Po pošti prejeman 7elja: Za celo leto predplačan 36 , V Ljubljani, v petek 24. marca 1899. Letni 1$ M VSI Shod slovenskih gospodarskih zadrug. Na drugem mestu smo že objavili poziv, ki kliče zastopnike slovenskih gospodarskih zadrug in vse posamezne osebe, ki so zanimajo za zadružno gospodarsko organizacijo, na shod, ki sc vrši dn<5 b. aprila t. 1. v Ljubljani v katoliškem domu. Želeti je, da bode vdeležba na tem shodu prav mnogobrojna, kajti gre se za dejanjske koristi ljudstva, pred vsem naših poglavitnih stanov: kmeta, obrtnika in delavca! Znano je, kakšna gonja se je od strani »Narodove« klike iz slabo glasnih političnih namenov uprizorila proti krepko razvijajoči se zadružni organizaciji delujočega slovenskega ljudstva. V znamenju lažnjivega liberalizma, katerega je načelnik »Narodove« klike na volilnem shodu v Krškem proglasil kot svoj program, se hoče ljudstvu, ki s težkim delom v potu svojega obraza služi svoj kruh, vzeti pravica, združevati se v zadruge in tako krepiti se v hudem boju za svoj obstanek, za obrambo svoje rodne zemlje, za vsakdanji kruh sebi in svoji rodbini, za samostalnost in neodvisnost domače obrti, domačega rokodelstva! In sedaj »Narod« vpije in kriči zoper gospodarske zadruge, ki uajejo ljudstvu samostalnost in neodvisnost, ki vežbajo ljudstvo v praktičnem razumevanju narodno gospodarskih zakonov in ki osvobujejo ljudstvo od izkoriščanja po raznih brezvestnih elementih. LISTEK, Izvirnost. Sila lepa časnikarska čednost je izvirnost. To čutijo tudi pri »Narodu«, kjer je krčevito iščejo. Za članke ustvarili so si zares izviren slog, ki bravca kar pretrese, silno se mora namreč smejati. Tako pričenja »Narod« članek, v katerem popisuje homatije na Kitajskem, z zabavljanjem — slovenskim kapelanom. To je zares izvirno! Ne bodemo se čudili, ako bodemo brali v omenjenem listu morda sledeče uvode člankom: dibirska železnica. Naši kaplani gradijo kmetijske zadruge in konsumna društva. Rusi pa gradijo sibirsko železnico. Ali si upa kdo trditi, da železnica ni veliko kulturno delo ? Torej Rusi izvršujejo veliko kulturno delo, katerega naši kaplani ne izvršujejo. Zaman se povprašujemo, zakaj ne ? Kako dobro bi bilo za nas, ko bi naši klerikalci gradili sibirsko železnico. Ne bilo bi jih potem doma in mi bi ne imeli z njimi križev in težav, Pa še nekaj treba pomisliti; na vseh neizmerno prostranih sibirskih pokrajinah, skozi katere teče nova železnica, ni konsumnih društev in vendar se tam dovršuje tako velikansko kulturno delo. To naj bi si za ušesa zapisali naši klerikalci. Kako majhna je naša dežela v primeri z velikanskimi sibirskimi stepami in pri nas je to- Tej gonji treba je dati krepak, glasen odgovor. V »Narodnem domu« naj se zbero dne 6. aprila liberalni kričači, — v katoliškem domu pa naj se isti dan zbere delujoče slovensko ljudstvo po svojih zastopnikih in naj na krepak in dostojen način izrazi svojo voljo! Mirna, trezna in dostojna bodi ta izjava, ki naj da mogočen nagib nadaljnemu napredku in razvoju gospodarske organizacije. Vdeležijo naj se tega sestanka zlasti vse slovenske gospodarske zadruge: kmetijske zadruge, posojilnice, konsumna društva i. t. d. in naj izrazijo, da hočejo odločno varovati svoje v zakonih države utemeljene pravice. Gonja nasprotne politične stranko se zlasti poslužuje v svoje smotre nekaterih desperatnih ljudij, ki so sami zakrivili so svojim brezvest-n i m ravnanjem odpor ljudstva. Ne verujemo, da bi se tej gonji pridružilo kaj prida res poštenih, spoštovanih trgovcev. Nekateri bodo severla, v svoj>? lastno škodo, čli na vabljivi lim »Narodove« klike. Tem ne želimo druzega, nego da bi jih boljše spoznanje konečno preveč ne veljalo! Pomislijo naj, da je slabo za kredit solidnega trgovca, izrekati se solidarnim z znanimi kričači iz Notranjske in od drugod. Pomislijo naj pa zlasti, da je vsak trgovec odvisen edino le od svojih odjemalcev, od konsumentov! Kedo pa so ti konsumenti ? Tri četrtine istih so pristaši katoliško-narodne in krščansko soci-jalne stranke. Naj toraj pametni in trezni trgovci kateregakoli mišljenja pomislijo, do kakšnih posledic bode prišlo, če se na bojkot, ki se Iiko konsumnih društev, tam pa nič. Kar milo stori se človeku, kedar misli na to itd. Porabiti bi se dalo tudi to-le: Nov komet. Med tem ko naši kaplani snujejo kmetijske zadruge in konsumna društva, bliža se našej zemlji neprestano komet. Nebeška telesa ne brigajo se za konsumna društva. Nekateri trdijo, da zadene ta komet naposled ob našo zemljo. Ako bode zadel na pravem kraju, razbil in razdrobil bode nekaj konsumnih društev. Naj bi se členi teh društev tega pravočasno zbali! Učenjaki pa trdijo, da se komet ne bode dotaknil naše zemlje, da ji sploh ne bo prišel v nevarno bližino. Najbrže se mu gnusijo konsumna društva, ki so raztresena po tistem kosu naše zemlje, kjer bivajo Slovenci. Tako bodo društva preprečila velikansko nebeško prikazen in tako neizmerno škodovala zvezdoznanstvu, ki do sedaj take prikazni še ni moglo opazovati. Resnična je torej trditev, da so klerikalci sovražni vednosti itd. Ali: Pariška razstava. Klerikalci pri nas snujejo konsumna društva, Francozi pa se pripravljajo na veliko svetovno razstavo leta 1900 v Parizu. Kako malenkostni so naši klerikalci. Mesto da bi posnemali Francoze in nam v Ljubljani priredili velikansko svetovno razstavo, pa po vaseh ustanavljajo zadruge. Mi naprednjaki smo že bolj podobni Francozom. Če tudi ne bodemo priredili svetovne razstave, pa bodemo 6. aprila letos imeli misli proglasiti na shodu »trgovcev« zoper zadruge, — odgovori z odporom konsumentov zoper tiste trgovce, ki se v d e - 1 e ž u j ej o »N a r o d o v e« gonje! Brez dvoma bi bile posledice za marsikaterega trgovca naravnost u s od ne — in to samo radi tega, ker je bil tako nespameten, da se je dal zlorabljati kot politično orodje »Narodove« klike! Ali mu bodo »Narodovci« nadomestili — odjemalce - konsu-mente ? Z gotovostjo se da zračuniti, kam da bi morala ta gonja privesti in komu v škodo. Tisti, ki še ne vidijo jasno, naj pomislijo, da se »Narodovi« kliki pri tem gre le za politično oblast nekaternikov in ji je vse eno, če to oblast kupi tudi s tisoči vničenih eksistenc. Pogled na te mogoče posledice frivolno za-pričete »Narodove« gonje pa kaže tudi neko posebno lepo nalogo shodu slovenskih gospodarskih zadrug. Kakor je na eni strani brezozirno postopati zoper liste hujskače, ki vedoma navajajo vodo na mlin liberalne klike — tako je na drugi strani po celi deželi iskati pošteno in pametno spora-zumljenje s tistimi uglednimi trgovci, ki se ne vdeležujejo »Narodove« gonje, temuč hočejo v miru živeti s svojimi odjemalci in iskati pri p o-štenem blagu pošten zaslužek. Take poštene trgovce treba je zlasti povsodi priporočati. Kazalo bode po našem mnenju sestaviti zaznamek vseh tistih trgovcev, ki se ne vdeležujejo »Narodove« gonje, in ga razširjati mej ljudstvom — v Ljubljani in po deželi — s pozivom, da naj se pri teh trgovcih kupuje in jih tako podpira. Vsak v svojem krogu mora delo- malo razstavico. Razstavili bomo vso našo stranko, kolikor je še imamo, in pa čisto novo »organizacijo«. Ta »organizacija« bo svetovno čudo. Zadružna ne sme biti, ker ta ideja je klerikalna in se mi bojujemo proti njej ; kakšno naj torej napravimo to »organizacijo«, še sedaj neverno. No, do 6. aprila je še časa dosti in čisto zadosti je, da bo »organizacija« protiklerikalna, za drugo nam ni itd. Kedar pa je izviren »Narod«, ne sme zaostajali »Rodoljub«. Ta list prišel je na krasno izvirno misel, pisati slovenska imena političnih nasprotnikov nemški. Ime dr. Susteršiča piše v zadnji čas vedno le dr. Schusterschiitz. Sreča je le, da so ta način pisanja imen drugim slovenskim listom ne zdi posebno imeniten, kajti sicer bi človek, ki se piše n. pr. za Tavčarja, nekega dne čital svoje ime ponemčeno v Deutscher, slovensko ime Hribar postalo bi Gripper. Naši Šubici ne mogli bi mirno spati, ker bi se morali bati, da zjutraj pri zajutreku berejo svoje pošteno slovensko ime ponemčeno v Schuhvvitz. Nastali bi potem časi, podobni tistim, v katerih so se rodile besede Račje selo = Rappelgeschiess, Družinska vas = Gesindeldorf itd. Take bi bile posledico »Rodoljubovc« izvirnosti. Iz tega je razvideti, da izvirnost za vsako ceno le ni vedno dobra. Quod erat demon-strandum. vati v korist takim trgovcem — to bode več izdalo, nego vsaka reklama. Je, hvala Bogu, v Ljubljani in po deželi lepo število tacih poštenih, solidnih trgovcev. Prav je, da se ta pošteni živelj podkrepi. Zlasti pa vabimo te trgovce, naj pridejo na shod slovenskih zadrug, da osebno spoznajo resnico in da se v miru in prijaznosti razgovorijo s zastopniki gospodarskih zadrug. V vzajemnem delovanju zadrug in poštenih, solidnih trgovcev iskati je zboljšanje naših gospodarskih razmer, zlasti neodvisnost od mejnarodnega židovskega kapitala, vkojega sponah ječi danes do malega ves slovenski trgovski stan. Politični pregled. V Ljubljani, 24. marca. Položaj na Ogerskem in razmerje mej Ogersko in Avstrijo. Znani ogerski poslanec Štetan Tisza je pred nekaj dnevi govoril zelo obširno o tem predmetu v zbornici in tudi drugod in so bili z njegovimi izvajanji zadovoljni avstrijski nemški kričači. Ne tako pa zmerni elementi niti na Ogerskem niti v Avstriji. V krogih skrajne levice vlada veliko iznenadenje, ker uvidijo Košutovci v hegemoniji nemške narodnosti uresničenje njih programa, namreč v uvedbi sistema personalne unije na Ogerskem. Košut in njegova stranka sta mnenja, da se Avstrija z nemško hegemonijo zveže z Nemčijo in posledica tega bo personalna unija na Ogerskem. Ravno iz tega razloga se liberalna stranka ali vsaj njena velikanska večina (372 proti 51) ne ogreva za nemško hegemonijo v Avstriji, ker je dualizem in pariteta glavno načelo vladnega programa, toraj naj se nagodba iz leta 1867 razvije takim načinom, ki bo polagoma dovedel do konsolidovanja ideje o celokupni državi. Pota Košutovcev in liberalne stranke se toraj vsled Szellovega programa zelo razlikujejo. Značilno je tudi za položaj, da se skrajna levica v lastnem interesu ogreva za hegemonijo Nemcev, ko se liberalna stranka odteguje vsakemu notranjeavstrijskemu prepiru in se izogiba vsemu, kar bi moglo spraviti v nasprotje Ogersko z avstrijskimi Slovani. Kajpada so tudi v liberalni stranki elementi, ki se strinjajo z mislijo skrajnih levičarjev. — Posebno zanimiva je izjava grofa Apponyja o tej zadevi. Ne smemo se čuditi, pravi ta mož, ako si Cehi, tako velik in bogat kulturen narod, s svojo zgodovinsko preteklostjo, ne ciajo oropati svojih narodnih močij. Celo cesar Viljem I. in Bismarck sta priznala v svojem oklicu na »slavno češko kraljestvo«, da smatra Germanizem Cehe za odločilen faktor v notranjem avstrijskem življenju in da treba z njimi računati. Nič manja ni zadovoljnost s Poljaki. Mažari so pripoznali, seveda ker so mo- Sodnji dan. Spisal J. Joergensen. (Dalje.) In prav tiho, prav ponižno doni: Huic ergo parce deus! Počasi, mogočno zadoni himna pri zadnji prošnji: Pie Jesu Domine, Dona ei requiem. In potem dolg, otožen amen . . . Amen, ki doni še v Niels Graffovih ušesih, ko se prebudi iz dolgih svojih domišljij, in mrzličnega sna. Prebudi se, utrujen, potrt, potan, z žarečo glavo — in on vidi majhno, siromašno sobo, v kateri umira, dočim nočna svetilka gori in ropo-čejo pletilke njegove stare gospodinje. Hipoma se mu zdi, da je v veliki Sodomi, postopač, ki si ne more pomagati, bolan in ubog tujec, ptica, ki je padla na svojem hitrem begu s polomljenimi perutmi na streho med milijoni streh, in on ječi, težko in dolgo. Stara žena pogleda in stopi k njemu. Otare mu pot s čela in mu vtakne novega leda v usta. Potem se zopet zgrudi. Gleda zopet druge prikazni. XXIII. Še jedenkrat se sanja Niels Graflu — toda ne o stvareh, ki so se njemu pripetile in katere je doživel. rali, Hrvatom popolno avtonimijo v okviru duali-stične monarhije, jednako postopanje v Avstriji bi gotovo ne škodovalo niti dualističnemu načelu, niti pariteti obeh državnih polovic. — lz tega je razvidno, da uvidi grof Apponyi rešitev notranje-avstrijskih prepirov le po ogersko - hrvatskem vzorcu, toraj rešitev, ki ni v zvezi s federalizmom. — Iz vsega se pa sklepa, da so na Ogerskem le Košutovci pravi pospeševatelji in oboževatelji nemške hegemonije v Avstriji, ker žive v nadi, da se bo z oslabljenjem slovanske moči pospešila personalna unija na Mažarskem. Dr. Grabmapr in dr. IAppert. Dve svitli zvezdi na nemško - radikalnem nebu sta v teh dneh popolno ugasnili. Dva nekdaj najboljša voditelja, ki sta si svojedobno stekla mnogo zaslug za nemško nacijonalno stvar, so pahnili lastni pristaši s političnega odra ter jima iztrgali iz rok politično vodstvo. — Prvi, bivši namestnik deželnega višjega maršala, dr. Julij Lippert, je padel popolno v nemilost pri svojih pristaših, akoravno je mnogo storil v Badenijevi dobi za nemško »pravično« stvar. Bil je v prvi vrsti onih huj-skačev, ki so vrgli Badenija in Gautscha; klical je duhove, katerih se ne more iznebiti. Toda godi se mu sedaj, kakor drugemu velikanu, dr. Grab-mayru, ki je predvčeraj vsled sklepa tirolskega deželnega volilnega odbora bil izključen iz njega srede. Oba uvidita, da je nehvaležnost plačilo tega sveta. Grabmayr je na shodu tega volilnega odbora v Inomostu v daljšem govoru opravičeval svoje postopanje ter pojasnoval svoj govor v Me-ranu, izjavljajoč, da se je vedno potegoval za nemško-nacijonalno stvar, toda vse ni nič pomagalo, z 19 proti 13 glasovom je bil izključen iz volilnega odbora. Posl. Grabmayer je jednako dr. Lippertu v polni meri zaslužil to osodo, ker sta pač že poprej morala uvideti, da njujin boj proti vladi ne bo imel nikdar pravega vspeha. Kopala sta jamo drugim, a padla sta sama vanjo. V moravskem deželnem *boru je bil v v torek razgovor o zadnjem nemško - avstrijskem učiteljskem shodu v Brnu, na katerem je, kakor znano, dunajski poročevalec Jessen na vso moč udrihal po obstoječem šolskem zakonu, ki veleva, naj se skrbi za versko - nravno vzgojo mladine. Vladni zastopnik je izjavil, da se vlada ne strinja s tozadevnimi sklepi učiteljskega shoda in da bo vsako protizakonito gibanje učiteljstva z ozirom na vzgojo mladine strogo zasledovala. Tekom razprave o uravnavi pravnih razmer učiteljstva oglasil se je tudi škof dr. Bauer, ki je odločno oporekal trditvi, češ, da je cerkev sovražna šoli in uči-teljstvu. Potem je obširno govoril o najnovejši paroli modernih pedagogov: »Proč z vero iz šole« ter predlagal naslednjo resolucijo: Vlada se poživlja, naj z vso pozornostjo zasleduje prizadevanja raznih krogov za odpravo verouka in versko-nravne vzgoje iz šolstva, naj učiteljstvu pokliče v Zopet misli, da je na svojem novem domu, v domu, katerega ni več ... On je, in žena živi, in prvi dnevi njegove sreče, ko je dobro živel. Sedi pri pisalni mizi in dela. Luč sveti prijazno po papirjih in knjigah; zdaj pa zdaj odloži pero, se nasloni na stol in čuti notranje veselje, ki polni s svojo toploto vse njegovo bitje. Nekdo potrka, obrne se k vratom. Žena stoji tam, bleda ko mrlič. On skoči po konci. »Kaj pa je vendar?« »Ali nisi videl,« pravi ona in pokaže na okno. On pogleda — in čuti, da postaja tudi on bled, ko ona. Celo nebo žari v mogočni rudečini. »Mesto gori!« zavpije in nepopisna zona ga spreleti in jame se tresti. »Ne,« odvrne ona in obstane pri njem, »mesto je nepoškodovano.« In prime ga za roko ter ga vede po stopnji-cah doli, po veži in ven na vrt. »Glej!« reče in pokaže proti nebu. Sama pa si zakrije lice. On gleda. In na vzhodnem nebu, ki se vzdiguje nad črnim drevjem in moli prav do zenita, vidi silen križ iz samih plamenic, ki razsvetljujejo vse na okoli. Zvezde so obledele, nič več se jih ne vidi. Toda vsa zemlja je čudovito razsvetljena — male hiše ob potu blišče s svojimi belimi slemeni in belimi dimniki, vrtno listje je zeleno, toda nekako v spomin njegovo nalogo in dolžnost glede vzgoje mladine ter dii zagotovilo, da bodo stariši brez skrbi glede vzgoje svojih otrok. — Temu predlogu je ugovarjal dr. Fux, zanj se je pa izjavil mej drugimi tudi Chlumecky, vendar je bil pri glasovanju odklonjen z 42 proti 20 glasovom. Proti so glasovali Mladočehi in nemški poslanci nekaj se jih je zdržalo glasovanja. Vspeh je pač dokaz, kak veter vleče v moravski deželni zbornici. Švedskemu prestolonasledniku se kaj slabo godi, odkar namestuje svojega v inozemlju se nahajajočega očeta-vladarja. Pred nekaj dnevi smo poročali, da ga je napadla kakih tristo glav broječa, po največ iz dijakov raznih vrst sestoječa množica s sneženimi kepami ter ga mej vpitjem spremljala v njegovo bivališče. Sedaj so se pa tem demonstrantom pridružili še radikalni poslanci, ki so pričeli posebno vrsto obstrukcije proti prestolonasledniku - regentu. Prestolonaslednik je namreč povabil na obed vse člane državnega zbora, toda blizu šestdeset radikalnih poslancev mu je kratkim potom vrnilo doposlana vabila. Svojo mržnjo do njega so ti možje pokazali že tudi preje posebno s tem, da so mu znatno in za več let znižali apa-nažo, katero so mu jedenkrat celo popolnoma odrekli, ker je baje govoril o nekem naskoku na Norveško. Nekateri švedski listi ostro obsojajo to postopanje radikalne stranke ter pravijo, da je pravi povod za to le nejevolja nad švedskim zunanjim ministerstvom, ki v občevanji z zunanjimi državami rabi vedno le izraz »vlada« in ne, kakor zahtevajo Norvežani, »vladi«, ker zastopa ministerstvo obe državici. Slovstvo. Nove lourške Šmarnice. Francoski spisal Las-serre. Z dovoljenjem pisateljevim poslovenil Jan. Godec, kaplan. Ljubljana, 1899. Tiskala »Katoliška Tiskarna«. Vezane v polusnje stanejo 90 kr., vezane v usnje 1 gld., vezane v usnje z zlato obrezo pa 1 gld. 20 kr. Za pošto je pridejati še 5 kr. Slava in češčenje lurške Matere Božje se tudi med Slovenci vedno bolj širi, kar je zares veselo znamenje. Zato bodo »nove lurške Šmarnice« gotovo vsem prav na dobro prišle. Pisatelj Lasserre je Slovencem že znan. Mož je bil ne-ozdravno oslepel. Na svet nekega protestanta je poskusil lurško vodo. Ko se je ž njo dotaknil očij, je hipoma izpregledal. Od tedaj je posvetil svoje pero slavi lurške Matere Božje. Napisal je poleg velike zgodovine o Lurdu in lurških čudežih posebno zaslovelo knjižico : »Čudežne lurške dogodbe.« Te knjige se je na Francoskem prodalo brez števila. Prevedena je že v razne jezike. Premnogo bolnikov je bilo, katerim je ta knjiga vzbudila zaupanje do lurške Matere Božje, šli so v Lurd in so bili ozdravljeni. Še več jih je ta knjiga izpreobrnila. Zgodbo Ivane Fontenay v tej 1— i 'i BSS skrivnostno zelenkasto, kakor bi bilo električno razsvttljeno — in on vidi vsako bilko na trati, vsak pesek na potu, na katerem stoji. Osupnjen strmi v plameni križ in ne razume ničesa. Vse je popolnoma tiho, nobenega glasu, niti od blizu, niti od daleč, niti ropot tramvajev, ki ropoče sicer vedno na njegova ušesa. Najbrže je iznenadila vse, kakor njega, ta prikazen. Zdaj zapazi tudi svojega soseda, starega pastorja, da stoji zunaj na verandi — njega in njegovo ženo in neomoženo hčer. Stoje in strme prav tako, kakor Niels in žena, in nihče ne spregovori besede. Rad bi zavpil do njih čez plot ter slišal, kaj oni menijo — toda kakor bi so ne upal motiti tišine pod plamenečim križem. Od daleč jame peti zvon. Velik, težak, doneč zvon. In komaj je donel jedno minuto, je pričel tudi drugi, potem tretji in četrti — dokler niso ubrano doneli vsi mestni zvonovi, otožno in pla-kajoče proti nebu. Tedaj jame Niels Graff razumevati in čuti, kako se stiska žena k njemu in kako se trese kakor trepetlika. »Ali slišiš? Ali slišiš?« pravi ona prav tiho. »Sodnjemu dnevu zvonč.« In v hipu se oglasi nekdo zunaj na cesti, ki vpije, hripavo od groze in zavija kakor blazno — in kriči, in daleč na okoli doni glas težko in zamolklo. Priloga 69. štev. „Slovenca" dn6 24,. marca 1899. knjigi je brala tudi zelo bolna miss Johanna Dor-ney v Chicagi. Zgodba je vzbudila v njej vero v sv. Devico, prišla je iz daljne Amerike k lurški votlini in je bila takoj Ozdravljena dne 15. avg. 1884. Bral je knjižico med drugimi tudi baron H. Behr, luteran. Po njej je prišel do resnice, in dne 21. septembra 1884 Jje prejel v lurškem svetišču sv. krst. Henrik Lasserre mu je bil za botra. Da bi še bolj razširil slavo Marijino, je izdal Lssserre rečeno knjigo tudi v obliki šmarnic. Razdelil je štiri dogodbe, opisane v knjigi, v 31 delov, in vsakemu delu je dodal molitev. — Te šmarnice uprav pa je poslovenil kapelan J. Godec. Te šmarnice imajo torej tako znamenito zgodovino, da jih v tem oziru ni treba še posebej priporočati. Dogodbe so opisane zanimivo in živahno. Dodana so jim pisma, ki so ž njimi do-tične ozdravljive osebe, njih sorodniki ali znanci ali druge priče svojeročno potrdile resnico popisanih dogodb. Molitve za vsak dan so zelo lepe in uporabne. Da bi knjiga služila vernikom tudi sicer, je pridejan na koncu še navadni molitve-nik: dnevne molitve, sv. maša, obhajilne molitve, litanije, sv. križevi pot. Prevod je prav dober. Motiti bi utegnila preproste bravce le pisava tujih imen. Nam vsaj nikakor ne ugaja. J Godec piše : Iourški, digoineski, v Trachuju, baccarat-ski . . in vselej, kadar prvič rabi besedo, dodene v oklepaj tudi slovensko iz-reko. Nam se zdi, da bi bilo treba za preprosto ljudstvo in tudi za duhovnika na prižnici pisati ravno narobe, tako namreč, kakor se beseda izreka, Irancosko pisano besedo pa naj bi prvikrat dodal v oklepajih, ali pa pod črto. Kar se tiče tujk, se bo treba za preprosto ljudstvo brez dvoma oprijeti fonetične pisave, sicer so bodo .bravci vedno spodtikali in po pravici jezili. To smo omenili, ker po naših mislih nove lurške šmarnice nekoliko kazi. Sicer pa je knjiga zelo lepa. Diči jo tudi lepa podoba lurške Matere Božje. Zato le želimo, da bi »nove lurške šmarnice« v mesecu majniku po mnogih cerkvah oznanjalo slavo in čast Marije, a tudi doma vzbujale v srcih vernikov zaupanje in ljubezen do nje. Saj če je res, da se je Marija v Lurdu prikazala in izprosila že toliko čudežev — in kdo bi o tem dvomil? — je tudi res, da napoči človeštvu lepša doba v znamenju brezmadežnega spočet j a 1 Iz mestnega zbora ljubljanskega. Ljubljana, 23. marca. Župan otvori sejo in naznani mej drugim, da mu je došla od vodstva družbe sv. Cirila in Metoda zahvala za darilo 500 gld. Odbornik S v e t e k nato obširno poroča o računskih sklepih mestne hranilnice za leto 1898. Vsega denarnega prometa je bilo v 9. upravnem letu 15,959.050 gld. 43 kr. ali za 3,168.036 gld. 05'/j kr. več kakor v letu 1897. Vlog je bilo koncem leta 13.661 v vrednosti 6.318.416 gld. 51 kr. in so se v 1.1898 pomnožile za 1,381.654 gld. 84'/, kr. Posojil na hipoteke se je dalo 427.99871 gld., vrnilo pa 92.234-93 gld. in je torej stanje teh posojil koncem leta 3,525.229 40 gld. ali 557S% hraniln. vlog. Posojila proti zastavi vrednostnih listin so se znižale za 2098 gld., ona na menice pa za 10.153-41 gld., vkljub temu, da se je znižala obrestna mera od te vrsto posojil od 5l/, na 5%. V vrednostnih papirjih invostovana glavnica znaša 955 296-80 ali 15-12% vseh vlog. Čisti dobiček po odbitku izgube pri kurzni vrednosti znaša 22.224-02 gld. ali 7500 gld. več kakor leta 1897. Splošni rezervni zaklad znaša 97.212 89 gld. Davka je plačala hranilnica 4368 76 gld. Poročevalec pripomni, da bo treba znižati obrestno mero od hip. posojil od 4®/» na 41/,. Dotične predloge bo stavil v tajni seji. — Računski sklepi se nato . odobre in na predlog podžupana izreče zahvala vsem članom upravnega odbora in ravnateljstva. Isti odbornik poroča so o škontraciji mestne blagajnice od 4. do 7. februv. in predlaga, naj se poročilo vzame na znanje, ker se je razun neznatne računske pomoto našlo vse v redu. Predlogu se pritrdi. Odbornik Senekovič poroča o nasvetu magistrata, naj se pri loterijskem posojilu nabrana specijalna reserva v znesku 11.815 gld. 40 kr. po- rabi za napravo ozir. popravo trotoarjev in sicer naj se napravi nov asfaltni tratoar na Dunajski oosti od »Slona« do Dalmatinovih ulic na obeh straneh za proračunano svoto 5555 gld., dalje v Židovskih ulicah in na Jurčičevem trgu ter popravijo ostali slabi trotoarji. Odsek se pa ne strinja s tem nasvetom ter predlaga, naj se v to svrho porabi le znesek 5000 gld., ostalo naj se pa naloži kot specijalna reserva v pokritje event. kurznih diferenc pri vrednostnih papirjih, ki so se nakupili iz amort. zaklada lot. posojila. Napravi naj se toraj le nov trotoar na desni strani Dunajske ceste za 2760 gld. in popravijo nekateri najbolj potrebni trotoarji. Odbornik V e 1 k a v r h predlaga, naj se na vsak način napravi nov trotoar v Židovskih ulicah in naj se svota 1116 gld. pokrije iz blag. ostankov lanskega leta. Odbornik dr. Požar želi, naj se pred vsem popravi trotoar pred škofijo, ki je v najslabšem stanju. Ko še odbornik Pavlin izrazi željo, naj se v bodoče bolj skrbno napravljajo trotoarji, se vsprejmo predlogi odseka kakor tudi predlog odbornika Velkavrha. Ponudba vrtnarja Jan.Widerja za odkup nekaj mestnega sveta pod Tivolijem se odkloni. Poročevalec odbornik L « n č e. O ponudbi stavbne tvrdke Faleschini in Schuppler za odkup stavbišč ob Bleiweisovi cesti ozir. ob podaljšanih Nunskih ulicah za zgradbo vil poroča odbornik Za bukove c. Poročevalec predlaga, naj se svet ob Bleiweisovi cesti sploh ne proda, ker ga bo rabila občina sama, za ostali svet mej Benediktovo, Wettachovo in Kochovo vilo naj se pa zahteva 14 gld. za kvadr. seženj. Predlogu ugovarja odb. Žužek, naglašujoč, da je ta cena previsoka, ker se je svet na istem kraju preje prodal po 7 do 8 gld. kvadr. seženj in ker je zelo neugoden za stavbo. Proda naj se ves svet. Določitev cene naj se prepusti magistratu, naroči naj se pa kupcu, da mora v teku treh let zazidati stavbišče. Temu nasvetu ugovarjata odb. dr. P o ž a r in P1 a n t a n, izjavljajoč, da treba pred vsem skrbeti za koristi mestne občine, ne pa toliko ozirati se na velikega podjetnika, ki hoče s svetom samo špekulirati. Poprej se je svet prodajal naravnost lastnikom sedanjih vil in je bil z ozirom na lego v primeri še mnogo dražji kakor pa se sedaj zahteva. Govornika bota glasovala za odsekov predlog, akoravno je vreden svet 20 gld. kvadratni seženj. Odbornik Pavlin se ne more strinjati z izjavo dr. Požarja glede špekulacije velikega podjetnika in pravi, da moramo biti veseli, da sploh kdo zida v Ljubljani. Pri glasovanju je obveljal predlog odsekov ter drugi predlog odbornika Ž u ž e k a, mej tem ko onega glede določevanja cene po magistratu župan ni dal na glasovanje. Prošnja podpornega društva za uboge pravnike na Dunaju za podporo se odkloni. Poročevalec odb. Zabukovec. Slov. tesarskemu in zidarskemu društvu v Ljubljani so dovoli za vzdrževanje strokovne šolo 50 gld. Poroč. odb. Žužek. O napravi rampe mesto sedanjih stopnjic pred tivolskim gradom poroča odbornik Pavlin. Govornik pravi, da je stavbeni odsek pred zadnjim sklepom o tej zadevi le pogojno pritrdil napravi rampe, pozneje se je pa na licu mesta prepričal, da strmca ni mogoče toliko oblažiti, kakor bi bilo potrebno. Predlaga torej, naj se naprava rampe sploh opusti, glede temeljite poprave stopnjic in stopnjišča pa naj magistrat preskrbi natančen proračun in načrt in pozneje o tem poroča. Predlogu so pritrdi. Odbornik Dimnik poroča o poročilih šolskega odseka. Ponudba glede nakupa kmetijskih orodij modelov za mestne ljudske šole se odstopi mest. šolskemu svetu v nadaljno poizvedovanje. Za mestne ljudske šole se sklene nakupiti 10 zemljevidov »Evrope« in 6 polut za skupni znesek 129 gld. Računa o vporabi dotacije za božičnico na mestnem otroškem vrtcu v znesku 150 gld. in mestne dekliške višje šole v znesku 770 gld. se odobrita. Ostale točke dnevnega reda se obravnavajo v tajni seji. Odbornik Žužek interpeluje župana, v katerem štadiju se nahaja kolodvorsko vprašanje. — Župan pojasni, da se mu je povodom zadnjega bivanja na Dunaju zagotovilo, da se v kratkem snide dotična komisija- Ker pa dosedaj še ni ni-kakega znamenja, se je pismeno obrnil do železn. ministra v tej zadevi, toda odgovora še ni prejel. Interpelant predlaga, naj se županu naroči, da znova podreza na merodajnem mestu. Obvelja. Podžupan vpraša, kaj je z napravo polken pri oknih na poslopju nunskega samostana, ki kaze vso facado. — Župan odgovori, da je mag. dal stavb, in prebivatno dovoljenje brez te naprave, ker ni bilo v tem oziru nikakega sklepa. Pač pa se je te dni pismeno obrnil do predstojništva in mu naznanil to željo, ter je že tudi prejel prav povoljen odgovor. \ i Tedenski koledar. Nedelja, 26. marca: 6. postna, cvetna; evang.: Jezus jezdi v Jeruzalem. Mat. 21. Teodor šk. — Ponedeljek, 27. marca: Janez Damasc. — Torek, 28. marca: Janez Kapistran. — Sreda, 29. marca: Avgusta d. — Četrtek, 30. marca: Veliki četrtek, Janez Klinak. — Petek, 31 marca: Veliki petek, Modest šk. — Sobota, 1. aprila: Velika sobota, Hugon šk. — Solnce izide 30. marca ob 5. uri 47 min. in zaide ob 6. uri 22. min. — Lunin spremin: Žčip 27. marca ob 7. uri 17 min. zjutraj. — Dan zraste v aprilu za 1 uro 80 minut. — Musica saera v soboto, 25. marca : V stolni cerkvi pontifikalna maša ob 10. uri: Tretja Cecilijina maša, zložil Fr. Schiipf, graduale in traetus A. Foerster. offertorium Karol Greith. V nedeljo 26. marca je velika maša ob 10. uri: Koralna maša, graduale in traetus zl. A. Foerster, offertorium dr. Fr. Witt, po povzdigovanju »Bone Deus«, zl. E. Frey. — V meBtni cerkvi sv. Jakoba v soboto velika maša ob 9. uri: Mašo zložil M. Brosig v F mol, graduale A. Foerster, offertorij J. B. Tresch. — V n e-d e 1 j o, 26. marca: Mašo in graduale zložil A. Foerster, offertorij dr. Witt. Dnevne novice. V Ljubljani, 24. marca. (Sprava, ki ni sprava^ Kdor mora čitati »Narod«, ^preprTJal so je"že davno. da tako ostudno proti cerkvi in duhovnikom katoliškim ni pisal tudi v najhujšem domačem boju, kakor zadnje leto za časa sprave. »Narodovci« za spravo vedo samo, kader nas potrebujejo. Tako so se n. pr. nedavno obrnili na vodstvo katoliško narodne stranke, naj stopi z njimi v dogovor za skupno postopanje pri mestnih volitvah ljubljanskih. Naša stranka je odgovorila, da poprej sploh ne prične takih dogovorov z »Narodovo« stranko, dokler mestni magistrat ne odstrani zloglasne št. 13 ;, gotovo skromna, a nujna zahteva. Župan Hribar je na to sklical skupni spravni odbor in potem oba deželnozborska slovenska kluba v skupno sejo, pri kateri so zastopniki katoliško narodne stranke izjavili, da jih sprava ne veže glede ljubljanskih volitev. To tudi natančno kaže zapisnik, ko so se delali spravni pogoji, ki avtentično pojasnjuje spravne določbo v tej točki. Jednako so naši zastopniki označili svoje stališče glede snovanja konsumnih društev. Na to je župan Hribar izjavil, da je bila to po njegovem mnenju najbrže prva in zadnja skupna seja. — Tudi poslanci obeh strank so šli z istim prepričanjem od skupne seje. Vkljub temu je poslanec Kalan po dogovoru s svojimi poslanci tovariši prosil poslanca Hribarja, naj bi so glede podpore za gledišča slovenski poslanci skupno pogovorili, predno pride zadeva v deželnem zboru na vrsto; poslanec Hribar pa je dejal, da po njegovem mnenju to ni potrebno, ker bi bilo brezvspešno. Zato so bili v tej stvari katoliško narodni poslanci prosti, ker jim tudi spravna pogodba dovoljuje prosto glasovanje glede podpore nemškemu gledišču, in zato so popolno pravilno postopali, ko so z ozirom na nemško nacij. duh, ki so goji v nemškem gledišču sredi bele Ljubljane, označili svojo stališče v zadnji deželnozborski seji s tem, da so predlagali odkloniti 6000 gld. v podporo nemškemu gledišču. — To so suha dejstva, ki pričajo, da so katoliško-narodni poslanci popolno pravilno postopali, ker ravno vsled sprave ne smejo trpeti, da bi narodno-libe-ralni poslanci imeli dvojno železo v ognji s proti-zavarovanjem tudi pri Nemcih. — Katoliško - narodna stranka je pri lanskih volitvah v Ljubljani pokazala, da je storila več, nego je sprava od nje zahtevala, trpeti pa ne more, da bi »Narodova« stranka na račun sprave pobijala z vsemi silami in z vso zlobo načela, katera podpirati in braniti je poglavitna dolžnost katoliško - narodne stranke. (Shoda) napravi »Katol. polit, društvo« jutri 25. t. m. v Cerkljah na Gorenjskem in v nedeljo 26. t. m. v Tunjicah. — Na obeh shodih govori posl. dr. K r e k. (Gonja proti zadružni organizaciji.) »Narodova« klika se je popolnoma razkrinkala. Preje je trdila, da se le v interesu trgovcev poteguje zoper konsumna društva. V predvčerajšnjem vvodnem članku pa se zaganja sploh z o -per zadružno organizacijo kmet-s k e g a ljudstva in se še celo spodtika nad tem, da »Gospodarska zveza« posreduje nabavo umetnih gnojil kmetskim zadrugam. V svojem slepem sovraštvu se sploh liberalna klika zaganja v »Gospodarsko zvezo«. Kaj jo briga, da to društvo vodi gospodarsko organizacijo slovenskega in istersko-hrvatskega ljudstva na slovanskem jugu. To vse to stranko — h kateri spadata tudi po slanca kmetov V i š nikar in Božič — prav nič ne briga. G. Višnikarju ne zamerimo toliko, kajti ta gospod je brez programa le na milost barona Schwegla kandidoval. Toda g. Božič je kandidoval z gospodarskim programom katoliško-narodne stranke, — sedaj ga pa izvaja s tem, da hodi čez drn in strn z »Narodovo« k 1 i k o , k o j e o d k r i t program je:uni-čiti kmeta... Nadalje se je »Narod« celo spravil nad osrednjo vlado, ker podpira zadružno organizacijo, in kliče zoper njo — barona H e i n a na pomoč ! Namen »Narodov« pri tem je jasen baronu Heinu in nam, dvomimo pa, da bi baron Hein hotel za »Narodovce« kostanj pobirati iz žrjavice in to tembolj, ker vkljub raznim diferencam, ki jih imamo z baronom Heinom, vender moramo resnici na ljubo reči, da ima on stokrat več smisla za ljudske koristi, nego »Na-rodovci«, ter da se konečno tudi on prepriča o potrebi naše domače zadružne organizacije. (Liberalne laži.) Med včerajšnjo sejo deželnega zbora je prišel gosp. dr. Šusteršič v zbornico, ker je imel nekaj govoriti z g. kanonikom Kalanom o zadevi, ki z deželnim zborom ni v nikaki zvezi. Ko je bila stvar dogovorjena — kar je trajalo le par minut — hitel je g. kanonik Kalan nazaj v dvorano, g. dr. Šusteršič pa je ostal še v kuloarju, ker ga je zanimala razprava o deželnem gledišču, ki se je ravnokar imela pričeti. Mej tem se prikaže v kuloarju tudi župan Hribar, ki, opazivši dr. Šusteršiča, se z istim pozdravi in odide v dvorano na svoje mesto kot poročevalec o gledališki zadevi. Pobijajoč predlog kanonika Kalana, da naj se nemškemu gledišču vsaka podpora odreče, ter da naj se iz te svote podpora slovenskega gledišča in raznih narodnih društev poviša, se je gosp. Hribar drznil trditi, da je g. dr. Šusteršič, prišedši v zbornico, g. kanoniku Kalanu dal navodilo, kako naj postopa pri tej stvari. — Ta neosnovana laž župana Hribarja, za katero ni najti niti najmanjše olajšalne okolnosti, razun te, da je bil v veliki zadregi, ker je moral pobijati predlog kanonika Kalana in sebe in svoje somišljenike navduševati za židovsko - nemško gledišče — je značilna zanj in za njegove pristaše. (Osebne vesti.) Sodni pristav V. Devetak je iz Pulja premeščen v Gorico; avskultant Jurij Corozza je imenovan pristavom v Buzetu, pristav Jos. Gentili tajnikom dež. sodišča; H. Rebolj, želez, uradnik je premeščen iz Ribnice v Kamnik. — Okrajni tajnik v Celju T. Waida je vpokojen ter mu je podeljen zlat zaslužni križec. (Pravnikov večer) bo v ponedeljek, dne 27. t. m. ob 8. uri v »Narodnem domu« na levo pritlično. K obilni udeležbi vabi odbor društva »Pravnika«. (Ollkanost liberalcev.) Pri včerajšnji seji je galerija glasno naznanjala svojo nezadovoljnost zaradi glasovanja slovensko-liberalnih poslancev za podporo nemškemu gledališču. Dr. Tavčarju seveda ni bilo všeč, da se mu je od zgoraj klicala v spomin narodna dolžnost, zato je psoval obiskovalce galerije z nedoraslimi mladeniči, smrko-lini itd Posl. Hribar pa jim je očital nerazsodnost. Olikani in razsodni so pri nas seveda samo »Narodovi« liberalci! (Postojinsko jamo) ogledal si je včeraj dopoludne vojvoda Filip Orleanski pod vodstvom okr. glavarja viteza Laschana ter se popoludne s posebnim vlakom odpeljal v Reko. (Seja odvetniške zbornice kranjske) vršila se bode v nedeljo, dne 26. t. m. ob 11. uri dopoludne v pisarni zborničnega predsednika. (Štajerski deželni zbor) je imel v sredo osmo sejo. Grof Kottulinsky je predlagal, da deželni odbor vse potrebno ukrene glede deželne zavarovalnice proti toči. Posl. Hagenbofer in tovariši so predlagali, naj bi vlada odpravila državne mitnice. Baron Rokitansky in tovariši so predlagali, naj se vlada naprosi, da se vpelje dveletna vojaška služba in da odpadejo za brambovce vojaške vaje v 11. in 12. službenem letu. V vinorejski odsek so izvoljeni trije slovenski poslanci: Dr. Jurtela, dr. Rozina in Ivan Vošnjak. — Klub nemškonaprednih poslancev je Bklenil, da bode v prvi seji po Veliki noči v dež. zboru sprožil debato o političnem položaju in § 14. V to svrho se hoče klub sporazumeti s klubom nemške ljudske stranke. (Štajerski dež. odbor) je razpisal za prihodnje šol. leto 29 ustanov za gluhoneme otroke, ki imajo domovinsko pravico na Štajerskem. Prošnje do 30. aprila ravnateljstvu dež. gluhonemnice. (Iz Adlešič) 21. marca. Komaj je minulo štiri mesece, odkar sem poročal »Slovencu« o ognju v Adlešičih, že Vam imam poročati o novi nesreči po požaru v naši fari. Minulo nedeljo 19. t. m. nastal je zjutraj ogenj v Tribučah hišna št. 3 pri Ivanu Cvitkoviču. Kakor se misli, bilo je zaneteno po zlobni roki. Ker je ravno takrat brila prav hudo burja, bilo je v prav kratkem času v ognju 5 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji vred. Gasiti ni bilo nič mogoče, ker ni bilo tudi nikjer vode vsled prejšnje suše. Pogoreli so gospodarji: Ivan Cvitkovič h. št. 3, kateremu je zgorela tudi skoraj vsa živina, ki se ceni na 416 gld. Tudi sam gospodar in njegov sin Miko, 21 let star in vojak, bi bila kmalo zgorela, ker sta skušala rešiti živino, ko je bilo že vse v ognju. Opekla sta se silno po vsem životu in trpita zdaj strašne bolečine vsled opeklin. Za sina ni skoraj nič upanja, ker je ves ožgan. Razun tega sina ima še 6 nepreskrbljenih otrok. Pogoreli so še: Miha Dragoš h. št. 2, Jurij Vranešič h. št. 41, Jože Vranešič h. št. 42 in Ivan Milinovič h. št. 4, ki biva v Ameriki. Ker je bilo skoraj vse leseno in s slamo krito, pogorelo je vse do tal. Zgorel je ljudem tudi ves živež, vsa obleka, vse pohištvo in orodje in vsa krma za živino. Zavarovani so bili trije za male svote, a dva prav nič. Vsi so tudi zadolženi in dva celo tako, da je skoraj več dolga, kakor jim je zdaj vse vredno. Vso provzročeno škodo so cenili sicer na 4417 gld., kar je pa premalo, znaša gotovo čez 6000 gld. — Ravnokar sem izvedel, da je sin Miko Cvitkovič danes zjutraj vsled opeklin in ran umrl. (Nesfeča na železnici) Danes zjutraj se je pripetila trem delavcem v predoru pod Zagorjem grozna nesreča. Odkidavali so sneg ter pazili pri delu le na redni osobni vlak. Nepričakovano pa pride v nasprotni smeri in istodobno lokomotiva s snežnim plugom ter dva delavca popolno raz trga, jednega so pa pol živega in hudo poškodovanega pripeljali v ljubljansko bolnico. (Nenadna smrt.) Z Vrha pri Vinici. V nedeljo zjutraj dne 19. t. m. je prišel sedemdesetletni cigan Ivan Hudorovac v neko hišo v Dragi, tukajšnje župnije in je vprašal, da li mu dajo kako orodje kovati ali popraviti. Tu mu reče neki mož: Ivan, slišali smo, da ste umrli. Cigan odgovori: »Da, jaz bom drugikrat umrl, sedaj ni časa«, in se zgrudi od kapi zadet mrtev na tla. — V nedeljo pa je prišel neki na Vrhu rojeni, na Jedrču, župnije Lukovdolske na Hrvaškem, oženjeni mož obiskat svojo rodbino. Ko se v ponedeljek vrača nazaj, polasti se ga taka slabost, da se komaj še vrne nazaj na Vrh do svojih žlahtnikov, kjer je bil previden s sv. zakramenti. — Sploh pa je zdravstveno stanje ljudij tu nepo-voljno. Od 5. februvarija, ko je bil letos prvi mrlič, do 19. marca je v tej župniji, ki šteje 1080 duš, že dvanajst mrličev. — Drevesa so se bila že začela razcvitati, posebno breskve, pa že od nedelje zjutraj pada neprenehoma med gromom sneg. (Drobne novice.) Dne 14. t. m. je v Rečici na Štajerskem modras pičil neko ženo, ki je nabirala dračje. Na roki ima ženska vse prste za-Črnele. — V Vel. Pisešici so 17. t. m. pri obč. volitvah zmagali Slovenci proti nemškutarjem. — Po šmarskem okraju na Štajerskem kroži »Prepis molitve, najdene v sv. grobu našega Gospoda Jezusa Kristusa v Jeruzalemu«. To molitev je izdala neka S. Meden, tiskala tiskarna Dolenc v Trstu. Ta molitev je seveda izmišljena in obžalujemo, da se trosi denar za take stvari. — Pri mariborskem fin. okr. ravnateljstvu je razpisano mesto pomožnega sluge s plačo 400 gld. Prošnje do 31. t. m. Prosilci morajo dokazati znanje slovenskega in nemškega jezika. — V Velenju dobe najbrž dva nova sejma. — Dvorazredna šola v Skalah bode po Vel. noči razširjena v ttirazredno. V Velenju bode šola razširjena v štirirazrednico. — V zavodu šolskih sester v Mariboru je dne 20. t. m. umrla sestra Jeronima, rojena Ulaga, rojena 1878. — Volitve v breški okrajni zastop bodo vendar razpisane. Okrajni zastop posluje že celo leto čez dobo. — Skušnje učiteljske usposobljenosti se na mariborskem učiteljišču prično 1. maja; prošnje do 28. aprila. (Z Divače) se poroča, da je dne 21. t. m. bavarska princesinja, rojena nadvojvodinja avstrijska G i z e 1 a, v spremstvu dvornega maršala barona Perfalla obiskala škocijansko jamo. Visoka gospa se je laskavo izrekla o lepoti jame in pripravnih potih. Prenočila je na Divači in se drugi dan odpeljala v Postojino. ("Vojaška večerja.) Kakor znano, dobivajo vojaki od 1. jan. 1897 dvakrat na teden gorko večerjo iz raznih konserv. Kakor poročajo listi, bode vojno ministerstvo v proračunu za prihodnje leto zahtevalo potreben kredit za petkratno večerjo na teden, in sicer po jeden novčič za moža in večerjo. (Premogov rudnik) v Lubnicah pri Konjicah je kupila družba južne železnice. (Sejmi po Slovenskem od 27. marca do 1. aprila.) Na Kranjskem: 27. na Dobrovi, v Moravčah, na blapu pri Vipavi in v Višnji gori; 28. v Črnomlju; 29. v Idriji; 30. v Zatičini; 31. v St Gothardu in Rovišah; 1. aprila v Loškem potoku. — Na slov. Štajerskem: 27. v Straši, na Teharjih in v Dobovi; 30. pri sv. Mariji v Jare-nini, Konjicah, na Laškem in v Rajhenbergu. — Na Koroškem: 27. v Ukvah; 31. v Gradišah in Strasbergu; 1. v Renvigi. — Na Primorskem: 27. v Divači, Ogleju; 30. v Gorici. „Uaša straža". Pristopili so kot ustanovniki: G. Fran Žužek, višji inženir v Ljubljani 20 K. Gabrijel Viktor Jelovšek, župan in deželni poslanec na Vrhniki 10 K. Anton Jamnik, župnik v Sorici 10 K. Janez Sajovic, župnik v Slavini 50 K. Dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu 50 K. Janez Šafer, župnik v Dupljah 10 K. Franc Brulec, župnik v Veliki Dolini 50 K. Andrej Podhostnik, župnik v Dramljah 10 K. Gospa Ana Mayr v Kranju 50 K. G. Martin Meško, župnik v Kapeli 10 K. Ivan Zadravec, kapelan v Kapeli 10 K. J. Šelih, župnik pri sv. Kunigundi n. P. 10 K. Lacko Križ, načelnik istrske vinarske zadruge v Pulju 50 K. Ivan Knific, kapelan v Cerknici 10 K. Dr. J. Vošnjak v Slov. Bistrici 10 K. Dr. J. E. Krek v Ljubljani 10 K. Vč. Trevnova obitelj v Idriji 10 K. Kot redni udje:Gg. Jožef Pristav, vpok. župnik v Ribnem 4 K. Anton Lovšin, župnik na Dobrovi 2 K. Janko Barle, nadučitelj v Šmihelu pri Novem Mestu 1 K. Konrad Barlo, učitelj na Robu 1 K. Alojzij Podobnik, kapelan v Mirni Peči 2 K. Josip Hartman, kapelan v Šmihelu pri N. M. 2 K. Gospe Ivana Majdič v Kranju 4 K. Marija Chrobath v Kranju 1 K. Terezija Florian v Kranju 1 K. Fany Hlebš v Kranju 1 K. Ivana Hubad v Kranju 1 K. Marija Killer v Kranju 1 K. Marija Killer ml. 1 K. Cecilija Korun v Kranju 1 K. Marija Marenčič v Kranju 1 K. Albina Marenčič v Kranju 1 K. Marija Mayr v Kranju 1 K. Janja Miklavčič v Kranju 1 K. Antonija Novak v Kranju 1 K. Josipina Omersa v Kranju 1 K. Pavla Sajo-vitz 1 K. G. Karol Florian v Kranju 1 K. Anton 1 č&a opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celzij« Vetrovi Neb« »•s a a, 9. zvečer 725-7 -3-6 sr. svzh. sneg 24 7. zjutraj 2. popol. 727 1 "29-7 -3-6 14 si. vzh. si. vzh. oblačno < 29-6 Podvinski, kapelan v Slivnici 2 K. Martin Roškar, kapelan v Hočah 4 K. Dr. med. Rado Frlan v Gradcu 1 K. Med. Jožef Strašek v Gradcu 1 K. Fil. Dav. Majcen v Gradcu 1 K. M. Zemljič, kapelan na Dobrni pri Celju 2 K. Gr. Potokar, kapelan na Dobrni pri Celju 2 K. Dr. Fran Poček, sodni adjunkt v Ljubljani 2 K. Ivan Rakovec, odg. urednik »Slovenca« 1 K. Darovali bo: Družba dijakov v »Katol. Domu« 28 vin. G. Lorenc Krištofič, župnik v Ko-vorji 4 K. Idrijska »slovanska miza« pri izletu na dom g. Ravnikarja v Cirknem 13 K. Šaljiva pošta v Črešnjevci pri Slov. Bistrici 2 K. G. Kocmur, aolicitator v Ljubljani 20 vin. Društva: Posojilnica v Gor. Radgoni 20 K. Posojilnica na Slapu 10 K. Posojilnica v Zgor njem Tuhinji 10 K. Posojilnica v Brežicah 10 K. Posojilnica v Slov. Bistrici 50 K. Telefonska in brzojavna poročila Geloveo, 24. marea. Deželni zbor je proti glasovom slovenskih in nemških konservativnih poslancev izročil predlog posl. Honlingerja juridično-političnemu odseku. Dunaj, 24. marca. Proračunski provi-zorij, ki je bil dovoljen za tri mesece, se zopet s cesarskim odlokom podaljša za daljne tri mesece. Dunaj, 24. marca. Stališče druzega predsednika upravnega sodišča dr. Lehmayerja je popolno omajano zaradi razsodbe, ki prepoveduje dati dunajskemu mestu 30.000 gld. kot podporo za zgiadbo cerkva. Dunaj, 24. marca. Ogerski ministerski predsednik Szell pride 28. marca na Dunaj in ostane tukaj dva dni. Praga, 24. marca. V deželnem zboru je predlagal posl. Pipih, naj se razveljavi sklep češke hranilnice, ki je podarila „Grand-hotel" nemškim visokošolcem. Praga, 24. marca. Posl. dr. Engel je naznanil v mladočeškem klubu, da je Thun obljubil, da ne izda nobenih jezikovnih na-redb, ne da bi čehe vprašal, zato misli, da bode češki klub povprašan za mnenje, preden vlada kaj vkrene v tem oziru. Praga, 24. marca. Škofa Zalko, (58 letnega starčka, je mej sv. mašo v hišni kapeli zadel mrtvoud, da ne more govoriti. Brno, 24. marca. Posl. Gomper/ je poročal o dež. proračunu, ki izkazuje primanjkljaj (3,543.929 gld. Posl. Sereny omenja znane resolucije škofa Bauer-a ter opetovano izjavlja, da se bo konservativna stranka neprestano borila za versko-nravno vzgojo mladine. Glasovanje o resoluciji kaže, da tiči liberalizem še v večini članov deželnega zbora. Budimpešta, 24. marca. Od včeraj popoludne tu neprestano sneži. Iz vseh krajev dežele prihajajo poročila o velikem snegu; v nekaterih krajih padlo ga je do 2 metra debelo. V vasi Szemagy so bile hiše popolno zadelane s snegom. Rim, 24. marca. Zasedanje parlamenta se je prekinilo do 25. aprila. Berolin, 24. marca. „Germania" piše, da so katoličani zelo nezadovoljni z osebjem v ministerstvu za bogočastje, kjer ni nobenega katoličana. — Novico, da se vrše obravnave, kako poklicati zastopnika papeževega v mirovni kongres, proglaša nuncij mo-nakovski za neosnovano. Petrograd, 24. marca. Avstro - oger-skega poslanika barona Aehrenthala vspre-jeli so car, carinja in carinja - vdova v nastopni avdijenci. Lak za Šolske table, omogoči tako lahko pisanje, kakor na Skrilj. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 21 11—1 l/mrli bo: 22. marca. Amalija Vider, vrtnarja hči, 7 mesecev, Še-lenburgove ulice 6, bronchitis capillaris. 23. marca. Apolonija KeržiSnik, gostija, 83 let, Poljanska cesta 18, ostarelost. V bolnišnici: 20. marca. Ivan Adamlje, delavec, 70 let, sepsis chronica. 21. marca. Terezija Rozman, delavka, 62 let, plučnica. 22. marca. Jožef Jakše, mešetar, 62 let, plučnica. MeteorologiSno porodilo. Višina nad morjem 306-2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm. Srednja včerajšnja temperatura —51". normale: 5-0°. Zahvala. 307 1-1 Za vse izraze blagega počutja povodom bolezni in smrti ter za obilno častuo spremstvo ob pogrebu gospoda Frančiška Vončina o. kr. žgaln. pašnika izrekamo tem potom prečast. gg. duhovnikom, gg. c. kr. paznikom, gg. pevcem katol. delav. družbe, moštvu slav. gasilnega društva ter vsem prijateljem in znancem našo najprisrčnejšo zahvalo. V Idriji, dnž 19. marca 1899. Žalujoča rodbina. i 310 1-1 111 sob. Prečastiti duhovščini se pri . poročam za slikanje ^v cerkva,v kape U^Cr Irnam '/^S y / na razpo-/ lago tudi krasne vzorce (skice) v barvah tiskane, v raznih slogih, kakor tudi mnogo spričeval. 73 26-9 Zasebni uradnik, izurjen tudi v posojilniškem poslovanju, ii6e primerne službe, najrajše v mestu. 218 3—3 Pisma pod „Slovan" na upiavništvo »Slovenca«. Potrti od najglobokeje žalosti Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, ila I je Bogu vsemogočnemu dopadlo našo iskreno ljub- I ljeno, nepozabno mater, oziroma staro mater, prastaro I mater, sestro in teto, gospo Marjeto Dolenec roj. Potočnik hišno In zemljiščno posestnico danes ob 3. uri popoludne, po dolgi, zelo mučni bolezni, prevideno s svetimi zakramenti za umirajoče, v visoki starosti 81 let, k sebi poklicati. Pogreb predrage pokojnice vršil se bode v soboto, dne 25. marca, ob 3. uri popoludne iz hiše žalosti, I Glavni trg št. 24, in bode na mestnem pokopališču v rodbinsko rakev pokopana. Sv. maše zadušnice brale se bodo v farni cerkvi v ponedeljek ob 8. uri. Drago rajnco priporočamo vsem prijateljem in znancem v blag spomin in pobožno molitev. Skofjaloka, dne 23. marca 1899. Fran Dolenec, c. kr. poštni kontrolor, Oroslav Dolenec, svečar in posestnik, sinova. — Ana Oblak roj. Dolenec, Marija Potočnik roj. Dolenec, Apolonija Deisinger roj Dolenec, Ivanka Mohar roj. Dolenec, Katarina Dolenec, hčere. — Lucija Hri-bernik roj. Potočnik, sestra. — Dr. Ivan Mohar, c. kr. okrajni zdravnik, zet. Antonija Dolenec roj. Tavčar, sin ah a. — Ivana Verbič, roj. Oblak, Avgust Oblak, c. kr. pristav, Ivan Oblak posestnik, Antonija Mihevc roj. Oblak; Ivan Potočnik; Klotilda Pecher roj. Deisinger; Pavla, Jurij Deisinger, c. i. kr. poročnik, Josip, Rozalija, Viktor, Albina, Marija Deisinger; Evgen, Melanija, Ivo Mohar; Ciril, Vida, Jurij, Angela Dolenec, vnuki. — Feliks, Josip, Ivan, Fran, Marija Verbič; Marica Pecher; Antonija, Karol, Josip Mihevc; Marija Oblak, pra-vnuki. — Konrad Pecher, Andrej Verbič, Ivan Mihevc, posestniki, prazeti. — Marija Oblak roj. Kantz, prasinaha. Venci se ira/eJa? edklunjaje. moka iz mlina Vinko-ta Majdič-a v Kranju oddaje se po engros-cenah 269 44-4 v plombiranih vrečloah po 10 in 25 kil v prodajalnlol Maksa l)omicelj-a v Ljubljani, Rimska cesta vis k vis Gorupovim hišam. Dostavljanje na dom brezplačno. Plombo originalne mlinske. Moka oddaje se tudi v vrečah po 50, 85 in 100 kil. Opozarja se, da priznani izvrstni izdelek prvega domačega našega mlina dandanes tudi na tujem uuiiiiju, I., SingefNtraHse št. 113. preje krlčlstllne krogfljloe imenovane, so staroznano, lahno odvajajoče od mnogih zdravnikov priporočeno domače zdravilno sredstvo. — Te krogljice so iste, katere so vže več desetletij dobro znane pod imenom ,T. Pserhoferjeve kriči,stilne krogljice. Pristne izdelujejo se edino le v lekarni pri zlatem državnem jabolku na OunaJI I., SingerHtrnsse 15. Cena tem krogljicam; 1 škatljicn 15 krogljic 21 kr., 1 zavoj s 6 škatljicami (fld. li>. Ako se svota vnaprej pošlje, velja s poštnino vred: 1 zavoj krogljic gld. 1-25. 2 zavoja gld. 2 30, 3 zavoji gld. 3 35, 4 zavoji gld. 4-40, 5 zavojev gld. 5 20, 10 zavojev gld. 9"20. (Manj od zavoja se ne pošlje.) Zahtevajo naj se izrecno „J Pserhoferjeve odvajalne krogljice" ter naj se pazi, da ima vsaka škatljica na pokrovu rudeče tiskano ime. J. Pserhofer, kakoršno je tudi ,ia navodilu za ntiorabo. krepča želodec, ter pospešuje prebavljanje. Stekl. 22 kr., dvanajst stekl. gld. 2 — Balzam za ozeblino J;rJ^eer; 1 lonček 40 kr., franko poslan 65 kr. Trpotčev sok, steklenica 50 kr. Balzam za guso S™Zkkrr; Stollovi kola - preparati izvrstno krepčujoči želodec in živce. Liter kola-vina ali izlečka 3 gld., pol litra 1 gld. 60 kr., četrt litra 85 kr. (Nreiikaželodčnatinktura (preje življenjska esenca ali Praško kapljice. Lelikotno odvajajoče sredstvo, oživlja in Balzam za rane .teki. 50 kr. Tannochinin-poinadaJhp08fe": jeva, najboljše sredstvo za rastlas, lonček 2gl. Zdravilni obliž za rane pok. prof. Kteudela, lonček 50 kr., franko poslan 75 kr. Universalna čistilna sol A. W. ltnlrlclia, domače sredstvo proti slabemu prebavljanju. Zavoj gld. 1- — Razun tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjeno tu- in inozemske farmacevtične specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni preskrhč. jJNF~ Pošlljatve po poŠti zvršž se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju. — Cc sc denar naprej pošlje (najboljše po poštnej nakaznici), je poštnina dosti nižja, nego pri pošlljatvah r povzetjem. 1q mm Wm« Čeden, največja zaloga Metfeljev v fijabljantl. ssa $ n rt > »« © d o o T? fl xn a? a ii< li-Htyi-ia in Helical-kole&i v Ljubljani na Mestnem trgu nasproti rotovžu. Slovenci, segajte po domačem blagu! Kmetijsko društvo v Dobrepoljah izvaža poleg pridelkov kmetijstva tudi lepo prekajene kranjske gnjati in plečeta 150 13 ter popolnoma masten in dobro obležan W Si**, delan po ementhalskem načinu. — Vsa naročila se izvršujejo točno po posti ali železnici. — Sir se oddaja tudi v manjših kosih. Št. 9320. Razglas. 305 1-1 V smislu deželnega zakona s 17. dne junija 1870, št. 21. dež. zak. o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlji mestne občine ljubljanske, da jim je do dne 13. aprila letos svoje sadno in lepševalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne stene na vrtih, na polji in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jajcev in zapredkov (ličin) in sežgati ali kakor si bodi pokončati nabrana gosenčna gnjezda in jajca. Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevji, grmovji in rastlinji kakor tudi zapredke pokončati kakor hitro mogoče, a naj-dalje do 15. maja letos. Kedar se drevesa, ki so jih napadle gosenice, posekajo, ali kedar se veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se taka drevesa, oziroma take veje, ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak morajo se ali gosenice obrati od njih ali pa drevesa in veje precej sežgati. Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepšalnega drevja, lepšalnih grmov in drevorednih dreves, potem od drevja ob gozdnih robeh v istih primerljajih. kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti v zaranih urah otresati in pokončevati ali obračati kmetijstvu na korist. Na polji se morajo črvi (podjedi, ogrci) pri oranji ali kopanji zemlje precej za plugom, motiko ali lopato pobirati in koj pokončati. Če se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti do določenega časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove troške, vrhu tega pa se mu bode naložila na korist občinske blagajnice globa od 1 do 10 goldinarjev, in če bi se to ponovilo, do 20 goldinarjev; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni. V Ljubljani, dne 8. marca 1899. Župan: IVAN HRIBAR 1. r. Severonemški Lloyd v Bremi. 866 30-16 Od vis c. kr. ministerstva vsled ukaza dnč 7. maja 1894, št. 5373 dovoljen. Brodarstvo poštnih brzoparnikov do Novi-Jorka: Iz Breme vsak torek in soboto zvečer. IzSouthamptonn dotaknivši se ev. Brema - Sev. Amerika. Do Novi-Jorka. Cherbourga vsako sredo in nedeljo Iz Genove dotaknivši se Neapola via Gibraltar " Brema-Južna Amerika. Do Montevideo. Do Baltimore. dva ali trikrat na mesee. Brema-Vzhodna Azija. Do Kitajskega. Brema-Avstralija. Do Adelaide, Melbourna Sydneja. Do Bnenos-Ayres. Vožnja po morji čez ocean do Novi-Jorka traja 6 do 7 dnij. Najlepša in najoeneja priložnost za potovanje. Glavni zastopnik v Ljubljani i Št. 9460. 53 6 299 3—1 Volitveni razpis. V smislu § 17. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljana se daje na znanje, da se bodo letošnje dopolnilne volitve v občinski svet vršile v telovadnicah I. in II mestne deške 5razrednice v Komenskega ulicah in na Cojzovi cesti in da bode volil: a) v telovadnici I. mestne deške 5razrednice: dnč 24 aprila prvi oddelek III. volil.razreda (upravičenci od A—L); dne 26. aprila II. volilni razred; dne 28. aprila I. volilni razred; b) v telovadnici II. mestne deške 5razrednice: dne 24. aprila drugi oddelek III. volil, razreda (upravičenci od M—Ž), vselej od osmih do dvanajstih dopoludne. Ako bode treba ožje volitve, vršila se bode dan po prvi volitvi, to je dne 25., oziroma 27. in 29. aprila t. 1. ravnotam, kot prvotna volitev, in tudi od osmih do dvanajstih dopoludne. Iz občinskega sveta izstopijo letos nastopni gospodje občinski svetovalci, in sicer: a) iz III. volilnega razreda: Dimnik Jakob. Dolenec Oroslav, Mally Fran, Turk Josip in Zabukovec Jakob; b) iz II. volilnega razreda: Hribar Ivan, dr. Požar Lovro, Šubic Ivan in dr. Tavčar Ivan; c) iz I. volilnega razreda: Dr. vitez Bleiweis Karol in Grošelj Fran. Voliti bo torej III. volilnemu razredu petero, II. čvetero in I. volilnemu razredu dvoje občinskih svetovalcev. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 10. marca 1899. Delavnioa kleparskih, ključarskih, kovino- ES tiskarskih, stavbenih in galanterijskih del. A Št. Vid nad Ljubljano izdeluje in ima v zalogi cerkvene svetilnice ali stalnice, dve po: iz kositarja 12, 15, 18, 20 gld., iz medenine 22, 24, 28, 32 gld., iz tompaka 40, 50 gld.; obhajilne svetilnice iz ko sitarja po 2 gld., iz medenine po 5, 8, 10 gld.; pušice z zvončki za pobiranje miloščine, iz kositarja po gld. 1 50, iz medenine po 5 gld.; štedilna železna ognjišča, vsa železna in tudi razna za vzidanje. H- i Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov J in strelovodov. 253 12-4 ljjj „ Razne železne ograje, vrata, omrežja za pokopališča itd — S kri- V tevjo zvonikov prevzema ob jednem tesarska dela. Najnovejše in najboljše W * m Mizarska in rezbarska obrt. za gospode in dečke 272 13-3 izdelke prvih avstrijskih. nemških, italijanskih in angleških tovarn priporoča v največji izberi in po najnižjih cenah velespcštovanem O. ,5. I Mestni trg štev. 8. SZaloga, Ie1q "bukov c. kr. privilegov. tovarn za klobuke llil. Ch. PIbss, Dunaj, in Jos. Picliler, Gradec. Klobuki se Izdelujejo natančno po označeni meri in obliki in so prevzemrjo tudi stari klobuki v barvale in oblikovanje. SEST Dobiva se povsod. 905 (36-9) Najbolje in najceneje sredstvo zu čiščenje zob. mizarski in rezbarji mojster v Ljubljani, Igriške ulice 8. priporoča se v izvršitev vsakovrstnega pohištva ha m-ktemh del, kakor: spovednio, klopi J, klečalnikov in altarjov vseh slogov. — Pohištvene oprave ima vedno v zalogi po najnižji ceni. Oskrbi in polaga parkete in deščice najboljše domače tvrdke. — Načrti in troškovniki brezplačno. 225 5-5 mš p®!'?? Bp m I Podpisana ima v zaloui nairaznotrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, vo-lume, albe, koretelje prte td sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema .drli vezenje, preuovijenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno In pošteno po najnižji eeul bandera in vso drugo obleko. Pre (.a., its gospode prosnu da se blagovoli pri naročilih ozirat' ra domačo tvrdko ter ne uvažuieio tujih tvrda. društev in potujočih aT-muv. Zagotavljajo bi.ro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, /.atrjuje, Ha bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. JSajodličnejšiin spostovanjam se priporoča 250 52-3 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in po~ode v !-)ub'1ani. Wolfove ulico 4. U v Trstu 1» B-«»«a z inventarjem vred pod najugodnejšimi pogoji. 270 4-3 Anton Jerl ič, fotograf, Gorica, Primorsko. v lijiibljani, Pod Trnneo 1 priporoča osobito prečast. duhovščini in si. občinstvu v mestih in na dtželi izborno svojo zalogo po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah. H »j H ričar S v JEjudtjani, vo -ut/ice it. 9, •icpc-pcf ni-fa- bta> auo-jo zalocj o 11 a/j mioneij Umi p t e fi/zcrtrtii-mi w novostimi uammpvvvmv d O/ p o i a t C a dna in pofetno do4o. haloga praviR parisRiR in GarolinsRiR modelov. 224 6-5 i ffl Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem knrzu. MIKI lakso Veršec Srečke na m t seč ne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Giro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnč do dnč po 4'/»%• Poštno - hranilnične položnice na razpolago. v LJUBLJANI. —MD u n a j s k a 1> c» r z a. - Dne 28. marca. Sknpni državni dolg v notah.....101 gld. Skupni državni dolg v srebru.....100 » Avstrijska zlata renta 4°/„......120 » Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron . 100 » Ogerska zlata renta 4°/0.......119 » Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .... 97 » Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 919 » Kreditne delnice, 160 gld..............367 » London vista...........120 » Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 59 » 20 mark............11 » 80 frankov (napoleondor)............9 » Italijanski bankovci........44 » C. kr. cekini......................5 » 05 kr. 90 » 10 » 75 » 80 » 50 » 75 » 50 » 79 » 65 V 35 » 67 » Dne 23. maroa. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke i. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Donavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem. kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3°/0 . » » južne železnice 5°/0 . » > dolenjskih železnic4°/0 171 gld. 60 157 » 75 194 > 50 99 > — 140 » 50 130 > 25 108 > 75 112 > — 98 » 26 98 > — 218 » 25 1.9 > 20 124 » 60 99 > 50 Kreditne srečke, 100 gld.......199 gld 25 kr. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 170 » — » Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 » 25 » Rudolfove srečke, 10 gld.......29 » — » Salmove srečke, 40 gld........85 » 75 » St. Gendis srečke, 40 gld.......85 » - » VValdsteinove srečke, 20 gld......60 » __» Ljubljanske srečke.........24 » __» Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . 1?5 » 50 » Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3375 » __» Akcije tržaškega Lioyda. 500 gld. . 469 » __» Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 64 » — » Splošna avstrijska stavbinska družba . . 111 > —• » Montanska družba avstr. plan.....239 » 35 » Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 193 > — » Papirnih rubljev 100 ................127 » 12 » SJT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, arečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeie za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E K C U 11" t., INollzeile 10 in 13, Dnnaj, I., Strobelgasse 2. JKjT Pojasnila v vseh gospodarskih in linančnih slvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti _JUT naloženih triavnio.