fini oCntaa imbbCm f Din. sa inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, sa inozemstvo 120 Din Uredništva je v Kopitarjevi ai.6/111 VENEC ček. račun: Ljub« Ijana ŠL 10.690 in 10.349 za inseratet Sarajevo Str. 7563. Zagreb i t v. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2993 Telefoni arednlltvai dnevna slaiba 20M — nočna 2996, 2996 in 205» Izhaja Tank dan zjutraj, rasen ponedeljka ta dneva po praznikn l Vprašanje naših železničarjev Vest, da je železniško ravnateljstvo v Ljubljani na odredbo generalnega ravnateljstva od- fiustilo okoli 3000 pogodbenih in sczijskih de-avcev, da je ustavilo do nadaljoega delo v signalni delavnici, pri čemer je prizadetih okoli 100 delavcev in da se ostalemu delavstvu na progah število delovnih dni zmanjša od dosedanjih 25 na 18 dni v mesecu, je našo javnost hudo prizadela. Ker si naša vlada ni vzela za cilj samo, da naše javno življenje, ki so ga bili prejšnji režimi zapeljali v brezplodno avto-kracijo, normalizira, v smislu sodobne demokracije, ampak da vzporedno s tem ustvari tudi pogoje za dostojni življenjski standard predvsem našemu kmetu in delavcu, zato moramo o tej odredibi spregovoriti nekaj besed, ker sc nam zdi umestna in je potrebna tako s tvorne kritike, kakor reparacije v interesu države in tistih namenov, ki si jih je stavila vlada g. dr. Stojadinoviča za temeljito ozdravljenje in dvig vsega našega javnega življenja. Gmotno stanje delavstva na naših železniških progah je od osvobojenja sem velik problem, ki se do danes ni zadovoljivo rešil. Mezde progovnega delavstva so mnogo slabše celo od mezd rudarskega delavstva. Za dobro in sigurno vzdrževanje naših prog je treba imeti stalno zaposlene vsaj tri delavce na vsak kilometer. Dejansko je število delavstva precej nižje. S tem, da je sedaj odpuščenih okoli 3000 pogodbenih in sczijskih delavcev, da se odpustijo delavci v signalni delavnici in da bodo ostali pro-govni delavci delali samo 18 dni na mesec, torej dva dni manj, nego jim jamči delavski pravilnik, pa bo vzdrževanje naših prog padlo na stopnjo, ki mora imeti za naš železniški promet samo negativne posledice. Železnice v dravski banovini, ki so starejšega datuma, so potrebne stalnega vzdrževanja in popravljanja. Krediti, ki so bili lansko leto odmerjeni za plače pro-govnemu delastvu, že takrat niso zadostovali. Znašali so okoli 23 milijonov dinarjev, tako, da je moralo progovno delavstvo v zimskih mesecih počivati približno 15 dni vsak mesec. Kako bo zaposleno to delavstvo v zimskih mesecih letošnjega leta, če je po novi odredbi v najlepši delovni seziji zmanjšalo število delovnih dni od normalnih 25 na 17 dni? Ako pomislimo, da je povrh tega reduciranih 3000 delavcev, ki ne delajo stalno, potem si pač ne moremo predstavljati drugega, kakor da bo trpel največjo škodo naš železniški promet, ki za njegovo si: gurnost že sedaj ni na razpolago minimum progovnega delavstva, kakor je to potreba. Imeli Smo železniške nesreče v Hrastniku in Radovljici, kojih vzrok tiči v prti vrsti v tem, da se proga spričo pomanjkanja delovnih moči in irimerne zaposlitve ne more vzdrževati tako, Kakor je to potrebno za vseskozi siguren razvoj našega železniškega prometa. Radi nezadostnega vzdrževanja prog ee bo sigurnost prometa še zmanjšala ali pa bo železniška uprava morala zmanjšati brzino vlakov, ki je itak že danes daleč pod normalo. Dejstvo pa je, da so železniške proge v dravski banovini, preko katerih teče in se razvija skoraj 90% mednarodnega prometa, visoko aktivne, zakaj računski zaključki kažejo, da prinaša železniški promet v naši banovini državni upravi letno 70 milijonov čistega dobička. Mislimo, da bi se od tega velikega plusa lahko zasiguralo par milijonov za to, da bi naše progovno delavstvo, in sicer tako stalno, kakor pogodbeno in sezijsko, imelo zasigurano v neki povprečni izmeri neprekinjeno delo ne samo v letnih, temveč tudi v zimskih mesecih zato, da bi se naše železniške proge vzdrževale v tistem stanju sigurnosti, ki je neobhodno potrebno. To pač zahteva prestiž naše države, ki je v najvišji meri interesirana na tem, da se osebni in tranzitni promet, ki teče po naši banovini in prevaža veliko število inozemskih državljanov in blaga, vrši brezhibno, s polno sigurnostjo in potrebno brzino ter udobnostjo, kar je vse odvisno od tega, kako se vzdržuje iroga v pravilnem in dostojnem stanju. To tem nolj, ker je v vseh sosednih državah železniški promet v vsakem oziru na vprav občudovanja vredni višini. Zato, da se ta namen doseže, pa niso potrebni nobeni čudeži in izredne odredbe ter trud. Treba je samo uvesti red v poglavju, ki se tiče personalnega kreditiranja progovnega delavstva. Gradbeni oddelek generalne direkcijo naših železnic še do danes ni normiral potrebnih službenih mezd progovnega delavstva skozi vse leto. kakor se je to storilo v ostalih resorih železniške uprave. Ne gre, da bi se iz kreditov za stnlno delavstvo plačevali sezijski in pogodbeni delavci. Za večja popravila, od-nosno za vzdrževanje in graditev novih železniških prog se morajo brezpogojno zasigurati zadostni krediti za progovno delavstvo ne/,a visno od kreditov za stalno delavstvo. Vidimo torej, da je ves problem v tem, da se uvede red in da se ne štedi tam, kjer razmere neobhodno zahtevajo vsot za redno vzdrževanje prog. zaknj to vzdrževanje je nujni predpogoj za železniški promet sploh, ki hoče biti sodoben in na višku ter zmožen napredka, ki gn zahtevajo naš čas, naše potrebe in prestiž naše držnve. K temu pride še va/en socialen moment Rekli smo že. da je gmotno stinjc našega progovnega delavstva nižje ot mezdnem stanja trboveljskega rudarstva. Veliki plus, ki ga ima državna uprava od železniškega prometa v dravski banovini, zahteva ne samo, da se ta ni/ki življenjski standard ne zniža še bolj, ampak dn sc poviša. Zaradi tega pač ni v interesu države, da se sedaj s tako veliko redukcijo in /nižanjem delovnih dni ustvarja za de ovne moči, ki so dela /možne in voljne, tak položaj, ki ni v interesu države, najmanj pa v interesu sedanje vlade, ki si na vso moč prizadeva. da izboljša gmotno in moralno stanje nasiti delovnih stanov, da bodo vsi brez izjeme rade volje sodelovali na prospehu in napredku nase domovine. V času, ko se naša vlada trudi, da zmnnišn brezposelnost, dn ustavi proletan/.a-cijo ljudstva in da z obsežnimi javnimi deli. b Še enkrat: Vojaška zveza Dunaj-Berlin? Kaj delata nemška vojaška misija na Dunaju in avstrijska v Berlinu Razkritja romunskega poluradnega lista Po podpisu avstro-nemškega sporazuma je dunajska vlada, kot je »Slovenec« takrat poročal, zanikala vest, da bi bil istočasno poleg političnega podpisan tudi vojaški sporazum o sodelovanju obeh armad v mirovnem, kakor v vojnem času. Sedaj pa prinaša romunski v francoščini izhajajoči »Le Moment«, ki črpa svoje informacije naravnost v romunskem zunanjem ministrstvu, naslednje zanimivo poročilo o vojaškem delu dunajskega sporazuma. Informacije romunskega lista ponatisku-jemo in mu tudi prepuščamo odgovornost za njihovo verodostojnost. Romunski »Le Moment« piše: »Avstrija in Nemčija sta dve nemški državi. V zgodovini je bila včasih Avstrija pokroviteljica vseh nemških dežel, včasih pa Nemčija. Od časa do časa so izbruhnile med njima tudi sovražnosti, toda nikoli niso dolgo časa trajale. Spori so ostali v strogem družinskem krogu. Po svetovni vojni je Avstrija padla v veliko bedo. Nikdo ni iskal njene družbe, samo Nemčija bi ji bila lahko pomagala, pa ji po besedilu mirovne pogodbe ni mogla. Končno se je odločil Mussolini, da položaj izkoristi za cilje svoje italijanske politike. Toda Mussolinijevo po- sredovanje je končno postalo usodno, kajti med grmenjem Mussulinijeve jeze sta se obe nemški deželi zopet našli in teh par tednov, odkar je sporazum podpisan, je dokazalo, da sta postali večji prijateljici, kot je Mussolini mislil, da bosta sploh kdaj mogli postati. Sodelovanje med obema državama je namreč nastopilo na področju, ki mora vzbuditi pozornost vseh sosedov Avstrije, predvsem pa Italije. Dunaj in Berlin sta seveda oba odločno zanikala, da hi obstojal še kakšen drugi sporazum poleg tistega, ki je vijo drugače.« bil objavljen, toda dejanja pra- »Danes jc postalo vsem jasno, da je prva posledica sporazuma med obema nemškima državama najbolj vidna na vojaškem področju. Angleški »News Chronicle« namreč prinaša dokaze, da se nahaja na Dunaju močnejša skupina vojaških strokovnjakov nemške armade, medtem ko biva v Berlinu večja skupina avstrijskih strokovnjakov. Obe imata nalogo, da spravita v sklad in druga drugi prilagodita ter i s t o u s m c r i t a avstrijsko in nemško vojaško organizacijo. Nadalje je znano, da ho Nemčija poslala popolno vojno opremo za vseh 7 avstrijskih topniških polkov, kakor tudi ves letalski materijal za avstrijsko letalsko brodovje.« Dunajski sporazum se je torej v par tednih spremenil v vojaško sodelovanje. Zavezniki iz nve-tovne vojne so se zopet znašli in so spoznali, da se še vedno med seboj radi imajo. Dunajski sporazum v malem ponavlja avstro-nomško zvezo iz I. 1872.« »Prepričani smo, da je hitrost, s katero sta se obe državi znašli na skupnem polju vojaškega sodelovanja. najbolj presenetila Mussolinija, ki si jo morda mislil, da bo trajalo dolga let. preden 1h> prepad med Avstrijo in Nemčijo zasut in da bo do takrat Italija dovolj močna, da se ji tudi tega ne bo treba bati. Če bi to bila edina poslcdica dunajskega sporazuma, potem bi rekli, da je samo upravičena kazen za korak, ki je bil v Rimu spočet v trenutku razjarjenosti. toda kaj, ko bodo posledice še mnogo bolj dalekosežne in usodne ...« »Zaradi tega je dunajski sporazum tudi mnogo bolj nevaren, kot so vse hitlerjevske kršitve mirovnih pogodb, kajti on spreminja osnovne temelje političnega ravnovesja v P o d o n a v j u , ko jc združil dve državi, ki hi morali vedno ostati druga od druge ločeni. To je bila osnovna misel mirovnih pogodb iz 1. 15>10. Avstrn-nomški sporazum je torej najusodnejši diplomatski akt, ki jc bil podpisan po svetovni vojni...« Bitke okrog Madrida Uporniki baje zasedli Guaderamo Vladne čete prodrle do Granade Poročila upornikov: Iz glavnega stana nacionalistične vojske: 3. avgusta. V nedeljo popoldne so čete generala Mollcja začete bitko v gorovju Guadarama. V borbi je padlo 800 nacionalistov in nad 1000 vladnih vojakov. Čete generala Molleja so zavzele mesto Gua-derama z nenadnim naskokom. V nedeljo zjutraj zgodaj je general Fontc sani povedel svoje čete v napad. Nacionalisti so vdrli v mesto prej, kakor so mogle čete madridske vlade dospeti v mesto. V mestu samem se je razvila ogrožena borba v vseh ulicah. Nacionalisti so pod vodstvom nekega kapitana vdrli v hišo, v kateri so pobili vse stanovalce. Šele po večurni borbi so se morali vladni miličniki nmakniti ter so zbežali proti Madridu. Konjeniki so jih zasledovali, pa niso naleteli na noben odpor več. Uporniške čete so medtem zavzele vas Peral, neposredno pred Madridom. Pariz, 3. avgusta b. General Franco še nadalje pošilja nove čete maroških legijonarjev iz Maroka v evropsko Španijo. Glavni kraj koncentracije legi jonarskib sil je Ceuta. Od tam se čete prevažajo večinoma ponoči v Algesiras. To nočno prevažanje je potrebno zaradi tega, ker podnevi vladne španske vojne ladje nadzirajo vso morsko ožino in skušajo preprečiti prevoz uporniških čet iz Maroka. Begunci iz Andaluzije trdijo, da tam komunistom zelo manjka municije, katere imajo vedno manj. Potrjujejo se vesti, da komunisti zaradi jega ne streljnjo na svoje nasprotnike, temveč jim režejo glave in trupla mečejo v vodo. Begunci so na obali Malage videli veliko število takih trupel brez glave. Sevilla, 3. avg. AA. (HavasV. Čete generala Molle so zavzele Torre Dolonez, ki leži 20 km severno od Madrida. Vest o zavzetju tega kraja se je snoči razširila po Sevilli, kjer je povzročila splošno zadovoljstvo. Potrjujejo jo tudi osebnosti glavnega stana generala One i pa de Lana. Zadnje dni so izostale senzacionalne vesli ter so zalo mlajši oficirji šfaba generala Queipa de Liana sprejeli z velikim navdušenjem. Snočnji komunike, ki ga je izdalo poveljstvo uporniških čet v Andaluziji, priobčuje nova poročila v korist upornikov. Na jugu, v pokrajini Huelvi, je mir. Uporniške čete, ki prodirajo iz Seville, so zavzele Ajamonte in San Lucar de Barameda. Komunike pravi dalje, da skuša Madrid la dejstva de-mantirati. Položaj v Granadi je zadovoljiv. V Palma del Cantalu je izbruhnil marksističen upor, ki pa je bil naglo potlačen. Komunike pravi na kraju, da odhajajo iz Andaluzije vsak dan čete proti Ciudadu Realu in Madridu. Havas poroča: Poveljnik tukajšnje posadke je izdal proglas na prebivalstvo, v katerem pravi, kakor se v taki meri niso izvajala nikoli poprej, dvigne naš promet in ustvari pogoje novega blagostanja, s katerim naj se premaga dolgotrajna gospodarska stiska ljudstva v Jugoslaviji, je redukcija na enem najbolj važnih proprišč javne delavnosti, kakor so naše železnice in vzdrževanje njenih prog v brezhibnem stanju, pač zelo ponesrečena poteza, ki jc, čeprav nehote in nepremišljeno, daleč od inten-cij našega novega demokratičnega in socialnega kurza. Zaradi tega smo prepričani, da bo šef naše vlade, ki mu stojita na strani oba slovenska ministra, storil vse. da se ta odredba generalne direkcije ukine, da se našemu progovnemu delavstvu zasigura dostojna življenjska eksistenca in da se naše železniške proge ne samo vzdržujejo, kakor je treba, ampak, da se naš železniški promet dvigne nu tisto višino, ki odgovarja tako potrebam našega času, kakor ugledu naše države in čedalje večjemu blagostanju njenega pridnega prebivalstvu. da naj z vso silo podpira upornike, ki da bodo vsak čas zmagali. Poveljnik poziva posebno imo-vitejše sloje, da naj s svojimi darovi podpro do-brovoljce v uporniški vojski. Po zmagi - fašizem London, 3. avgusta b Dopisnik »Daily Maila« je dobil v Burgasu besedilo bodoče španske ustave, katero nameravajo uvesti fašisti. S to ustavo se predvideva avtoritativen režim, ki bo stal na fašistični milici. Marksizem in prostozidarstvo bo popolnoma prepovedano. Vladna poročila: Pariz. 3. avgusta b Po vesteh iz Tangerja, ki so došle danes iz Malage, so sc vladne čete približale granadi do 6 km. Bijejo se zelo krvave borbe. V bitkah pri Sieri Guadarama je padel tudi pol- kovnik Putig, načelnik madridskih čet. Njegova smrt je težak udarec za vladne čete, ker je pol-kovniii Putig veljal za enega najsposobnejših častnikov, ki jih je zelo malo. (llavas). Včerajšnji dan so sc omejili na bojišču na Sicrri Guadarami v glavnem na streljanje i z topov in na polete. Opazili so, da so topniški streli upornikov mam pogosti in nc \cr tako zanesljivi, kakor doslej. Uporniško letalo, ki jc preletelo vladne postojanke, sc jc moralo naglo umaknili pred hudim strojnim ognjem vladnih čet. Vladne čete so izkoristile včerajšnje relativno zatišje in utrdile svoje postojanke. Poveljnik vladnih čel na lem bojišču, general Rig&lma, je izjavil Havasovemu poročevalcu, da bo sedaj mogel brez težav prodreti proti San Rafaelu in pregnali upornike do Segovije. Gozdni požar, ki se širi na I.eonskem prelazuj precej ovira upornike pri utrjevanju njihovih postojank. Vladne čete so dobile ojačenja iz Valencije. Sedaj razpolagajo z velikim številom strojnic in lahkih lopov. Iz vrst upornikov jc prišlo na stran vladnih čet večje število vojakov, ki so popolnoma detnora-fizirani. IzjnviVi so, da so bili zadnje dni v sprednjih postojankah upornikov upori. No nekaterih postojankah so samo nižji oficirji in člani fašistične organizacije španske Falange Uporniškim četam primanjkuje tudi hrane. Kominterna komaj čaka . • • Brezbožnišha svetovna centrala bo prenesena v Madrid Riga, 3. avgusta, b. Iz Moskve poročajo, da se je zbral k izrednemu zasedanju vrhovni svet Društva brezbožnikov, da presoja položaj v zvezi z državljansko vojno v Španiji. Vrhovni svet je dozdaj sprejel informacije o 60 cerkvah in samostanih, ki so že porušeni. Poročilo je z zadovoljstvom vzel na znanje ter pričakuje, da se bo započeto delo nadaljevalo v smislu zmagoslavne brzojavke, ki jo je vrhovni svet Društva brezbožnikov sprejel od svoje podružnice v Barceloni, češ, »da sedaj po uničitvi sleherne cerkve in samostana zahtevajo španski svo-bodomiselci čast, da postane Španija središče brezbožnega delovanja ter izhodišče vse brezbožne propagande«. Na vrhovnem svetu se je tudi prečitalo poročilo barcelonske podružnice o zahtevah, ki so jih brezbožniki stavili levičarski vladi v MadriJu. Zahteve so sledeče: 1. Zapreti se morajo vsi samostani, poslopja z zemljišči vred in z vsem premoženjem pa podr-žaviti. 2. Vsi inozemski duhovniki in redovniki morajo zapustiti Španijo. 3. Zveze v Vatikanom je treba ukiniti. 4. Vse cerkveno premoženje mora biti podržavljeno. 5. Verski pouk po šolah mora biti prepovedan. 6. Ustanoviti se mora posebna državna nadzorna oblast nad delovanjem cerkve in duhovnikov. Tuji to poročilo je bilo z zadovoljstvom vzeto na znanje. Vrhovni svet Društva brezbožnikov je nato sklenil, da pošlje »bodrilne brzojavke tovarišem v Španijo« ter da v primeru zmage levičarske struje v španski državljanski vojni prenese svetovno centralo za brezbožno propagando v Madrid, kar bi bilo sovjetski vladi, ki se sedaj svetohlini pri evropskih državah, zelo všeč, ker bi bila rešena očitka, da ona hujska kominterno in brezbožnike k revolucionarnim dejanjem. Sovjetska vlada bo torej to akcijo podpirala tudi s tega stališča, ker bi madridska centrala imela večjo udarno "ioč, kot moskovska. Italija budno zre v Španijo Tri točke njenih interesov: Baleari Tanger Gibraltar Rim, 3. avgusta. TG. Italijanski tisk posveča veliko prostora očitkom predvsem francoskega tiska, češ, da se Italija vmešava v špansko državljansko vojno in da s tem povzroča mednarodno napetost. Italijanski tisk odločno zanika vsako uradno vmešavanje, pač pa na drugi strani po-vdarja, da ima Italija že stare pravice, da budno zasleiuje dogodke na španskem polotoku. Italiji ne more biti vseeno, kdo bo obvladal vhod v Sredozemsko morje, ker hoče Italija biti popolnoma svobodna. Italija je skoraj ravno pred 10 -leti, ko je Španijo vladal ie diktator general Primo de Ri-vera, sklenila s špansko vlado pogodbo, ki jc Italiji dala velike ugodnosti. Italija je takrat dobila pravico, da sme vporabljati b a I e a r -ske otoke za o p i r a 1 i š č a za svoje pomorsko kakor tudi zračno brodovje. Ta pravica je neizbrisljiva in Italija mora paziti, da oblastniki v Španiji, kdorkli so, na to ne pozabijo. Italija ima nadalje tudi nevenljive pravice v svobodnem mestu Tangerja. Velesile so jo sicer hotele, tako se izraža italijanski tisk, izriniti iz Tangerja takrat, ko je Italija bila še slabotna. Pri tangerskih pogajanjih 1. 1923. Italija sploh ni bila povabljena. Šele I. 1928. je dosegla, da je postala z drugimi velesilami vred soupravitetjica tega važnega mesta ob vhodu v SreJozemsko morje. Končno Italija tudi z nevoljo gleda, da obstoja na juž.ni konici španskega polotoka ie edina kolonija v Evropi (Italija misli pri tem na angleški Gibraltar. Op. ur.) Torej trije veliki vzroki, ki od Italije zahtevajo največje pozornosti pri zasledovanju dogodkov v Španiji in če naj koga zadene očitek, da se vmešava v španske zadeve, ne sme zadeti očitek Italije, ki samo varuje svoje pogodbene pravice, marveč v prvi vrsti sovjetsko Rusijo in njene zaveznike, ki so dovolili, da spremeni komunistična interna-cijonala Španijo v svojo kolonijo, česar druge velesile v obrambi lastnih interesov ne bodo dovolile. Nasveti nevtralnega zadržanja so torej naslovljeni na napačno adreso, ako jih poiUjajo v Rim. Kongres učiteljev Novi Sad, 3, avgusta, m. Kakor je bilo že nekoliko občnih zborov Jugoslovanskega učiteljskega združenja v zadnjih letih zelo burnih, izgleda, da se bo v takem razpoloženju zaključil tudi letošnji občni zbor, ki je danes dopoldne začel zasedati v gledališki dvorani hotela »Sloboda«. Ob navzočnosti odposlanca Nj. Vel. kralja polkovnika Čedo-mirja Jovanoviča, zastopnika prosvetnega ministra-načelnika za ljudsko šolstvo Marečiča, predsednika Jugoslovanskega profesorskega združenja Radoje Kneževiča, zastopnikov Narodne odbrane in ostalih narodnoobrambnih organizacij, je občni zbor otvoril predsednik Učiteljskega združenja Ivan Dimnik. Med učiteljstvom, ki se udeležuje kongresa, se namreč jasno ločijo tri močne skupine in to dve opozicijski proti sedanjemu odboru ter skupina, ki sedanji odbor podpira. Opozicijski skupini se na kongresu še dogovarjata za enoten nastop in se še nista dogovorili glede liste, dočim bodo pristaši sedanjega odbora jutri zopet predložili seianji odbor z Ivanom Dimnikom na čelu. Med vsemi tremi skupinami pa vlada na kongresu zelo ostro razmerje in ni prišlo dosedaj do ostrejših medsebojnih nastopov samo radi slavnostnega dela, t. j. otvoritve, ki so ji prisostvovali gori omenjeni odličniki. Takoj po otvoritvi je Dimnik prečital brzojavne pozdrave Nj. Vel. kralju Petru II., knezu-namestniku Pavlu, predsedniku vlade in prosvetnemu ministru. Za tem je takoj govoril odposlanec prosvetnega ministra načelnik za ljudsko šolstvo Marečič, ki je poJal pregled vseh vprašanj iz področja prosvetno-šolske politike. Reforma naše ljud&košolske politike gre v tej smeri, da bi se reforma prilagodila zahtevam sodobnosti in kulturnim problemom naroda. Načelnik Marečič nadalje izjavlja, da je najtežji problem šolstva še vedno vprašanje vzdrževanja šol. Ker je dosedanji način vzdrževanja ljudskih šol neracionalen, bo kr. vlada to vprašanje rešila na la način, da bo vzdrževanje ljudskih šol prenesla od občin na banovine. V tem smislu je prosvetni minister v smislu pooblastila v finančnem zakonu izdelal polrebno uredbo, ki bo stopila v veljavo 1. aprila 1937. (O tej uredbi je »Slovenec« že podrobno poročal.) Po izjavi načelnika Marečiča zadaja prosvetnemu ministrstvu mnogo skrbi vprašanje nastavitve novih učiteljev, ureditve vprašanja novega učiteljskega naraičaja ln vpraianje čim boljie izpopolnitve Ifudskoiolskih odborov. Glede napredovanja učiteljev je načelnih Marečič po pooblastilu' prosvetnega ministra izjavil, da bo če z nekoliko dni prosvetni minister postavil v višjo skupino nad 3000 učiteljev. Nadalje pravi načelnik Marečič, da je sedanji prosvetni minister že izdal nalog, da se poročeni učitelji, ki so do sedaj službovali ločeno, prestavijo na iste Sole s svojimi ženami Pri učiteljskih premestitvah po prošnje se morajo predvsem upoitevati družinski in življenjski razlogi. Marečič je v imenu prosvetnega ministra obvestil tudi učiteljski kongres, da je prosvetno ministrstvo že tudi izdelalo uredbo z zakonsko močjo o disciplinskem postopku proti učitelistvu. Ta uredba, za katero je učiteljstvo že leta in leta prosilo, bo stopila v najkrajšem času v veljavo. Za odposlancem prosvetnega ministra je kongres pozdravilo več zastopnikov organizacij, nakar je imel daljši govor g. Dimnik. Niegov govor je bil v celoti zagovor vseh znanih akcij, ki jih je tekom leta podvzelo tako učiteljsko združenje kikor tudi nekateri pododbori tega združenja. G. Dimnik se je ob tej priliki kot predsednik učiteljske stanovske organizacije postavil tudi v pozo velikega po-bornika za svobodo tudi v javnem življenju ter je kongresiste pozival, "da morajo učitelji po vsej državi dvigniti svoj glas za popolno državljansko svobodo.« Pri tem je g. Dimnik mogoče pozabil, da sedanja kr. vlada dejansko take svobode tudi daje, kar je najbolji dokaz dejstvo, da je Dimnik, ki predseduje stanovski, torej nepolitični učiteljski organizaciji, postavil na kongresu tako nemoteno politične zahteve, ki jih za časa tiranije JNS ni mogel. Dimnik menda ia ne bo trdil da jc zp, časa vladanja JNS bilo toliko svobode, da se zanjo ni bilo potrebno boriti. Za Dimnikom ie ime! predavanje o temi »Državna vzgoja, učitelistvo in njihova* stalnost« uči-teli iz Užic Lazar Jelič, nakar ie bilo izvoljenih pet odbornikov, in to verifikacijski, poročevalski, finančni ter odbora za predloge in resolucije. Ti odbori so se popoldne sestali. Ostalo učiteljstvo, ki se udeležuje kongresa, se je pa oodalo na kraiše ' izlete v belgrajsko okolico. Iz dravske banovine so bili izvoljeni v gori omenjene odbore Drago i Župnnč;č, Miloš Verk, Ljudevit Ivanšič, Vekoslav Mlekui in Dušan Šestan. Jutri bo kongres nadaljeval s svojim delom. Na olimpijskih igrah Amerika in Nemčija pobirata zlate kolajne Domači odmevi Dubrovnik se pripravlja na prihod angl. hraV-a Dubrovnik, 3. avgusta, b. Zaradi vesti o prihodu angleškega kralja Edvarda VIII. v Dubrovnik se je razširilo med domačimi in tujimi turisti veliko zanimanje. Od vseh strani prihajajo vprašanja in se zahtevajo infcrmaci.je o možnosti prebivanja v Dubrovniku. Lastniki dubrovniških hotelov in penzij so v veliki zadregi, ker ne morejo prevzeti tolikega števila gostov, ki se zanimajo za bivanje v Dubrovniku- Sedaj se vršijo velike priprave za slovesen sprejem angleškega kralja. Nameravajo prirediti razne zabavne prireditve in razsvetljavo mesta in obale, kakršna je bila leta 1923, ko sta obiskali Dubrovnik Nj. Vel. kraljica Marija ,in njena mati, romunska kraljica. V zvezi s tem hiti mestna ujirava, da uredi mestne ulicc. Računa se. da bo angleški kralj dospel v Dubrovnik okoli 10. avgusta. Predsedn!k vlade na Bfedu Bled, 3. avg. <\A. Predsednik kraljevske vlftde in zunenii minister dr. Milan Stojadinovič ic prispel prejšnjo noč rui h I cd. Spremljala sta na njegova kabinetna šefa dr. Gasič in dr. Protič. Danes opoldne ie bil predsednik ministrskega sveta in zunani. minister sprejet v avdijonci od N;. kr. Vis. kneza-nainestnika Pavla zaradi običajnega poročanju Ministrski predsednik in zunanji minister dr. Mila/i Stojadinovič ie ob 5 popoldne prisosvoval finalu mednarodnega teniškega turnirja na Bledu. Zbor šahovske zveze Belgrad. 3. avgusta m. Na včerajšnjem kongre-' su Jugoslovanske šahovske zveze, ki je bil v dvorani Narodnega 'loma kralja Aleksandra v Zemunu, je bil že v tretjič izvoljen za predsednika predsednik Narodne skupščine Stevo čirič, za podpredsednika pa med drugimi vseuč. prof. Miroslav Kasal iz Ljubljane. V odboru sta tudi Stanko Sila in Vekoslav Iskra iz Ljubljane. Na občnem zboru šahovske zveze se je med drugim govorilo tudi o udeležbi jugoslovanskih šahistov na olimpijadi v Milnehenu. Večina je zahtevala, da bi bilo kljub temu. čeprav dr. V i d tn a r. dr. Trifunovič in Sclireiber ne bi mogli iti na olimpijado, potrebno poslali naše šahisle v Milnchen. Nekateri delegati so predlagali, naj bi na olimpijado odšli tile miši sahisti: Vasja Pire. Ko«tič, Astaloš. Vidmar ml.. Sava in Vladimir Vukovič. Broder. Nedeljko-vič in Toth. Odločitev tega vprašanja je občni zbor prepustil novemu odboru. Končno je bilo sklenjeno. da ho mojstrski turnir prihodnje leto v Kar-lovcn. amaterski pa v Skoplju. Takoj po končanem kongresu Jtigoslov. šahovske zveze je bil slovesno otvorjen 13. nacionalni šahovski tiirnir, na katerem so bile izžrebane številke za posamezne igralce. Ker otvoritvi niso prisostvovali inž. Prek iz Ljubljane, Paternoster iz Helgrada in Velenderič iz Bele Cerkve, so njihova mesta zasedli Pavlovič in Kindej iz Belgrada.ler Ilič iz Sniedereva. Tekmovalci so bili nato oddeljeni v skupine, od katerih pridejo v prvo: 1. Filipčič (Zagreb), 2. Prokopljevič (Zemun). 3. Lešnik (Maribor). 4. Švab (Novi Sad). r>. Matvejev (Zemun), 6. Burmistrov (Belgrad), 7. Filipovic (Zeinun), K. Sclireiber (Suboti-ca), 9. Matoškovlč (Kr. mornarica), 10. Iiayer (Osijek), lt. Savič (Belgrad) in 12. Mažuran. — Druga skupina: 1. Milojčič (Zemun), 2. Pavlovič (Belgrad), 3. Ninič. (Smederevo), 4. 1'r e i n f n I k (Ljubljana). 5. Poljakov (Skoplje), (i. Kindej (Belgrad). 7. dr. Živanovič (Zemun), H. dr. Ilijič (Novi Sad), 0. Avirovič (Zagreb), K). Jonke (Karlovar), 11. Elva (Velika Kikinda), 12. Jurešič. Nocoj »b 7 .se je pričelo prvo kolo nacionalnega turnirja. Obe skupini igrala istočasno in bo danes odigranih vseh 12 partij. Shodi posfnncn Hočevarja Istega dne, ko je imela ,1HZ svoja dva krasna shoda, na katerih je govoril minister dr. Miha Krek, je bv/el s svojim avtom pn vrhniški okolici tudi nosilec nasprotne liste za občinske volitve, poslanec Hočevar. Dopoldne je bil v Zaplani, kjer se je njegovega shoda udeležilo kaj malo ljudi. Zvečer je iniei shod v Bevkah, kjer pa izmed njegovih pristašev ni bilo drugega, kakor 2 kandidata in 2 namestnika, katerim se je nazadnje pridružil šh neki vinjeni mladenič, da bi delal »šlimungoc za živo pisano listo. Prišlo pa je na sestanek več naših ljudi, ki so naprej povedali, da bi shod lahko preprečili, kakor je to delal včasih poslanec Hočevar, oziroma pristranska oblast. Pa tega niso storili. Pustili so mu govoriti, pa ga takoj prijeli za besedo, ko je začel pripovedovati, kaj vse je glede vrhniškega vodovoda povedal ministru Kreku v obraz. Predočili so .mu, da je minister Krek izjavil, da s poslancem Hočevarjem glede vodovoda sploh govoril ni, ker zaradi sVoječasne afere, ko je bil g. minister še predsednik OUZI), g. poslanec pa je dobavljal zavarovanim delavcem zdravila, dosledno odklanja vsak osebni stik z g. Hočevarjem. Ko smo mu to povedali, je moral priznali, da Tes ni govoril z ministrom Krekom. Bcvčani so ga tudi še vprašali, kaj je za Bevke in va^n sploh napravil in ni vedel ničesar povedati. Zanimivo je to, da sta tako on kot sedanji župan Verbič, izja- ' vila pod častno besedo, da nista več člana JNS in da odklanjata vsak stik s to stranko, čeprav smo še pred kratkim brali, da je župan Verbič celo odbornik banovinske organizacije JNS. Tud.i v Blatni Brezovici je bila udeležba minimalna, dokler niso prišli naši pristaši tja. Na tem sestanku, kjer so tudi pustili Hočevarja nemoteno govoriti, se je obregnil ob ukrep sedanjega vodstva Občinske hranilnice, češ, da zaposluje 76 delavcev v Jetovškovi opekarni, dasi to ni njen delokrog. Star možak, ki je to modrost poslušal, pa je pripomnil, da se sedaj iz hranilnice vsaj ne upajo več hoditi v županov zapisnik gledati, kam je vlagatelj volil, kadar prosi za izplačilo vloge. Oba 6e®tanka sta se končala z navdušenim vzklikanjem nosilcu l;ste in dr. Koro- , šcu in med rezkim žvižganjem je odbrzela Hoče-varjeva limuzina v meglo ljubljanskega barja. Pet let sta obljubljata Hočevar in Birtič, da bosta uredila blatcniški in bevški klamec ler dvignila cesto na barju med obema vasema. Komaj pa jc prišel k cestnemu odboru naš odbornik Brenčič, sta se blateniški in bevškii klancc uravnala in razširila in ravno danes so veselo zapele lopate in krampi vrh bevSkcga griča, in v kratkem bo cesta med Blatno Brezovico iin Bcvkami dvignjena. — Danes se ie vršil tudi že komisionelni ogled zaradi cesle pod Hruševico, ki so jo prav lako Starovrhničanom, Podli pča-nom in Ligojjičanom ves čas obetali, pa so vedno vmes prišle kake »ovire«. Res, zadnji čas, da sc s takim gospodarstvom, kot smo ga imeli sedaj 5 let, prenehal Mariborske nesreče Maribor, 3 avgusta. Danes |iopok!ne je bila v mrtvašnici v Kamilici obdukcija trupla pokojnega posestnika fvana Krepsa, katerega so včeraj našli ubitega. Pri raz-telesenju se je ugotovilo, da je Kreps dobil 20 udarcev |io glavi in 0 ran na rokah- Kraj zločina je lepa hišica v vinogradih. Imetje leži čisto na samoti in je od najbližjega soseda oddaljeno okoli 5C0 korakov. Pokojnik je živel tukaj v družbi svoje rejenke Alojzije Majhenič, ki je stara sedaj 36 let in je baje nekoliko slaboumna. Poleg tega pa je stanovala v Krepsovi hiši še družina 46 letnega delavca mariborske mestne občine Franca Požarnika. Požarnik je pred dvema letoma poročil drugo Krepsovo rejenko Amalijo, s katero ima dva ofro-ka. V nedeljo okoli 9.30 sta prišla h Krepsu dva mlada fanta, da bi kupila mladega psa. Ker so bila glavna vežna vrala zaprta, sla sedla na prag in čakala. Slišala sta za vratmi neko hropenje, nista pa slutila, da je lo smrtni boj ranjenega Krepsa. Mogoče je tudi. da je prihod obeh fantov pregnal inorilee. Okoli 10 dopoldne je prišla domov Krep-sova rejenka Majhenič, ki ie našla svojega očima nezavestnega. Hitro je stekla do sosedov na |>o-moč, da so poklicali župnika in zdravnika Preiskava se nadaljuje. Danes okoli 3.15 zjutraj so našli v Dohrovoih v bližini Sv. Miklavža na Dravskem polju pod električnim vodom, ki veže Maribor in Pt"j, truplo 24 letnega Franca Lešnik? iz Sv. Miklavža. Roke in noge je imel popolnoma ožgane in je bil ves čni kot oglje. V prvih jutranjih urah je splezal na nek električni nosilec in se je dotaknil voda, ki jc bil nabit s 3S 000 volti RM |p v trenutku mrt«v. V mariborski bolnišnici je dane^ umrl 06 letni lanko Vinfek iz Bohove. Včerai zvečer ie v vinjenosti padel tako nesrečno, da si je nrebil lobanjo. Pri Sv. Lenartu je zidar in 20 letni posestnik Franc Bi?'ak prt podiranju padel pod drevesom, si zlomil prsni kož ter stri hrbtenico. Na današnji drugi dan tekmovanja na olimpijskih igrah je veljalo še vedno prvenstveno zanimanje lahki atletiki in se je nabralo v olimpijskem stadionu toliko gledalcev, da so ga do tretjine napolnili. Spored je bil zelo zanimiv in je obsegal predtek na 4 gledalcev pozdravljena še toliko bučneje, ker si je s tem osvojila Nemčija tudi že tretjo zlato kolajno. finalni tek na 100 m je vso množico tako potegnil za seboj, da so v živčni napetosti pozabili na vse drugo in z največjo nervozo sledili vsakemu gibu najhitrejše šestorice tekačev sveta. Na nastopnem mestu so se razvrstili finalisti teka na 100 m v naslednjem redu: Ovvens, Metcalfe (oba USA), Gsemdarp (Holandska), \X'ykolf (USA), Borchmaver (Nemčija) , in Strandberg (Švedska). — Ameriški tekač Miiller, ki nastopa v tej funkciji že na tretjih olimpijskih igrah, je bil |>oleg tekačev seveda predmet splošne pozornosti, miren v svojem nastopu in absoluten gospodar na nastopnem mestu. Ko je padlo povelje: »Pozor!« in ko se je kasneje začul strel, so se deseltisoči dvignili s svojih sedežev in z burnim kričanjem spremljali tekače. Ko pa je sodniški zbor javil zmago črnca Owensa in je pričela godba igrati ameriško himno, so številni prijatelji in navijači spremljali gcdbo s peljem. Na olimpijskih drogovih sta zaplapolali zopet dve ameriški zastavi, zopet sta dve kolajni pripadli nepremagljivim črncem. Chvensov uspeh je 10.3, kar pomenja izenačen olimpijski rekord. Drugi je bil Metcalle z 10.4, tretji Holandec Osem-darp z 10.5. Na četrtem mestu je zopet Američan Wykoff, dočim ie nemški prvak spiinter Borch-mayer predzadnji. V izločilnih tekmah na 400 m preko zaprek se je v svoji skupini plasiral jugoslovanski zastopnik Ivanovič Vane z 55.2 kot drugi in pride v naslednji medtek; ' ■'• .'.' ' Pri tekmovanjih prvega dne so bili doseženi naslednji uspehi: Met krogle: 1. W6lke (Nemčija) -16.20, nov orirtipljskt"rekord; '2: BMrlund (Finska) 10.12; 3. Stock (Nemčija) 15.60. Skok v višino: 1. Johnson (USA) 203 cm. nov olimpijski rekord; 2. Ali Britton (USA) 200 cm; 3. Thurbert (USA) 2C0 cm; 4. Kotkas (Nemčija) 200 centimetrov.' Met kopja, dame: 1. Fleischer (Nemčija) 45.18, nov olimpijski rekord; 2. Kriiger (Nemčija) 43.29; 3. Kwaniewska (Poljska) 4.1.80; 4. Bauma (Avstrija) 41 66; 4. Yaniamoto (Japonska) 41.55. Tek 10.000 m: 1. Salminen (Finska) 30:15.4; 2. Ashola (Finska) 30:15.6; 3. Isoholo (Finska; 30:20.2; 4. Murahoso (Japonska). Naši tekmovalci, ki so nastopili v izločilnih tekmovanjih, so desegli le srednje uspehe. Se najboljše se je odrezal simpatični Aleksa Kovačevič v metu krogle z 14.80. V teku na 100 m je bil v svoji grupi Bauer med zadnjimi v slabim uspehom 1L8. Tudi Mohr je pri skoku v višino močno zatajil Do predpisanega minimuma 185 cm mu je še precej manjkalo (skočil je 171). Izidi borb V predlekinovacnju na 800 m so se ponovno pokazali Američani kot resnično najboljši in naj-resnejši kandidatje za celotno prvenstvo v lahki atletiki. V treh predtekih so osvojili prva mesta samo Američani, tako da se obetajo v finalnih borbah še lepši uspehi. V prvem predteku na 800 inefrov jc zmagal zastopnik USA John Woo(lruH kot favorit v času 1:52.7. Drugi je bil Poljak Kazimir Kucharski v času 1:54.7, tretji pa Argentinec Juan Carlos An-derson v času 1:54.8. V drugem predteku jc zopet riiiagal Američan \Villiuinson v 1:53.1 pred Avstralcem Baekhousejetn in Kauadceni Edvvardsom, ki sla oba tekla le za deselinko slabše (1:53.2). Tretji predtek je nudil približno enako sliko, ker je vnovič pripadlo prvo mesto Ameriki. — Prvi Charles Christian Hornbostcl v času 1:53.2 pred Italijanom Lnmzijem, ki je veljal za favorita. Lam-z.i je tekel 1:54.1, za njim pa je bil kot tretji Anglež Maccabe v času 1:54.4. V olimpijskem polo turnirju so premagali Angleži Mehiko s 13:11. Angleži so pokazali odlično igro in so zmago zaslužili. Naš reprezentant na 800 metrov Goršek je izpadel v včerajšnjih predtekmovaiijlh z razmeroma dobrini uspehom 1:59. Njegov letošnji rekord znaša 1:57.4, torej vsekakor še vedno premalo, da bi mogel odločneje poseči v borbo med najboljšimi. Berlin, 3. avgusta. AA. (DNB) Čeprav je bil na programu danes samo met klaJiva in so zanj vršile izločilne tekme, je bilo v siadionu vseeno najmanj 30.000 gledalcev. V metu kladiva je sodelovalo 27 tekmovalcev. Od teh je vrglo kladivo predpisanih 46 m . 17, tako da bodo tekmovali dalje. Sodniški zbor ni priznal svetovnega rekorda na 100 m, ki ga je postavil včeraj ameriški tekač Ovvens z 10,2 sekunde, ker je včeraj, kot je »Slovenec« že poročal, poganjal tekače veter. Uradni izid v dviganju tovora (olimpijski tro-boj) je naslednji: 1. Tcrlazo (USA) 312.5 kg; 2, So-liman (Egipt) 305 kg. Predtek 400 m z oviremi: Prvi je prispel Ko-viez, Madžarska pred Bosmansom. Belgija. Izključena sta bila .love, Francija, in Fukuda, Japonska, startaln nista Becker, Južna Afrika in Thomoen, Danska. Kovacz je dosegel 53.7 sekunde, Bos-mans 53.8. Berlin, 3. avgusta. Ameriški črnski tekač Jesse Owens, ki je v neJeljo na predteku na 1C0 m dosegel čas 10.2 in s tem izravnal svetovni rekord, jc bi! danes v končnem tekmovanju na 100 m razo- čaran, ker je tekel »le« 10.3. Mednarodna lahko-atletska zveza njegovega nedeljskega rekorda ni priznala, ker mu je pihal veter v hrbet. Glede današnjega svojega teka je dejal časnikarjem, da mu je zelo žal, ker ni mogel uresničiti svoje namere, da ni dosegel vsaj tisti čas )Vg. 1936) Velika gospodarska m kulturna revija! Industrija - Tekstil - Obrt - Trgovina - Kmetijska razstava - PokuSn)a vin - Velika gasilska raistava ln gasilski kongres - Jadralno ln motorno letalstva - Frotl-pllnska obramba - Fllatellstlčpa razstava ln borza znamk Zgodovina - Umetnost - Socijalno skrbstvo - Tulskl Sromet - »ena v obrti - Modna revija - Akvaristična -unoerelska - Golobaraka razstava - Kongresi - Koncerti - Šport - Veaelitnl paik na rasstavliču. Mariborski otok, najlepše kopališče t Jugoslaviji... Zeleno, romantično Pohorje..-. Gostoljubni, lepi Maribor... ' Vas V&bljol Iz zakuSisja zasedan a izvršnega odbora JNS Belgrad. 3. avgusta. Na seji izvršnega odbora JNS je bilo govora tudi o tem, da se zaposli nekoliko omladincev JNS kakor tudi nekaj pristašev JNS oziroma Boška Jevtiča, ki so bili kol nezanesljivi uradniki odstranjeni iz narodne skupščine. Senator Banjanin je podvzel korake, da to izvede in da jih zaposli v senatu, kjer je že 73posl.en neki Tomo Šfirpak, ki opravlja te osebne pošle. Dne 1. t. m. je izvršni odbor JNS priredil skupno večerjo v belgrajski Jiarobrodni restavraciji. Na večerji šo bili Pera ŽjVkovič, Jovo Banjanin^dnolj TVemčtrovič,' Vaša Jovafiovič. Mitos DragnviirV+lti-san Ivančevif. dr. Kost« Kumanudi. Večeslav-Popovič, Miloš Cavdarcvič, dr, Voja Jankovi?,urLlVtf-šlav Ifanžek; 'Pavao Matica, Šukrija Karto*i«; -df. Vasa GluSiac. Ilija Mihajlovič, M. Živančeyič, dr. Ž. Popovič, Mihajio Je vtič. in Ign.iat Štcfanovič. Večerja je trajala od 21 do 2ti.30. Govorov ni bilo. Okra'na konferenca JRZ v Pta'u Ptuj, 2. avgusta. V nedeljo 2. avgusta ob 9 je bila v Ptuju okrajna konferenca JRZ za ptujski okraj, ki jo je sklicala organizacija JRZ v Ptuju. Zborovalna dvorana je bila nabito j>olna članov krajevnih odborov i7. vsega okraja. Konferenco je otvoril dr. Alojz Remec, predsednik ptujske organizacije, pozdravil vse navzoče in nato podal besedo ministru v pok. in predsedniku okrajne organizacije g. prof. Ve-senjaku iz Maribora. Gospod minister je najprej podal svoje predsedniško poročilo, nato pa je poročal o občinskih volitvah v ptujskem okraju, ki bodo konec oktobra, odnosno v začetku novembra tega leta. Posebno je polagal navzčim na srce, naj si izberejo za kandidate poštene in zanesljive ljudi, ki uživajo zaupanje prebivalstva, pri tem pa se naj čuvajo takih kandidatov, ki bi se :,aini ponujali kot eksjjonenti bivšega osovraženega režima. G. minister se je dotaknil v svojem govoru tudi gospodarskih brig našega človeka, zlasti kar se tiče izvoza naših vin in drugih pridelkov. Ostro je grajal čezmerno izdajanje dovolil za otvoritev raznih dalmatinskih kleti na škodo našega vinogradnika in vini-čarja. Na koncu so razni člani stavili jiredloge in vprašanja na govornika, ki je vsem odgovarjal 'in dajal jvojasnila. Po dveinpolurnem zborovanju je predsednik zaključil to lepo uspelo konferenco. Obisk nemških veteindustrsfcev Belgrad, 3. avgusta, m. Na inicijativo našega generalnega konzula v Diisseldorfu Dušana Panti-ča so danes prispeli semkaj iz Dii-sseldorfa in po-renjske oblasti s posebnim letalom predsednik pokrajinske vlade v Porenju dr. Schmldt, predsednik diisseldorfske občine dr. Wagenlurt, predsednik trgovinske in industrijske zbornice v Diisseldorfu inž. Zucker, predsednik iste zbornice in znani industrijalec dr. Helmuth Penzgem, predsednik koncema, ki zaposluje 175.000 delavcev, nadalje zastopnik industrijalcev Steinberg in državni svetnik van der Laen. Na letališču je goste sprejel in pozdravil občinski svetovalec Miloš Radojlovič, od nemškega poslaništva pa svetnik Stammer. Gostje so se najprej odpeljali v hotel »Srpski kralj«, popoldne pa so si ogledali mesto. Med drugim so se odpeljali tudi na nemško vojaško pokopališče, kjer ■so položili venec. Ogledali so se tudi trgovski muzej in zbornico ter druge gospodarske ustanove v Belgradu. Jutri ob pol 8 odpotujejo na Avalo in Oplenac, kjer bodo položili venec na grob pokojnemu kralju in Neznanemu vojaku. Se jutri bodo nadaljevali pot proti Čačku in Sarajevu. Iz Sarajeva bodo odšli v Dalmacijo, nalo pa preko Sušaka v Zagreb in na slovenski Bled. Nemške goste vodi po naši državi ravnatelju Putnika dr. Pcrše. * Belgrad, 3. avgusta, m. Finančn '.minister dr. Dušane Letica je na podlagi čl. 40 in 64 zakona o neposrednih davkih izdal odlok, da se čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani oprosti plačevanja pridobnine in rentnega davka. Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo in močno oblačno, v južnih Alpah nekoliko boljše vreme. Zemunska vremenska napoved: Vedro vreme, oblačno na zapadli. Dr. Korošec med gorenjskimi športniki Jesenice, dne 2. avgusta. V nedeljo popoldne se je ustavil pred športnim prostorom Gorenjca avto, iz katerega je izstopil voditelj slovenskega naroda notranji minister dr. Anton Korošec. V njegovem spremstvu so bili še okr. načelnik dr. Vrečar, predsednik apelacijskega sodišča dr. Golja, prorektor ljubljanske univerze dr. Lukman in tajnik dr. Kranjc. Četudi se je o visokem obisku že nekoliko govorilo, jeseniški športniki niso mogli verjeti, da bo njihov športni dan obiskal sam dr. Korošec, posebno še, ker so dobili nasprotno sporočilo, da je zadržan v Belgradu. V hipu se je raznesla vest o prihodu narodnega vodje, ki je bil deležen iskrenega pozdrava jeseniškega ljudstva in športnikov, ki so pričeli novo delovno dobo. Ko je notranji minister stopil na areno, je godba Krekovega prosvetnega društva zaigrala državno himno, Nato je mimo visokega gosta in pokroviteljstva prikorakala četa športnikov Gorenjca, Planine, Edinstva, Ilirije, Primorja in Bratstva. Predsednik Gorenjca je pozdravil voditelja slovenskega naroda, zastopnika pokrovitelja dr. Natlačena v osebi okr. načelnika dr. Vrečarja, univ. prof. dr. Lukmana, predsednika apel. sodišča dr. Goljo. Iz banovinskih fondov: Vsem visokim gostom so športniki priredili velike ovacije, posebno navdušen pa je bil pozdrav dr. Korošcu. Okr. načelnik je pozdravil športnike v imenu gospoda bana in v lepih besedah boiril mlado ljudstvo, da goji gimnastiko po načelu, ki velja že iz davnin: zdrav duh v zdravem telesu. Notranji minister je prisostvoval glavnemu delu športnega programa, nakar je ostal pol ure v razgovoru z gosti, da sliši o delu in življenju jeseniškega mesta. Razgovora so se udeležili še duh. svetnik g. Kastelic, predsednik Gorenjca dr. Bergelj, predsednik Aljaža geometer Mencinger, tajnik Vin-cencijeve konference kaplan Križman, zastopnik Kranjske industrijske družbe A. Kuhar, tajnik Krekovega prosvetnega društva kaplan Čampa, organizator in režiser g. Klinar, za konzorcij lista »Na mejah« g. Kavčič ter izseljenski duhovnik g. Kastelic Jože. Med drugim razgovorom je bil dr. Korošec naprošen tudi, da blagovoli sprejeti pokroviteljstvo nad proslavo 40 letnice Krekovega prosvetnega društva, ki bo istočasna manifestacija vsega katoliškega prosvetnega gibanja na Gorenjskem in izvedena v obsegu, kakršnega Jesenice še niso videle. Minister dr. Korošec je povabilo sprejel. Regulacije na Štajerskem in Koroškem V banovinskem skladu za javna dela v proračunskem letu 1936-37 je določenih skoraj 5,000.000 Din za najnujnejše regulacije, poleg te vsote pa je na razpolago še precejšen del bednostnega sklada v iste namene. Končno so pripravljeni še drugi reini dohodki. Iz obeh skladov bosta izvršila regulacije tehnični in kmetijski oddelek banske uprave, bled-nji v glavnem regulira hudournike in manjše potoke. Za brežiški okraj je namenjena iz sklada za javna dela precejšnja vsota za vzdrževanje regulacije Save. Ta dela bodo do jeseni opravljena. V celjskem okraju so s prispevki iz sklada za javna dela že začeli vzdrževati in nadaljevati regulacijo Savinje. Prav tako regulirajo že Ložn.ro v dolžini enega kilometra. V avgustu bodo začel, r regulacijo Hudinje v občini Šmarjeta, k)er bodo regulirali Hudinjo v dolžini 400 m nad mostom v Šmarjeti. Nadaljevanje ureditve Dobrmce je ze končano. , ,., . V dolnjelendavskem okraju so z velikim prispevkom iz banovinskega sklada začeli že z regulacijo Mure. Iz banovinskega bednostnega sklada je prav tako določen večji znesek za regulacijo Mure, ki se bo porabil tudi pn začetih delih. Iz istega sklada pa bo dobila vodna zadruga v l)o--lenji Lendavi prispevek za izvršitev vazmh melioracijskih del, ki bodo izpeljana v septembru, V gornjegrajskem okraju bodo s prispevkom iz (onda za javna dela v mesecu avgustu zagradib 5>a-vihjo V občini Rečica. Nadalje se z večjim prispevkom iz istega fonda že urejajo Ljubntca in solčavski hudournik, do konca proračunskega teta pa se tiodoše nadaljevale ureditve Ljubije, Ljubnice m Suhe v Kokarjih. S prispevkom iz bednostnega sklada pa se že ureja Ljubija v občini Mozirje-okolica. V laškem okraju regulirajo s prispevkom iz fonda za javna dela potok Boben v Hrastniku, v avgustu pa bodo začeli z regulacijo Trboveljsčtce. £a obe te regulaciji so določeni tudi posebni prispevki iz bednostnega sklada. V ljutomerskem okraju so že začeli s prispevkom iz fonda za javna dela regulirati Muro, ki tudi v tem okraju dokaj nagaja. V okrajih Maribor-desm in levi breg je določen večji znesek iz fonda za javna dela za regulacijo Drave, ki se bo še letos izvršila. Iz istega sklada pa se že regulira Pesnica pri Sv. Marjeti. Izvršila se je tudi že regulacija Ruškega potoka v Rušah; v občini Slovenska Bistrica pa bodo uredili tamošnje hudournike. V murskosoboškem okrajn regulirajo že Muro .s sredstvi iz fonda za javna dela. V avgustu bodo začeli na račun istega sklada regulirati Lendavo. V prevaljskem okraju bodo v kratkem začeli s precejšnjim prispevkom iz fonda za javna dela regulirati Mežo nad Guštanjem v dolžini 300 m. Hkrati se nadaljuje z ureditvijo Meže med Črno in Ko-privno, kar je potrebno zlasti zato, da se obnovi in zavaruje občinska pot. Do konca letošnjega proračunskega leta pa bo še urejena Bistrica na Muti. V ptujskem okraju je določen večji znesek za regulacijo Drave iz fonda za javna dela. V avgustu bo izvršena regulacija Grajene, deloma v Ptuju, deloma pa ob cesti Ptuj-Vurberg zato, da cesta radi voJe ne bo trpela. Iz bednostnega sklada pa so določeni prispevki za zavarovalna dela ob Dravinji, ki se bodo začela v septembru in za regulacije na Rogoznici kot nadaljevanje ureditve pri vasi Spu-hlje. Poseben prispevek pa je tudi iz tega sklada določen za regulacijo Grajene. V slovenjegraškem okraju že regulirajo na račun fonda za javna dela Mislinjo v Šmartnem pri Slovenjgradcu in ob elektrarni v Slovenjgradcu. Za ista dela je določen tudi večji prispevek iz bednostnega sklada, poleg tega pa so na razpolago potrebna sredstva za zavarovalna dela na Suhadolnici v Slovenjgradcu, ki se že izvršujejo. V konjiškem okraja regulirajo s prispevkom iz fonda za javna dela Dravinjo pod banovinskim mostom v Ločah. Za ta dela je naklonjen poseben znesek tudi iz bednostnega sklada. Prav tako je nakazan iz fonda za javna dela'potrebni znesek za ureditev Dravinje in njenih pritokov nad Slovenskimi Konjicami v občini Žreče, s čemer bodo začeli prve dni avgusta. Banska uprava je pri razdelitvi fondov glelala zlasti na to, da omogoči najprej najpotrebnejše regulacije, ki jih zlasti zahtevajo vsako leto se ponavljajoče povodnji in z njimi povzročena precejšnja škoda. V kolikor ima kak okraj manj regulacij, ima zato več cestnih del aH pa vodovodnih zgradb. Vsega hkrati itak ni mogoče popraviti, zato se tudi vsa dela niso takoj začela, pač pa se uvajajo postopno, tako, da ob koncu proračunskega leta noben okraj ne bo prikrajšan. Gasilski praznik v Krškem Rada se peni, zelo osvežufe, Izdatna pri uporabi. Krško, 3. avgusta. V nedeljo ®o praznovali krški gasilci lep jubilej svojega 65 letnega dela. Gasilci v Krškem so se s prav posebno vnemo pripravili na ta lepi jubilej, zlasti še zato, ker so prejeli prav poseben in videz dokaz priznanja za dolgoletne napore. Ker se krški gasilci dobro zavedajo, da je g. ban dr. Marko Natlačen, ki je prevzel nad lepo proslavo pokroviteljstvo in jim hkrati poklonil novo zastavo, hotel s tem dati priznaja vsemu dolenjskemu gasilstvu, so poskrbeli, da je bila ta nedelja tudi za Krško velik praznik gasilskega dela. Že zgodaj zjutraj so z budnico opozorili Krčane, ki so nato v lepem številu odšli sprejemat goste k prihodom vlakov na postajo. Ob 10 so se številni gasilci, ki so prišli tudi iz okolice, udeležili z domačini vred svete maše, nato pa je bila slavnostna seja gasilskega društva v šolski telovadnici. Ob pol 3 popoldne so se zbrali gasilci in številno prebivalstvo pred farno cerkvijo in pričakovali kuma g. bana dr. Marka Natlačena. Gasilci so z navdušenim vzklikanjem pozdravili g. bana s spremstvom, nakar so g. kum, duhovščina, zastopniki uradov in oblasti in drugih društev zasedli oder, medtem, ko so gasilci strumno postrojeni poslušali pozdrav svojega predsednika Jurčeca, ki je sporočil, kako je dobila krška gasilska četa lep prapor, ki ga ji je poklonil g. ban dr. Marko Natlačen, Godba je zaigrala molitev, nakar je g. dekan in član banskega sveta g. Anžič pred blagoslovom prapora spregovoril nekaj tehtnih besed o pomenu gasilstva za naše slovensko podeželje. Zlasti je podčrtaval važno dejstvo, da se gasilci prostovoljno in iz svobodne volje podrejajo skupnim interesom. Naj našim gasilcem tudi v bodoče ostane vzor pogumni rimski stotnik in njihov patron sv. Florjan. Z željo, da bi se tudi v bodoče krški gasilci s svojim delom izkazali vredne visokega odlikovanja, ki ga jim je dal najvišji predstavnik državne oblasti v Sloveniji, g. ban dr. Marko Natlačen, s tem, da jim je poklonil prapor, je pristopil g. dekan k blagoslovitve-nemu obredu. G. ban dr. Marko Natlačen, ki je kumoval zastavi, je nato prisrčno čestital krškim gasilcem k 65 letnemu obstoju njihovega društva in poudaril velike zasluge, ki si jih je steklo krško gasilsko društvo v dolgih letih srvojega obstoja. Ta dolga leta dokazujejo izredno moč gasilske ideje, ki se prenaša iz roda v rod, in ki najde vedno požrtvovalne pristaše, ki so tudi v naprej pripravljeni opravljati človekoljubne naloge gasilstva. S prevzemom pokroviteljstva in kumstva je prav posebno hotel poudariti važnost gasilskih načel vobče. Svojim čestitkam je pridružil iskreno željo, da bi gasilci, sledeč vzgledom svojih prednikov, tudi v bodoče vedno nesebično pomagali bližnjemu v stiski. Prapor naj jim bo simbol in izraz njihovega delov- nega programa in njihovih stremljenj. Prapor sam že s svojimi barvami opozarja na najvažnejše kreposti, ki morajo dičiti slehernega gasilca. Modra barva naj predstavlja pokornost — disciplino, brez katere si je težko zamisliti uspešno gasilsko delovanje. Smisel za disciplino naj ne širijo gasilci samo v svojem najožjem krogu in takrat, kadar so v uniformi, ampak med vsemi sloji ljudstva in ob vseh priložnostih. Saj prav discipliniran narod lahko največ doseže za svoj procvit. Bela barva znači čistost' — poštenje. Čisto in pošteno naj bo delo gasilstva in nikdar naj gasilci ne dopuste, da bi jim to belo barvo njihovega dela skalili kaki drugi vplivi, ki nikdar ne bi smeli prodreti v delo te organizacije. Rdeča barva končno znači ljubezen. Ljubezen do bližnjega je veliko gibalo gasilstva in njegova največja sila. Napis na praporu: Z vero v Boga za kralja in domovino! naj bo vodilo vsem gasilcem. Kdor bo tako ielal, kakor to zahteva od njega njegova vest, ta bo s tem tudi samo po sebi umevno izpolnjeval drugi del te zapovedi. Z željo, da bi tudi v bodočih desetletjih društvo služilo bližnjemu in s tem delalo za čast naše domovine, države in kralja, je izročil g. ban prapor predsedniku Jurčecu in zastavonoši, ki sta zastavo poljubila. Govorili so še krški župan Joško Pfeifer, ki je čestital gasilcem k lepemu priznanju, ki so ga prejeli za svoje delo. V imenu gasilske zajednice dravske banovine sta čestitala še Fr. Bule in Jevšček Karol iz Novega mesta. Kot zastopnik novomeških gasilcev je čestital Windischer Fr., v imenu trboveljskih pa Jenko. Končno se je predsednik Jurčec zahvalil g. banu za lepi prapor, nakar se je razvil mimohod pred okrajnim načelstvom. — Novi prapor ima na eni strani gasilski grb, na drugi strani pa lepo izdelano sliko gasilskega patrona sv. Flo-rijana. Je izdelan točno po predpisih za gasilske zastave. Na lepi rdeči svili ročno vezeni napisi, grb, slika, kakor tudi drugi ornamenti so mojstrsko delo vezilske delavnice Hufnagel iz Dev. Marije v Polju. ¥ Vsakemu ni mogoče iti d kopališče, vendar more vsak žrtvovati Din 100'— (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni piti mesto druge vode našo znamenito RADENSKO z rdečimi srcii NIVEA PASTA ZA ZOBE Normalna tuba Din 6'—, velika dvojna tuba Din 10'—, Delu čast! Trbovlje, 2. avgusta. S t. avgustom je bil vpokojen blagajnik trboveljske občine g. Matej A r n e j c in bo šel uživat zasluženi pokoj v Lisce pri Celju. Moramo se pri tej priliki spomniti značajne-ga moža in njegovega velikega in vztrajnega 11 letnega dela na trboveljski občini. Na zunaj sicer ni bilo tako vidno, poznajo pa ga tisti, ki so imeli kaj vpogleda v notranje poslovanje občine, kaj je g. blagajnik ustvaril s svojim strokovnim znanjem in pa s svojim doslednim in odločnim nastopom za redno in zakonito poslovanje z občinskim denarjem. Sprva je prišlo večkrat do ostrih sporov s takratnimi predstojniki občine, ki so hoteli kar po domače naprej deliti javni denar. G. Arnejc pa se je brez ozira na predstojnika držal zakonite poti in s svojo značajnostjo zmagoval in si tudi od nasprotnikov priboril spoštovanje in upoštevanje. Ker se ni dal strankarsko izrabljati in je v vsem svojem življenju ostal zvest svojemu katoliškemu prepričanju, so ga že ob neki priliki hoteli izriniti iz občine. Konec pa je bil, da so dotični sami dobili dolg nos in zleteli iz občine, g. Arnejc pa je ostal in dobil celo priznanje. Doma je g. Arnejc iz Ledenic v Rožni dolini na Koroškem iz znane naroJne rodovine. Prvi del svojega življenja je prebil v vojaški službi pri in-tendanci, deloma v ministrstvu na Dunaju, deloma v Bosni, kjer ga je dobil prevrat in je bil postavljen za likvidatorja avstrijske vojaške uprave v Mo-starju in potem vpokojen kot stotnik 1. razreda. Kot strokovnjak v upravi je prišel pred 11 leti v razrvane trboveljske razmere in uve del vzoren red v knjigovodstvo in blagajniško poslovanje. Težko bo najti takega blagajnika. Naša društva bodo pogrešala tihega dobrotnika, številni znanci pa dobrega družabnika in prijatelja, Naj dolgo let uživa v krogu svoje družine prijeten pokoj I Jubilej ge, Wessnerjeve Velikodušna, plemenita in visoko izobražena gospa Mirni Wessnerjeva praznuje te dni v polni duševni čilosti in podjetnosti svojo osemdesetletnico. Desetletja je bila nadzorovalna dama in profesorica mestne višje dekliške šole in dekliškega liceja ter vrhovna voditeljica dekliškega internata Predvsem moramo njo prištevati k utanovite-liicam teh dveh, za vzgojo slovenske ženske mladine tako važnih zavodov. S prirojeno ji inicijati-vo, organizacijskem talentu in energijo je oživo-tvorila misel slovenske višje dekliške .šole in s tem mnogim gospem najmanj dveh generacij omogočila višjo izobrazbo, širše obzorje in globlje razumevanje nalog, ki čakajo mlade žene in skrbne matere. Za to gre gospe Mimi Wessnerjevi najlepša zahvala! Tudi država je priznala njene velike zasluge za razcvit slovenske kulture in pa njeno uspešno delovanje na človekoljubnem polju ter jej podelila visok, a, ako kdaj, gotovo tu v polni meri zaslužen red. Se sedaj, ko je v visokih letih, neumorno deluje za obči blagor in zobčudovanja vredno skrbjo povsem nesebično, prožeta od čiste krščanske ljubezni do bližnjega, skuša olajšati usodo starejših gospa. V mislih imam zavetišče za starejše gospe Jozefišče v Ljubljani na Poljanski cesti, ki se je v zadnjih letih širilo in povečalo do zavidljive višine. Z vsemi temi obče koristnimi in plemenitimi deli si je jubilantka postavila spomenik, ki je Ljubljani in sploh vsej Sloveniji v čast in ponos. Iz dna srca jej želimo, da ostane našemu narodu še marsikaj let ohranjena v zadovoljstvu in zdravju, pa da z zadoščenjem gleda na plod svoje neumorne delavnosti! Hvaležna stara mati s hčerkami in vnukinjami. V Berlin in Hamburg Vozni red: Naš posebni vlak odpelje iz Ljubljane glavni kolodvor dne 5. avgusta ob 20. uri. Gorenjce, ki nameravajo vstopiti na Jesenicah prosimo, da se zb ero v tamkajšnji čakalnici II. razreda ob 9. uri. Iz Jesenic odpelje vlak ob 21.50. Prihod v Pod-rožco je od 22. 06 Odhod iz Pod-ožce ob 22.23. Prihod v Villach jc ob 22. 47, odhod od tam pa 22.51. V Spitalu smo ob 23.33, odpeljemo se pa ob 23.43. V Salzburg pridemo ob 2.28 in nadaljujemo pot proti Miinchnu ob 3.30, kamor pridemo ob 5.50. V Miinchnu izstopimo radi objavljenega programa in nadaljujemo pot šele zvečer ob 20.07 proti Berlinu. V Berlin pridemo 7. avgusta ob 6.35 zjutraj. Odhod iz Berlina v Hamburg je 9. avgusta ob 6.45, kamor dospemo ob 10.40. Iz Hamburga sc vrnemo zvečer ob 18.48 in smo v Berlinu ob 23.15, Iz Berlina se vrnemo v domovino 12. avgusta ob 21.30 ter izstopimo mimogrede še v Niirnbergu 13. avgusta ob 4.59 in se zadržimo tamkaj do 10.08, nakar odpotujemo skozi Miinchen, kamor dospemo ob 13.15 in nadaljujemo pot od tamkaj ob 13.25 v Salzburg. Prihod v Salzburg je ob 15.19, kjer zopet izstopimo. Iz Salzburga se odpeljemo proti Ljubljani ob ca 23. in pridemo v Ljubljano 14. avgusta ob ca. 6. zjutraj. Omenjamo, da so nam gornji vozni red določile železniške direkcije v Nemčiji in Avstriji. Ker nam je dovoljena polovična vožnja, kar smo na tem mestu že večkrat razglasili, prosimo, da si vsakdo na vstopni postaji kupi celo vozno karto od vstopne postaje do Jesenic državna meja in legitimacijo K 13, s katero mora vsak udeleženec iz vlaka izstopiti, ker mora prestopiti v naš posebni vlak. Med tem časom pa je tudi na vrtu hotela« Union« važen sestanek vseh udeležencev, kar smo že tudi večkrat sporočili in je objavljeno tudi v knjižici na strani 3. Naj nihče ne pozabi vzeti s seboj legitimacije, katero smo vsakemu poslali, kajti le z njo ima vstop v naš vlak itd. Naš naslov v Berlinu je: Krankenhaus Lank-witz, Viktoriastrasse No. 57. Pustite ta naslov za vsak slučaj .tudi doma. Radi nepotrebnega navala na železniške blagajne prosimo, da si nabavite vozne karte s tozadevno železniško legitimacijo že jutri dopoldne. Opozarjamo vse udeležence, da pred odhodom na pot ponovno pregledajo svojo prtljago, dalje vse papirje (legitimacija, event. potni list itd.), da doma nihče nič ne pozabi, da ne bo potem na poti težkoč. Dalje sporočamo, da posluje naša pisarna na Miklošičevi cesti 10-111. le še jutri (v sredo) do 10, dopoldne. Nadaljne informacije boste prejeli na sestanku, ki je določen. Dotlej pa na svidenja! Vodstvo. Ojačitev kranjskega vodovoda Kranjski vodovod je že več let v poletnih časih v stalni stiski radi pomanjkanja vode. Deloma jc vzrok temu to. da je iz glavne napajalne cevi, ki vodi v Kranj, napravljenih že precejšnje število odcepov, ki tako vodovodu zlasti poleti odvzemajo vodo. Ker glavna napajalna cev niti ni zadosti velika, je razumljivo, da se nateče v stolpni rezervoar v Kranju poleti premalo vode. Da bi bilo mogoče dovajati v stolpni rezervoar vodo še z druge strani, bi bilo treba, napraviti vodovodno zvezo med Voklim in Prebačevim. Ta zveza bi namreč omogočila, da bi pritekala voda v rezervoar še iz druge smeri. Za graditev te zveze bo v 6redi avgusta razpisana licitacija za dobavo polrebnih cevi, ki bodo stale okrog 133.000 din. Vodopravna obravnava za to zvezo bo prav tako v kratkem raz-isana od okrajnega načelstva v Kranju, nato pa •o ostalo delo direktno oddano. c: — Pri zaprtja, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčicec. Gorenjski fantje pri Sv• Joštu Kranj, 2 avgusta. Fantovski tabor pi Sv. Joštu je bil dan veselja za ves naš narod. Nad 500 krepkih ponosnih gorenjskih fantov se je zbralo pri Sv. Joštu, da izpriča svojo vero v Boga in da ukrepi svoj značaj. Nad 500 fantov lepe slovenske zemlje je ta dan pripelo na svoja pnsa znak slovenstva. Že na predvečer tabora se je zbralo na gori večje število fantov. Pripravili so kres in ga v pozni večerni uri zažgali, da je oznanil vsej okolici veliki dan. V cerkvi so bile pete litanije, ki jih je ojjravil domači duhovnik g. Kokalj. Po lita-nijah se je ob kresu oglasila slovenska pesem. Bilo je prav živahno tja do 11. Toda Sv. Jošt ni utihnil za dolgo, že prve ure po polnoči so pričeli prihajati fantje. Do devetih se jih je zbralo mnogo. Na prostem je bil pripravljen oltar in poleg govorniški oder okrašen z narodnimi zastavami. Mnogi od fantov ®o pristopili k sv. zakramentu. Ob 9 je stopil pred oltar duhovni vodja tabora g. Štefan Temlin. Med 6V. mašo je imel zbranim krasen cerkven govor. S svojo mogočno besedo je ovsojil srca vseh. Primerjal je današnji čas s časom ko je hodil po tej solzni dolini naš božji učitelj. Nekoč je Kristus jokal nad Jeruzalemom, ker se mu je odtujilo. In On joče danes nad slovenskim narodom, ker hoče J5TOČ odčNjega. Lažnjivi preroki hite od vasi do vasi, od hiše do hiše. Slovenski fantje so poklicani braniti narod ]>red to rdečo nevarnostjo. Navzoči bi govornika poslušali še in ke, ker so besede njegove bile tako tople in bodrilne. Med sv. mašo je bilo ljudsko petje. Omenjamo, da je g. dr. Jože Pogačnik iz Trnovega pripeljal okrog sto prosvetarjev in so istočasno imeli sv. mašo v cerkvi. Po sv. maši je predsednik fantovskih odsekov za kranjski okraj začel zborovanje. Pozdravil je navzočne fante, zastopnika fantovskih zvez g. R. Smersuja iz Ljubljane, duh. voditelja tabora g. Štefana Temlina in dr. Joža Pogačnika. Predlagal je, naj ga navzoči pooblaste, da pošlje vdanostni brzojavki notranjemu ministru g. dr. A. Korošcu in našemu nadpastirju g. dr. Gregorju Rozmanu. Brzojavki sta bili sprejeti z velikim navdušenjem in vzklikov obema ni hoteli bili konca. Na govorniški oder je stopil g. R. Smersu, ki je v krasnih besedah razložil zbranim, kakšnem mora biti fant v prosvetnem društvu. Danes ni več čas, da bi se branili sovražnih napadov, ampak moramo povsod pripraviti naše vnste za odločno ofenzivo. Naloga slovenskih fantov pa je tudi, da postanejo nosilci slov. katoliške in socialne prosvete. Se več, danes mora slovenski fant marsikje nadomestovati duhovnika, ker duhovnik težko gre izven cerkve. Katoliški fant se mora postaviti v boj vsakemu fašizmu, ki mu je država bog. Postaviti se pa mora v prvi vrsti v boj komunizmu, ki ogroža vse javno življenje, kakor dobro vidimo to danes v Španiji. Opaža sc pa, da manjka pri nas zavednosti. Moramo priznati, da naši ljudje, ko pridejo v tujino, hitro pozabijo na vero in narodnost. Zato morajo vsi naši fantje v šole prosvete, da dobijo v njih močno zavednost. Kot zavedni katoličani morajo biti pa tudi zavedni Slovenci. Kaj stori nezavednost, nam dobro kažejo zadnja leta, ko so brez-značajni Slovenci preganjali svoj narod. Danes, ko so nam j>o zaslugi dr. A. Korošca prosvetni domovi zopet odprti, stopimo v nje z novimi nalogami, začnimo študirati važno socialno vprašanje. Naš kat. fant mora biti v tem dobro poučen, če se hoče J>rav postaviti v bran komunizmu. Govornik je svoja izvajanja zaključil z mislijo: Dela, truda, žrtve in trpljenja bo treba, da bomo uspeli, da bo zastava katolištva, slovenstva in socialne pravice popolnoma zmagala. Toda vsako Vstajenje gre čez Kalvarijo! Za svoja izvajanja je bil g. govornik burno pozdravljen. Nadaljni govornik g. dr. J. Pogačnik je govoril fantom o značajnosti. Govor je bil en sam poziv _ fant bodi značajen. Dokler ima naš narod značajne fante in može, se na mni treba nikogar bati. Po govoru so tabor pozdravili posamezni odseki fantovskih društev, med njimi sledeči iz Kranja. Dola pri Ljubljani, Trnovega, Tržiča in Mavčič. Tabor je predsednik zaključil ob 11 in pozval vse navzoče, da skupno zaj>ojo »Hej Slovenci«. Po tej pesmi so fantje zapeli še svojo himno. Sv. Jošt se je pričel prazniti, po vseh jjotih pa je odmevala vesela pesem navdušenih in okrepljenih gorenjskih fantov. Pokazalo se je, da so taki tabori potrebni, ker se na njih gnii hrntAka ljubezen med fanti in poživi fantovska zavednost in značaj. Bog živil Dve avtomobilski nesreči Celje, 3. avgusta. Včeraj zjutraj je vozil avtobus izletnike na Dunaj. Ko je privozil na Križevski klanec pri Stranicah okrog ovinka, je opazil pred seboj na cesti voz premoga, ki je vozil iz Stranic v Konjice. Poleg voza je stopal posestnikov sin Edvard Bornšek iz Stranic. V tem trenotku je privozil iz Konjic voz naložen z lesom. Šofer avtobusa ni mogel pravočasno zavreti. Bornšek je skočil za voz, da bi ga zavrl, v tem hipu pa ga je že avtobus zadel in ga pritisnil ob voz s lako silo, da mu je zmečkal obe nogi in zdrobil lobanjo. Pri tem je padel voz s ceste v jarek in se razbil. Pri karambolu se je sprednji del avtobusa pokvaril, šofer je dobil lažje praske po brazu iy> po nogah, drugi potniki pa so ostali nepoškodovani. Bornška so prepeljali z osebnim avtomobilom v celsko bolnišnico, kjer so mu prvotno kljub brezupnemu stanju amputirali obe nogi. Bornšek pa je okrog 1. popoldne poškodbam podlegel. Ker izletniki niso mogli nadaljevati svojega potovanja, so se nekateri vrnili z mariborskim avtobusom v Celje, drugi pa so iz Konjic z vlakom odpotovali naprej. Maribor, 3. avgusta. Druga nesreča se je zgodila na cesti med Mariborom in Sv. Marjeto. Tovorni avto, ki je last prevoznika Jakoba Kavčiča iz Zg. Polskave, je šo-firal šofer Drago Steinbacher, poleg njega pa je sedel njegov oče. V bližini gostilni Standeker je pri-vozila na kmečkem enovprežnem vozu neka ženska od Sv. Jurija v Slov. goricah. Tik pred avtomobilom se je konj splašil, skočil na sredino ceste, pred konja pa je skočila še ženska, hoteč ga zadržati. Bila bi mrtva ženska in konj, če šofer v poslednjem hipu ne bi bil z vso silo zavrl, obenem pa naglo krenil na stran. Avto pa je pri tem vrglo s ceste ter se je prekotalil po strmini. Bil je naložen z zaboji radenske slatine, ki so pri kotaljenju štrli šoferjevo kabino. Po čudežu sta ušla šofer in njegov oče smrti ter sta dobila oba le lažje praske, ločim je avto močno razbit in poškodovan. Ko se je avto skotalil s ceste, je planila ženska na voz ter v naglem diru pognala konja proti Mariboru, ne meneč se za oba ponesrečenca, ki sta ji rešila življenje. Slovenski izseljenci iz Francije prihajajo na obisk Ljubljana, 3. avgusta. Jutri, v torek, pride ob 8.45 z jeseniškim brzo-vlakom 105 slovenskih izseljencev iz vzhodne Francije na obisk v domovino- Izseljensko skupino vodita izseljenska duhovnika gg. Grims iz Merleba-cha in Švelc iz Aumetza, Naše rojake bodo najprej sprejeli na Jesenicah, kjer delajo velike priprave za prisrčno dobrodošlico. Naša dolžnost je, da jim tudi v Ljubljani dokažemo, da se njihovega prihoda iskreno veselimo. Naj se mnogoštevilni Ljubljančani udeleže sprejema na kolodvoru, da bo pozdrav slovenske prestolice topel. Koledar Torek. 4. avgusta: Dominik (Vladimil), spozn. Osebne vesti — Minister za gradbe dr. Kožul je davi obiskal Ljubljano ter je bil na banski upravi delj časa v razgovoru z g. banom dr. Natlačenom. Novi grobovi -f Ivan Hieng. V ponedeljek je izdihnil v Ljubljani podravnatelj Kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani g. Ivan Hieng. Blagega pokojnika, ki je sin znane ljubljanske rodbine, bodo pokopali v sredo 5. t. m. ob 5 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Žalujoči gospej vdovi ter obemo sinovoma, kakor tudi drugim sorodnikom, izrekamo iskreno sožalje. Pokojniku naj sveti večna luč! vodil, kako ji je ravnati s sadjem in zelenjavo pre j vkuhavanjem, kako pripravi sadje in zelenjavo za konserviranje, kako ji je ravnati s posodo za vku-havanje, ssteklenicami itd. V knjigi dobi navodila, kako pridelujemo razne sadne mezge, marmelade, sadni sir, sadne sokove, brezalkoholne pijače. Drugi del govori o konserviranju zelenjave v kisu ali slanici, o konserviranju s sterilizacijo in neproduš-nim zapiranjem v steklenicah ter sušenjem zele-njadi in sadja. Knjiga obsega 100 strani besedila, ima nad 90 slik in več barvastih prilog ter stane nevezana Din 24, vezana Din 32. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Knjigo toplo priporočamo vsem gospodinjam, gdč. pomočnicam in kuharicam. CATESKE TOPLICE Najbolj vroči |54° C) radioaktivni vrelec v dravski banovini. Krasni uspehi zoper reumo, išias, otrpelost, želodčne in ženske bolezni. Odprte od 1. V, do 30. IX. V pred- in po-sezom zdravljenje 10 dni Din 600'—, 20 dni Din 1100'— (stanovanje, hrana, kopel, zdravniški pregled, vožnja, takse). — Zel postaja Brežice in Dobova. Prospekte pošlie Uprava Čateških toplic. — Da boste stalno zdravi, |e potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznini ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi sečni kislini ' in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostmi I svežost. | — 9. avgusta celodnevni avtoizlet t toplice j Dobrno in Rogaško Slatino s prehrano 135 Din. i Prijave: Izletna pisarna Okorn, Ljubljana, h-de^ Slrn, tel. 26-45. Na tisoje si "je ~re311stajo v hiši agilneg^ člana in samarija-na g. Ulricha. □ Obrtno nadaljevalna šola v Mariboru je začela z vpisovanjem za šolsko leto 1936-37, odziv vajencev in vajenk pa je tako slab, da mora šola delodajalce še enkrat opozoriti na njihovo dolžnost po zakonu o obrtih, da svoje vajence pravočasno prijavijo za vpis. □ Pef strelov na brunitelja. V bolnišnico so pripeljali vsega prestreljenega 24 letnega Andreja Babiča iz Loke pri Rušah. V nedeljo je pri pretepu hotol braniti svojega prijatelja, pa ie eden od napadalcev nanj jietkrat ustrelil. Dobil je dva strela v levo roko, tretjega pa v križ. □ Idrijčani! V soboto 8. t. m. ob 19 sestanek mariborskih »Idrijčanov« v gostilni Božiček na Meljski cesti. V nedeljo na povabilo g Šinkovca izlet v Št. Lenart v Slov goricah. Prijave za izlet sprejema g. Božiček na Meljski cesti. □ Nova lekarna. Na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste je otvoril g. mag ph. Franc Rems novo lekarno Pri sv. Roku-c. □ Zadnja dela razpisana. Odbor za zgradbo niagdalenske šole je odobril zadnje načrte za notranjo šolsko opremo, ter se bodo tudi ta dela te dni oddala. □ Izlet v Marijino Celje priredi >Putnik« v Mariboru z avtokarom 18. in 19. t m. □ Potnikom, ki potujejo v Avstrijo, priporočamo, da si nabavijo avstrijski turistični vizum že dan pred jx)tovanjem pri avstrijski policijski ekspozituri na glavnem kolodvoru v Mariboru, ker povzroča izdajanje vizumov v vlaku stalne zamude. □ Nadzorstvo rejencev. V Mariboru stanujoči redniki, ki imajo otroke v oskrbi proti plačilu (ne od mestne občine), se pozivajo, da tekom 8 dni prijavijo svoje rejence socialnopolitičnemu uradu. □ Carinski dohodki v juliju so znašali 0 milijonov 124.485 Din, od tega od izvoza samo (5709. Depoziti so znašali 1,000.3*27 Din. □ Celjani študirajo MP. Te dni se je mudil v Mariboru odjioslanec celjskega ebčinskega »veta prof. Hitenc ter je proučeval ustroj organizacije Mestnih podjetij. □ SSK Maraton, težkoatletska sekcija. Drevi ob 20 obvezen sestanek vseh atletov — Načelnik. □ Lepa cena za dobro blago. Banovina je kupila pri premovanju konj v št. Lenartu v Slovenskih goricah dveletnega žrebca kmečke reje za 12.000' Din. U Razid mesarske godbe. Pred nekaj leti ustanovljena godba mesarskih ooniočnikov v Mariboru se je sedaj razšla. □ Dva kolesarja pod avtom. Na Slemenu pri Selnici je zavozil neki avtomobilist od zadaj v jx>-sestnika Ivana šantla iž Slemena, ki še je peljal na kolesu, ter ga težje poškodoval. — Pri Kamnici se je zaletel krojaški vajenec Frane Žnidar iz Selnice, ki je izgubil oblast nad kolesom, v neki osebni avto ter obležal s hudimi poškodbami. □ Kaj jc danes na Mariborskem tednu? Ob 20.30 koncert narodnih pesmi v mestnem parku. Izvajajo združeni moški zbori Ipavčeve pevske žu-pe, dirigent prof. Vasilij Mirk. — Od 21.30 do 22 promenadni koncert na razstavišču. □ Za predstavo »Slehernika« se delajo velike priprave, veliko pa je tudi zanimnje med meščani in okoličani. Gotovo bo obisk predstave v Ljud- skem vrtu rekorden. Vstopnice bo kmalu dobiti v predprodaji. □ Higijensko mleko na Mariborskem tednu. Mleko je eno najboljših in najcenejše živilo in vendar ga dovolj ne cenimo. Zlasti tekstilno delavstvo, ki je iz|K>stavljeno tolikim nevarnostim, posebno tuberkulozi, bi moralo mleko bolj ceniti. To je opaziti tudi na Mariborskem tednu, kjer točijo higijensko pitno mleko, vidimo pa pred točilnico samo tujce inozenice, ki znajo ceniti krepilno pijačo, dočim se domačini skoraj za mleko ne zmenijo. — Učimo se od tujcev! □ Ko so ljudje na letovišču ... Upokojeni poštni uradnik g. Ferdo Karis se nahaja s svojo soprogo v Radencih na letovišču. V nedeljo pa so mu njegovo stanovanje v Mariboru obiskali vlomilci ter mu ga vsega pretaknili in premetali. 1 □ Dr. Rudolf Lovrec ne ordinira do 20. avgusta. Celie & Iz duhovniških krogov. Mestni kaplan g. dr, Maksimiljan Držečnik je premeščen v Maribor za prefekta v Dijaško semenišče, v Celje pa pride za kaplana g. Lupše Martin, kaplan v Škalah. & Smrtna kosa. Na Hribu sv. Jožefa št. 3, je umrla gospa Marija Zakotnik, vdova po poštnem poduradniku, stara 71 let. Pogreb je bil včeraj ob 5. popoldne iz mrtvašnice okoliškega pokopališča. Pokojnaci naj sveti večna luč, žalujočim ostalim pa izrekamo svoje sožalje. 0 Delavstvo pri regulaciji Savinje v Tremer-jih je mirno. Brezposelnih, ki bi radi prišli 'io zaslužka se oglaša vedno več, včeraj je čakalo na delo kakih 100 delavcev. Ker še podjetnik ni dobil potrebnega orodja, predvsem bagerja, pridejo v poštev za sprejem v delo le najpotrebnejši brezposelni. Bager in drugo orodje prispe najbrže že v četrtek alt petek, nakar se bo število zaposlenih delavcev kmalu pomnožilo. 0 Nesreča ne počiva. 29-letni mesar Dupelnik Ivan z Dobrne je 1. t. m. hotel dvigniti z voza vrečo, pri tem pa je padel in si izpahnil desno nogo. — Ocvirk Jožefa, 5-letna hči železniškega služitelja iz Bezovja pri Sv. Juriju ob j. ž., je 'loma padla po stopnicah in si pregriznila jezik. — Krašek Mira, odvetniška uradnica iz Laškega, stara 20 let, se je 1. t, m. ob 8. zjutraj peljala s kolesom; pri Kapucinskem mostu ji je privozil nasproti neki kolesar, ki je trčil v njeno kolo. Kraškova je pri tem tako nesrečno padla, da si je zlomila desno ključnico. — Weisenbach Ignac, 34-letni zidar iz Prelske pri Velenju je padel 31. julija na podu nad hlevom in si zlomil levo roko pod ramo. — Pustoslemšek Franc, 32-letni drvar v Marijinem dvoru pri Nazarju, je pri sekanju plohov padel na sekiro in si prerezal trebuh. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. Ptuj Komorni večer bo v sredo zvečer v Mestnem gledališču. Nastopili bodo: tenorist Slavko Lukman, član ljubljanske opere, Bori$ Pilato, član baleta gra-ške opere, vilionist Herman Groeger in pianist Hubert Ankerst. Skofia Loka Obrtnoindustrijska razstava bo v ogled vsem, ki so jo, posebno pa oniin, ki jo še niso obiskali, samo še štirinajst dni. Kot se je izrazilo več znamenitih osebnosti, je razstava zelo okusno razvrščena in nudi torej slehernemu kos užitka,,,. Letovišfarjev je letos v našem mestu š«slpre-cej in so na stanovanjih pri privatnikih, kakor tudi v tukajšnjem uršulinskem samostanu. Kgfj je videti jim zelo prija gorenjski zrak, posebnb so pa navdušeni nad ugodno kopalno sezono in raznimi izleti, ki jih nudi v bogati meri okolica Loke. Oporni zid ob Selščici na poti v Vincarje jirav lej>o napreduje. Sedaj se že natanko vidi kakšno lice bo dobila z novim zidom starodavna in zelo čislana promenadna pot v Vincarje. — Oporni zid nameravajo tudi zgraditi ob Poljanščici in sicer malo na Sovodnjem, kjer je voda ob povodnji 1926 leta odnesla mnogo rodovitne zemlje. V to svrho bo tudi ogled za oporni zid in sicer 3. avgusta na licu mesta, h kateremu naj pridejo vsi, ki jim je pri srcu prospeh in olepšava mesta kakor luili okolice. Poslopje okr.načelstva na Žabjeku Ljubljana, 3 avgusta- Poslopje okr. načelstva Ljubljana -okolica spada menda med najobupnejša uradna poslopja v Ljubljani. Ze po poklicu, ki obdaja posebno prosvetne oddelke, bi človek sodil, da so tam zapori, ker so tudi res bili. Ce pa pogleda v poslopje samo, pa se mora človek čuditi, da se sploh najdejo ljudje, ki morejo zdravi vzdrževati v poslopju po več let. Poslopje na vodnih izvirkih Poslopje stoji na vodnih izvirkih, vmes pa se pretakajo vodne žile, ki izvirajo pod gradom. Iz mlak, ki se zbirajo pod poslopjem, pronica voda po zidovju navzgor, vlaga prihaja po stenah v nadstropje. Poslopje samo je grajeno iz golovške-ga kamna, ki je zelo sprejemljiv za vodo, ter vpija vlago bolj kakor navadno kamenje. Kako se voda po zidovju naravnost pretaka, je najboljši dokaz v tem, da imajo v kleti narejene ob stenah posebne žlebove, da voda, ki prihaja od sten, ne zbira E o kleteh, marveč da se odteka po omenjenih žle-ovih. Takšne so pisarne ... Pisarne so že same na sebi izredno ozke in razmeroma temne. Nekater sobe leže tako. da v nje ne pogleda nikdar noben solnčni žarek. V eni taki ozki temni sobi sede n- pr. štirje referenti, ki morajo delati v takih nezdravih razmerah po cele dneve. Zopet so tri nadaljne sobe, v katerih sedi sključenih nad akti in ob pisalnih strojih nič več in nič manj kakor 22 nameščencev, ln, kar je najhujše: vsaj do 2 m visoko so stene popolnoma skrušene, omet odpada, pod njim pa pronica vlaga. Sedaj poleti imajo noč in dan odprta okna. ali bolje rečeno okna, ker je navado v vsaki sobi le eno okno; naravnost obupno pa je v takih pisarnah v času, ko morajo okna zapirati. Pa tudi tedaj, kadar so okna odprta, so trcbščinc, tapetniki, mesar, potrebščine, kurivo in suho roba, z lesom, menjalnice, kino r>odjetia, časopisi, vsakovrstna podjetja, 1/12, in sicer: plakafcriji, izdcl. gorčice, igralnih miz, pralnicc-likalnicc, čistilnice, najemniki hlevov, kopirni zavodi, stražarski zavodi, peskokopi, garderobe, tiskarne, gramozne jame, klišarnc, kemotehn. izdelki, reklamna podjetja, šoferske šole, pogrebni zavodi. Seznami davčnih zavezancev teh strok so razgrnjeni na vpogled v pisarni mestnega poglavarstva, Mestni trg 27-111, soba 47, od 3. do 10. avgusta t. 1. Tarifni odbor ie svoje delo končal Na sobotni seji, s katero je bilo delo tarifnega odbora po tridnevnem zasedanju v Zagrebu končano, jc bilo za javnosti izdano sledeče obvestilo: »Ožiii redakcijski odbor tarifnega odbora ie predložil plcrmrmi tarifnega odbora vprašanja, ki so se obravnavala na zasedanju v Sarajevu in na sejah v Zagrebu. Dneven red ie bil sledeči: 1. kmetijska produkcija, 2. lesna industrija, 3. gradbena industrija in 4. cventuatnosti. Vsa ta vprašanja so bila izročena zastopnikom železniške uprave in v njih so bile razložene želje gospodarskih krogov in zastopnikov tarifnega odbora, ki zahtevajo, da sc njihovim zahtevam ugodi. Tarifni odbor jc izrazil ! željo da bi sc prihodnja seja vršila koncem lela in da bi na tej seji pravni referent predložil vprašanje raznih gospodarskih panog kakor ludi reformo blagovne tarife.« Kakor sc sliši, je tarifni odbor v načelu sprejel vse predloge glede znižanja blagovne tarife, za žito, sadje, moko, les in gradbeni materija!, katere predloge so stavile posamezne skupine članov tarifnega odbora in predstavniki gospodarskih panog. Kot izgleda, se bo znižala cela vrsla blagovnih tarif za kmetijske in industrijske produkte. Da sc tarifa zn stavbno industrijo podrobneje prouči, izgleda, da bi bil potreben še en sestanek tarifnega odbora in jc v tem pogledu žc stavljen ministrstvu predlog. Narodni dohodek v Zedinjenih državah raste Po pravkar objavljenih podatkih sc ic v I. 1935 narodni dohodek v Sever no-ameriških Zedinjenih državah zvišal za 4 milijarde dolarjev. Izboljšanje gospodarstva ne prihaja toliko do izraza v absolutnem zvišanju dohodkov, kolikor v zmanjšanju razlike med »produciranim« in »izplačanim« dohodkom. Ta razlika med eno in drugo vrsto dohodkov pomeni, koliko jc bila poraba ozi-| roma koliko jc znašal prirastek kapitala. Poraba kpitala je znašala I. 1932 9 milijard dolarjev in jc padla I. 1923 na 3.2 milijarde, I. 1934 na 1.8 in v 1. 1935 jc znašala samo šc 0.6 milijarde. To zmanj- Pri izplačanem dohodku je najbolj narastel dohodek od dela, ki jc znašal lansko leto 36 milijard, dohodek od obresti in dividend ie od I. 1932 celo padel in jc znaal I. 1935 7.3 milijarde. Dohodek podjetnikov se je izboljšali, lansko leto je znašal 8.7 milijarde. Če primerjamo »producirani« dohodek po Posameznih panogah, vidimo največje izboljšanje pri predelujoči industriji. Nien dohodek se je od 5.6 milijard v I. 1932 povišal na 11.3 milijard v 1. 1935. Izboljšanje ie tudi pri kmetijstvu, ki je doseglo v 1. 1935 4.8 milijarde, pri gradbeni industriji trgovini in rudarstvu. Letni dohodek je povprečno na delavca znašal 1117 dolarjev proti 1024 v I. 1934 in 929 v letu 1933 Povprečni dohodek nameščencev s stalno plačo jc narastel od 2019 dolarjev v 1. 1934 na 2080 v 1. 1935. * Vprašanje kmečkih dolgov pred rešitvijo. Kot poroča »lugoslovcnski kurir«, je Narodna banka končala zbiranje podatkov o kmečkih dolgovih, ki se je pričelo 30. aprila t. 1. Ko sc bo vrnil predsednik vlade v BeJgrad, mu bodo predloženi v proučavanie tozadevni elaborati, nakar se bo vršila konferenca vlade in prizadeiih. Medtem pa bo Narodna banka sklicala nekakšno konferenco zastopnikov bank, da bo vlada spoznala njihovo stališče v tem vprašonju. Pred ukinitvijo prisilne uprave pri Našički d. d. Svoj čas smo poročali, da ic bila na predlog erarja uvedena prisilno uprava nad Našičko lo-varno tanina in parno žago d. d. zaradi izterjanja zaostalih davkov. Kot sc sedaj poroča, je prišlo do sporazuma glede odplačila zneska 46 milijonov Din, kolikor znaša diolg Našičke proti erarju. Znaten del dolga bo takoj plačan v gotovini, ostanek se pa bo moral odplačati v gotovem roku. Pripominjamo, da je znesek, ki se sedaj navaja kol dolg Našičke državi, znatno manjši kot Da se ie prvotno trdilo. Po prvih vesteh naj bi ta dolg znašal približno 120 milijonov Din. Dobave. Mašinsko odclenjc direkcije dTŽ. žel. v Ljubljani sprejema do 3. avg. ponudbe za dobavo 25 ton negašenega aorta. Gradbeni odd. pa do 4. avg. ponudbe za dobavo 35.000 kom. zidne opeke novega formata, telefonskega kabla, kabelskih končnikov, klicnih palcev, dvožilnega svinčenega kabla in kotnih koles. Direkcija državnega rudnika v Velenju sptc-iema do 5. avg. ponudbe za dobavo raznih žag, svedrov, skobličev itd., raznih želznih plošč, raznega elekti ičnega materijala, električnih žarnic, odtočnih cevi in strešnih žlebov', raznih desk in štafelnov, 35 m3 bukovega oglja, 10.000 kg port-land cementa, trde gume, 2000 kg transformatorskega olja, zaščitnih naočnikov, stekel in usnjenih protiplinskih mask. Licitacije. Nakup sena, slame in ovsa za vojaštvo se bo vršil za Slov. Bistrico po voiaški komisiji pri inlendantskcm skladišču v Mariboru. Dne 3. avgusta se vrši pri garnizonski upravi v Ljubljani zaključna pogodba za oddajo prodaje pevica (burek) po vojašnicah v Ljubljani, in dne 4. avgusta za prodajo sladkornih proizvodom. Dne 14. avgusta sc vrši pri Dravski radionici v Ljubljani ofertalna licitacija za dobavo raznega lesa. Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOl na razpolago. Borza Denar 3. avgusta 1936. Razen Pariza, ki je popustil, in Curiha, ki je nespremenjen, so vsi devizni tečaji na ljubljanski borzi nekoliko popustili. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi popustil na 8.60—8.70. na zagrebški je notiral 8.50—8.65 (8.60), na belgrajski pa 8.51-8.64. Grški boni so na zagrebški borzi notiraii 28.75 bi., na belgrajski pa 28.40—29.10. Angle-ški funt je notiral nespremenjeno, in sicer na ljubljanski borzi 238 den., 235.50 bi., na zagrebški 237.20--238.80 (238), na belgrajski borzi pa je notiral 237.20—238.80. Španska pezeta je na zagrebški borzi notirala nespremenjeno 5.95—6.05 (6). Nemški klirinški čeki so na ljubljanski bor/.i notiraii 13.60—13.80, na zaerebški 13.545—13.715 (13.645), za konec avgust 13.445-13.645 (13.545), za sredo septembra 13.45—13.65 (13.55), za konec septembra 13.43—13.63 (13.53). na belgrajski borzi so klirinški čeki notiraii 13.5325-13.7325. Italijanske klirinške nakaznice so v Zagrebu notirale 320 bi., v Belgradu pa 316.80—319.20. Kulturni obzornik Nova odkritja v Atenah Po velikih odkritjih grške umetnosti, katera so se zvršila v 19. stoletju v Atenah, je to mesto začasno stopilo v ozadje in prepustilo prvenstvo drugim najdiščem. S poglobitvijo arheološke vedo sc je delo usmerilo bolj in bolj na raziskavanjc raznih specijalnih znanstvenih vprašanj, ki pa pri popularnosti vede« nič ne štejejo. Med zelo važnimi nalogami zadnjega časa nahajamo n. pr. že to, kako ohraniti atensko Akropolo, to punčico grške umetnosti, pred razpadom .Kajti spomeniki, dvignjeni na svetli dan, s tem še niso zavarovani pred škodami, temveč šele prav izpostavljeni zobu časa in da se atenska okroftola ohrani, za to ne bo noben trud premajhen. Glede izkopavanj samih bi bilo poslednji čas v Atenah dokaj tiho, če ne bi Ameriška šola za klasične študije v Atenah« zadnjih šesl let redno delala na terenu. Svoje raziskavanjc jo šola pod vodstvom profesorja Theodore Leslie Shera jx>-svetila zgodovini atenske Agosa, trga, ki leži med Tezoionom in Akropolo. Po jKidatkih, ki jih črpamo iz poročil imenovanega znanstvenika v The lltustrated London Nevvs 1. 1934, 1935 in 1936, je šola v šestih letih prekoj>ala in jirenesta zgolj materijala 140.000 ton, kar je impozantna številka. Delo bo dovršila v štirih nadaljnjih kampanjah. Samo na|>isov so našli 4300, svelilk 2600, 800 kosov skulpture, 60.000 novcev itd., nepregledna pa je množina keramike, ki pripada najrazličnejšim dobam grške umetnosti in kaže tudi popolnoma nove poglede na zgodovino grške umetnosti in življenja v Atenah samih. Naš namen ni, da natančno |v>ročamo o jk»-sameznostih ameriškega izkopavanja, ker to ne bi bilo mogoče. Omeniti hočemo samo glavne najdbe letošnjega leta, ki jih je v julijski številki (18. julija) imenovane ilustrirane revije na kratko objavil vodja ekspedicije, Sheas. So lo tudi take najdbe, da bodo zbudile interes širših krogov. V neki cisterni, vsekani v skalo pod Tezei-onom (teinpel boga Tezeja), so našli bronast ščit, čigar rob je okrašen z risanimi motivi; na konveksni strani ščita ni nikakega okrasa, pač pa se tam nahaja napis, ki pravi, da so Atenci podarili ščit kot trofejo, ki so jo ugrabili Lakedemoncem pri Pilosu 1. 424. Po Thukididu (znanem grškem zgodovinarju 5. stol.) so ugrabljene ščite Atenci obesili v Pisani dvorani Stva Poikile in tam jih je videl tudi znameniti periegel Paresanias v 2. stoletju [x> Kr. Pred koncem 4. stol. po Kr. pa je eden izmed teh ščitov, to je letos najdeni, po neznanem naključju prišel v vodnjak, kar pa je bilo za znanost dobro. Kajti ta ščit sedaj nazorno osvetljuje in potrjuje pravilnost Thukididovega literarnega sporočila o boju med Atenci in Špartanci. Druga važna najdba tega leta jc kos podstavka, na kateri je stala vsem znana skupina >1 lar-modij in Aristogeiston, morilca tiranov«. L. 510 pr. Kr. je napravil to skupino kipar Antenor v še antičnem stilu. Oh času perzijskih vojsk jc pa Kserkscs delo kot plen odpeljal s seboj in zaradi tega so Atenci 1. 437 veleli kiparju Kritiosu napraviti novo skupino. Za časa Pausanija (2. stol. po Kr.) pa sla stali na Orhestri na Agora olje skupini, kajti vrnila se je iz Perzije ludi Antenor-jeva. Na |W)dstavku se je nahajal epigram sestoječ iz dveh distihov in konci teh dislihov se nahajajo na letos najdenem kosu baze. Izpopolnjeni z nekimi verzi Simonidesa pravijo, da je zasijalo Atencem solnce, ko sta Harmodij in Aristogeiston umorila tirane. Iz Shearovega j>oročila ni razvidno, ali spada najdeni kos k Anternorjevi ali h Kritiosevi grupi: po črkah (starejši atiški alfabet), bi sc človek odločil :'.s prvo. Tretja znamenita najdba tega leta je podstavek z novo signaturo (umetniškim podpisom) slavnega grškega kiparja Praksitelesa. Ime sc nahaja pod besedilom, v katerem je zapisano, da Kleio-krakteia, hči Polieukta Teithrazijca, in žena Spnr-dija, daruje kijiarskc podobe, statue boginje De-metre in Kore (Persefone), daruje pač boginji Demetri. Vedno pričujoči Pausanias tudi v tem primeru pomaga arheologom s svojim neprecenljivim potopisom po Grčiji. On prijioveduje namreč, da so stali blizu templa Demetre kipi De-inetre in lakta, na|>is v zidu templa pa je imenoval kot avtorja kipov Praksitela. Arheologi domnevajo sedaj, da se je v sulanski vojni prava liaza z napisom izgubita, nekdo pa je njen napis v arhaičnih črkah prepisal na zid in tega je Pausanias čital. Zdaj pa se je po njih mnenju našel izvirni podstavek. Napis prinaša nove podatke o rodbini Polieukta, je pa važen posebno tudi zaradi nove signature PrBksitelesa. Ce bi se posrečilo dognati z gotovostjo, da je nedavno na Agora najdena slonokoščena sohica Apolona, ki je bila vsa zdrobljena, istotako Praksitelovo delo, nam je t rt umetnik postal kar za dva dragocena podatka bližji. Izmed ostalih plastičnih najdb tega leta zbujata |x>zomost še fragment nagrobne štele iz pen-leliškega marmorja, predstavljajoč bradatega moža Athenoklesa, ki je bil glasom napisa lam zakopan. Naj>is je iz zač. 4. stol. pr. Kr. Nič manj pa ni zanimiva statua nekega uradnika v naravni veličini iz poznoantičnega časa, verjetno že iz bizantinske periode. Slika, ki jo je o grški kulturi dala lopata, še dolgo ni zaključena, kajti kot vidimo, krijejo he-tenska tla še mnogo mnogo zakladov in doslej po-|K>lnoma nepoznanih virov za spoznanje grške antike. To velja tudi za Atene, čeprav bi človek mislit, da je že vse dognano. R- L. L j n b I j a n a. — Tečaji * primom Amsterdam 100 h. gold.....2967.43—2982.03 Berlin 100 mark...... 1754.91—1768.78 Bruselj 100 belg....... 735.61— 740.67 Curih 100 frankov...... 1424.32—1431.2» London 1 funt.......218.55— '220 60 Newyork 100 dolarjev ..... 4329.66 4865.1)8 Parit 100 frankov...... 287.71— 289.15 Praga 100 kron....... 180.47— 181.58 Skupni promet na zagrebški borzi brez kompenzacij 1,615.861 Din. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.2075, lx>ndon 15.365, Newyork 306.5, Bruselj 51.675, Milan 24.20, Amsterdam 208.15, Berlin 123.40, Dunaj 57.20, Slockholm 79.20, Oslo 77.20. Kopenhagen 68.525, Praga 12.(58, Varšava 57.60, Budimpešta 61. Atene 2.90. Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.775, Bue-nos-Aires 0.845. Vrerlnosfni papirji Ljubljana: 7% invest. posojilo 83 85. nsriirji 48—49, vojna škoda promptna 362—365, begluške obveznice 66 -68. 8% Blerovo posojilo 83- 85. 7% Blerovo posojilo 73—74, 7% posojilo Drž. hip. banke 85—87, Trboveljska 130 den. Zagreb. Državni papirji: 7 % invest. posojilo 83 den., begluške obveznice 66 den.. 8% Blerovo posojilo 88—84, 7% Blerovo posojilo 73.50 do 73.75 (73.50). 7% posojilo Drž. hip. banke 80 87, 7% stal), posojilo 83—83.25 (83). — Delnice: Priv. agrarna banka 230.50—232 (231), Trboveljska 130 den., Isis 25 den., Osj. sladk. tov. 135 1)1., Hagusea 160 den. Belgrad. Državni papirji: 7% invest. j)osojilo 84 den., agrarji 48—48.50, vojna škoda promptna 364—365 (364 50—365), 1% slab. posojilo 83 den., begluške obveznice 68.85 -69 (69), 7% Blerovo jio-sojilo 73.50 - 73.75. — Delnice: Narodna banka 6240 den., Priv. agrarna banka 232—233 (232.5»), Žitni trs Nori Sad. Oves: bački. sremski novi 82.50 do 85. — Koruza: bačka, sremska, bannškn !>t do 96: bačka, ladja Tisa in Dunav 95 -97. — Otrobi: bački, sremski, banaški, juta vreče, 72 do 74. — Vse ostalo neizpremenjeno. — Tendenca mirna. — Promet srednji. Pri slabem teka, zapeki v črevšh. poživi čaša naravne Franz-Josefove ' grenke vod« pokvarjeno prebavo in či«ti črevesni kanaL Hec. po mlin. toc. pol in nar. *dr. S-br. ISMft, S». V. ». Naznanila Ljubljana I Dekliški krožek prosvete mesto Ljubljana ima drcvi ob fl skupni sestanek. V lepem vremenu ivprehod. Pridite pol m«! milno! Aočno sluibo imajn lekarne, tir. Kmet T.vrševa »1; mr Tmkoo/.j' ded., Mostni trg 1 in nit'. 1'slar, Se-lomburgva nI. 7. Radio Programi Radio Ljubljana i Torek. t. ai pusta: RnpnHlucirano postni 7.h ples — poviskn joi7.7, skupine 12.1.1 Poročila, vreme J:|.IK1 Cas ,s|Mired, obvestilu 13.13 Mandoline v kvartetu in orkestrih (ploSče) 11.00 Vreme, borza 19.00 Cas, vreme, poročila, »porod, obvestila 19.30 Nar. ura: Naša ravtni.ua in njeni ljudje (Petrovi«; m Be.lgru.dii 19 ,">0 Operni /.bori (plošče) 2(1.10 Tkalstvo in njegova igtnlo-vina (g. pror. Kritine 1'engov) 20.30 Prenos simfoničnega koneerla i7. Dobrne: Wo1kt, Moznrl. ('n ikovsk i. Solili: Slavko Korošec. Dirigent: Anton NclTal '.rj.lt*I ("'as .vreme, iestra. OuaiJ (j 'U-U I ^.IJJV . , . rt.pUJUt ItfOO Par podgan ima v 14 letih milijon potomcev. V Kaliforniji uporabljajo koščice breskev za kurivo. Vožnjo z avtom priporočajo ljudem, ki ne morejo spati in ki so živčno razdrapani. Pes more stradati 4 do 6 tednov, konj 3 ledne, če dobi kaj vode vmes. SlavEkovo petje je slišati delj ko kilometer daleč. Prvi papirnati denar so bili 1. 1664. izdani »listki za prevoz« v Stockholmu. Trije do štirje otroci enega zakonskega para in 21 rojstev na leto na vsakih 1000 prebivalcev: to je najmanjše število otrok, da more kak narod obstojati. »Beži, beži — morda pa še ni zadosti na-gačenk »Natakar, danes pa nekaj, česar nisem še nikoli imel!« »Izvrstno, jxav danes imamo možgane v omaki!« Prihod francoskega moštva na olimpijado, — Na vožnji skozi Berlin ie prebivalstvo navdušeno pozdravljalo francosko moštvo. Zaradi pika strupenih kač umrje 1 do 10 odstotkov ljudi; od gadovega pika — 2 odstotka. Drugi ozdravijo Gost: »Odkloj se pa pravi pri tej gostilni »Pri biku«?« Natakar: »Odikar jo je prevzel novi gospodar!« Slavospevi narodov (Narodne himne na olimpijadi) Deset minut pred Madridom (K bojem za Madrid) Siromašno drdra vlak po brezupni Kastiliji. Skozi odprla okna pihlja hladen vetrc, ki je poln dima in premogovega prahu. Dve mladi Španki, ki se vračata s San Sebastiana, čebljata in me z majhnimi opazkami zabavata. Zunaj ni videti ničesar drugega ko pusto planoto, ki te spominja severnoafriške planote. Napoleon je pravilno presodil, ko je dejal, da se Afrika začenja že za — Pireneji. Burgos, Valladolid, Escorial. Cez deset minut bomo v Madridu. A kje je Madrid? Čudovito! Niti najmanj ni videti, da bi se bližali velikemu mestu. Le kje so tista običajna predmestja in vrste črnih barak in hiš, ki s svojih železnih balkonov pozdravljajo potnika z umazanim perilom? Madrida ni nikjer videti. Iznenada pa — oster ovinek, rezek žvižg lokomotive in na oguljeni, izsušeni višini se prikaže vrsta blesteče se belih hiš, ki se nej>osredno vzdignejo iz jookrajine in se odražajo z večernega nebesa. Tu se začenja in tu se konča Madrid! — Čudovit, neprijazen utis. Poznam le še eno mesto, ki me je prav tako presenetilo in ki prav tako kar šine iz puščobne pokrajine: to je Constantine v Alžeriji, starodavna Cyrta, ki sta se zanjo prič-kala Hanibal in Masinisa v Rimu. Na škrbinastih čereh je Constantine nabodena in gleda v vrtoglave prepade kotlin in kar plane potniku v oči,-ico zavije mimo vogala. Vlak zdrdra čez most, ki pod njim reka Man-zanarez odplavlja svoje votle v zanemarjeni Ljudski vrt. Vrtiljaki, zaprašeni nedeljski ljudje, zvoki lajne šinejo mimo in nato se vlak ustavi: severni kolodvor! — Niti deset minut ni trajalo, pa sem spolzel z nekakšne saharske planote v evropsko glavno mesto, ki je umazano in okrašeno, ki je revno in bogato, hrupno in tihotno in zmeraj v napetosti med starim in novim. Skoraj ga ni v Evropi glavnega mesta, ki bi imelo okrog sebe toliko neizrabljenega sveta ko Madrid. In skoraj nobeno mesto se ne bi moglo tako na široko razprostreti, in vendar se tišči skupaj in sili v višino, ko da ga je strah širine, ko da ne zaupa ravnini in se boječe odmika daljini okrog sebe. Madrid je prvo evropsko mesto, ki je začelo zidati donebnike in je zaeno tisto mesto, ki je donebnikov najmanj potrebno. Kdor se z vlakom pelje v Madrid, naj se pripravi na široko zasnovano mesto, kakršna so mesta ruskih ravni: Poltava .Saratov, Kazan ... In kdor se nato sprehaja po Gran Via, si utegne misliti, da je v mestu, ki se bo v svoji lastni de- želi kar zadušilo. Le odkod je ta uganka? S prekrasne terase kraljeve palače ti zdrkno pogled v grajski vrt pod palačo in dalje po sonč-natem zelenju v daljnjo ravnino, ki v veličastnem begu beži odtod vsa gola, pusta, neobljudena tja do daljnje, sivo se lesketajoče Sierre Guadarratne. Vprašaš se, v kakšni zvezi je to mesto z deželo okrog sebe? Barcelona je prirodno združena a svojo okolico. Vsi sokovi Katalonije žuborijo v njenih žilah. Sevilla je duša Andaluzije. Vroča maverska kri je proniknila v tkivo mesta in barva z njo podnevi in jx>noči življenje vseh cest in ulic. Valencia, Toledo, Burgos in Malaga so ee za-koreninili v zemljo, ki iz nje črpajo način In ritem svojega življenja. Madrid? Dozdeva se, da je poglavitni znak Madrida prav ta, da je tuj svoji deželi in da se odmika od nje. Madrid in Španija! In vendar je Madrid v drugem pomenu isto ko Španija. Ko sem s kupole Izakove katedrale gledal na Petrograd, sem spoznal, da je bilo to mesto nasilno rojeno in je ko pajek razpredlo svoje mreže po deželi, ki jo priteza nase in jo izmozgava. Ko sem stopal skozi Puetro del Sol, kjer ni nič stalnega in se vse giblje, ko sem kolovratil j>o Gran Via in bil v kavarnah, ki so zaeno politični klubi, mi je govoril Madrid svoj lastni jezik. Slišal sem jezik mesta, ki se je zato rodilo, da na križišču političnih spletk mnogovrstne države prime v roko njeno vodstvo. Kakor meša kak kuhar z žlico po ponvah, tako si kuha politika v Madridu svoje omake, ki jim pravi ministrstva in sjjorazumi. Madrid ropota, štrajka, strelja, se razburja in se spet umiri ko juha v loncu. Nevarno je, če štrajka Andaluzija, če grozi Katalonija ali če si eno zažvižga domovina Baskov ... Medtem pa v Madridu skačejo in plešejo po zibajoči se vrvi parlamenta. Zdaj mi je jasno, kako da je postal Canosas del Castillo, ta veleum parlamentske akrobatike, vprav v Madridu tako slaven! Kaj se bo pa zgodilo zdaj, ko se je zanetil takšen velikanski požar, taka vele-borba za vso državo? Ko je Filipa II. premagalo hrepenenje po iskrenosti in samoti, je pobegnil iz Madrida in si sezidal Escorial. Ko se je bil naš vlak ustavil pred Escorialom, sem vprašal svojo mlado sopotnico, Španko, zakaj da ta veliki kralj ni maral Madrida. Naslonila se je nazaj, nekaj časa strmela vame, nato se je zasmejala, rekoč: »Ker je bil tujec ko vi; ker je imel čustva; Madrid je pa brez njih!« Izmed nordijskih himen bo v teh dneh zmagovita finska himna. Ta ni prav nič v zvezi s finsko narodno glasbo, saj je kar nemška. Uglas-bil jo je Nemec Pacius 1. 1848. L. 1865 pa so ta napev v drugem besedilu privzeli za narodno himno. Anglež R. Halliburton poroča: Tu, kjer bivam zdaj, je vse leto čas za kopanje. Danes popoldne sem dremal, bral časopis — a vse v solnih raztopinah Mrtvega morja. Prav posebno doživetje je, če človek plava v tej solni brozgi. Prvič je Mrtvo morje 390 m pod morsko višino in drugič je le tri četrtine te brozge voda, ena četrtina j>a sol. To morje je petkrat tako slano ko ocean ali dvakrat toliko ko Slano jezero v Ameriki. Spočetka človek prav veselo brodi po morju, ves radoveden, kaj se bo zgodilo. Voda ti sega že do bokov, nato do prsi in mahoma te nekaj dvigne, da plešeš po vodi ko na plutovini in roke in pleča ti molijo iznad vode. Kakšen okus! Dokler se držič pokoncu, je že še; a če izgubiš ravnotežje, tedaj se moraš neznansko truditi, da se ti glava ne potopi v globino in ti noge ne planejo kvišku. Voda Mrtvega morja je jako »čudna«. Le enkrat v življenju sem pil še bolj »čudno«: v Canalu Grande v Benetkah! Po tej slani juhi sploh ne moreš pravilno plavati. Precej gibčen moraš biti, da se daš mirno voditi okrog. Najbolje je še bilo, če sem si noge zvezal z robcem in sem vtaknil v robec težak kamen, ki je vlekel noge nizdol, da sem mogel mirno uživati prekrasno pokrajino. Mrtvo morje se nikamor ne izteka. Odkar pomni človeški rod, prinaša reka Jordan vsak dan 6 milijonov ton vode v to veliko kotlino in vendar se vodna površina Mrtvega morja ni niti še za centimeter dvignila! Ozračje, ki je najbolj suho na svetu, [x>pije vsak dan toliko hlapov, da se dotok izenači. Ce bi iznendada nehal Jordan teči v Mrtvo morje, bi kmalu izginilo in bi ostala le 60 km dolga in 15 km široka luknja z dnom, ki je 1000 m pod morsko gladino. Ker je ime tako žalostno, si tudi mislimo, da je Mrtvo morje res mrtvaško. Res je, da tu ni ničesar živega, da ni ne rastlin, ne rib, ne polžev ne perunik, ker se vse zamori v smrtonosli slani brozgi. Vendar ima Mrtvo morje svojevrstno, divjo in vzvišeno lepoto. Voda je temnomodra, leskeče se in hribi so veličastni. Le to je, da ti je navzlic vsej lepoti koj slabo, če le srkneš iz morja: lasje se ti pa sprimejo ko v smoli. Če hočete vedeti... Če ima zrak 18 stopinj Celzija, ga občuti človeško telo, kakor da ni ne toplo ne mrzlo; voda istih stopinj je za človeka že hladna. Kadarkoli izdihnemo, ostane v pljučih še 1 do 1 y, litra zraka. Koliko tehta muha? Za 1 kg je treba 140.000 muh. 140 muh tehta 1 gram. Ena muha pa tehta 7/i0 centigrama. Olimpijske igre so sc začele: Skupine narodov korakajo na stadion. .športno dvorano v Madridu so spremenili zaradi krvavih bojev v bolnišnico. Kopanje v Mrtvem morju Po francoskem načinu je narejena belgijska himna, braban^onna. Po francoskem zgledu je mnogo himen, tako portugalska, dalje himna Mo-naca, Peruja, Turčije. Sorodna je tudi ognjevita italijanska koračnica »Marcia Reale« (1834). Od 1923 pa imajo Italijani fašistovsko himno »Giovi-nezza"., uglasbil Blanc. Finska himna je v tričetrtinskem taktu, kakršnih je prav malo. To posebnost imajo poljska, grška in severoameriška himna. Kot zmagoslavna himna bo na olimpijadi brez dvoma zadonela himna Združenih ameriških držav (USA). 2 rt L Ameriški igralci z žogo se urijo za olimpijski nastop. Zastave in himne bodo pri olimpijskih igrah oznanjale dežele zmagovalcev. Na treh drogovih se bodo zastave dvigale, ko bodo zmagovalci in z njimi njih dežele — počeščeni. Za tak sveča-nostni trenutek pa se bo vselej oglasila narodna himna dotičnega naroda in radio jo bo objavil vsemu svetu. Ob tem trenutku bodo zmagovite dežele zaeno tudi glasbeni zmagovalci. Osemdeset poročevalcev radia, ki zastopajo 30 različnih jezikov, bo narodne himne razglasilo jio vsem svetu. Narodne himne so tako zvezane s jx>edinimi narodi, da je v njih vse občutenje dotičnih narodov, v njih je tudi zgodovina in politika. Zanimivo je, da je dosti himen nastalo šele v 19. stoletju, ko se je prebudila zavest poedinih narodov. Najstarejša narodna himna je nizozemska, ki je nastala 1. 1570. Iz 16. stoletja je tudi francoska pesem Malbroughja, ki so jo peli, še preden so 1. 1792 dobili marseljezo. Iz 18. stoletja izvirajo nemška, angleška, francoska in danska himna. Himne narodov pridejo malokdaj čez meje dotičnih držav. Včasih [>a kaka tuja država prevzame napev za svojo himno, tako je n. pr. bolgarsko himno »Šumi Marica ..zložil ruski kapel-nik Maraček. Večina himen so koračnice. Tudi urna, šestosminska španska himna (1820) je izražena kot koračnica. — Kakor smo že omenili, so skladatelji narodnih himen večkrat tujci. Bolgarsko himno je komponiral Rus, bivšo srbsko( zdaj jugoslovansko) --Bože pravde ...« je uglasbil Slovenec, romunsko Nemec, češko Argentjnec. Siam-sko in perzijsko državno himno je zložil Francoz, himne iz Kolumbije in Bolivije — Italijan. Celo od 1. 1914 skoraj ponarodelo nemško himno (O, Nemčija, vsa preslavna...) je uglasbil Anglež Pierson (t 1873). V nemški in francoski himni sta posebno lepo združeni obe značilni potezi vsake himne: svečanost in hojevitost. V norveški himni so oživljeni stari korali. Uglasbil jo je Nordraak, besedilo napisal Bjornson. Od 1. 1903 je to narodna himna z besedilom: >Batidero jx>lno zvezd«, napev izvira od Stefforda Smitha (t 1836) po neki angleški napitnici. Pucc cini je v prvem dejanju svoje sMadame Butterfly« ugrabil ameriško himno kot značilno potezo na-stopivšega ameriškega mornariškega častnika Lin-kertona. Izmed južnoevropskikh himen je zlasti ognjevita madjarska. Uglasbil jo je Egressy. Jugoslovanska himna izraža del najnovejše politične zgodovine. V prvem stavku jo stara srbska himna, v drugem hrvatska, v tretjem slovenska. Izmed azijskih himen je važna japonska, in Japioncj so narod šjiortnikov. Pradavno besedilo iz 9. stoletja je uglasbil 1. 1880 Hayashi Ilironokami. Prenovil jo je Nemec Eckert. Še mlajša je kitajska himna, k! jo pojejo od 1. 1912 in zveni svečanostno-pradavno. Začenja se z besedami: »Država sredine stoji mogočno na svetu ...« Še marsikaka druga himna bo proslavila zmagovalce in njih domovino na olimpijadi. Tako bo olimpijada zaeno stadion glasbe, kjer bodo zapela orjaška pljuča vsega sveta himne v proslavo narodov vsega sveta. Upravni svet in ravnateljstvo Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani naznanja, da je umrl danes njen podravnatelj, gospod Pogreb se bo vršil v sredo, dne 5. avgusta ob 17 izpred mrtvaške veže državne bolnišnice. Pokojniku, ki si je iztekel s svojim požrtvovalnim in neumornim delom nevenljivih zaslug za procvit zavoda, ohranimo trajen in časten spomin. Ljubljana, dne 3. avgusta 1936 Uradništvo Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani javlja tužno vest, da je umrl danes po kratki in mučni bolezni njihov dobri tovariš, podravnatelj, gospod Pogreb se bo vršil v sredo, dne 5. avgusta t. I-17 izpred mrtvaške veže državne bolnišnice Blagega tovariša ohranimo trajno v hvaležnem spominu! Ljubljana, dne 3. avgusta 1936 Pevski koncert v Hočah Pevsko okrožje »Dravsko polje«, ki pod okriljem Pevske zveze prav živahno deluje že tretje leto, je svojo delavnost in razgibanost ponovno pokazalo letos s skupnim koncertnim nastopom. Kakor že predlanskim, tako so tudi tokrat v nedeljo popoldne, 26. julija, priredili vsi trije okrožni pevski zbori nastop na prostoru dekanijskega dvorca v Hočah. Sodelovali so cirkovški pod vodstvom g. Plohla, šentjanški z Dravskega polja pod vodstvom g. Colnariča in domači hočki pod vodstvom g. Furlana. V sporedu so se vrstili nastopi zborov posamič in skupno, v moškem, ženskem in mešanem zboru. Časovne prilike in številne druge prireditve v bližnji okolici so bile vzrok, da zbori niso nastopili v svojem običajnem, polnem številu. Pa vendar je ludi pri tem koncertu v skupnem nastopu zadonela naša pesem iz sto grl. Točno sto pevcev se je zbralo na odru in z vso ubranostjo zapelo »Molitev za kralja in domovino« ter »Pevsko koračnico«. Vse hvale je vredno dejstvo, da so pevke in pevci, ki so vendar v pretežni večini sedaj od ranega jutra do poznega večera v potu svojega obraza zaposleni pri poljskem letu, utrujeni žrtvovali večerne ure vzvišeni pevski ideji. Naj bi bili agilni Podravčani vsem drugim vzgled požrtvovalnosti za dobro in lepo stvari Pa še eno naj z veseljem ugotovimo! Pevska ideja očividno pridobiva na zanimanju in priznanju. To je bilo videti iz dejstva, da so nastopajoči zbori imeli v svojih vrstah mnogo mladega naraščaja. Le dajmo naši mladini zopet naše pesmi! K sporedu samemu naj na kratko omenimo, da bi bilo mogoče eno ali 'irugo točko zamenjati s hvaležnejšo skladbo, ki bi jo pevci zapeli z večjim doživetjem, tako. da bi našla tudi neposredneje pot do srea poslušavčevega. Intonacija in ubranost sta bili na nekaj mestih majavi, izreka pa je bila jasna in razločna, V pevski disciplini, tako pri nastopanju kakor med izvajanjem, je bilo od zadnjega predlanskega nastopa mnogo napredka, kar naj bo zopet pevovodjem in pevcem v bodrilo pri vztrajnem delu za bodočnost. Prezreti ne smemo 'domačih hočkih godb, tam-burašev in društvenih godcev, ki sta zelo primerno izpopolnili odmore in skrbeli za živahnost pri prosti zabavi, ki se je neprisiljeno razvila po koncertu med pevci. Okrožni pevovodje so medtem na kratkem okrožnem sestanku tudi sklenili, da ponove svoj koncert v drugi polovici septembra v Cirkovcah. Bb. Domžale Strelska družina v Domžalah je imela dne 25. in 26. julija svoje drugo nagradno strelsko tekmovanje, katerega so se udeležile ljubljanska, kranjska in mekinjska strelska družina. Borba je bila zelo ostra, kar pričajo dosežene točke. Rezultati: Družinska tarča: 1. Domžale 420 točk, 2. Kranj 417 točk. Zmagovalna tarča: 1. Lončniškar (Kranj) 108, 2. Juvart (Domžale) 103, 3. Pire (Domžale) 97, 4. Rozman (Domžale) 94, 5. Pavlič (Domžale) 93 točk. Tolažilna tarča: 1. Kovač (Ljubljana) 89, 2. Pire (Domžale) 88, 3. Senica (Domžale) 88, 4. Rozman (Krpnj) 86, 5. Kersnik (Lukovica) 85 točk. Srnjak: 1. Pavlič (Domžale) 24, 2. Regali (Kamnik-Meki-nje)' 21, 3. Senica (Domžale) 19, 4. Heinrihar (Ljubljana) 18, 5. Kajtež (Domžale) 18 točk. Damska tarjaj 1. Erbežnik L. 48 točk, 3. Milic Levjjika 42 toSIfobe Domžale. Mladinska tarča: t. Judež 80, 2. Voldan .Vid 70, 3. Mišvel €6, 4. Hafner 66, 5w Reggpšek 56 točk. — Slovesna otvoritev XI. otimpijade Nad 100.000 gledalcev na stadionu — Več stotisoč ljudstva pa na cestah, ki peljejo na državno športno polje ■ ■■ f ^ <• i!- > " v . . Berlin, 1. avgusta. | Današnji dan bo zapisan v zgodovini modernih i olimpijskih iger z zlatimi črkami. Tako slovesno so otvarjali olimpijske igre menda samo še stari Grki. Slavnostno razpoloženje vlada ne samo pri vseh inozemskih, temveč pri slehernemu Berlin-čanu, vsaj je takorekoč vse mesto na nogah in celo taike so pripeljali na ulice, ki so privezani na posteljo ali pa vsled pohabljenosti ne morejo hoditi. Vse hoče sodelovati pri slovesnostih XI. olimpijskih iger, vse hoče videti >Fiihrer-ja«. ki se bo vsak čas peljal mimo. Vse ulice, ki vodijo na stadion so polne ljudi, ter prometnih vozil. Z avtomobili se sploh ne da priti naprej tako so zabasali vse prometne žile, ki vodijo na drž. športno polje. Gledalci so začeli polniti stadion v zgodnjih popoldanskih urah, tako, da je bil ob treh že nabito poln. Samo 105.000 ljudi je dobilo vstopnice, ki so bile za današnji dan že zdavnaj razprodane, vsi drugi stotisoči, ki bi tudi radi prisostvovali današnjemu svečanemu dogodku pa so morali ostati na ulicah ali v bližini 6tadiona ter so ae morali zadovoljiti z radio prenosom. Marsikdo pa je moraJ kljub temu zunaj ostati, četudi je imel vstopnico. Stadion je oddaljen od centra mesta kakih 12 km. Običajno se pride tja s podzemsko ali nadzemsko železnico v 20 minutah. Danes so pa vsa prometna sredstva rabila mnogo več časa za to pot in kdor ni pravočasno, vsaj 2. uri preje odšei iz mesta, je gotovo zamudil pričetek, ako se je le peljal z omnibusom. Točno ob štirih pride v stadion Hitler v spremstvu mednarodnega in nemškega olimpijskega odbora. Godba zaigra nemško himno, mornarji dvignejo na jambore olimpijsko hitlerjevo zastavo, ljudstvo stoji in pozdravlja z dvgnjenimi rokami. Z visokih lin olimpijskega stolpa se prvikrat slovesno oglasi olimpijski zvon, ki poziva s svojim ma jest etičnim glasom mladino sveta k miru, k borbam brez orožja k plemeniti tekmi na zelenih tratah. 50 narodov deKIira. Pri glavnem vhodu stadiona se pokažejo Grki, za njimi pa ostali narodi po abecednem redu, ki defilirajo mimo glavne tribune. Pred vsako narodnostjo je nosil belo oblečen športnik tablo z napisom, ca njim pa je nosil član dotične narodnosti, državno zastavo. Vseh narodov je bilo 50, na zadnjem mestu Nemci kot prireditelji. Največ aplavza so doživeli Avstrijci, viharno so bili pozdravljeni Francozi. Tudi Italijane in Madjare je občinstvo ftaprimerno bolj pozdravljalo kakor i ostale. Pač malo po politiki diši. Urugvajce in Amerikanci ®o biti edini, ki niso pri defilaciji pri-; klonili zastave, amerikanci niti pri olimpijski pri-' segi ne. Posledica lega je bilo žvižganje, ki ga ! je bilo slišati iz vrst gledalcev. Seveda ljudje niso vedeli, da ameriški zakon ne dovoljuje tega. Posebno pozornost je vzbujal pri grški ekipi Grk Luis, ki je bil napravljen v grško narodno Hošo. Tega je povabil nem. olinip. odbor na XI. olitnpijado. Luis je namreč zmagal v maratonskem teku pri prvih modernih olimpijskih igrah leta 1896, v Atenah. . Ko so se vsi iiaA>di postavili pred glavno tribuno, -Jih je nagovoril uManovitalj modernil) iger g, Coubertia z naslednjimi bese- dami: »Smisel olimpijskih iger ni zmaga, temveč sodelovanje, cilj ne borba, ampak viteštvo.« Po pozdravnih besedah ie Hitler otvoril igre Svečan je bil zlasti prihod zadnjega tekača z gorečo bakljo, ki so jo na 3055 km dolgi progi od Olimpije do Berlina nosili športniki 12 dni skozi sedem držav. 30, julija so jo prižgali na tleh, kjer so imeli olimpijske igre stari Grki, danes pa je prižgal ž njo zadnji tekač olimpijski ogenj dvajsetega stoletja, ki bo gorel ves čas olimpijskih iger. Četudi je Berlin velemesto, ki je navajen raznih slovesnosti in parad, vendar kaj takega ie ni doživel. Zlepa sc ne bo zbralo toliko narodov naenkrat v Berlinu kakor topot. Vsi, tujci kakor Nemci pa občudujejo poleg raznih Tazstav in krasnih športnih naprav zlasti dekoracije, ki krasijo te dni Berlin Ena hiša lepša od druge ena ulica je lepše dekorirana ko druga. Nemci so v tem pogledu same sebe prekosili. Vse pa je v stilu sedanje Nemčije in tretjega cesarstva, ki hoče svetu pokazati, da je tudi s te strani nedosegljivo. O tehničnih napravah, ki »o v službi XI, otimpijade pa sploh ne govorim, saj bi se dale o tem napisati cele knjige. Niti spretna roka fantastičnega pisatelja ne bi mogla tega tako opisati, kakor mi sedaj doživljamo tu v Berlinu. I, K-er. Današnji program Tretji d»n olimpijskega tekmovanja, torok 4. avgusta obsega naslednji spored: Lahka atletiko. Dopoldne: ob 10.30 skok v daljino (izločilne borbe; najmanjša predpisana mera 7 m; jugoslovanski rekord dr. Buratovičn znaša 698 cm); disk — ženske (izločilne borbe; naijmaniša mera 36 m; svetovni rekord brani Nemka MaYermaYer z 4&31). Tek na 200 m (prvj prcdteik; svetovni rekord brani jesse Ovvens z 20.5, jugoslovanski rekord izenačen po Kovačkru ie 22.4). Popoldne ob 15. medtekii na 400 m preko zaprek, ob 15.15 met diska — ženske finalna borba; 15.30 drugi pred-lek 200 m, ob 16. finale v teku 100 m dame; 16.30 finale v skoku v daljino; 17.30 finale 400 m zapreke; 17.45 finale 800 m in ob 18. predleki na 5 km (tu nastopi za Jugoslavijo drž. prvaik Ke Krevs — njegov rekord je 15:31.4; Finci tečejo za celo minuto bolje). B o r e n j e. (Dopoldne in zvečer v nemški dvorani). Jugoslavija tu nastopa. Moderni olimpijski peioboj (nimamo zastopnikov). Mečevanje (naši zastopniki so se častno plasirali v semitinale, a so tu morali kloniti veliko močnejšim Madžarom, ki so ponovni prctcnderrti za svetovno prvenstvo). Hokej (nc nastopamo v loj panogi). — Enaiko nogomet m polo. Danes pirčno tudi tekme v jadranju, kjer nastopi za )ugosle«vijo edini tekmovalec Karlo Batiman iz Splita, kii je sodai dalje časa treniral v Kielu. Radio oddajne postaje bodo javljale poročila iz berlinskega stadiona ob: 12.45 Berlin, 13.15 Dunaj, 17. Berlin in Praga, 17.40 Varšava, 19. vse nemške postaije, 19.10 Dunaj, 21. Budimpešta, 22. Varšava in Beromiinster in ob 22.30 Sotens. Ljubljana javlja ob običajnih urah, razvidnih iz dnevnega radio programa. Drevi ob pol 21. na Primorju: Admira : Ljubljana Odlični dunajski nogometaši, ki uživajo tolikšen ugled zaradi posebnih sposobnosti in dovršene igre, gostujejo drevi ob pol 21. uri v nočni propagandni tekmi proti našemu zastopniku v državnem prvenstvu in v ligi SK Ljubljani. Pivak Dunaja in Avstriie je vprav v letošnjem prvenstvu za polnih 5 toč4< pred dnigoplasirano vicnno in /a nič marw kot 11 točk pred IJapidom — ki jc šele tretji. V goste prihaja Admira s svojimi številnimi »asi«. Tako bomo videln v golu popularnega Pla-tzerjo, v napadu odlične strelce Schalla, Vogln I. in II., v obramba Urbaoka m l.udvviga, kot sredinega krilca pa Striberja. Moštvo izgleda zaradi močnih pojav igralcev preije robustno kakor fino. Igrajo pa vsi zelo temperamentno, odločno in kar je važno zelo — plodno. Strelci Admire vodijo v tabeli najboljših »goolgeteriev«. — Knikor znano, jc Admira gostovda v soboto in nedeljo v Zagrebu, kjer je prvi dan dosegla proti komb. moštvu tlaška in Concordie uspeli 3:3 (3:21, v nedej-ski tekmi z Gradianskrm pa jc zmagala /.?. :<), Tekma je za Ljubljano velikega prestižnega pomena, četudi jc gotovo, da v tehničnem pogledu odličnim gostom nismo še dorasli. Našemu moštvu pomenijo nocojšnja prireditev bre/ dvoma resen in zelo koristen trening, hk pred pričetkom ligmih tekmovanj. Torej ob pol 21. vsa športna Ljubljana na Primorje, kjer gostujejo dunajski profesionalni prvaki. Postavi moštev za nocojšnjo tekmo Admira : Ljubljana sta naslednji: Admira: Platzcr, I.ud-wig, Marischka. Hartl, Stoiber, tlahnemann. Vogl I, Urbanek, Schall. Bičan, Vogl II. Ljubljana: Roži, Bcrtoncelj, Žitnik II, Repotočnik. Ločan, Bon-celj, Slapar, Lan I, Jež, Pepčela, Jug ! Vstopnice so ves dan v predprodaji v kavarni Evropa, trgovini »Rokavičar« v Prešernovi ulici in pri »Bizjak«, trgovini 6 krznom na Kongresnem trgu. — Blagajne bodo 4. Za člane, starešine, kolesarje in avtomobiliste je za tribuno. — Ob 10 15 je predtekma Ljubljana B : Reka- Blagajne sc bodo odprle ob 18. Športni dan v Novem mestu Novo mesto, 2. avgusta. SK Klan je za današnji športni dan povahil v goste ljubljansko Ilirijo in Primorje, ki sta sodelovala s številno ekipo. Za Novo mesto so bilo prireditve zelo zanimive in je le želeti, da hi čimprej zopet prišli simpatični gostje na obisk. Rezultati so naslednji: v Štafeti skozi mesto, ki je bila že dopoldne na progi (800—-400—200 100 metrov) je ptemagalo med 5 moštvi Primorje (Zorga A, Nabernik, Vahtar, Marek) 3:37.3. Drugi je F.lan I 3:42:3, tretja Ilirija 3:42.5. Pri popoldanskem mitingu je bilo 11 točk programa. Domačini — Ela-novci so zmagali v treh juniorskih disciplinah. Odličen je njihov junior Vukšinič, prvi na 100 m 12.1 in v metu diska 35.27; junior Čeme pa v daliino 5.32, Vsa ostala prva mesta so po večini pobrali Ilirijani, tako Zupančič Neli na 100 m z 12 sek. in v metu diska — seniorjev, Svetek R. v skoku v daljino 5.92 in skokom v višino z 1.71, skupno z Ma-rekom (Primorje); junior Ilirije Bratovž jc postal že dober »kakač v višino. Dosegel je 158 cm, v tro-skoku pa 11.71 in obakrat zmagal. Na 1500 m so pri juniorjih in seniorjih zmagali Primorjaši. Prvi ''s 4:33.4. Nabernik, pri sen. pa Zorga A. 4:22.6 in le za prta za njim klubski drug Srakar. Posestva Obrt MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ienltovanjskl oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega snalaja se računa enokolonska 3 mm petttna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloiltl znamko. mnino Izložbenega aranžerja samostojnega, ki jo obenem dober prodajalec ter v manulakturni in modni stroki popolnoma verzl-ran, sprejme tvrdka Valentin Hladin, Celje. b Iščem družabnika za mizarsko obrt. Potrebno je nekaj denarja. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Agilnost« 11323. b Postrežnico za ves dan sprejmem takoj. Naslov v upravi Slovenca pod št. 10.000. b Prodajalka mešano stroko, popolnoma vešča manufakture —- se sprejme za 1. september. Ponudbo brez priloge znamk z navedbami referenc upravi »Slovenca« pod št. 11139. (b) Čevljarskega pomočnika za naročena dela takoj sprejme Tomaž Stttter, Sv. Peter v Sav. dol. b Mlin. pomočnik in učenec zdrava in poštena, dobita službo pri Jože Košir, valjčni mlin, škofja Loka. Sprejmem žensko v pisarno proti hrani In stanovanju. Prednost z dežele, perfektna nemščine. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »77«-11327. b Širite »Slovenca«! Krojaški pomočnik (za moška dela) z dobri ml spričevali Išče službo - kjerkoli. Nastop takoj Vogrln Izidor, Bogojlna 95, Prekmurje. (a) Dekle izučena šivanja. Išče službo kot pomoč boljši gospodinji. Naslov v upravi Slovcnca št. 11344. (a) mm\ Tapetniškega vajenca pridnega In poštenega takoj sprejmem. - Bernard Maks, tapetnlk - Kranj. IEEB0S3 Velik prostor svetel ln suh, solnčna lega, primeren za delavnico lahke obrti, poleg tudi stanovanje, se takoj odda. Smartlnska 10. n Denar Vloge vseh den. zavodov vrednostne papirje vnov-čujem ln preskrbujem najbolje, izposlujem posojila na hranilne knjižice najbolj ugodno. AL. PLA-NINŠEK, ag. bančne kreditne posle - Ljubljana, Beethovnova ul. 14/1. d Posodim 14.000 Din na vknjižbo za Ljubljano. Ponudbo upravi Slovenca pod »14.000« štev. 11347. (d) na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10. (d) I flfflflfnfl Sveža, debela jajca zajamčena, zaboj 720 komadov 350 Din, franko vsaka železniška postaja, razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1) Zopet znižane cene! Buret, svilo že od 13 Din dobite v Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrlnj-ska 15. Hontsch peči trojne velikosti, za centralno kurjavo, pripravne za velevrtnarjo ali tovarne, prodaja Sučevlč, Maribor, Slovenska ul. 8. 1 Vsa letna oblačila, Uster, buret kaša, v odlični Izdelavi dobite poceni pri Preskerlu 8v. Petra cesta 14. Kolesa kromlrana in ponlkljana, najboljših nemšk. znamk, naprodaj po neverjetno nizkih cenah samo v Novi trgovini, Tyrševa 3 6. j Volna, svila, bombaž stalno v bogati Izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje In ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prolog, LJubljana — židovska ul. ln Stari trgr. Koroške brusnice (PREISELBEER) dnevno sveže, razpošilja od 5 kg naprej Zechner Henrik, Llbeličo, Koroško. Kupimo Kupim vsako količino: arnlkovega cvetja In suhe borovnice. Ponudbe z vzorcem na : Ant. Stergar, Kamnik. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po najviijib cenab CERNE, mvelir, Ljubljana Wolfova ulica št 3. Soboslikar. in pleskar, delo izvršuje najsolldneje ln po najnižjih cenah Ant. StlploSck, Ljubljana, Ger-bičova ul. 16. (t) Boschservice izvršujem vsa popravila magnetov za avto-dyname, zaganjače (Anlasser) ter vso električno napeljavo na avtomobilih in moto-elklih. Lastne naprave za polnenje akumulatorjev. -Vedno v zalogi vse tovrstne Bosch - proizvode. J. KRALJIC Ljubljana - Gosposvetska cesta 13. Tel. 25-35. 1—1 ODDAJO: Trisobno stanovanje moderno, z vsem kom-fortom, v novi hiši, zraven gostilne »Pri Kmetu« v Šiški — se poceni odda. (č) Dvosobno stanovanje parket, I. nadstr., s prl-tiklinaml, se za 1. sept. odda trem odraslim osebam. Vodovodna c. 48. č IŠČEJO: Stanovanje 3 do 4 sobe, z vrtom, v predmestju, blizu tramvaja, išče za september ali oktober družina. Ponudbe pod : »Sestero« na Slovenca pod P 11241. c Ss - - (8 \f M 3® ji rtifl r u " O H (Q (8 QQ £ C 0 <0 11« o 8) S 4) M 0 ■flj o Pavla Hieng roj. M e j a č javlja v" svojem in v imenu svojih sinov, Janeza in Andreja ter v imenu ostalega sorodstva, da je danes umrl njen nadvse ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Hišo takoj poceni prodam. Kuhinja, 3 sobe, 2 kleti, lep prostor za drva, lep svinjak. Zraven nekaj zemlje s sadnim drevjem. Vse v dobrem stanju, 5 minut od cerkve, na lepem mestu. Lastnik: Marko Kure, Zagorje ob Savi. p Ko je videla, da je Tinček živ in cel, ga je vzela v naročje in ga božala in ljubkovala kakor ljubeča mati svojega otročička. Svidenje naših prijateljev je bilo tako ginljivo, da so v tem hipu celo meni, ki tole reč pišem, prišle solze v oči. Tinček in Tonček sta se prijela okoli rame in slovesno zapela v neskončno tišino širokega morja: Tinček in Tonček koi deiektfiva »Mi se imamo rali, radi, radi, radi, mi se imamo radi, radi prav zares!« Da, da, iskreno in nesebično prijateljstvo je res nekaj lepegal Če bi se vsi, kar nas po tem svetu lazi ino gre, imeli tako radi, ter bi bratovsko delili med seboj veselje in žalost, srečo in bogastvo, potem pač ne bi bilo treba nobenih revolucij in ljutih vojn. Alja Rabmanova: 20 Tovarna novega človeka Roman. Zanemarjeni otroci so tekali mimo v razcapanih oblekali in tako bledih obrazov, da se je tovariš Vladimirov obrnil vstran. Nekateri so se pretepali kot besni; človek ni vedel, kaj daje njihovim očem ta vročični blesk: glad ali besnost. Na vogalu ceste mu je vzbudil pozornost ogromen lepak, ki ga je vsak dan videl in ga imel za nekaj samo po sebi umevnega. Nosil je napis: »Duh uničevanja je duh nove graditve.« Dolga leta je delal z vsemi svojimi močmi, ravnaje se po tem geslu; zdaj pa si je mahoma zastavil grozno vprašanje: Je-li to tudi res? Naša komunistična ideja je zgrajena na veri v človeka: zanj, za človeka smo porušili vse staro, da bi mogel naposled graditi svojo novo državo. A zdaj se vprašam: Zakaj pa je bilo tolikokrat laže porušiti kot zgraditi? Zdi se pač, da je v človeški naravi nagon razdiranja močnejši kot nagon ustvarjanja. In s tem nisino računali. Zaupali smo čistosti človeške narave in nismo videli, da so ljudje po večini tatovi in sleparji. In ker se povzpnejo sleparji vedno laže kol drugi, je prišlo tako daleč, da smo vrgli našo čudovito idejo na cesto, kjer so jo pobrali sleparji. Posledica pa so te strahovite hiše, ti propali ljudje, to nad vse zanikrno gospodarstvo. Ne, naša ideja je prava, čudovito lepa! Kriva je samo nepopolnost človeške narave, le ona sama! Zavreči ne smemo" svoje ideje, ampak ljudi moramo kratko in malo prevzgojitil Hipoma se je tovariš Vladimirov obrnil. Sklenil je, da gre v svojo Tovarno človeka«. Ta »tovarna« je bila od početka do konca delo njegovih rok; njej je posvetil I svoje najboljše moči in ves svoj prosti čas je prebil tam v pogovorili z novimi ljudmi. Trudil se je, da bi deloval z besedami, z dejanjem, s svojim zgledom. Vedno je bila j njegova skrb, nabaviti zadostna življenjska sredstva; za vsak stol, vsako kladivo, vsak žebelj se je tepel z vsemi ' mogočimi oblastmi. Pokazati je hotel, da nastajajo roparji, morilci in tatovi samo iz napačnih družabnih razmer in da zadošča, da jili prestavimo v človeško okolico, jih naučimo delati, jim zaupamo, pa bomo napravili iz , izvržka stare družbe cvet nove. Zločinstvo, si je dejal, je .posledica socialne neenakosti. Buržujskeinu učenjaku Loinbrosu je hotel postaviti nasproti svojo »Tovarno človeka«, hotel je dokazati, da v človekovem ustroju ni celic, ki bi podedovale nagnjenje : k zločinu. Hotel je dokazati, da je le družba tista, ki je prisilila človeka na najnižjo stopnjo in da je prav gotovo mogoče spraviti tatove in morilce nazaj v družino piole-tariata. »Tovarna človeka« ali »Delavska občina GPU«, kakor se je uradno imenovala, je bila v enem izmed najodltč-nejših poslopij mesta. Prej je bilo poslopje last nekega veletrgovca s čajem. Med revolucijo je poleni večkrat menjalo svojega lastnika: bilo je vojašnica za bele in rdeče, bilo je bolnica in borza dela, dečji doni in gozdarska uprava. Koliko dela je imel, da je vrgel gozdarje iz te hiše in spravil pod streho svojo novo »Tovarno človeka«! Peljati se je moral v Moskvo, pretrpeti nešteto I razburjenj, sporov in ponižanj, preden je dosegel svoj j cilj. Potem je obiskal najobupnejše osebe: morilce, poklicne tatove, prostitutke. Spravil jih je pod streho in jim pustil svobodno delavno življenje brez nadzorstva. Vsak se je moral priučiti kakšnemu rokodelstvu. Kot plačilo za j svoje delo so dobivali razmeroma dobro hrano, dobro plačo in dobro stanovanje, prosti čas pa so preživljali v dobro opremljenem klubu, v katerem se je ves dan razlegal hreščeči glas zvočnika ... Pa kaj je bilo danes z njimi? Tudi mu je začelo marsikaj postajati nevšečno. Ta umazanija na marmornatih stopnicah, te razmetane luščine sončnic! »Zakaj stopnice niso počiščene?« je nenadoma zarjovel, da je zabobnelo po vsej hiši. Službujoči hišnik je | priskočil z mračnim obrazom. Bil je izredno velik človek ! in obleka je visela na njeni kot na ptičjem strašilu; vse I je bilo r.ztrgano: hlače, škornji, ki so jim hianjlcali trakovi, srajca z odpetim ovratnikom, na katerem ni bilo niti enega gumba. »Kaj pa je, tovariš Vladimirov?« je vprašal in pljunil na tla. »Saj vendar nismo v zavodu za hčerke iz višjih slojev! Zaradi dreka še ni nihče umrl!« »Kje pa je drugi službujoči? Zakaj imaš ti danes službo? Kje je Puzankov?« je vprašal jezno tovariš Vladimirov, ne da bi bil poslušal njegovo opravičevanje. »Puzankov je pobegnil. Poglejte!« je odgovoril in mu podal cunjast papir. Ko bi bil kdo tovarišu Vladimirovu sporočil, da so j beli zavzeli inesto in prihajajo, da ga primejo, bi bilo to I napravilo nanj manjši vtis kot sporočilo o begu Puzan-! kova, ki ga je izmed vseh prebivalcev svoje »Tovarne i človeka« najbolj cenil. Ta Puzankov — dečko devetnaj-; stih let — ga je izmed vseh najbolj spominjal na Savo | Andrejeva. Bil je mrk in predrzen, surov in bister, živel i je smelo in ni poznal strahu. Imel je na sebi nekaj, kar je spominjalo na junake Gorkega. Puzankov je bil tat iz navade; njegovega očeta so ustrelili beli partizani, njegova mati je izginila med meščansko vojno, ko se je | nekoč peljala v mesto po živila. Nagnjenost k tatvini v Puzankovu je razlagal tovariš Vladimirov tako, »da ga je načela okolica«. Preskrbel mu je novo okolico, postavil ga na čelo naselbine — zdaj pa je pobegnil! Zakaj? Česa je pogrešal? S tresočo roko je razvil kos papirja in čital. Z roko, navajeno pisanja, je bilo napisano: »Bežim, ker predolgočasno.« Nobene besede več! Janez Hieng podravnatelj Kredit. Zavoda za trgov, in ind. v Ljubljani Pogreb dragega rajnkega se bo vršil v sredo, dne 5. avgusta 1936, oli 5 popoldne iz mrliške veže Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Vse, ki so ga poznali, prosimo, da ga ohranijo v najlepšem spominu. Ljubljana, dne 3. avgusta 1936. Preklic Podpisana Habjan Frančiška iz Godešiča 4 obžalujem in preklicujem kot neosnovane žaljive govorice, katere sem razširjala o gospej Novinc Mini, babici na Godešiču, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega postopanja. Habjan Frančiška. (o) Tinček je pade! na tla, morska sipa pa si je šla hladit pekoče rane v hladne morske valove. Medtem je splav s Tinčkom, gorilo in Mukijem že pristal ob koralnem otočku. Gorila je z nastežaj razprostrtimi rokami drvela na kraj, kjer se je še pravkar dvoje bitij borilo na življenje in smrt. Hotela je pomagati svojemu varovancu, pa ji ni bilo več treba. 121. Ginljivo svidenje. 3 do 4 dijakinje z vso oskrbo, od boljših družin, sprejmem. Naslov v upravi št. 11324. (D) Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovcc. Urednik: Viktor Cenčii.