V , JUAN I']
©VINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 188
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 10TH, 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
Zanimive vesli iz življenja ameriških Slovencev
E"
v sanitariju v Milwaukee je umrl rojak Luka Urankar, star 44 let in doma iz Porebra pri Kamniku na Gorenjskem. Bil je v svetovni vojni in od takrat ni bil več zdrav. V Ameriki zapušča ženo, dva sinova in enega brata, v starem kraju pa starše, sedem bratov in sestro.
"Amerikanski Slovenec" prinaša izpod peresa Rev. J. M. Trunka uredniški članek, v katerem opisuje teorije Rev. Coughlina. Med drugim pravi Rev. Trunk v dotičnem članku : "Rev. Charles Coughlin je samo teoretik. V kaki praksi se katoliška cerkev ne bo identificirala z njim, ker je praksa silno kočljiva zadeva, ko sega v življenje, teorija je pa zaenkrat samo na papirju. Teorija je borba na papirju, v glavah, praksa pa je borba v življenju, in dokler bo življenje, bo ostala tudi borba, in v tem je zopet nekaj, kar je dobro umljivo za katoličana, za kakega materia-lista je pa — zagonetka, če hoče res razmišljevati in ne čaka morda samo na uspeh, da bo konec džungla, pa zasine pre-lestni raj. Nikoli!
John Jaklich iz Milwaukee je že star in diplomiran gostilničar, pa mu je vseeno spodnc-«lo. Ko je nastavljal pivo, mu Je pri tem delu sod pive zdrknil Po desni nogi, spredaj pod kolenom, da mu je jo hudo pob-lo in opraskalo, da močno šepa in išče rmana in pripotca, da hladi bolečine.
V Harriette, Mich, je imel rojak John Okorn mlatlni stroj. Letos je začel v tamkajšnji okolici mlatili rž in pšenico, kajti oves je radi suše uničen. Tretji dan maltnje so spravili stroj na hlev, kjer je imel farmar vse pripravljeno. Ko so pričeli mlatti, je nastala raz-strelba. Razen hiše so uničena vsa gospodarska poslopja in seveda tudi mlatilni stroj, škoda je velika, ker stroj ni bil zavarovan.
-o-•—
WPA sleparije
Dva uradnika vladne WPA organizacije sta bila aretirana v Clevelandu, obtožena, da sta zlorabljala vladni WPA denar. Eden je Raymond Lyttle, plačilni mojster, drugi pa Harold Sherwood, paznik pri delu. Oba sta osleparila vlado za nekako $100.00, toda sta bila takoj prijeta od tajnih agentov, ki pazijo z vso skrbnostjo na take ptiče.
Utonili na pikniku
Iz Springfielda, Ohio, se poroča, da so tam tekom nekega piknika utonila tri dekleta, ko so se šla kopat v kopališče v mestnem parku. Dekleta so bila od 16 do 18 let stara. Pomoč je sicer prišla takoj, pa vendar prepozno. Dekleta so zašla pregloboko v vodo.
Zaposlena tovarna
Winton Engine Corporation,
Predsednik v mestu
Francis Poulnon, načelnik demokratske stranke v državi Ohio, se je izjavil včeraj, da je sedaj definitivno odločeno, da pride predsednik Roosevelt v Cleveland, kjer bo govoril v mestnem stadionu. Poslušalo ga bo lahko 100,000 ljudi. Natančen dan še ni določen, toda bc enkrat med 1. in 5. septembrom. Dan poprej, ko pride predsednik, še vrši konvencija demokrat ske stranke za državo Ohio. Ob priliki svojega obiska v Cleveland bo predsednik obiskal tudi Veliko jezersko razstavo. Tudi v letu 1932 je predsednik Roosevelt otvo-ril svojo kampanjo v državi Ohio, ko je govoril v Co-lumbusu.
-o-
Upor pri Coughlinu
New York, 8. avgusta. James Redfern, organizator Coughli-nove Unije za socialno pravico v Hicksville, Long Island, je včeraj izjavil, da njegova podružnica Unije je odglasovala, da nikakor ne bo podpirala za predsednika Williama Lemke, katerega je izbral Rev. Cough-lin. Redfern je nadalje izjavil, da je smešno v teh resnih časih cepiti sile in pomagati tretji stranki. "Mi se silno zanimamo za Rev. Coughlina, dokler se drži socialnih doktrin, toda v trenutku ,ko je stopil na politično polje in začel diktirati kdo sme biti izvoljen in kdo ne, je prestopil svoje meje in mi ga ne moremo več podpirati." Hicksville podružnica je blia ustanovljena v marcu mesecu in šteje 125 članov. -o-
Father Coughlin je stavil $25,000
Providence, Rhode Island, 9. avgusta. Frederick Jenckes je v tem mestu stavil $15,660.00 napram Rev. Coughlinu, ki je stavil $25,000. Jenckes je stavil, da bo republikanski predsedniški kandidat Landon dobil v državi Rhode Island več glasov kot pa Wm. Lemke, ki je Coughlinov kandidat. Prvotno je Jenckes razumel stavo tako, da misli Rev. Coughlin vse Zedinjene države, toda pozneje je Coughlin izjavil, da misli samo Rhode Island. Jenckes je izjavil, da sprejme stavo pod pogojem, da Rev. Coughlin pod prisego izjavi, da bo plačal denar.
Nasprotniki Roosevel-ta se zbirajo, da govorijo o porazu
Detroit, 9. avgusta. Tu se je zbrala skupina demokratov, ki so nekoč zavzemali odlična mesta v demokratski stranki, da se posvetujejo o najbolj uspešnih načrtih za borbo za poraz predsednika Roosevelta.
Zborovanje je sklical Sterling Edmunds, odvetnik iz St. Louisa, ki je na zborovanju tudi predlagal, da vsi nezadovoljni demokrati volijo za republikanca Landona, dočim so drugi predlagali, da ustanovijo nezadovoljni demokrati svojo lastno stranko.
Med drugimi, ki so navzoči na tem zborovanju, so James Reed, bivši demokratični senator iz države Missouri, Joseph Ely, bivši demokratični gover-ner v državi Massachusetts, Bainbridge Colby, bivši državni tajnik v kabinetu predsednika Wilsona.
Daniel Cohalan, bivši sodnik najvišje sodnije v New Yorku, Henry Breckinridge, ki je pri letošnjih prima rnih volitvah nastopal proti predsedniku Rooseveltu, toda je bil povsod poražen 50:1. Breckinridge je odvetnik za Lindbergha.
Alfred Smith, velik nasprotnik Roosevelta, je izjavil, da se ne bo udeležil zborovanja. Med navzočimi prevladujejo najbolj različna mnenja glede taktike, ki naj se podvzame prati Rooseveltu. Nasprotniki predsednika nikakor niso edini, kako naj bi "uničili" Roosevelta. Le toliko je gotovo, da ga vsi enako sovražijo.
.—-o-
Burton in Davis
Slovenski dan!
Na Veliki jezerski razstavi je bil včeraj "Slovenski dan." Da-si se je komaj pred 14. dnevi zvedelo za ta dan, in so bile obširne predpriprave nemogoče, pa je bila vseeno udeležba jako številna. Pet "drill teamcv" naših ženskih organizacij smo videli v dolgi narodni povorki korakati po prostorih razstave, poleg tega se je pa udeležilo parade tudi do 300 slovenskih deklet in žen v sijajnih narodnih nošah. Ameriški narod je s čudom zrl na to pestro sliko in obilno aplavdiral, kjerkoli so se pojavile narodne noše. Godba Bled pod vodstvom g. Ivanuša je igrala pri paradi, in nastopil je tudi en oddelek bobnaric. Prav prijeten vtis so naredili tudi naši malčki od številnih pevskih mladinskih zborov. Udeležilo se jih je kakih 300, tako da je bilo v paradi vsega skupaj nekako 1,-200 ljudi. Po obhodu razstavnih prostorov se je vsa pestra skupina zbrala pri slovenski gostilni "Ljubljana," kjer so se vršili kratki govori, obenem so pa zapeli pevci od sledečih zborov: Zarja, Jadran, Adrija, Soča in Javornik iz Barbertona. Poleg tega so pa nastopili tudi slovenski mladinski zbori. Vršila se je tudi telovadba. Mr. A. Grdina je imel slavnostni govor. Navzoč je bil tudi generalni zvezni komisar razstave, ki je povedal, da se čudi, kako je slovenski narod enotno organiziran, in da mu je v visoko čast govoriti takemu narodu s tako visoko kulturo v središču slovenskih naselbin Amerike.
Katoličani prihranijo ielno milijone s
-0-
Slike za sredo
Prihodnjo sredo bo firma A Grdina in Sinovi iz prijaznosti priredila slikovno predstavo v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Kazanje slik na prostem je riskirana zadeva. Pride dež ali sapa, hlad in rosa, kar ni dobro za filme. V sredo bo torej predstava v avditoriju S. D. D. ob 8. uri točno. Ker je bilo na prostem sitno stati ljudem, so se nekatere ženske izjavile, da bi rade plačale 10c za stol. Ta zadeva bo s kaza-2166 W. 106th St. je pred krat-1 njem slik v avditoriju torej re-
kim dobila od vlade naročil za $2,500,000. Izdelovali se bodo gotovi deli za submarine.
V bolnico
Miss Emma Udovich, 17213 Waterloo Rd., se je podala danes v GLenville bolnico, kjer se bo morala podvreči operaciji.
šena. Vstopnina za sedeže v avditoriju SDD bo samo 5 centov, vse drugo je prosto. Ako bo udeležba povoljna se bo predstava enkrat pozneje ponovila v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Vsebina slik je bila že naznanjena.
Ko je kandidiral sedanji clevelandski župan Harold Burton za župana je očital svojemu predhodniku Hary L Da-visu, da zapravlja preveč denarja s tem, da podeljuje mestna dela preveč ljudem. Ko je bil Hary L. Davis župan je bilo na mestni plačilni listi 10,-700 oseb, najvišje število v zgodovini mesta Clevelanda. Toda Burton je župana Davisa dale-ko prekosil. Na plačilni listi mesta Clevelanda je danes 11,-724 oseb, ali en tisoč več kot pod Davisom. Angleško Časopisje je sporočalo svoječasno, kako skrben je župan Burton za davkoplačevalce in da je povsod znižal stroške, toda sedaj prihaja v javnost z obtožbo napram Burtonu, kateremu se očita, da je natrpal vse mestne urade in delavnice z nepotrebnimi ljudmi. Onih šest milijonov dolarjev, ki jih je dobil letos od davkoplačevalcev, bo kmalu izginilo in davkoplačevalci se bodo morali kmalu pripraviti, da vržejo nove milijone političnemu molohu v grlo.
Dva nepoštenjaka
Te dni sta bila suspendirana dva ravnatelja dveh državnih prodajaln z opojno pijačo. Eden je v Londonu, drugi pa v Georgetown, Ohio. Oba sta poneverila večje svote državni blagajni.
Razstavni tiketi
Sodnik Petrash je v soboto obsodil dva mlada fanta, ki sta prodajala vstopnice za Velika jezersko razstavo, ne da bi ime la licenco glede prodajnega davka.
Nemčija je poslala oster protest v Madrid radi umora
Washington, 9. avgusta. Računa se, da bo zapisnih za prihodnji šolski termin, ki se začne v septembru mesecu nič manj kot 2,605,500 otrok v katoliških šolah. Katoličani v Zedinjenih državah lastujejo nič manj kot 10,520 svojih nižjih in višjih šolskih zavodov.
V katoliških šolah poučuje mladino 86,200 učnih moči, večinoma redovnice, ki slovijo po svoji izvrstni učni taktiki. Kolikor se more že danes dognati bo število za letošnji termin vpisanih katoliških otrok v Zedinjenih državah za skoro dva odstotka večje kot v lanskem terminu.
Dočim se poroča iz večine večjih mest v Ameriki, da pada število šolskih otrok v javnih šolah, pa poročajo vodstva katoliških šol, da število otrok narašča. Tekom zadnjih pet let je bila katoliška cerkev prisiljena zgraditi nič manj kot 600 novih šol v Ameriki, da zadosti vsaj najbolj nujni zahtevi od strani staršev.
Znamenito je dejstvo, da morajo katoličani sami plačevati za svoje šole in ne dobivajo nikjer nobene podpore od vlade. S tem prihranijo katoličani letno mnogo nad sto milijonov dolarjev vladi.
Lansko leto so ameriški katoličani prispevali nič manj kot $143,500,000 za svoje lastne šole. Ako bi jih ne imeli, bi otroci pohajali v javne šole in bi morala vlada skrbeti za nje. Katoličani so lahko ponosni na svoj šolski sistem, ki ne samo
Delavske unije
Pet pomembnih delavskih unij v Clevelandu je v soboto naznanilo Koncilu gradbenih unij, da ne nameravajo več ostati članice Koncila. M e d odstoplimi so: unija inženirjev, cemen-tarjev, voznikov, tesarjev in železarskih delavcev. Pri Koncilu gradbenih. unij je ostalo še 19 manjših unij. Noben izmed zastopnikov uporniških unij zaenkrat ni podal kakega vzroka za izstop. Najbrž se gre za notranje prepire, zlasti pa za prepir med lokalom št. 310 in 313. K prvi uniji spadajo navadni delavci gradbene industrije, k drugi pa tiskarji.
-o-
Piknik uspel!
Fiknik, ki so ga priredila skupna društva fare sv. Vida včeraj popoldne na Pintarjevih prostorih, je popolnoma uspel. Nad en tisoč ljudi je dospelo naj |lovna prostore in vsi so se prav dobro zabavali. Proti sedmi uri zvečer je že zmanjkalo vsega, jedi in pijače. Farani v resnici zaslužijo pohvalo za njih požrtvovalnost. Lepa zahvala gre tudi Mr. Frank Racetu, ki je podaril ves sladoled za farni piknik. Vreme je bilo idealno in ljudje pri najboljši volji.
-o-
Radikalna druhal na Španskem seka po redovnicah in duhovnih
London, 8. avgusta. Kolikor je dosedaj znanega so španske vladne čete, obstoječe iz socialistov in komunistov, pustile samo dve katoliški cerkvi v Barceloni nepoškodovani. Samostani, verski zavodi, privatne kapele, vse je zginilo v plamenih. Med njimi so bila poslopja velike zgodovinske vrednosti.
Edina cerkev, ki še stoji, je veličastna katedrala in kapucinska cerkev. Iz drugih cerkev so banditi odstranili oltarje, svetniške kipe, klopi in drugo opremo ter vse skupaj na javnih crgih zažgali.
Pri tem je bilo ubitih kakih 100 duhovnov, redovnikov in redovnic-. Drugi so ali zaprti ali so pa pobegnili. Ako druhal izve, da kdo skriva kakega du-ali redovnika, postane nemudoma predmet ilcl pada druhali.
Iz dežele duhovni ne morejo, ker so vsa pota ob meji ta-korekoč zapečatena. Izven države so mogli le francoski ali ameriški državljani, katerih se španska vlada ni drznila nadlegovati.
Niti ni komunistična druhal
- T	.	„	„ se ustrašila udreti na razna po-
Uporniki napaden? v trd-j kopališča in izkopati trupla re-iljavi v Afriki	dovmc. kot poroda Catholic
Gibraltar, 9. avgusta. Prebi-|News Service iz Washingtona. valstvo Gibraltarja je s hišnih v mrtvaške glave izkopanih streh z zanimanjem zrlo na na-' redovnic so banditi metali ciga-pad španskih vladnih bojnih rete.
ladij na pozicije upornikov v j stotin cerkev je komuni-Algecirasu. Krogle iz španskih | stična druhal odnesla cerkvene bojnih ladij so povzročile več Obleke. Voditelji
požarjev v Algecirasu, . ki je
komunistov so se oblekli v te obleke in pa-
daje mladini pravo katoliško in mest0i v katerem so španski! radirali po cesti, dočim so njih
Berlin, 8. avgusta. Nemška vlada je danes pripravila oster protest, ki bo -nemudoma poslan španski vladi radi umora sedmih nemških civilistov, med katerimi so bili trije člani nemške nacijske stranke.
Da je protest še bolj učinkovit je bil poslan nemški admiral Carls v španske vode z nemškim bojnim brodovjem, ki naj zaščiti interese nemških državljanov. Carl bo protestiral direktno pri poveljniku španskega brodovja.
španska vlada se bo morala obvezati, da prevzame garancijo, da se v bodoče nemškim državljanom ne bo pripetila kaka nesreča.
Diktator Hitler je bil ves iz sebe, ko je slišal o uboju nemških državljanov. Dvomljivo je radi tega, da se bo pridružil Hitler francoski prošnji, da Nemčija zavzame nevtralno stališče napram civilni vojni, ki divja v Španiji.
Sicer pa Nemčija itak ne bo izrazila svojega mnenja glede stališča napram Španiji, dokler ne pride na dan Rusija z definitivno izjavo. Najbrž bo Nemčija zahtevala enako kot Italija, da Španija zatre proti-faši-stovsko propagando. * Tudi nemško časopisje je razkačeno radi umora Nemcev v Španiji. "Smrt sedmih naših državljanov," piše Morgen-post, "ki so umrli radi Nemčije, nam bo dalo novih moči, da se zoperstavimo krvavi vladi boljševizma. Nemški državljani niso zaman umrli!"
svetovno vzgojo, pač pa tudi pi ihrani letno davkoplačevalcem skoro $150,000,000.
-_o---
uporniki rekrutirali svoje čete. j Pc močniki streljali na duhovne Značilno je, da zrakoplov i in redovnice
Smrtna kosa
Po dvodnevni bolezni je preminul v bolnišnici sv. Aleša rojak Franc Pogačnik, star 58 let. Pokojni je bil doma iz Krope na Gorenjskem, odkoder je prišel v Cleveland pred 30. leti. Stanoval je na 3563 E. 80th St. Tu zapušča žalujočo soprogo Frances, sestro Viktorijo, poročeno Homan, dva brata, Leopolda in Rudolpha v Chicagu. Pogreb ranjkega se vrši v
upornikov niti poskusili niso napasti španskih bojnih ladij z zrakoplovi.
---o-
Progresivna zveza
Progresivna trgovska zveza naznanja, da je dobil nagrado serije "I" v svoti $15.00 Florjan Radatovich, 388 E. 160th St. Nadalje so dobili nagrade sledeči: Mike Udovich, 17213 Waterloo Rd., Milesa Kosich, 1191 E. 60th St., Josephine Blatnik,
Nadškofa v Barceloni so anarhisti vrgli iz njegove hiše, toda je pobegnil in se odpeljal v Italijo. Značilno je, da komunisti in socialsti skupno nastopajo, kadar se gre za napade na duhovne, dasi sicer prevladuje med njimi neizprosno sovraštvo.
---o--
Pri Swift Co.
Unijski delavci zaposleni pri Swift in Co. v Painesville, Ohio, kjer ima kompanija svoje skla-. torek zjutraj j 111° E- 67th st-> Mary . Slako> j dišče, so zaštrajkali in so zače-
ob 9. uri iz Louis L. Ferfolia pogrebnega zaveda. Bodi ranjke-mu rahla ameriška zemlja. Preostalim sorodnikom naše globoko sožalje!
Rojak ponesrečil
Zadnji teden se je ponesrečil pri WPA delu poznani rojak Josip Ziganti, stanujoč na 3652 W. 56th St. Mr. Ziganti je član KSKJ in SDZ. Nahaja se v U. S. Marine bolnici na E. 124th St. in Fairmont blvd., kjer se ga lahko obišče.
Kampanja
Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ je vpeljalo veliko kampanjo za pridobivanje novih članov. Društvo plača za vsakega novega člana za mladinski oddelek 50c in za vsakega novega člana v odrasli oddelek $1.00 nagrade.
Važna seja Nocoj večer se vrši važna seja podružnice št. 25 SŽZ. Prosi se polne udeležbe.
* V Rusiji so pridelali lansko leto za $250,000,000 vrednosti zlata.
16203 Arcade Ave., Frankhj Klaus, 885 Addison Rd., Ana Plačan, 1565 E. 49th St., Josephine Kotnik, 1044 E. 61st St., Louis Greben, 1244 Norwood Rd., Frances Orgel, 1011 Addison Rd., Uršula šuštaršič, 673 E. 160th St., L. Kurant, 1238 E. 61st St., John Dubesky, 7210 Lockyear Ave., Jennie Gerbic, 16021 Waterloo Rd., Frances Križman, 6030 St. Clair .Ave., G. W. Reynolds, 1129 E. 174th St., in Mrs. Raplenovic, 534 E. 147th St. Odjemalci, zahtevajte pri svojih trgovcih trgovske znamke. Imate lepo priliko dobiti nagrade.
Cenejša moka
Cena moki je šla zopet navzdol, drugič tekom enega tedna, ko se je preteklo soboto znižala za 10 centov pri .sodu. Jajca so postala za cent dražja. Nenavadno mnogo krompirja prihaja v mesto, kar je cene nekoliko znižalo.
* Zaloge gasolina v Ameriki so se v juliju znižale za 75,000,000 galonov.
piketirati skladišče. Piketi-ranje se ,vrši v popolnem redu in miru kot naznanja šerif Kil-kauley.
Listnica uredništva Naročnik. V Zedinjenih državah imamo danes nekaj več kot 67,000,000 državljanov, ki so upravičeni voliti predsednika. — A. L. Obrnite se do enega izmed zdravnikov. Urednik ni zdravnik za notranje bolezni.
V Gordon parku
V znanem Gordon parku v slovenski naselbini se je preteklo soboto obesil neki nepoznan moški na neko drevo. Star je približno 60 let, visok 5 čevljev 9 palcev. Policija ne more dognati, kdo bi bil samomorilec.
Lep dobiček
Addressograph kompanija, ki ima svoje tovarne v Euclidu, sporoča, da je imela za prvih šest mesecev letošnjega leta $658,130 čistega dobička. Lansko leto je znašal čisti dobiček v istem času $275,000.
& t
AMERIŠKA DOMOVINA"
SODERIGAJS! ROMU — SEOT1BNIAN DAILY N1WSPAP*«
•U1 ML Olalr Ar*. 01»T«land. Ohio ___FttbMihcd dully »xc*p« Bund*y» and Holiday«___
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na teto 15.60. Za Cleveland, po poŠti, celo leto 17.00 Sa Ameriko ln Kanado, pol teta 13.00. Za Cleveland, po poitl, pol leta »3-60 3a Cleveland, po rama&alclh: celo leto. $9.60, pol leta, $3.00. Za Kvtopo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 cent«
SUBSCRIPTION BATES: U. B. and Canada, $6.60 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. O. B. and Canada $3.00 tor I month*; Cleveland, by mail, $3.60 for « montb*. Cleveland and Bvolld by carrier«, tfiJO per year, $3.00 for I month*. Btogl« cople* I centa. Buropcan »ubacrlptioa, $8.00 per year.
JAMJta DKBXVKO and LOOTS J. WRC. Editors and Publishers
Entered as second class matter January 6th, 1008, at tne Post Office al Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1379
No. 188, Mon., Aug. 10, 1936
Državljanstvo in otroci
Kadar premišljujete, če bi postali državljan Zedinjenih držav ali ne, morate v vsakem slučaju, če ste namreč poročeni, pomisliti tudi na vaše otroke, ki lahko mnogo trpijo in zgubijo, ako si vi niste ob pravem času pridobili državljanske pravice v Zedinjenih državah.
V	mnogih družinah tujezemcev so otroci ameriški državljani, starši so pa še vedno podaniki tujezemskih držav. To je res v slučajih, ko so bili otroci rojeni v Ameriki, ker vsak otrok rojen v Zedinjenih državah, je ameriški državljan, če so starši državljani ali ne.
Ta razlika v državljanstvu mogoče ne utegne biti važna, dokler so otroci še mladi. Dostikrat ta razlika nikoli ni važna, toda žalibog, da to ne velja za vsak slučaj. Problem izvrševanja modre discipline in nadziranja nad otroci, je v najboljših slučajih že itak dovolj težak za vse starše.
Dvojno težak pa postane ta problem, ako so se starši in otroci narodih v različnih državah, govorijo različen jezik in so državljani različnih držav. Okoliščina, da so njih starši tujezemci, daje dostikrat otrokom občutek, pa naj bo še tako neopravičen, da sta oče in mati nekako inferiorna in različna, kar ima za posledico zmanjšano roditeljsko avtoriteto in kontrolo.
Seveda, ako so otroci še mladi in starši še vedno mislijo, da se nekega dne povrnejo v rojstno domovino, je položaj drugačen. Toda ko so otroci nekoliko let pohajali ameriške šole, se nikdar več ne bodo počutili doma v kaki drugi deželi in bodo vedno živeli v Zedinjenih državah. V takih slučajih so se mnogi starši odločili, da postanejo ameriški državljani, da držijo družino skupaj in da tako bolje ohranijo spoštovanje otrok in vršijo svojo kontrolo nad njimi.
Ako so se otroci rodili v starem kraju in so z roditelji prišli v Ameriko, je problem še bolj težaven. V takem slučaju so tudi otroci tujezemci in podvrženi vsem težkočam, s katerimi se mora tujezemec boriti, dasi so otroci dobili svojo vzgojo v tej deželi in ne govorijo drugače kot angleško.
Dajmo, da predočimo en vzgled sina in hčere nekega priseljenca, ki sta se oba vpisala za izpit za neko vladno službo. Oba sta sijajno naredila izpit, ali le dekle, ki se je rodilo v Zedinjenih državah, je dobila službo. Fant, ki je bil dve leti starejši, se je rodil malo pred prihodom staršev v to deželo.
Ko so od njega zahtevali dokaze o ameriškem državljanstvu, je pronajdel v svojo žalost, da je še vedno tujezemec in da radi tega ni mogel dobiti zaželjene službe.
Ako bi se njegovi starši pobrigali in dobili ameriško državljanstvo, predno je. fant dosegel 21. leto, tedaj bi tudi on avtomatično postal ameriški državljan.
Tujerodni otroci tujezemcev, ako niso postali ameriški državljani, so izključeni od skoro vseh profesij. Ne morejo postati učitelji, inženirji, arhitekti, odvetniki, oziroma se ne morejo posvetiti nobenemu poklicu, kjer so potrebne licence in so izpiti odprti samo za državljane. V največ univerzah in kolegijih morajo nedržavljani plačevati tudi mnogo višjo šolnino kot ameriški državljani.
Tujezemec v Ameriki torej, ki ima otroke, mora vpošte-vati njihov položaj in skušati, da postane čimprej ameriški državljan. Ako njegovi otroci niso še 21 let stari, ko postane tujezemec ameriški državljan, tedaj postanejo tudi otroci enostavno državljani, in ako so otroci stari nad 21 let, ko postane oče ali mati državljan, tedaj morajo otroci iskati svoje lastno državljanstvo.
V	vseh slučajih pa je očitno, da vsak, ki biva v Ameriki in ni še državljan, lahko sprevidi, da je koristno in pravilno, da postane čimprej ameriški državljan. Številne so koristi ameriškega državljanstva.
------—o--—
Ljubljansko gostilno sem iskal
končno le prišli v našo Ljubljano. Pa bi še ne bili prišli, da nismo na nekem prostoru zagledali viseti na pročelju ob-lanje. To pomeni toliko, kot: fantje, kar notri, tukaj se toči mrzlo in sveže pivo!
Pa človek ne sme, radi olike, kar treščiti za mizo, zato smo se tudi malo nazaj držali in si najprej ogledali, kako hiša izgleda. Hiša je našo oceno prestala z odliko, nakar smo se vsedli za mizo. Že je bila pri nas brhka slovenska natakarica, ki nas je vprašala po naših željah. Tako vprašanje! Piva na mizo za prvo pomoč! Za drugo pomoč pa kranjske klobase, ki so bile take, da bi jih človek kar naprej jedel, če bi jih imel kam de-vati. Ne vem, ali bi najprej pohvalil kuharice ali mesarje. No ja, obema naj velja.
Lepo je bilo sedeti tukaj in opazovati vrvenje množice, ki se je valila mimo. Pa tudi vsak se je rad ozrl proti naši gostilni, kjer sta dva mlada Slovenca tako lepo igrala na harmonike. Nismo se mogli nagledati dveh ljubkih deklic, ki sta plesali naše narodne plese. "Kot sem zvedel, sta bili to hčerki družine Zidanič iz Newburga.
Polagam vam na srce, dragi rojaki, da obiščete to razstavo in tam tudi našo slovensko gostilno. Skoro neverjetno je, da je mogla človeška roka vse to ustvariti in tako hitro.
To pa moramo tudi reči, da če se ne bi naši slovenski trgovci zavzeli, da ne bi Slovenci imeli svojih prostorov na razstavi. Zato jim moramo biti hvaležni.
France iz Ljubljane. -o-
Človek v resnici ne ve, kje bi začel, Najrajši bi vse naenkrat povedal. Toda kot ne moreš vsega naenkrat videti, tako ne moreš vsega naenkrat povedati. Velikokrat sem že čital, da se slovenska gostilna Ljubljana na razstavi lahko najde. V resnici jo lahko najdeš, če si bil že prej katerikrat tam. Ce pa nisi bil, je pa bolj težko. Pravijo, da kar na levo, ko notri prideš. Tako sem ae tudi jaz držal in končno prišel na Romunsko, na Italijansko in ne vem kam še, samo v Ljubljano ne. Gledal sem tudi po številkah, pa sem videl, da hiša nima številke. Kaj pa je to za ena vas, vendar?
skoro z nosom tiščal naše slovenske gostilne, p,a bi je ne bil našel, da se nisem zadel ob Mr. in Mrs. Louis Srpan. Aha, vsi skupaj bomo pa gotovo lahko našli naše jerperge. Pa smo hodili okrog in iskali, da smo bili že vsi izmučeni. Ne vem, zakaj nimajo pri naši oštariji koga, ki bi kričal na ves glas: Ljudje božji, les pejte!
Vsega sem se že naveličal, pa rečem Lojzetu: "Veš kaj, Lojze, tako sem žejen kot bi prišel peš iz starega kraja. Jaz ne morem več naprej. Kar v tole gostilno bom šel in ti z menoj, pa naj bo kar hoče." "Nak, ne bova šla," je re-
Potem sem spraševal, kje je kel Lojze, "saj tudi oni ne pri-• tista cesta, ki se imenuje Mala dej o k nam." In kot modrega Antanta. In takrat sem bil|župana sem ga ubogal in sva prav na tisti cesti in prav blizu | še naprej spraševala in ker se Ljubljane. Pa če sem se prav iz vprašanji daleč pride, smo
Naši ljudje kupujejo hiše
Frank J. Turk, predsednik La Salle Realty Co., 836 East 185th St., poroča, da se naši ljudje zdaj zelo okoriščajo z nizkimi cenami hiš in posestev. V zadnjih šestih mesecih se je zemljiška kupčija med Slovenci zelo dvignila in to zlasti v Eucliclu in okolici 185. ceste.
"Veseli mi," pravi Mr. Turk, "da naši ljudje z nekoliko prihranki kupujejo posestva sedaj, ker prav za prav je trg za to. Morda ne bo več take prilike prihodnjih deset ali petnajst let."
Mr. Turk je navedel nekaj imen naših rojakov, ki so potom njegove firme kupili hiše v zadnjih par tednih. In sicer :
Mr. in Mrs. John Kosten sta kupila hišo za eno družino, 6 sob, od Mr. in Mrs. Kroflič, 20667 East Miller ave. Sta se že preselila v svoj dom.
Mr. in Mrs. John Sporar, 1564 E. 45th St. sta kupila krasen dom za eno družino, 8 sob, na 18305 La Salle rd. Preselila se bosta v svoj nov dom enkrat jeseni.
Mr. in Mrs. William Bergles 18209 Lenkdan rd., sta kupila hišo s 7 sobami na 863 East 230th St., Euclid, Ohio. Hišo je lastovala Guardian banka.
Mr. in Mrs. Tom Curtin, 19507 Arrowhead ave., sta kupila hišo za eno družino na 1511 E. 172nd St. Sedaj sta že v svojem.
Miss Dorothy Turk, 1112 E. 174th st., je kupila hišo za eno družino, 6 sob, na 16409 Hunt-mere ave. Posestvo bo obdržala za investicijo.
Mr. in Mrs. Joseph Mačerol, 827 E. 185th st. sta kupila lot na 18611 Chicksaw ave., kjer postavljata sedaj krasno 6 sob hišo za eno družino. Hiša bo kras okolice in bo naprodaj, ko bo dogotovljena.
-o--
Moj obisk v Cleveland«
ki našega rojaka Mr. Franka Eržena, lastnika Schaums avditorija v Lancaster, Pa. Ker je bila v New Yorku velika vročina, nas je prijazni gospod Dolčič povabil na počitnice v Girard na svoj dom, moje tri otroke in mene, rekoč, da se bomo tam pošteno ohladili. To je bilo veselo presenečenje za nas in vedno bom hvaležna g. Dolčiču za njegovo velikodušnost.
Odpeljali smo se v njegovem lepem avtomobilu. Prvo noč smo se ustavili pri prijazni Erženovi družini v Lancaster, Pa., kjer so nam izvrstno postregli, za kar se jim iskreno zahvaljujem. Drugi dan smo nadaljevali pot proti Girardu. Pridružila se nam je tudi Mrs. Eržen. Vožnja po pennsyl-vanskih hribih je bila krasna. Ustavili smo se v Grand View hotelu, kjer smo občudovali krasoto narave. ' Zdelo se mi je, da smo na hribih v starem kraju, tako je bilo lepo.
Ko smo dospeli v Girard, nas je Mrs. Dolčič po kraljevsko postregla. V družbi Mr. in Mrs. Dolčič ter Mr. Kosmača smo naslednje dni obiskali nekaj sosednih naselbin in tudi imeli izvrstne čase. Popeljali smo se tudi v Cleveland, našo slovensko metropolo. Obiskali smo tiskarno in urade "Ameriške Domovine," kateri časopis vedno z veseljem či-tam v New Yorku. Urednika sta nam razkazala obširne prostore velike tiskarne. Nato nas je gosp. Anton Grdina povabil na jezersko razstavo, kjer smo se oglasili tudi v slovenski gostilni "Ljubljana." Razkazal nam je mnogo zanimivosti, med drugimi tudi sloven ski vrt na razstavi. Cleveland-ski Slovenci ste lahko srečni in ponosni, da imate v svoji sredi moža, ki tako nesebično in neumorno dela za narodno stvar, kakor to vrši Mr. Anton Grdina.
Slovenska gostilna je zelo zanimiva. Tu smo dobili pristno kranjsko kosilo. Tudi kulturni vrt smo si ogledali v družbi Mr. A. Grdine. — Hvala Vam, Mr. Grdina, za Vaše gostoljubje in oprostite, ker smo Vam vzeli toliko Vašega dragocenega časa.
V Clevelandu, kjer živi toliko naših ljudi, je zares lepo. Imate krasne narodne domove in druge narodne ustanove, ki vam delajo čast. Bila sem tudi v novi farni cerkvi sv. Vida, ki je gotovo najveličastnejši božji hram, kar jih imamo Slovenci v Ameriki. Ko človek stopi v to cerkev, ga obda nekak tihi mir in duševno zadovoljstvo ga oblije. Vsa čast g. župniku Ponikvar-ju na tako velikem delu.
Obiskali smo tudi družino Habat in mojo drago sestriči-no Mary Marinko in njeno družino. Prisrčno je bilo snidenje, toda slovo je bilo težko. Hvala Ti za vse, ljuba Mary.
Oglasili smo se pri par slovenskih trgovcih, ogledali si ponosni Slovenski nar. dom na St. Clair Ave., in občudovali krasne slike umetnika Pe-ruška v njegovem študiju. '
Obiskali smo tudi Plevniko-vo gostilno in hotel. Ko se je mudil Peter Zgaga v Clevelandu, je tu stanoval in gospa Plevnik me je šaljivo vprašala, če so vsi Newyorcani tako čudni, da se kar po francosko po-slove. On je namreč kar po-tihem odšel. Mogoče bo Peter Zgaga sani pojasnil, kakšni smo Newyorčani.
Vrnili smo se v Girard, kjer smo se zopet izvrstno zabavali pri Dolčičevih in uživali čisti ohajski zrak. Le prehitro je minil čas za odhod.
Draga Mr. in Mrs. Dolčič prav iz srca se Vama zahvaljujem za povabilo in veliko gostoljubnost, katero ste nam izkazali. Naj Vam Bog povrne, ker ste pripravili tako
otrokom. Tako krasnih počitnic ne bom pozabila nikdar.
Prisrčno se zahvaljujem tudi bratoma Charles in Toni Guardia ter mojemu svaku Antonu Šublju, ki so prišli v'Lancaster po nas in nas srečno pripeljali domov. Končno, lepa hvala vsem, ki so nam kakorkoli postregli. Kadar pridete v, New York, vam bom skušala po skromnih močeh storiti isto.
Pavla Šubelj.
--0-
ZAHVALA DOBROTNIKOM
New York, N. Y. — julija meseca nas je obiskal Mr. John Dolčič iz Girarda. Ž njim sta se pripeljali tudi Kristina in Frances Eržen, hčer-'veliko veselje meni in mojim
Vdova Mrs. Antonia Rupnik, stanujoča na 1439 E. 39th st., se želi tem potom zahvaliti vsem dobrotnikom, ki so ji prihiteli na pomoč ob času, ko se je nahajala bre'z sredstev.
Darovali so v denarju: Mr. John Potokar $5.00, Mr. Fr. Rupnik $5.00, George Kuhar $2.00. Po en dolar so darovali sledeči: Frank Modic, Mr. in Mrs. John Hanko, Frank Pru-dich, Jenny Petrovčič, Helen Ogrin in Jos. Plevnik. Poldrugi dolar je darovala Mrs. Mary Kovačič. Mr. Joseph Po-nikvar je daroval 25c. Poleg tega je Mrs. Rupnik dobila še posebej darov brez imen v vsoti za $2.25.
Poleg omenjenih se Mrs. Rupnik zahvaljuje tudi vsem onim, ki so ga prišli kropit, ki so pri njem culi ter ga spremili in nosili krsto na pokopališče. Rajni je bil pokopan dne 18. julija. Naj mu bo ohranjen blag spomin. Želimo, da bi Mrs. Rupnik dobila kakšno delo ali vsaj podporo, da
se preživi.
A. Grdina in Sinovi. --—o--
Kako je ušel avstrijskim orožnikom
Prekmurska kmečka fanta 27-letnega Ujca Romana in 16-letnega Rafaela Romana iz obmejne vasi Kuzme je neki za konski par iz iste vasi ovadil avstrijskim obmejnim orožnikom strijskim obmejnim stražnikom da tihotapita jajca čez mejo. — To se je zgodilo v drugi polovici meseca maja, od takrat naprej so avstrijski stražarji- stalno op-rezovali, da bi ju prijeli, kar pa se jim ni posrečilo. Ker avstrijski stražarji obeh fantov niso mogli dobiti v roke, so se poslu-žili zvijače. Dne 30. maja so ju pod neko lažno pretvezo poklicali k sebi. Hiši obeh stojita namreč tik državne meje. — Komaj pa sta prestopila državno mejo, so ju takoj prijeli ter odvedli na postajo državne kontrole. Rafaela so en dan pretepali in mučili, naslednji dan pa ga izpustili, medtem ko so U j ca pridržali v zaporu.
Ker se Ujc na vsa prigovarjanja in grožnje ni hotel vdati, da bi priznal tihotapi j enn je jajc, ga je obmejni stražar Leiten-frost na nečloveški način mučil. Ujc je moral več ur stati mirno z rokama v odročen ju in nato v počepu, tako da je bil že ves onemogel. Ker je še zmerom zanikal krivdo, ga je stražar začel pretepati. Tepel ga je po obrazu in telesu in ga s pestjo suval v prša in trebuh tako dolgo, da je od njega izsilil lažnji-vo priznanje.
Ujca so nato odvedli v zapore v Jennersdorfu, kjer je ostal do 13. junija, ne da bi mu navedli vzrok zapora. Dne 13. junija pa se je Ujcu posrečilo pobegniti. Tega dne so ga namreč za nekaj minut pustili iz celice na dvorišče, kjer je takoj izkoristil ugodno priložnost. Preplezal je visok zid in bežal do reke Rabe. Na nekem ovinku je zagledal pred seboj avstrijske orožnike, ki so bili med tem že najbrž obveščen o njegovem begu. Orožniki so ga takoj začeli zasledovati. Ujc ni imel pred seboj drugega izhoda kakor Rabo, ki je bila od deževja močno narasla. Tako rekoč pred očmi crožnikov se je pognal v deročo vodo in že v naslednjih trenot-
kih izginil. Orožniki so nekaj ur še hodili po bregu, toda ker ga niso opazili, so bili prepričani, da je utonil in so naslednjega dne sporočili njegovim svo-cem v Kuzmi njegovo smrt. — Ujčevi svojci so bili že močno potrti nad žalostno usodo sina, odnosno brata, a naslednji dan se je Ujc nenadno pokazal doma, ves onemogel in izmučen.
Ujc je namreč avstrij. orožnike lepo speljal na led. Ko se je pognal v vodo, je dobro vedel, da reke ne bo mogel preplavati. Zato se je odločil za zvijačo. Pri skoku v vodo se je potopil in se nato pod vodo splazil nazaj k bregu, kjer rase gosto grmovje. Skril se je k bregu tako, da mu je voda segala do nosu, nos in ostali del glave pa je tiščal v gosto grmovje. V tem položaju je vtrajal dolgih pet ur, nazadnje jih je pa le slišal govoriti, da je utonil. Orožniki so se nato oddaljili. Ujc je še nekaj časa počakal, nato pa je zlezel ven ves premražen in oprezno nadaljeval pot proti mostu, ki drži čez Rabo. Posrečilo se mu je, da je most neopa-žen prehodil. Nato pa je bežal po gozdovih proti državni meji, ki jo je prekoračil pri Sotinu. -o-
IZ PRIMORSKEGA
—Italijanska "kultura" po naših vaseh. Podbrdo, julija, 1936. Od meseca maja je v Groharjevi hiši v Podbrdu vsako nedeljo javen ples — javna pohujševalnica za mladino, kajti drugi teh prireditev ne obiskujejo.
Veliko agilnost kaže tudi že-lezničarski "dopolavoro" s ki-nopredstvami. Predavajo se po večini ljubavni filmi in je udeležba, posebno od strani otrok zelo velika- Predvajajo se filmi, za katere bi morali otrokom vstop na vsak način prepovedati, a jih celo vabijo. Seveda vse samo za to, da se pokrijejo stroški, pa naj bo potem karkoli že!
—Zopet dve nesreči z razstrelivom. Skoro ne mine teden, da se ne bi zgodila kaka težja nesreča z razstrelivom, ki je ostalo še od vojnih časov. Skoro vedno zahtevajo te nesreče žrtve posebno iz vrst mladine. Tako se je zgodila te dni nesreča na Krasjem vrhu, severno od Kobarida. Alojzija Skubin iz Ravni je našla staro granato in jo je hotela odpreti. Pri tem je prišlo do eksplozije, ki je ubogo Alojzijo raztrgala. Druga taka nesreča se je zgodila v bližini Opatjega sela. 91etni N. Ko-čič je hotel premakniti staro granato. Granata pa se je razpočila in ga ubila.
61etni Alojz in 81etni Vladimir Pahor, ki sta mu pomagala, sta bila težje ranjena in prepeljana v Gorico.
—Nesreča z motornim kolesom. Dne 27. julija se je zgodila na križišču ceste Gorica-Nanos težka nesreča. 30-letni Ivan Ferjančič je peljal na motornem kolesu 26-letno dekle Fran Mislej. Zaradi prehitrega okreta na križišču je kolo zadelo ob vojaški voz 17. regimenta, ki je nastanjen v Ajdovščini. Ferjančič je tako nesrečno padel, da si je zlomil levo stegnico, ki mu je izstopila in dobil je tudi pretres možganov. Mislej pa je dobila le neznatne praske-
—"Assicurazioni Generali" 10 milijonov za dela v Afriki. Trst, julija 1936. Po poročilih, ki so jih objavili fašistični časopisi, je votirala ena največjih italijanskih zavarovalnic "Assicurazioni Generali" — generalna zavarovalnica 10 milijonov lir za dela v Vzhodni Afriki. To samo na sebi ni nič posebnega, če ne bi imela ta zavarovalnic^ v Jugoslaviji dobro vpeljane podružnice. — Lahko se namreč zgodi z jug. zavarovanci, kakor se je z dunajskim Fenixom. Kar je pa najhujše, je to, da z denarjem,
ki ga tudi naši ljudje prispevajo. financirajo afriška podjetja in slične naprave tudi pri nas, ki so naperjene često napram našemu ljudstvu in našim interesom.. Zgled Fenixa je dovolj poučen, da v tem pogledu napravimo s svoje strani red in razčiščen je. Generalna zavarovalnica pa ima največ zavarovancev tudi v Julijski Krajini in je prevzela nase skoro vse manjše zavarovalnice, ki so prej imele podružnice in sedaj ne obstojajo več. Torej je s tem zadan nam dvojen udarec. Potrebno je, da končno, če nam že drugi ne pomagajo, da vsaj sami spregledamo in obračunamo s finančnimi velepodjetji, ki podpirajo denarno, kar je najvažnejše, fašistične akcije, ki so naperjene tlačenju drugega naroda in seveda vodijo tudi v kulturno in gospodarsko propast naše ljudstvo. Bogve koliko sličnih podjetij so financirale generalne zavarovalnice v naših pokrajinah, za katere je fašistično časopisje in vsa javnost iz previdnosti molčala.
—Divizija "Gavinana" in tudi drugi regimenti odpoklicani. — Pred dnevi so odpoklica-li iz Afrike vso divizijo Gavinana, študentovski regiment črnih srajc "Curtatone e Mon-tanara," iz Somalije se je vrnil 75 regiment divizije "Pelorita-na." V vseh teh vojaških polkih je veliko število slovenskih in hrvatskih fantov. S paradami, ki so jih priredili v Na-poliju in Rimu z vso slovesnostjo na čast vračajočih se vojakov in miličnikov, hočejo ustvariti v italijanskem ljudstvu mišljenje in mnenje, da je vojna v Afriki že končana. Toda zadnji imenik umrlih in padlih v Abesiniji prinaša še precejšno število žrtev, ki so padle pri "čiščenju," v bolnicah itd. Med tem, ko delajo parade, se v Abesiniji še vedno bojujejo in gotovo je, da ta tiha vojna ne bo še tako hitro končala in da bo zahtevala še veliko žrtev.
—Po Mussolini j evi naredbi so zvišali nagrade vojakom, ki so se vrnili iz Abesinije. Navadni vojaki in miličniki prejmejo 300 lir, mesto 200, kap-larji 350 mesto 250 in podčastniki pa 400 mesto 300.
—V poljski bolnici pri Enda Jesus v Abesiniji je umrl za ranami prostovoljec Tonzar Josip iz Tržiča.
Če verjamete ar pa ne
Mož je šel k zdravniku, češ, da ga boli hrbet oziroma križ. Zdravnik ga vsega natančno preišče in pretiplje in končno izreče sodbo:
"Prijatelj, druge pomoči ni, kot da boste morali dati zobe ven."
"Okej," reče bolnik in vzame obe umetni čeljusti iz ust, "tukaj so zobje, toda križ me še vedno boli."
A
"Tistega pretepača Čvekača sem pa pošteno zdelal oni dan," je pripovedoval Miha pri bari. "Naj si ne domišlja — sem mu rekel — da se ga kaj bojim, čeprav ga ni dozdaj še nihče vrgel po tleh. Lahko se mu zgodi — sem mu rekel — da če še eno zine, da jih dobi po grbi, da se bo sam sebi smilil."
"In kaj je rekel na to Čvekač?" ga vpraša prijatelj.
"Ne vem. . . ker potem sem zaprl telefon."
A
Pri nedeljski pridigi je imel župnik govor o zakonskih možeh, ki pretepljejo svoje žene.
"Gorje možu,' 'je grmel župnik, "ki vzdigne roko nad svojo ženo! Njegova roka se mu bo spremenila v kamen!"
"O ježeštana," vzdihne Špela, ki je zvesto poslušala pridigo, "še tega se manjka! Potem bom pa res vsa črna!"


KRIŽEM PO JUTROVEM
Po nemSkem Izvirniku K. Maya
Za menoj sta jezdila Anglež in Halef, za njima Alio z ujetnikom, zadnji je bil Amad el-Gan-dur. Nisem se obrnil, mislil sem, da bo Mchammed govoril s sinom. Iz istega razloga se najbrž tudi Anglež in Halef nista obrnila.
Culi smo le, da je Haddedin glasno povedal:
"Prost si! Jezdi k svojim ljudem !"
Tedaj seve smo vsi hkrati šinili okoli. In prvi pogled nam je povedal, kaj je nesrečnež storil.
Prerezal je šejhu Gazal Ga-boji vezi, ta je segel po vajetih in skokoma odhitel —.
"Šejh Mohammed, kaj si storil —!" je razburjen vzkliknil Halef.
"Kaj vraga mu je prišlo na misel —?" se je kregal Anglež.
Mohammed je prijezdil nazaj.
"Sem prav storil, effendi?" me je vprašal.
"Kakor otrok si se obnašal!" sem se jezil.
"Tebi sem hotel ustreči!"
"Ali sem dejal, da ga moraš že sedaj izpustiti —? Izgubili smo talca in nismo več varni."
"Allah naj mu odpusti!" je pravil Halef. "Hitimo za njim!"
"Ne dobimo ga več!" sem ugovarjal. "Njegov konj je boljši ko naši konji. Le vranec bi ga dohitel."
"Amad, za njim!" je zaklieal Mohammed sinu. "Spravi ga nazaj, živega ali mrtvega!"
Amad je odhitel za beguncem.
Prišel je morebiti pet sto korakov daleč, pa se je vranec
Obotavljala sta se z odgovorom. Halef je mesto njiju odgovoril :
"Da, gospod, govorila sta."
"Pa le po arabsko," se je zagovarjal Mohammed.
Da ni imel osivele glave in snežnobele brade in da ni bila vsa njegova zunanjost tako častitljiva, prav krepek odgovor bi mu bil dal na to neumno cpombo.
Pa posilil sem se in mirno povedal :
"To je bilo neprevidno. Kaj sta govorila?"
"Da pojdemo v Bistan."
"Druga nič? Pomisli! Vsaka beseda, ki sta jo povedala, utegne biti važna. Za vsako moram vedeti. Malenkost, ki bi jo zamolčala, nas utegne stati življenje."
"Pravil sem, da bomo iz Bi-stana jezdili v Ahmed Kulwan, vsekakor pa k jezeru Kjupri."
"Zelo nepremišljeno si govori, šejh Mohammed! Prav nič ne dvomim, da nas bo Gazal Ga-boja zasledoval. Ali si še vedno mnenja, da nam boš za vodjo?"
Emir, odpusti! Prepričan sem, da nas Bebbehi ne bodo do-šli. Precej časa bo minilo, da bo našel svoje ljudi, naglo bomo jezdili in spet bo mnogo časa minilo, da nas dohitijo. Medtem pa smo mi lahko že daleč!"
"Misliš? Bil sem pri mnogih narodih, tudi pri divjih, kakor so tile Bebbehi, mnogo sem si pri njih izkusil, težko me kdo premoti, šejhov brat je pošten človek, pa žal ni.šejh. Ne more
1836 AUGUST 1936
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
iftivuv uaict, pa	J^ ' ~---------
ustavil in ni hotel več ubogati, jim zapovedovati. Uspelo mu je,
da so nas v miru pustiti oditi, pa glavo stavim, da so jezdili za nami, seve skrivaj, in da niso niti daleč za nami. Dokler je bil šejh v naših rokah, smo bili varni, prepričani so bili, da bi bili našo grožnjo uresničili in še j ha ustrelili, če bi se prikazali.
Sedaj pa nimamo več talca v rokah, storijo lahko, kar hočejo. Prišli bodo in se maščevali za vse, tudi za konje, ki smo jim jih postrelili."
"Ni se nam jih treba bati," je tolažil Amad el Gandur. "Mnogo konj smo jim ubili, ne morejo vsi za nami. Pa četudi pridejo, jih bomo odbili z našimi dobrimi puškami."
"Vse to se lepo sliši, pa ni tako. Videli so, da nam v napadu na odprtem svetu niso kos, založili nam bodo pot in nas Morebiti ce-
Dvignil se je na zadnje noge, pa spet vrgel vse štiri od sebe, pa skočil v stran in krivil hrbet. Toda Amad je bil dober jezdec, ni se dal izlahka vreči iz sedla, prisilil je vranca k pokorščini. Seveda smo jezdili za njim.
Izginil je za ovinkom in ko smo prišli bliže, je bil že precej daleč. Spet se je boril s konjem. Vse moči je napenjal, vso svojo spretnost je poskušal, zaman, zletel je iz sedla. Vranec pa se je obrnil, pridirjal nazaj, obstal pri meni in z nežnim prhanjem drgnil lepo glavo ob mojem stegnu.
"Allah akbar — Allah je velik!" je pravil Halef. "Glejte, dal je konju boljše srce, nego ga imajo mnogi ljudje! Kolika škoda, gospod, da ti ga tvoja čast ne dovoli spet zasesti!"
Haddedin je precej trdo pri- napadli iz zasede, letel na tla, s težavo je vstal, lo ponoči." Preiskal sem ga, na srečo njegove poškodbe niso bile nevarne.
"Tale žrebec je od vraga!" se je hudoval. "Saj me je prej vendar rad nosil —!"
"Ne pozabi, da je od tistikrat mene nosil!" sem mu dejal. "Do-sedaj sem še vsakega konja navadil, da je nosil le tistega, ki sem mu jaz dovolil nanj. sesti."
"Nikdar več ne sedem na tega sejtana!"
"Bolje bi bilo za nas vse, da vobče nisi nikdar sedel nanj! Da sem jaz sedel na njem, bi nam Bebbeh ne bil ušel."
"Sedi nanj, emir, pa jezdi za njim!" je prosil Mohammed Emin.
"Ne razžali me!" "Torej naj nam Gazal Gabo-
ja uide —?"
"Ušel nam bo. In ti si kriv!" "Strašno —!" je godrnjal Anglež. "Neumnost! Neprijetna reč! Yes!"
"Kaj bomo ukrenili?" je povpraševal Halef.
"Nič. Bebbeha ne dobimo
"Straže bomo postavili." "Le šest nas je in približno prav toliko straž potrebujemo,
AVGUST	,
16.— Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 S. D. Z., priredi piknik pri Zornu na 4388 Bradley Rd.
16.—Piknik Slovenske mladinske šole S. N. Doma na Mo-čilnikarjevi farmi.
16.—Društvo Cerkniško Jezero št. 59 SDZ ima izlet na Stuškove farme.
16.—Klub slovenskih mesarjev in groceristov priredi velik izlet na Pintarjeve farme.
16.—Žola S. N. Doma na St. Clair Ave. ima piknik na Mo-čilnikarjevi farmi.
16.—Buckeye Lodge, No. 60 SDZ, Lorain, O., priredi piknik na Kosovi farmi na Seneca Rd.
23.—Piknik društva Glas. Clevelandskih Delavcev št. 9 SDZ na Pintarjevi farmi.
30.—Podružnica št. 32 S. Ž. Z. obhaja 7-letnico obstanka v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd.
SEPTEMBER
6.—Srbski kulturni vrt, proslava Njegoša in koncert v avditoriju S. N. Doma.
6'.—Zaključek sezone in piknik za vse znance in prijatelje na Stuškovi farmi.
8.—Pričetek konvencije J. S. K. Jednote v avditoriju S. N. Doma.
13.—Pevski zbor "Cvet" priredi vinsko trgatev v Slovenski delavski dvorani na Princa Ave.
13.—Skupna društva fare sv. Kristine prirede piknik na Špel-kotovih prostorih.
20.—Proslava 5-letnice, ples in splošna zabava, podružnice št. 49 SŽZ.
27.—Društvo St. Clair Grove št. 98 W. C. priredi proslavo 20-letnice svojega obstanka v S. N. Domu na St. Clair Ave.
OKTOBER
3.—Podružnica	št. 50 SŽZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma.
4.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju S. N. Doma.
10.—Klub	O-Pal, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
11.—Skupna	društva Slovenske Dobrodelne Zveze v Lo-rainu priredijo koncert v S. N. Domu v Lorainu.
15.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. D.
17.—Slovenske Sokolice št. 442 SNPJ, plesna prireditev v
22.—Podružnica	št. 41 SŽZ obhaja šestletnico obstanka s proslavo v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd.
25.—Interlodge liga, plesna veselica v avditoriju S. N. D.
28.—Carniola	Tent št. 1288, The Maccabees, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
29.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju S. N. Doma.
DECEMBER
20.—Slovenska mladinska šola S. N. D. priredi božičnico šole v avditoriju S. N. Doma.
20.—Novi pevski zbor Slovan priredi svoj prvi koncert in ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
JANUAR
2.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ imajo plesno veselico v avditoriju SND.
9.—Interlodge League, ples v avditoriju S. N. Doma.
13.—Klub društev S. N. Doma, ples v avditoriju S. N. Doma.
17.—Obletnica S. N. Doma. Proslava v avditoriju SND.
23.—Društvo	Cleveland št. 126 SNPJ proslavi obletnico v avditoriju S. N. Doma,
31.—Carniola Tent št. 1288
rodove duše. Idealizem vernega slovenskega ljudstva, ki se je zopet enkrat pokazal v vsej globini in pristnosti, je tako velik in iskren, da mora imeti pred njim spoštovanje vsakdo, tudi kulturni nasprotnik, ako ima le kaj smisla za resnične kulturne in prave vrednote. Ne vemo, kaj in koliko store drugi krščanski narodi za poveličevanje svojih svetnikov. Cerkev je veliko, košato drevo in v njegovi senci je mnogo narodov. Vsak dela odgovarjajoče svoji čudi, svoji naravi. Slovenci, ki smo majhen narod, ki ni posebno oblagodar-jen ne z zemljo ne s slavo zgodovinske preteklosti, ne z zemeljskimi prijatelji in mogoč-njaki tega sveta in še manj s srebrom in zlatom, imamo tudi bolj ponižno pobožnost, ki je včasih res malo skromna. Tisto malodušje in mala vera v samega sebe in v to, kar je našega slovenskega, ki jo opazujemo tako pogosto v našem narodnem življenju, se na vsak način odraža tudi v našem stališču do našega slovenskega svetnika. — Toda pred Bogom smo vsi enaki in so številčno mali in veliki narodi cenjeni le po svoji pravi notranji vrednosti. Zato upajmo, da srečnega zaupanja vernih Slovencev Bog ne bo zavrnil in bo s čudeži poveličal Antona Martina Slomška in še druge naše svete može in žene.
Velika je misel, da bi imeli tudi Slovenci v veliki univerzalni katoliški Cerkvi svoje, svetnike. Svetost, to je bogohotena harmonija duha in srca, po-
je šlo vendar vse v najlepšem redu.
Slomškove slavnosti je zelo povzdignila navzočnost naših vidnejših cerkvenih in narodnih voditeljev. Neizbežno v spominu vseh navzočih in nepozaben v zgodovini našega naroda bo ostal trenutek, ko je naš voditelj dr. Anton Korošec kot mandatar slovenskega naroda izročil lavantinskemu škofu 400,000 podpisov kot prošnjo za beatifi-kacijo Slomška. Od strani dr. Korošca ni bila to le nekaka simbolična gesta, ampak je s tem dejanjem kot odgovorni narodni
Smodej, ki ima tudi na mariborskem Glavnem trgu svcyo stojnico. Smodej se je podal na pot vedrega razpoloženja. S seboj je vzel tudi lovsko puško, ker je bil strasten lovec. Mislil je namreč, da bo imel grede priliko tudi ustreliti kakšno raco. Ni pa niti zdaleka slutil, da utegne imeti ta puška zanj usodne posledice. Ko se je namreč Smodej okrog dveh zjutraj vračal nazaj v Maribor, se mu je v Slivnici nenadoma sprožila puška, ki jo je imel pri sebi na vozu. Na vozu je sedel tudi Smodej ev pomočnik Franc Kožar.
voditelj pokazal, v čem je prava Poledica sproženja je bila stra-veličina naroda, kam morajo iti §na: naboj s šibrami je zadel
T. M., proslava 25-letnice v av- žlahtnjena s heroičnimi krščan-
ditoriju S. N. Dorpa FEBRUAR
6.-—Društvo	France Prešeren št. 17 SDZ, plesna veselica v avditoriju SND.
7.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju SND.
MARC
21.—Jugoslovanski Pasijon-ski klub, predstava v avditoriju S. N. Doma.
28.—Prosvetni klub S. N. Doma, šolska prireditev v avditoriju S. N. Doma.
APRIL
4.—Podružnica št. 10 SŽZ proslavi desetletnico svojega obstanka v obeh dvoranah Slo. venskega Doma na Holmes Ave.
-o—1--
Po Slomškovih dneh
nrav tOUKO siras puucuuj^uv,
L h0fcmu biti v5aj za silo W —»S.*; ^ gio.
ni.
Misliti moramo na kaj drugega."
Oglar Alio je medtem boječe stal ob strani. V zadregi je bil, očitkov se je bal, da je slabo stražil in pustil ujetniku uiti.
"Kako daleč pridejo Bebbehi na jug na svojih pohodih?" sem ga vprašal.
"Vse doli do jezera Kjupri.''
"Ali dobro poznajo deželo?"
"čisto natančno. Prav tako, kakor jaz poznam vsak hrib in vsako dolino med Dergezinom in Miekom, med Nueizgijo in Dže-
navero."
"Torej moramo poiskati drugo pot," sem nadaljeval, in pustiti tisto, ki sta o njej govorila Haddedina vpričo ujetnika.
Na zapad ne smemo. Kako daleč je odtod na vzhod do gorovja Zagros?"
"Osem ur, če bi jezdili po zra-
venci št. 5 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
25.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S.
N. Doma.
31.—Društvo Vodnikov Veneti št. 147 SNPJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
NOVEMBER
8.—Samostojni pevski zbor Zarja priredi opero v avditoriju
S. N. Doma.
8._pevski zbor "Cvet" priredi koncert v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
14.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, prireditev v avditoriju S. N. Doma.
15.—Collin	wood Hive 283, T. M., banket ob priliki 20-let
štajerska plan je dala slovenskemu narodu velike učenjake, odlične cerkvene kneze, od vsega naroda priznane in ljubljene narodne voditelje. Sedaj pa izgleda, da nam bodo lavantinci postavili tudi prvega slovenskega svetnika v naše oltarje. Kdor je malo pobližje opazoval verske slovesnosti v Mariboru in videl, s kako iskreno pobožnost-jo in zaupanjem je ljudstvo romalo na Slomškov grob, je moral tudi sam, čeprav dosedaj dvomljivec, priti do prepričanja da si bo to ljudstvo res izmolilo svojega svetnika tudi pred vesoljno Cerkvijo in da nebeška vrata ne bodo mogla ostati zaprta tolikemu zaupanju. Prav vse je sodelovalo, kar versko in slovensko -čuti: duhovščina s svojimi prelati in škofi na čelu, svetovne oblasti, kulturni in politični narodni voditelji. Vse je družila ena sama želja in ena misel.
Kljub vsemu pa se je zdelo, da je narodno voditeljstvo v tem slučaju le izraz ljudske volje, ki že davno veruje in živi v prepri-
j.kimi čednostmi. Na ta način bi tudi slovenska pobožnost, če se smemo tako izraziti, došla v sklop z univerzalnim katolicizmom, iz katerega itak raste in je po njem navdihnjena, ki pa je vendar, če premišljujemo n. pr. našega Slomška, tako pristno slovensko zveneča, ko ga gledamo pevca naših slovenskih goric, srčnega ljubitelja naše krasne, a od požrešnih tujcev zatirane zemlje, ki ji škof, da narod ohrani veri in Bogu, postane prosvetni buditelj, kulturni in narodni voditelj. Slomšek je bil po našem skromnem mnenju zelo moderen tip katoliškega svetnika, ki bi enkrat povzdig-njen na oltar dal svetniški bc-gozuslužni pečat našim brezimnim verskim in kulturnim delavcem, ki so šli po njegovih stopinjah in so po njegovem zgledu zastavili z delom povsod, kjer so mislili, 'da bodo narodu in veri najbolj služili.
Verska in narodna ideja Martina Slomška, ki Slovence že danes druži, nas bo potem, ko bo Slomšek proglašen za1 svetnika, združila še bolj v eno duhovno in narodno enoto. Kolikega pomena bi to bilo zlasti za naše primorske in koroške Slovence! Slomšek — svetnik, bi za naš narodni in kultur, živelj v resnici pomen j al več, kot kakršenkoli narodni program. Saj so že mariborski praznični dnevi v tem pogledu 'zelo blagodejno vplivali. "Štajerci" so z velikim zadovoljstvom spoznali, v kako veliki meri je danes Slomšek luč vsem Slovencem, brez ozira na to, ali bivajo to- ali onstran Savinje. Pošteno so lavantinci ugotovili, da dosedaj ni bilo še nikdar toliko "Kranjcev" v Ma-
njegovi ideali, da bo qstal več no mlad in radosten: "Prava ve ra bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike." Knezoškof dr. Tomažič je v svojem odgovoru s krasno vzporeditvijo to okoliščino tudi podčrtal, ko je poudaril, da je res nad vise značilno, da duhovnik Anton Korošec, sedanji voditelj slovenskega naroda, izroča podpise za be-atifikacijo škofa Antona Martina Slomška, ki je v svojem času bil narodni voditelj Slovencev.
Maribor, ki je naša narodna in kulturna straža na severu, zasluži, da je večkrat priča utripov našega kulturnega in narodnega življenja. Tudi potrebno je to. Največji sijaj vsem prireditvam so vendarle dale množice vernega slovenskega ljudstva, ki so večinoma z velikimi gmotnimi žrtvami prihitele, da manifestirajo za svoje verske in narodne ideale. Idealizirali, le-teh, njihovi veri in globokemu zaupanju se bomo morali tudi mi zahvaliti, da bomo Antona Martina Slomška mogli kdaj kdaj vsi Slovenci in ves katoliški svet častiti na oltarjih.
Dal Bog, da bi se to čim prej zgodilo.
-o-
IZ DOMOVINE
—še živ bojevnik iz bitke pri Kraljevem Gradcu. Letos poteče 70 let, ko je imela leta 1866. Avstrija vojno s Prusi in Italijani. Le redki bojevniki iz te vojne so še pri življenju, saj morajo šteti nad 90 let. Eden izmed še živih bojevnikov iz te vojne biva v poljanski občini na Gornjih Brciih. Je to Pavle Krek, rojen 4. januarja leta 1844. v Bočna, podcmače pri Kr-šišu. Udeležil se je bitke pri Kraljevem Gradcu kot dragonec, star tedaj 22 let. Kljub visoki itarosti ima še dober spomin na tiste čase in zna zanimivo pripovedovati, kako se mu je tedaj godilo. Pri Kraljevem Gradcu je padlo, kar Krek pripoveduje, okoli 40,000 vojakov.
Vojake je služil šest let po večini na Ogrskem. Rad se ponaša, da zna madžarski in nemški. Zato večkrat svoje pravnuke uči, kako se imenuje madžarski in nemški ta ali ona beseda. Če je dobre volje, še zapoje kako znano iz vojaške dobe. V začetku vojaškega službovanja se mu je bil konj nekoč splašil in ga zanesel na prodajalni trg, kjer je pomečkal jerbase jajc, za kar so ga madžarske prodajalke silno oštevale.
Ko je doslužil vojake, je bil
Smodej a v glavo in mu skoraj polovico glave razmesaril, nekaj šiber pa je zadelo v glavo oziroma v vrat tudi pomočnika Kožarja.
Takoj so bili poklicani reševalci, ki so prepeljali Smodeja v mariborsko bolnišnico. Kljub skrbni negi pa je Smodej poškodbam podlegel.
Ko se je puška sprožila, je padla pod voz ter je bila najdena z zakrivljeno cevjo.
Pokojni Smodej je bil v najlepši moški dobi, saj je bil star šele svojih štirideset let. Bil je obče znana oseba ne samo v Novi vasi, marveč tudi v Mariboru. Zlasti dobro ga poznajo lovci ter so ga ljudje radi njegovega vedrega razpoloženja zelo radi imeli.
--o--
Roosevelt ni diktator,, zatrjujejo odvetniki
Washington, 8. avg. Poseben odbor ameriške zveze odvetnikov je včeraj podal svoje poročilo glede trditev gotovih krogov, da se Roosevelt poslužuje diktatorštva pri svoji administraciji. Odvetniki so enoglasno zatrdili, da niso mogli dosedaj niti enega slučaja dobiti, ki bi dokazoval, da rabi Roosevelt diktatorske manire. Pod Rooseveltom ljudje niso zgubili nobene izmed svojih pravic. Poročilo specifično omenja, da je pod Rooseveltom ves čas prevladovala svoboda tiska, zborovanja in govorov Popolno poročilo pride v javnosti na konvenciji zveze ameriških odvetnikov, ki se vrši ta mesec v Bostonu. Med člani odbora, ki so podpisali izjavo glede Roose-velta, da ni diktator, je tudi Charles Taft, prvi svetovalec republikanskega predsedniškega kandidata Landona.
--—o-
Kadar obiščete jezersko raz-
stavo, ne pozabite se ustaviti v gostilni "Ljubljana."
MALI OGLASI
Naprodaj je
pivnica z vso opremo, stoli, mizi. Stanovanje 7 sob zgore.j. Velik prostor spodaj. Vprašajte na 4814 St. Clair Ave. Tel. v tovarni HE-6831, na domu WA-3818.	(189>
riboru, kot v Slomškovih dneh. j pozneje štirikrat v Ameriki, In "Kranjci" so se lahko prepri- kjer je delal v tvornicah. Vmes
Soba
se da v najem za enega fanta. Vprašajte na 6606 Schaeffer Ave. '	(18°)
Peč naprodaj
za kuhinjo. Peč je na plin. Proda se po nizki ceni. Peč je v dobrem stanju. Vprašajte po 5 uri popoldne na 1100 E. 64th St.	(190)
več. Poslal bi Dojana za njim,iku.
pa mi je predragocen.
Vsekakor pa moramo nekaj ukreniti, da se vsaj pred Bebbehi zavarujemo."
Obrnil sem se k Haddedino-ma.
"Ali sta davi, ko sem bil na lovu, govorila vpričo Bebbeha o poti, koder mislimo jezditi?"
Alio je mislil na zračno črto "In kako daleč je po tleh?"
"Katero pot izbereš. Niže spodaj poznam prelaz. Če jezdimo proti solnčnemu vzhodu, bomo nocoj prenočili v varnem gozdu in prišli do Zagrosa jutri, ko bo solnce najviše."
(Dalje prihodnjič)
nice v S. D. Domu na Waterloo čanju, da je Slomšek svetnik in
čali, s kako naklonjeno prijaznostjo, uslužnostjo in prisrčnostjo so jih panonski Slovenci sprejemali. Ugajal jim je njihov trden nastop in korak, nji-
je iskal zaslužka tudi v Bosni, pri gradnji železnice, kjer je bil nekak preddelavec. V mladih letih je bil zelo krepke in orjaške postave in močnega glasu,
Rd.	|
15.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v S. N. Domu na 80. cesti.
21.—Društvo	George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
22.—Koncert	pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
22.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju S. N. Doma.
priprošnjik slovenskega naroda pred Bogom. Kajti ni je sile na zemlji, ki bi si sicer mogla v času vseh teh pozemeljskih težav in kriz, ki so nad našim kmetskim človekom, ustvariti to pripravljenost za žrtve in spra-
hove prekrasne narodne noše, kakor ga ima še dandanes. Po-katerim se niso mogli načuditi sebno dobro se mu nikdar ni go-
m jih prehvaliti, žele si istega duha in smisla za organizacijo, ki je malim narodom prepotreb-no sredstvo za uveljavi j en je svojih teženj. Zelo veliko prak
JJl IJJIUVJJCUUOI, C.O. «1.1, »V, lil	—
viti tako ogromne množice na- tičnega orgamzatoricnega duha šega delovnega ljudstva sredi je pokazala že sama izvedba ve-
poletne vročine v Maribor, da manifestirajo za svojega Slomška, ko bi to prepričanje in navdušenje ne živelo v globini na-
likih prireditev v Slomškovih dneh. čeprav je Maribor po svoji strukturi nekoliko manj pripraven za razvoj velikih mas
dilo. Bil pa je zmerom dobro-voljček, ki se kljub svoji moči ni s fanti pretepa val. Zdaj preživlja svoja stara leta že pri svoji vnukinji in njenih otrocih, ki so mu pravnuki.
—Puška mu razmesarila obraz. — Nedavno se je na svojem vozu v Rače odpeljal kupovat teleta znan posestnik in mesarski mojster iz Nove vasi, g. Fr.
Poceni hiša
Proda se hiša na K^wanee Ave., 6 sob, 3 zgorej, 3 spodaj; 7 let stara, v dobrem stanju, cena je $4,000, takoj §1,000, ostalo po $30 na mesec, samo 5% obresti. Več se poizve pri F. J. Turk, 836 E. 185th St. telefon. KEnmore 0153-W,	(x)
Pozor!
Prva konvencija Unije za so-pialno pravico je pred durmi. Slovenski oddelek št. 106 ima važno sejo za izvolitev delegatov in sodelovanja na konvenciji. Pridite vsi na sejo v pande-ljek večer. 10. avgusta, ob 8. uri, v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. — Odbor. (188)
HMmi
Dr. J. V. Župnik
Zobozdravnik
ENdicott 5013 Uradne ure: 9 zjutraj do 8 zvečer. V Knausovem poslopju,
6131 St. Clair Ave.
Vhod na East 62. cesti
(Aug. 5-7-10)
LQUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. HEnderson 2978_
Iron Moccasin, polnokrvni Indijanec rodu Chicasaiv, ki načsljuje vladnemu oddelku Zed. držav v indijanskih stvareh na Veliki jezerski razstavi v Clevelandu.
sovo povelje se je pognal Men-dora za njimi. In stric Alfaro mi je pravil, da so zagnali Da Vasca s spremstvom v dolino
Izgubljenih duš, kjer so bili izročeni vsi na milost in nemilost kruti usodi.
(Dalje prihodnjič)

Poletna razprodaja
SE ŠE NADALJUJE Vse letno blago je sedaj v cenah do skrajnosti znižano. Za mali denar si sedaj lahko nakupite blagu za vas in vašo družino.
Ženske letne obleke
Cena $2.95, sedaj $2-25 " $1.95, " $1.59 " $1.35, " 97«?
Moške delavne srajce
Cena 85c, sedaj 69<j: " 75c, " 59c
Letni blanketi"
Cena 75c' sedaj 59<f
Ženske spalne srajce Cena 39c, sedaj 2 za 59č
Moške nogavice Sedaj S za 25<> Bela kotenina Cena 13c jard, sedaj 10 jard za 88^
Velike brisače 22x41 Cena 29c, sedaj 4 za 95r
Moško spodnje perilo
Cena 35c, sedaj 2 za 59«1
Lepi namizni prti v različnih barvah na razprodaji samo 59^
Rayon spodnja krila Cena 59c, sedaj 44e " 50cj " " $1.00, " 83^
Ženske svilene nogavico Full fashioned
Cena 69c, sedaj 58tf
Blago na jarde
Cena 25c, sedaj
Ženske
Cena
rayon nogavice
25c, sedaj 19^
Zastori (curtains) Cena $1.25, sedaj 88^
Ženski predpasniki Sedaj 2 za 35cr'
Rjuhe velike, 81x99 Cena $1.25, sedaj 99<>
Blago za zastore Sedaj 19^ jard
Pralne obleke za deklice mere 8 do 14 let po 29č, 39^, 49r) 69? in 79?
Se vam priporočam
JOS. STAMPFEL
T 6108 St. Clair Ave. 6108 St. Clair Ave. „
I
* * * * *
t *
* *
•f * * *
4-*
I *
*
iS *
* * * * * * * * * * * * * * *
ROMAN TREH SRC
j sem se spustil na to obalo in še nisem imel prtljage, da si napravim šotor, sem se tudi jaz nekoliko uril v preklinjanju. Toda to je bilo detsko čebljanje v primeri z. vašimi kletvami. Klanjam se, sir! — Vi ste kvalificiran primojdu-šar, če mi dovolite, da se tako izrazim. Ce vam ni težko ponoviti, bom imel v zalogi najboljše kletvice, kar jih je na svetu in ne bo se mi treba bati, da pridem v zadrego.
—	Kdo za vraga pa ste, gospod? — je vprašal Henry. — In kaj počenjate tu?
—	Prav nič vam ne zamerim,
—	se je zarezal letalec. — S tako oteklim obrazom si že lahko privoščite te neprijazne besede. Kdo neki je vas tako razmrcva-ril? Kar se pa tiče vragov, moram omeniti, da mi še niso dali službe v peklu. Pač pa sem znan na zemlji pod imenom Parsons,-lieutenant Parsons. V Panamo sem prispel zato, da poletim od Atlantskega k Tihemu oceanu. Morda vam lahko storim kako uslugo, predno se napotim dalje.
—	Seveda, — je prikimal Henry. —■, Vzemite iz svoje vrečice kako orodje in razbite to prokleto klado, še revmatizem dobim, če ostanem tu. Dovolite, da se vam predstavim. Morgan je moje ime. Še noben Človek me ni tako razmrcvaril, kakor ti vražji komarji.
Lieutenant je vzel iz vrečice dleto in kmalu je bila klada razbita. Nato je pomagal Henryju na noge. Henry je masiral z rokami noge in kolena, da si obnovi obtok krvi. Med masažo je hitro pripovedoval letalcu o tragični usodi Leoncie in Francisa, ki sta morda že našla v podzemlju smrt.
—	Rad imam tega Francisa,
—	je končal svoje pripovedovanje. — Do pičice sva si podobna. Njegova smrt bi mi bila najhujši udarec. Bolj sva si podobna, kakor dvojčka, poleg tega sva pa še daljna sorodnika. Kar se pa tiče senorite, vam moram priznati, da jo ne le ljubim, nego sem tudi zaročen z njo. Tako je ta reč.' Ali mi morete pomagati, da ju rešim? Kje je vaš aeroplan? Peš ali na konju bi rabil do gore plemena Maya cel dan. če me pa popeljete na svojem aeroplanu,, prispem v kratkem. Morda bi mi mogli odstopiti sto dinamitnih nabojev, s katerimi bi nemudoma razbil skalo tako, da bi voda lahko odtekla.
Lieutenant Parsons je kolebal.
—	Recite da, recite da! —je prosil Henry.
iH * sK
Tisti hip, ko se je del skalnate stene spustil in zaprl izhod iz podzemne jame, kjer sta stala kipa bogov plemena Maya, je nastala okrog treh ujetnikov v notranjosti svete gore popolna tema. Francis in Leoncie sta se nehote približala in se prijela za roke. Kmalu je Francis mladenko objemal in nepopisna radost zbližanja je malone okrasila mračno grozo njunega položaja. V bližini sta slišala težko sopečega Torresa. Naposled je Torres zamrmral:
—	Križ božji, kako blizu je bila smrt! Rad bi vedel, kaj nas čaka zdaj.
•— Kar potolaži se, prijatelj! Še marsikaj nas čaka, predno pridemo iz te proklete pasti, — je dejal Francis. — In čim prej se napotimo dalje, tem bolje bo za nas.
Hitro so se domenili, kako bodo nadaljevali pot. Francis se je plazil ob levi steni in se je dotikal z roko.' Leoncie je šla za njim in se držala njegovega suknjiča.' Ob desni strani je šel Torres. Ves čas so se klicali, da bi se v temi ne izgubili. Tako so lahko opredelili širino rova in tudi nevarnosti ni bilo, da zaidejo v stranske rove. K sreči je imel predor — bil je namreč reš pravi predor — ravna tla tako, da se v temi niso spotaknili. Francis ni hotel zažigati vžiga-
lic, ker jih je hranil za skrajni slučaj. Hodil je zelo previdno, da bi ne padel v kako brezno. Pomagal si je na ta način, da je postavil vedno eno nogo naprej in poskušal, če so tla pod njim trdna, in šele potem je stopil korak naprej. Zato so hodili zelo počasi in prehodili na uro komaj pol milje.
Samo na enem kraju se je rov razcepil. Tu je zažgal Francis vžigalico in opazil, da ni nobenih znakov, ki bi kazali, po katerem rovu naj gredo dalje.
Rova sta si bila podobna kakor dva krajcarja.
—	Edina pot, ki nam preostaja, je eden teh rovov, — je dejal Francis,. — in če nikamor ne pridemo, se vrnemo in poskusimo svojo srečo po drugem. Jasno je samo to, da rova nekam vodita, sicer bi svečeniki plemena Maya ne izgubljali časa s kopanjem.
Čez dobrih deset minut se je naenkrat ustavil in vzkliknil, da opozori svoja spremljevalca, naj bosta oprezna. Hotel je stopiti korak dalje, pa mu je obvisela noga v zraku. Hitro je prižgal vžigalico in zagledali so, da stoje tik pred ogromno jamo. Z vžigalico se ni dalo posvetiti tako, da bi videli, kako globoka je jama. Vendar so pa opazili, da vodijo globoko doli v temo nekake stopnice ,napol naravne, napol izklesane iz skale.
Spustili so se po teh stopnicah in prišli čez eno uro v ogromno podzemno jamo, kjer jih je presenetila dnevna svetloba, ki je bila spočetka slaba, potem je pa postajalo v podzemlju tem svet-leje, čim dlje so šli. Do izvora te nepričakovane švetlobe so prišli prej, predno so se nadejali. Francis je odstranil gosto zaraščeno divjo trto in splezal iz podzemlja. Prvi hip se mu je bleščalo tako, da ni mogel razločiti, kje je. Kmalu sta prilezla za njim tudi Leoncie in Torres. Z visoke skale so zagledali pred seboj malone okroglo dolino, široko najmanj tri milje. Visoke gore so jo obdajale od vseh strani tako, da je bila od zunanjega sveta popolnoma ločena.
:— To je dolina Izgubljenih duš, — je dejal Torres svečano.
—	Slišal sem že o nji,t dasi nisem verjel tem pravljicam.
—	Tudi jaz sem slišala, pa nisem verjela, — se je oglasila Leoncie.
—	No, in kaj za to? — je vprašal Francis. — Saj nismo Izgubljene duše, temveč ljudje iz mesa in krvi. Česa bi se torej bali?
—	Ne, motite se, Francis! Le poslušajte, kaj vam povem! — je dejala Leoncie. — Vse pravljice, ki sem jih slišala o tej dolini v zgodnji mladosti, se strinjajo v tem, da tisti, ki je stopil v dolino Izgubljenih duš, nikoli več ni prišel iz nje.
—	Recimo, da je res, kar pravite, — se je nasmehnil Francis,
—	toda povejte mi, kako so mogle potem takem nastati vaše pravljice? Če'se iz te doline ni še nihče vrnil, da bi povedal drugim, kakšna je, tedaj res ne vem, kako morejo ljudje sploh vedeti za njo?
—	Tudi jaz ne vem, — je pritrdila Leoncie. — Povedala sem vam samo to, kar so mi pravili drugi. Sicer pa tem pravljicam nikoli nisem verjela. Toda dolina odgovarja točno popisom.
—	Še nihče se ni vrnil iz te doline, — je pritrdil Torres s svečanim glasom.
—	Kako pa veste, da je sploh kdo prišel sem? — je vprašal Francis.
—	Vse Izgubljene duše žive tu, — se je glasil odgovor. — Videli jih nismo še nikoli zato, ker se iz te doline sploh ne ganejo. Verjemite mi, Mr. Francis Morgan, da vem, kaj govorim. Saj sem naobražen. Učil sem se v Evropi in tudi v New Yorku sem imel opravke. Dobro sem podkovan v naravoslovju in filozofiji. Vem pa tudi, da nihče, ki ga je zanesla usoda v to zakleto dolino, ne pri-
Jack London:
Louise Small se kaj brez skrbi počuti ob silnem biku, ki je že večkrat imel "važno vlogo" v filmu. Bob Burns, filmski igravec je stavil, da ho speljal bika v prodajalno porcelanastih predmetov, in da bik ne bo prevrnil niti ene posode. Res ga je zvabil v prostore in ko si je bik vse dobro ogledal, se je zadovoljno vlegel na kup slame v sredi prodajalne.
de več iz nje.
—	No, pa naj bo, toda mi še nismo stopili v dolino, je-li? — je ugovarjal Francis nestrpno.
—	In nikjer ni rečeno, da moramo v dolino, čemu bi hodili, če se res ne moremo vrniti. Niti na misel mi ne pride, da pustim tu svojo glavo.
Splazil se je na rob strme skale, na kateri so stali, da bi. si bolje ogledal nekaj, kar ga je zanimalo. — če to-le ni slamnata streha . . . Francis ni končal stavka. Naenkrat se je pod težo njegovega telesa pomol utrgal in vsi trije so se zatrkljali po strmem klancu v dolino. Za njimi se je vsul gramoz, prst in šopi odtrgane trave.
Ustavili so se šele pri gostem grmu in oba moška sta planila pokoncu prva. Predno sta pa prihitela Leoncii na pomoč, je tudi ona že stala in se na ves glas smejala.
—	Prav kar ste rekli, da nam ni treba hoditi v dolino. Zato smo se pa pripeljali, — je dejala Francisu smeje. — Zdaj menda verjamete.
—	Toda Francis je bil tisti hip zaposlen. Iztegnil je roko in ujel nekaj, kar se je pritrkljalo po klancu za njimi. Bila je Tor-resova čelada, ki jo je vzel mumiji in pri padcu izgubil. Francis jo je vrgel Torresu.
—	Vrzite jo proč, — je dejala Leoncie.
—	To je edino moje pokrivalo, ki lahko obvaruje mojo glavo vročih solnčnih žarkov, — je odgovoril in vrtel čelado v roki. Naenkrat je opazil na notranji strani napis in oči so se mu za-iskrile. Pokazal je napis Leoncii in Francisu ter prečital na glas:
"Da Vasco"
—	To ime sem že slišala, — je zašepetala Leoncie.
—	Saj ste ga morali slišati, — je pritrdil Torres. — Da Vasco je bil moj praded. Moja mati se je pisala Da Vasco. V španske kolonije je prispel skupaj s Cor-tesom.
—	Pridružil se je upornikom,
—	se je oglasila Leoncie. — Dobro se spominjam, da sta mi pravila o njem oče in stric Alfaro. Z desetorico svojih prijateljev je šel iskat zaklade plemena Maya. S seboj so vzeli primorsko indijansko pleme Caribov — sto moških in sto žensk — ki so jim nosili prtljago. Na Corte-
čistimo in likamo vsakovrstne obleke
Pridemo iskat
R0GEL DRY CLEANING
6526 St. Clair Ave.
UIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIUIIl
| ZDRAVO, IZVRSTNO I
DOMAČE VINO "
po zmernih cenah dobite vsak čas pri
JERNEJ RNAUS
1052 E. 62nd ST.
TjUHIIIIIIIHIIIinilllllllllUIIIIIM'lllllllll?1
Volčjak Rex, ki ga lastuje poveljnik F. W. Sterling, se očividno zabava na deski, katero vleče z veliko brzino motorni čoln. Stati na. taki deski ni malenkost, zlasti kadar napravi čoln oster ovinek.
-fell
—	Ste končali, senor? Ali imate še kaj na srcu? — je vprašal poglavar priliznjeno.
Tisti hip je namignil orožnikom, ki so planili na Hen-ryja in mu vzeli orožje.
—	Celo prezident panamske republike ne more pomilostiti zločinov, ki še niso bili izvršeni — ali ni res, gospod sodnik? — je dejal poglavar.
—	To je res nov zločin, — je odgovoril sodnik na poglavarjev migljaj. — Ta ameriška svinja je žalila naše zakone.
—	Zato ga bomo pa takoj sodili, kar tu na mestu. Cemu bi hodili v sodno dvorano in tratili čas z razpravo? Obsodimo ga in čim bo obsodba izvršena, odrinemo naprej. Tu imam steklenico dobrega vina.
—	Ne maram vina, — ga je prekinil sodnik naglo. — Me-scala mi dajte. Toda o tem se pomeniva pozneje. Ker sta obe priči nesramne žalitve tu, ni treba zasliševati drugih. — Po mojem mnenju je obtoženec kriv. Ali lahko predlagate kazen, senor Mariano Verca-ra e Hi j os?
—	Štiriindvajset ur v klado ž njim, da se ohladi njegova vroča ameriška glava, — je odgovoril poglavar.
—	Sodba je izrečena, — je
izjavil sodnik — in izvršiti se mora nemudoma. Odvedite jet-orožniki, in vtaknite ga v klado!
* * t-
Jutranja zarja je našla Henryja trdo spečega na trati za mestom. Dvanajst ur je bil že aretiran. Toda spal je nemirno, zakaj mučile so ga strašne sanje v zvezi z usodo živo pokopanih tovarišev, poleg tega mu pa strupene mušice' in komarji niso dali vso noč miru. Valjal se je in otepal nadležne nočne goste tako, da se je zbudil zelo zgodaj. Takoj se je spomnil dogodkov prejšnjega dne in kritičen polo zk j mu je bil jasen. Jutranjo zarjo je sprejel zelo neprijazno. Mušice so ga tako opikale, da je čutil po vsem telesu neznosne bolečine in zato je začel navse zgodaj preklinjati. Njegove kletve je slišal mož, ki je šel mimo z vrečico instrumentov. Bil je sta-sit mladenič v uniformi vojaškega letalca Zedinjenih držav. Zavil je s poti in se približal trati, kjer se je valjal Henry. Obstal je ter radovedno ogledoval klado na Henryjevih nogah.
—' Prijatelj, — je dejal, ko je Henry nehal kleti, da se malo oddahne. — Snoči, ko
AUGUST HOLLANDER
Republikanski kandidat za predsednika, gov. Landon ob priliki, ko je bil Landon uradno obveščen, da je izbran za kandidata.
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za
vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle.
Hollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke