Gisoodarst^o. (llede desftku še mnogi vedno ni?o na jp.sncm. Zalo poaovno povemo: Po zakonu o taksah in prisiojbinah so desetka oproščeni le oui, ki prevzainojo !. dfdščino po umrlem sorodniku v prvem kolenu (olror.i po slarših ali narojbe), 2. ako je ta umrl po 15. novemhru 1923 ia 3. ako vrednost dedščine rie presega pol milijona dirtarjev, (dva milijona kron). V vseh drugih slučajih, na priaier: če otrok prevzome poseslvo po še živih starših, ali žena za umrlim možcm, ali po sorodniku v prvcm kolenu, umrlem pred 15. novembrom 1923, ta olajšava ne velja. France Wernig, okrajni ekonom: ZAKAJ NIMAMO SREČE PRI-REJI PRASICEV? Poglejmo si predvsem, kako krmi in oskrbuje naš svinjerejec prašičc. Po večini čisto protinaravno. Malokateri si vsestransko premisli, kaj zahteva prašič že po svoji naravi, da se povoljno razvija in ostane zdrav. Kako izgleda pri nas z oskibo svinj? Svinjaki so v pretežni večini mokri, vlažni, po zimi premrzli, po leti prevroči; svinjaki temni, mračni in skrbno zadelani, samo da se gotovo ne ukrade kak blagodejni, topli solnčni žarek v notranjcst hleva; svinjaki nesnažni in nikdar prezračeni: gosta, zadušljiva in stmpena sopara pritiska na tla. In koliko je kmetovalcev, ki mislijo tudi na to, da je za razvoj in zdravje prašičev neobhodno potrebno, da se živali vsak dan pregibajo na prostem! Kdo misli na to, osobito v naših zaosialih planinskih krajih, da je prvi pogoj za uspešen razvoj in za ohranitev ter utrditev zHravja od nas vs« premalo cenjeni in uvaževani činitelj — solnce? In malo je kmetovalcev, ki pridejo potom lastne skušnje do prepričanja, da so mokri, mrzli, zaduhli, ncsnažni in temni svinjaki pn'i in glavni vzrok neuspevanju prašičev. Odpravimo torej vse nedostatke, odprimo solncu in svežemu zraku vrata na stežaj v naših hlevih, poskrbHno za sube, prim«rno tople in snažne prostore In postavili „< bomo s tem ie ten^elj sre^i pri reji praSičev? Ne pozabimo pa vprašati pii vsaki nnpravi ali pre- ureditvi hlevov za nasvet kakega kmetijskega strokov- njaka, kako kmetijsko šclo ali pa kmetijskega referenta j pri okrajnem glavarstvul Ta nam bo dal brezplačno vsa  tozadevna pojasnila. Pomnimo, da je le malo zidarjev,  ki bi znali res tudi z gospodarske strani pravilno napra-  viti in urediti kmetijska poslopja. Napafce, ki smo ]ih s^o-  rili pri zgradbi hlevov in drugih gospodarskih poslopij, moremo navadno le prav težko in z velikimi denarnimi in materijalnimi žrtvami popraviti. Puščajmo prašiče tudi vsak dan na prosto, na pašnik ali v posebno tekališče. In tu naj ostanejo ob lepem in nepremrzlem vremenu po možnosti tekom celega dneva. Nudimo jim tudi priložnost, da se lahko poljubno kopajo v hladni vodi. To jim je življenjska potreba. Ako jo ne upoštevamo, se živali ne počutijo dobro in slabo uspevajo. Nekaj o krmljenju svinj. Tudi krmljenje svinj je pri nas navadno proti naravno. Ne glede na napačno izbiro in sestavo hrane mnogo grešijo naše gospodinje tudi v tem, da veliko preveč kuhajo, parijo, pražijo in si prizadenep mnogo preveč dela z razsekanjem in drobljenjem krme. Pravilo pri krmljenju prašičev nam bodi: pripravljajmo in pokladajmo krmo kolikdr mogoče enostavno! Za mlade in plemenske prašiče kuhajmo edino krorrtpir in pokvarjena ter težko prebavljiva krmila kot pleve, suhe stroke itd., vsa druga krmila: peso, korenje, žitno zrnje itd. pokladajmo v surovi obliki. Samo pri pitanju je delno kuhanje zadnjih krmil umestno. Žitno zmje je za mlade in plemenske prašiče v obliki zdroba prikladnejše kot v obliki moke. Ne pozabimo tudi, da prašičl razmeroma tri- do štirikrat hitreje rastejo kot druge domače živali. Vsled tega rabijo za tvorbo kosti izredno mnogo rudninskih snovi, katerih je posebno malo v krompirju in pesi, nekolilco več v žitnem zrnju, nikdar pa v zadostn! množini v krmi sami. Te snovi mora dobiti žival torej v drugi obliki, pred vsem v obliki prsti. Puščajmo torej prašiče na prosto, da rijejo in zauživajo prst in skrbimo, da bodo imeli v zimskem času vedno v hlevu tudi prst, zidni omet, oglje in druge rudn:nske sncvi na razpolagol Brejim in mladim svin|em dajmo klajnc apno, vsak dan po eno, oziroma po) žličice v krmi. — Vse to bo mnogo pripomoglo k boljšemvi razvoju organiz-ma, k utrditvi zdravja in bo obvarovalo žival pred marsikatero boleznijo, kakor inehkokostnost pujskov, drisko, sajavostjo itd. Glavna napaka pri krmljenju svinj. je pokladanje krmil v obliki pijače, oziroma napoja. Voda fjutraj, voda opoHne in voda zvečer: to je verna 6lika našega krmljenja. Pri takem krmljenju mora postati žival slaba in zeostati v razvoju. Krma v obliki riapoja se slabo prežveči in vsled tega slabo prebavi ter napravi prebavila ohlapna in jih oslabi. Pokladajino torej krmo v gosti obliki, v obliki bolj suhe kot vlažne kaše. In napoj, oziroma čisto vodov ki je tudi potrebna, dajmo pol ure ali šele eno uro po krmljenju. Seveda je živali na popisani način reje in krmljenja navaditi že v mladost!, dokler prebavila še niso oslabela. Zivali ohranimo na ta način zdrave — kar je najbclj odločilno za uspeh reje — in jih usposobimo za čvrsti telesni razvoj in za popolno bkoriščanje krme pri pitanju. Ako bomo tako ravnali, bonvo rmeli tudi veselje in srečo pri reji prašičev in težko pričakovani gospodarski hasek nam gotovo ne bo izostaL POZEBA GREBENA 1N BRADELCA. Ob času ostre, dalje trajajoče zime kokoši trpijo veliko, ako nimajo zavetja v toplib živinskih hlevH\ ali v drugih prostorih pod streho, ki se dajo vsaj zapreti. Stoji kurnik na prostem in nima \z desk dvojne stene, med k»tero je vložena žagovina, suha zemlja, listje, slama, ni ovit s slamo ali obdan z listjem, bodo morale kokoši prestati mnogo mraza. Z jajci ne bo nič in vrh tega jim po zebe greben in bradelc ali podbradek. Celo kremplji jim czebejo. Kremplji postanejo vsled ozebljine modro-črni, pe užgejo in končno odpadejo. Kako da tako ore±)la kokoš izgleda, si lahko predstavlja vsaka gospodinja, a tudi ve, da je najboljše s tako ponesrečeno strarco v vročo vodo. Hočemo varovati kokoši pozebe grebena in bradetca, ne bo škododovalo tedaj o nastopu mraza namazati gole dele z dobrim oljem ali vazelinom. So pa goli deli ie ozebli, drgni jih s snegom, če je pri roki, ali jih pa pomaži z glicerinom ali z mazilom zoper ozeblino. Sploh je pravilo, ki ga naj opazuješ meseca iamiaTJn pri kurjereji, sledeče: Pri hudem mrazu preskrbi kokošem toplo bivališče, ki naj bo suho in brez prepiha. Ce je mrzel dan, pred poldnem ne pusti kokoši na prosto. Kadar sneži in brije mrzel veter, kokoši obdrži na toplem prostoru, kjer imajo steljo, da po njej brskajo, » vrii jim nekoliko koruze ali drugega zrnja med steljo, da jim grc brskanje še bolj vesek) in spretno izpod nog in krempljev. Kokoš potrebuje gibanja, da /«• edrav^, da daje pričakovani dobiček in da sploh prospeva. Ker ee ob zimslcem času ne mor« toliko gibati v zaprtem prostoru, obesi jej tam na špogi zelnato glavo tako risoko^ da se more nekoliko vspenjati in poslcakovatl, kadar skuša pikati zelenjavo. Zelo hvaležna ti bo živalčkn, ako jej privoščiš posebno zjurraj toplega krompirja, otrobe in kuhinjske odpadke. Toplo jej privošči, ne po vroče. Vselej skrbi, da ima kokoš vode in da voda ne nnnne. So kokoSi primorane kljun pomakati v sncg in si gasib žtjo, se prehladijo in dobe kaj lahko nalezljivo botezen —dMterijJo. Vodi ti OTetujem primeiati *a nožcvo ^ptoo železnega vitrijola, ki varuje perutnino pred prehladcm. Po tleh potrosi peska in suhega apna, da si kura pridobi za jajčevo lupino dovolj apnenih snovi, ki jih dobiva drugače pod milim nebcm, sicer je nevarnost, da se loti ~ jajc. Gospodinja, ki se drži pri kurjereji tega navcdila, šteje v najmrzlejšem mescu v letu jajca. (Dalje prih. — Kurjerejec iz samostana.) Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo so je: 14 bikov, 190 volov,279 krav, 7 konj in 3 teleta, skupaj 493 komadov. Povprečae cene za različae živalske vrstc dne 12. februarja so bile: debeli voli 1 kg žive teže od 13.50—14.75 D, poldebeli 12.50—13.50 D, plemeaski 10.50—14.50 D, biki za klaaje 9.50—12.50 D, klavae krave debele 11.25—13.25 D, plemenske krave 10.25—11.—, krave z* klobasarje 8.75—10.— D, molzae krave 10— 13.25 D, breje krave 10—13.25 D, ralada živina 11—13.50 dinarjev. Mesna cene v Mariboru. Volovsko mrso I. 1 kg 24—26 D, II. 1 kg 22—24 D, meso bikov, krav, telic 19—20 D, telečje meso I. 32, II. 28, svinjsko meso 30 do 40 D. Mariborsko sejmsko poroeilo. Na svinjski sfjm dne 8. februarja 1924 se je pripeljaio 129 sviaj. Geae so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tcdnov stari komad 200—250 dinarjev. 7—9 lednov 295—300 D, 3—4 mesece 400—650, 5—7 mescev 950—1125, 8—10 mescev 1250—1:300, 1 leio stari 1750—1875. 1 kg žive teže 22—22.50, 1 kg mrlve teže 26.25—30 D. ŽITNI TKG. Čvrst položaj našega denarja na inozemskih borzah vpliva znatno na cene naših žitnih proizvodov ter preprečuje njihov porast. To se osobito vidi pri pšenici, ki je y prejšnjem tednu dosegla že 350 dinarjev. — 100 kg, sedaj pa je ponovno padla ua 340 dinarjev. — Enak pojav izkazajejo tudi ostale vrsie žila. Izvoz se vrši y manjših količinah v Avsirijo ia Cehoslovaško ter gre večinoma preko Subotice. Za italijanske žitne trge so naše cene previsoke, pa zaio izvoza v lialijo ni bilo. Cene so hile sledeče: Moka je bila v začetku precej draga, koacem tedaa je precej popustila; nularico se je prodajalo v začetku po 600 D, končno pa je padla na 530—560 D. Pšenica se je prodajala po 335—340 D. Koruza je bila v ceni še precej čvrsta, dasi še ni r.astopil pravi čas za irgovino z koruzo, ki postanc naj•živahnejša v začetku marca ter traja do poletja. Dcvoza na tržišče je bilo dovolj, pa tudi kupcev ai maajkalo. V Bački se je nudila po 250—265, v Sremu po 255—270, v Zagrebu pa po 280—300 D. O v e s se je v ceni očvrstil ter se prodajal v Siavoniji gp 260, v Zagrebu pa po 290 dinarjev. Ječmea kupujejo inozemskc pivovarae v iveliki misožini. Plačevale so ga po 300 D. O t r o b o v je v zalogi ze!o malo ter se jih le redkokedaj dobi na Irgu. •Cena 190—20O D za. 100 kg, skupno z vrečami. Na iaozemskih žitnih trgih je cena še vedno priličao čvrsta '. u za naše žilo približuo ugodna, dasi ne v vseb državah. K temu so znatno pripomogle prevozne tarilc aa iadjah, katere so povišali aa 20 odstotkov ter se je zato ameriško žito znatno podražilo. Iz Rusije se vsled zime ia slabih prometnih zvez še ne izvaža toliko žita, dasi je od letošnje žetve saaio v Nemčijo že prispelo okrog 150 tisoč vagonov ruskega žita. Na spomlad, ko boclo vodne poti v Rusiji zopet sposobae za promet, dočim so pozimi zmrzajene, je pričakovati poplavo evropskib držav z ruskim žilom. Med našimi poljcdelci bo gotovo nastopila kriza, da ne bodo mogii vseh pridelkov prodali, če ne bodo začeli z gojenjem boljših žitnih vrst, ki bodo nekoliko dražjf, toda vs!ed dobre kakovosti jih dobo lažje prodali, kakor pa slabejše. • * ¦ Ozimna pšenica in rž potrebujeta dušika. Za žita po- trebujemo zemljo, ki ima v sebi dovolj hranilnih snovi: fosforove kisline, kalija, posebno pa dušika. Ta hranila dodajamo zemlji delofna s hlevskim gnojem, deloma pa z umetnimi gnojili. Večina umelnih gnojil trosimo k ozimini pred setvijo, edino čilski soliter se da najusp šneje rabiti spomladi za zelene rastline. Za letos si moremo pri ozimini pomagati torej samo s čilskim scliirom, ki ga sedaj spcmladi potrosimo po vrhu. Scliter se hitro raztopi in pride kaj kmalu do korenin v obliki, ki rastlinam najbolje prija. Hitri učinek tega gnojila se na rast linab pozna na bujnejši rasti in zelenejši barvi listov. Pa venidar je pri uporabi tega gnojila upoštevati dvoje važnib predpogcjev: Enakomerna raztrositev in pravočasno gnojenje. Enakomerno raztrosimo soliter le tedaj, če ga prej firvo zdrobimo, kajti to gnojilo se kaj rado sprime v lcepe, če le nekai časa leži. Tako zdrobljenega zmešamo še z lesnim pepelom, kar nam še bclj omogoči enakomerno trosenje, in rastline dobe povsod enako množino te mešanice, ki pride potem do polne veljave. Nndalje so dosedanje izknšnje po-kazale, da scliter tcm boljše učinkuje, čim nrej spomladi ga pctrosimo, kaiti rastline ga potrebujeio pred vsem v sveji mladosti, toroj ko po svojem zimskem spanju začncjo rasti. Cim več časa jim je torej to hranilo na razpolaffo, tem večji učinek je zainamovati. Najboljši uspeh dosežemc, če ga raztrosimo takoj, ko sneg skcpn:. Za toplejše kraje Slovenije velja načelo, da je zadnji čas gnojenja do 15. marca, za planinske kraje pa do 1. aprila, ozircma tam, kjer sneg šel.e pozneje skopni, pa tedaj. Le zgodaj raztrosen, čilski s^lJter nam da gctov pridelek! Letos je prvo leto po vcjni. kb impmo tega gnojiia po primerni ceni dovolj tiidi v ^loveniji, vsled tega je našim kmetovakem priporočati, da si z njim zboljšajo pridelek pšenice in rži..Na.vsak ha <{dva crala) ozimine potrebujemo 150 kg čilskega solitra. Pri lanskih preizkusih se jc s takim gnojenjem d^seglc pri pšenici na ha za približno 400 kg zrnja in 600 kg sleme več nego na negnojenih parcelah. Približno toliko tudi pri rži. Iz tega si lahko vsak izračuna dobitkanosnost gnojenja s čilskim solirrcm. Poirebna pojasnita poda »Pcddelegacija čilskega kolitra, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 16. Hineij. 41. poročilo Hmeljarskega društva o hmeljski kupčiji vobče. Žatec, ČSR., dne 1. februarja 1924. Razpoložeaje in cene izvaaredao čvrstc. Ceae za prima do 6050, za dobro sredaje blago do 6000, za slabše do 5VnX) čk za 50 kg. Hmeljarsko društvo v Žulecu. Vsem hmeljarjem! Hmeljarsko društvo je prejelo od pokrajinske upiave, odd. za kmetijstvo v Ljubljani nekaj umetnega gnojila v ta aamea, da se z njim napravijo v spomladi tega leta gaojni poizkusi v hmeljnikih našega okoliša. Navedeni poiskusi se bodo izvršcvali na ta način, da določi vsak hmeljar, kateri se bo v to svrho zglasil pri društvenem vodstu, 8 krat po 40 hmeljskih rastlin ene ali druge vrste. Prvih 40 rastlhi ostane negnojenih; drugih 40 rastlin dobi 4 kg superrosfata, 3 kg kal. g. s. in 4 kg ap. d. tretjih 40 rastlin dobi 4 kg superfosfata, 3 kg kal. g. s.; četrtih 40 rastlin dobi 4 kg supcrfosfata, 4 kg ap. d.; petih 40 rastlin dobi 4 kg superfosfata in šeslih 40 rastlia dobi 3 kg kal. g. s. in 4 kg ap. d.; sedmib 40 rastlin dobi 3 kg kal. g. s.; osmib 40 rastlin dobi 4 kg ap. d. — Potem takpm dobijo posamezne rastli ne po 10 dkg superfosfata, >."> dkg kalijeve gnojae soli in 10 dkg apneaega dušika. Superfosfat in kalijeva gaojaa sol se lahko takoj zmešala in izročita zemlji, apneai dušik se pa pctrosi nakr.adao in sicer 8 do 10 dni. Poslaaa množina umciaega gaojila je določena za 10 hmeljarjev našega okoliša; le-ti se moiajo zavezati, da se bodo strogo držali gaojnega načrta in da bodo konečno tudi natančno določevali množino pridelaaega hmelja v določenih skupinah. Za poiskuse ne smejo biti siabotne, nego zdrave ia krepke rastline, katere so bile v minulem letu dobro in cnakomerno pognojene. Zglasila za poiskuse naj se pošljcjo prejkoprej Hmelj. drušivu v Žalee. Vrcdnost denarja. Ameiiški dolar staae 83—84 D, za 100 francoskih frankov je plačati 385 D, za 100 avstrijskih kron 0.119 D, za 100 čehoslovaških kroa 241 D, za 100 laških lir 363—36(5 D. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.85 ceat. (1 centim je 1 para).