lete XXI«.	A||J»|#|	■	1	C"X	77.
Naročnina za Jugoslavijo:	H	bL iM mL JH I&flV	H	H H TW ES Uredništvo: Ljubljana,
celoletno 180 din (za ino- H	VkdfV	1W .Jffiff H M BH	K« RK ir-	Kg	Gregorčičeva ulica 23. Tel.
zemstvo: 210 din), za'deta	KM BH m ^MHSRV	MB ZjW Hf§ BSk HH	8§?	jja	25-52. Upr a va: Gregor-
90 din, za •/< leta 45 din,	^	^	^	čičeva ul. 27. Tel. 47-61.
mesečno 15 din. Tedenska v	^	,	Rokopisov ne vračamo. —
Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino. Industrijo, obrt In denarništvo nici v Ljubljani št. 11.953. Izhaja 11% »2edeX±	_____________Ljubljana. sreda 10. julija 1940	Cena	STam	*’50
Pretirani upi
V zadnjem času se pri nas mno-go govori o načrtnem gospodarstvu, ki da se bo tudi v kratkem uvedlo. Napovedujejo se v zvezi s teni tudi druge spremembe, ki da bodo močno dvignile našo gospodarsko delavnost. Čeprav smo na tem mestu večkrat opozorili na koristnosti načrtnega gospodarstva ter opozoriLi tudi na potrebo, da se uvede v naše gospodarsko delovanje več sistema, vendar ne sprejemamo napovedi o uvedbi načrtnega gospodarstva z nobenim optimizmom.
Vzrok je v tem, ker vse kaže, da namera o uvedbi načrtnega gospodarstva ni izšla iz notranjega prepričanja o koristnosti takšnega gospodarstva, temveč je le posledica zunanjih ozirov, ki pa niti niso zadostno utemeljeni. Kajti Ce bi te napovedi res nastale iz notranjega prepričanja, bi videli tudi resne priprave, da se ustvarijo pogoji za načrtno gospodarstvo, kakor so se ustvarili v drugih državah. Pri nas pa tega dela ne vidimo in zato nam tudi manjka vere, da bi nameravano načrtno gospodarstvo v resnici dalo pri nas one dobre rezultate, ki jih pričakujemo in ki so nam tudi potrebni.
Prvi pogoj za uspešnost načrtnega gospodarstva je, da se zboljša javna uprava, ki dobi z načrtnim gospodarstvom izelo veliko nove m nikakor ne lahke naloge. V drugih državah so si v ta namen pomagali s tem, da je mlada stranka prevzela vso kontrolo nad upravo in da je svež strankarski aparat poskrbel za to, da je javna uprava dobro funkcionirala in bila kos nalogam, ki jih zahteva načrtno gospodarstvo. V drugih državah so si zopet pomagali na ta način, da so pritegnili k izvajanju načrtnega gospodarstva najbolj sposobne ljudi iz zasebnega gospodarstva, da so organizirali štab najbolj zmožnih ljudi, ki je v resnici obvladal vse panoge gospodarstva.
To je tudi nujno potrebno, ker načrtno gospodarstvo pomeni najkoristnejše izkoriščanje vseh ljudskih sil im vseh gospodarskih virov države in zato se mora vse javno delo povečati in mora postati vse gospodarsko življenje bolj intenzivno. Poleg tega pa se mora tudi vse delo bolj koncentrirati, da se vse delo giblje v eni smeri in da se tudi s tem poveča niegov učinek.
Naravna pot za izvajanje načetega gospodarstva je zato le ena: ustvariti treba najprej osrednji °rgan, ki bo določil program za Načrtno gospodarstvo. V naši drža-vi ta organ ne more biti nihče drug ko izvoljeni gospodarski svet, v katerem bodo zastopane vse gospodarske panoge iz vse države in v katerem bodo zbrani naši najboljši gospodarski strokovnjaki, zlasti praktični. Ta gospodarski
^eti tudi moč, da svoje sklepe izvede, ker drugače bodo vsi njegovi sklepi ostali le na papirju. Ce pa bi bilo že nemogoče, da bi imel gospodarski svet to moč, mora pa biti tu drug 0rgan, ki izdaja sklepe gospodarskega sveta in ki jih more v celoti Uveljaviti. Tudi proti volji uprave ali onih, ki so nasprotni načrtnemu gospodarstvu, ker se to križa z njih osebnimi interesi.
Sklepi gospodarskega sveta pa se morajo izvajati hitro, odločno,
smiselno in nepotvorjeno. To pa je mogoče le, če je javna uprava popolnoma na svojem mestu, Če je dorasla svoji nalogi. Prvi pogoj za izvajanje načrtnega gospodarstva je zato zboljšanje javne uprave in če se to ne zgodi, tudi ni nobenega upanja, da bi se načrtno gospodarstvo posrečilo. Kaj pomagajo tudi najbolj skrbno izdelani načrti, če pa se v praksi dela proti tem načrtom ali če se sploh ne upoštevajo. Vsak načrt ima praktično vrednost šele takrat, kadar
je dano jamstvo, da se bo načrt tudi izvajal.
Naša javna uprava danes takšnega jamstva ne more dati. Zato moramo tudi dan na dan ugotavljati, kako ostajajo nerešeni tudi najbolj akutni problemi, zato so brez učinka vsa prizadevanja za odpravo draginje in zato se ne reši nobeno vprašanje tako, kakor bi se moralo.
Načrtno gospodarstvo je nam v resnici potrebno, toda takšno gospodarstvo se ne more ostvariti le
z dekretiranjom, temveč je treba ustvariti najprej ]K>goje, da bo moglo obstojati. Ce se to ne zgodi, tudi ni nobenega upanja, da bi imelo načrtno gospodarstvo uspeh. Sama lepa beseda o načrtnem gospodarstvu ne zadostuje in izato so pretirani upi vseh, ki mislijo, da bo pri nas načrtno gospodarstvo uspešno brez radikalne reforme naše javne uprave. Šele po tej reformi je načrtno gospodarstvo mogoče in kdor tega ne uvidi, se vdaja samo pretiranim upom.
Industrialci	p
sporazum z Moskvo
V ugledni reviji »Metalurgija« je ob javni njen glavni urednik Zvonimir Martinkovič uvodnik pod naslovom »Jugoslavija, SSSR in nova Evropa«. Ker ta članek jasno dokazuje, kako naša industrija pozdravlja vpostavitev normalnih od-nošajev s Sovjetsko Rusijo, objavljamo članek v celoti.
Redko kdaj je sprejela jugoslovanska javnost katero vest o mednarodnem aktu naše vlade s tako velikim zadovoljstvom, kakor je sprejela v aprilu tega leta uradno sjx>ročilo o sporazumu Beograda in Moskve, da se začno pogajanja o ureditvi trgovinskih odnošajev med Jugoslavijo in Zvezo sovjetskih socialističnih republik.
Uspešna zaključitev trgovinskih jjogajanj, izmenjava ratifikacijskih listin ter imenovanje poslanika Jugoslavije v Moskvi ter poslanika SSSR v Beogradu pomenijo normalizacijo naših političnih in gospodarskih odnošajev s Sovjetsko unijo ravno v trenutku, ko smo na prelomu ustvarjanja nove Evrope, o kateri pa bo mogla reči svojo besedo tudi Sovjetska Rusija. Daleč smo od lega, da bi se v zvezi s tem naslajali ob imaginaciji slovanstva in upov v neke sentimentalne obzire, tem manj, ker je baš te dni oficialna agencija Tass izrečno objavila, da se Sovjetska Zveza »ne bavi z dajanjem obljub, da bo to ali ono državo branila in ji pomagala«. To je tudi popolnoma naravno, ker v politiki1 odločuje v prvi vrsti razum in šele potem tudi srce.
Zato gledamo na te zadeve realno ter nam je izhodna točka geopolitični položaj Jugoslavije. Jugoslavija je edina balkanska država, ki ima suhozenine meje z obema velesilama osi, z Nemčijo in Italijo, ki igrata v našem gospodarskem življenju največjo vlogo. Od drugih evropskih in svetovnih sil nam je zemljepisno najbližja Sovjetska unija. Ta dejsbva morajo biti alfa in omega naše zunanje trgovinske politike. Ne moremo voditi niti svetovne niti splošno evropske trgovinske politike, temveč se mora gibati naša gospodarska politika v glavnem samo v mejah srednje in vzhodne Evrope, Balkana in Sredozemlja, in sicer ne samo v sedanjih izrednih razmerah, temveč vedno.
O Sovjetski uniji smo bili do-sedaj informirani od tujih virov samo fragmentarno in večinoma tudi tendenciozno, kakor je pač 1 o to potrebno našim tujim informatorjem. Včasih so nam slikali Sovjetsko Rusijo, če jim je bilo to potrebno, kot čudež napredka in moči, včasih zopet, če so videli, da ne morejo zapreči Sovjetske Rusije v svoj voz, kot anar-
hično ustvaritev, ki mora vsak hip začeti razpadati.
Čeprav brez neposrednih zvez s Sovjetsko Rusijo, vendarle nismo verjeli tem slabim vestem. Slutili smo, da se ne more izvesti popolna spremenitev države, ki meri eno šestino sveta in ki je, ravno tako kot mi na Balkanu, zelo zaostala, zlasti glede materialne kulture, brez pretresov, krčev in tež-koč. Verovali smo brez ozira na razlike v državni obliki in družabnega reda, da se v tej nam do danes zaprti in nedostopni državi začenjajo velika in gigantska gospodarska dela, ki so nam bila znana samo v bledjh obrisih.
Čeprav precej pozno, stopamo sedaj vendarle v normalne odno-šaje s Sovjetsko Rusijo. Volumen predvidene izmenjave blaga je sicer za začetek še majhen, majhen tudi za naše razmere, za rusike razmere pa naravnost malenkosten. Toda ni vse v devet in desetštevilčnih številih, ki označujejo kilograme, tone, dinarje ali rublje. V normalizaciji odnošajev med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo je še nekaj več: zmaga neiz-trebljivega zakona logičnega raz-
voja stvari ter dobro razumljenih medsebojnih interesov, ki so najbolj varna podlaga obojestranskemu prijateljstvu ne samo velikih med seboj, temveč tudi takrat, kadar gre za prijateljstvo med velikimi in majhnimi.
Sovjetska unija je pokazala takoj v začetku največje zanimanje za proizvode ravno one panoge jugoslovanske delavnosti, katerih važnost in pomembnost mi nene-hano naglašamo, to je za proizvode dela naše metalurgije. Tudi z naše strani se je pojavilo Zanimanje za polifalbrikate in finalne izdelke sovjetske težke industrije.
Pogoji za gospodarsko sodelovanje in vedno močnejšo jugoslo-vansko-sovjetsko izmenjavo blaga obstoje, in sioer v večji meri, kakor pa se to navadno misli. Zato realno presojajoč vse zadeve pozdravljamo normalizacijo naših medsebojnih odnošajev z željo, da bi zveza med Jugoslavijo in Zvezo sovjetskih socialističnih republik pripomogla ne samo k boljši gospodarski, temveč tudi boljši politični bodočnosti in sreči Jugoslavije, balkanskega polotoka ter vse nove Evrope.
Enaka pravica za vse!
Nobenih predpravic tujim petrolejskim
družbam
V »Trgovskem listu« smo že ponovno energično nastopili proti privilegiju, ki ga uživajo pri nas tuje petrolejske družbe, da plačujejo znatno nižjo monopolsko takso za uvoz petroleja in naflinih derivatov, kakor pa domači trgovci in uvozniki. Čeprav je bila zahteva po odpravi tega nezaslišanega privilegija nad vse upravičena, pa vendar ni bilo mogoče doseči, da bi se ta za domače trgovce in uvoznike ne samo skrajno škodljiv, temveč tudi žaljiv privilegij odpravil. Tako močne zveze je imel petrolejski kartel.
V zadnjem času pa so se razmere vendarle nekoliko spremenile in upravičeno je upanje, da
bo sedaj vendarle zmagala pravica in da bo konee grde neenakosti, da mora domači podjetnik plačevati višjo državno takso ko pa tuji. Zato je zelo na mestu, da se sedaj obnovi boj proti teinu popolnoma neupravičenemu privilegiju tujih podjetij, in zato je tudi iskreno pozdraviti, da je začela v tem smislu tudi naša Zbornica energično akcijo. Tako je naša Zbornica znova dokazala, da zna braniti interese domačih trgovcev in domačih podjetij. Med ukrepi, ki jih je v ta namen storila naša Zbornica, je zlasti omeniti predstav ko, ki jo je poslala trgovinskemu ministru dr. Andrcsu in ki se glasi:
Predstavita Zbornice za TOI
Gospod minister!
Podpisana zbornica smatra za svojo dolžnost, da Vas opozori, gospod minister, na veliko nezadovoljstvo in upravičeno ostro kritiko vseh trgovskih krogov zaradi velikih in z ničemer utemeljenih privilegijev, ki jih uživajo velika tuja petrolejska podjetja v nasprotju z domačimi glede monopolne takse na petrolej. Dočim je za velika tuja petrolejska podjetja določena ugodnostna taksa v višini 2 din za kg, je ista določena
za vsa druga domača in izvenkar-telna podjetja iste stroke na 3'75 din za kg. To različno postopanje sc občuti v trgovskih vrstah kot kišitev davčne enakosti, ki mora biti podlaga dobre davčne morale. Zato so ne samo trgovski krogi, temveč je tudi vsa naša javnost sprejela to vest z velikim začudenjem ter se zaradi tega slišijo stalne in upravičene kritike.
Ta velikanski privilegij tujih podjetij proti domačim je popolnoma neupravičen in povzroča v
vseh gospodarskih krogih razumljivo nezadovoljstvo. Glede fiskalnih davščin so bili dosedaj vedno pred zakonom tretirani vsi državljani in vsa podjetja enako. Ta postopek, ki je edinstven, pomeni nevaren precedenčni primer, čigar posledic ni mogoče v naprej niti predvideti.
Zbornica je dolžna, da Vas, gospod minister, posebej opozori na čir.jenico, da je s tem privilegijem onemogočeno delo domačih podjetij iste stroke in da je s tem na popolnoma neutemeljen način odvzeta eksistenčna možnost velikemu številu veletrgovcev petrolejske stroke in to brez vsakega razloga. Zbornica zlasti naglasa, da ti veletrgovci niso navadni preprodajalci, temveč tudi uvozniki petroleja in naftinih proizvodov in mnogi od njih se že desetletja ba-vijo z uvozom teh predmetov. Zbornica smatra, da se ne more takšnim firmam, ki so skozi celo vrsto let s svojim poštenim delom in velikim trudom redno oskrbovale s temi važnimi predmeti naš trg, enostavno onemogočiti vsake poslovanje, in sicer samo zaradi koristi nekaterih velikih tujih podjetij. Interesi rednega oskrbovanja trga s petrolejem in drugimi proizvodi nafte, pravično in enako postopanje vseh podjetij te stroke zlasti glede državnih in drugih javnih davščin zahtevajo, da se ta krivica odpravi in da se ugodnost, dovoljena tujim podjetjem, odpravi oz. da se ista monopolna ugodnost da tudi vsakemu domačemu uvozniku in veletrgovcu, ki se bavi z uvozom petroleja in drugih naftinih proizvodov.
Podpisana zbornica je prepričana, da boste, gospod minister, uvideli upravičenost te predstavke in se zavzeli za to, da se ji ustreže. *
Upamo, da bo prava beseda Zbornice našla tudi pravi odmev na odločilnem mestu in da se bo nehala sramota, da zaradi profita tujih podjetij ubijamo z davčno krivičnostjo lastna domača podjetja.
Skupna transportna organizacija bolgarskih in jugoslovanskih zadrug
Zadružne organizacije Jugoslavije in Bolgarske so sklenile, kakor se poroča iz Beograda, da prevzamejo svoje transporte v lastni režiji in da ustanove v ta namen lastno transportno organizacijo. Da se ta namera izvede, se ustanovita dve delniški družbi, in sicer ena v Beogradu, druga pa v Sofiji. V Sofiji je bila takšna družba ustanovljena že v juniju. Sedaj se ustanavlja pod imenom »Bal-kan-koop-transport a. d.« enaka deniška družba tudi v Beogradu z delniškim kapitalom pol milijona din, razdeljenih na 1000 delnic po 500 din. Družba se bo bavila z vsemi oblikami mednarodnega prevoza, s špediterskimi in komisijskimi posli, v prvi vrsti pa za zadružne organizacije iz Bolgarske ir. Jugoslavije ter za njih člane. V to svrho more družba ustanoviti tudi posebna prevozna podjetja. Ustanovitelji nove delniške družbe so: Glavni zadružni savez, Glavna zveza srbskih zemljoradni-ških zadrug, Glavna zemljoradni-ška produkcijska zadruga, Glavna zemljoradniška nabavljalna zadruga, Centrokoop, Industrija mesnih proizvodov ter Zveza nabavljalnih zadrug državnih nameščencev.
Pogajanja zaradi ureditve trgovine z državami, zasedenimi od Nemčije
Sedanja vojna v Evropi je paralizirala zunanjo trgovino v veliki meri, kar zlasti občutijo balkanske države, ki morejo izvažati in uvažati le še iz majhnega števila držav. Posebne težave se pojavljajo v trgovini z državami, ki so bile zasedene od Nemčije. To velja zlasti za trgovino z Dansko, Norveško, Belgijo in Nizozemsko. Tudi trgovinski odnošaji s Francijo so sedaj popolnoma pretrgani. Prekinitve trgovinskih odnošajev s temi državami ne občutimo samo zato, ker smo v te države izvažali precej blaga, temveč tudi zato, ker smo bili pri nabavi nekaterega blaga od teh držav odvisni.
Da bi se znova omogočile trgovinske zveze s temi državami, so storile naše pristojne oblasti potrebne korake, da se to stanje ublaži. Kakor se poroča iz Beograda, je Nemčija že pristala na to, da se trgovinski odnošaji med temi državami in našo kraljevino znova obnove. V ta namen se bodo v kratkem začela pogajanja med našo in posebno nemško delegacijo. V poučenih krogih upa-, jo, da bodo ta pogajanja uspešna .in da bo mogoče odpraviti vse težave, ki ovirajo trgovino s temi državami. Trdi se tudi, da se bo na teh pogajanjih razpravljalo tudi o obnovi trgovine z bivšo Poljsko.
Trgovinska pogajanja z Grčijo so se začela
V Beograd je prišla grška trgovinska delegacija zaradi sklenitve nove trgovinske pogodbe. Grčija želi, da bi se sedanji svobodni devizni režim v trgovinski izmenjavi odpravil in znova uvedel klirinški plačilni sistem.
Ob obnovi trgovinskih pogajanj :i Grčijo so nekateri naši gospodarski krogi opozorili naša pristojna mesta na razne stvari, ki bi se morale pri sedanjih pogajanjih na vsak način upoštevati. Tako ima Grčija velike zaloge starega železa, ki ga sama ne more uporabljati v zadostni meri. Zato bi mogli dobiti mi iz Grčije iznatne količine starega železa. Grčija je nam do-sedaj delala ovire pri nabavi starega železa in povzročila, da je cena za staro železo pri nas zelo narasla. Posebno pozornost je treba posvetiti tudi vprašanju uvoza kolofonijc iz Grčije. V zadnjem času so namreč Grki izkoriščali .monopolni položaj za kolofonijo in na razne načine onemogočali, da bi se mi v zadostni meri založili s tem predmetom. Povečali so ceno kolofoniji, poleg tega pa z raznimi izgovori onemogočali zadosten izvoz tega predmeta v Jugoslavijo. Tako so govorili, da se .kolofonija ne more plačevati z 'boni, ker so ti rezervirani za plačilo južnega sadja v Grčiji. To so glavni momenti v naših trgovin-.skih pogajanjih z Grčijo. V Beogradu sodijo, da nam Grki ne -bodo delali težav in da bo grška delegacija pokazala popolno razumevanje za naše potrebe.
Tarifni	odbor
preklasiiikaciio blaga
S preklasiiikaciio bi se
voznina	za	60
Po večdnevnem zasedanju je imel tarifni odlbor v petek plenarno sejo, kateri je predsedoval pomočnik prometnega ministra inženir Schneller.
Pred zasedanjem odbora je bila izvršena konzultacija z zastopniki raznih gospodarskih panog o nameravani preklasifikaciji blaga. Vsi zastopniki gospodarstva brez izjeme so se izjavili proti preklasifikaciji železniške blagovne tarife, ker bi bila ta zelo škodljiva za gospodarstvo. Nato je o tem vprašanju razpravljal ožji tarifni odbor ter je večina odbora odklonila preklasifikacijo blaga za železniško blagovno tarifo. Ta večina je v svojem poročilu komstatirala, da so nastali med prvim in drugim zasedanjem odbora 'dogodki, ki so postavili naše gospodarstvo pred čisto nova vprašanja, ki se v sedanjem trenutku ne morejo niti približno presoditi. Zato je tarifni odbor prepričan, da tako naša sedanja notranja ko zunanja gospodarska situacija nikakor ne dopuščata izvajanje kakršnih koli strukturnih sprememb v tarifni politiki, to pa iz razloga, ker je vsa gospodarska aktivnost in ves gospodarski promet pod vplivom vojnih dogodkov in političnih sprememb. Zaradi vojnih razmer se je popolnoma spremenila smer našega izvoza, v veliki meri pa so se spre-
menili tudi pogoji za naše gospodarsko delo. Mi smo danes odrezani od najvažnejših surovinskih in izvoznih trgov in ne vemo, po kakšnih pogojih in kdaj bomo mogli znova obnoviti promet s temi tržišči.
Glede izvoznih tarif je bila večina tarifnega odbora mnenja, da ni priporočljivo, da bi se te generalno odpravile, ker je treba razlikovati med izvoznimi predmeti, katerih cena skače in po katerih je povpraševanje v tujini ter med predmeti, katerih cena je fiksirana in pri katerih bi vsaka obremenitev pomenila zmanjšanje cene za proizvajalca, kar nikakor ni v občnem interesu. Naš izvoz je danes podvržen regulaciji po izvoznem odboru pri Narodni banki ter je svobodna tekma zelo omejena.
Ožji tarifni odbor je proučil posledice, ki bi nastale s preklasifikacijo blaga v smislu predloga železniške uprave. Ugotovil je, da bi bila predvsem zadeta industrija predelave, katere surovine so že danes občutno obremenjene z voznino. V posameznih primerih bi znašalo zvišanje voznine s preklasifikacijo tudi do 60%. Poleg tega pa bi tudi železniška uprava sama imela škodo, ker bi izgubila prevoz blaga iz krajev, ki se morejo poslužiti cenejše vodne poti.
Ožji tarifni odbor je tudi nave-
del nekatere kritične pripombe glede povišanja osebnih in materialnih izdatkov železnic ter glede argumenta železniške uprave o dvigu cen.
Končno je tarifni odbor navedel, da bi v sedanji dobi popolnega kaosa in popolne negotovosti bilo zelo tvegano spreminjati strukturo naše tarifne politike, v katero je treba v prvi vrsti tudi prišteti klasifikacijo blaga. Po mnenju tarifnega odbora bi vsekakor bilo manjše izlo ko predlagana prekla-sifikacija blaga, če bi se tarife linearno zvišale še za nadaljnjih 5 odstotkov.
Tarifni odbor pa je pri tem dostavil, da nikakor ne izključuje potrebo revizije raznih ugodnosti, zlasti ornih, ki so bile priznane raznim tujim podjetjem. Vendar pa naj se tudi ta revizija izvede le z njegovim sodelovanjem in s konzultacijo interesentov.
Tarifni odbor je tudi naglasil potrebo, da bi bila zasedanja tarifnega odbora bolj pogostna.
Kakor se poroča iz Beograda, bo verjetno stališče tarifnega odbora tudi zmagalo in bodo železniške tarife linearno zvišane za 20 odstotkov, poleg dosedanjih 15% še za 5%, dočim se bo preklasifika-cija blaga opustila, ker so se proti njej izjavili vsi gospodarski zastopniki.
Prodajne	cen
in pšen
Mednarodni trg surovin
Ze drugi teden s« nadaljuje mlačnost na mednarodnih trgih surovin. Čezmorske dežele spoznavajo, da velikih pričakovanih nakupov iz sprtih držav ne bo v pravem sorazmerju. Ker so nekatera odjemna tržišča sploh zaprta, so njujorške banke nasvetovale svojim klientom, naj ne sklepajo špekulativnih kupčij. Tečaji so zaradi zastoja v prometu še na^ dalje nazadovali.
Cena London je padla tudi za Kavčuk že na 13,13 proti 13,38. Tega ni mogla preprečiti niti kupčija za 10.000 ton za USA. Na ameriških žitnih trgih se tudi kaže padanje tečajev, ker bo letina precej dobra in bo ostajalo še za iz voz. Trdnejše so cene žita v Argentini. Koruze bo v Argentini le tos manj.
Z uredbo z dne 4. julija je vlada deloma spremenila uredbo o
maksimiranju cen in odkupu pšenice ter koruze, nakar je izdal Prizad na vsa sreska načelstva okrožnico, v kateri sporoča glede cen koruze in pšenice naslednje:
1. Trgovci in zadruge, ki prodajajo koruzo na debelo, plačajo proizvajalcem rumeno koruzo po 170 din ter imajo pravico na maržo 12 din, t. j. skupno 182 din, kolikor sme največ znašati prodajna cena franko nakladalna postaja v označenem produkcijskem območju.
2. Trgovci in zadruge, ki kupujejo koruzo od proizvajalcev ter jo prodajajo na drobno potrošnikom,
plačajo proizvajalcem rumeno koruzo po 170 din ter imajo pravico na maržo 15 din, t. j. skupno 185 dinarjev, kolikor sme največ veljati prodajna cena v njihovih obratih.
3. Trgovci in zadruge, ki so kupili koruzo v vagonskih količinah po ceni pod 1., t. j. po 182 din, imajo pravico na maržo 15 din, t. j. skupno na 197 din, kolikor smo največ znašati njih cena za prodajo na drobno.
4. V primerih, ko se koruza uvozi iz produkcijskih v deficitarne okraje, imajo trgovci in zadruge pravico, da dodajo ceni še dokazane prevozne stroške.
5. Proizvajalci v Bački, Baranji, Banatu, sremskih okrajih donavske banovine ter v suficitarnih krajih banovine Hrvatske, ki jih določi ban Hrvatske, morejo prodajati koruzo potrošnikom neposredno po isti ceni ko lokalni trgovci pod 2., t. j. največ po 185 dinarjev. Isti proizvajalci morajo prodajati koruzo trgovcem in zadrugam po 170 din.
6. Proizvajalci koruze izven Bačke, Banata, Baranje, sremskih okrajev donavske banovine ter suficitarnih okrajev banovine Hrvat ske, ki jih kot takšne določi ban Hrvatske, morejo prodajati rumeno koruzo neposredno potrošnikom po isti ceni kakor trgovci in zadruge v njihovih krajih, katerim
je določena cena pod 3. in kateri se morejo dodati Se stroški prevoza. V primeru, da na teh trgili ni ponudbe uvožene koruze iz navedenega produkcijskega območja, imajo proizvajalci pravico največ na ceno 170 din, povečano za prevozne stroške pariteta Vršac, t. j. stroški, ki bi nastali, če bi se blago prevozilo iz Vršca.
Odkupne cene za belo koruzo se določajo na isti način kakor za rumeno, toda na bazi osnovne cene 170 din.
Cene pšenice
Prav tako kakor za koruzo se določajo tudi odkupne in prodajne cene za pšenico. Te cene so po uredbi naslednje:
1.	Trgovci in zadruge, ki prodajajo pšenico na debelo, plačajo proizvajalcem v Bački, Baranji in Banatu za kakovost 78 hektometr-skih kil z 2% ljuljke 230 din, imajo pravico na maržo 12 din, t. j. na prodajno ceno 242 din, kolikor sme največ veljati prodajna
cena pšenice franko vagon nakladalna postaja v navedenem območju. Pri prodaji na drobno smejo prodajno ceno povečati za 15 dinarjev na ceno 245 din. Proizvajalci pšenice v navedenih območjih morejo prodajati svoje blago trgovcem in zadrugam po ceni 230 diin, lokalnim potrošnikom pa po ceni 245 din.
2. V Sremu in Slavoniji se določajo cene na isti način kakor pod 1., toda na bazi osnovne cene 227 din namesto po 230 din.
3. V suficitarnih krajih Srbije in Bosne se določajo odkupne in prodajne cene prav tako na isti način kakor pod 1., toda na bazi osnovne cene 224 din namesto 230 din.
4. V okrajih, ki uvažajo pšenico iz suficitarnih krajev, smejo trgovci in zadruge povečati ceno, ki so jo plačali za uvoženo pšenico, za maržo v višini 15 din ter dodati tej ceni tudi prevozne stroške.
5. V okrajih, ki uvažajo pšenico iz suficitarnih okrajev, imajo proizvajalci pravico, da svojo koruzo prodajajo trgovcem in zadrugam po paritetnih cenah uvožene pšenice ustrezajoče kakovosti, lokalnim potrošnikom pa po za 15 din višji ceni.
Politične vesti
Skoraj istočasno ko sovjetski poslanik Plotnikov v Beograd je
prišel v Moskvo jugoslovanski poslanik dr. Gavrilovič s svojim spremstvom. Na kolodvoru ga je pozdravil šef protokola komisariata za zunanje zadeve Barkov.
V Romuniji je zopet izbruhnila vladna kriza, ki so jo povzročili s svojim odstopom ministri, ki so člani železne garde. Verjetno je, da bo nova vlada sestavljena samo iz članov železne garde. Novo vlado bo baje podpirala narodna kmečka stranka. Obe stranki sta se že sporazumeli glede ukrepov proti Židom. Tudi glede bodoče zunanje politike Romunije je bil med obema strankama že dosežen popoln sporazum.
V Bukarešti se je sestala ro-munsko-madžarska komisija, da reši razna obmejna vprašanja.
Sovjetski poslanik v Bukarešti Lavrentijev je izročil svoje poverilne listine. Pri izročitvi listin ni bilo običajnih govorov._
Sovjetski veleposlanik v Ankari Terentijev je odpotoval iz Cari-
grada čez Odeso v Moskvo. Odpotoval je, kakor je izjavil, v zasebnih zadevah.
Odhod sovjetskega veleposlanika Terentijeva v Moskvo tolmačijo mnogi kot znak, da bo postavila sedaj Sovjetska Rusija svoje zahteve tudi Turčiji. Po časopisnih vesteh bo zahtevala Sovjetska Rusija nov režim za upravo Dardanel, vrnitev ozemlja, ki si ga je P™°" bila Turčija po svetovni vojni v Armeniji in na Kavtozu ter^en-zijo meje v Tracuj, da zahtevam Bolgarke. lasti i (poročajo nadalje, da
vjetska Rusija, te . zahteve v soglasju z Nemčijo in Italijo. Zato je imel tudi veleposlanik Terentijev pred svojim odhodom iz Ankare dolg razgovor z nemškim poslanikom v. Papenom.
Bolgarski tisk piše, da ima sestanek grofa Ciana s Hitlerjem zgodovinski pomen, ker se bo na sestanku govorilo tudi o ureditvi spornih vprašanj v južnovzhodni Evropi. Na drugi strani pa se poroča, da ni pričakovati od bivanja grofa Ciana v Berlinu nobenih senzacionalnih dogodkov.
Berlinskim razgovorom Hitlerja z grofom Cianom posveča ves tisk veliko pozornost. Ameriški listi poročajo, da je glavni namen sestan
ka določitev podrobnosti za vojno proti Veliki Britaniji, kar je sedaj glavna naloga držav osi. Nadalje pa -bosta razpravljala tudi o novem položaju, ki je nastal v Franciji. Italijanski listi menijo da je verjetno, da se bo Francija pridružila državam osi. Novo nastali položaj v Romuniji po odstopu Besarabije in Bukovine bo nadaljnji predmet pogovorov. V zvezi s tem se bo razpravljalo tudi o tem, kako bi se najbolje zavarovali nemški in italijanski interesi v južnovzhodni Evropi. Tudi glede novega položaja Turčije bosta razpravljala oba državnika. Končno pa se bo-
..Izgovarjala tudi še o najno-vejsm prizadevanjih ameriške vla-de:.da se v bodoče vsa vprašanja rešijo na miren način.
®er**DsJtk v.lada je povabila min. pred. Telekyja in zun. ministra Csakyja, da prisostvujeta berlinskim razgovorom o romunsko-ma-džarskem problemu.
Danes v sredo se sestaneta francoski senat in poslanska zbornica, ki bosta razpravljala o združitvi obeh zbornic v veliko narodno skupščino. Za primer, da se ne bi zbralo toliko število poslancev in senatorjev, kolikor jih je potrebno za spremembo ustave, se bo našel izhod na podlagi posebne zakonske formule, da bo mogla skupščina vseeno sklepati. Na seji velike narodne skupščine bo poročal La val, nakar bo skupščina izrekla zaupnico maršalu Petainu, vladi pa -dala pooblastilo, da izdela novo ustavo. Staro francosko geslo: svoboda, bratstvo in enakost bo v novi ustavi zamenjano z geslom: spoštovanje dela, družine in domovine. Ustanovljeni bosta dve zbornici, od katerih bo ena zastopala stanovske in gospodarske interese, druga pa jamčila za sodelovanje stanov in družine. Predsednik francoske republike Le-brun bo odstopil, za predsednika pa bo izvoljen maršal Petain. Vodstvo francoske politike pa bo prevzel triumvirat, ki ga bodo tvorili Laval, Marquet in Weygand. Francija bo postala s tem zmerno avtoritarna država.
Francoski parlament je sprejel vladni predlog, s katerim se odpravlja dosedanja francoska ustava. Seje se je udeležil tudi Paul Reynaud, ki je tudi glasoval za vladni predlog.
Nemški listi pišejo o francoskih reformah ter pravijo, da te Francije ne bodo rešile, ker jih izvajajo stari ljudje demokratične dobe.
Francoska vlada je pretrgala zaradi napada na francosko brodov-je v Oranu diplomatske odnošaje z Vel. Britanijo. Francoski odpravnik poslov v Londonu je zaprosil britansko vlado za potne liste za sebe in vse osebje poslaništva.
Francoska delegacija za izvajanje francosko-nemškega premirja je sporočila nemškim oblastem, da so bili že vsi nemški vojni ujetniki, tako oficirji ko vojaki izročeni nemškim oblastem. Posebna nemška delegacija bo sedaj odpotovala v Francijo, da prekontrolira navedbe francoske delegacije.
V Afriki se vodi vojna med italijanskimi In britanskimi četami zlasti na meji Cirenaike ter Sudana, kjer so Italijani zavzeli mesto Kazalo. Zlasti živahni pa so letalski boji. Tako Angleži kakor tudi Italijani poročajo o uspehih svojih letalskih akcij.
Vojna med Anglijo in Nemčijo se omejuje sedaj še na akcijo podmornic ter na letalske boje. Nemška letala vsak dan bombardirajo angleške kraje, angleška pa nemške. Med tem pa Nemčija energično nadaljuje priprave za napad na Anglijo. Angleži trde, da so sestrelili od začetka vojne 2500 nemr ških letal. Tako vsaj je izračunal list »Times« na podlagi poročil angleškega letalskega ministrstva.
Britanska akcija Pr.°ti francoskemu vojnemu brodovju se nadaljuje. Pred Dakarjem je bila napadena in težko poškodovana najbolj modema in največja francoska bojna ladja »Richelieu«. V Aleksandriji pa je bil dosežen med poveljnikom francoskega in angleškega brodovja sporazum in bodo vse francoske vojne ladje razoro-zene ter ostanejo do konca vojne v Aleksandriji.
Angleški parlament je odobril nove izredne vojne kredite v višini 1 milijarde funtov. Anglijo velja vojna vsak dan 7 in pol milijona funtov.
Pri predsedniških volitvah v Mehiki je prišlo med pristaši posameznih predsedniških kandidatov
do ostrih borb ter je bilo 47 oseb ubitih. Na intervencijo predsednika Cardenasa pa so se borbe v Mehiki nato ustavile.
Izvršni odbor vseindijskega kongresa je sprejel resolucijo, v kateri zahteva, da prizna Vel. Britanija Indiji popolno neodvisnost. V ta namen naj Anglija omogoči sestavo prve indijske vlade. Ce bi Vel. Britanija tej zahtevi ustregla, bo Indija na vso moč podprla Veliko Britanijo v njeni sedanji borbi.
Denarstvo
Ljubljanska kreditna banka
Na seji uprave dne 28. junija je bila določena ponovna kvota za izplačevanje starih vlog po sledečem ključu:
1. v celoti se likvidirajo vse stare vloge na vložne knjižice in tekoče račune do din 25.000'— po stanju 26. maja 1932.;
2. vsem starim vlagateljem do din 50.000'— se izplača nadaljnja 10% na kvota, vlagateljem preko din 50.000'— po 3 % na kvota.
Z izplačevanjem starih vlog in kvot bo pričela banka 1. avgusta 1940.
Pripomniti je, da se izplačila na stare vloge od leta do leta stopnjujejo in bodo letošnja izplačila da-leko presegala vsoto dosedanjih letnih dajatev. Banka je dosedaj likvidirala nad dve tretjini vseh starih vlog.
Phonixovim zavarovancem
Akcijski odbor Phonixovih zavarovancev v Zagrebu, Djordičeva ulica (prej Washingtonov trg 4) sporoča vsem zavarovancem tem potem, ker mu ni mogoče, da bi na številna vprašanja odgovarjal vsakemu posamezniku, da se bo v najkrajšem času izvedla sanacija »Jugoslovenskega Phonixa«. Akcijski odfbor prosi zavarovance, da za ta čas potrpe in da počakajo na nadaljnja obvestila. Akcijski odbor si stalno prizadeva za rešitev tega vprašanja in je tudi vedno pravočasno napravil potrebne korake za
tisoč itan. armiranega betona, v Varno je pa že tudi dospel sovjetski parnik z naročenim bombažem.
Bombažna polja v Ukrajini cenijo na 524.000 ha. Lani so pridelan tu 200.000 ton bombaža z donosom 4—5 stotov na ha, letos bo letina še nekoliko boljša. Nove tekstilne tovarne se zidajo v Astra-hanu za kombinat, ki bo imel 112 tisoč vreten in izdeloval letno 44 milijonov!?) ton tkanine.
Posebna sovjetska rudarska komisija prične v Bukovini in Besarabiji raziskovati ležišča premoga in rud, ker je znano, da so tam večje žile svinca, zlata, srebra in drugih kovin, ki jih Romunija še ni izkoristila. Promet obeh pokrajin je že spet urejen.
Žitna letina v Sovjetski Rusiji je letos boljša od lanske, kar je posebno razvidno iz žetve v Srednji Aziji ih južnoevropski Rusiji.
Novo surovino gilsonit pridobivajo v državi Utahi (Sev. Amerika) že v velikih množinah, v petih rudnikih in rafinerijah. Uporablja se gilsonit za proizvodnjo barv, fimeža, gumija, papirja, suhih baterij, gramofonskih plošč, linoleja in namesto asfalta.
Japonska zunanja trgovina je v juniju dosegla večji presežek ko lani, in sicer 77 milijonov jen; uvoz je bil vreden 268, izvoz pa 345 milijonov jen.
Kdai morejo biti trgovci kaznovani,	če n vodi/o knjig
O tem vprašanju je objavil beograjski »Privredni pregled« naslednji članek izpod peresa g. Bojan iča:
Po predpisu čl. 53. a zakona o neposrednih davkih z dne 1. januarja t. 1. morajo voditi knjige vsi davčni zavezanci, ki ilmajo nad 2 milijona din prometa (ne računajoč trošarino) ali katerim je bila odmerjena davčna osnova v preteklem letu na najmanj 100.000 dinarjev. Te zavezance imenujemo v praksi »knjigaše«.
Postavlja se vprašanje, če morajo knjigaši pokazati svoje knjige tudi v koledarskem letu 1940., če so zavezani po enem gornjih pogojev, oz. kdaj ima davčna oblast pravico, da izreče kazen za ne-predložitev knjig?
Takoj moramo naglasiti, da razločuje zakonodavec dve vrsti teh davčnih zavezancev »knjigašcv«, One, ki so dosedaj »dokazano vodili knjige« in »one, ki dokazano niso vodili knjig v letu, ki je bilo pred letom 1940.«.
Davčni zavezanci, ki do 1.1.1940
rešitev vprašanja. Kakor hitro dokazano niso vodili knjig, niso bodo objavljeni novi predpisi, bo 1 -akcijski odbor o tem obvestil svoje zavarovance. Vsem zavarovancem pa, ki se še niso prijavili akcijskemu odboru, priporoča, da to store takoj in se z dopisnico prijavijo akcijskemu odboru, da bo mogel ta upoštevati njih interese.
Akcijski odbor Ph8nixovih zavarovancev v Zagrebu, Djordičeva ulica 5.
*
Hranilne vloge v Sovjetski Rusiji
se naglo dvigajo. Po datkih se je skupna vsota teh vlog dvignila na 7647 milijonov rubljev.
Vseh lastnikov hranilnih knjižic je v Sovj. Rusiji 1,300.000. Samo v moskovskih hranilnicah je hranilnih vlog za 1074 milijonov rubljev.
Zunanja trgovina
Konferenca naših in italijanskih industrialcev bo 12. t. m. na Bledu.
Konferenca bo razpravljala predvsem o olajšanju trgovinskega prometa med Jugoslavijo in Italijo.
Za ruske dobave antracita po _ _  	  _	_
viia pred 3i-xn-194°- posio-
od konca 1. 1940., nato pa odprli novo trgovino. Sprememba čl. 58. določa, da se ne smatra kot nov davčni objekt podjetje ali' obrat, ki pod novim imenom ali lastništvom nadaljuje svoje poslovanje.
praksi se bo torej dejansko mogel izogniti predložitvi knjig samo oni, ki bo iz katerega koli razloga v resnici likvidiral svoje poslovanje do 31. decembra 1940., ker za knjigaše ne velja določba o obdačevanju po likvidacijski bilanci ali obdačevanje po uspehu likvidacije, kakor velja ta za družbe, ki so zavezane na javno polaganje računov.
Oni knjigaši pa, ki so dokazano vodili knjige v I. 1939., morajo te pokazati v 1. 1940. brez ozira na to, če bodo likvidirali svoj obrat do konca 1. 1940. ali če so ga že likvidirali v tem letu.
Predmet odmere in obdačevanja po knjigah za te druge je poslovanje po 1. januarju 1939. Dosledno morejo ti biti kaznovani že v 1. 1940., če na zahtevo oblasti ne bi predložili svojih knjig. Če li-
dolžni teh pokazati niti se ne morejo kaznovati vse do prihodnjega leta 1941.
Utemeljitev za to najdemo v današnji stilizaciji čl. 107. zakona o neposrednih davkih (sprememba z dine 30. marca 1940.). Ta predpis predvideva, da oni, ki ne vodi knjig, more biti kaznovan »za do-tično davčno leto«. Odmera davka za sedanje tekoče leto 1940. pa se izvrši na podlagi poslovanja v letu 1939. Davčni zavezanci, ki v letu 1939. niso vodili knjig, niso dolžni, da bi te imeli in jih pokazali za vse leto 1940., ter torej tudi ne morejo biti za nepokazanje knjig kaznovani. Dolžnost vodenja knjig je njim naložena šele v začetku 1. 1940., torej za sedanje tekoče leto, ki bo predmet obdačenja šele v davčnem letu 1941. Oblast bo smela zahtevati knjige šele pri odmeri davka za 1. 1941. in šele takrat bo tudi mogla odrejati kazni za dotično davčno leto.
Dosledno temu sploh ne more biti kaznovana firma, ki je usta
interesente, naj ji sporoče sledeče podatke: letna poraba antracita za neobhodne potrebe obrata, volatil-anitracita, ki ga uporabljajo, sestava glede pepela in žvepla, vrsta, način nakupa, o dobavi za vse leto ali v partijah, način plačevanja, prevozni način, če bi dospel ta Premog iz Rusije.
Hrastov železniški les se sme izvažati samo v vrstah, ki se doslej Pri nas ne uporabljajo in torej nima pomena ustavitev tega izvo-to-, ki se je predlagala. Boljše bi
res v vsakem pogledu na višku stanovanjske tehnike in kulture. Razumljivo je, da se javnost zelo zanima za gradnjo velikega bloka da z radovednostjo spremlja sedanje podiranje starih objektov.
kvidirajo v 1. 1940., jim bo oblast odmerila davek na podlagi knjig in poslovanja v 1. 1939. ter izterjala odpadajoči znesek z ozirom na čas, v katerem je tvrdka poslovala.
Kako se bo dokazalo, kateri obrat je »dokazano vodil knjige« in kateri ne? Pravilnik pravi, da bodo morali davčni zavezanci dokazati, da dosedaj niso vodili knjig (negativno dokazovanje). To pa ne pomeni, da ne bi pristojne oblasti tudi po svoji uradni dolžnosti ugotavljale to dejstvo. V tem oziru se bodo oblasti gotovo tudi poslu-žile podatkov o potrjevanju knjig v prejšnjih letih po sodiščih ali davčnih oblasteh.
Smatrali smo za potrebno, da navedemo razliko, ki velja med davčnimi zavezanci — »knjigaši«, — ki so »dokazano vodili knjige« pred 1. januarjem 1940. in onimi, »ki niso dokazano vodili knjig« pred tem datumom. V prihodnjih letih pa te razlike ne bo več, za davčno L 1940. pa ta razlika velja in ni nikakor brezpomembna.
Nove carine
pri uvozu blaga iz Nemčiie
»Službene novine« so objavile sporazum o novih uvoznih carinah oz. carinskih ugodnostih za blago, ki se uvaža iz Nemčije. Ta sporazum je bil sklenjen na majniškem zasedanju jugoslovansko-nemškega stalnega gospodarskega odbora in velja od 1. t. m.
pivo vseh vret v sodih v steklenicah kaolin
kromov galun kristaliziran
03
I g
II S u
60
80
svobodna
svobodna
20
40
2
Naivečia
v Maribor
Velik gospodarski pomen gradbe Hutterievega stanovanjskega bloka
vanje, brez ozira na višino svojega prometa ali svoje davčne osnove in čeprav bi dosedaj vodila knjige ali tudi ne, če pred 1. januarjem 1940. dokazano ni vodila knjig. To pa zato, ker plača davek do 31. decembra od poslovanja v 1. 1939. Če ob koncu 1. 1940. likvidira, potem poslovanje v tem zadnjem letu obratovanja sploh ne bo obdačeno. Za to zadnje leto sploh ni ustreza
bilo ugotoviti, koliko in kaj se do- i j^ga davčnega leta, za katero bi «ia potrebuje in naj se za ostalo |J__	__
dovoli svoboden izvoz.
Vodja nemške gospodarske delegacije dr. Clodius je prišel v Buda-Pešto zaradi sklenitve nove trgovinske pogodbe, ker sedanja za-®sna poteče koncem tega meseca.
Tobak se je v Italiji s tem mesecem podražil za 4 do 5%, podra-
se mogle izreči kazni po čl. 107. za »dotično davčno leto«.
To ne pomeni, da bi smeli knjigaši, ki bodo obratovali v 1. 1941., odkloniti predložitev knjig iz leta 1940. ali da bi smeli izigrati od-
£ VES	o predložitvi knjig na ta_ na-
—	—	■	čin,	da	bi	staro	trgovino	likvidirali
monopolni predmeti.
dobila	rSlo,
Italija pa je poslala v Nemčiio 12.413 vagonov živil
barva, pleslra In kemično snail obleke, klobuke •*d. Skroht In svetlolika srajce, ovratnike In manšete. Pere, gnit. monga ln lika domače perilo
Koncem Pirelli v Milanu je imel 7P U	III1 Jih
tam za 23% večji izvoz ko pred-' LU *	Ul UH
tanskim in za 66% večjega ko leta 1937. Za izdelovanje sintetičnega kavčuka je ta družba skupno z državno »IRI« sezidala dve novi togami v Ferrari in Temih.
Uvoz celuloze v Italijo bo prepovedan že letos, ker sezidajo tri hove tovarne za celulozo. Ta uvoz Je že lani padel od 140 na 75 tisoč ton.
Bolgarska je kupila v Rusiji pet
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ni. 8 Telefon St 22-72.
Večkrat smo že poročali, da se je mariborski tekstilni industrijec g. Josip Hutter odločil zgraditi na svoji lepi parceli sredi mesta velik blok hiš z velikim številom modernih stanovanj, da zadosti živahnemu povpraševanju po malih in srednjevelikih stanovanjih. Sedaj je zadeva toliko dozorela, da so se že začele priprave za gradbena dela. Delavci so začeli podirati hleve in skladišča na pristavi bivše unionske pivovarne pred poslopjem okrajnih glavarstev. V kakih dveh tednih najkasneje se začno kopati temelji za stanovanjski blok. 0 zadevi smo iz avtentičnega vira izvedeli sledeče podrobnosti:
G. Hutter je že pred nekaj leti kupil od pivovarne pristavo, ki predstavlja skoraj kvadrat med Ciril-Metodovo, Razlagovo, Prešernovo in Maistrovo ulico. Stavbišče ima okrog 10.500 kvadratnih me trov in je veljalo 1,700.000 dinarjev. Pivovarna ga je najprej ponujala mestni občini za milijon dinarjev, da bi tam zgradila novi magistrat; znesek se je potem še znižal, občina pa se ni mogla odločiti za nakup, češ da je stavbi šče predrago, kar pa nikakor ni bilo, nasprotno kupna vsota je bila celo izredno nizka. Za stavbišče so se začeli zanimati drugi, zaradi česar je cena naglo rasla. Končno je parcelo kupil g. Hutter, da bi tam postavil velik stanovanj ski blok za svoje nameščence in za druge interesente.
Predloženih je bilo precej načrtov priznanih arhitektov, tudi iz inozemstva. Prodrl je osnutek, ki sta ga izdelala mariborska arhitekta inž. Saša Dev in inž. Jaroslav Černigoj, ki sta si s svojimi •deli že priborila renomč. Blok ima po načrtih deset objektov v strnjeni zidavi, ob dveh ulicah s petimi in ob ostalih dveh s štirimi nadstropji. Vsa stopnjišča bodo imela tudi dvigala. Predvidenih je 141 pajmoderneje urejenih stanovanj s po eno do pet sobami in
vsemi stranskimi prostori, vsako s kopalnico, kropniki, vzidanimi omarami itd. Povsod bo uvedena centralna kurjava. Kuhalo se bo le s plinom in elektriko, kar po-menja za mestna podjetja precejšen konsum in je gradnja tudi s tega vidika velikega gospodarskega pomena. Dvorišče bo nekaj pod cestnim nivojem in bodo tam urejeni lep park, zaklonišča in kotlarna za centralno kurjavo.
Dela je prevzel poseben konzorcij treh največjih mariborskih stavbenih podjetij, Jelenec & Šlajmer, Nassimbeni in Kiffmann; te tri tvrdke so zgradile tudi večino novih mestnih hiš ter magdalen-sko šolo. Stroški so preračunani na
skoraj 25 milijonov din
in gre torej za doslej največjo stavbo v Mariboru. Blok bo do zime pod streho, spomladi pa se bo gradnja nadaljevala in bo končana poleti 1941.
G. Hutter pazi na to, da se pri gradbi kolikor mogoče porabi le domači material. Fasada bo obložena z brušenim kamnom, tudi iz naših krajev. Stalno bo zaposlenih kakih 500 delavcev. Na stvari so posebno interesirani naši obrtniki pa tudi industrijci, saj je tu prilika, da dobe delo in s tem zaslužek. Gradba bloka se bo v gospodarskem življenju Maribora zelo poznala. Brezposelnost bo močno ponehala, če pride kar 500 ljudi do zaslužka. Delavci bodo več kupovali, kar bo vsekakor povečalo promet naših trgovcev. Poznalo se bo pa tudi na stanovanjskem trgu, ker bodo razmeroma nizke cene močno pritisnile na najemnine. G. Hutter nima interesa na tem, da mu najemniki v gotovem času z najemnino plačajo stavbo, kakor je to običaj, marveč hoče le svoje kapitalije varno naložiti, ne da bi iskal po sebnega dobička. Najemnine bodo precej nižje kot v drugih hišah za enakovredna stanovanja, ki bodo
lepila za gosenice	—	40
1. tkanine, ki tehtajo na		
m2 več ko 120 gr ter		
ima vsak cm* v votku		
in snutku		
a) do 50 niti in manj	150	80
druge	150	120
b) nad 50 do 80 niti	170	140
c) nad 80 niti	200	180
2. tkanine, katerih 1 m*		
telita od 60 do 120 gr		
ter dma vsak cm1 v	|	
votku in snutku		
a) do 50 niti in manj	200	180
b) nad 50 do 80 niti	230	180
c) nad 80 niti	270	200
3. tkanine, katerih 1 m*		
tehta do 60 g ter ima		
vsak cm1 v votku in	J	
snutku	J	
a) do 50 niti in manj:		
pajčolani	180	180
drugi	200	200
b) nad 50 do 80 niti	200	200
c) nad 80 niti	300	240
tkanine iz 'lanu, ramije		
in drugih rastlinskih isto ko z biv-		
vlaken	šo Češkoslo-	
preproge za tla	vaško	
nogavice in rokavice		
pozamentarija in dr.	ostane isto	
klobuki v oblaki zvon-		
cev (tuljci)	ostane	isto
izdelki iz živalskega ma-		
teriala za rezbanstvo.		
umetna čreva bree		
šiva	300	250
-druge	500	360
izdelki iz umetne smode	ista kot za	
	bivšo Avstrijo	
papirnate tapete	—	270
opeke iz gline	1	1'50
izdelki iz keramičnega	ista kot za	
materiala (Stausove	bivšo Avstrijo	
opekaste tkanine)	oz.	15
brušeno, polirano, muti-		
rano in drugo steklo		
100 cm ali manj v ši-		
rini	40	35
od 100 do 200 cm	45	40
nad 200 cm	50	45
(Nadaljevanje.)
Završni izpit na Abituri-entskem tečaju Zbornice za TOI
na drž. trgovski akademiji v Ljubljani je bil od 19. junija do 6. julija t. 1. pod predsedstvom g. Mi-hajla Prešla, šolskega inšpektorja pri banski upravi. Izpit so napravili: Babič Helena, Bitenc Tatjana, Brodar Danica, Cerut Dušan, Černič Darinka, Favai Marcel, Fer-mavc Dana, Franca Leandra, Fran-kovič Božena, Frumen Ernest, Gogala Smiljana, Gorjup Marica, Hočevar Marica, Jagodič Vida, Jakša Tea, Janša Bariča, Jeglitsch Irma, Jeršek Zdenka, Keržič Marija, Klun Otmar, Korošec Božena, Koščak Angela, Kovač Silva, Krek Milena, Krištof Roman, Krištof Verena, Lajh Mara, Lapornik Adolf, Letnar Marija, Marin Tatjana, Maurer Helena, Mišič Ivan, Novak Nada, Ostapowicz Sonja, Osterc Božena (z odi.), Perko Jo-žefina, Pestotnik Pavle, Pfefferer Adolf, Pfeifer Marija, Pintar Ferdinand, Pintar Marija, Pišlar Antonija, Pustoslemšek Tatjana, Rigler Danica, Rihar Danica, Rodič Vladojka, Roška Ivanka, Rozman Štefanija, Širc Ljubo (z odi.), Sluga Daniela, Sturz Vera, Suhadolnik Marija, Škerlj Marija, Šuster Stana, Urek Elizabeta (z odliko), Vardjan Jelka, Verbič Milena, Vidrih Bogomira, Virant Milojka, Vizlar Ana, Vodopivec Lo-vorka, Vozelj Vida, Zorec Milena.
Trgovinski register
■■■■■■■■■■■■■■■■na
Vpisale so so tvrdke:
Palouc Maks, »Kanada«, trgovina s sadjem na veliko v Košakih. Imetnik: Maks Palouc v Mariboru.
»Ponta« dru/Jba iz. o. z. za specialni pisarniške potrebščine, tudi hrvatsko besedilo, sedež Ljubljana, •podružnica v Zagrebu. Delniška glavnica 200.000 din, poslovodja ing. Braun Helmut, ravnatelj iz Berlina, sedaj v Ljubljani.
Peklenica, premogokopna družba z omejeno zavezo v Mariboru. Besedilo tudi srbohrvatsko. Glavnica 250.000 din vplačana v gotovini. Poslovodje: Henrik Saboly, podp. v pok., Grčar Viktor, šolski upravitelj, Jože Lekan, vodja mestnih podjetij, Tone Kovačič, ravnatelj zavarovalnice Karitas, doktor Fr. Lipold, odvetnik; prokurist dr. inž. Franjo Mačus, uradnik Mestne hranilnice, vsi v Mariboru.
Vpisale so sc spremembe pri tvrdkah:
Industrija in lesna trgovina, d. z
o. z. v Gornji Radgoni, je prešla v likvidacijo. Likvidator: Janez Lančič, pos. v Gornji Radgoni.
»Čehojug«, importna in e k športna družba z o. z., agencija, komisija in zastopstvo češkoslovaške industrije, s sedežem v Ljubljani in podružnico v Pragi je prešla v likvidacijo. Likvidator:	Rudolf
Šturm, trgovec v Ljubljani.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Izbrisan je zaradi smrti prokurist Viktor Flere.
»Mirna«, gozdna produkcijska družba z o. z. v Ljubljani je prešla v likvidacijo. Likvidator: dr. Al. Kobal, odvetnik v Ljubljani.
Fran Zorn, d. z o. z. v Ljubljani, je spremenila točko 6. pogodbe. Glavnica pol milijona dinarjev plačana v gotovini.
Ekspedit, mednarodna špedicija, d. z o. z. v Mariboru je prešla v likvidacijo in je likvidator Anton Telebo, njen uradnik.
Peklenica, premogokopna d. o. z. v Mariboru je ustanovila podružnico v Murskem Središču.
Tovarna ogledal in brušenega stekla »Kristal« d. d. v Mariboru je izbrisala upravne svetnike doktorja A. Jerovška, R. Pivca in Fr. Gogalo, vpisala pa nove: Ivana Kurniga, bančnega dirigenta, in J. Reismana, njega namestnika, in Ivana Meljo, bančnega prokurista; vsi v Mariboru.
»Intra«, d. z o. z. za proizvajanje in razpečevanje gradbenih potrebščin v Pobrežju pri Mariboru je ustanovila podružnico v Ljubljani'.
Maritex, d. z o. z. v Pobrežju pri Mariboru je prešla v likvidacijo. Likvidator je Otmar Meglič, dosedanji poslovodja.
AGA — Ruše, združene jugosl. tvornice acetilena in oksigena d. d. Ruše je zvišala delniško glavnico na 6 milijonov in jo sme še na 8 milijonov.
Woiss & Geder, trgovina z živino in svinjami v Sotini. Izstopila družbenica Zamlič Šarika rojena Weiss, zdaj je lastnik samo Leopold Geder, trgovec v Sotini.
Izbrisale so se tvrdke: »Jugolana«, tekstilna družba z o. z. v Črnučah,
Drogerija Gregorič, d. z o. z. v Ljubljani,
»Elite«, konfekcija, d. z o. z. v Ljubljani,
Brata Pečnik, d. z o. z. v Stoži-cah pri Ljubljani, vse zaradi končane likvidacije.
KoDkurzi • poravnavi
■■■■■■■■■■■■■■■K'
Poravnalni postopek je uveden o imovini Ivana Kanteta, petrovskega mojstra v Ljubljani. Sodnik poravnave dr. J. Šenk, upravnik odvetnik dr. J. Sajovic ml. Narok za sklepanje poravnave bo 14. avgusta ob 9. uri, rok za priglasitve, do BO. julija 1940.
Cene se	nep
dvigaio
Sprehod po živilskem trgu v Mariboru
Gospodarska povezanost vsega sveta ima nesporno svoje dobre strani v normalni dobi, t. j. v miru, pač pa slabo stran v vojni. Vojna vihra, ki divja že skoraj eno,leto na svetu, je tudi našo državo potegnila v svoj vrtinec, dasi ik sreči le indirektno. Močno pa čutimo tudi mi vpliv in posledice vojne. Jugoslavija je izrazito agrarna država, kjer imamo agrarnih pridelkov vseh vrst v izobilju. Toda vojna nam je prinesla draginjo, ki narašča z dneva v dan.
Kdor posluša naše gospodinje, bo dobil sliko razmer, v katerih sedaj živimo. Še bolj poučen pa je izprehod po živilskem trgu, zlasti ob tržnih dneh v sredo in soboto. Zato ne bo odJveč, če tudi naš list prinese nekaj številk o gibanju cen na živilskem trgu v Mariboru, ki je poleg ljubljanskega in celjskega za nas najvažnejši, ker se po njem ravnajo cene tudi v drugih krajih ob meji.
Meso se v Mariboru sedaj ne razlikuje mnogo ali nič v ceni od cene mesa v ostali Sloveniji, ker so mesne cene maksimirane za vso našo banovino. V naslednjem objavljamo nekaj cen, po katerih prodajajo naši Špeharji, ki so za Maribor znamenitost zase.
Govedina stane 12—14, teletina 12—14, svinjina 15—16, izluščena 16—18, riba 20, zajec 17, salo 20, slanina 17—18, pljuča s srcem 8 do 10, jetra 12, reberca 14—15 in glava 8—10 dinarjev za kilogram, ledvice 2—3 in noge 2—4 dinarje za kos.
S perutnino je mariborski trg prav dobro založen, zlasti s piščanci, saj je zanje sedaj glavna sezona. Par piščancev stane po velikosti in debelosti 20—65 dinarjev, kokoši 23—32, piurani 40, race 20—25 in kunci 5—30 dinarjev komad.
Z ribami trg ni posebno dobro založen. Od sladkovodnih rib si dobil zadnji tržni dan le mrene po 12—14 in belice po 8—10 dinarjev za kg. Morske ribe stanejo po kvaliteti in dovozu 12—18 din, vendar izbira ni velika, ker je spričo vročine prevoz precej kompliciran.
Divjačino sedaj ni na trgu.
Največje povpraševanje je v sedanjem letnem času po zelenjavi, v kateri je res velika izbira, po sočivju pa je na trgu tudi največ povpraševanja, saj je naša glavna hrana, razen onih seveda, ki mislijo, da brez mesa ne morejo živeti. Krompir stane 2—2'25 din kilogram in merica po 7 kg 11 do 14 dinarjev, potem čebula 4—6, česen 12—16, hren 7—9 in paradižniki 12—16 dinarjev kilogram,
kumarce 1—4, karfijola 1—10, ohrovt 1—3, zelena 0'50—3, buče ■1'50—6, glavnata solata 0'25—1, endivija 0’25—1, por 0'25—1 in redkev 0'25—0'50 dinarjev za komad, zelena paprika 2—4 in ko-lerabce 3—8 kosov za en dinar, peteršilj in majaron 0’50—1 dinar za šopek, radič in špinača 1 dinar za kupček, fižol v stročju 6—10 in grah v stročju 2—4 dinarje za kilogram in grah luščen 3'75—5 dinarjev za liter.
Sadja je še precej, čeprav se seveda še ni začela prava sezona. Češnje stanejo 4—12 dinarjev za kilogram ali 2—4'50 dinarjev za liter, jabolka 8—16, hruške 10 do 16, suhe slive 6—10, marelice 12 do 20, breskve 16—20, orehi celi 8—9 in luščeni 24—28 dinarjev za kilogram, črnice (borovnice) 2 do 2'50, maline 5—7 in grozdičje (ri-bizelj) 2‘50—3‘50 dinarjev za liter, jagode 12—16 dinarjev za kilogram ali 7'50—12'50 dinarjev za liter.
Največ preglavic povzročajo gospodinjam cene mlečnih izdelkov. Mleko stane v Mariboru na trgu 2—2'50 in smetana 10—12'50 din za liter, surovo maslo 28—32, čaj-
no maslo 34—40 in domači sir 10 do 12 dinarjev za kilogram, jajca 0‘60—1 din za komad.
Kar se tiče žito, ki ga okoliški kmetje prodajajo na drobno, velja pšenica 2'25—2'50, rž 2—2'25, ječmen 1'75—2, koruza 2—2'50, oves in ajda 1'50, proso 2'50, proseno pšeno 5 in fižol stari 4—6 dinarjev za liter.
Da bo slika popolna, omenjamo še cene krmi, po kateri se v veliki meri ravnajo cene mlečnim izdelkom in mleku samemu. Čeprav je letos mnogo sena zaradi izdatne moče, se pritožujejo kmetje, da spričo stalnega deževja ne morejo krme 'sušiti na travniku, kar seveda vpliva tudi na cene. Novo-sladko seno stane 80—100 in kislo 60—70, staro seno pa 110 dinarjev, pšenično slamo prodajajo po 50—60 dinarjev za stot.
Številke, ki smo jih tu navedli, so le povprečne. Za marsikateri predmet slišiš na trgu mnogo višje cene. Ravno tako dobiš včasih blago ceneje zgodaj zjutraj, včasih pa ga dobro kupiš, če se prikažeš precej pozno na trgu. Ni enotnosti in zato je težko podati pravo sliko o gibanju cen na mariborskem trgu. Gospodinjam, ki imajo glavno besedo na živilskem trgu, zadostuje ugotovitev, da je vsaka stvar vedno dražja, in po tej ugotovitvi prirejajo v skladu z denarnico jedilnik, ki je navadno od tedna do tedna skromnejši. A. B.
Doma in pn svetu
Notranji minister Stanoje Mi-haldžič je odstopil. Posle notranjega ministra je prevzel predsednik vlade Dragiša Cvetkovič.
Bivši notranji minister Stanoje Mihaldžič je bil Imenovan za bana drlnske banovine. Bivši ban Vladimir Jevtič je bil postavljen na razpoloženje.
Za pomočnika prosvetnega ministra je bil imenovan Boško Bogdanovič, dosedaj načelnik političnega oddelka v puedsednlštvu vlade.
Za rednega profesorja etnologije na ljubljanski univerzi je bil imenovan dr. Niko Županič, bivši minister ter direktor etnološkega muzeja v Ljubljani. Dr. Niko Zupanič e eden naših najbolj zaslužnih delavcev za osvoboditev ter tudi v mednarodnem svetu priznan znanstvenik. K zasluženemu odlikovanju prof. dr. Niku Zupaniču iskreno čestitamo!
Prosvetni minister dr. Korošec e sprejel dopisnika lista »Popolo dltalia« ter mu dal interview. Na vprašanje, kako si zamisli bodoče odnošaje med Jugoslavijo in Nemčijo ter Italijo, je odgovoril, da je bila Jugoslavija vedno dober sosed Italije. Niti za časa sankcij ni imela Italija vzroka, da bi se pritoževala nad Jugoslavijo. Zato so se mogli tudi razviti med v Italijo in Jugoslavijo prisrčni odnošaji. Za časa španske državljanske vojne so bile naše simpatije na strani Italije in Nemčije. Naše gospodarske in kulturne zveze se razvijajo dobro. Notranji razvoj Italije in njene reforme smo spremljali vedno z velikim razumevanjem in vi-
a. Šarabon tco.
IMLJ1M ^ “
Uvoi KoKmlfrlne robe
Veletrgovina »žp«erjjo
Vetepražarna m Hbvo
Milni za d H a v e
Glavna zaloga rudninskih vodd
Brzojavni naslov:
ŠARABON LJUBLJANA Telefon št. 26-60
deli, kako so pripomogle k veličini Italije.
Odkar smo neposredni sosedje Nemčije, smo storili vse, da pridemo do iskrenih odnošajev z Nemčijo. čeprav so razne tajne sile delale proti temu zbližanju, so vendar naši odnošaji z Nemčijo dobri in prijateljski. Prizadevali si bomo, da bomo svoje prijateljske odnošaje z Italijo in Nemčijo še poglobili.
Na vprašanje glede bodoče evolucije na Balkanu je dejal dr. Korošec, da želi Jugoslavija mimo evolucijo in da nima niti želje niti razlogov, da bi to stališče spremenila. Ozračje, v katerem žive države Balkana in Podonavja, je eminentno prijateljsko. V takšnem ozračju se morajo tudi rešiti vsa vprašanja. Na vprašanje, če se bodo jugoslovanske reforme proti masonom in drugim podtalnim elementom izvajale tudi na prosvetnem polju, je odgovoril dr. Korošec, da gotovo ni prišel v prosvetno ministrstvo samo zato, da bi prestavljal učitelje. Končno je odgovoril še na vprašanje, kako bi se mogle poglobiti kulturne zveze med Jugoslavijo in Italijo. Je za to sto načinov, toda teže je to doseči brez znanja italijanskega jezika, laže pa, če so prave simpatije med jugoslovanskim in italijanskim narodom.
V nedeljo je v Ljubljani blagoslovil škof dr. Rožman Žale, kakor se imenuje nova mrtvašnica v Ljub ljani in za katero je napravil na črte mojster Plečnik. Nova mrtvašnica je najlepša mrtvašnica, kar jih imamo v državi. Seveda je tudi mnogo veljala. Upati je, da se bodo sedaj zamudni pogrebi po Ljub ljani nehali. Upamo pa tudi, da bomo kmalu mogli poročati, da je bilo tudi vprašanje prenatrpane
ljubljanske bolnišnice že ugodno rešeno.
Cesta Šmartno—Vojnik, ki je veljala 1,275.000 din, je bila v nedeljo v navzočnosti bana dr. Natlačena slovesno izročena prometu.
Trgovinsko ministrstvo je priporočilo industrijskim podjetjem, da se založe s potrebnim premogom za zimo že sedaj. Industrije! zahteva-o, da bi jim morala Narodna banka pomagati s krediti pri nabavi premoga.
V Rimu je bil na konferenci sedmih srednjeevropskih in balkanskih držav (Jugoslavije, Romunije, Slovaške, Madžarske, Bolgarske, Nemčije in Italije) dosežen sporazum o vprašanjih železniškega tranzita ter drugih vprašanjih, ki so nastala zaradi vojne. Prihodnja konferenca teh držav bo 15. t. m. na Dunaju.
Družbo za izkoriščanje domačih pogonskih goriv »Pogon« d d v Beogradu je ministrstvo odobrilo. Glavnica znaša pol milijona din.
V banovini Hrvatski bosta tudi v bodoče samo dva brezmesna dneva. Zakaj ta neenakost?
Zagrebški mestni svet je sklenil, da se mestnim uslužbencem všteje čas, ko so bili zaprti iz političnih vzrokov, v službena leta.
Mednarodni kabel Hercegnovi— Marseille je bil pretrgan, najbrže od kake globinske mine. Zaradi tega je ves Balkan brez zveze s čezmorskimi državami.
Split je obiskalo v prvih šestih letošnjih mesecih 7180 (lani 6904) domačih gostov ter 1309 tujcev (lani 9822). Število domačih gostov se je torej malenkostno zvišalo, število tujcev pa silno znižalo. Število nočnin tujih gostov je padlo za 28.000.
Norveški kralj Haakon je odklonil zahtevo tako imenovanega predsedniškega sveta v Oslu, da odstopi.
Alzacija in Lorena bosta po sklenitvi miru brezpogojno priključeni Nemčiji, kakor piše navadno dobro informirani »Hamburger Fremdenj-blatt«.
Znani francoski novinarji Per-tinax, Madame Tabouis in Kerillis
so bili v Parizu aretirani.
General de Gaule, organizator francoskega narodnega odbora v Londonu, je bil od vojaškega sodišča v Toulonu v odsotnosti obsojen na 4 leta robije in 100 frankov denarne globe.
Francoske oblasti v Indokini so zaplenile vse angleške trgovske ladje, ki so se nahajale v indokin-sklh. vodah.
Vest, da je neka nemška podmornica torpedirala ameriško tor-pedovko »Terry«, se je izkazala kot neresnična.
Japonska vlada je prepovedala izdelovanje in prodajo luksuznih predmetov tako tudi svile in dragih tekstilnih proizvodov. Prepoved je bila izdana, ker mora japonski narod živeti sedaj bolj skromno.
Direktni vagon iz Llubljane. Beograda in Zagreba do samega kopališča.
RADENSKO KOPALIŠČE
po naravni ogljikovi kislini najmočnejše v Jugoslaviji in edino kopališče te vrste v Sloveniji ZDRAVI Z USPEHOM bolezni srca, ledvic, živcev, jeter, žolča, želodca, notranjih žlez in spolne motnje.
Moderni komfort, tekoča voda. godba, dancing, kavarna, ton-kino, tenis itd. — Obširne prospekte dobite na zahtevo pri PUTNIKU ali naravnost od uprave kopališča SLATINA RADENCI
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
v Liubiiani
zadruga z neom. Janretvoin
Obrestuje vloge po 4% do 5% Eskomptira menice Daje kratkoročna posojila pod najugodnejšimi pogoji
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 6. julija objavlja: Ukaza o imenovanju ministrov dr. Korošca in Pantiča — Odločbo o ustanovitvi generalnega konzulata v Al-iru — Uredbo o trgovini in plovbi med kraljevino Jugoslavijo in Zvezo sovjetskih socialističnih republik — Uredbo o spremembah zakona o univerzah — Avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov — Pojasnilo o za-letku in prestanku zaposlitve — Pravilnik o kontrolorjih cen — Odločbe o činu šol in tečajev — Spremembo pravilnika o prijavljanju nalezljivih bolezni Popravka v uredbi o uvozni in carinski tarifi ter uredbi o cestnih skladih — Razne objave in druge razglase.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega nalogal
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
izdajatelj »Konzorcij Trgovskefja Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.