Podlistei n. Zgodovina Jarenine v Slov. gor. in zajedno kmetskega stanu na Spodnjem Stajerskem. Oabrial Majcen. (Konec.) Ob enem se je naročilo, naj se na glavnem ttltarju napravi ok)rogel lesen tabernakelj, znotraj prevlefie z rudečo svijo, zunaj pa pozlati in poslika. Do tega časa torej jareninska cerkev še ni imela tabernaklja, ampak sv. Rešnje Telo se je shranjevalo v omarici, lci je bila v steno vdolbena, kakor je v stari.li časih sploh bila rfavadfck - Najstalrfijša cerkvena zidina je danes kapela sv. Mihaela. Vendsvr sledi že iz'prej povedanega, da je trditev, da bi sv. Ciril in Metod bila maSevala vn.jej, kriva, ker takrat te k,apele še ni> bilo; če sta sploh maševala v Jarenini, se je moglo to-le zgoditi v prvi, leseni cerkvi. Zvonilo jareninske cerkve je veličastno in izvzemši Maribor daleČ na okrog najmogočnejšie; v trdnem in razsežnem stolpu visi 6 zvonov. 1, tehta 72 starih' stotov jn je stal ravno toliko goldinairpkih LStotaikov; darovala. sta ga 1870 Jožel in Ana Vajhgerl v GaCniku; 2. telita 34 ,st.; kupili so gla 1845 župljani; 3. tehta 18 st. in jo bil vlit 1691; 4. je najstarojši in težek 9 st. Blagoslovljen je bil 2. novembra 1535 in ima zanimiv napis; med drugim se čita: ,,Leta< 1533 je i Tunek opustošil Stajersko", kar pa je pomota, ki jo je gotovo zakrivil zvonar; kal:or vemo, so Turk; bili, na Stajerskcm < eno leto poprej. Dalje: ,,Gospod, varuj svoje ljudstvo ter naša polja.in vinograde!" 1846 se ie zvon nioral preliti. 5. jo tutii star tei" je. bil 1870 na cerkA-ene. stroške prelit in telita 13!4 st.i C. telita 2 st.; darovala sta ga 1870 Janez in Marija Smirmaul na Vajgnu. Pokopališče je nekdaj bilo okoli cerkve. 1582 sc gai Turki s to vred pskrunili; zaito se je istega dne kakpr prej' omenjeni zvon blagioslovii znova, nasiedn.ieca dne pa posvetila cerkev. V vizitaoijskem protokoiu 1. 1617 pa o pokopaiišču čitamo: ,,Na pokopališču, je vse polno nesnage, ki se m,ora odstraniti; tudi se mora drevje posekati. \ Sredi pokopališča se naj postavi velik, rudiečebarven križ s podobo Križanega, ob. vznožju pa posodica^z blagoslovljeno vodo." Najdalje izvemo: Na pokopališču so do iakrat imeli neki križ, ki je' služil kot sramotilni steber, na koioga so vezali oGitne pre&estnik.to. S tem so je znamenju> sv. križu in pokopaf.išču delala nečast; zato je škof to prepovedal in ^aukaaal, naj se, sramotUni steber postavi zunaj pokopališča. Vsled qa,redbe cesarja Jožefa II. se je pokopali^Ce ckJ cerkve morala odločiti in se je premestilo tje, kjler se nahaja še daines. KonCno še nekaj iz omenjenega viziftacijskega zapisnika, kar nam osveiljuje tedanje cerkvene razmere.. Knkor vemo,. je jareninska župnija tedaj imcla tri podružnice: Sv. Ilj, Sv. Jakob in Sv. Kungoto. Tudi te cerkve je škof obisklal. V Sv. Ilju je bila služba božja dve nedolji v mesecu, na kvatrno nedteljo in o praznikih apostolov in Matere boŽio, Pri Sv. Jakobu je bila vsako nefieljo jna5a'in pridiga, ne pa o praznikih. Pri' S(v. Kungot^ je bila , va:^co zadnjo nedeljo v mesecu maša^ in pridiga, daljo na praznik sv. Kungote in sv. Henrika in na obletnico posvečeva,nja cerkve. J.ajnenijnski župnik, Adara Prepost, je t>il doma iz oglejsfce škofije, Štutilral je v Gradcu, sv. rede pa 1002 prejel od zagrebškega škofa. 2ivel je poprej precej pohujšljivo, katehetični pouk in poslednjn olje, v jajreninski župniji nista bila v navadi. Jareninski župnik je imel ta.krat 7 vinogHadov, 26 veder vinske in ' 30 graških mernikov prosene zbirce. Vzdrževati pa je tnpral na svoje stroškte dva Vaplaiiia. Prvi kaplan je lakrat bil Jurij Plevnik (Plebbnigg), star okoli 35 let. ZapisniJ: :g\i hvali, da je bil priden duhovnikPoleg krave in podrte koče, v ktoji je stanovlal, ni imel drugih dohodkov, kakor okoli 40 mernikov zrnske zbirce in nekaj vinske. Drugi kaplan, Eejiks Cesar, pa ni hotel stanovati ¦ v Jarenini*/ ampak vzdržaval se je v M&riboru, kjer je imel beneficij sv. Katarine:; niti/ pred škofa ni hotel priti. Ker je število župljanov bilo silno w°ĄIko in nikakor . nista mogla zadtostovati dva duhovnika, zato se je Cesarju narofiilo, da pride stanoyia,t v Jarenino in naj pomaga župniku, če ne, pa naj pusti kaplanijo in si župnik naj poskrbi drugega kaplana.. To torej o jareninski cerkvi in kar je z njo v zvezi. Maloije!; o Jareninskjftm dvoru pa niti toliko ne irtorem povedati. ZgodoVtoskiiih pok^atkov. mi sicer.ni manj na razpolago, ali prvifi so tako pifili, da iz njih samih ni mogoče sestaviti slike, drugifi Se nisem imcl prilike zgrado natančneje prelskati, tretji^ pa mi doslej še tudi ni bilo mogjoftei pnepri6ati še, koliko nesnice je v tem, tar ge pripovedui* c dvoru. Pravijo rtamreč, da je dfvor nekdaj stal nižje od sedanjega in da je sec^mji dvor, ki ima dva trakta: vzhodno zapadnega in severno južnj^ga, imel ^voje dni štiri trakte 'v podobi kvadrata, tako da je • studlen©te, ¦ ki se zdaj nab.ajja ma južni strani dvora, stal sredi velikega dvorišča in da se je od te zgrade ohranil le prej omenjeni v|zhbdno' zapadni trakt. Ta-le kiinže znake iz druge polovice 15. ali prve 16. stoletj^, i dočira raosi severno južni traikt na zapadnem proCelju letnico 1755. Zgodovinski podatki pa so slefdefii: 1489 je1 admontski opatj nekemu i Erh. Kraynerju prepustil urad in desetine v Jarenini na 10 let; zato pa ima samostanu na Ielo plafiati 24 funtov in dvor, ki je v < zadnjih vojskah (bržčas z Madžari) hudo trpel, zopet dobfo popraviti. — 1532 'je dvor pogorel (Turjki). — 1548 se je na dvoru postavil nov ,,|Stoek mit der M;eite.rstube" ter odistranil grajski jarek. AH je ta ,,Stock" nadstropje aK pa posebno poslopje, ni povedlano. — Na južni strani . vzhodno zapladnega trakta vzidan kamen ima napis L. A. (Admontski grb.) 15 73 Za&etni črki pomenita ,,LeiBer Ana", ki je tedaj (od 1562 do svoje smrti)! imela urad v najem. — 15/75 se je LeiBer Ana zavezala, da moCno razpadli dwr d-a popraviti. — '1628—59 se je dvor temieljito prezidal. Danes sta oba trakta enonadstropna; v novejšem se nahaja kapela sv. Urbajia, flatrona Jareninskega dvora, in v njej poleg drugih afiik tudi slika Jareninskega dvora z jaireninsko ceonkvijo, ki popolnoma sogla&a a sliko v 'knjigi ,,G. M. ViscHer: Topographia. 1681.*" Kon6no še omenim kiam&niti, v&ndar že preoej poSkodovani križ, ki stoji na travniku južno od dvora. Križ' je po slogu |z 17. stoletja Sn ima na podnožju admontski grb, v hjšici na gornjem koncu pa slUce- sv. Urbania, sv. B&neidiktai, sv. Marije Brelzmad6žnd in. «sv. Blažal *- ' ^ m»-