjem izkazu smo imeli (največ francoskih in švicarskih frankov) deviz za 18.55 milj. in valut za 0.4 mili. Din. Zarodi pretvoritve deviz in valut v zlato ie naš zlati zaklad naravnost narastel za 2.5, šc boli pa ie nuiastel naš zlati zaklad v inozemstvu (za 18.73 mili. Din). Na drugi strani se vidijo posledice uit ima v naraščanju obtoka bankovcev, zmanjšanju žirov-nili in drugih računov. Zaradi zmanjšanja obveznosti [K) vidu se je kiilvcno razmerie izboljšalo. Uspeh sadnega sejma v Mariboru Maribor, 5. oktobra. Sedaj se že lah':o trdi, da se je tudi II. sadni sejem v Mariboru končal s prav tako lepim uspehom kakor lanskoletna prireditev, dasi se je vršil pod mnogo neugodnejšimi okolnostmi. Predvsem ie vplivala letošnja slaba sadna letina, da ni bilo mogoče izvesti sejma v večjem obsegu. Vendar je bilo razstavljenega toliko sadja, da so kupci v jx>Ini meri prišli na svoj račun. Prodano je vse izloženo sadje, dosežene pa so znatno višje cene, kakor vladajo na trgu. Tako je šla vsa partija :kanadk jk> 5.30 din za kg ter so bile prodane deloma na Dunaj, deloma v Pariz. Na Francosko so šle kanadke letos prvič v originalnih jugoslovanskih zabojih kot jugoslovanski proizvod. Vse prodano sadje je dobilo tudi znamko Mariborski sadni sejem«, ki se zna uveljaviti v naši sadni trgovini sploh kot kakovostna znamka. Najbolj se postavljajo na sejmu šentpetrski sadjarji, ki so se pokazali letos kot pravcati čarovniki v sadjereji. Vse naokrog Št. Petra pri Mariboru je uničila l>oronospora in druge bolezni vso letino jabolk, v Št. Petru pa so si znali napredni sadjarji svoje sadovnjake 7. umnim oskrbovanjem obvarovali škode ter so pridelali tako sadje, da ga obiskovalci razstave upravičeno občudujejo. Povsem pravilna je bila odlična ocena, ki jo je prejela šent-petrska sadjerejska podružnica pri ocenjevanju razstavljenega sadja. Prav dobro oceno so dobile tudi podružnice sadjarskega društva v Framu in banovinska vinarska in sadjarska šola v Mariboru, doliro pa podružnice od Sv. Jurija ob Pesnici, Sv. Benedikta v Slov. goricah in Sv. Lenarta. Šent-petrski sadjarji so napravili sedaj tudi zelo daleko-sežen sklep: zgradili si boo v intendanturi štaba Dravske divizijske oblasti v Liubljani ofrr-talna licitacija za nabavo 5.000 parov smučarskih planinskih čevljev. — Dne 15. okt. bo v inženjer. oddelku štaba Dravske diviz. oblasti v Ljubljani ofer-talna licitacija za dozidanje šupe in popravilo XIV. objekta kasarne kralja Aleksandra I. Ljubljani. — Ravnateljstvo šum v Ljubljani proda na prvi pismeni licitaciji dne 8. oktobra v primeru brezuspešne prve, pa na drugi dne 19. oktobra, večjo množino mehkega tehnično porobnega lesa, izdelanega v režiji šumske uprave v Kranjski gori. Borza Dne 5. oktobra 1986. Denar Tečajnice naših borz so postale zopet |K>|>olne. Pojavili so se lečaji Amsterdama. Berlina, Curiha in Pariza. V naslednjem podajamo nove notacije od dne .). oktobra v primeri /. zadnjimi notacijami 25. septembra, ki jih navajamo v oklepajih vse s primom: Amsterdam 2307.20 2292.07 (2958 15 do 2972.75), Berlin 1738.02-1751.00 (1753.18-1767.36), Curih 900.15—1003.52 (1424.22-1131.20) in Pari/ 202.27 -203.71 (287.90- 289.10). V zasebnem kliringu je avstrijski šiling danes na ljubljanski bom neznatno narastel na 8.44 do 8.54, na zagrebški borzi na 8.41—8.51, na belgraj-ski pa na 8.4750—8.5750. Grški bom ko beležili v Zagrebu 29.65—30.35, v Belgradu 39 10—30.10. Angleški funt je nadalje čvrst ter je v Ljubljani beležil neizpreinenjeno 235 denar, v Zagrebu je narastel na 237.20— 238.80. v Belgradu pu celo na 241 denar. Španska pezeta je danes beležila v Zagrebu 4 blago. Nemški čeki so v Ljubljani narasli na 13.78— 13.98, v Zagrebu na 13.75—18.95, za sredo oktobra na 13.5850—13.7850 za konec oktobra na 13.50 do 13.70, za sredo novembra 13.3550—13.5550, za konec novembra pa na 13.42—13.62. V Belgradu so beležili 13.7133 -13.9433. Italijitnsko liro so nudili v zasebnem kliringu v Zagrebu po 3.20. Ljubljana. — Tečaji Amsterdam 100 bol. gold. . . Berlin 100 mark..... Bruselj 100 belg..... Curih 100 frankov..... l/ondon 1 funt ..... Newyork 100 dolarjev .... Pariz 100 frankov............ Promet na zagrebški lw>rzi je znašal brez koui-zacij 3,286.045 Din. Curih. Belgrad 10, Pariz 20.31, London 21.435, Newyork 434.75, Bruselj 73.10, Milan 33.50. Berlin 174.50, Dunaj 74, Stockholm 110.50, Oslo 107.70. Kopenhagen 95.70, Varšava 81.50, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, llelsing-fors 9.45, Buenos-Aires 1,215. v rcrlriostni papirji Ljubljana. 7% inv. pos. 81.50—82.50, agrarji 17 — 48.50, vojna škoda promptna 358.50—360.50, be"l. bvez. «6-67, 8% Bler. |tos. 81—82, 7% Bler. pas. 71.50-72, 7% jios. DHB 84.50—85.50. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 75—80, agrarji 48 den., vojna škoda promptna 354—369 (354, 300, 305), 8% Bler. pos 82 -82.50 (81.25, 81.50), 7",; Bler. |>os. 72—72.50 (71.25; 72.50), 7% pos. DHB 85.50 —87, 7% slab pos. 80.50—82 (81.25). — Delnice: Priv. agr. banka 185—195, Trboveljska 172—178, Isis 10.35, Gullmann 25 den. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 83 bi., vojna škoda promptna 355.75 356 (356.50. 355), nov. (355.50), begi. obv. 07.50—07.75 (07.50); 60.25— 66.50 (66.25), 8",; Bler. pos. 81.75—83.50 (81), 7% Bler. |)Os. 72.50 den. (71.25, 71.50), 7% pos. DHB 87 den.. 7% slab. pos. (83). — Delnice: Narodna banka 6600—6700, Priv. agr. banka 189—191 (180, 182). Žitni trg Novi Sad. Pšenica (78 kg. 2%) hač. okol. Som-bor, okol. Novi Sad, hač., gorbač., srem., slav., juž-ban. 142—141, gorban.143—145. bač. ladja Tisa, Be-gej 154—150, srem. ladja Savn 151—153, srem. ladja Donava 152—154, bač., ban. ladja Donava 153 —155, bač. ladja kanal 152—154. oves 89—91, ječmen bač., srem. 64 kg 98- 100, pomladni neizprem., koruza bač., srem. 97—99, ban. 94— 96, moka bač., ban. Og, Ogg 230—240, št. 2 210—220, št. 5 190— 200, št. 6 170—180, št. 7 140—150, št. 8 100—105, srem. in slav. neizprem.. otrobi bač.. srem., ban. 75—77. b.ič. ladja 77—79. Tendenca čvrsta. Promel srednji. s primom 2292.07 -2807.26 1738.02—1751.90 728.45— 733.51 996.45—1003.52 220.55— 222.61 4301.01—4337.32 202.27— 203.71 Kulturni obzornik 0 slovanskih rokopisih na Sinaju Kot ponatis iz »Bogoslovnega vestnika« (št. 3) je izšla zanimiva razprava »Staroslovenski rokopisi v sinajskem samostanu sv. Katarine« prof. dr. Snoja, ki se je letos delj časa mudil v sveti deželi, da preštudira ves znanstveni materijal svoje stroke. Oktobra 1. 1935 je obiskal tudi samostan sv. Katarine na Sinajski gori (2223 m!) v družbi znanstvene ekspedicije rimskega »Bibličnega zavoda«, da vidi svetovnoznano sinajsko biblioteko, kjer je med 4000 rokopisi shranjenih tudi okrog 40 starih slovanskih rokopisov. Dr. Snoj opisuje najprej okoliščine ter pot, po kateri je šia karavana proti cilju ter srečanje z menihi in knjižničarji, ki so mu pokazali največjo dragocenost knjižnice Codex sinaiticus« (sirski prevod evangelijev iz 2 oz. 3. stol. po Kr.) Natančneje si je želel ogledati staroslovenske rokopise, iz katerih si je napravil več izpisov ter si preskrbel ludi okrog 100 fotografij. Toda prej kot hoče podati znanstvene rezultate svojega obiska, opiše zgodovino samostana (cesar Justinijan), njihov razkol ter ustanovitev in pomen knjižnice. Nato opisuje obiske evropskih znanstvenikov, ki so raziskavah knjižnico od XVIII. stol. dalje ter rezultate njihovih dognani. Tako poda pregled do sedanjega dela na katalogizaciji knjig ter njihovi znanstveni obdelavi. Staroslovenskim rokopisom ie posvetil raziskovalec posebno poglavje, ter podaja natančen seznam rokopisov, kakor ga je sestavil 1 1870 arhimandrit Antonin, ter dognanja nastopnih slovanskih raziskovalcev. Kot glavni rezultat pa sledi zadnje poglavje, kjer natančno opiše današnje stanje teh slovanskih rokopisov, ki le ponekod drugačno, kakor je dozdaj veljalo po Anto-ninu. Tako ugotavlja, da je najmanj 41 rokopisov, ter nekaj ducatov pergamentov, ki jih še nihče ni videl, o katerih pa dr. Snoj veruje, da so v knjižnici kje založeni, pa se bodo še odkrili, kajti menihi se zavedajo, kaj pomeni zanje knjižnica. Vendar pa skoraj aprinristično trdi, da kaj novega ti rokopisi v bibliotiko ne bodo prinesli, pač pa lahko — slavistiki! Tako ugotovitve, ki jih je dr. Snoj podal o Sinajski knjižnici zanimajo tudi širši forum, ne samo teologov, ter zato poročamo o njih. Pomenijo namreč zelo važen donesek k problemom, ki zanimajo širše občinstvo, kakor pa samo bralce odlične slovenske teološke znanstvene revije. td Radivoj Pelerlin Petruška: Ahasverjeva kronika Znani slovenski literat Radivoj Peterlin Petru-ška, urednik Odmevov« znan kot Ahasver-popot-nik v slovenski književnosti, ki je dvajset let taval po svetu, po Rusiji in drugod, kamor se je zatekel kot dezerter iz avstrijske vojske, je zdaj v posebni knjigi izdal I. del svoje »Ahasvcrjcve kronike«, ki je že preje izhajala v podlistkih »Pohoda«, in jo naslovil: »K maluški Moskvi!« Izbral si jc motto: Jaz pa pojdem po svetu kot brat naš cigan — kot Ahasver od mesta do mesta . . .« V tej »kroniki« opisuje svojo pot iz ljubljanske curkrarne, kier je Petruška drugoval naši moderni Ketteju, Murnu, Zupančiču, zlasti pa Golarju, k vojakom v Dubrovnik, kako je prvič dezertiral v Črno goro ter se po enodnevnem pohajanju vrnil v Kotor, spotoma pa sc seznanil z uglednimi črnogorskimi velikani, ki so mu pozneje prišli šc prav. Petruška ie namreč po degradaciji in prestani ječi ter nekaj mesecev službe zopet vdrugič pobegnil v Črno gori, iskal svojih znancev od Cetinja do Nikšiča ter po njih zaslugi dobil državljanstvo črnogorsko in potni list za Carigrad, kamor se je poda! preko Brindi*!!?, Krfa in Dardanel. Po zvezah v Carigradu je dobil ruski potni list ter pod rusko zastavo po Črnem morju dospel v Odeso. S tem pa se kronika tudi neha. Knjiga nima velikih potopisnih ambicij, prav malo je v njej prirodne ali narodopisne eksotike, etnografskih posebnosti in pokrajinskih orisov — to, kar nas posebno zanima pri vsakem potopisu. Vsega tega v knjigi ni, kar pa je. je povzeto — vsaj tak vti6 imam — po Baedekerju, kajti podano je suho, brez osebnostnega dotika. Tako so zanimive črnogorske poti od Cetinja do Nikšiča — to je 100 km! — opisane z enim samim medlim stavkom, dočim so opisi Krfa, Aten in Carigrada otipljivo iz drugih knjig. Vsa knjiga je resnično samo »kronika anegdot«, ki iih je on sam doživel, in nič več, zato jo moramo smatrati za avanturistično autobiogra-fijo, ne z.a potopis. In tako .skromno kramljanje o svoji preteklosti, ki ie bila burna in zanimiva, je tudi namen kroniki, ki bo gotovo v svojih nadaljevanjih gotovo bolj zanim;va. Pač pa so zanimiv kulturno-zgodovinski material reprodukcij razglednic. ki so bile tipične za predvojna leta ter kažejo nazorno nošnjc in navade ter okus ljudi izpred trideset let. td Kocbek v Slovaščini. — Zadnja številka slovaške katoliške revije Pnmcil« (št. 7) prinaša naš prijatelj Koloman Geraldini pesniški prevr>d Kocbekove pesmi: Zemlja (Zem) iz zbirke Zemlja«. Ob tej priliki hi želeli, da bi g. Geraldini počasi prevedel zbirko dovenskih modernih pesnikov ter jo morda izdal v zbirki Pramerta«, ki izdaja zanimive knjige iz svetovnih slovstev. Iz druge vsebine te številke opozarjimo na zanimiv članek J. E. B o r a o -metodi literarne vede«, v kateri se ozira tudi na Keleminovo »Literarno vedo«. Dr. Lepaček prinaša toplo studijo o mladosti Ernesta P*trhnriia. Rngat ie zlosti kritični del. Slovenski pravnik (št. 9.—10.), prinaša sledeče razprave: dr. V. Grossmann: Kreditne in kavcijske hipoteke, Aleksander Maklecov: Kriminalna sociologija in etika, dr. Druškovič: Dileme vsled amnestije. Praktičnega pomena za naše juriste so odločbe Kasacijskega sodišča v civilnih stvareh, ki so pridejane kot priloga številki. Priroda i život. — Pod tem naslovom je začel izhajati Turistični leksikon kraljevine Jugoslavije. Drugi zvezek zaključuje kraje in pojme, ki se končnvajo na črko A, ter začenja s tistimi na B (od Baba do Bačina). Tu «c lahko poučimo n. pr. Bahji zob: fdravska banovina), oblikom i slrminom narbčito iztakniti vrh (1129) planine Jalovca, nedaleko od Bleda in Bohinjske Bele. Retko lep i prijalen vidik na Blejsko Jezero, dolinu Save, Bohinjsko Belu, Pokljuku, i ostalo Triglavsko gorovje. U unutrašnjosti svojo skriva čuvenu, kilometar i po dugačko istoimenu pečinu sa živopisnim stala k ti tirna, medju kojima se naro-čito i.stiče grupa »Krštenje na Savici". — Nato «o navedena pota, ki peljejo tja: 1. Iz Bohinjske Bele (prva ž. postaja od Bleda) po dolini Bohinjske Save; 2. iz Bleda preko vasi Mlino in Kupljenika, z lepimi razgledi na Bled in Karavanke. — Tako ta leksikon opisuje posamezne kraje, pa tudi ljudi, ki naj turista zanimajo, na pr. Bnbič, slikar, ob katerem navaja, kje se lahko vidijo njegova dela. Srbske stvari so tiskine v cirilici, slovenske in hrvatske v latinici. — Leksikon izhaja v posameznih št evilkah časopisa Priroda i život«, ki izhaja v Belgradu (Mihajlova 18-11., ter stane letno 60 Din V prihodnjih dneh bo občni zbor znane Matic« Sipslte v Novem Sadu, ki bo letos, po vsem sodeč precei buren. Lani izvoljeni predsednik, ki bi moral po pravilih ostati na tem mestu tri leta, je demisi-ioniral (Vasa Stajic). Baje zaradi slabega urejevanja in vnašanja politike v sicer docela nepolitično organizacijo. Časi, ko je Matica Srpaka res nekaj pomenita, so minili. Kraljevski grad v Sanianderfa Žuzeihe - izvrstne organizatorke Tlaka žensk. Boljševiška vlada v Rusiji seganja tudi ženske na težaška, moška dela, kakršnih v delavskem paradižu Sovjetov ne bi smeli imeti. Karlisti Prav izreden je bil slučaj, da je med špansko državljansko vojno (kakor so poročali časopisi) umrl Don Alfonso Carlos, poslednji poglavar moške linije hiše B o u r I) o n in karlistični pretendent za španski prestol. Ta 87 letni mož je vseboval velik kos španske zgodovine. Bil je pristni španski vitez in splošno so vsi tega mnenja, da bi bil vreden zasesti španski prestol. V angleškem listu »Times« piše o njem dr. Ta-ncred Borenius. Iz tega spisa posnemamo najvažnejše podatke o Donu Carlosu: Leta 1868 je Alfonso Carlos vstopil v špansko armado in je bil kmalu praporščak. Udeležil se je obleganja Rima, 1. 1870, in pa obrambe Porte Pie. Z njim je izumrl poslednji častnik papeške armade iz tistih časov. Krog 1870 se je poročil z infantko Marijo des N e -ves, najstarejšo hčerko portugalskega kralja dona Miguela. Med prvo karlistično vojno, ki je trajala do 1876, se je boril v prvih bojnih vrstah in je bil junak mnogo drznih naskokov, zlasti pa se jc odlikoval v bitki pri Alpensu in pri zavzetju Cuence. V bitki ga je spremljala njegova neustra- šena žena, ki so ji dali vzdevek »amazonka« in ki je v svojih spominih slikovito opisala karlistične armade. Prvi zvezek spominov je izšel pred dvema letoma v španščini. Po končanih vojnah se je Don Alfons Carlos umaknil iz javnosti in je bil na več potovanjih krog sveta, a inkognilo je večkrat obiskal svojo ljubljeno Španijo. IJelj časa je bival vsako leto v južni Franciji, kjer je iskal stikov s svojimi španskimi somišljeniki. — V Avstriji je imel dva gradova, na Dunaju palačo, ki mu jo je zapustil grof Chambord. Don Alfonso Carlos je bil skozi in skozi plemič, jako odkritosrčen, preprost in dober. Predvsem pa je bil iskreno veren. Poslednji dogodki v Španiji so ga bridko zadeli in. dr. Borenius poroča o nekem njegovem, sedem strani dolgem pismu, ki je v njem še nekaj dni pred svojo smrtjo poročal o bojih v Španiji. Njegovi pristaši, karlisti, se spominjajo njega in njegove junaške žene, ki ga je z neomajno zvestobo spremljala na vseh potih življenja — z veliko hvaležnostjo. Pogled z letala na špansko glavno mesto M a d r i d , ki bo skoraj pozorišče krvavih bitk. svoje gobice si termiti gradijo posebne rove, gnojijo prst z blatom in prinašajo vai.jo dele gob, da se morejo gobe razmnožiti. Kako so v čebelnjaku službe razdeljene Živali, ki živijo v taki urejeni Jržavi ko čebele, imajo brez dvoma dosti skrbi, ki so drugim bitjem popolnoma neznane. Zato je važno, da so v njih državi lepo razporejene službe, sicer bi nastala zmešnjava in bi ne uspevalo nobeno delo. In zares je v panju vse »ko na žnorci«, nobenih napak ni, vsa dela so opravljena in vsaka *.;valca natančno ve, kaj inora delati. Sleherni čeb. ,xi je že prirojeno, kakšno delo mora opravljati vsak dan svojega življenja. Čebela živi povprečno 35 dni. (Kraljica je veliko starejša.) — V teh 35 dneh mora čebela-delavka opravljati različna dela in mora najprej dovršili svojo vajeniško dobo. Čebelica, ki pravkar prileze na svet, mora znati najprej pospravljati. Zato očisti celice v sa-tovju, kamor nato kraljica zleže jajčeca. — Ko je tri dni na svetu, je za postrežniro, to sc pravi, streči mora ličinkam, jim donašati medu iz posebnih shramb Šele, ko je »stara« šest dni, pripravlja hrano za ličinke s svojo slino. Ko opravi službovanje otroške pestunje in dojilje, jo pozovejo za šesl dni na službo čuvarice. Tedaj sme tudi že v svet na poskusne polete. In 18. dan svojega življenja in do smrti je za nabiralko medu. Zanimivo je. da vsaka čebela svoje delo kar podeduje Vsaka čebela začne najprej pospravljati. Tudi če jo vzamemo iz panja in jo šele čez nekaj dni damo spet v panj, bo ondi začela delati tisto, kar mora delati prvi dan, ko pride na svet. Torej za čebelo ni pomembna starost, marveč vrsta dela. Mravlje zamudijo kosilo. Žuželke imajo izvrstno r a z v i t č u t z a č a s. Na tem področju so v poslednjih letih delali različne težke in dolgotrajne poskuse, ki so pokazali čudovite uspehe. Ce navadimo čebele ali mravlje s prehranjevanjem na določene čase. si te čase zapomnijo in že kmalu pridejo prav točno k južinam. Treba se je držati ritma na 12 ali 24 ur. žuželkam so dajali sladkorni sirup in ga postavili na posebne steklene ploščice. Zaznamenovali so jih s črnimi pikami ali jim nalepili papir štanijol, da so jih laže nadzirali. Ker se je posrečilo navadili živalce na določeno uro, je nastalo vprašanje, ali si to uro tudi zapomnijo. Zatorej so mravlje z etrom ali s kloroforinom opijanili. Pet ur so ležale v omedle-vici. Nalo so šle na delo in prišle točno h kosilu. Ker eter in kloroform vplivata na osrednji živčni sestav, so znanstveniki spoznali, da mravlje nimajo ondi čuta za čas. Ce so pa dali v sladkorni sirup kako tvarino, ki pospešuje prebavo, n. pr. jodov lireoglobulin, so prilezle mravlje štiri ure p r e zgodaj h kosilu; a če so jim dali v sladkor kinina. so prišle tri in pol ure prepozno! Dognali so torej, odkod imajo žuželke občutek za čas, ker se niso odzvale na snovi, ki so vplivale na živčna osredišče, pač pa na snovi, ki so vplivale na prebavo. Torej imajo mravlje občutek Po zraku in po cestah! Ameriško vozilo, piteairn, ki vozi po zraku in po cestah in ga je moči izlahka sklopiti, da je navaden avtomobil. V davnem Egiptu so bivali zdravniki s svojimi družinami v posebni hiši in vsak zdravnik je spadal h kakemu svečeniškemu zboru. Kdor je iskal zdravnika, ni šel k zdravniku, marveč v tempelj, kjer je moral vsak povedati, kakšno bolezen ima bolnik. Nato je predstojnik zdravniškega svetišča Kdor pozna blaženo obalo Biskajskega zaliva | in ob vznožju Kantabrljskega pogorja, je pač z bridkimi občutki bral poročila o krvavih bitkah za baskiška mesta severne Španije. Saj ima vsako baskiško mesto svoje lepote, svoje posebnosti. — S a n Sebastian, elegantno morsko kopališče, kjer so bivali večinoma člani španske vlade in mu- j dridski plemiči, je velemesto v minijaturi, imelo je j 75.(XM) prebivalcev in je zdaj radi pustošenja rdečih j pač največ trpelo. Zato je razumljivo, da Baski nočejo, da bi doletela ista usoda K'|>o, ponosno mesto B i 1 b a o , ki je bogato tvorniško in trgovsko mesto, ki ima tudi svoj dragulj — in sicer prekrasno kraljevsko palačo ob morju, Palacio do la Magdalena. Santander je ljubko mesto, ki je radi prostorne luke videti večje, kot je (83.000 prebivalcev). Gavna cesta, Paseo del Pereda, se more kosati z raznimi sprehajališči svetovnih mest. Seveda ima tudi Santander, ko vsa španska mesta, zanimive srednjeveške stavbe in veliko areno, kjer so bile vsak teden bikoborbe. A vsi ti vtisi splahnejo spričo spominov na kraljevsko Palači o d e 1 a M a g d a 1 e n a , kjer ! sem bival štirinajst dni. Na treh straneh se zaga- j njajo valovi neskončnega oceana v majhni, strmi in ; le z ozkim jezikom s celino zvezani skalnati polotok. kjer je na vrhu grad, nekdanje letovišče | španskega kralja. Kraljevski grad je prekrasna, \ mogočna stavba, ki so jo sezidali v letih 1910 do 1912. Ko se je kralj odpovedal prestolu, so i/, spalnic, salonov, dvoran in soban odstranili le tisto pohištvo, ki je bilo zasbena last kraljevske družine. Vse drugo je ostalo. Ostale so dragocene preproge, | /, žametom in damastom prevlečeni stoli in zofe, s slonovino vložene mize, velikanske vaze in ste- j klene omare in kristalna ura. Republikanska vlada ; je skrbno pazila na grad. Le v poletju so za dva ! meseca odprli grajske proslore, kjer so se tedaj ; zbrali mednarodni znanstveniki vsega sveta in so | imeli svoja zborovanja. Tri leta je obstojala mednarodna poletna uni- I verza v kraljevskem gradu v Santanderju. Letos bi moralo biti četrto zbrovanie, a sredi bojnega me-teža je znunstvo utihnilo. Švicarski stratosferni letalec, prof. Piccard, ki so ga bili za jidij poklicali v Santander, jc moral z mnogimi drugimi profesorji pobegniti v inozemstvo. — Poletna univerza naj bi pospeševala duševno sodelovanje španske in inozemske znanosti 111 ta smoter je tudi dosegla. Vsako leto naj bi se v kraljevskem santanderskein gradu zbrali najpomembnejši zastopniki kake znanosti, kjer lii kot gostje španske vlade, rešeni vsakršnih skrbi in dolžnosti, s svojimi španskimi tovariši prerešetavali najbolj pereča vprašanja svetovne znanosti. Kakih 20 do 25 profesorjev in 220 slušateljev, med njimi je bilo 70 članov najrazličnejših narodov, so tvorili veliko, duhovno družino. Skupno so obedovali, stanovali in se sprehajali. V gradu in velikem parku, v dvoranah in stanovanjskih sobah, na kopališču, tenišču, lelovadišču — povsod je klilo ubrano življenje te poletne univerze. Španski profesorji in dijaki (le starejši letniki) so nas očarali s svojo ljubeznivostjo, plemenitostjo, gostoljubnostjo, širokogrudnostjo in nam s tem lajšali skupno delovanje. Navzlic tujemu jeziku — predavali in govorili so le v španščini in francoščini —, je bilo slehernemu gostu ko doma. Bridka je misel na to, kako jo v teh mesecih kruto udarila usoda veliko mojih španskih tovarišev znanosti, ki so bili vsi krasni ljudje in ki jih je zdaj že loliko padlo rdečim v roke, ki so jih mučili in postrelili. Otoka miru ni več, Santander je pozorišče grozotne državljanske vojne. Še stoji ponosni visoki grad ob morju in upati je, da ga bodo beli Baski varovali spričo svojih anarhističnih sodru-gov, saj ne bi imela nobena republikanska vlada nikoli toliko denarja, da bi še kdaj postavila tak grad. Če ga bodo beli dobili v roke, tedaj moremo pričakovati, da bo Palacio de la Magdalena spet nekoč lo, kar je bil tri leta dolgo: kraj pokojnega, duševnega dela. A če bodo zmagali anarhisti, tedaj se bo grad nemara spremenil v ruševine, kot so se slavni toleški Alcazar in toliko veličastnih, dragocenih španskih katedral. (Dr. Tumlirz.) Nobenih živali ni toliko kot žuželk in med njimi je spet največ takih skupin, ki imajo poseben dar za tvoritev držav. Naravnost čudovito je, kaj zmorejo čebele in mravlje! Že od nekdaj so znane zaradi svoje bistrosti. Zlasti mravlje slovejo zaradi organizatorične darovitosti, saj so zmožne pripraviti si kar cele obrale, da z njimi zagotovijo svojemu potomstvu in sebi dovolj živeža. Znano je, da imajo mravlje svoje »mlekarstvo«, kjer so listnate ušice njih krave in ki njih izločki jako pri-jajo mravljam. Te krave seganjajo na pašo, to se pravi, priskrbijo jim pašnikov, varujejo jih sovražnikov in se tako oskrbujejo s sladkim sokom. Termiti imajo nasade za gobe. — Tropske mravlje, predvsem razne vrste termitov, ki spadajo sicer k jako preprosti skupini žuželk, ki pa vendar kažejo zmožnosti in tudi zrnisel za tvorbo države, izrabljajo drugačen vir preživljanja prav na pre-frigan način. Ondi, kjer so termiti, so tudi neke gobe, ki rastejo le v gnezdiščih mravelj in termitov. Te gobe imajo termiti neznansko radi, a ne čakajo na to, da bi gobe slučajno kje našli, marveč prav skrbijo, da se večkrat in redno nasitijo z gobicami. Gojijo si posebne nasade gob, prav tako kakor ima človek šampinjore v kletc-h. Za »Drzni* bikoborec. Vojak ljudske fronte: »Le kdo me bo rešil tega strašnega bika? — (Za-laj za ograjo pa sedita Blum in sovjetski Rus na varnem.) Če hočete vedeli ^ V Ameriki pokradejo vsako leto 250.000 avtov. Lani so ukradli v Ameriki 250.000 dragocenih avtov in jih tudi odposlali. Zavarovalne družbe so s tem izgubile 3500 milijonov dinarjev. Največ avtov naglo spremenijo in jih razpošljejo na Kitajsko, v Perzijo, Siam, na Norveško in še v druge države. V inozemstvu imajo tatinske zveze posebne delavce, ki brž odstranijo številke avta in jih nadomestijo z drugimi. Te zveze imajo tudi posebne tvornice s posebnimi stroji, ki poedine dele razčlenijo. Samo v Los Angelesu ne cvete kraja avtov. Ondi najdejo 95 odstotkov avtov, kar jih je bilo ukradenih, ker je ondi posebno osebje, ki pobija tatvino avtov. Drevo balza ima najlažji les. V Srednji Ameriki in Zahodni Indiji raste čudovito drevo, drevo balza, ki jako hitro raste in daje najlažji les. V petih letih zraste 15111 visoko in ima 30 cm debelo deblo, a lisli so po 35 cm dolgi. Les je tako lahek ko plutovina (zamaški) in jc zaeno jako raztezen in močan. Uporabljajo ga namesto pluto-vine za plave, plavalne telovnike in slično, a pred uporabo ga predelajo s parafinom. Les drevesa balza je zato tako lahek, ker so njegove celice jako tenkih sten in so napolnjene z zrakom, torej ne vsebujejo nikakih lesenih vlaken. Jezero brez vode. Že več let so pastirji iz Srednje Avstralije poročali o velikanskem močvirju, kamor se pogrezajo ljudje in živali. Takšna poročila so napotila oba avstralska raziskovalca in učenjaka Cecila Madigana in prof. Preskotta, da sta preiskala tisto pokrajino. Našla sta jezero, čigar površina je sličila znmrzlemu arktičnemu morju, le da so tu namesto ledenih plošč — velikanski skladi soli, ki se jim vrhnje ploskve svetijo ko zrcalo. O kakem močvirju ni bilo ne duha ne sluha in več milj daleč sta se peljala s svojim avtom po jezeru, ne da bi dobila kako močvirnato mesto. Posebnost tega kraja je še povečana s tem, da leži to jezero brez vode v kotlini, ki je obdana s 30111 visokimi, strmimi bregovi. Kakor meni prof. PreskOtt, je bilo tu kako prazgodovinsko jezero, ki je vanj pritekala voda iz pet mogočnih veletokov, ki so danes le še ozki jarki, ki so polni solnih raztopin. poiskal dotičnega zdravnika, ki se mu je zdel primeren za tistega bolnika. Že tedaj so imeli zdravnike za poedine bolezni, strokovnjake, ki so zdravili le to in to bolezen. 9SL©¥EMHOc prisd (B© Hdttii: V torek, 3. oktobra 1876. Izvirni dopisi. Iz Trsta, 29. septembra. Vkljub vsem vremenskim nezgodam in iz tega izvirajočemu zakasnjenju v sezorejanji, začela se je v bližnjej okolici vže trgatev. Gotovo je zdaj še prezgodaj, toda pri nas je vže taka navada, da kedar pride navadni čas — kvaternica — bodi si grozdje zrelo ali ne, mora se potrgati. V zgornjej okolici pa. kjer vse pozneje zori. bode trgatev šele za štirinajst dni, kar je gotovo bolj pametno. Trgatev ali bendima. kakor tukaj pravijo, ne bo povsod enaka, ker medtem ko imajo v nekterih krajih komaj polovico od lani in še manj, imajo drugod še več od lani; sploh pa in večinoma se mora reči, da letošnja bendima je veliko slabša od lanske. Vino bo tedaj pri nas še draže, ker ceno že tako ni in tudi pri najboljšej letini prav ceno ne bi bilo iz različnih vzrokov. Razne reči. — K obč. zboru goriškega pol. društva »Sloga« prišlo je nad 40 udov, samih županov in veljavnih mož. Razprava točk dnevnega reda bila je jako živahna in obveljale so vse točke. — Politični društvi »Soča« in »Gorica« ste se razdružili. za čas — v želodcu! Ce so dobile snovi, ki prebavo pospešujejo, so bile prej lačne; če pa snovi, ko kinin, ki prebavo zavirajo, pa so bile lačne kasneje. Vse to nas uči, kako jc življenje silno podrobno sestavljano in tudi, kako je znanstvo napredovalo in se nič več ne zadovolji z opisi poedinih živali, marveč skuša prodreti v njih, skoraj bi rekli, notranje življenje! »Kako vam je všeč moja slika? To je znameniti bankir Dronlt — »Prav nič mu ni podoben! Saj nikoli ne drži rok v svojem žepu!v K obč. volitvam v Loškem potoku V nedeljo, 20. sept., ob pol 11 ponoči je prišlo v Birtkovo gostilno na Hribu pet moških. V goelilni je bilo precej somišljenikov JRZ. Kolovodja došlih je izzival naše ljudi že v Retjah. Na Hribu so pa izzivali, nesramno kričali »živijo komunizem« itd. Naši ljudje so na psovke dostojno odgovarjali. Ker jc med tem nastopila policijska ura, ie gostilničar goste spravil iz gostilne Na cesti je iiiiel omenjeni kolovodja v rokah odprt nož, ravnotako neki nje gov somišljenik, drugi njegov tovariš pa poleno. /A to zločinsko izzivanje je dobil na cesti zasluženo kazen. Ta oklofutani izzivač pa je še to svojo bla-inažo ovadil orožnikom in odlaga svoje bolečine v »Slov. Narodu« z dne 23. 9. m. m. pod lažnjivim naslovom: »napad iz zasede«. »V »Jutru« in »SI. N.« beremo bahaško pisano, da je nosilec mačkove liste Bartol Franc, posestnik, Travnik št. 13. Ker pa to ime ni prevfcč privlačno za potoške volilce, 60 pa njegovi agentje nabirali podpise in kandidate za svojo listo z lažjo, da je nosilec njihove liste neki gostilničar in posestnik iz Retij, ki bi s svojim imenom bolj vlekel na listo. S to lažjo so dobili nekaj naših na 6vojo listo. Sleparija se je pa kmalu izkazala. Prevarani volilci so bili zelo ogorčeni, so takoj protestirali proti tako ogabni slepariji. Pride pa še hujše! Znano je, da si morajo naši ljudje iskati kruha s sezonskim delom po hrvatskih šumah. Mnogi 60 popolnoma odvisni od tega zaslužka in preživljajo s tem težkim delom svojo številno družino. Ker kandidatje JNS, mačkovci in komunisti ne morejo zmagati pri občinskih volitvah s poštenimi gesli, pa pretijo in grozijo, da naši volilci za prihodnjo zimo ne bodo dobili dela na Hrvatskem, ako ne volijo njihove liste. To početje se samo po sebi obsoja. Vemo. da so JNS z nesramnimi ovadbami po volitvah za časa Marušiča skušali odjedati kruh in to najrevnejšim delavcem; tako delajo ljudje brez vesti in poštenja! Pripomnimo, da je ta podla agitacija sama laž. Kdo pa pozna te ponočne in lažnive agitatorje po Hrvatskem?! Vemo pa vsi dobro, da za temi ljudmi stojijo ovaduhi iz Placereive dobe, ki so našim ljudem z ovadbami in globami prizadeli toliko gorja in stroškov. Zato pa še danes povemo, da bo kljub vsem tem in takim nepoštenim agitacijam 11. oktobra zmagala naša lista JRZ. Kongres Ierialcev v Shoplju V nedeljo je bil v Skopliu kongres Počitniške zveze (F. S.), ene najstarejših dijaških organizacij V carskem Skoplju, slavni prestolici carja Dušana, je bil preteklo nedeljo kongres organizacije, ki edina druži našo akademsko in srednješolsko mladino, namreč Počitniške zveze (Ferijalnega Saveza). V svečani dvorani osnovne šole Čara Dušana je otvoril kongres predsednik F. S. prof. Raško Dimitrijevlč, ki je pozdravil zastopnika Nj. Vol. kralja in zastopnika ministra prosvete, ministra trgovine, ministra prometa ter druge pomembne goste. Takoj oh začetku svečane seje so delegati podružnic, ki so prispeli iz vse države, poslali brzojavke svojemu častnemu predsedniku Nj. Vel. kralju, knezu-nainestniku Pavlu, kraljevima namestnikoma Slankoviču in Peroviču. Pozdravne brzojavke so bile poslane ludi gg. ministrom, s katerimi ima organizacija službene zveze. V svojem govoru je predsednik označil pomen Počitniške zveze, poudarjajoč veliko važnost potovanja za našega akademika in srednješolca; saj ravno potovanje naibolj razširi mlademu človeku duševno zdravje. Organizacija pa, ki omogoča naši študirajoči mladini čim cenejše potovanje, je pa ravno F. S. Iz tiskanega poročila, ki so ga prejeli vsi delegati na kongresu, posnemamo, da ima F. S. danes 19.130 članov, organiziranih v 236 podružnicah, ki se nahajajo skoro po vseli šolali v naši domovini. Prenočišče, kjer člani prenočujejo na svojih potovanjih, je bilo v tem letu 70 v raznih krajih. Društvo izda letno nad 100.000 Din za prehrano svojih potujočih članov. Organizacija ima že svoje domove, v najbližji bodočnosti se bo pa gradil dom v Ljubljani in Zagrebu. Samo ti kratki podatki dokazujejo, da je F. S. danes velika in reana organizacija, ki služi v korist naši bodoči inteligenci in s tem svojemu narodu. Bil je to Šestnajsti v vrsti kongresov Počitniške zveze, drugič so se zastopniki dijaštva zbrali Zeleni teden V začetku "meseca oktobra obhajajo esperan-tisti po celem svetu >zeleni teden« — propagandni teden. V tem lednu prinašajo skoro vsi svetovni časopisi članke o esperanlu. Tudi letos so se esperantisti z vso vnemo vrgli na propagando esperanla, in to s precejšnjo sigurnostjo, saj se je esperanto v zadnjih letih silno razmahnil. Teden za tednom |>oročajo espe-rantski in narodni časopisih o novih uspehih. Letos je izdala avstrijska pošta 50 serij poštnih, razglednic z esperantskim tekstom, francoski parlamentarci so se v veliki večini izrekli za esperanto, avstralski senator Abboltt pa namerava sklicati mednarodno konferenco. V ta namen naj bi se tozadevna prošnja poslala angleškemu kralju, ki naj bi sklical narode, da bi se porazgovorili glede uvedbe mednarodnega jezika. Omenim naj še, da danes narodi niso več tako nasprotni esperantii, kakor so bili nekdaj, veliko držav pa ga danes zelo podpirajo ter se ga poslužujejo v reklamne in propagandne svrhe, posebno z ozirom na tujski promet. Slovenski esperantski klubi otvarjajo ta teden nove esperantske tečaje, za katere vlada precejšnje zanimanje. Na Jesenicah pa bo poseben tečaj tudi za mladino (od 10. do 10. leta). Slovenci, zdramimo se in posvetimo temu jeziku malo več, pažnje; kakor smo ga do sedaj. Omeniti moram, da so drugi narodi v tem oziru daleč pred nami. Ali moramo biti vedno zadnji? Ravno potom esperanta pride naš mali narod tudi do veljave. Slovenska literatura se pridno prevaja v esperanto, ki gre potem po širnem svetu. Potom esperanta seznanjajo naši vrli esperantisti druge narode o naši domovini, katere lepote občuduje ves svet. Našim esperantistom pa želimo, da bi v »zelenem tednu« imeli čim več uspeha. Radio Programi Radio Ljubljana t Turek. «. oktobra. 11.0(1 Šolska ura: V Solijo in na Viitoš planino (Marjan Tratar) — 12.00 Bululajke igrujo (plošče) — lt!.4I> Vreme, poročila — 18.00 Cas, »porod, obvestila — 18.15 Koncert radio-orkestra — 14.IKI Vreme, borza — IK.On Koncert radio-orkeMra — 18.40 Vzgajanje in okn-licu (g. dr. Stanko Gogalai — 19.00 Cas, vrtilne, poročilu* spored, obvestila — 19.30 Nnc. ura: Stanje naših železnic v tmuitikn zedinjonju (Djtirski h Zagreba) -- lfl.sn Zabavni količek: lViN-l-mmkUon novosti — 20.1111 Btbln Kristini: Samosvoj (drama). Izvajalo (Mani rad. igralsko družino — 21.no l.alik« glasim (Radio-orkostor) — 2'J.Oli Ca.s, vreme, poročila, spored — 22.20 Berilo«: Stuvki iz fantastične simfonije (ploščo). Drugi programi t Torek. H. oktobra. Helgrad t: 19..'ifl Narodne posilil — 20..Vi Olmrpcutierova opora il.umu — 22.00 i.nbku glasba. — Helgrad II: 20.00 Tujci o l«pntali Jugoslavije. — Zagreli: ai.OO Komorni trlo — 21 811 Mandoline in ki-tnre — 22.-11 Jaz/.. — Dunaj: 20.00 Klavir - 20.85 Pestra glasba — 22.20 dodatni kvartet - 23.1.1 Orkestralni koncert. — Budi mneita: 10.20 Krkelova opera Umi k ban« — 22.10 Plošče - 28.20 Salonski orkester. — Trsl-Milnn: 17.15 Komorna glasba — 'JO.45 Vs lirljovn komična opera • Vz-goJlIelUoe iz. Sorontn . nuto plesna glasba. r Hin>-nari: 17,15 (iolaltn koncert 20 40 Adatnl.leva Igra Srečni Kolunibnii , nato plesna glasim. Vranu: 13.10 Vojaška godba — 20.10 niasbenl večer pred 130 leti — 2(1.,KI Narodne pesmi — 21.20 Plesna glasba — 22.25 lin-rtanov godalni kvartet. — \'arhava: 10.20 Beethovnove sonate - 10.40 Zbor — 20.15 Simfonični koncert — 22.15 IMesna irlasba. — Vta Nemčija; 19.45 Koncert za zimsko IHUllOČ. , v Skoplju, sedaj po štirinajstih letih so mogli videli velik napredek in bujno rasi one male organizacije, ki je bila ob času prvega kongresa v Skoplju v 1. 1922. šele v razvoju. Svečani seji je sledilo delo kongresa, ki je poleg referata o turizmu in narodnoobrambnem delu v FS, ki ga je imel prof. Šedivy iz Maribora, obsegalo kritiko in predloge o notranji strukturi društva. Delegati so se zlasti zavzemali za znižanje članarine, povečanje ugodnosti na drž. železnicah in za uredbo demokratičnejših pravil. Ker obstoječa pravila predvidevajo imenovanje glavne uprave in oblastnih predsednikov (po banovinah-) s strani ministrstva prosvete, so se mnogi zavzemali za sistem volitev. Ta akcija je bila začeta s strani nkademikov in to vseh: iz Ljubljane, Zagreba, Belgrada, Subotice in Skoplja, ki so sestavili in predložili posebno tozadevno resolucijo, v kateri zahtevajo uvedbo volitev in svoje zastopstvo v glavni upravi. V imenu akademikov je govoril v tej zadevi inž. S t roj in France kot delegat iz Ljubljane. Kongres je bil zaključen s sprejetjem resolucije, ki obsega želje in zahteve članstva, izražene v teku debate • na kongresu. V čast kongresistom je Narodno gledališče v Skoplju dalo južnosrbsko delo >Pcčalbarte, ki prikazuje življenje in probleme teh krajev. Kongresu je prisostvovalo veliko srednješolcev in deset akademikov iz Slovenije, ki je bila relativno najbolj zastopana. V naslednjih dneh so si udeleženci kongresa ogledali Skoplje in njega pestro okolico. Mnogi so se vračali po krasni poti čez zgodovinsko Kosovo polje. Marsikomu izmed mladih udeležencev bo nekoč postalo tudi to potovanje lep spomin na dijaška leta, danes pa je bilo prijetna sprememba suhe teorije v šoli in kratek pogled na resnično življenje lam zunaj. Naznanila Liubliana 1 Kino Kodeljevo igra danes, jutri in v Aetrtek ob 20.30 film »Junak nad junaki (George O' Brieu). 1 Ženski odsek Salezijanske inosvete na Kodri jr-vem bo imej drevi ob 20 redni sestanek s predavanjem o bi. A.ni Muriji Taigi. 1 Nočno službo imajo lekarne: dr. Plecoll, TyrSnvu c. 6; nir. Hočevar, (Jolovška c. 62, iJi mr. Uartus, M osl u. Cerhveni vestnik Kongregaclja Marije Pomočnice za gospe, vri s v. Jožefu prične danes v torek točno ob 5 poiK>ldne spet .s svojimi rednimi seslnuki v kongrogucijskl ka-peli. Skupno sv. obhajilo bo na dan rež.enve.nške Kraljice v sred« zjutraj ob .pol 7. — Prosimo uokioštavllue udeležbe. £|tt8jLl§smskc oiutn&išis DRAMA - Začetek ob 20. Torek, (i. oktobra: Zaiprlo (generalka). Sreda, 7. oktobra: Horcntinski slamnik. Premijerski abonma. Četrtek, 8. oktobra: 'Tudi Lela bo nosila klobuk«. — Red Četrtek. Petek, !l. oktobra: ob 15 «Prva legija«. Dijaška predstava. Ceno od 5 do 14 Din navzdol. Izven. OPERA - Začetek ob 20. Torek. 6. oktobra: Pod to goro zeleno... Premijorski abonma. Sreda. 7. oktobra: Matija Gnbec. Red Sreda. Četrtek, 8. oktobra: Madamr Buttnrflu« Oostujo tenorist Anton Drmotn Izven. Cene od 86 Din navzdol. Potek, 9. oktobra: Zaiprto. MacIbcrsKo i?Ieclali$fe Torek. 6. oktobra ob 20: Živi mrtvec Red A. Sreda, 7. oktobra: Zaprto. Četrtek, Soklobra oh 20: «Zorfr««. Red B. Pelek, 9. oktobra: Zaprto. Sobota, 10. oktobra ob 20: tPrva legi jut. — Premiera. Bloki. Abonentje reda A in II imajo ta teden ie svojo predstavo. Zato dvignite čim prej svoje izkaznice! Kdor «e pa namerava še a.houirati, lahko to še stori, vendar je v njegovem interesu, da to stori lakoj, ker jc lelos zanimanje za abonma zelo veliko. FRANC JAGER tapetništvo naznanja, da se je preselil v svoje lastne novo urejene prostore na Sv. Petra cesto st. l? Za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, ki jih bo tudi v naprej točno in solidno izvrševal, bo do nadaljnega sprejemal knjižice Mestne hranilnice ljubljanske. Sfovenska Krap a a Tišina. Naš gospod župnik in dekan Krmit/, •ložef obhaja danes, 0. oktobra, 25 letnico mašni-škega posvečeuju. Rojen je bil 10. maja 18K9 na Čajti v >BurgenlandtK. Ril jo kaplan 9 let v Soboti in že 14 let župnikuje na Tišini, med svetovno vojno jo bil kurat. Pred kratkim ga jc Sko-fijstvo imenovalo za del;, upravitelja. Svojo žup nijo je krasno uredil, zlasti je vzgledna ženska Marijina družba. Ima res vzoren red v cerkvi. Ob srehrni sv. maši mu tudi mi iskreno čestitamo in želimo, da bi zdrav in vesel obhajal zlato sv. mašo. Sobota. Naš ravnatelj g. Pregelj Rudolf nns zapusti. Gimnazija bo zelo čutila lo vrzel. Bil je vedno strogo pravičen in zato ga je dijašvo vzljubilo. Ob odhodu se g. ravnatelju zahvaljujemo in mu želimo veliko sreče na novem mestu v Mari-boru. — Pouk na gimnaziji se je redno začel, le vsi se čudimo, da še vedno ni imenovan katehi I. Prosimo ministrstvo, da kmalu imenuje kateheta. Poizvedovanja Izgubljena jc bila v nedeljo na poti od Drngoml.ia do Sneberja teniiio-niodra ženska Jopiču. Pošten najditelj naj jo izroči v uredništvu Slovenca ali pa lastnici Cerarjovl v Domžalah, Suvsku tastu 17. P^V-.-^Sct v7/*71 '/ A 0o dostojno in uspešno vodil klub in upošteval želje in težnje članov. Zalo apeliramo na odbor, da odstopi ali da najde kakršenkoli izhod, tako da bosta obe stranki zadovoljni. Nered se da zatreti le na la način, da se povzročitelji neredov odstranijo iz kluba. J—o. 7.S'K llermes. Seju centralnega mllMira danes (to-i vk) <>b iw>1 20 \ klubskem lokalu. tMeleftbn vseh od-Imrnikov strogo obvw,na, isto velja za načelnike sekcij. S K lleka. Seja upravnega odlioru sc vrši v torek, dne 6. t. m.oh 20 v gostilni .Konzulu . Pošljite naročnino! MALI OGLASI V malih oglasih velja »soka beseda Din f— J žeritovanjskl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm vimfa petltna vrstica po Din 2'SO. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloiill znamko. ' mmi\ Vajenca ali raznašalca kruha sprejme pekarna Rape, Ježica. Prednost — lastno kolo. (v) k nt\ ko lllIZDC (fflS m Gospodično lz dobro družine sprejme-va kot vzgojiteljico k 4-letni deklici. Znanje per-fektne nemščine pogoj, po možnosti tudi italijanščino. Piemsno ponudbo v upravo »Si.« pod »Trgovska hiša« št. 14667. (b) Starejša kuharica ki dobro meščansko kuha, pri pospravljanju in perilu pomaga, zmožna nemščine, zdrava, z daljšimi spričevali, dobi stalno službo poleg sobarice pri obitelji brez otrok. - Ponudbe »Gorenjsko 23« št. 14519 upravi Usta. (b) Pekovskega pomočnika mladega In poštenega raznašalca kruha, s svojim kolesom, za dnevno pomoč — iščem za takoj. Sprejmem tudi vajenca z oskrbo po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14800. (b) Mesarski pomočnik in izurjena ženska za Izdelovanje klobas se sprejmeta. Poljanska cesta 42. Dobra kuharica varčna, snažna In spretna, vajena meščansko kuhe ter vseh gospodinjskih del, želi mesta k manjši družini. Ponudbo upravi »Slovenca« Celje pod ši-tro »Kdor išče, najde«, (a Trgovski pomočnik ž o 1 c z n i n a r s k e stroko, pošten, agilen, dobi službo. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ljubljana« št. 14479. (b) 19 letno dekle čedne zunanjosti išče službo za natakarico ali zaposlitev k boljši družini, vešča ročnega dola. Službo sprejme takoj. Ponudbo upravi Slovenca pod štev. 14S11. (a) Agilen manufakturist s 13 letno prakso, dober prodajalec, star 29 let, samski, vešč slovenskega, nemškega jezika, z dobrimi referencami, želi premeni ti mesto. — Ponudbe prosi upravi »Slovenca« pod »Agilen manufakturist« št. 14828. (a) Skungs kakor tudi vso ostalo ko-žuhovino prodaja in izdeluje najugodneje krz-nar Josip Dolenc, Sv. Petra cesta 19, tel. 22-62. Hišo G sob, pritikline, ograjen vrt 400 m*, pri Stadionu, prodam za 125.000 Din, od tega hipoteka Mestno 45.000 Din. Na željo in doplačilo tudi več vrta. -Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 14525. (p) Odda se odvetniška pisarna z inventarjem vred. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14810. Podstrešno stanovanje sobo, s kuhinjo in kabinetom, oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod 14648. Stanovanje družinsko — takoj oddam za Bežigradom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14676. (č) Trisobno stanovanje z vsem komfortom sc odda za 1. november. Gregorčičeva ulica 17b. (č) Enosobno stanovanje v vili, suteren, komfort, oddam, šivlc, Gllnška 4. Oddam več enosobnih in dvosobnih stanovanj ter veliko ln suho skladišče. Poizvc se na Sv. Petra cesti 17. Parketne deščice, trstje za {trope, asfaltno strešno lepenko, bitamenguto za iz®lac«io, bitumen, lesnš cement, karbolinej, strešni lak in razna izolačna sredstva proti vlagi dobite najceneje pri tvrdki GradaSka uilica 22 Telefcn štev. 25 13 J0S. PUH. Ljabilana Globoko potrti javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je umrl, previden s svetotajstvi za umirajoče naš iskreno ljubljeni soprog, predobri oče, ded in tast, gospod Mihael Kocijančič sreski orožniški stražmojster v pokoju Pogreb predragega pokojnika bo v torek, dne G. oktobra 1936 ob 4 popoldne iz hiše žalosti Dev. Mar. v Polju št. (i. I). M. v Polju, Ljubljana, Trzin, dne 5. oktobra t!)36. Žalujoče družine: Kocijančič, Verbič, Štiirm, Pipan. Bančne, kreditne in denarne posle kupoprodajo vrednostnih papirjev lzposlujem naj-kulantnejo takoj v gotovini. AL. PLANINSEK, Ljubljana — Beethovnova ul. 14/1. - Telefon 35-10. Zamenjajo so ali prodajo knjižice: Ijjudske posojilnice v ži-reh, Hranilnice in posojilnico na Dobračevi In Kmet. hranilnice v Ljubljani — za knjižice Ljudsko posojilnico v Ljubljani, Hranilnice drav. banovino v Ljubljani aH Kreditnega zavoda v Ljubljani. Ponudbe pod štev. 200/14813 upr. »Slov.« d Angleščina na državni trgovski akademiji. Sestanek danes, v torek, ob sedmih. (u) Dve sobi neopremljeni, oddam takoj za Bežigradom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14674. (s) Vsakovrstna Z&afO kuDuie po najvišjih cenab CERNE, luvelir, Liubl ana Wolfova ulica št. 3. Namizna jabolka kanada kupuje vsako količino po najvišji ceni tvrdka Artur Naehbar — Radeče pri Zidan, mostu. Zimske športne srajce v največji izberi po najnižjih tovarniških cenah dobite pri »Kreko«, Tavčarjeva ul. 3. (1) la orehi letošnji, vreča 50 kg, Din 215. Jedrca Ia, bela, 5 kg SO Din, Ia suhe slive, zaboj 10 kg 62 Din, vreča 50 kg 230 Din, franko voznina — razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1) Za šolarje vseh vrst obleke, pum-parce, perilo Itd. v največji Izberi dobite poceni prt Preskerju. Sv. Petra cesta 14. (1) Bajramov med prodaja na debelo 12 Din čebelarstvo Bartolovič — Piškorevcl. (1) Šivalni stroj pogrezljlv, nemški fabrl-kat. z okroglim čolnič-kom, ki tudi štlka, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyrševa 36. (1) za damske obleke in plašče SVILA IN VSE DRUGO BLAGO Velika izbira, nizke cene! R. »pri škofu« LJUBLJANA Lingarjeva ulica Medarska ulica PreJ škofijo © Poceni se proda ca. 35.000 m» jelovih in smrekovih dreves, zrelih za sečo. Les gravitira na Dravo blizu Dravograda. Vprašati pismeno pod 14380 na Publlcltas, Zagreb. (1) Nogavice, rokavice In pletenine Vam nudi v velik' Izberi najugodneje In najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Zidov ska ulica In Stari trg. (I) V upravi »Slovenca« dvignite sledeče ponudbe: Blizu Ljubljane 14009 Center 13529 Chemlker Izurjen brusač 13034 Jesen 11715 Kjerkoli 14276 Ljubiteljica otrok 13453 Mirna stranka 13130 Obrt vpeljana 13906 Pošten 12918 Prednost 12738 Samoveznlce 11421 September 11938 Stalna 12552 Stalna služba 12512 Stalno mesto 13977 štedilnik 12003 Takojšen nastop 12681 Trafika 13S85 Ugodna prilika 13458 Velik sadovnjak 13139 Vinogradska točilnica 12 110 Za hrano in stanovanje 13861 Zdravo dekle 13281 Zdravo dekle 12320 Galopne in kasaške dirke priredi Kolo jahačev v zvezi z Jezdnim odsekom Ljubljanskega Sokola dne 11. oktobra na vojaškem vež-bališču, ružlne pri Ljubljani, — Začetek ob 14. url. Tinček in Tonček v Atlantidi 174. Se bolj nazaj v pradavnimi. Zaradi strahovitega bliska, s katerim je Tinček pobil orjaške ptiče, se je utrgal oblak in začelo je liti kot iz škafa. Kmalu so bili vsi premočeni do kože. »Hitro na krovi« je zakričal Tonček. Stekli so, kolikor so jim dale noge k splavu, in so bili presrečni, ko so imeli streho nad seboj. Le kaj bi se bilo z njimi zgodilo, če bi bili brez nje? Ploha je bila tako grozna, da bi bili gotovo utonili. . Tinčku se je zahotelo novih pustolovščin in hitro je zasukal kazalec na skrivnostnem stroju. Zapiskalo je, zabučalo — in naši znanci so odpotovali v najtemnejše razdobje zgodovine. Pristali so na kamenitem otoku, kjer jih je z glasnim krulje-njem sprejela gosta truma pravih, živih prašičev. Našim trem dečkom se niti sanjalo ni, da jih pujsi hočejo s svojim kruljenjem posvj Sf&mmšLi . Hi* Globoko potrti sporočamo, da je naš srčno ljubljenj soprog, oče, stari oče, brat, tast in zet, gospod Lunder Franc višji davčni upravitelj v pokoju danes, dne 5. oktobra 1936, previden s tolažili svete vere po dolgotrajnem trpljenju mirno v Gospodu zaspal. Blagega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti v sredo, dne 7. oktobra 1936 ob 15.30 iz drž. bolnišnice na pokopališče na Viču pri Ljubljani. — Maša zadušnica se bo brala v četrtek, 8. oktobra 1936 ob 8 zjutraj v cerkvi Mar. Oznanj. v Ljubljani. Ljubljana, dne 5. oktobra 1936. P c p i Lunder roj. S k u š c k , soproga. Zdenka, II o r i s Dušan in N i k o , otroci. Alja Rahtnanova: 72 Tovarna novega človeka Roman. Po skupni spovedi in petju nabožnih pesmi jo stopil Pavel Maksimovič naprej, premeril zbrane z ostrim, prodiniini pogledom in pričel govoriti. »Bil sem v mnogih mestih, trgih in vaseh, in povsod, kamor sem prišel, je bilo vse mrtvo. Moral sem najprej ljudem darovati življenje, jih poučiti v naši veri, seznaniti jih z našimi zakoni in jih iztrgati krempljem brezbožnikov, da sem mogel rešili njihove duše pogina. Enemu naših starih prerokov je Bog nekoč govoril: ,Tu je prepad sveta. Potegni črto nad njim in sezidaj na njej mojo hišo, da bom mogel kraljevati iz veka v vek.' Jn tako sem prišel tudi jaz, postavil svoje noge v vrtinec brezboštva in postavil tempelj za svojega Gospoda. Ničesar se nisem bal. Oko se mi jo bliskalo kot ogenj in iz srca so mi udarjali plameni ljubezni, zakaj Gospod je bil z menoj. Hotel sem ustvariti liogu vrl v pustinji sveta in storil sem tako; obdelal sem ga in priklical iz njegovih tal krasne sadove. Prišel sem k ljudem, katerih srca so bila razjedena od nevere, in govoril sem jim: Vaš nauk nima srčne toplote, temveč je nauk ledu, groba, smrti I Sprva so se razjezili in me hoteli ubiti, a nisem se branil, ampak sem jih dalje poučeval. Veliko dni sem se postil, da bi našel moči za svojega duha, in končno sem zaznal, kako se dviga luč iz teme. Trpeti sem hotel za svojo vero; nisem imel usmiljenja s samim seboj in nisem se bal smrti. Z veseljem sem nosil oblačila sramote, zakaj moja duša je bila svobodna, nobenega trpljenja ni bilo v njej, le sama vera v resničnost Kristovega nauka. In ko so me vrgli v ječo, sem cel6 tam našel ljudi, katerih srca sem mogel napolnjevati z veseljem. Govoril sem jim in razumeli so, da ni nič strašnejšega od obupa. Govoril sem jim, in razumeli so, da ni nič krasnejšega od ljubezni, ki se žrtvuje za bližnjega. V celico, kjer so sedeli najbednejši tatovi in roparji, se je naselil mir božji: Vsako noč je prišel k meni Kristus, me pogledal s svojimi blesteči mi očmi in govoril: ,Poslal sem te, da rešiš duše tistih, ki propadajo. Trpeti moraš s tistimi, ki jih rešuješ. Tvoje zemeljsko življenje bo pot bolečine, loda nepopisna krasota čaka tebe in one, ki bodo šli za teboj!' Stradal sem in zrmzoval in bičal svoje telo. In Cesto sem obupaval in prosil svojega Gospoda: O moj Bog in Gospod! Kdaj mi boš vendar moje bolečine odvzel? Potem sem molil in v molitvi sem našel zopet moči. Prikazal se mi je Kristus Gospod in mi je govoril: ,Dražili j si, ki sem ga dolgo iskal. Sedaj sem ga našel in ga vrgel na zemljo, da bi postal blesteč tempelj v temnem morju nevere I' Eden naših starih pridigarjev je nekoč rekel: ,Prišel bo čas, ko ljudje ne bodo več častili duhovnikov in bodo zapuščali cerkve Prirejali bodo shode ter na njih sramotili Boga in liste, ki vanj varujejo. Vsi bodo Boga zatajili, le mi, ljudje božji, bomo ostali zvesti Kristusu. Zalili nas bodo, poniževali, mučili in ubijali; mi pa bomo vero rešili I' Saj veste, bratje moji, kaj vam je storiti! Kristus je naša vera in mi jo bomo rešili! Nobeno trpljenje, nobene grožnje nas ne bodo omajale, zakaj naša vera je trdna! Naši očetje so dvajset let sedeli v ječi, pa niso izdali svoje vere; in tudi mi bomo ostali trdni, četudi nas trpinčijo. Toda mi odpuščamo svojim sovražnikom, karkoli nam tudi store. Nauk Kristusov je kakor sončna toplota. Vsepovsod prinaša življenje, vse ogreva in prenavlja. Vsi ljudje naj bodo bratje v Kristusu, on je resnica, v kateri se morajo združiti vsi narodi. Saj vendar ne smejo vladati med njimi sovraštvo, zalezovanje in vojna! Ce bi hoteli vsi ljudje spoznati Krista, bi ne bilo na zemlji 'nobene nesreče in nobenega trpljenja, zakaj v njem je mir in pokoj! In sedaj, v tem strašnem času, je naša dolžnost, da ohranimo vero v Kristusa in jo izročimo svojim otrokom. Ne bomo se sedaj prepirali za to, kdo bolje razume besedo Kristusovo; sedaj gre za to, da smo kristjani! Kako lahko jo bilo prej biti kristjan! Danes pa se to pravi, imeti pogum. In k temu pogumu vas kličem vse: iztrgajte zlobo iz vaših src, ne grešite več, nehajte sovražiti ljudi, ki so druge vere, bodite vsi bratje, kakor je to hotel Kristusi Poslušajte Krista, kadar vam govori! In njegov glas morate slišati, saj ima v vaših srcih priprošnjika — vesti Ona vas sili k dobremu in strogo obsoja vse slabo. Kakor črv je v vaših dušah, ki izgloda vse, kar je gnilega, da lahko dobro bolje uspeva. Ako pa vest zaspi, jo je treba zbuditi. Treba jo je čuvati in obvarovati, zakaj ona je del Boga, bivajočega v našem srcu. In h koncu vam povem še besedo, ki sem jo slišal od enega naših starih pridigarjev. Potoval je z menoj nekoč iz vasi v vas. Pot je bila dolga, snežiti je začelo in nastal je vihar. Po vsem telesu sem trepetal od lakote in zazdelo se mi je, da bi za en sam sončni žarek dovolil razsekati svoje telo. Moj učitelj pa je stopal poleg mene in govoril: 52 2 .5 a h tO g o ft ™ 2 m g S S as 5 - » 0 «« 2 ** C m Ž-5 ® (8 QQ ^ C u u A ."Sf.^f ® fl it« e o -Sag) C s s r o m 9 »u ► ► A Q (8 .2. C -2 Z .3 tU o-S Z -.3 4> a m o »II O Za »Jugoslovansko tiskarno« » Ljubljani: Karel Ceč. Izdajatelj: Ivan itakoveo. Urednik: Viktor Cončie.