KflECKl DOM , u DOflOLJUBOVA PRILOGR ZA mši GOSPODARJE GOSPODINJE IN DEKLEIRjf Štev. 9. V Ljubljani, dne 5. septembra 1912. Leto IV. Nase gospodarstvo. V. Prašičereja. Po zadnjem ljudskem štetju pride v našem cesarstvu na vsak kvadratni kilometer rodovitne zemlje, za katere se štejejo njive, travniki, vrsti, pašniki, planine in poželi, 22'8 prašičev, ko ■jili je prišlo leta 1000 le 166. Na Kranjskem jili pride na 1 kur le 18-7, kar je v primeri z drugimi deželami na vido/, zelo neugodno, ker na Češkem jih imajo 20-2, na Moravskem 205, v Galiciji 21-2, v Nižji Avstriji 37'2, na Štajerskem celo 40'4. Čisto drugačna slika se nam pa pokaže, če upoštevamo samo njive. Saj vsak ve, da se prašiči ne rede s pridelkov gozdov, pašnikov ali travnikov. Prašiče redimo skoro edino s pridelki njiv. Njiv pa ima v primeri z vso površino Nižja Avstrija 43'4%, Češka 50-5, Galicija 48-4, Moravska 54'8, Gor. Avstrija 351, Štajerska 189, Kranjska ■14'8, Koroška 137, Tirolska 5. Če to upoštevamo, potem je v celem cesarstvu prašičereja najbolj razvita na Štajerskem, drugo mesto ima Korošk.n tretje pa Kranjska. Torej nismo šc zadnji. Kdor jc pa zadnja leta pazno motril razvoj gospodarstva pri malih posestnikih, je lahko videl, da se da naša prašičereja gotovo še trikrat pomnožiti. Večina kmetov bi mogla od prašičereje dobiti več kakor polovico toliko, kakor zdaj dobijo. Danes se plačajo pri nas doma srednji prašiči po 1 K 20 h, najlepši do 1 K 40 b. Goveja živina se prodaja od 80 h do 1 K, kar je pa že prav izjemno. Glejte, kakšen razloček v ceni! Pametni gospodar bo gotovo najprej to gojil, kar mu najboljše dohodke donaša. Pri pitališčih so skusili, da se da pri dobri pasmi doseči 1 kg prirastka pri živi teži s 4 kg žila. Računaj ječmen ali turšico po 20 h kg stane 1 kg žive teže 80 h. Če bodo šle cene prašičev nazaj, bodo še prej padle cene žita, da postane pitanje cenejše. Za trud pa gotovo zadostuje za dva dni, kakor približno porabi en prašič 4 do 5 kg žila 20 h, ko ima gospodar šc to za dobiček in mu ostane ves gnoj. Pri tem opomnim, da se dajo prašiči prav dobro opitati tudi brez kuhe in prstnine. Dolžnost vseh pametnih gospodarjev je torej, svojo prašičerejo urediti po novih skušnjah, da bo res kaj več dobil od gospodarstva. V dosego tega namena omenimo le nekaj misli. 1. Svinjaki naj bodo priprosti, zračni in svetli. One lesene svisli, v katerih so prašiči celo leto vjeti, kjer svinja skoro nc more mladičev imeti, bi morali žc davno izginiti. Nekateri se pa hočejo posebno postaviti in napravijo za svinjake cele trdnjave iz kamna, betona in železa. Ti svinjaki, ki bi bili dobri za kako klet ali ječo, so vedno mokri in vsled tega nezdravi. Koliko boljši so oni za silo zbiti svinjaki v kaki šupi, kjer so prašiči vedno na zračnem in svetlem. Po najnovejšem imajo za plemenske prašiče le nekako zavetišče za slabo vreme, drugače sc pa na prostem pasejo. Obokanega stropa pa nikar ne stavi na svinjak. Zaradi topline in zračenja je vedno boljši lesen strop. Sicer boš pa zaradi svinjakov dobil še v »Kmečkem domu« natančen pouk. 2. Pasma. Izkazalo sc je, da najboljše rede prašiče mali gospodarji, ki imajo skrbne gospodinje. Ko bi naše žene same videle prave svinjake, lepe živali in priprosto pravilno krmljenje, bi imele živali, kakor jih ni boljših na svetu. Do sedaj se ni izkazala reja po večjih posestnikih. Da dobimo pravo podlago, bo treba dati rejo v roke rejo najboljših plemenih živali našim zadrugam, ki naj nadzorujejo živali in krmljenje. Kjer se dobi najlepša žival, tam sc vzame. Pri prašičih ne bomo gledali posebno na pasmo, dasiravno je (o velikega pomena. Katere živali so najbolj rodovitne in najbolj rastne, ti- ste se vzamejo za pleme. Kako krasili uspehi sc dajo tudi pri nas doseči. Poznam svinjo, ki je imela letos 11 mladičev. Ko so bili stari devet tednov, so imeli skupno 255 kg. Če računaš 1 kg žive teže pri tej starosti le po 1 K 50 h, so bili vredni veliko več kakor 2 K 1 kg. Ali pa more vsak kaj takega doseči, ko navadno vsega manjka? Prav vsak, če pravilno ravna. Menda ni več daleč čas, ko bodo pametni gospodarji spoznali, da ne kaže več mladičev na tujem kujiovati. Pri vsaki hiši bodo morali imeti plemensko žival. Kje se več dobi, kakor pri plemenskih svinjah? Čc moreš kupiti dobro plemensko žival, ne glej na ceno. Ako plačaš mladiča po 4 K 1 kg, je to res silno drago, toda izplačalo se ti bo. Slabe plemenske živali pa ni vredno imeti v svinjaku. 3. Krmljenje. Pri tem napravijo naše gospodinje prav velike napake. Vedno sc drži starega, čc se jim še toliko dopoveduje, da je napačno. Pri nas se veliko preveč kuha. Če ima dekla šest prašičev krmiti, že meni, da se ne sme nobene druge reči pritaknili. Zjutraj futra, potem izkida, nato nabira peso, perje, travo, repo, malca in malo da, nabira, kuha, nabira, južna, zvečer pa spet samo nabira in futra. Še deteljo pri nas skuhajo, pesno perje se drugače kakor kuhano pokladati ne sme. Drv zgori cele skladovnice. V tem je tudi eden glavnih vzrokov, da nc moremo naprej. Treba bo popolnoma odpraviti prav povsod kuhano malco za prašiče. Ako se krmi trikrat, dobro krmi, bo gotovo zadostovalo. Če hočeš še malco dati, daj trave ali detelje. Najboljši prašLčerejci na Nemškem krmijo prašičem do hude zime nekuhano peso. Napačno je tudi, čc se dan na dan vedno daje le redka krma, navadno lc pesno perje ali solata. Iz-premeni večkrat in daj večvrstno krmo, posebno od mladosti nekaj zrnja. Naše gospodinje imajo navado, male Qi pujske, ko so odstavljeni, prav na revno postaviti. Žita jim ne privoščijo, ko ga imajo premalo. Ko jih pitajo, ga jim pa navalijo, kolikor ga sploh morejo povžiti. Ko bi ga vedno nekoliko dajali, torej tudi šest tednov starim mladičem, bi bili vedno debeli in dobro zrasteni. Napačno je tudi, da dajo prašičem včasih na pol gnjilo ali zaduhlo krmo. Kaj čuda, če potem svinje večkrat izvržejo ali imajo malovredne mladiče. Plemenske svinje morajo vedno le najboljšo krmo dobiti. 4. Mineralne snovi. Skrbne gospodinje imajo za prašiče razna zdravila. Poznal sem skušeno mater, ki je dala svinji, če ni hotela po porodu jesti, malo luga v jed. Navadno jc vselej pomagalo brez slabih posledic. Če so imele mladiče ali stare malo mleka, so priporočalo domače zdravnice kos kruha, ki se je v vinu namočil. Videl sem sam, da se je dobro sponeslo. Saj prav to uče sedanji učenjaki, ko pravijo, da se mora mladim pujskom ali sploh plemenskim prašičem, ki še rastejo, večkrat malo pepela, posebno bukovega, v jed namešati. Tudi zdrobljeno oglje jim dobro de. Da no sme v dobrem svinjaku biti brez prsti, jc gotovo. Nekateri boljši gospodarji so prav srečno začeli stene svinjakov mazati z zmesjo ugašenega apna i*i peska. Prašiči stene obgrizujejo in dobe tako močne kosti. Če ti krme primanjkuje, redi rajše manj prašičev. Najslabše je nezadostno krmljenje. Pri tem imaš gotovo izgubo. 5. Plemenski prašiči naj pridejo vsaki dan za kako uro na prosto. Prav dobro bo, če jim moreš privoščiti še pašo. Najboljša je detelja, ki se pa nc sme popasti, dokler je rosa na njej. Na paši končajo prašiči tudi veliko črvov in drugega mrčesa, sami pa dobijo močne kosti in zdravo kri. Tudi pitanci naj pridejo vsaki dan dvakrat ven. Pri nas mislijo povsod, da morajo prašiči, ki se debele, vedno le ležati. Toda natančna opazovanja so dokazala, da debeli prašiči, ki pridejo vsaki dan vsaj malo na prosto, krmo veliko bolj porabijo. Seveda ne sme dobrega biti preveč, da bi sc zunaj upehali in izpo-tili. Kake pol ure bo pa vedno koristilo. Paša je pri raztresenih parcelah naših gospodarjev malo težavna, toda na prosto jih bo treba spuščati. 6. Cilj. Vsak gospodar, ki si hoče počasi pomagati, si napravi načrt, kako bo prišel do cilja, da bo gospodarstvo tako, kakoršnega bi rad imel, da bo lažje shajal. Dosedaj je bil ta glavni cilj v boljši reji goveje živine in večji množini žita. Reja goveje živine je še ravno tako potrebna, kakor je bila po-pred, toda radi visoke cene in lahke reje moramo ta cilj postaviti v prašičore-jo. Po tem cilju bo treba vse drugo gospodarstvo uravnati. Treba bo več krompirja in pese, več ječmena in tur-šice, toda manj pšenice sejati. Pokr-mite vse žiti doma. Dokler bosta tur-šiea in ječmen tako draga in bodo imeli prešiči sedanjo ceno," je boljši tudi strn doma porabiti. Naj imajo ljudje bel kruh, turščico, ječmen in ajdo naj pa prešiči pojedo. Veliko več se bo dobilo za prešiče, kakor sedaj za prodano t žito. Cilj nam mora biti jasen, po cilju , bo treba vse drugo brez ozira na stare predsodke uravnati. Beg deklet od doma. Vedno je bolj težko dobiti potrebne posle. Na Belokranjskem ni niti polovica gospodarjev doma; po dolenjskih krajih jc večinoma fantov v tujini, zato manjka povsod hlapcev in delavcev. Toda ko so zidali železnico, jih jc bilo na tisoče, ki so za veliko nižjo plačo kakor jo kmet daje, radi opravljali najtežja dela. — Vsak podjetnik dobi kolikor hoče težakov, ki splošno slabše shajajo, kakor delavci pri kmetu. Do zadnjega časa so se selili večinoma možje, ženske so šle le izjemoma od doma. Dobro dekle je gospodar lahko dobil. Zdaj sc je ta domobežna bolezen še naših žensk prijela. Poprej so šle na tuje le ženske malih posestnikov, delavcev in rokodelcev. Zdaj se jo tudi pri ženskah svet narobe obrnil. Hči iz najboljše hiše si vtepe v glavo, da mora na tuje in ne odneha, dokler nc gre v zaželjeni raj. V drugih deželah je izseljevanje še hujšo, kakor pri nas. V krajih, kjer jc kmetijstvo najbolj razvito, kakor na Nemškem in v Švici, je še manj kmečkih hčera. Poglejmo danes nekoliko, zakaj si želijo na tuje naša dekleta, kako se jim godi, in po kateri poti bi se dalo temu zlu odpomoči. I. Z a kaj g r c <1 o od do m a? Navadno pravijo, da se v mestih več zasluži. Sama plača jo ros večja. Če sc pa koncem leta povpraša, kje se je več prihranilo, bo dekla na kmetih vselej na boljšem. Saj dobijo tudi na kmetih 16 do 18 kron na mesec in pri tem hrano, ki jc močna in zdrava. Ker ima vse doma, gospodar nc gleda na kako malenkost, ki se porabi za hrano ali obleko. V mostu so stroški gotovo še enkrat večji. Pred kratkem sem se peljal v brzovlaku na Dunaj. V isti ku-pej jc prišla gospodična v najnovejšem kroju iz slovenske Štajersko, ki je povedala, da je kuharica na Dunaju. »Koliko imate plače?« — »Na mesec 40 K.« — »Koliko vam ostane?« — »Nič!« — »Kako bo pa na starost?« — »Ne vem, bo že kako. saj me že zdaj noge vedno bolijo.« — Čc se vse vpošteva, so dekle na kmetih zdaj boljše plačane, kakor v mestih. V višji plači torej ni vzrok izseljevanja v mesta. Kje torej? Navadno hočejo kaj več postati in življenje vživati, mnogo in mnogo skusiti. Kmečkim otrokom jc očetov in materin stan prenizek, to delo v hlevu in na polju tako malovredno. »Kravja dekla, tega pa nc, rajši grom v mesto, tam bo luštno!« Ob praznikih in žegnanjih pridejo dekleta iz mosta domu pogledat. Le poglejte jih, kakšno so! Našopirjeni pavi z veliko čopo na glavi, s svileno ruto počez, da sc lasci skozi vidijo. Če jc pa gospodična v kaki prodajalni z beraško plačo nastavljena, sc pa kar klobuk zasveti. Na roki so dolge fine rokovice, da se nc pokažejo žulji delavnih rok; jopič z velikimi gumbi po novi modi, spodaj pa vreča, da sama lovi svoje korake; mestno fino govorjenje, da te precej ušesa zabole, čc le od daleč zaslišiš to spakovanje. Taka ie nova meščanka, ki se jc v par mesecih tako visoko povzdignila. Seveda in; smeš vprašati, če je vse njeno. Kako živi, kako moli? Toda ta zgled čudovito vpliva na druge, posebno na mala dekleta. Vemo, da smo vsi k napuhu nagnjeni, ženske pa še precej bolj, kakor moški. Kolikim pride na misel, da bi bile lahko ravno tako srečne in ravno tako lepo, kakor so to. Nimajo miru, dokler ne gredo za njimi. Zraven pride še Siro-koustno "pripovedovanje novih gosjio-dičen, v kakšen raj so prišle. »Mal i dela, dosti zaslužka, pa koliko zabavo in druščine!« »Zabavaj« to je drugo, kar vleč. mlada srca. Svet videti, tuje kroge, tu jc ljudi - —! Kako drago sc večkra plača zabava, toga ne povedo. »Vsak je lahko pameten, če hoče biti. Ona jc pa dla, ker je bila neumna, jaz pa nisem « Be.va nc ve, da pride v razmere, kjer jc skoro nemogoče pometna ostati. No pozna svoje slabosti in hudega nag-11011 ja. Za mnoge in mnoge bi bilo boljše, da bi poprej umrle, kakor so šlo od doma. »Malo dela, veliko zaslužka.« Upajo priti v tovarno, kjer bo lahko delo, zvečer prosto, nedelja prosta. Ljudje se bojijo težkega dela pri vročem solncu, ali pri molži, pri prašičih. — »To ni zame, hočem postati kaj več!« In Bog je vendar rekel: »V potu svojega obra n bos jedel svoj kruh.« Ravno v žalost -nih razmerah takih delavk se kaže da se božje zapovedi nikdar brez kazni ne prestopajo. »Za možem« — je tudi pri mnogih prav važen vzrok, čeprav tega nobena, naravnost n< pove. Doma ni fantov, pa sama niti nc mara kmetica postati. Na Nemškem so že tako daleč, da se hčere srednjih in boljših kmetov branijo v zakoia stopiti na deželi. »Le kmeta ne, kaj bo lo! Povsod je boljšo.« Oče morajo imeti po tri dekle, lastna hči mu pa gre v mesto služit. Pri nas šc nismo tako daleč. Večina kmečkih deklet ima še zdaj za največjo srečo priti v sladki jarem na dobrem gruntu. Kaže se pa vendar že na mnogih krajih, da ta prava stara kmečka zavest vedno bolj izginja. Vedno več deklet gre iz kmetov, vedno več se tudi vidi na železnicah onih finih deklet s čopami, urami in vrečami, ki se vodno okoli vozarijo, kakor da bi na vseh krajih sebe ponujale: »Vzemi me, vzemi me!« Kaj pa bo nazadnje, čc vzame kakega delavca, pisarja ali poduradnika? Vsa družina bo v kratkem stradala Kmet mora res delati, toda je svoj gospodar. Zemlja mu bo vedno toliko rodila, ako ga Bog obvaruje hude ure in slabe letine, da sc bo mogel pošteno preživeti. Toda mlada stvar 'ne vpraša po razlogih in ne premišljuje prihod-njosti. »Za možem!« Doma ženina ni, torej v mesto ali tovarno za njim! II V mestu in to v a r n a h. Izmed vseh, ki so šle po svetu, jih prav neznaten del najde pošteno življenje. Velika večina popolno zaide. Kakor rečeno, si v mestih in tovarnah prihranijo, gotovo manj kakor dekla na kmetih. Ker so vajene na delo na polju in domači čisti zrak, jih dobi zelo veliko razne bolezni. Da jih pride tri četrtine ob poštenje, jc žalostna resnica. Koliko sc jih naleze ostudne bolezni, o kateri šc govoriti ni mogoče. Neka nemška kmetica je pustila kljub lastni slabosti kaliti hčerp v mesta. V nekaj letih je dobila mati od vsake popolno pohabljenega otroka, iz katerih je bila razvidna bolezen hčera.. Stara žena se je od otrok nalezla bolezni, da so ji morali roko odrezati. Otroci so bili tako revni in nesrečni, da so se vsakemu smilili. O tem žalostnem poglavju ni mogoče natančno govoriti. Življenje po mestih ;ie hujše kakor v Sodomi in Gomori. Če neizkušen otrok zaide v tak propad, kako naj si reši poštenost? »Varuj sc priložnosti in ostani doma!« Iščejo zaslužka in dobrega življenja! Kes sc v mestih dobro zasluži. Bes je pa tudi, da v mestih nobeden, razen milijonarjev, nima zadosti. Le pojdite pogledat, kako se delavcem in njihovim družinam večkrat godi. Pred ne kaj tedni jc ponehal štrajk londonskih delavcev v pristanišču brez uspeha. O tem štrajku pišejo: »Delavce je veljal štrajk čez 50 milijonov. Pomanjkanje pri delavcih je grozno, lakota neprenosljiva. Večina družin je morala vse pohištvo zastaviti, da ne bi lakote pomrl k Nazadnje je še orodja zmanjkalo, ko je bilo treba stanovanje plačati. Žene so zastavile poročne prstane, in vso obleko, katere niso imeli na sebi. Dokler je trpela šola, so dobili otroci kosilo in južno v šoli. Ko je bilo šole ko-n"c, so morali vse doma preživeti. Sila je prišla do skrajnosti. Več otrok ni po »Iva dni prav ničesar zavžilo. Otroci so hodili popolnoma strgani, ker stariši niso mogli napraviti oblek. To je oni sanj v mestih in tovarnah. Sicer pa doma prav isto opažamo. Z veliko gospoščino pridejo delavci, ki so šli iz kmetov v mesta, iz mesta domu z'vso družino. Toda pogovor se vedno suče o draginji v mestu. Namiga-\a sc, da je doma krompirja preveč, kakšne gnjati ne bi bilo škoda, putc so pridne, vse bi se prav dobro porabilo in lahko seboj vzelo. Kako hvaležni so za vse, kar Se jim da. Bratje so navadno bolj trdi, če je pa dobra mati še živa, se pa da veliko izprositi: »Saj je re- vez doma imamo pa vsega zadosti, bo že Bog povrnil in blagoslovil.« Ko bi ostali doma, ne bi lakote trpeli! (Dalje.) \ii in sodje. V vasi Berstat dobijo kmetje v dobrih letnah 40-50.000 K za same čreš-nje. V zadnjih letih je dala država posekati gozde, ki so mejili na črešnjeve nasade. Ker je bilo letos nekaj drevja z nenavadno lepimi črešnjami, drugo jc imelo slabo sadje, na nekaterih drevesih pa sploh ničesar ni bilo, so poslali posebno komisijo pogledat, kje je vzrok tega nerazumljivega pojava. Vse drevje je bilo skoro v enaki zemlji, na istem solne u in vetru, pa tak razloček! Komisija je kmalu dognala, da so bila drevesa, najbližja gozdu, kjer je bilo veliko ptičev, popolnoma ohranjena. V sredi so bili listi razjedni od gosenic, sadja malo in drevesa slabotna. Ptiči so le malokdaj mogli do srede dreves. Na drugem koncu, kjer je bilo gozdno drevje čisto izsekano, ni bilo prav nič „ ______ _______ sadja, drevje je ostalo nerazvito, listje oddelek precej več mleka, kakor ostali, se je posušilo. Tudi ovseni in zmesni oddelek ni bil nost vseh vrst skoro čisto enaka. Živali bi morale zelo enake ostati. Kakšen je bil torej uspeh? Začeli so 31. maja 1907. Vsak mesec so živali tehtali, na šest mesecev pa fotografirali. Na teži in podobi se je pokazalo, da so živali, ki so turšico dobivale, najlepše se razvijale, najslab, se pa pšenične. V prvem letu je ovseni oddelek porabil le 13 kg soli, vsi drugi 65 do 170 kg. Vse telice so od maja do avgusta 1908 pripustili k istemu biku. \ se so ostale oplemenjene. Krave tur-ščinega oddelka so ob pravem času te-letile m imele lepe in zdrave mladiče, v pšeničnem oddelku so bila teleta 4 do 5 tednov prezgodaj, vsa so bila bolj suha m žalostna. Najlepša so bila teleta v turščinem oddelku, potem ovsenem in mešanim, najslabša pa v pšeničnem. Leta 1910. je imel turščini oddelek zopet prav lepa teleta. Od pše-ničnih krav sta dve pri vteletitvi poginuli, pri druzib dveh sta teleta tudi čez par dni preč prišla. Ovseni oddelek je iniel slaba teleta, ki so se prav počasi okrepila. Pri mešanem oddelku sta poginula dva teleta. Po prvem teletu je imel turščini Zdaj so kmetje spoznali, kako veliki dobrotniki so jim mali ptički. Sklenili so drugo leto zasaditi grmovje in drevesa, da si napravijo ptički tam svoja gnezda in obvarujejo črešnjeve nasade. Tudi pri nas bomo morali kaj več storiti za ohranjenje ptičev. Tako brez usmiljenja se sekajo gozdi, odstranjujejo razni živi plotovi in grmovje, kjer so imeli mali pevci dozdaj svoje do-movje. Skrb za gojenje ptičev bi otroci najlažje v šoli dobili. Da se s tem kmet lahko obvaruje velike škode je saino-obsebi umevno. , oves i iuršica k Zfl 90 vejo živino. tako slab. Le pšenični je bil vedno rna-lovreden. Po drugem teletu so imele ovsene krave povprečno 13-5 kg mleka na dan, turščine 12- 5 kg, pšenične le 7 kg. Koncem maja 1910. je bilo le še 11 krav živih in sicer turščine 4 popolnoma zdrave. Poginile so pa iz raznih vzrokov: 2 pšenični, 2 ovseni in 1 zmes-na krava. Zdaj so prenehali z navadno krmo in so dajali zadnjim sedmim kravam p.šeničnega, ovsenega in zme-sinega oddelka turšico in turščinim pa pšenico. Onih sedem krav se je kmalu popravilo, prejšnje turščine so pa pri pšenici čisto opešale. Iz tega je razvidno, kako izvrstna krma je turšica tudi za molzne krave. Ne more se zadostno priporočati prav veliko turščice saditi in kravam, ki dobro molzejo veliko zelene koruze po-; kladati. Na vseučilišču Wiswisin v Ameriki so hoteli profesorji kmetijske šole dognati, kako bi se redila goved, ki bi se le z žitom krmila. Leta 1907. so kupili 16 telet, kolikor mogoče enako velikih in enako starih od 150 do 200 kg. Ta teleta so razdelili v štiri enake vrste, ki so bile kolikor mogoče enake. Prvi vrsti so dajali za krmo le pšenični drob, pše-nično moko in pšenično slamo, sploh le pšenične sestavine, kolikor so živali zahtevale. Druga vrsta je dobila ravno tako le oves, tretja le turšico, četrta pa zmes vseli treh žit. Pasli niso no-benkrat, za jiolrelmo gibanje so spustili živali na dvorišče. Krmili so dvakrat na dan. Vsaka žival je dobila krme, kolikor je hotela. Seveda je bila reza-nica potresena z dolično moko. Soli in vode so dali kolikor je žival hotela. Izračunali so, da je bila krmilna vred- Pripomočki u oplemenfenje krav. Kmetova sreča je razen vremena zelo odvisna od živine. Če je pri živini nesreča, si ne more pomagati. V zadnjih letih so povsod po deželi gospodarji imeli veliko škodo, ker krave niso breje postale. Najlepšo kravo so brez vspeha celo leto vodili k biku, nazadnje so morali lepo žival vendarle mesarju dati. Nekateri so že poskusili s posebnimi zdravili, o katerih agenti pripovedujejo, da prav gotovo učinkujejo. Toda dobiček od raznih praškov so imeli navadno le prodajalci. Neki kmet na Nemškem je zbral svoje skušnje in povedal, kako jc on sam odpravil to bolezen in kako so si pomagali razumni kmetje v okolici. Ker bi znali lli ti nauki tudi našim kmetom pomagati, jih priobčujemo: 1. Če jc krava ali telica predebela,' ne bo lahko oplemenjena ostala. Odtegni ji malo krme in potem jo k biku pelji. Če je presulia, jo moraš pa malo boljše rediti. 2. Davno tako je slabo, če jc bik predebel, da len postane. Najboljše je, če bik vozi ali sc redno pase. 3. Nekateri kmetje so pri pojatvi kravam malo krvi spustili, kar sc jc prav dobro izkazalo. Šele po spuščanju peljejo kravo k biku. To je verjetno, ker se s tem kri umiri. 4. Če se krava hudo goni, jo dalje časa okoli vodi, da se utrudi. Največkrat ostanejo ncoplemenjene krave, ki so prav blizo bika. Nekateri so tudi poskusili kravo po malem presledku peljati k drugemu biku ali pa k istemu biku čez nekaj ur na novo. 5. Nekateri kmetje so dali takim kravam popred kakega pol litra kisa ali žganja, kar se je tudi sponeslo. G. Če je živina na paši, naj sc po oplemonjenju žene v hlev, da se umiri. 7. Neki kmet je stanoval pri bajer-ju. Krave je vselej nagnal v bajer, predno jih je vodil k biku, da so morale notri prav plavati. Nikdar mu ni ostala kaka krava neoplemenjena. Nekateri kmetje pri nas imajo navado, da polivajo krave popred z vodo. Tudi to se je sponeslo. Čc imaš potok ali večjo vodo na razpolago, se lahko tudi te poslužiš. KajDli ali kalijeva sol? Naši kmetje so letos več sto vagonov superfosfata porabili za ajdovo setev. Večletna skušnja nas uči, da se stroški umetnega gnojila prav dobro izplačajo z obilnejšim pridelkom. Ker sc v ajdo navadno rdeča detelja poseje, se še pri tej ali naslednji turšici, ki pride za deteljo na vrsto, veliko pozna. Naši gospodarji pa pozabijo, da bi morali pridejati še nekaj kalija, da sc doseže popolni uspeh. Brez tega rastline nikdar ne morejo porabiti vse fosforne kisline, katero jim damo s superfosfa-tom. Veliko redivnih snovi se nam brez koristi izgubi. Vsak pameten gospodar bo torej vedel, da mora rastlinam dati še kalija, da bodo res dobro rastle. Dajemo pa kali s pepelom, kajnitom ali kalijevo soljo. O pepelu ni treba govoriti. Vsak gospodar ve, kako dobro naredi na travniku, na detelji, na pesi, krompirju ali kamorkoli ga deneš. To dela kali, katerega je v pepelu 5 do 14 odstotkov. Navadno pepela le prekmalu zmanjka. Svojega nima nobeden gospodar zadosti za vse gospodarstvo. Kar manjka, je treba dokupiti s kajnitom ali kalijevo soljo. Kajnit je znan. Mnogi imenujejo kajnit ono gnojilo za ajdo. To je zmota. Za ajdo se navadno rabi fosforno gnojilo superfosfat. Kajnit ie pa sol bele, rumenkaste ali temnosive barve. Če kajnit dalj časa leži, se sprime v kepe. Vse fosfat6 umetno napravijo, kajnit pa kopljejo iz zemlje kakor kamen. Največ ima te soli Nemčija, lahko bi ga pa dobili tudi v naših solinah v Galiciji, pa sc le premalo brigajo za take gospodarske reči. Ker je kajnit zelo oster, se mora jeseni ali pozimi potrositi, da sc dobro raztopi. Kajnit ima navadno 12% kalija, to se pravi v 100 kg kajnita je 12 kg kalija. Pride pa silno od daleč, prav iz srede Nemčije. Vožnja stane čez 150 K. Ljudje, ki so hoteli vožnjo poceniti, so napravili tvornice, da bi sc zvišala pri tem gnojilu množina kalija. Napravili so torej iz kajnita kalijevo sal, ki ima v sebi čez 40r/c kalija. Letos sem dobil kalijevo sol, ki j^imela 42 4% kalija ali več kakor 3 5 krat več kakor kajnit. Zdaj pa vzemi cene. Kajnit stane v Ljubljani 550 K 1 q. Kalijeva sol 42% 12-60 K. Ko bi naročil en vagon naravnost iz Berlina, bi bil kajnit kakor tudi kalijeva sol veliko cenejša. Če vzameš 350 kg kajnita, bo ravno toliko za legel kakor 100 kg 42% kalijeve soli. 350 kg kajnita stane 19 K 25 vin., 100 kg kalijeve soli le 12 K 60 vin. Iz tega vidiš, da je veliko boljše kalijevo sol, kakor kajnit naročiti. S kalijevimi gnojili potresi prav po vseh njivah, ker jo vse rastline potrebujejo. Navadno se porabi okoli 20 do 25 kg na mernik posejanja. A. O. Kako se M slana za boiovo naprej doloii? Blizo so jesenske kvadratne, oni nevarni čas, ko nam slana tolikokrat ajdo vzame ali tudi pri turšici veliko škode napravi. Marsikateri gospodar bi raje celo noč pri ajdi kuril ali spomladi pri vinogradu, kakor pustil, da mu za vrat na slana toliko škode napravi. Po novih iznajdbah sc da žc popoldne prav za gotovo določiti, če bo ponoči s-lana. Vzemi nezaviti toplomer, kakor ga imajo v mlekarnah, ki nima lesa ali kovine okoli krogljice živega srebra. Ta toplomer obesi popoldne ob dveh v senci tako visoko, kakor imaš oči. Potem ovij krogljico z bombažem (pavo-lo) večkrat okoli. To namoči vsak dan ob dveh z vodo Čez 15 do 20 minut poglej, koliko je topline. Toplomer bo kazal vedno manj,'kakor jc zračna toplina. Če odštojš od te topline, katero kaže toplomer z namočeno bombaževi-no, 7" B, ali 81/." C, to sedminpol stopinj Homerja ali Sinpol stopinj Celzija, imaš najnižjo toplino noči. Bolj se ponoči ne more shladiti. Če ti kaže toplo-- mer, ko si bombaž z vodo namočil, ob pol 3. 10 stopinj Celzija, bo ponoči najnižja toplina V/2" C, torej nc bo slane. Če ti kaže le 6" C, bo ponoči 2 C zdravnik na Vrhniki ordinira v hiši Kmetske posojilnice. [Mf i./ ii Ako hočete mirno spati, krijte strehe z asbestnim škriljem ki je štirikrat lažji od opeke, zelo ličen in ne drag. ZAJEC & HORN, betonsko podjetje, Ljubljana. > x4>. >4» Gospodinje! t Pozor! i Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite, splošno znane, svetovne znamke i L BLHimSCHEIMl ..UNIKUM mHRGHFJnE .UIHKUNT ni rastlin-ska margarina. .uniKum'86 stejše goveje obistne tolšče 7. visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo re-dilno vrednost in jc resnično zdrav. .igniKuni' nego najčistejši naravni izdelek. .ursiKom* ia so % cenejši od navadnega pres- Cenjena gospodinja! Ne dajte se torej bcyati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za nega masla in zajamčeno mnogo izdatnejši neg > lo. SamoBlaimscfret-miu ,UlllKUm' je resnično edino in pravo nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano. Izdelovanje BI (i i m seli el na .usiiKum' je varovano s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku. m m pečeta^ praženjz knhaiile masisn kmto t 9 Dobiva se povsod. — Poizkušnje grutis in Iranko. Združene tvornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV. kateri želijo dobro, poceni in zanesljivo potovati, naj sc obrnejo na 22 v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26, Vsa pojasnila so dobo brezplačno. cbteljno tPerjc i lin sivt ga skubl|cnegn K £■—, boljšega K 2'lo, nol be-Icfla prmm K !'»(i, beiegaK 4' , incejn mehkega puha K o. prvovrstnega K r—. H— Iti u Gn. Sivega pulia K o-, /•-, belega finega K lo--, prsnegn puha K 12- , odpet kg naprej irauko. 212U Douršene napoi^^sis pasie?|e 1z gostega, trpežnega, rudefega inodrefla nli belega inlet (minkingi blaga 1 pernica iwi cm dolga, mi cm Široka, z '1 zglavnii uma, vsaka ca 8« cm dolga, 00 cm široka, zadostno napolnjena z novim sivim, puhastim in terpežnim posteljnini perjem K in-—, s polpuhom K 20-—, s puh per-iem K 24- . Posamezne pernice K 10 - , 12-—, 1t_, io--. Posamezne vzglavnice K 3- — , :i 50 i - . Pernice 200X140 cm velike K 13—, is--,18-—, 20 -. Vzglavnice aox7n cm velike K 4 T.0, 3 —, S 50 Spod. pernice iz nnjbolšegn gradla za postelje 180X110 cm velike K i.v- in 15-, ni/poši-ja od IU k naprej franko proti povzetju nli predplačilu. Maks Berger Dešenica št. a 235 Češki les. Niknk riziko, ker se ;airenjava dovoli ali denar vrne Bogati ilusir. ceniki vsega postelncgo blaga zastonj. Tovarni štedilnik.v H, Krloseus, Weis, Zo, Avstrijsko, I'o dobroti in kakovosti neprc" l.osljlv Železni, emajlirani, por" celnnnsti 5ted Ini ii kakor tudi 'Z majolike za gospodinjstvo, I olele, restavracije i d Nnfrti zn ku Ii "jc na paro, pline. ,, štedilnike, irske peci za trajno km javo. Dobijo se v vsaki železni trgovini, kjer nc, se poSiljajo nar.i Zahtevajte „Izvirne Ko-loseus - ste-dilnike"inz • vrnite siahejSe izdelke. M73 Ceniki za< torij ii, niE n vse druge poljedelske stroje najnovejšega izdelka po znižanih cenah kupite pri tvrdki Karol Kavšeka nasl. trgovina z železnino in zaloga strojev Vsakdo naj se o tem prepriča in zahteva brezplačno slovenski cenik. 549 J&JlUul I ti Ml ril JUH Mr.iMgwpytti.....3725 jjMj | dosežejo, dobe tisti, ki namesto kave, čaja, ■ • kakava, slad. kave, puro-a, somatose, sana-togen-a, redilnili soli, mesnih izvlečkov, zabeieza Mnnl juho, moke za otroke itd., pijo: rinj;..« IHUIJ! to 'je dr. pl. Trnk6zyja slatini Caj JIHlUll Prihrani so pri mleku in sladkorju. Prekosi 7ijpniijn I vso redilne pomočite. Priiirani 00% iiNIflcjlj. prj denarju v gospodinjstvu. — To resno vest izpričujejo poverjena zahvalna pilil0 nrihranld I sma- — zavitki p° kil°- UU 0 |llllliail!10! grama stanejo 50 vinarjev. Zahteva naj se tudi pri trgovcih. — Sladni čaj se ne smo zamenjati z manj GLAVNE ZALOGE: v Ljubljani lekarna Trn-koczy (zraven rotovža); na Dunaju v lekarnah Trnlcoczy: VIII., Josefstadterstrafle ;j(); III, Radetzkyplatz :4; V, Schonbrun-nerstraiie 10'J; v Gradcu: SackstraOe 3. uvio Kongresni trg 19 Kongresni trg 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom P0 W/<> tUdI svojim članom predujme „a osebni kredit vračljive v 7 in po! letihVmScih aH 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrok,h, kakor tud. posojila na zadolž-niče in menjice. nr F, nol